VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE (Ha. I«) b? Act •t ATA, I Omfcir «. ltlT, m fik ti tU -----■ m i ^ ' ?----------------- - »i vi provMUd fac I® •• Chicago, 111., petek, 8. oktobra (October 8th) 1920. Y«erty. ŠTEV—NUMBER 236. IlOS. Aa «f oe. S, lit?, aa Jaaa U, ltl«. 7000 nfikih vslu2bercev se vedno na stavkl ZOMPANIJA 81 POMAGA STAVKOKAZI, OBRAT PA ZELOSBPA S Tako obratovanj« pa u*roža živ ljanje potnikov. Naw Toifc, N. T. Jame« Sheriden, predsednik lokalno zveze cestnoželezniških uslužbencev, naznanja, da je na stavki Ae »edem tisoč uslužbencev, ki so se odločHi, da se ne vrnejo na delo, dokler niso njih zahteve prizna ne. Njegove izjeve pomeni, da pri korapaniji B. R. T. stavka ie devetdeset odatotkov uslužbencev v mehanskem oddelku, Šestdeset odstotkov pa obratnega o-Kabja. • Sheridan pravi, da so med stav-kokazi taki ljudje, ki ao ie delali za družbo, e eo bili v prejšnjih letih odalovljeni zaradi nesposobnosti. To je že stara navada, da h« ponudijo kot atavkokazi navadno ljudje, ki niao zirtožni v nor. malnih razmerah vršiti dela. Kadar pe družba najame take ljudi, je aanvoposebica, da silno trpi oprema, ker stavkokazi ne znajo izvršiti popravil Uko točno, kot delavci, ki ne vpognejo svojega hrbta pred podjetniki in ne kle« oplazijo pred njimi. Sheridan je zaradi tega apeliral na komisijo za javno službo, da prisili družbo, da se podvrže pravilom, ki določajo • preiskavo opreme. Na pr. vsak vos mora bi-ti temeljito pregleden, ko napravi tiaoč milj, že mi po ^^ . progt rakovi, PO gf^ ulični progi, pa morajo biti pre-gledani na tiso« pet sto milj. Sheridan pravi, če ae to ne zgodi, se bo zopet dogodila nezgoda kot na Mklbonovi uliei. Vodstvo kompfnije se zaveda, fc bi bili vozovi pravilno preiskani, bi jih toliko poslali v delavnice, da bi kmalu zmanjkali. In tako ae inšpekcija vozov odklada, ker kompanija nima sposobnih delavcev, de izvrže popravila, ki ho nujno potrebna v interesu varnosti potnikov. »Stavkarji so solidarni in se ne nameravajo vrniti na delo, dokler ne zmagajo. Mlajši ualužben-fi ho poiskali delo v tovarnah, starejl pa prejemajo podporo od organizacije. Tiatim ualužben m ««wta m^jrn ** ^ ^BB mi poslanik SSt- „ Tr« bilo vrč oseb. Boj je nastal, ker sta dva po Ik-aja hotela aretirsti Mehikank Km«rt Martineaa. ki se je p« iz-j s vi policajev obnašal nespodob no. Mehikaoee je potegnil samo kres in uatrelil enega policaja, irngtga pa ranil. Bežal je v ko pmmčevališče, kjer ae je za bsrikadfaal. Obatrelil je U«tniks prrniočevaMče. PoHeiji na pomoč ao prišli tudi egnjegeael. Pe kratko {rajaj™*i bitki aa oblogo-nlel tedaj vdrli v prenočevali šie .u Huntington, W. Va — V Blei ------------ „ . ru je pritf o do boje a pištolami koml j en četrt, milje oddal jaa. na ulici, pri katerem je bila ena vlaki ao pripeljali brizgalne, a oaeba ubita, pet pa ranjenih. L^ ne bo ustsvila strašnega Podjetniki ao takoj obdolžili nj- ognj^ga valu, če ne pride mo da rje. ki so hrteli eejo, da eo po- j ef «li če se voter ne obrne vzročili U boj. Don Chefin, o- v drtlg0 gtran. Pragozdi gore kot krajni piaar okraja Logana ia ki Užigalice. Med strešanskim po ima zelo mehko hrbtišče neprem kenjem in grmenjem pada drev-rudnišklm podjetnikom, pripove- ^ ognjeni val, gnan od vetra, ps dujČ celo afero popolnoma v drur k|ti nBprtj avojo pot, unHhjjo' gi luči. On previ, de boj ni v*ve- ^ m,» ne gre s pote. zi s sejo ruderjev, empek da sta ln medvedl ao bežali skozi vas dve strankKantov udarili drugs protl VEhodu. Prav nič se ne bo ob drugo zeredl nekega dvoboja L, ^OVeških bivališč in človeka z pestmi Nekdo je ustrelil, praviIJlvaj občuti, da mu je nevarnost Chepin. in streljati so pričoli Mt- w petaml in zato beži. ne da W di dnigi. Joaeph Cors je bil u-|M ofniu avojega največjega ao-strel jen, neki deputij in štirje L^ika — človeka, rudarji pa ranjeni. Ker tadl OtoA Ogenj je dosegel tndi nekate-finn kot orodju premogovniških I n po^tva rojakov ki so ae ps podjetnikov ne gre dosti vere. bo M urt9n oteli smrti v ognju treba počakati dru«lh informa« fie ae veter ne obrne. p««te...•• cij. da r t**e reaniea. U> paaestva> ro£ko* fr Vv gozdnega pokara Heke je si icer blizo. e kaj je vode proti te POtAR JB UinttL TOVARNO.IM ^^ ognjeni alll,( ki jo - > < ' , 'V Ičlovek a brizgalnami požene pro Ind. — V tovarni O. K.|ti nji. __.ima po sklenjenem miru, kajti Ohiotfo, nt - "Nlk»r « b. Jlo.Aom, (f. nr '™^1 to pohI, krniti doijodl t l*ko. d. ^' "T hni imel «.1» Mdk. .»h^UTuko l»ko rd.j .vftuj, Willlam MgA^JjLS.^ J'wu.u'j, J. thlj.l , PKi«T. J. bilo po U illl.m Kncli .f j* |Nlj«l » pov.^,!, h.vjo n-pii- 'lirisrZCM " 1,1 »p""""- X d. oprtvMi Kom»j to MlL^^^T^ dSLl. ^•ttsa^BB^-^ nadaljevati naše poti. Zaradi te voril aenatorju Spencerju : Po-aa s/ poslužimo vašega avtomo- Ulnoma ^m zadovoljjm da sc bila." Po teh besedah so sedli vprep^l voliUem rlflj^K Koehot avtomobil, gs pognsli in de odločijo, kdo je govoril resni-ho kmalu prestrsšeneaau ICeehn eo." * m zginili izpred oči, ki je prearfl»je. ^tor^J. kJNk + -r £ val o resničnosti pregovora, daB 'jj - giml voditelji demokrsteke stran- VRANGLOV4 ORNBRAL JB OBRNIL HRBBT OARUTOM iN SE PRIDRUŽIL BOLJfiEVIKOM l.oiulon, 7. okt. — Iz kfoskve (»oročajo, da je general Makno. vodja knM*takih čet v Ukrajini, ki je nekaj čaaa operiral v zvezi z Vrangloin proti aovjetom, obrnil hrbet Vranglu in se pridružil sovjetski srmadi. Mfckno je atopil v sovjetsko armado sato, ker se njegovi vojaki nočejo bojevati proti boijševikom. indija v pumenu | velike revoite. Stavka v vseh velikih mastih in rsvoluoionarai duh aa raaširia po ».I vaa j uhoii ANOLESKA OBNZURA NA DELU. Kaikuta, Indije, 6. okt. — t To roča Fraaier Hunt). — Revolucija dviga svojo glavo v Intllji Stavke izbruhnejo v vseh mestih in vedno nereščajoči val nezadovoljnosti in nepokoja poplavlja vao deželo. Nihče ne ve, kej ae sgod( jutri, toda c*o ja gotovo: Briteka vlada v Indiji nedi na sodu smodni-ks. Indijska ljiKlstva imajo štiri velike vsroke sa nesadovoljaost ln uporniški duh. Prvič, kar ji angleška vlada uvedla RowUt-tov protipunteki zakon v Indiji. Temu zakonu nasprotujejo vsi Indijci. Drugič je Huuterjava pre-iakovalna komisija alabo zadovoljila Indijca s preiskavo masakra Armitearu, kjer je dal naeval mohainetlencev lQpo nezadovoljno » zavezniško mirovno pogodbo a Turčijo In četrtič vlada v Ia* diji splošna nevolja radi aavlače. vanje notranjih političnih reform in gospodarskega; izkoriščgajn indijskih IJndstev po snglaških kspitsliiftih. V Indiji se je zsdnje čsae po-javilo veliko gibanje sa neodvis-noši in ns čelu tegs gibsnja je Mabalama (»andl, ki je na kan-gresu Indijskih narodnosti prod psr meseci posvsl vse svoje ro-Jake ua "sveti boj" sa svobodno Indijo, Zunanjemu sveto je malo atia-no, kaj sa godi v ladlji. Ea to akrbi angleška oeniufe, Beealeo pa je, de ni v Indiji nI« bolje kot na Irskem in ncpristranakl opa zovslec, ki p«»seti Indijo, ae more dvomiti ds v Indiji ne b«»prej miru, dokler ne pede briteka nadvlada. Od -120 miijonov prebivalcev v Indiji je do HO odstotkov polje-delcev, ki žive v sistemu aloglas-ne ksste. Ta del probtvaietvj je najbolj zanemarjen, siromašeb ln izkoriščen. Ker je kmeteko IJud-atva v težkem In brutalneai boj« zs olistsnek selo zaoaUlo duŠev j« skoraj .ndifen-ntno aa pram svojim iskoriHeraleeni. Drugače pa je v mestih, kjer ao mas«« prepojene s rszrsdoe la **> rednoetao mržnjo, ln ker ss jim Slsbo godi. i»ripisujejo vee zla tujcu Indijski revotaaieaar *n ti. de je prišel čee, ko ae mors hulija msščevsti sa raa sločiiMv ki se isvršnjejo nad ljudstvo« še stoletja, pa naj jih ja ieviill kdorkoli. Zsvedni doma/ini vedo, da > tudi med Indijci dovolj iako riščevalerv. ki so vsled tega za ti . ' iT t m/II I dnevniku "Wsakb»gton Stsr" žr v«.«lvfkl Anglešev, empek Aagle- spremljevalr. a ^bo it udi^ || njihovi glavni aovn^ikl la aparata sa brezžično brznjavlje r^^^ ^ ^ brg<(ii|vk<| UL nJ|ini pride obračun tndi s do- I Kaosa s fityja ne omenjs sapisul ImaČM raraaitl fA KOSCPANU.-. 0B JB ka. ^P& - ■ POBOTALA. I niksr»k»-gs perolevalaa. Is tegs eps bAaeds v<«dno nsjde lepo me ste. V LETALU IX PANAME V WABHDTGTON. ke, podpira lajavo senatorja Hpencer ja. V ravno isti brzojsvki is tCansae OKfje. ki «Hipoveduje •m _i UUMBtl«®«. 31 '•]•• " Wn«hinri'oi Ktar" U Gary Gient Betterj kompenije je «a-stel ogenj, ki se > raiMl v ve lik požar. Ooreti je pittelo v de- lavnlci tn^kotk«, t btmm ^i ^ hi okolica t V aoboto kejo barvo. I. £ gorka Jnžnl vettari. ^JUmSo?i Cr-ratefTTg^b 24. nrah prede« je bile na ^J^^Vj^^to, nejnlžje «> dve sto tiseš dolarjev. ob 1:94, ob St22. O^, ^T^Hsndatv^ sl-li. da ae ^ik^-i prifcll beTSM.. ki trži s trdim le- zdej ns ^ IjZlZr opekllae. ^ ae K ^t^nov dvomili, da še kdajo^do pe AsUvri ia kreve. KmapaaMš ^ > posedlU le -; tX r^odlkodala ^TpalHičerjev obeh štorih -trank Indijci so Isgubili vse vere v Angleže; nič val ae laapajo nji bovim r»WJohem ia njihovi pre viei tfeseker v AmritaerJo jim ne fffv iz spomina In dajatve, de so 2»vzročltelJI masakerja osUli «#• kaznovani. Je zbudilo med njimi ša večji odpor proti vaema. kar je kvMaft Angleška oblasti nevedno svre-čsjo vzroke rvmins v Indiji as boljše viške propagando. NI sns no, ^e kaj m.klh sgitetorjev (Dslje ae t stiaal). • i LASTNINA HLOVTOlKf MAKODM1 FOpjPOHfK Ccaa PO ftgkoifrt m nf v* • o a ■ « i y sw Jadransko vprašanje a« zdsj šuje v Benetkah. Radoveijni ao, če Tnimbič in grof ^o«« liatu, kcria vsak radoveden, ka> k. ''pregrešne stvari prinaša Proavetil. Zalo agitacijo aa Phv sveto sem vans prav hvaležen in %« ki XJIl| utrv«JRZ. MT k "raosvETA" *THE ENLiGHTENMENT' tk* Sl0r.mU N>U—I S—fU Seatotr- ^ Delam e •Mapaeja m. p*. (Iipnaiii 1-20) Bi,.. M Mani, da vam js s las da V DVOJNI LUČI. >.- vrii v |H>udt'l n*k 4 <>k MarsCnina: Zodinjea« driava (Izven Chieago) SŠ.00 aa leta, I1.SS sa tobrs ob 8. uri svečor v dvorani Chieafe NJO aa leto, M il aa pol lat« SNJM ,>lvdlledllj<. br gtakflT, zapisnik vodi član centralnega od bora, br. Bkubic. Navzoči F. A K Msry Aučin, Oodina. OottH cher, Lnčič, »takič, Tauchar, Zajce, Zavertnik, nad/omika |em rov in Todorovič, oba iž Detroita. nadzojtflki poobiaAčenec Vr U dovič, centralni odborniki: Mary Udovič, Cainkar in Klcnbic ter Vogiič ia La Halla. Zapisnik se sprejme kot čitan. Zapinnikar prečita pismo br. Kržela in aieer odstavek, ki se glasi: "Prejel som Vaše pismo radi revizije in poročam, da mi ne bo mogoče priti. Vzrok je predi Vsem zaposlenost, kajti danes, 2& septembra nimam ie lista za avgust zunaj. Potfg tega tudi ne polagam tolike važnosti na revfzijo, ker ne dvomim o korektnosti knjig. Ne verjamem, da jo za ne-|u»j ur dela vredno priti od tukaj tje in sato prepustim eksckutlvi, da iabere izmed »obe koga, ki ip pregledal knjige in tako zadostil formalnosti." To obvestilo br IGeržeta se vzame na znanje ia br. Oodina poroča, da se je v spora-rumu z več člani eksekutive za-prosilo br. Udoviča, člana čikaskr okrožne organiaaeije, in postavi-'p za jiamefctaika pri liei»t> knjig. Seja to odobri in sklene da ima br. Udovič pravico do zs aedanja in glaaovanja. [ Tajnik, blagajnik in poslovodja poročajo, da ae je danea vršila revizija knjig in računov aa JRZ aa preteklih Šeat mesecev-, kakor tudi revizija knjig in računov A-J. O. B. Ltd. od početka korpor racije do 30. sept. O flnaHfneir stanju bodo poročali nadzorniki Nadzorni odbor poda avojo po ročilo. Brat Udovič poroča, da so pregledali vae račune, nakaanicr izplačila, knjige, vrednostno listine in bančne vloge, da ao i&adli vae v popolnem redu. Prečita' me in« randnm revizije iu pojasni da Klavni urad izdelal oziroma na pravil prepise zaključenih to o» dobrenih računov z visemi detajli in jih potem raapOslal na organi; I aacije JRZ in glisila Veliki ameriški dnevniki imajo svoje poročevalce v Evropi, da poročajo, kar vidijo in slišijo svojim listom, da delajo na podlagi teh opazovanj svoje zaključke. Neki veliki ameriiki dnevnik je poslal znanega po* ročevalca Paul Scott Mowrerja v vzhodno Evropo. Najbrž mu je naročil, da preišče vzroke, ki so vodili do ustanovitve male antante, to je do zve^e ali sporazuma med Ce hoslovakijo, Rumunsko in Jugoslavijo. Na podlagi teh opazovanj pravi list, da mala antanta ni sovražna Franciji in dozdevno ne nasprotuje francoski politiki v vzhodni Evropi, to je v Rusiji S svojo proglasitvijo nevtralnosti v ruskih aferah je mala antanta ie preprečila predlagano intervencijo od Ogrske v ruskih zadevah in je osamila Poljsko v kasnejših operacijah proti Rusiji. Ce se obdrže pogodbe male antante, tedaj bodo pomagale ohraniti mir in večjo stabilnost v vzhodni Evropi in seveda tudi na Balkanu. Dalje pravi člankar, da je mala antanta nič drugega kot panslavistično gibanje, ki odpravi prejalislej slabo strukturo francoske diplomacije v vzhodni Evropi. Ta zveza, ki sestoji večinoma iz slovanskih ljudstev, je obroč, ki objema vsa slovanska ljudstva doli na jugu in se razteza do Jadranskega morja, kateri bo večja ovira političnemu razširjenju Nemcev proti jugu, kot jo lahko zgra-de zapadne sile. Nihče ne mose reči, da Mowrer ni dela) svojih zaključkov na podlagi svojih opazovanj. Ali Mowrer je pri* šel večinoma v dotiko z osebami, ki igrajo danes voailno vlogo. Teh QMb se še drži precej starih nacionalističnih nazorov, zflradi tega so tudi zaključki napačni, v kolikor se dotikajo bodočnosti. Ce bi bil Mowrer prišel v dotiko z voditelji delavstva in politično zavednega kmečkega ljudstva, bi našel pri njih popolnoma drugo sodbo o bodočnosti. Da se je ustanovila mala antanta, so postali gotovi vzroki, ki imajo večjo važnost za sedanjost kot aa bodočnost Ali če kdo sodi, da je mala antanta del panslavi-stičnega gibanja, ki ima nalogo zabraniti razširjenje Nemcev proti jugu, se pa moti, ker v vseh ljudstvih, ki so trpela v svetovni vojni, postoji veliko hrepenenje po mednarodnem pobratimstvu in ne po narodnem šovinizmu. FilpMflja ljudske mase se popolnoma loči od filozofije ljudi, ki sdftj vodijo usodo držav, ki tvorijo malo antanto. V Mik voditeljih mogoče prevladujejo še šovinistični in-štinkti, v nekaterih več, v drugih manj, ljudski masi so taki inšUnkti tuji. Ce bi imela ljudska masa sama govoriti o miru, bi bU ta mir že zdavnej sklenjen, ker ljudstvo ne sovraži ljudstva, če prav to ljudstvo govori drug jezik in ima tuje šege in navade. ljudske mase se danes ne d*jo več nahujskati k šovinističnim orgijam. Ce se pa kje dogode šovinistični izgredi, so povzročitelji takih orgij ljudje iz takozvanih boljših krogov, ki sploh ne pripadajo ljudski i*asi in kf z denarjem in podžiganjem lahko pridobe za svoje šovi-nistično rovanje ie majhen del ljudske mase, nikdar pa njene večine. Ljudska masa ni navdušena za šovinistične zveze, ki imajo namen osigurati enemu narodu vlado nad drugim narodom. ljudska masa je v svojem mišljenju demokratična In zaradi tega je za odpravo vsake avtokracije, torej tudi šovinistične. In če »e ljudska masa kdaj izneveri ia trenotek temu svojemu mišljenju, tedaj so jo zapeljali tisti, ki so se polastili vodstva. In če bi se Mowrer potrudil, ko je potoval po deželah male antante, spoznati ljudsko mišljenje, bi se bil kmalu prepričal, da ljudstvo ne sanja o kakšni bodoči panslavi-ulični vladi, ampak da predvsem zahteva ureditev gospodarskih razmer na demokratični podlagi in da ne da počenega groša za vse zveze, ki jih snujejo državniki. Cergpt CSHy, Pa. - Holk je dobro sredstvo, da se prepreči prepir in sovraštvo, hi pregovor pravi, kdar molči, odgovori vsem. Toda ta izrek pa ni popolnoma na mestu vsaj v moji zadevi ne. 'Anoravno ae nisem mogel stri- flMf s SŠh ** v -hiu to 4aUM»tc^JK>n- aH uehdj^ Ranici zuačajen m . Ako vam las pripušča, pridite me," prosim kaj obiskat^ tudi jaz vaa pridem brezdvottaio kmalo, koini bo mogoče. K*j več se bodeva žo oseb-no pogovorila. — S srčnim pozdravom v gospodu ostajam S Rev. James Drev, župnik. — I/ tega pisma aije prava jezuit- Raima romanja. — Pravoverni mosHmi potujejo v Meko, pravoverni katoličani romajo v Rim, židje k jem-zalemakemu zidu, pravoverni in prof asijonalni političarji IJt pred sprednji hišni mostovž, da slišijo modro* č1o> veka, ki ao ga eami določili kandidatom. natančnosti računov, knjigo vod stva in finančnem stanju ter po-vdarl, da so polagali še poaebuc paznoat na nakaznice in izplačila ter da ao prottašli vae v popolnem redu in pošteno, tor da so jc skoz ln skoz varčevalo s premoženjem organiaaeije. Dr. Todorovič potrdi izvajanja prvih dveh poročevalcev. PoroAfc lo nadaornega odbora se vzame na snaaje. „ Prešltajo se poročila naših ha-, »topnikov v Jugoslaviji, kakor tudi priporočilo nadzornika, br. Krftta, kar a* jemlje na anauj* in vpoSta* prt akloptti tičočih ae tisfos« dels V domovini. Na drugo to&ko br. Kržetovege poročila, da a* tajniški urad ani-ža na eno osebo, sc pripomni, da le od tistega Asaa, odkar Sta «k1 lla v domovino br. Kristan In Za laznik, opravlja vsa dela sa JBZ in (iftoard" samo ena oaeba. | Zspisniksr prečita daljši man fest, katerega je pripravil br. Za vertllik in kstorega eksekutiva o-dobri s pojasnilom, da ae apeNia na vae ameriške Jugoslovan* da pridno a pismeno agitacijo in priporočajo svojoom v domovini, da volijo v ustavotvorno skupščino damo take asstopnike, ki ao v resnici odkriti ljudski prijatelji in Iti bodo sprejeli ustavo na najde-iMtoMMfr podlagi Sprejme se augeatija br. Zaver t niha, da počakame do začetka novemkri glede porazdelitve referatov na prihodnji konvenciji ko bomo imeli nekoliko več upo gloda v aktualni položaj V doaao vini kl ko trn mogoče že eden alf drugi naših zastopnikov tukaj. Določi ae. da glavni urad poskrbi aa boljfte svese s domovina Zgleda, da v Jugoslaviji še vedno eenaor vlada, kajti dokazov imamo dovolj, da uradna pieme popolno ms trgovmkega značaja ne pridejo rodno v roko sdceai-raneev. % Predsednik eakljiM a4a ak po) enajatl ari. A. M. BKUBar. sapianikar ta Ust in tuši no čitati, ker ta liat jc iVlmjšljlv in od njega prepovedan. .Slišal sam tudi, da je celo kaznoval otroke onik starišev, ki so i naročeni na liat Proovota in sicer a tem, da ao morali klečati v šoli. Ako to ni največja predr r.notff; potem pa ne vom, kaj jo Še. Toda prepričan naj bo, da h lom nc bo opravil ničesar. toda pri tem ni ostal in napravil jo korak, ki je m*ne prisilil, da pokažem v javnosti, kakih sredstev se poslužuje v svojem ''bogoljubnem dolu*' za dosego kvojih ciljev. - Ko SSnt priše 29. septembra % zvečer domov i dela jo bila moja soproga vsa raz burjeua in mi jo takoj pričela pripovedovati, da jc bil rev. Drev v mojem atanovauju in jo nadlegoval ua vae načine, da naj hodi v ccrliev. Ker pa moja žena id tako dobra govornica, da bi mu dala pošteu odgovor, je mialila, da ae ga najh^rejše odkrUa, ako mU reče, da jaz tafco hočem in radi tegSftnora mene v vseh zadevah !poeiqpati. Nato jo pa on, kot ini jc pripovedovala, hinavsko rekel. da žena sme poahišati svojega moša ie v stvareh, ki se tiče-jo goenodipjatva, v kolikor sc pa tiče "aveto vere", pa nojune iti da se mora v teb zadevah zoptr-staviti svojemu možu bree ojrfrs kaj potem sledi i* tegs, ako tudi kaj najhujšega. Ko mi žens vso lo pripoveduje Mm jo vprašal, ako ni imtaia metle ali kaj po-dob nega pri rokak Odgovori ni, da bi mu najraje vrgla v glavo tri , -p • >• Cim bolj se bližajo volitve bolj so nekateri ljudje nervozni • a o Ljubitelji športa, ki se jokajT da je tudi žogometua igra. aa^' največji narodni šport, omadež< Vina z graftom, se bodo potolaži-li, ko se nekega dne zbude in vidijo, da je metanje žoge zelo pri. ljubljena igra naših kspitsKstov • • • Ta ja Uvajal ' * Ik» lahko' Sdrfaf^enO let^^^z j di in brez dnevnega obhajila. Vsi zlodji, ali ni bil že devetkrat „. strel jen? (H Slamnato volitve." H Pasji dnevi ao odšli in prišli ko dnevi "slamnatih volitev." Ali je med prvimi in drugimi dnevi k a i razlike! No, predragi I V obeh slučajih imamo vieoko temperaturo. Raalika je le ta, da je v pasjih dneh tudi pau vroče, medtem ko je v dnevih slamnatih voHtev vroče lc pod klobuki in kapami onih cenjenih individujev, ki šte-jejo "slamnate glaaove." Vsa umetnost in veleakrivnost "slamnatega glasovanja" obstoji v sledeči formuli i Glasov flarding ... . ............... Cox..............................75 Pfc..................il! 5 Christcnsen................ j To so mogi glasovi! 01n jih primerno raz-ge in bratatva. On pa pride v mo-Melil med kandidate. Utajiti ae- k T^i tft v najlep čaju praMva po mojih Mlak vroč« M let in sedaj po dvajae^k lerlda so med ihaha in ahaha HimS-t1h bi pa on rad naredil iz naji- Ujfike ^e. Ker dobreRa 8P. mirnega življenja l^vL., gcm aal Debau dva glasovs-hiši. Pfuj, arami vas bodi. topd naj -bodo prepričani, je, da je moja žeha toliko da bo gotovo, šur in brez dvoras oštenega značaja, da «e mu ne I zmagal Co*. Slama vam to pove! o d*la vjeti na limance. V pismu Toda jaz verujem v svobodo go-nadšlje myi, da se mogoče jaz Vora in zlasti tiska, zato se osme-' jezim [ti rnjem proti njemu. Toda Hm nA ^ „ Redečo formulo: na tem ipeatu moram javno izja- Glasov riti, da dbsedaj Še nisem ničesar I rv,^ ^ -.oni, fM, d. |rhrfateM.n v; v::":::::;::» rding . . j.....r......... % • uttj «c MS. doam J. .„ vedttor^ha, •_• v - • — ln vsdno kričal, da se lista Pre-sveto no amo {itatl iu da naj fta vsakdo vrte pfoč. Ali ni to mogo- H* - - ^««^ ^i^rar^r^: .S«*.** -P^I^BUtSfS.^'; lojakomt Tod. pr.prlJ.n n.J b., ' »•^»»i' d< Jm> dM«t*l > t*m ravno n«- Lh'Fej! Polt! J1?« ~ ~ -f. proton uflnok, kot ri ga feli. kaj- T** f1"" ' .i «o,laj So bolj povpramijojo po fV^4 Promtl. kot .o poprej, doklor ni «1'ra' ' 'nato volitve(" B ^ rev. Drev priM gosjo proti temn II koscu plania pa pravi, da naj ga ohsjeia ,«ko mi iti dopu ili. U tog^jM ne l>o ker "Ti.' ure »Vrele vodu. toda bala se je reifltnih posledic in ker je bolj značaja, ne mara nobenemu delsti krivice. Vakaj listo sem asn jaz pisal §v katerem sem ga vprašal, ali ao hm znane postave Zdr. držav. oairome ali ve. kaj ao pripeti človeku, ki ščuva soprogo pro-ti aoprege. in obenem sem ga po-avaU da naj pride k meui v sta* nOvanje na tozadeven zagovor In mu dal Čaalao besedo, da ae aru ne be pripetilo nič žal.»ga Odgovoril mi jo a sledečim P| katerega priobčim dobe-•edno -Dragi mi g. Froak Bstaiet -mta rshvata sa pis^a Priobči-ft Ste nekoliko reft v plšm«. aterih sem "«<>«" • telefonsko šleo v svriio. ima ona v^dno pripravljeno met- d* u l«v«. napreduje lo odslej naprej za U*e všlljence revolucija ns "onem svetu", kot je> on in ja aelo Izurjena v ra-1 e e e • hi iste. — Frank fcataic | i>nevna v«*t: Pet velikih kne- aov v PetrogVadu je stopilo v gU nmAMiš . PBosTovoLj-1!l?.v?0 da 5 •rr« ■■■■■■..., m.rIT .- ;'lanju kanalov (sa dmgo 111 MVMEr ^bni). Knezi so nekaj M OTftOKB ▼ CHIOAOU liali o gladovni stavki Inkih sin fajnovcev in ao jih hoteli paane 111 — £lka*ka dobro-1 »sti. Kn so pa boljše viki dragi sa eakrbo revnih o- M™ položili pred velike kneac v* trak priredi 18, oktobra t .1 jav- Hko skledo kaše. ao oe velikim oo notami* prostovoljnih pri knesom pocedfl« tako velike aH-»pt vkov sši takoavani "Tag day\ ne, da je bilo nemogoče piaaiapl> kaieiš prispeli «c 1>odo porabili izknteii^ Oladoma stavks Ja v oskrbe potrebnih otrok, katerih Ml a v tistem Mpu kon^rf _ je aa tisočo v Chieagu. Ta liga a » • • ' ' •»etire aa mm prebivalce v Chica-ji Kazimir* Rog te poživi še iJJ ia. da aaj ^prispevajo v ta namen lott PR08VBTA mine« in Strni do Rov na. Od Rov nt dalje je Ukrajina in pnelimi narna meja bo najbrž stara av-jstrijeko-ruska /meja med Galicijo in Ukrajino. Bivši nemški kronprinc dela v kovačnici Amsterdam, 7. okt. Friderik Viljem Hokenaollern, bivši nemški kronprinc, si je i>oiakal delo v kovačuici, kakor javljajo ia Wieringa. Poročilo dostavlja, da je mlajši HohenaoUern skoval konjsko podkev in da je baje ze-lo ponosen na svoj prvi produkt. INPUA V PLAMENU V*UKR VSTAjjg^ (Nadaljevanje s 1. strani), v Indiji; mogoče so. Vendar ps so domačini sami dovolj ekstrem* ni in imajo zelo inteligentno vod« sivo. Po vseh mestih se organizirajo delavci in na čelu organizacij so radikalci. Delavske organizacije so že pneprež^le vso de-Želo in stavke z bolj ali manj kr-vavimi izgredi so na dnevnem re. du. Gandi, ki ga mlljoni oboža-vajo kot svetnika, se je izrekel za "nekrvavo revolucijo." Nje-gov program je, da Indijci boj-kotirajo Angleže na vsej črti, da izstopijo iz vseh civilnih služb in da enostavno onemogočijo funkcioniranje oblastvenih organov. To se že vrfii v veliki meri. Toda Gandi se igra z ognjem. Kadar indijske mase naenkrat vstanejo, tedaj no bodo poznale več nobene meje. Tlačena ljud stva, ki že sto generacij hlapču-jejo mogotcem, se dvigajo. Zdramila' jih je magična beseda "neodvisnost," katere v veliki večini se niti ne razumejo. V tej besedi si predstavljajo ue samo padec Angleža, temveč tudi polne skle-U riža, o katerih so vedno sanja- Nekaj so jim svita o gospodarski svobodi. Politične in gospodarske težnje Indijcev so tako tesno zvezane, da korakajo skupno. Angleški oblastniki so mnenja, da je oborožena re volta nemogoča, kajti domačini ne smejo pose-dovAti strelnega orožja. To je po-itika ptiča noja. Revolucionarji imtajo nebroj priložnosti, da si nabavijo orožje. 'Dobro organizi- Sloreuka Narodna Francoski ftvnarsj bo vodil Vran- ^ glove deta. Kopcnhagen, 7. okt. - "Tiden-poroča, da je francoski general Weygand odpotoval na Krim, kjer prevzame vodstvo Vranglove armade, ki je v boju z t>olj&eviki. Zadn> Čase ni Ulo VSO v redu z Vranglovimi operacijami in francoska vlada je hi-,ro poslala Weyganda, da reorganizira Vranglove čete, kakor je4 reorganiziral poljsko armado v času, ko so ruske sovjetske čete stalo pred Varšavo. Bivši grški kralj ne »me na italijanska tla. Pariz, 7. okt. — Bivši grški kralj Konštantin je pred nekaj tedni prosil italijansko vlado, če sme poseliti Italijo, toda prošnja nm je bila odklonjena. Brezmesni dnevi v Franciji se vrnejo. • Pariz, 7. okt. — Vsled pomanjkanja klavne živine zmanjkuje mesa in vlada so pripravlja, da zopet uvede gotove brezmesne dneve v tednu. Vlada je že izdala naredbo, da se telice ne Rmejo klati za gotovo dobo. U»tanovlj«M april« Vfggr lakerp. 17. junija t»07 1**. ^CJr * Uliaai«. GLAVNI STAN. SSS7-SS SO. LAWNDALK AVg., CHICAGO, ILLINOIS. Invrinvnlni odbor. umuvni ooaaa. Vl«ca*c Catakar, M#r*SaaS«lk Aal*. Hm«, Bas 140, C.«a*.fcurt< r., ? *** kataltka«« a*Mk. Pa«l Bargar, .a««a«i «L Fraak S. Tavckar, «*ravitalj f UaBa rttl» roaoTNi odsek. ' Jaka U.I.H..I, 40S Hay SS, «MaU, UL. Mart ta tataaaikar, S«. V'% ^ »•" «». Sirnmk SaMrak, MOO l',»,»»r Ava.. Cfevalaa* OMa. Jaka Imnc, 104« Firat St„ U Salla, IU. bolnitZi OD#EK. osbeonje okrožjb. r«a sartar, »~*.a*ttk. assr-as s. u«wau av„ csk.,«. m VZHODNO OKROŽJE. BariMI CMm**. Saa BrtAvavtlla IV Aa«M BaiHaht Bas TS. Wl«k Hit««, ra. mpaono okbofjei a«t.a |«ur. Baa 104, Graaa, aa Js«aaap«S. Ua Kufcar. Baa M, OUkart. Ma»„ aa a>»«raaa»a4. Nadzorni odbor. Malt patrarU. »rasaUmik, iNtV WaHrtaa rs.. CaHta»a«4, Okla, Jakob A»kra«IJ, sis riaraa gsahls. Mtea. Tiskovni odbor. "ANCH0R LINE" S. S. Calabria odpluje dno 23 oktobra V DUBROVNIK IN TEST Cena tretjem razredu .............$125.00 in $8.00 vojnega davka. I Oglasite se pri bližnjem Cunard Anchor agentu. Združitveni odbor. raaOSOONin« riaak AM, S1S4 aa. &•»(•*« A va.. Cklaas*. UL Jak« Tf4aU. ba« ISU Lawra«aa Pa Jalka Ovaa B4S K»i«lwM Datralt. Mlak. Ja*. Skuk. 1101 K. SS. StM Clavala««. Okla. Mary U Savli, 1144 Sa. Raalaa A v«.. Cklaata IS. VBHOVNI ZOBAVNIKi Dr. F. J. Kam. SSOS S«. Clalr Ava.. CtovahaS, Okla ODOOVOONI UBZDNIK TBOSVBTB-i Jaka ZavaruUk. posoat — Kira.ualan a si. aSkaoilkl, M Maj« * glavaa« araS«, aa vrU lakala. VSA PISMA. M •• aaaaiaj« aa sffh $1 P^aCIk« aa aaalavai PraSaaSaMiv« I. r. j.. SSST-SS Sa. Law*ea!a A V«., cklrata. IN. m lAnava bolnižub rooroas sa naslovb. bmsnhs isisutv. a n. r. j., '-SS Sa Lawa4aJa Am. Ckkata Ul. DENARNE rollUATVE IN STVABI, ki M lll.ja tl. u^la^dtea«. aSkar. t. |«|«ala la ta aaalavai TaJaHtv« B. N. P. J, sesr-ss Sa. ImSsI« Ava. CktaMa. III VSE ZAMVB V ZVEZI g BLAGAJNIŠKIMI EOSU aa aMSMI« aa aaalav. BlaiaJ-r« S. N. r. i« ssst.es Sa LawaMa Ava, Ckla^ UU Vk« prHaSU ftaSa p*al««aa|a v f L UvrtavaJaa. aAara aa aaj MUjaJ« M. Pal^vBa, aaSaBai aifrmni aSkara, llssr aaalav |a ■ varaj. Val priajvl aa «(. »araSM «Saak aa Mj pakSjal« aa asktovi Jaka UaSanra^ 40S IUV Lbyd Oeorge prerokuje, da A-merika prida v ligo narodov po voUtvab. London, 7. okt — Danes je izšla prva številka lista "The Lloyd Oeorge Liberal Magazinc," ki vsebuje med drugim intervju l.lovda Georga glede Ugo narodov. Oeorge pravi, da liga narodov je danes le "liga zaveznikov" in taka ostane JtoUko časa, dokler, Amerika in Nemčija nc utopita v ligo. On upa, da Amerika pride v ligo narodov po no-vemberskih volitvah in Nemčiji ho dovoljen vstop takoj, ko pokaže, da se drži niednarodnih obveznosti. Av®a F Prodejsm parohrodns listke is d< Ameriko. Iadslujsm vss notarsks nosi dobavo svejosv. Potnikom v stari kra Johannesburg, Transvaal, južna Afrika, 5. okt. — General Jan Kristijan Smuts, ministrskj pred-«cduik Južnoafriške Vnlff, je objavil apel na zmerne angleške in holandske elemente, da ae naj združijo proti naraščajočemu republikanskemu gibanju. Položaj v tukajšnjih angleških kolonijah jo kcIo slab tudi zaradi- velike brez-ponclnoBti med domačini. •DOjOvItO ItOO"1 «BS f nsJkrsjAsno Trgovska pogodba med Čehoslo-valdjo in Poljsko. London, 7 .okt. — Iz Varšave javljajo, da je bila dne 26. aept. podpisana trgovaka pogodba med Ohoslovakijo in Poljsko v Kra-kovu. Pakt določa, da Čehoalova-kija pošlje mesečno 37,500 ton koka Poljakom in v zameno dobi 800 ton nafte. XniUčl«lsSsBio vsako"*»a toko^allko ^rijjo^aa11!«!}? vsaoaga vlagatelja takoj, KMETI STITE MM um9ArT Angleška Dublin, Irska, 7. okt. — Na,vsli ^rnorujavcev na irske vasi in manjša mesta se nadaljujejo kljub izjavam angleških oblastnikov, da so to nc bo več zgodilo. Zdi se, da angleška vlada na Irskem ne more več kontrolirati Hvojih lastnih, čet in. zadnje počenjajo, kar se jim zljubi. Včeraj so vojsški policisti src-tirali župana v Wexfordu, ki jc pris^tvoval republičanakemu so-sta" — je bil zopet boljtf. V« raj gs j« nenadoma ohiakal n^zov brat Peter MacHainejr iz v'1 Vorka, katerega ni videl dvHjaet let.' jetnik je teko j spojna 1 brsU in gs sprejel z nasme- "CUNARD LINI" Pandk "SAZOMA" odpluje dne 30. oktobra NARAVNOST V HAMBURG. Cona aa tretji rnsrod ja...............$126.00 4M .00 po^gl Oglaaiže so pri bližnjons Cfiard ngentu. Emirje med Poljaki isi Bnsi šs podpisano. l'«riz, 1, okt. — Iz Vsršsvc ia U"skve jsvljsjo. da je bilo pre-•oirj" med Poljsko in sovjetske Rusijo že podpiaano včeraj in l»o-na ruska-poijski front P" Mi.hs v petek. l. mlon, 7. okt. — Kakor jsv 'i*jo is Rige, drži premima črta «>"l Rusijo in Poljsko od Lide na 1-ttuiukem šes Baranoviče, Uu ONVHOT R«fuUtor) ft pravilno ite-Vilo U od »i ranj«a )• Uh boMla In M popravo uamlnutti vtiod kalorlk top* flMte 1» ^ovanekih nasel jencev, sa katere aem las ia-aalal listine in katerim aem jas »ndalkan*. ▲*» ieUte tudi Vi ***** sorodnika, md pi- «te m toaadevna noiaaniu NB SBCBTB BITI BRBZ TI v KKJTOM. Gotovo ate podjetni in ambiciozni — želite ee povapeti. Brc« znanja angleščine ne pridete da-eč v tej deželi- Naročite si knjigo, ki vam bo odprla velik zaklad angleških besed. Vsaks sloventka hiša bi morala imeti Angleško-slovenski besednjak, Id ga je ea-stsvil Dr. Kern. Cena mn je $8; naročite ga na ta naalov: DR r. J. KBRH St. Clair M, Okraland. 0. Tstotam lahko naročite Zorma-nove pesmi sa fl.96, ki bodo pH* jale mladim in starisa. v , J ivUofipki Sa nadaljna pojasnila se obrni- LEO ZAKRAJSEK, 70 9th Avenue, NEW YORK, N. Y. DR JOi. V ZDRAVNIK 10*0 zjutraj (rad ne so ure K) popoldne Cedar "TVWon POTOP. Spiael H. S>enk»ew>ca.—Poaiovanil Podravaki li»MMNII