AMERtSKflWD®MOVINft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN ^W/Jo SLOVENIAN MORNING IN "LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPE* -1 11 'I'flW.P'J' : ,„IIIIJPI 1,1 , 'I L.) '_____1______.... ■■ _______________________________—————————-_==j:m:c::jnmarm^ , . ., -------r- -___________ CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 11, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Pro jer če vesle | L _g ii so edino puranova L' niso racionirana. Cena ' rB,aJcu je pa $1.20. ■ j * LijVetala- ki lete V skupiti , maciah, lete vedno v g velike črke "V." S tem' Era?', vseh letal enako do-j L^d Pred seboj in s tem; k JrePrečena kolizija med ste kdaj opazovali % k kadar lete Pr°-L 'boste videli, da lete v Raciji. K: * I v$au v Kik ""''motornem k ,U je 600,000 železnih I hk! rivet°v-" Vsak rivet / tST1?'torej če ku-i] fie!ezn, kupite 625 ta-! mh klinov za bombnik. neže?v,ki' 80 v inozem" Ik z ah- nosijo na rokavu k ie7eriško zastavo. Naša ' k^edla za to, da do- Piaki Čij°' lcateri so ame" i ■k * Pce^' s« to "snežne Ko ?a T,° so mala letala, ki 1 a VzW • |imu{, 1 m pristanek naj h sil esto koles. Našaj k ^ uporablja ta letala v I lh ^Htorijih. lil * I Veste i, a kj' 0 Je oseba v Zed. ■ v°inih P°zakonu ne sme ku* ivlad 0 eznic ali znamk? ■O1. zakladniški tajnik, I^M^^na.posojiia, |o bia . "ijone dolarjev v ISitigajno' sam -i'h Pa ne p0 Postavah Zed. dr- L * i ■ š^rZava Louisiana je Z iN zastavo Prvič ' ko so Španci pre-j 1 Sleze v bitki v Floridi.1 r m%i * i11 v A1aski povžijejo I >i:o, severnih jelenov, ki' b Kot "domača živina," |ja2a'\a tovor in za meso, d WS] * i8 kopije naše ustave z ■ ' 7'snosti so bile pre. Is ishtCbshingtona v neko iV. i0' kjer so varne' 2 Vi. i "Srni / m [M ' 0gnjem> vodo,' tglmi prsti saboter-| r je ta prostor v ■ pa ngresnemu knjižni- J arhivarju Zed. dr-' Q v K'V * Wt% imajo navado, K'16 [f !n zena poročne K etjem prstu desne If'^eosi ^den i7-med njiju' ■ Vt„, nosi prstan na'( 'eve roke. j1 ■P4 i8 * r Iu42;t°rfkarplačujeal>! K V ."J* za Pijače/ ■jHiJ* dobila vladna'1 K\ J f'00«,000,000. Ko- ] ■ % Uedavka države in!' 8pl°h ne da izraču-1 iS t> * BCNoflPOrtno letalo R^Sil funt°v tovora. Pa lahko nese ■L.^^rjev še 16,000 j I '^d** krajše poletfe ■ funtov. IS^Vsamostan »ti °V 8la v samostan Mi' 2? Pastirja v Cin-etna mladenka m il,sCel> hčerka druži- Pp fi^nt0n Sercel iz želimo mno-'(J iGni težavnem po-Je izbrala. Naši so iznova udarili po Japoncih Ameriški marini so uničili polovico japonskih čet, ki so se izkrcale pred nekaj dnevi na otoku Bou- j gainville. Tudi naša armada se je izkrcala zdaji na otoku. Južni Pacifik, 11. nov. — Ameriški marini so pobili najmanj polovico Japoncev, ki so se pred nekaj dnevi izkrcali iz bark na otoku Bougainville, severno od ameriških pozicij. Nadalje se poroča, da so se izkrcale na otoku tudi čete od naše armade in to brez vsakih izgub, čeprav so jih napadla japonska letala. Glavni stan generala Mac-Arthurja poroča, da so marini padli po Japoncih v torek in jih pošteno namlatili. V pondeljek se je izkrcala na otoku tudi armada in sicer brez vsakih izgub na moštvu, čeprav so hoteli Japonci to preprečiti in so pri tem poškodovali eno ameriško ladjo. Proti japonski zračni sili so se zapodili zavezniški letalci, ki so sklatili najmanj 13 japonskih bombnikov in 13 bojnih letal. Sami so pri tem izgubili osem letal. Otok Bougainville je z a d n j a japonska postojanka v Solomon-skem otočju. Ameriški admiral Nimitz je včeraj izjavil na Havajih: "Zdaj imamo končno sredstva za ofenzivo proti Japoncem, katere bomo pregnali z otokov." -o- Vojaki ne dobijo dopusta, ker ni dovolj ladij Washington. — Kongresnica Edith Rogers iz Massachusetts se je obrnila na vojnega tajnika Stimsona in mornariškega tajnika Knoxa v imenu osmih mater iz njene države, ki so se pritožile, da njih sinovi služijo že več kot 21 mesecev na daljnem Pacifiku, pa še niso bili poslani domov na oddih. Oba tajnika sta .ji odgovorila, da je sicer v vojaških pravilih, da je vojak nadomeščen, kadar služi 18 mesecev v vojni zoni, da je pa danes to nemogoče izvrševati, ker ni na razpolago dovolj ladij za prevoz. Več prilike imajo dobiti dopust po 18 mesecih naporne službe na ladjah ali v kaki gar-niziji preko morja mornarji. Nemčija seli civiliste iz mest ob ruski meji Stockholm. — Nemške oblasti v Latviji so ukazale civilnemu prebivalstvu v mestih Zilupe, Ludza in Jaulatgale, ki leže na ruski meji, da se izselijo od tam in se umaknejo dlje v notranjost. 25 letnica smrti V petek ob sedmih bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Mihelčiča v sp6-min 25. obletnice njegove smrti. IZ BOJNE FRONTE j RUSIJA—Sovjetske armade prodirajo nevzdržema naprej proti zapadu. Včeraj so Rusi osvojili nadaljnih 60 naselij na 70 milj široki fronti za-padno od Kijeva. Včeraj je obležalo na b o j i š č u 3,500 Nemcev, poročajo iz Moskve. ITALIJA — Ameriški bombniki so popolnoma razdejali tovarne Villar Perosa v bližini Turina. Včeraj so Nemci izvedli devet naskokov proti ameriški 5. armadi v južni Italiji, toda Amerikanci so jih vrgli vselej nazaj. Hitler je.baje ukazal armadi v Italiji, da mora braniti Rim najmanj osem tednov. ^ LONDON—Včeraj so ameriški in angleški bombniki izvedli enega izmed največjih zračnih napadov nad nemškimi pošto j ankami onstran Ro-kavskega preliva. -o- Amerikanci bodo dobili zdaj 50% manj žganja New York.—Amerikanci, ki radi pijejo žganje, ga bodo morali odslej piti manj, ali pa l bodo nekega dne popolnoma 1 brez njega. Dlje ko bo vojna-trajala, manj bo žganja, trdijo distilerije. V skladiščih je zdaj še 405,-1893,744 galon žganja. Toda ta 'zaloga se naglo krči, ker ga di-j stilerije ne kuhajo več, ampak I izdelujejo zdaj samo alkohol i za vojne namene. Ako bodo j Amerikanci pili žganje po pameti, ga bo dovolj do konca 'vojne. Urad za vojno produkcijo ne bo dovolil distilerijam i kuhati žganje pred koncem vojne. -o—- Racioniranje čevljev bo ostalo 1 Uradniki urada za kontrolo ■cen so izjavili, da bo ostalo ra-I cioniranje čevljev do konca j vojne. Po 1. januarju bo dovolj I otroškega obuvala brez racioni-!ranja, primanjkovalo pa bo 1 najbrže moških delovnih eev-; ljev.__ SAMI LAHKO DOSTI POMAGATE, DA BO POŠTA HITREJE POSLOVALA Clevelandski poštni mojster nas naproša, naj priobčimo sledeče opozorilo: Iz Clevelanda je bilo poslanih 250,000 zavojev vojakom preko morja. Pošta je vse to točno in v redu odpremila. Drugo veliko delo pa čaka pošto za točno dostavljenje božične pošte tukaj. Pošta ima do 650 treniranih poštnih uslužbencev v armadi, zato pride zdaj toliko večje breme na sedanje uslužbence. Vsak lahko dosti pomaga za ' hitrejše dostavljanje pošte, če napravi na naslovu poleg imena in naslova tudi številko poštnega okraja. Kdor ne ve številke poštnega okraja oseb, katerim namerava poslati pismeno voščilo, naj si napiše na papir vsa imena in naslove dotičnih oseb in izroči pismonoši pred 15. novembrom. Pošta vam bo na vsakem naslovu označila, v kateri poštni okraj dotična oseba spada in potem boste sigurni, da bo pismo ali karta hitreje dostavljena, na pošti boste prihranili pa mnogo dela. {Predsednik je sprejel Nulla m letališču job prihodu domov Washingtaon, 10. nov. — Danes je dospel z avijonom domov državni tajnik Cordell Hull iz svoje zgodovinske misije v Moskvi. Ko je stopil iz letala, ga je čakalo veselo presenečenje, ker pozdravila sta ga njegova soproga in pa predsednik Roosevelt, kar je bilo gotovo veliko odlikovanje. Mr. Hull je dospel domov z istim avijonom, ki ga je ponese! preko Atlantika v Moskvo. Tajnik bo dal Mr. Rooseveltu natančno poročilo o konferenci v Moskvi in o .svojem posvetovanju s Stalinom. Mr. Hull, ki je star 72 let, je dobro prestal tisoče milj vožnje v Moskvo in nazaj. Njegova mi-j sija je redila uspehe, ne samo j na konferenci v Moskvi, ampak' tudi doma, kjer je'senat sprejel j resolucijo, da bodo Zed. države j sodelovale po vojni z drugimi narodi, kot je zaključila konferenca v Moskvi. -;—- V japonskem taborišču so našli mnogo orožja Tule Lake, Cjj*£v tem taborišču, kjer se nahajajo Japonci, se vrše preiskave od barake | do barake. Dozdaj je preiskava 1 prinesla na dan razno orožje, | u so ga imeli Japonci skritega, j med temi doma delane bombe in nože. Zadnje čase.so priredili Japonci več izgredov proti taboriščnim oblastem, radi tega je vojaštvo prevzelo oskrbo in nadzorovanje taborišča. Splošno mnenje je, da so ameriške oblasti dozdaj vse preveč lepo postopale s zaprtimi Japonci, katerih niso niti silili k delu. -o--— Španski Franco je že "na dilcah" iz vlade London.—Iz Španije pri-hajajo poročila, da diktator Franco ne bo več dolgo vzdržal i na vladi. Vojaška stranka dobiva vedno večjo moč nad fašističnimi falangisti. Franco se bo morda skušal vzdržati s' tem, da bo ponudil inštalirati princa Juana na prestol, kar je tudi želja vojaške stranke. Zavezniki bodo skušali de-, lovati na tem, da ostane špani-: ja nevtralna, dokler imajo' opravka drugod. Stalin ne bol odpustil Francu, da je poslal eno divizijo na rusko fronto v pomoč Nemcem in ostali zavezniki ne bodo šli proti Stalinu. -—o-- Še 9 mesecev bomo imeli pomanjkanje avtnih koles Washington.—Direktor za kavčuk, Bradley Dewey, je včeraj naznanil, da bomo čutili v deželi pomanjkanje kavčukastih koles vse od šest do devet mesecev še, kljub izdelavi koles iz umetnega kavčuka. Direktor svetuje onim, ki "ne potrebujejo avta za važno delo, naj vozijo samo v najskrajnejši potrebi, če nočejo biti brez koles, ker novih ne bodo dobili. Tudi naj gledajo na to, da bodo dali svoja kolesa pravočasno pokriti z novo plastjo. 1 _-o- Kupujte vojne bonde! Zadnje premirje v vojni Danes praznujemo "clan premirja," ali konec sveto-l vne morijč po prvi svetovni vojni. Na 11. novembra 1918 so prenehale sovražnosti prvega svetovnega požara. Danes ,po 25 letih, smo sredi d r u g e g a, še sirašnejšega svetovnega klanja in uničevanja. Dal Bog, da bi danes praznovali zadnji "dan premirja" v vojni, to se pravi, da bi leto osorej že vladal po vsem, svetu res pravi trajni mir. NOVfGROBOVI John Divjak Po enem tednu bolezni je umrl v Mestni bolnišnici včeraj popoldne rojak John Divjak, stanujoč na 7906 Vineyard Ave. star 63 let. Doma je bil od Za-gradca. Tukaj zapušča žalujočo hčer Frances, v stari domovini pa brata Franceta in An- : dreja. Pogreb bo v soboto dopoldne ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia, 9116 Union Ave. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Helen Noeiver Včeraj popoldne je umrla v , Mestni bolnišnici Helen Noe- j wer, rojena Jernejčič, stanujo-ča na 758 E. 152. St. v 'starosti ' 42 let. Zapušča moža Franka in . tri otxroke: Alma, Jean in . Frank, sestro Mary omož. Pe- | trovčič, brata Edwarda in Franka..in. več sorodnikov. Ro- ] jena je bila v Clevelandu. Pogreb bo v soboto popoldne iz \ Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. na Lakeview pokopališče. Rose Jarnavič Včeraj zjutraj je umrla Rose Jarnavič,roj. Ladašič, stara 74 let. Stanovala je na 14306 Jen-ne Ave. V Ameriki je bila 15 let, doma iz Hrvaškega. Tukaj zapušča hčer Emily Kristalič, sina Johna in vnukinjo Mildred Kristalič, ki je vojaška bolničarka v Severni Afriki. Pogreb bo v soboto popoldne ob dveh iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. na Highland park pokopališče. Pinčuličev pogreb Pogreb pokojnega Joseph Pinčuliča bo v soboto dopoldne ob devetih iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in na Kal vari j o. Pogreb Raymond Leslie i V petek dopoldne ob devetih 1 bo pogreb Raymonda Leslie v | cerkev sv. Vida. Tukaj zapu-1šča očeta Theodore Leshesky. ! -o- Davek na žganje so dvignili na $10 prigaloni Washington. — Odsek poslanske zbornice, ki mora najti nova pota za davke, je sklenil, da se naloži na žganje davek $10 pri galoni. Zdaj znaša davek $6 na galono. Odsek je že prej zvišal davek na $10, potem ga je določil na $8 in zdaj ga je zopet dvignil na $10. Nekateri obetajo, da bo to prineslo debato v poslanski zborni-1 ci, ker bo visok davek na žganje prinesel nazaj tudi butlegerje. Vlada zahteva za $10,500,000,. 000 novih davkov, dočim jih je odsek odobril šele za $2,250,000,-000. -o- Na operaciji Včeraj se je morala podvreči težki operaciji Mrs. Rose Jak-j lič iz 1090 E. 66. St. Nahaja se v Glenville bolnišnici, soba 310. Obiski začasno niso dovoljeni. BRICKER BO KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA 1944 Chicago, 111. — Ohijski guverner John W. Bricker je izjavil na konferenci časnikarjev, da bo predsedniški kandidat republikanske stranke v primarnih volitvah drugo leto. Izjavil je: "Na vsak način bom šel v primarne volitve kot republikanski predsedniški kandidat. Primarne volitve bodo v maju 1944." -—--- To je bilo prvič, da je guverner Bricker javno izjavil, da ima predsedniške aspiracije. Da-si so njegovi prijatelji na vso moč propagirali njegovo kandidaturo, pa je on o tem dosledno1 molčal. Najbližje, kar se je tozadevno izrazil je bilo v poletju v Baltimore, ko je rekel, da ni še pripravljen priti z izjavo na dan. Mr. Bricker je izjavil glede; politike Zed. držav, da morajo sodelovati 1 drugimi deželami na| povojnih problemih, toda toza-; devnih načrtov zdaj še ne moremo napraviti, ker ne vemo, kakšen bo položaj. "Mi svoje samostojnosti ne smemo izgubiti, toda istočasno pa tudi ne smemo zahtevati, da I bi postali gospodovalna sila," je ' rekel Bricker. i Kar se tiče novega deala je izjavil ohijski guverner, da je dodelal in da bodo volitve drugo leto pokazale svetu in nam samim, da si še vedno narod sam vlada." Jugoslavija bo zdaj tudi v komisiji, ki bo upravljala Italijo Alžir, 10. nov.—General Eisenhower je danes naznanil, da je formirala kontrolno komisijo za Italijo, ki je danes prevzela svoje dolžnosti ter izvedla po- Trije ameriški rušilci so poročani izgubljeni zadnji mesec Washington. — Mornariško poveljstvo je danes objavilo izgubo treh rušilcev in sicer dva na Pacifiku, eden pa na Atlantiku. Sorodniki izgubljenega ; moštva so bili že vsi obveščeni. Rušilec Henley se je pogreznil, ko ga je zadel sovražni torpedo. Rušilec Chevalier je bil poškodovan v boju s sovražnikom, na_ kar je trčil z nekim drugim ru-šilcem in se pogreznil 6. oktobra. Rušilec Borie je bil izgubljen na Atlantiku radi poškodb, ki jih je dobil v boju s sovražno podmornico. Poškodbe je dobil, ko se je zaletel v nemško podmorni-^ co in jo potopil. Rušilec je bili zgrajen leta 1920 in ni mogel^ prenesti poškodb pri tem sunku.; Ker je posadka videla, da se ne' bo mogel vzdržati na vodi, gaj je zapustila in ga pogreznila zj bombami. --o--| Rusi trdijo, da so Nemci j pobili 125,000 civilistov j Moskva.—Posebna' državna komisija, ki proučuje nemške ( grozovitosti, poroča, da so Nemci ubili 135,000 civilistov j in vojnih ujetnikov tekom oku-( pacije in izpraznitve province Smolensk. Dalje je ta komisija obdolžila Nemce: da so Nemci odpeljali na stotine ton jekla s poslopij ter ga poslali v Nemčijo; Nemci so razstrelili elektrarno in glavni most v Smolensku, zažgali so 646,000 ruskih knjig; 'razdejali zgodovinsko zidovje, ki je bilo zidano med leti 1567 in 1620, porušili in poškodovali ■ so več cerkva, dve od teh zgra-! jeni v 10. stoletju. -o- Sneg je zapadel V Clevelandu je tekom noči zapadlo skoro tri palce snega. ' Ceste so precej opolzke, kar [ovira promet. Posebnih nezgod : ni bilo. Vremenski urad napo-. veduje za danes še več snega in mrzleje, jutri pa da bo gorkeje. goje premirja ter bo upravljala Italijo do konca vojije. Generalni major Joyce, bivši poveljnik 9. ameriškega armad-nega zbora, je bil imenovan predsednikom komisije, ki bo odgovoren samo generalu Ei-sehhowerju za svoje delo. Ta komisija bo nadomestila vojaško komisijo, ki je dogoto-villa zdaj svoje delo'. Vojaški komisiji je načeljeval general McFarlane, guverner Gibraltarja. Tej komisiji je prideljen posvetovalni komitej, v katerem so zastopniki Zed. držav, Velike Britanije, Sovjetske Rusije, Jugoslavije in Grčije ter francoskega svobodnega komiteja. -o- Za naše lovce 1 Prilika, da bomo dobili nekaj j mesa na mizo, ne da bi bilo treba | dati za to "pojneov," se bo nudi-! la v državi Ohio v petek 19. novembra ob enajstih dopoldne. Ta | dan bo namreč odprt lov na zajce, fazane, jerebice in gozdne kokoške. I Ofenziva na zajce bo končana 111. januarja, več kot en teden 'kasneje, kot druga leta. Lov na 'perjad bo pa samo do 4. decembra. ! V državi Ohio je letos skoro več divjačine, kot je pa nabojev za puške. Urad za vojno produkcijo je sicer dovolil nekaj nabojev, toda do trgovcev še niso pri-. šli. Vsak lovec sme ustreliti na , dan štiri zajce; po drugem dnevu lova jih ne sme imeti v pose-i sti nihče več kot osem. Vsak sme ■ ustreliti tudi dva fazana na dan, v posesti jih ne sme imeti po drugem dnevu lova več kot štiri. Torej, kdor bo tako srečen, da i bo imel čas iti na lov, in kdor bo . tako srečen, da bo lahko kupil ' naboje in kdor bo, koncem kon-1 ca tako srečen, da bo kaj zadel - v gmajni, se bodo mize šibile i okusnega mesa, ko bo enkret lov . odprt. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEndcrson 0G28 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holiday-s ---.-——.— — , NAROČNINA: 2a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za, Cleveland po poŠti, celo leto »7.80 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta $4 0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti Četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaialclh: celo leto $0.50, pol leta $3.60, Setrt leta $2.00 _Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: Cnlted State* and Canada $6.50 dm year. Cleveland to mall $7JO per year 0. S. and Canada >350 tor 6 month«. Cleveland by mail $4.00 for 6 month* U. 8. and Canada $2.00 for 8 months. Cleveland by mall $2.25 tor S months Cleveland and Kuclld by carrier $6.50 per year. $340 for 6 months, $2.00 lot 1 months _Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. 83_ No. 266 Thur., Nov. 11, 1943 Adamič je za komunistično Jugoslavijo V našem listu je bilo že neštetokrat poskušano dokazati, da pisatelj Louis Adamič odprto deluje za komunistično Jugoslavijo. To in edino to je bil vzrok, da smo skušali pobijati njegove komunistične ideje in to zopet iz vzroka, ker je Adamič trdil, da stoji za njim velika večina ameriških Jugoslovanov. Mi-smo hoteli pokazati, da ni res, da bi bili za njim vsi ameriški Slovenci, ampak da jih je mala peščica. V glavnem so se pokazali nekateri s svojimi protesti zoper pisanje našega lista in potem pa, če še računamo gl. odbor Sansa, ki je stopil na stran Adamiča s tem, da se je pridružil njegovemu Združevalnemu (komunističnemu) odboru, mu dal en tisočak v blagajno in zdaj na vse pretege razširja njegovo (Adamičevo) propagando. Ker mi trdimo, da je Adamič prišel na dan odprto za komunistično Jugoslavijo, je to znamenje, da propagira komunizem in komunistično obliko bodoče Jugoslavije, kar zopet znači, po našem mnenju, da so pa komunizem vsi tisti, ki javno podpirajo Adamiča s tem, da se potegujejo zanj in protestirajo proti vsakemu, ki se ne strinja z Adamičem, r.ajsi bo javno ali privatno. Lahko smatramo, da so vsa društva, organizacije in posamezniki, ki so se javno potegnili za Adamičevo pisanje, za komunizem, torej so komunističnih orientacij, vsaj toliko časa, dokler tega javno ne pre-kličejo. Društva, ki so na svojih sejah uradno sprejela proteste zoper napade proti Adamiču, so torej uradno priznala svojo komunistično orientacijo in kot taka so zdaj zapisana v javnosti. Ako jim bo to nekega I-epega dne narobe hodilo, je to popolnoma njih zadeva in briga. Ker smo v deželi svobode, je iahko vsak, kar hoče biti, nagovarja lahko kar hoče, samo da to dovoli tudi drugim in da ne skuša govoriti v imenu drugih, ki niso istega mnenja. Da pa ne bo kdo rekel, da tukaj razprezamo samo svoje mnenje, naj navedemo, kaj misli o Adamiču odličen ameriški časnikar, N. R. Howard, urednik dnevnika Cleveland News. (Smo zelo radovedni, koliko protestov bo proti njemu). Mr. Howard najprej trdi, da je bil vedno eden izmed obožavateljev g. Adamiča, torej si lahko predstavljamo, da kar piše o njem, gotovo ni iz sovraštva, ampak popolnoma iz stališča nepristranskega časnikarja. Mr. Howard ocenjuje Adamičevo najnovejšo knjigo in pravi, da je prišel Adamič v njej odprto za komunistično Jugoslavijo, trdeč, da je za Slovence in Hrvate edina prilika dobiti svobodo in pravico, ako se oklenejo komunizma. Potem Mr. Howard piše, kako je Adamič pred enim letom napisal za Saturday Evening Post poročilo o civilni vojni v Jugoslaviji med partizani in Mihajlovičevimi četni-ki. Takrat ni Adamič, piše Mr. Howrad, z nobeno besedo povedal svojega osebnega mnenja glede spora med jugoslovanskimi patrioti, pač pa je trdil, da je med partizani mnogo komunističnega elementa, ki je pred vojno deloval' podtalno proti vladi ter da partizani vznemirajo kmetski narod, ker mu ropajo govedo, ga brutalno napadajo in izvršujejo druga neodgovorna dejanja. Istočasno je pa Adamič orisal napake Mihajloviča. V tej novi knjigi je pa Adamič postal odkrit partizan, trdi Mr. Howard. Urgira komunizacijo razrvane dežele po zmagi in se poteguje za varstvo Rusije. V tej knjigi je Adamič kot nepristranski poročevalec popolnoma izginil, ampak zasleduje samo eno določeno smer — v komunizem. To izvaja Mr. Howard, ko trdi, da iz tega, ker Adamič nikjer ne kaže niti najmanjšega dvoma o svobodi v komunizmu (!), ali glede totalitarne filozofije, glasom katere je država vse, posameznik pa nič, dočim bi objektiven poročevalec dal priliko čitatelju videti obe strani in potem razsojati, kaj bi bilo boljše za deželo. V tej knjigi Adamič celo izraža nezaupanje v Anglijo, kar so precej znane fraze "sopotnikov." Potem Mr. Howard pove, kako je Louis Remenyi napisal črtico o Louis Adamiču, v kateri pravi, da je Adamičev: misijonarski instinkt največja zapreka k njegovi literarni' veličini. Nadalje piše Mr. Howard, da je govoril o Adamiču z županom Lauschetom in da je videl (Howard), da je Lau-schetu Adamič velika uganka. Iz gornjega vidimo, da ni samo naš list, ki je javno zatrdil, da propagira Adamič komunizem oziroma propagira komunistični ustroj vlade v bodoči Jugoslaviji, ampak, da je to splošno mnenje tudi med Amerikand. Naše stališče je še vedno bilo in tudi vedno bo, da ne! diktiramo noberte posebne oblike vlade za Jugoslavijo pot zmagi, ampak da to prepuščamo popolnoma volji vseh treh jugoslovanskih narodov. Dasi smo mi osebno proti temu J ako bi nas kdo slučajno vprašal o našem mnenju, da bi bila bodoča Jugoslavija po komunističnem vzoru, pa nimamo nič ! proti temu, ako si tako želijo jugoslovanski narodi, če se za j to izreče večina in sicer iz svoje svobodne volje, ne pa pod ________ brutalno silo kake stranke. Ako jugoslovanski narodi mi- puškami in bajoneti gonil v tako državo. Upamo tudi, da s'ijo, da bodo srečni v komunistični državi, je to njih stvar.1 nam bodo rdeči bratci milostno dovolili povedati svoje Smo pa proti temu, odločno proti temu, da bi jih kdo s mnenje. Pada nekaj, pa po napačnih glavah! P. BERNARD AMBROŽIČ OFJVL J. Po malem se oglašajo partizanski zagovorniki in branite-lji sedanje neodgovorne SANS-ove taktike. Večinoma bijejo v prazno. Tu pa tam se pojavi kako zdravo zrno. Tako zdravo zrno je tista misel, ki pravi: Napačno je, ako skuša kdo pred ameriško javnostjo vtisniti vsemu partizanstvu komunistični pečat! Ne bo prav, ako dobi ameriška javnost vtis, da so Slovenci (in drugi Jugoslovani) postali zadnje čase komunisti. Pravilno! S takim početjem ne bomo pridobili Amerike, da bi podpirala slovenske težnje po pridobitvi Primorja in Koro-| tana. Nespametno je, hoditi v Washington in opozarjati na slovenske pravice, na drugi strani pa razglašati v svet, da je slovenski narod zrel za komunizem ! Če bo Amerika pad-| la pod ta vtis in začela verjeti, : da so Slovenci večinoma komu-■ nisti, ne bo podpirala slovenskih teženj, podpirala bo laške in avstrijske težnje! Toda kje so tiste glave, ki za-: služijo grajo radi širjenja ve-! re, da so Slovenci zreli in celo j "eager" za sovjetizacijo, z drugo besede: za komunizem? Med drugimi ljudmi, ki so , tega obdolžen, sem našel tudi i svoje skromno ime. Ali je na tem kaj resnice? Kaj sem jaz pisal? Jaz sem bil prvi, ki se je oglasil pred tedni ali meseci, da nikakor ni res, kar je planilo v našo javnost, da je 90% slovenskega naroda za parti-zanstvo. Jaz sem bil prvi, ki je zapisal: Res je nasprotno! Samo kakih 10% slovenskega naroda je IZ PEPRlCANJA za partizanstvo, vseh drugih 90'i je proti partizanstvu — ako bi le imelo svobodo, da se j izjavi! Jaz sem tisti, ki je pred krat-j kim objavil poročilo naravnost iz domovine, ki je trdilo, da ima Slovenska Ljudska Stranka še vedno do 70% pristašev med Slovenci in da še vedno velja med njimi avtoriteta dr. Mihe Kreka! Jaz sem bil tisti, ki je etnako objavil poročila o Slovenski Zavezi, v kateri je združnih poleg SLS še kakih pet drugih strank. In tisto poročilo je tudi povedalo, da Slovenska Zaveza noče imeti ničesar opraviti s partizani. In zakaj ne? Zato, ker vse stranke, združene v Slovenski Zavezi, vedo, kako je s partizanstvom. Kako je? Takole: Vrhovno vodstvo Osvobodilne Fronte, oziroma partizan-stva, je v rokah KOMUNISTIČNE PARTIJE! To sem dokazal iz literature Osvobodilne Fronte same. Komunistična partija je v veliki manjšini, toda to ni nič neznanega, kako komunistična partija deluje. Deluje tako, da doseže svoj cilj: Manjšina naj vlada nad večino — z diktaturo! Zdi se, da je tudi v Sloveniji Komunistična partija že v precejšnji meri dosegla svoj cilj. Dosegla ga je na dvojen način: Prvič je pred ljudstvom prikrivala svoje prave namene in metala mednje blesteča gesla o potrebi osvoboditve izpod okupatorskega jarma in o slovenski narodnosti ter njenih pravicah .... Drugič s tem, da je ljudi ' kruto strahovala in jih s silo i spravila v svoje vrste, kolikor ni mogla tega doseči s slepilom i blestečih gesel. Znan je slučaj, ] da so paitizani ubili Laha, ga : privlekli v vas in naredili pred i Lahi vtis, da so Laha ubili va- 1 ščani. Prišlo je strahovito mu- i ščevanje. Vaščani so se mora- ] li dati pobiti od Lahov, ali pa 1 zbežati v hribe in pasti pod > oblast partizanov pod vodstvom komunistične partije . . . Naredili so drugo in nehote in nevede pomnožili vrste partizanov. Podobnih primerov je bilo vse polno. Jaz sam in z mano vred drugi, ki se ne ogrevajo za partizane, trdimo torej to in nič več: Slovenski narod je daleč od komunizma, toda partizani pod vodstvom Komunistične partije so dobili oblast nad njim in si ne more pomagati v sedanjih razmerah. Tudi partizani niso vsi komunisti — najbrž je samo manjšina komunistična — toda ne morejo pomagati, ker so pod oblastjo Komunistične partije, ki jih žene za svojimi cilji — ali jih pa "likvidira." Ker nihče posebno rad ne izgubi glave, dokler jo more držati na svojem vratu, jo skuša rešiti kakorkoli že. Ker ima pa le vrhovna "oblast" Osvobodilne Fronte, to se pravi: Komunistična Partija sredstva, da dela propagando pred širokim svetom ter razglaša dogodke na Slovenskem, je vsa stvar pobarvana tako, da svet dobiva vtis: Slovenci so zreli za komunizem! Tako je tam doma. Tako nam razlagajo položaj doma direktna poročila od tam. Tako se da spoznati položaj tudi iz tiska osvobodilne Fronte same —ako se hočete spomniti mojih objav in to na podlagi dokumentov. Kako je pa tu med nami, o tem nekoliko prihodnjič — ako še nismo dovolj povedali . . . -o- Ljudski shod Cleveland, Ohio. — V nedeljo, dne 14. novembra 1943, točno ob pol treh popoldne se bo pričel program ljudskega shoda v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Ta shod bo prirejen pod pokroviteljstvom podružnice štev. 39 SANSa. Vabljene so vse podružnice, zastopniki društev in vsi tisti, ki se zanimajo za to akcijo. Ker bo takrat ravno zasedanje južno - slovanskega odbora, bodo tudi prišli na naš shod, kjer bodo pojasnili položaj teh .akcij. Naši podružnici se je zdel ta čas najbolj pripraven za shod posebno zato, ker se med nami zadnje čase pojavlja nekak nesporazum glede vodstva SANSa in je prav na mestu, da slišimo obe plati zvona. Ni moj namen posegati v prepire, ker sem mnenja, da ima vsakdo pravico do prostega izražanja svojih misli; vendar se mi zdi, da bi vsi spori morali biti najprej rešeni od oseb, katere je kongres izvolil, da vodijo smernice SANSa v odsotnosti kongresa. Kdor si sam jemlje pravico ukazovanja, se postavlja na stališče diktatorja, kar ni v skladu z ameriškim naziranjem. Iz istega ozira se mi zdijo protesti neumestni. Kadar kdo kaj reče ali zapiše, kar se komu ne dopade, naj slednji stvarno in v dostojnem tonu odgovori, kajti drugače priznava, da svobodo izražanja, katero zahteva zase, ne privošči drugim. Jaz nisem bil na kongresu, zato ne morem iz osebne skušnje reči, kaj se je tam sklenilo. Toda iz resolucij, katere sem , deloma bral, sem razvidel, da je bilo jedro sklepov kongresa, da se deluje pri merodajnih oblastih za to, da se Jugoslovane združi in odcepi od drugih narodov, da se jim pomaga v njihovi borbi proti skupnemu sovražniku in da se jim po vojni pomaga vpostavi.ti tako viado, kakršno sami hočejo. To se mi zdi, da je bilo približno vse. ] Drugo je samo način, po kate-I rem naj se gornji mandati izvršijo. Ako bomo to dosegli bomo" dosegli vse, kar-$noremo in kot ameriški državljani smemo. Leopold Kushlan, preds. podružnice 39 SANSa. -o—- Lokalni odbor št. 2 JPO-SS Prav z veseljem zopet sporočam cenjeni janvosti, da kampanja od hiše do hiše, katero vodi gori imenovani lokalni odbor s pomočjo nikdar utrujenih slovenskih žena, ki so vedno pripravljene žrtvovati svoj čas in denar, da pomore j o do čim večjega uspeha na polju, kjer se bratom in sestram v stari domovini otirajo solze, prav lepo napreduje. Ne bo dolgo, ko bo t& nabrani denar vsaj za prvo silo pomagal našemu trpečemu narodu onkraj morja. Za vas darovalci in darovalke, kakor tudi za nabiralce in nabiralke, bi morali imeti poseben lep kotiček, kamor bi se vpisalo vaša imena v knjigo, katera bo predstavljala poznim rodovom, da je tukaj živel narod, kateremu ni bilo para. V mesecu septembru je prispevala Mrs. Leo Belaj dva dolarja, kar ni bilo še poročano, sicer: je poročilo malo pozno, pa je bolje kot nikdar. Prav lepa hvala! Mrs. Cecilija Šubelj je že v drugič izročila vsoto $26.50; pri društvu Slov. Sokolice SNPJ je prejela kar celih $25. Mrs. Urška Mulej in Mrs. J. Tratnik sta tudi ponovno izročili vsoto $19 in Mrs. Josephine Petrič, ki je tajnica št. 2 SDZ tudi ponovno izročila vsoto $18. F. A. Turek, tajnik naše podružnice, je prvič prinesel prispevek $10, ki sta mu ga dala Mr. in Mrs. Mathew Beros; potem je zopet prinesel prispevek, ki mu ga je dala tiskarna Ameriške Domovine in sicer $7.50, to je bilo prvotna vsota, katero smo plačali za neko tiskovino, a je Ameriška Domovina vrnila ta znesek v blagajno naše podružnice in da bo mera polna je izročil še tri dolarje, katere je prispeval Mr. Vic Jakopič. Mr. Anton Kukovec je prispeval $3; Mr. Ivan Babnik pa je prispeval neko dividendo, ki jo je prejel od društva v vsoti $1.68; seveda pa ne smemo pozabiti našega Kluba društev SND na St. Clair Ave., ki je prispeval vsoto $25. Torej vsem, ki ste se potrudili do tako lepih prispevkov, kakor tudi vsem onim, ki ste darovali, prisrčna hvala. Pozdravljam in kličem vam v imenu trpečega naroda tam onstran morja — narod daruj, pomagaj! Joseph Okorn, blagajnik. -o-- Odbornik se zahvaljuje Z veliko hvaležnostjo želim tem'potom izreči svojo najvda-nejšo zahvalo volivcem in vsem mojim prijateljem 23. varde.za tako sijajno podporo, ki ste mi jo izkazali pri volitvah v torek 2. novembra. Moja želja je, da bom še nadalje mogel biti vreden zaupanja, ki ste ga stavili vame s ponovno izvolitvijo v mestno zbornico za tretji zaporedni termin. Služil bom vsem svojim volivcem po svoji najboljši zmožnosti in za najboljše interese vseh ljudi v mestu Clevelandu. Edward J. Kovačič. -o- Darovi pri podružnici štev. 35 JPO-SS Cleveland, Ohio. — Spodaj podajam pregled darov posameznikov, kateri so darovali v mesecu oktobru pri naši podružnici štev. 35 JPO-SS. Sledeči so darovali na nabiralno knjižico J. F. Durn. Društvo "V boj" št. 35 SNPJ mesečni prispevek za oktober $12.50. Po $5 so prispevali: Miss Millie Bartelj, Mr. in Mrs. Andrew Rebec, Frank Kerže, Geneva, O., družina Louis Mrmo-lja, Louis Kaferle, kulturna delavka A. V., Frank Tolar, Fr. Pretnar, Jos. Cergolj, Krist Lo-kar, družina Aug. Zurc, družina Ludwig Ogrinc^družina Vinko Coff, Frank Petrič. Po $3: Frank in Josephine Zafred, družina Peter Starin, družina J. Cesnik, Huntmere Ave., Theresa Vene. Po $2.50 je daroval Peter Rostan. Po $2.00—Mrs. Jack Plemel, Mrs. Mike Morel E. 169 St., John. Kunstelj, družina Srnel, Jos. in Gert. Poznič, Josephine Glažar, John Cernko, Mrs. Mar-kel Trafalgar, Steve Lokar, Neimenovan, družina Jack Kra-sovec, John Poznik, Andy Pi-rih, Mrs. Jos. Mervar, Huntmere Ave., Steve Person. Po $1: Anton Celhar, Mrs. Smith, Mary Erjavec, John Campa, Mary Urek, John Star-man in Mrs. Zdešar. Torej skupno v oktobru na nabiralno knjižico tajnika $134. Dalje je izročila Ivanka Kapel $10.00, katere je prispeval Anton Rudman, S. Koncilja izročila $1.00, prispeval Fred Deutrich. Skupaj v prispevkih zbranih v oktobru $145.00. Dalje so prispevali v dvorani ob priliki masne kolekcije z dne 24. oktobra sledeči: Družina Viktor in P. Kline $25; Još. Žele pogrebni zavod $15; Math Martinčič $10, Pete Lustrik $10. Po $5 so darovali: Karol Ko-kol, John Telišman, Anton Kukovec, Frank Ipavec, Geo. Zor-man, Martin Plut, Frank Zi-bert, John Stritof, John Prince, councilman, Vinko Kukec, Anton Iskra, Lucija Strahor (Pa.), Josephine Vesel, Frank Celin, Antonia Svetek, Fuller Ave., East End Social Club, Mr. in Mrs. W. Candon, John Zaman, družina Zorko, družina Konestabo, družina Frank Barbič, Matt Pišler, družina Louis Oswald in Joseph Pretnar, Park Drive. Po $4: Frank Dremel, Frank Vadnal. Po $3: John Krnel, Frank Zajc, Frank Vadnal, Morris Ave., Frank Kosič, Kati Jur-man, Mrs. J. Sore, Mary Prin-čič, Thames Ave. Po $2: Paul Cesnik, Paines-ville, O., Anton Prime, Lorence Bajc, Fairport, O., John Lokar st., Louis Florjančič, Betty Matjažič, Gašper Bašelj, Geo. Marolt, Frank Siskovič, Frank Delost, Geo. Nagode, Jos. Stra-žišar, Rose Zupančič, Mrs. J. Božič, družina Gospodarič, družina Jos. Modic, Anton Kresal, John Cičič, družina Ivančič, E. 170 St., Geo. Bergoč, Neimenovan, Louis Rosetič, Jos. Karlin-ger, Emil Kobal, Rokavčenka, Mary Sustaršič, Barberton, O., Andrew Vičič E. 260 St., Gert. Bokal, družina Frank Slej ko jr., Mary Uraneža, Josephine in Frank Susteršič, Mrs. J. Bališ E. 175 St., Mrs. K. Kokol, družina Frank Jarm st., Mrs. Tur-šič, Andrew Rebec, Josephine Puntar, Mrs.. A. Oblak, Miss Millie Bartelj. Po $1.50: Mary Dacar, J. Bratkovič, Alice Okar. Po $1.00: Peter Rostan, Jack Poje, Martin Valenčič, Steve Sostarič, Andy Benedikt, Donald Plesničar, John Vičič, Mary Slejko, Amalia Durn, Mrs. Kre-čič, Mrs. Plesničar, Josephine Jeglič, Frank Maurič, Angie Ehard, Mrs. Sostarsič, Jos. Vrabec, Rose Košmerl, Andy Pirih, Mrs. Slaby-Jeraj, Cerne (Euclid, O.), Brez imena (za-lepka), Jos. Srnel, Louis Levstik, Mary Skrabo, John Prus-nik> Anton Srebot, Jos. Marn, Kati Mlakar, Antonia Mihali, Josephine Sira la, Antonia Ogrinc, družina Milnar, Jos. Birk, Mrs. Klančar,' Mrs. Ka-riž, Mrs. Jerina, John Grilc, Mrs. J. Barbič, 157 St., Rose (Dalje ua 3 strauu __^ .............. to ►/yerjau^ s'tp* ' iimiini>nl1" Tisti večer v letu WW vem, ko je teklo od pet*a» boto, sem zelo slabo spaj noč sem v sanjah Prenl ^ in vsakih par minut sem ^ pokonci in kričal na <" j J kaj tako nerodno tf*^ namreč učim ze /o raS in na svojo veliko žalost® ^ izjaviti, da sem , učitelj. Se rece, izuen tako, da me skoro vse J«J kar od učenca m w jutro neznansko hud. ne verjamem, da je * ^ ga ženska, ki bi m«*J jutro toliko hudej kot mora naša Jfa :. devA bi hotel s tem sebe 1 ti, ampak kar je res, j p Redno vsako jutro ^ točno ob petih in * takrat t jutro dobro ve, da ^ bom vstal. In pota® ■jn , nut tako Pregovarjaj, govarjanje, pa tega. zmerjanje, da niKoi ^ Vek area (jaz bi ^e, človeka enkrat dobi , je izumil vekarcoP;^ tančno ob petih- se* luč, zapre uro m P je ne: "Jack, vstani. < pol šestih!" Jaz Jjn če ie govorim, da m re*. koi# ! čno vem, da je » čez peto. ' je Jofj 5: "Orajt," nadaU^ ; redno vsak dan, * * ^ ,nom, mesec za mes daj no ' • v pote£n . fJi; ne reagiram nic, F . ^ j i o čez glavo stavi piko na konec I r spet smrčim. . y»|< Pa Začne hS vsta1? 3|i "Jack, ali ne bos * i me se, da na tak o* - ne odgovorim treSe >( , jansko napade m y#t ;; me: "Tok daj g , gre naprej! ^ ^ Kaj bo pa s '"Kaj te briS* V $ »I jih ti Pises Jobr„em odgovorim i^ se, » \ go stran. m f, spanjem proč * 0deJ yje mižim pod vedf, % vem, da ima "J t manj pet p ;ilf malo pocartam- ujM 111 ko ^fh nih pet minut, v t p { zadnjo struno- x magari doso^^, ; ne bom več klica1 ^ pripiši, če bo ka. * tj, y Te sladke bes p > dan in natančno ^ , hana samo & 3 ^ » sile za ofenziv ;;iranJe^i£ ,, pravim bomb* ^ dar mi naP^ ^ft \ skočim P°k°" J*' 110 vsak iecer®' let mesec za me- e . torn: Q ie to, da ^ "Kako pa e ča*V' H letim doli P jje, w K glo obujem r&o, llfi K Sruio Hji lafeta", če je v g K tim skozi vi« d> VU, dveh sekundah y tomoWlflg bi ^ % Rožnika, ko ^ . podile. : ]ias ^o* f, tro, ko sem kemP«. imela pa JonBoSte nega dela- ]0-tri, kako Je Trebušnik na dunajski lovski [ razstavi Spisal Janko Mlakar J' Pravim, nesreča me je 1 'da mi gre potepuh iz kobilico! Kaj ta-ie Pa do danes šele Pripetilo." ;.Trebušniko'vo jadikotva-5j,fa uJ'ela na uho brezzo-pvčeva Barba ter v svo-eK°ljubnosti urno raz-L;;; celih Mostah, kaj se L ! ^Je Po hišah, kakor bi ifcrBOsil- ter zavpila v u80 Posebej: "Hoj, lju-^ Poslušajte, kaj se je ijel' 1^ebušniku je nekdo »alu 0 prav iz roke." ^ Je bila skoraj vsa vas L r°g Trebušnika. Naj- Cldovali'kako se je • >azai P°tem so se ču- i: ti Cllje Pa posvetovali, '. predrznega tatu izšle-i mogli priti do i: teij rege jih je nazadnje 1 1 ilj., V;Lojz, ki se je bil h ^ Počasi v vas. Sedel je!; in žvjv&1 krajšal čas s pri- J1 tj panjem. Fant je M ^a6J Stroki Pravi umet- i. iža.J Sa zagledajo va- < wlUStavijo in obsuje- i fese "* ( odvrne mu 2 5' ^Vori ! Mai- Pametno, sicer \ znam takim fan- 1 •Uj m^he iz glave! se Pelješ " : ''Wa o j t N pa ,rečal na cesti?" j t 'Hi „ Sto- Na klancu i I Videl Žončeta,1 s ;ieW' Tako Je klela, I nj kazal." j j 1 bi ie le ne vprašuje-11 \ ji l'.adi vedeli, če si 1 a Je gnal kako ko- i % taW 1 ^nn? ga tJa nisem > ne. __ Hi, lu- ' ^kjjle odrezal Loj z, 1 Xj , Po kobili in od- - V> Ko Je bil že ' S,- • lce- obrne se še l "S^.2avpije: m J sem se sP°m-ti>d|° Pred Javorni- : n°P ciganov, ki so . konj. če je ■ k°bila vmes, pa h***-" Po teh bese- \Nbč *uhasti Lojz \ bistvu urno iz- i \ Trebušnik sta V so ' .Pakoj sta spo-r U^ani odpeljali i>lj ^ dobila voz H f njimi. Do-S Hist Jesenicah, to- ktSilT1* pri njih- 1J bi|0 r°žniki zasledo- t,Set, Je kakor bi se 10 živalico vred « \kjte* je bil v Be- iSC6menj-Ker -ie \\ k, »meti na vsak ^ j® se tudi on ^ \ v 81 Poišče kaj Ci°maj Pride na V?Wj66da ci»ane> ki \ Jaka osumil S % :Se m« zopet na k !al°stni spomin naSin C(! je "j*1*®, moram po-tisti pre- klicani potepuh pripeljal mojo kobilico sem na semenj." Tako si je mislil Trebušnik sam pri sebi ter pazljivo pregledoval konjsko živino, ki'so jo prignali od vseh strani. Toda zaman je bilo vse njegovo pregledovanje in poizvedovanje. Naposled pride zopet nazaj k ciganom. Imeli so na prodaj razven par suhorebrnih kljuset tudi še precej lepo marogasto kobilo. Trebušniku je bila takoj na prvi pogled všeč. Barva mu sicer ni posebno ugajala, a , drugače je bila žival videti kaj iskra in močna. Ker je bila ce- ( na jako nizka, je bila kupčija , kmalu sklenjena. Nato so jo cigani pobrali takoj s semnja, ^ kakor bi bili samo na to kupčijo čakali. Tudi Trebušnik se je s kup- [ ljeno kobilico kmalu odpravil j proti domu. To pot .je pa ni peljal za seboj na povodcu, marveč je raje nanjo sedel, da bi jo na ta način obvaroval pred | ^ tatvino. Ko je prij'ezclil črez Podkoren na Kranjsko, začelo je precej dobro deževati. Ve-1 dril je najprej v Kranjski go-j ri, potem pa še na Dovjem. In j j čudno, čim huje je deževalo, ^ tem bolj so ginile s kobilice — ( maroge. Naposled se je na poti med Hrušico in Jesenicami marogica spremenila v krasno rujavko. Trebušniku je sprva ta -iz-piememba jako ugajala, in ni se ji mogel dovolj načuditi. Ko je pa kobilo natančneje ogle- * dal, je takoj spoznal, da se ! prav nič ne razlikuje od one, ki 1 mu je bila pred par dnevi od 1 povodca odrezana. S tem spo- 1 znanjem je pa mahoma zgini- ^ lo vse začudenje s Trebušniko- s vega obraza, zakaj vsa stvar mu je postala naenkrat jasna. Cigani so mu ukradli kobili- c so in jo pobarvali. Potem so jo 1 gnali v Beljak na semenj ter r mu jo prodali — marogasto. i Zato so jo tudi tako ceno pu- j stili. Trebušnik jo je hotel v prvi t jezi udariti naravnost za ciga- 1 ni. Toda kje so že bili takrat * ti capini! Polagoma se je pa 1 pomiril ter jezdil naprej. Ko ' pride domov, ve takoj vsa Ži- 1 rovnica, da je Trebušnik zalo- 1 til v Beljaku ukradeno kobilico ter jo srečno prignal domov, t Ker je pa preveč usmiljenega 5 srca, ni naznanil ciganov, am- * pak jih je pustil uiti. S takimi vestmi se je skušal ' Trebušnik obvarovati škodoželjnosti in zbadanja. Toda delal je račun brez tistih Dolincev, ki so Videli, kako je v Beljaku kupil marogasto kobilico, in kako se je ta polagoma izpre-menila v rujavko. Ti poštenjaki so poskrbeli, da je prišla čista resnica na dan ter se razširila od Radoljice noter do Rateč in še nekoliko naprej. Trebušnik jih je moral tiste dni veliko preslišati. Naposled se je naveličal vednega zbadanja o dvakrat plačani kobilici ter ostrim jezikom svojih so-rojakov ubežal na Dunaj. "Pravim, pravim, ta čas se bo ta stvar že nekoliko pozabila. Predno pridem nazaj, bodo dobili že kako drugo kost, da jo bodo glodali." Tako mi je tožil stric Trebušnik ter me pregovarjal, da bi šli na razstavo že v avgustu. Jaz sem seveda rad ugodil njegovi želji, ker mi je bilo pač vse eno, ke-daj si ogledam tisto razstavljeno divjačino. (Dalje prihodnjič.) -o- Kupujmo obrambn« obveznic« in znamke I DAROVI PRI PODRUŽNICI ŠTEV. 35 JPO-SS (Nadaljevanje z 2 strani) Dodič, Steve Valenčič, Anton Stariha, Jerry Pajk, Amalia Celih, Rudolph Jelaršič, Jos. Vrh, Anton Vrh, Miss D. Cer-golj, Mary Ster, John Tomšič, Anton Hrovatin, Štela Ozbič, Rose Jurman, Hough Ave., Fabian (nečitljivo) Hale Ave., Gert. Bališ, Rose Gubane, John Ceh, Frances Wolf, G. Dobida, John Močnik, Leo Polšak, Mrs. J. Brezovar, Mary Ivanush, Julia Makuc, Mrs. J. Derdič, Gert. Božič E. 169 St., Frances Dre-nik; Mary Perko, Frances Gor-janc, Mary Comlah E. 160 St., Rose Klemenčič, Mary Lah, E. 185 St., Frank Videmšek, Mrs. F. Gubane, Rose Strumbel, Huntmere Ave., Ivana Kers-man, Mrs., Golob, Emilia Slabe, Agnes Zagorc, Mrs. C. Rovan-šek, Mary Gasar, Mary Bradač, Mrs. Koželj, družina Močnik Chickasatv Ave., Lucija Lesko-vec, Mrs. Jelarčič, Neimenovan (koverta brez imena), Brez imena. Po 50c: Frank Kraic, Frank Lah, Ursula Tekalec, Neimenovana, Mary Henikman. — Neimenovan, 25 centov. Brez podpisa 20 centov. Torej skupno $383.45. Skupnih prispevkov v dvorani in drugače prispevam v me-! secu oktobru $528.45. Vsem najlepša hvala in ne j pozabite še v bodoče prispevat po svojih močeh. Veliko vas je, i lepo število, kar upamo, da bo v spodbudo onim, kateri še niso do sedaj nič prispevali. Za odbor št. 35 JPO-SS: F. J. Durn, tajnik. -o- Iz Slovenije Na sarajevskem vojaškem letališču ao četniki nepričakovano izvršili drzen napad, v katerem so uničili 34 letal. Nekje, brez navedbe, kraja, so četniki udrli v taborišČ£.jtiy4inih jetnikov in pobili stražo, jetniki pa so seveda pobegnili s četniki. * Iz ljubljanskega "Jutra" z dne 4. marca 1943: "Gauleiter Reiner je napravil pregled okraja Kamnik. Ob tej priliki je imel nagovor, v katerem je izjavil naslednje: "Povečana propaganda partizanov na Gorenjskem se zadnje čase zopet bolj čuti, toda ti ljudje nimajo pojma, kako močni smo mi. Mi, Nemci, se ne menimo za čete roparjev in imamo situacijo trdno v ro- ] kah." Te gauleiterjeve besede po- i trjujejo, da je aktivnost partizanov znova obrnila nase pozornost nemških oblasti in da se | čutijo tako varne kot zagotavljajo. * Nasilno ponemčevanje Slovenije. — Budi mpeštanski list "Pester Loyd," ki izhaja v nemškem jeziku, poroča dne 13. aprila o "preureditvi" žjemljiščnih knjigi na Spodnjem Štajerskem. Iz tega poročila je razvidno, da nameravajo Nemci, ki so že raz-i lastili, to je, oropali — na deset, tisoče slovenskih posestnikov in odgnali, v zuženjstvo skoro 200,-i 000 Slovencev, še enkrat natan-| čno pregledati dosežene rezultaJ te in nadaljevati konfiskacije.! Besedilo tega članka je nasled-i nje: "186 vasi in 6,997 domov so! okupacijske čete osišča porušile' v Sloveniji v dveh letih, ki so minila odkar je bila napadena ta država. . ." člsnek poroča, da je bilo 28 vasi in 1972 hiš do tal porušenih! v onem ddu Slovenije, katerega so anektirali Nemci in 158 kra-| jev in 5,225 hiš v italijanski zoni. Povrh tega, pravi omenjeni list, je ostala eiia tretjina zemlje v Sloveniji neobdelana. Poročilo pravi poleg tega tudi, da je ju-'goslovansko prebivalstvo popolnoma izgubilo zaupanje v novi denar, katerega izdaja marionetna vlada; narod še vedno hrani velike vsote starih jugoslovanskih bankovcev. * Na Koroškem je bilo nedavno v vaseh okolice Celovca sojenih od nacističnega tribunala 34 rodoljubov. Obtoženci, katere označujejo nacisti kot "dezerterje, komuniste in zločince," so se morali zagovarjati radi naslednjih zločinov: Teroriziranja sosedov, umorov Nemcev in takih ljudi, ki so bili zvesti rajhu ter izpod-•kopavanja reda in miru." Od 34 sojenih, jih je bilo 12 obsojenih na smrt in takoj ustreljenih. Naslednja imena so bila objavljena: Tomaž Olip, Jakob Dreh, Franc Grego-rič, Franc Prisovnik, Florijan Kelih, Bartolomej Oreh, Ivan Dujak, Ulrih Kelih, Jurij Pa-serk, Franc Weinzierl, Miha Zupan in Marija Olip. Ostalih 24 je bilo obsojenih na ječo od dveh do 12 let in na prisilno delo, češ, da so služili kot informatorji patriotičnih skupin, ki so čestokrat napadale nacistične čete^v bližini Celovca ter da so tudi razdirali prometne zveze. FCmyiCTORY BUY UNITED STATE« WAR /bonds R and ^STAMPS DELO DOBIJO Moške in ženske splošna tovarniška • dela v , se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77^c na uro Ženske 62 ^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (270) Delo dobi Ženska, ki bi skrbela bolnika; dobra plača. Za informacije pokličite POtomac 7834. (x) MAlIomIši i RE-NU AVTO BODY CO. 982 East 152nd St. j Ponravlmo vaS avto In prebarvamo, i da bo kot nov. I Popravljamo body In lenderje. Welding I J. I'OZNIK — M. ŽELODEC GLenvUle 3830._ ! FR„ MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdlcott 9359 6% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj ! WHERE THE FUEL GOES A MODERN DESTROYER uses more than 3,000 gallons of oil an hour at top speed. PELO DOBIJO OSKRBNICE Poln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Sest noči v tednu. V MESTU— 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. ■DELNI ČAS— 1424 Argonne Rd., South Euclid. O. Tri ure na dan, 6 dni na teden. Plača $9.90 na teden. DELNI ČAS— 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan, 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 Prospect Ave., Soba 901 __ (268) P0MAGAČI FORGE POMAGAČI SHEAR POMAGAČI in tudi BRUSAČI P0LIRJIMODLOV Plača od ure, vrhu overtime STEEL IMPROVEMENT & FORGE CO. 970 E. 64. St. (266) ŽENSKA kuharica pastry 2. šiht Nova moderna oprema Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. " 2921 E. 79. St. (265) j Moški I in ženske Za čiščenje uradov. Poln ali I delni čas. Dobra plača od ure. I Zglasite se pri Aetna Window Cleaning (o. 1430 E. 27. St. vogal Superior (267) J Dobra služba ženska se— sprejme za hišno I delo, ženitev ni izključena; sta- J rost 40 do 50 let. Stanuje v službi. Jako dobra plača. Zgla- j site se na 1527 E. 41. St. telefon EX 3167, George Celenko. (267) MOŠKE SE SPREJME Mnogo del odprtih Nič predznanja potrebnega Lepa prilika služiti lepe denarje, dokler se učite koristnega dela. Visoka plača od ure z avtomatičnim zvišanjem po 4 tednih na produktivnem delu. DOSTI DELA ČEZ URO! WILLARD Storage Battery Co. z 246 E. 131. St. (blizu St. Clairja) _(267) Dekleta za postrežbo pri KANTINSKIH VOZIČKIH V TOVARNI Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. _(266) Kupujte vojne, bonde! j MALI OGLASI Hiše naprodaj Tri hiše na Payne Ave. v bližini 55. ceste; prinašajo najemnine $135. Cena $8,000. Vogal St. Clair Ave. zidano .poslopje, dober prostor za gostilno, lot 103x130. Dve hiši, ena za 10 družin, ena za 2 družini, na St. Clair Ave., blizu E. 74. ceste, prinaša $130 najemnine na mesec. Za podrobnosti vprašajte J. Tisovic 1366 Marquette Rd. blizu St. Clair in 55. St. __ (268) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NIČA NAGROBNIH SPOMENIKOV PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE Varčujte naprej ... za davke ..i za vojne bonde .. za potrebe $ t UB IIC SOUARI East 61st St. Garage , FRANK RICH, lastnik ' 1109 E. 61st St. HEnderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo totoo in dobro. Kupujte vojne bonde! V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Vincent J. Shenk ki se .ie v vojaški službi v najlepših letih mladosti končala njegova pet življenja in je zaspal večno spanje dne 11. novembra, 1942, star šele 22 let. Eno leto je že poteklo, od bridkega spomina dne. ko sprejeli smo vest žalostno, da ni Tebe več med živimi. Biidka smrt Te je odvzela, kc služil domovini si zvesto, med srečnimi' se zdaj nahajaš, kjer ni trpljenja, ne gorja. Ljubi sin in brat predragi, spomin v naših srcih je ostal, težko žalostno je bilo slovo in spavaj v grobu zdaj sladko. Žalujoči ostali: PRANCES SHENK. mati. FRANK, brat: FRANCES in OLGA, sestri. Cleveland, O., 11. novembra. 1943. V SPOMIN PRVE OBLETNICE PRERANE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DRAGE MAMICE Cecilije Bradač t rojerta KONCHAR ki je zatisnilla svoje dobic oči 11. novembra, 1942. Si čno ljubljena mi žena, nepozabna mamica, težka bila ie ločitev, kc odšla si iz sveta. Tamkaj zopet se združili bomo skupa.i enkrat vsi, Tebi tjakaj vsi sledili — križ nam sveti govori. Žalujcči ostali: JOHN BRADAČ, soprog. JOSEPHINE in ALICE, poročena Karberg, hčeri. EMIL in RAYMOND, sinova. RALPH KARBERG. zet; EDITH, sinaha; DONALD, vnuk. Cleveland, O., 11. novembra. 1943. PODRUŽNICE SANS-a POD POKROVITELJSTVOM ŠT. 39 priredijo velik ljudski shod:- v nedeljo 14. novembra ob 2:30 popoldne V SND NA ST. CLAIR AVE. Rezervirajte si ta dan, ker na tem shodu boste slišali dosti zanimivega. ODBOR. Koža na obrazu je bila otem-nelo zlate barve in njen izraz je bil neskončno mil in živahno ponižen. Imela je velike, hrepeneče, mehko rjave oči in majhna temno škrlatasta usta. Prišedši do zadnje stopnice, je dekle dvignilo roke k solncu, ki je vzhajalo izza sneženih vrhov Kordiljerskega pogorja in blesteče pobožnega obličja je govorilo neke vrste himno ali invokacijo. Brady je bil mnenja, da je to ena svečenic templja in radovedno jo je opazoval. V veliko začudenje yaeht-mana je pustila pasti z ram pernati plašč, ki jo je pokrival in'prikazala se je skoraj naga, opasana samo s kosom platna. Brady je občudoval vitkost in čistost oblik tega mladeniškega telesa. . Dekle je stopilo do kolen v vodo. Vsako jutro se je tako svečenica Solnca, 'hčerka kaci-ka -Yappana, kopala v svetem jezeru. Bila je mnenja, da je sama in smehljala se je, ko je lahno drgetala v sveži, čisti vodi. Brady se ni ganil, tako se je divil prikazni. Toda nenadoma je dekle strašno kriknilo od groze. Pogled, ki se je tu nudil Bradyju, ga je vkljub njegovemu pogumu tako preplašil, da mu je kar kri zastajala po žilah. Med tem, ko je svečenica govorila Solncu molitev, je kača največje vrste, boa konstriktor, pokazala svojo plosko glavo iz luknje v stopnišču, ki ji je služila kot bivališče. Ob drugi priliki bi bil Brady občudoval to krasno žival iz vrste plazil-,cev; merila je več metrov, na trebuhu je bila rumena, na hrbtu pa modro in zeleno pikasta. Počasi je plezala doli po kamnu, s čudovito vitkostjo in lepoto, žrelo je imela odprto, oči so se ji žarele od po-željenja i»i tako se je bližala svoji žrtvi. Okamenela od groze se mladenka ni ganila, toda strah se je kazal v njenih velikih očeh, ki so se kar krčile od Ifibze. V trenutku je Brady spoznal, kakšna usoda čaka dekle. Boa konstriktor ni strupena, toda ovije se svoje žrtve, jo s svojimi silnimi mišicami stisne, ji zlomi kosti ter jo tako čisto zmelje. Potem jo požre. Včasih pogoltne dvakrat večji plen kot je sama, nato nekako odreveni in prebavi j a ves mesec. To odrevenenje traja toliko časa, dokler plen ni popolnoma prebavljen. Sedaj boa ni bila več kot par metrov od svoje žrtve. Svečenica Solnca je bila izgubljena. Tu pa je bil v velikih skokih Lionel na mestu z browningom v roki. Več strelov je počilo; pošast se je s preluknjano črepinjo in od krogel zlomljeno 'hrbtenico zvijala v smrtnih krčih sredi mlakuže krvi. Z zadnjim strelom jo je Lionel končal. Napeti je moral vso svojo moč, ko je vlekel ne-stvor po stopnicah dol in ga vrgel v vodo. Nato je stopil k mladenki, ki je bila napol one-sveščena in ki je, ne misleč na to, da je skoraj čisto naga, položila svojo glavo na Bradyjevo ramo, med tem ko so njene hrepeneče oči izražale brezmejno hvaležnost. Brady, ki ga je ta drama globoko ganila, čeprav je trajala samo par trenutkov, je tedaj grenko obžaloval, da ne zna jezika Aztekov. Slučajno mu je prišlo na misel, da nagovori dekle v španščini: —Kako ti je ime? jo vpraša z najmilejšim in najodločnej- šim glasom. —Naola, je odvrnila in se nasmejala. III. DEL Podzemsko svetišče Prvo poglavje Votlo drevo Lionel Brady je bil ves za-divljen, ko je držal v naročju lepo Naolo, ki ga je gledala s hvaležnimi očmi. Dekle se je prvo oglasilo in dejalo: —Rešil si mi življenje! Kdorkoli si, tvoja sužnja sem; pri tem se je globoko priklonila. —Storil sem, kar sem bil storiti dolžan, je skromno odvrnil Brady. Oba sta se gledala molče, roko v roki, oko v očesu; občutila sta nepopisen, sladek nemir. —Kje si se naučila španščine? je naenkrat vprašal Lionel, samo da izpregovori nekaj, ne da bi se zanimal toliko za odgovor. — Nekdaj sem prebivala v mestih belokožcev, je dejala in ga pri tem žalostno pogledala. —Kako je to mogoče? je začudeno vprašal Brady. _ —Bolje je, da ti ne govorim o tem, je dejala in vzdihnila. Ne vprašuj me o tej stvari; govoriva rajši o tebi. Kaj si prišel iskat sem, nesrečnež? —Potujem, je dejal Brady in lahno zardel, ker je bil prisi- ljen lagati; potujem po svetu in si ogledujem pokrajine. Le j slučaj, srečen slučaj me je pri-vedel k tebi. Naola pa je žalostno odkimala z glavo. —Tu ne moreš ostati, je vzkliknila; bodi pameten in zbeži, izgini! Noben tujec še ni prišel živ iz te doline. —In če bi ostal ? —Bi poginil, nič te ne bi moglo rešiti. Vkljub prigovarjanju in prošnjam ni mogel od dekleta prav ničesar zvedeti. Imela je fiksno idejo, da se mora Brady čim najhitreje odpraviti. —Saj ne veš, je vzkliknila skoraj razdražena, da so trenutki dragoceni, da lahko kdo pride. Ce bi naju presenetili, je po tebi in morda tudi po meni. Preveč hvaležnosti ti dol-gujem, da bi hotela tvojo pogubo. Pridi, sledi mi! Pokažem ti, kje se lahko pride iz te doline. Bradyjev ega ugovar j an j a sploh ni poslušala, temveč ga je prijela za roko in vedla v j mal gozd, kjer so ciprese, palme in druga tropska drevesa rastla na razvalinah. —Tu ostaneš skrit, dokler ne pride noč, mu je razlagala. Potem pa odidi proti vzhodu po tejle stezi in prideš do dežele belokožcev. Natančno mu je razložila, po kakšni poti mora hoditi in kako mora biti oprezen, da pride iz svetega mesta. Lionel jo je pač poslušal; toda na tihem je sklenil, da nadaljuje podjetje, ki se je tako j lepo začelo. i —In kdaj se spet vidiva? je j vprašal Naolo v trenutku, ko se je pripravljala, da odide. —Nikoli, je dejala s tihim, žalostnim glasom. In v njenih očeh so se zasvetile solze. ;ARE YOU LOOKING FOR A JOB?! We have the position you will like with the company you will like WE HAVE NOW OPENINGS FOR SALESLADIES (18 and over—no experience required) for our candy, gift, jewelry, cigar and soda fountain counters Easy, interesting work in pleasant surroundings. . .in the very nerve-center of the city, now bustling with war-time activity Good salary, bonus for evening work Permanent positions Discount on purchases in our various shops and on meals taken in our restaurants FRED HARVEY Union Terminal Building on the Public Square SEE MR. BROOKS, SHOPPER'S MART ★ ★ ★ "Ako BI MOGLI SAMO VIDETI TE FANTE V TABORIŠČU" Back the Attack with K/a* Bo*uh " THE OHIO BELL u \ KO bi jih mogli videti samo enkrat — kako stoje v vrsti in čakajo, da bi telefonirali domov — pa bi ne napravili ponovnega nepotrebnega klica, dokler bo trajala ta vojna. "Morda je ravno vaš nepotreben klic tisti, ki prevzame linijo in preprečuje drugim klicem iti naprej. "Pomnite — na razpolago je samo gotovo število zvez na daljave in ni nobene prilike postaviti nove. "Torej, prosimo, ne poskušajte klicati na daljvo v edinih urah, v katerih so fantje prosti — med 7 in 10 zvečer." TELEPHONE CO. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostjo v naših srcih sporočamo vsem sorodnikom, . :8 in znancem, da je nemila smrt po kratki bolezni pretrgala nit ziy našemu ljubljenemu soprogo in očetu Joseph Soršek 00loŽili Preminil je dne 10. oktobra, in k večnemu počitku smo ga P dne 14. oktobra, po opravljenih cerkvenih obredih v cerkvi sv. Vi • ^ govo truplo smo izročili materi zemlji na Calvary pokopališče, r ^ je bil doma iz Št. Jošta pri Kranju, na Gorenjskem, odkoder je Pris Cleveland pred 36 leti. Bil je dober soprog in skrben oče. Tem potom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste položili ne cvetlice na mirodvor, in sicer: Družini Homovec, Mr. in Mrs. ^ Rasinger, Becker Ct., Mr. in Mrs. Blase Odar, Canton, Ohio, Mr. 111 ^ Frank Homovec, st., E. 72 St., društvu Baraga št. 1317 COF, U"10^ & cal 463 UAWA-CIO, Weatherhead Co., Dept. 98, National Sere ^ Mfg. Co., Dept. 54, Gabriel Co., Cleveland Graphite Bronze Co., ^ Mrs. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Jenneys, Mr. in Mrs. K. in Jack, Mr. in Mrs. John Zavrl, Josephine Milavec in Mary Ferr1^ ' {in Mrs. Gus Skully in Frank Skully, Fred in Joe Merhar, Mrs. Murg hčerkam, Mr. in Mrs. Fredericks, Ann Bann, ter Mary Tintelnot. ^ Iskrena zahvala bodi izrečena sledečim, ki so darovali za sv^ ^ | ki se bodo brale za mir in pokoj duše pokojnika: Weatherhea fc Dept. 98$ Gabriel Co., Cleveland Graphite Bronze Co., National ard Mfg. Co. Dept. 54, Olga Homovec, Mary Peterlin, Mr. in Mrs. ^ Godec, Mr. in Mrs. Perme, Lillian Malenchoh, Jack Bernie, Ann Peggy Stark, Mr. in Mrs. Somrak, Mrs. Ubic, Mrs. Josephine ^ Mr. in Mrs. Pusih, Mrs. Stark, Frances Petric in Joie, Mrs. Stan® ^ gon, Mr. in Mrs. Louis Shuber, Mr. in Mrs. Norman Locker, Loui ^ mac, Mary Zandar, Mrs. Kay Kosier, Mrs. Ozinih, Mrs. Lange ^!jaVec, Pancek, Mrs. Zgonc, Mrs. Agnes L. Lovlock, Miss Josephine ^ ^j. Mr. in Mrs. Matt Milavec, Mr. in Mr j. Louis Milavec,, E. 71 St., ^ jja„. lavec, Ed Milavec, Mrs. Milavec, E. 61 St., Mr. in Mrs. A. Mi j^pl«^ croft Ave., Mrs. Josephine Grdina, Joy Roman, Mr. in Mrs. £ ^ Mrs. Lenarčič, Carl Boiz, Mrs. Mary Naglič, Mrs. Slak, Mr. m^ zlovar, Mrs. Dezelan, Mrs. Cuchran, Mr. in Mrs. Dolenc, Mrs. i^ Stare, Norwood Rd., Mrs. Tekavec, Mr. Frank Chelasnik, j Je*' Cimperman, Norwood Rd., Mr. in M s. Frank Rasinger, RUSSp pa«" nie Jarkewicz, Mr. in Mrs. Edward Bell ter Mrs. Josephine "e malee Ave. Najlepša hvala tudi vsem, ki stj dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot tudi članom društva Baraga st. ^ poki so nosili krsto pokojnega. Hvala Fepa vsem, ki ste prišli pokOJP-kropit ko je ležal na mrtvaškem odru, ter vsem, ki ste ga SP njegovi zadnji poti na pokopališče. ^fr Zahvalo izrekamo Monsignoru B. J. Ponikvarju za opravlje* ^ vSo vene pogrebne obrede, ter pogrebne nu zavodu Frank Zakrajs ^ ^ postrežbo in naklonjenost ter pomo: v dneh naše žalosti in za jen pogreb. ; ! < > rajr 'sla z Posebno zahvalo izrekamo Mrs. Josephine Odar, ki je Pj posi*1^ ton, Ohio, na pogreb, kot tudi društvu Baraga za hitro izpjac1 nine, ter Mrs. Slak, ki je vsaki dan molila ob krsti pokojnika« ^ m Še enkrat, bodi izrečena najlepša hvala vsem, ki ste na sopr°' strani in nam pomagali ter nas tolažili ob bridki izgubi do r ^ ^pi ga in očeta. Ako se je pomotoma izpustilo katero ime, prosim0' oprostite, ter se vam enako najlepše zahvaljujemo. .tg\i' I Nepozabni soprog, oče in stari oče! Bridko objokujemo ^ jjai"1' bo. Bil si nam tako dober in ljubeznjiv, a sedaj Te ni veC , eIn Sr°. Kruta smrt je zahtevala Tvoje življenje. Sedaj počivaš v n ain®rl bu, a v naših srcih pa je ostal živ spomin na Tebe. Bodi Ti a ir»»ra ška zemlja! Spavaj mirno dokler se ne snidemo na kraju veC in blaženstva! Žalujoči ostali: GERTRUDE, soproga 0vfc JOSEPHINE, poročena H ROSE in GERTRUDE,hce DOLORES in RONALD, Cleveland, O., 11. novembra, 1943. MISTERIJA ROMAN 1384 1943