Št. 76. V Gorici, v torek rfne 22. septomlira 1903. Letnik V. l/.liaja vs.i (iM'ck in soltoto oh 11. in i |irril|)i)|(lni' /.a tnt'slo tcr oL M. iiri I up. /.a (Ir/i'lo. Ako puoV na (;i dncva pra/.nik i/.iilc i|;ui prcj ob (!. y.vciVr. Stum1 po pošli |nrjoman all v (iniici na ilom posiljan ci'lolctiH» 8 '\, (Killclno \- K in <*«•(I'Llt'liic» 2 K. I'rodaja sii v Uorici v Id bakaman hie h vv ur y. v Solskili ulicali. .1 •• I I c rs i 1.1. v Nnnskih iilicah in |,e 1) an na V*M"iItjf»v»*in lcku|;'Au po H vin. GORICA (/Jutniuje i/daiijc.) Crtwhiistvo in npravni>tv«> **• nali.'ijata v •. a r o il n i t i ft k a r i> i», ulna VHturini h. At. (J. l)tipisf }»• nasloviti na urrilniStvo. <>f[\nHf in naroomiio pa iia upravni Atvo »(iuriff«. O^la^i st- račuimjo po pelit- vrstah in sict-r ako si' tiskajo 1-kral pu 12 vin , ü-krat po 10 vin . H-kr.it j><> 8 vin. Ako a»- vfčkrat tiskajo. raou- nijo st- po pnporibi. Izdajatolj in od^ovonii urednik Josip Marušic.. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marusič). \ llu r i r i, din1 21. si'plt'inlii a. V zadnji Atevilki svojega luta smo priobcili vsebino armadnega povelja, ka- loro jo izdal nn.A cesar o priliki zadnjih vojaskih manevrov, ki jo pa bolj podobno eesarjevemu manifestu nego pa armad- nrmu povelju. O-t toga manilcUa naper- jena je izkljucno proti madjarskirn aspi- racijam, katere hoeejo po vsi sili unič:ti colokupnost nase armade ter .4 tem iz- brisati našo inonarhijo iz vrste velesil. Cesarjcve hesede so tako odločne tako preeizno, in kažejo popolnoma jusim, da hoče nas *eosar Indi za vsako ceno va- rovaii eelokupnost nase arinade, dit jun ni potreba nobenega posebnega komen- tara. Da j« nas cesar — ki je bil nasproti Madjarom vodno prijenljiv rabil v sedanjom trenotku take besede, moral je irneti z.a to svoje vzroke, ker vedeti je moral prav dobro, da izzovejo int«* mod krono in med Madjari tako ostro nas- protjo, kakorsnega so ni bilo od usode- polnega '"ta IHtS. pa do sedaj. Zato je pa tudi nuravno, da se bavi danes z vsebino omenjenega arrnadnega povelja ne le vse avstro-ogrsko časopisje, ampak tudi VHP inozemsko časopisje. To cesarjevo armadno poveljo, ali prav za prav cesarjev manifest na ar- mado je nenavaden način, na kateri se 1 je krona obrnila do svojih narodov. Ta j manifest je pač največji dokaz, v kako ( kriticnem položaju da se nahaja naSa ¦ monarhija. V konstitucijonelnih državah je namreč navada, da zastopa odgovorno ministerstvo stalisce in pravice krone pred parlamentom ter jih brani. Ako pa krona sama stopi iz rezerve in se sama obraca do strank in do narodov, potein pctneni to toliko, da ne obstoji več taka parlanientarna vlada, ki bi n «topala sta- li^če krone pred narodnim zastopslvom, branila nje pravice ter prevzela za to nase tudi odgovornost. Ali na O^rskem danes več take vlado ni, in bas zaradi te^a je smatrala neodgovorna krona za potrebno, da je izpregovorila sama ter jasno in glaano povedala Madjarom, da armada mora ostati celokupna in jedina ter da se ne bode krona nikdar odpo- , vedala svoji pravici in svoji moči. Že j delj časa se je namigavalo, da je naslal kontiikt med krono in med Madjari. Da- nes pa ni treba več namigavania, danea po izdanem cesarjevem manilestu je ta kontiikt oOit pred celirn svetom. Ogrska kriza do^pela je do vrhunca in se je s tern ustavnim konfliktom Sele poostrila. Krona odklauja namreč narodne konce- sije v vojski, katcre zahtevajo od nje Madjari, a za njirni ludi vsi drugi narodi v monarliiji, ki niso Nemci. Krona pa si ne da na nikak način vzeti pravice do- locevanja narodnih koncesij v armidi, celudi so ljudski zastopniki poklicani za to, da skrbe za arrnado. to j<* da dovo- Ijujejo potrebna sredstva za prebranitev isle, kakor tudi stevilo vojakov. Krona M» v nmenjeneru armadnem povelju glasno in jasno povedala, da smatra z«i neopra- viöeno ulikanje v svoje dr- žave korenito predru^aciltv Vsled raznih politienih dogodkov in v-led raznib iz- kufllev je tudi politično misljenje razlit1- nib narodov, živečib v na^i monarhiji, vse drugače, in se 7.a mnogn raziikuje od nekdanjega političnega misljenja. Tudi narode je prtteklost mnogo naiuMla. Madjarskemu dreveau se je namreč do- pustilo, da je zrastl<> skoro do neba. Madjari Nemei in Nemci in Madjari razdelili so si mod seboj gospodstvo pad veliko večino drugib, v nasi rno- narhiji živečib narodov. In zdaj. ko so se Nemci in Madjari sprli med seboj, hoteli bi in hotc pomot'i v borbi drug proti drugemu pri ostalih avstrijskih na- rodib in posebno pa pri Slovanib, ki tvorijo veliko večino prebivalstva avstro- ogrsko monarhije. Najbolje pa bode, da prepuste Slovani kakor Nemce tako Mad- jare samim sebi ter da začno misliti na- se in za to se jim nudi ravno sedaj naj- boljsa prilika. Čcravno nan n'- more nič ogrevati za Madjaro, za oni brezobzirni in oholi narod, ki je prizad^jal našim bratom llrvatorn v najzadnjem času to- liko gorja in ki misli 3e vfdno na to, kako bi jib uniril. bilo bi od nas ravno ¦ako neumno veseliti se z Nemci, ki od veselja poskakajejo. misled*, da smejo te danes praznovati v n-aäi državi zmago rifmstva rial vsemi ostalimi narodi. Ti oholi Nemo si najbrže domnevajo, da v vojnki n<» fidlocuje brabrost vojakov, ka- terih stej'1 avstro-ogrska armada najvcii «lovanskb. p»c pa da odlocuje jedino le poveljni jezik in sic^r tudi to sarno zato, ker je nem^lti Politični preg-led. Ceiarjev manifest In Madjari. Osarjov manifest z dne 15 sept, napravil jc na vse madjarske stranke neizrečeno rnučen ut1^ tako. da ne vedo same, kaj bi počeio. Dane« se je zbrala liberalna «tranka. da se posvetuje 0 na- daljnih svojih korakih ter 0 načina. kako urediti svoje postopanje nasproti cesar- jevemu manitestu Nekateri ogrski prvaki ' ^0 se o imenovanem manitestu že izrekli j Tako n. pr. pravi poslanec L^vm^: „V manifestu izraiena je najjasnejäa samo- volja Arnmda se smatra v tern mani- festu kakor privatna posest vladarjeva. Jako žalostno je in objednem jako ne- varno. da vlači manifest armado v poli- tiko in jo pozivljp. da vrsi svojo kritiko nad postavndajstvom Ta manifest je sliČPn pronuncijam^ntu ter se da v nas- protnem sluöaju ravno tako tolmaöiti. kakor da bi parlarnent pozva! armado, da naj vrsi kritiko nad vladarjevim po- <¦ stopanjpm. 0«t manifesta je napprjena proti Ogrski in otežuje hitro rešitev ogr- ske krize". I'osl. I'grom pa pravi. da je izpoOetka mislil. da je manifest apokrif, ker se mu ni zdelo mogoče, da bi cesar , podpisal tak spis. Vsled tega cesarjevega manifesta postal jp položaj na Ogrskem skrajno nevaren. Prišlo je zdaj do kon- Ilikta med ogrskim narodom in med krono. Pariamentova dolžnost je. da ' brani svoje pravice, svoje dostojanstvo | proti napadom, naj piihajajo ti odkoder j koli in čp prihajajo tudi od drugega dr- ; žavnega faktorja. t. j. od krone. Glavna ; stvar je mir. Nikakor bi ne bilo na me- j stu rožljanje z orožjem, kakor tudi ne , prirejevanje burnih demonstracij. Parla- j ment ho()e po ustavnem potu rešiti nas- protje, ki je nastalo med njim in naj- višjim armadnim poveljnikom. Poslanec Hakoci pa označuje manifest kot revolu- cijo armad? Cesar se opira na celo ar- mado, ko se ima ljudska volja izraziti potom parlamenta. To je protiustavno. Ko so se ljudski zaslopniki v Avstriji iz- rekl' proti narodnim koncesijam. in ko je dr. Lueger napal Madjare, zdHo se je potrebno. daseAvstrija pomiri. I)a bi se pa pornirili Madjari, to se zdi nekaterim krogom nepotr^bno. H'izpolozenj»1 rnad- jarakpga naroda jp danos tako. da jp po- treba samo namigniti in madjarsko Ijud- stvo odpovedalo bo plačevanje davkov. Ako se pa zaneae politika v armado, bo za to odgovarjal vladar ne pa ogrska opozicija. Tudi Kosutb jo že spregovoril. Ta mož pravi, da se jako varajo oni. ki mislijo, da se bo madjarsko ljudatvo iz- pozabilo ter se zacelo pantati. To bi bila želja najhuj^ih sovražnikov madjar- «kega Ijuddtva. to bi bila želja v^eb onih Ijadij, ki bi hoteli uničiti Madjar« ter jih gnati v mesnico. kjer bi gotovo podlegli. Kosath pravi. da bodo znali Madjari priti po drugem potu do svojih pravic. np na s pantom. Zato svari Kosath Madjare, naj bodo hladnokrvni in naj ae ne dajo od sovražnih Ijadij zapeljati k nepremis- Ijenim korakom — Kakor se vidi iz vsega tega. zavedel jeäovinizem vse mad- jarske politike v tako zagato. da si ne vedo kako pomagati iz nje. Te dni se je mudil grof Khuen Fiederv&ry na l)anaju. I Listi zatrjUjejo. da je pripogovarjal ce- sarju. naj bi se zopet povrnil v Budim- : pežto ter naj bi se v Badimpešti nada- j ijevala resitev ogrske krize: a cesar se po najnovejžih vesteh nikakor ne misli podati v Budimpešto. vsaj pred obiskom ruskega carja ne. Pred driavnlm zborom. rBerl. Tagblatt" je objavil dopi« z Dunaja, v katerem pravi dopisnik: ..Čas je, da se stranke sporazamejo. Čehi zah- tevajo gotove koncesije v kalturnem oziru Zakaj bi Čehom ne dovolili českega vse- učilišča na Moravskem ? Voditelji nem- I skega naroda v Avstriji nimajo vedno potrebnpga političnega smisla. Smerlin- gova politika se je izjalovila. ker je hotel nenemškim narodom zabraniti vse poli- tične in kulturne pravice. Napaka je torej, ako hočejo Nemci to politiko naJaljevati. Opravičeno je, da 7 milijonov Čehov dobi drago vseučilišče; tadi Italijani imajo pruvico do vseucibsca"*. iA ne v Trstu! Op. urednistva.) ! Q skllcanju drzavnega zbora i se izrekajo najrazličnejša mnenja. ,.Mo- ' ravska Orlice*4 piše, da je to prav dobra i raisel vlade. Sicer presenečanja niso iz- , kljucena, vendar je skoraj gotovo. da bo j zasedanje že iz ozirov na sivega vladarja ( le prav kratko. ^Lidove Noviny' pa me- I nijo, da pomeni sklicanje drzavnega zbora v sedanjem trenutku novo blamažo in nov poraz vlade. Gosposka zbornlca Gosposka zbornica se snide nujbrže dne 24. t. m. Imela bode namreč jedno sejo, da vsprejme v nji spremenjen na- črt zakona glede vojaških novincev, ako LISTEK. Molitev 7xi Hismarka, Obrazec Iz žltja poljskega kmeta na Pruakem. (Spisal J. \\. JV1 a č k u v s k i.) VII. Stanko je sedel še vedno na svojem mestu v zadnji klopi. Roki je imel sklen- jeni in zrl je turobno po šoli. Na odru je sedol učitelj in je nekaj pridno pisal. Bilo je poročilo do višje vlade 0 ne- zasiišanem dogodku, ki je mogel biti le sad poljske agitacije. Dvakrat je vprašal dobrohotno Stanka, ali pove, kdo ga je našuntal in ali hoče moliti rac'.ltev; toda deček je odkimal obakrat, da ne. V>jaL- krat jo učitelju obraz zardel gnjeva, vsak- krat je prijel šibo — ali obakrat se je pomiril; menil je, da na drug način zlomi upornost neposlušnega uženoa. Takemu mladeniču treba pustiti le časa, da se premisli, pa se navadno uda. Kaj se je godilo tedaj v duši mla- dega prešnika? Oj, bedni dečko je bo- jeval Lud boj sam seboj. Najbolj mu je bilo žal, da ne more iti na delo in po- magati materi vsaj z nekaterimi grosi. Ob spominu na njo je cutil veliko žalost v sreu. Kako bode plakala, ko izvt^ vse. V njem se je bojevala upornost in žaljivo sinovsko čustvo z razumom in ljubeznijo do matere. Včasih je zmagovalo poslednje v njegovem sreu; zlasti ko se je spo- minjal njenega zjutranjega opomina... S kakim nepokojem pričakuje zdaj njegove vrnitve . . . Že se je hotel oglasiti in po- vedati, da je pripravljen moliti ono mo- litev; ali vselej mu je stopil pred oči bedni oče. A zdaj ni bil tako vesel in smehljajoč kot je bil vedno prej zanj, nego bilo je mrliško bledo obličje, skrem- ženo vsled trpljenja in bolezni; bil je obraz, ki ga je videl v rakvi in se mu je bil vtisnil živo v spomin. Pri tem mu je v enomer äepetal neki glas: „Ne udaj se, ne ukloni se; spomni se bednega deda, pa svojega ne- srečnega očeta, pa onega zaničevanja, ki ti ga je izkazal učitelj pred kratkim. Bodni deček je bojeval prvi no- tranji boj sam seboj, najtežji boj življenja — posebno v takem času, ko nismo go- tovi, ali bi ugodili sreu, ali razuma. Stanko se ni udal. Sedel je ter se grizel in srdil, in od časa do časa so mu udrle solze po obrazu. Mahoma se strese po vsem telesu in se siloma zgane; začudenje in nemir se mu je izražal na obrazu Z veže mu je prihajal na uho šum počasi preiiii- kajočih se korakov in dobro znani hreš- čeči kašelj bolne matere. Prestrašen vstane s klopi in tre- petajoč pogleda k vratom. Učitelj dvigne glavo in posluša. V tem se odprö duri in na pragu je stala Dobrica. Z jedno roko se je držala duri, a drago je oprla ob hčerino ramo. Njen shujšani obraz je bil zdaj v polnem dnevnem svita se revnejši videti. Globoko vdrte oöi so is- kale sina, in ko so ga nadle, so obstale nad njim z izrazom velike materine Iju- bezni. Ali se je hotela morda srditi nad sinom, ki se iz ljubezni do očeta ni bal kazni niti pokorila? Ne, le smilil se jej je; sree jej je pokalo bolesti in strahu, da bo ta sin nova žrtev krutega mo- gotca; a ta strah se je izrazito črtal na njenem obrazu. Zdelo se je, da v tej suhi, uprav prororni postavi ni nic več človeškega, da je to nekaka prikazen, ki je vstals iz groba. Od sina jej je preletel pogled na učitelja in dobil izraz tako britkega očitanja, da so učitelju zamrle na ustnicah ostre besede, s kattrimi je hotel sprejeti ženo radi neopravičenega dohoda v šolo. „Mamica! mamica!" vzklikne Stanko, ko jo je bil zagledal na prhgu. In po- kleknil je ter jo prejel za roko in jo poljubil, in pri tem zagnal tako pre- sunljiv jok, kakor bi se vse trgalo v njem. Otročja priroda je iskala pri ma- teri potolaženja, pomoči in varstva, pa se je oglasila nagloma z vso silo in za- dušila vsa druga čustva. Učitelj je stal v veliki zadregi pred odrom. Kojepogledal Dobriconatančneje, se je prestrašil radi tega prizora. In ublažil je glas ter jo vpraäal: II. Briski Slovenci, zbrani na javnom ljudskem shodu na Dobrovem, občina Mljana, dne l'O. sopl. 190»., pozivljajo slov. držuvne in dožHno poslanco. da vporabljalo ves svoi upliv in v«w rvojo rnoči v to, du prisiliio vludo do nsta- novitvfi slov. gininazije v Gorici in slov. univerzo v Ljubijani. Prva resolucija se odda vladi in dež. in drž. poslaricom, druga dež. in drž. poslancom. Z vsebino oboh govorov pa se danes obširnejSe ne bavimo, kor jih namera- vamo doslovno priobrili. Po končanem shodu vrSila so jo prosta zahava, pri kalori so s °"ojim lopim petjem zabavali zbrane pevci iz HniSovelj pod vodslvom svojegu požrtvovalnoga povovodje gosp. Torošu. NavduSono napitnice slmlile, so druga drugi. V bratski slogi prisezali ro naAi Brici, da hočejo vedno zvosti ostati Hvojemu narodu, tor da steguje nenasitna llalija ziimun svojr žrelo po nuših krasnih Hrdih. Z vroco žoljo, da bi se kmalu i:a kakem drugem kraju Brd zopot sesli, r«z$li ho se zborovak-i v najlepSom roda. Cuden ponorrii «bisk v Nnmo- stnnu. — V nedeljo po noči okolo II. lire jut'1 je v tukajänjem kapueinskem samoslanu mocno zvonili lako, da jo spravilo to zvononjc vho samoslansko družino po konrti. K<» so se podali k samostanskemu zvonu, naSli so pri rijom nekegu #> letnega Ivana Gorkiča iz Vr- lojbe, reveža, kateremu se je omrac.il duh. Splezal je nnmreč čez zid kapucin- skega vrta in prišel tako do samostan- skega /vona. Poklicali so redarja, ki jo nesrečneža odvedol v lukajšnjo noriSnico. Ncsrcf«. — V nedeljo popoludne vozil je na kolesu noki gospod iz St. Ferjana proti našornu mestu. Na nekern ovinku prisVI run je nasproti neki voznik s koleseljnom, na katoreni je sedelo pole« voznika tudi neka ženska. Kor je ko lesar vozil naglo in ni zanidi ovinka pravočasno opazil voznika, da bi mu se i)il runnel izogniti, -iagnal se je s ko- lesom s tako silo v prvi del voza, du je odskočil s kolesa na koleselj, ter pri ti priliki tako rnočno trt-il ob voznika, da se jo voznik zvrnil s koleseljna na tin. Voznik se je pri ti priliki hudo posko- doval na glavi, tor so ga morali pri- peljati k zdravniku, ki mu jo na glavi napravil vesi šivov. Tudi kolesar poško- doval se je jako močno. Dekliea pod vozoin. — Včeraj okolo poiudne je čuvala mlada deklica Alojzija Boltp.r. iz Plavi, voz voli svojega očuta na tr^u KorerM Hkratu so se voli splašili ter zdirjali z vozom z mestii. Pri ti priliki padla je uboga deklica tako nesret'-.o pod voz, da so ji sla po nogah prva in zadnja kolesa voza. Poäkodovana jo bila tako, da so jo morali prenesti v žensko bolnisnico. Neki koiiHori'ij jjoriskih pekov vzel je " najem neki nilin, nahajajoc se v Plaveh. Dotiono pogodbo sklenili so peki se zastopniki tvrdke Kurz z Üunaja. Mlin se sedaj popravlja in bode začel že v kratkem času delovati. Obrtnn nadnlj. sola /a zidarje v Henoab prične sol. leto dne 1. oktobra t. 1. Sprejemajo se učonci, ki so dovräili ljudsko šolo. Stariši, katorib sinovi so namenjoni zidarskemu stanu, naj ne zamtide te ugodnosti Sluovl „mllc^a naroda". — Tudi na$i I'urlanski koloaarji $li so se objemat z bratci v Videm na Laško. V dokaz te ljubezni prinesli so s seboj neke znako, katere jim je pa oblast na meji odvzela. Sedaj pa jim je oblast vrnila te znako, a s posvarilom: če jib bod.» nosHi, po- stopalo se bo sodnjisko proti njim. Oddaja del na boliinJKki ielt1/- wicl, In Hlcer na tfrtl ined l'rva^ln» in Trstoin. — ŽelezniSko ministerstvo je oddalo dela na črti bobinjske železnice, med Prvačino in med Trstotti sledecim tvrdkam, in sicer: Prvi in drugi del tvrdki Madile in dr. is Celovca; tretji in četrti del inženerju dr. Rudoli'u Mayreder-ju z Dunaja, ki prevzame to delo v družbi z „druätvom za zidanjo železniških prog"; peti in Sesti del tvrdki Kupka in Orgen- meister z Dunaja, ki prevzame to delo v družbi z tvrdko Zupančič iz Ljubljane, sedmi in osmi del tvrdki Klemensiewics, Demuth in dr. z Dunaja. i- a iV-ai?lla razs°dba za učiteljstvo #JUiA } ŠoK ~~ D°9fidaj se je tolmaöil § 40. drž. ljudskošolskega zakona tako, da spnčevalo usposobnosti za meščanske in ljudske Sole zastari, ako doticna oseba tn leta ne deluje na kaki javni soli. V tem slučaju se je od takih učiteljskih oseb zahtevala obnovitev usposobne izkušnje, ako so hotele biti znova stalno name- Scene. Najnovejša razsodba naačnega mi- niatra pa pravi, da usposobno spridevalo učiteljstva sploh ne more zgubiti svoje veljuve. Stajerski dež. šolaki svet namreö ni hotel neki učitoljici izplačati prvolno place 1400 K, ker je »lužbovanje pretr- gala, temuč ji je dovolil le 849 K remu- j neracije kot suplentinji. Na pritožbo je naučno ministerstvo razsodilo, da so ji mora dati prvotna plaču po $ 9, od- stavek 2. zakona z dne 19. sept. 1899. V uternoljevanju pravi: „Odlok c. kr. dežel- nega šolskega sveta, da je usposobno spričevalo pritožiteljice zgubilo veljavo, je v i? 40. državnoga äolskega zakona z dne 14. nriuja 1H69., katera določba se nanaša samo na uciteljske knndidate, ki se potegujcjo za delinitivno službo, neute- rneljen". Ta razsodba bo marsikateremu učitelju in učiteljici dobrodosM; Vojaška ^odba v Trsta pri pro- menadnih koncertih rada igra slovanske skladbe. V petek je igrala intermezzo iz opere ,,Ksenija%l nasoga skiadatelja Parme in Zajčev duet in finale iz opere ,.Nikola SubiO Zrinjsky'. In pri nas v GoriciV Tr^ovina s kavo. — V sob^to je priplul v Trst parnik ,.Oreon>l, na ka- terem se je nahajalo 4H 000 vroo kave. To dni so pa pričakuje Se parnik ,.Što- fanija*', ki pripdje f» 1.00) vreč kave Itiilljanska /astava na liiostui p.-ilači N Trstu. - Ko je v nedoljo n:i- znanil strol iz topa tržaskemu prebivahtvu poiudne, znvihrala je na stolpu trža^ke ruestno palace so precoj velika itnliJHnska zH-tava. Hkratu se je zbralo na trgu prod mestno palačo vse polno občinstva. ki je «rpo gledalo v to novo prikazen. Znstavo so sev^da kmalu sneli, ali mno- Aic:a je oslala 3o delj (!asa na trgu ter je po svojo kornentirala to predrzno irredontovsko dernonstracijo. V nedeljo namreč so slavili v Italiji ^0. sept . to je oni dan, ko jo pri^el Him v roko italijanski posvetni obla>ti. Tržaski neodreaenei bo- toli r-u v n»'d«*ljo pukazati. da tudi oni težko pričakujejo trenutek. ko bode smela raz stolp mestne palace svobodno plapolati italijanska zastava, in bo tedaj Italija ne le /.Jru/.ona. amuak tu«Ji do- vrsoriH. Tr/.aika policija ist sodaj Onega, ki jo zastnvo razobesil. Ako se ji pa po- sreči tudi najti ga, to je drugo vpra- Sanje. — Obrambna z\ o/.a tr/aškib tr/iiih tcXakov. -- Vodstvo te zveze poslalo jo v:?ern trža.-kim trgovin> je, da se morajo domači težaki vsled te konkurence za- dovoljevati s par dninami na teden, ako ne ostajajo popolnoma brez dela Te raz- mere so jih prisilile, da so se združili in nastala je ,.0brambna zveza tržaških tržnih težakov", ^ije odbor ima cast, da je odposlal to okrožnico. Zveza nima nikake politicne ten- dence in njen jedini namen je ta, da preskrbuje delo svojim članom, da dviga njih samozavest ter ugled in da jim sploh zagotovi tiato pravico do dela, ki v prvi vrsti pripada doinačim delavcem. Podpisana prosi v ta namen pomoč 3poštovanega trgovskega stanu in apelira na domovinski cut cenjene tvrdke, da bi ista blagovolila iti na roko „Obrambni zvezi tržaških tržnih težakov* s tem, da bi se posluževala >ie!a njenega odbora, ker je lahko gotova, da bo isti najstrožje nadzoroval delo zvezinih članov. Na ta način stori cenjena tvrdka pravičen čin zdravega tržaSkega patrijo- tizma. — V nadi, da dobi ugoden odgovor, beleži z največjiin spoštovanjem „Obrambna zveza tržaških tržnih težakov'. AvHtrijska politika. — V spodnji tržaški okolici mora plačati vsak vino- gradnik od vsakega hektolitra vina 11 goldinarjev in 80 novčičev. To vino mu cenijo tinančni organi, ko grozdje ni še niti zrelo, skoro jeden mesec pred tr- gatvijo. To svoto 11 gld. 80 novč. plačati mora tudi oni vinogradnik, ki ima potem vino za domačo rabo in ga ne proda. Če pa pripelje Ualijan 1 hektoliter laškega vina v Trst ali spodnjo okolico, plača od tega hektolitra 3 gld. 80 nočv., celih 8 gld. torej manj nego slovenski domačin. In ob takih razmerah naj bi se človek čudil, če vinogradniki že premišljujejo, ali bi se jim pod ltalijo boljše ali slabäe godilo? Toda tiho o tem, ^er to je „av- strijska politika" iz „viäjih ozirov". Zidanjo „NarodncKA Hinna" v TrHtu hilro napreduje. Dospelo je že do treljoga nad.stropja. K otvoritvi bodo go- tovo prispeli zastopniki slovenskega in drugili slovanskih narodov od vseh strani, kjor ne čuje slovanska govorica. ItalljaiiHka 1/7.1 vanja v Pazinu. — V nedeljo jo zborovalo v Pazinu itnli- jansko dijaSko drustvo rlnominatakt. Že ime samo kaže, da srnrdi to društvojako po irredenti, kajti nadelo si je ime ^Ne- irnenovano'1 najljrže zaradi teird. kor bi je morala inače naša vlada zabraniti, ako bi si nadelo ime, odgovarjajoč duhu in nameram dru.štvenim. Toraj to društvo zborovalo jo v nedeljo v Pazinu. Ko bo se ti italijunski pobiči nagovorili, napro- testirali in napili, podali so so na ulieo in začeli so ne samo tuliti izzivajoče pesmi, ampak začeli so tudi dejanski iz- zivati tamošnje iirvate, katerih se je lakrat nahajalo na ulici še precejšnje Steviio. Ali opravili bi ti pobici jako slabo, da ni posegla vmes zendarmerija. Pa gloj, ko so ti pobiči vzrli žendarmerijo, vzrastel jim je pogum, kajti mislili so, da Aele zdaj. ko se nahajajo pod varstvorn žendarmerije smejo Hrvate izzivati kakor -o jim zljubi. Ker 30 se pa Hrvatje od- locno pOBtavili po robu takim izzivanjem, bila je žendarrnorija primorana spraviti aekaj vročekrvnežev italijanskih pod ključ. Tako postopanje italijanskih srbo- ntt'zev o^oreilo je jako pazinske Hrvate in zbralo so jih je več na ielezni^ki postaji ko so ti pobiči odhajali iz Pazintt. Da so se jim tresle hlačice, o tem ne dvorni nikdo in zahvaliti se imajo žen- -larmeriji. da so odnesli zdrave pete iz Pazina ter da jim niso Hrvatjo potolkli nekoliko prahu iz hlac ter jih našeAkali, kakor so v resnici tuii zaslužili. To si bodo U3ki pobiči gotovo dobro zapomnili in minulo jih bo veselje priti še kedaj v Pazm izzivati mirno hrvatsko Ijadstvo. ki jin piav nič ne vpraža, koliko let da imajo. Ladlja se je potoplla. — Iz Poreča poročajo: V sredo zvečer hotel se je pe- Ijati v ladiji finančni komisar V i I a r z dvema tovari»ema ob viharnem morja v Poreč. Komaj so bili nekoliko od brega. nastane tak vihar, da je preobrnil ladijo. K sreči so se mogli zgrabiti za ladijo in v tem nevarnem položaju so klicali nad eno uro na pomoč. Zijubiii so bili že skoro vse moči. ko jim je pri-ila od brega na pomoč rešilna ladija. O preobrnjeni ladiji ni sledu. Desetletnicn „Slovenskepa pla- ninskvtja društva" v Ljubijani se bo praznovala dne 10. in 11. oktobra t. 1. po sledečem vsporedu: V soboto 10. ok- tobra ,.planinska veselicau v Sokolovi dvorani godba, petje, predavanje in ša- ljivi prizon. Začetek veselice ob polu osmih zvečer. V nedeljo 11. oktobra ob 9. zjutraj seja osrednjega in podružničnih odborov; ob 11. uri slavnostni občni zbor; ob 1. popoludne obed. Natančni program se naznani pozneje v „Planinskem Vest- niku*' in tudi v druzih časnikih. Viuarski, kletarski in sadjarskl tecaji za utMtelje Ijudsklli §ol. — Vsled odloka poljedelskega ministerstva ter ministerstva za uk in bogočastje, sta kranjska deželna vlada in kranjski de- želni odbor sporazumno z deželnim šolskim svetom odredila, zopetno upeljavo že 8 let odpuščenih kmetijskih tečajev za Ijudsko-šolske učitelje. Tečaji se bodo vržili v treh presledkih in sicer spomladi 12 dni, poletu 3 dni in jeseni 7 dni. Udeleženci bodo morali absolvirati vse tri tečaje. Spomladi in poletju bo pouk o sadjarstvu in vinarstvu, jeseni pa o kletarstvu. Prvi kletarski tečaj bo le to jesen od 5.—12. oktobra na Grmski kme- tijski šoli pri Novemmestu. ^Poučeval bo deželni potovalni učitelj Fr. Gombač). Spomladni tečaj za slovenske učitelje bo istotako na Gnnski šoli v drugi polovici marca, oziroma, pri neugodni vegetaciji v prvi polovici aprila. ^Poucevala bodeta vodja R. Dolenc ter potov. učitelj Fr. Gombač). Fnak tečaj za nemške učitelje bo pa v Ljubijani v drugi polovici aprila. (Poučevala bodeta ravnatelj G. Pirc ter potov. učitelj Fr. Gombač). Poletni tečaj bo zopet na Grmski šoli in sicer od 20.—22. junija. ^Poučevala bodeta rav- natelj R. Dolenc ter potov. učitelj Fr. Gombač). Udeleženci teh tečajev dobe po 4 K na dan ter 12, odnosno 36 K potne odškodnine. Pozor! — Ministerstvo za notranje reči razpošilja sledeče svarilo: V kratkein utegnejo iskati delavcev za rudokope v Mehiki. V tem oziru pa je treba veliko previdnosti. Ponudbe naj se sprejmo, ako so popolnoma jasne, uradno potrjene in imajo potrebno varnost. Ministerstvo je pripravljeno, ako treba, dajati natančna pojasnila. Cesarjcva darila. — Cesar je da- roval 55.000 kron za poškodovane vsled povodnji, in sicer po 20.000 za Korožko in Solnogražko, 10.000 za Tiroteko, 6000 za Štajersko. Mo* s -10 nevestaini. — Na Dnnaju an obsodili fHMotnega aobnega slikarja Jožesd Maloka nn ti mesecev ječe, kor je obljubil 40 ženskara, da jih bo poročil ter jih je ogoljufal za denar. Strasen bmtomor. — Pred ne- koliko dnevi je hkratu izginil v Cho- lerzynu bÜ2.j L.ova kmet Josip Wo'lnicki. Nastal je kmalu sum, da je moral najhrže Wodnickega kc'o ubiti. Sum je letel na njegovega osemr.aj-tletnoga brata Ivana, katerega so tudi v resnici aretirali. In v resnici je Ivan priznal, da je mahnil s sekiro po bratovem vralu tako, da se je brat na pol mrtev zgrudil na tla. Na to pa je izkopal jama in vrgel na pol nirtvoga brata vanjo tor jo zasul. Ko je začul iz jame stokanje svoje žrtve, zacel je po vrhu jame skakati in plo«ati. Ta zver v človeski podobi prav nič ne obžaluje svojega dejanja, nrmrvec vedno vriska in prepeva v ječi. Poh ustrelil love«. — V stolnem Belemgradu je A>l bogati po^ontnik Schra- uer s svojima svnk bod, na katerem je poročal o deiovanju laskih poslancev. Tega shoda udfležil se je tudi „general" Garibaldi. Malfatti jo povedal zhorovalcom, da so lažki poslanci na Dunaju pristopili v opozicijo (!V) in da klub namerava v njej osiati. Izrazil je željo po laAki uni- verzi v IVstu in povedal, da prieno laški poslanci v zasedanju tirolskega deželnega zbora z obstrukcijo. da na ta način do- sežejo avtonotnijo Trentina. V dosego tega pa naj bodo vso lnAko stranke na Tirolskem jedine. Iz političnih ozirov ic njemu dualizem postranska stvar, iz go- spodarskih ozirov pa je tadi Tirolcem i škodljiv. Sprejeli so resoluci.jo, naj usta- | novi vlada laško univerao v Trstu in j protestirali v nji proti pridržanju vo- jakov v službi. Prostovoljnl vstop v armado. V Temeävaru je priälo k vojnemu poveljnižtvu več nemSkih .nladeničev se prijavit za prostovoljni vstop. Tudi so povedali, da se je pričelo med Nemci v Banata sploSno gibanje, da mladeniči de- monstrativno vstopijo v voja^ko službo. Pri 26. polku v Otrog>nu se je prijavilo 66 prostovoljeev. Resnlčne besede. Korno poveljstvo v Przemyslu je zapovedalo vsem öastnikorn, naj pojasne vojakomtretjeletnikom, zaknj morajo še dalje složiti. Sjc. dem. „Arb. Zeitung' poroča, da je nadporočnik 10. peäpolka Formanek sledeče govoril vojakom: „Vojaki tretjeletniki, vi bi sedaj morali iti domov, in ako ne boste šli, so temu kriv; židje. Avstrijski in posebno gališki židje se selijo na Ogrsko, so tarn madja- rizirajo in atfitujojo proti Avstriji. Židje, ki so na Avstriiskem krožnjarji in kra- marji, dobe na Ogrskem visoka mesta in zato napadajo Avstrijo. To, kar Osri zah- tevajo. se jim ne bo nikdar dovolilo. Ker se pa z Ogri ne more nič z lepa opraviti, bomo kmalu morali ostro proti njim po- stopati! Šli bomo na Ogrsko in jih ondi dobro naklostili, potem bodo še-le dali mir. Zato bodite vsak trenotek nato pri- pravljeni, da bomo šli na Ogrsko in se ondi bili. In ko bo prišlo do boja, tedaj se spomnite, da so temu krivi, židje !¦' Demonstracije v Budlmpeštl. Povodom sprevoda na grob Ludovika Košuta so se dogodile velike demonstra- cije. Množica je uradni list zažgala. V spnvodu je bilo ninogo črnih za^Lav. Nova srbska zarota. „Pešti Naplo" priobčuje.dolg članek, pisan od urednika „Mali Journal' iz Be- ligrada, v katerem pravi: „Ni treba, da bi povdarjal, da sedanji zarotniki na Srb- skem niso rabili svojeg.i denarja, ker ga nimajo. V vsej tej zaroti je zamotano avstrijsko in turško poslaništvo; zlasti pa zadnje, ker bi rado videlo na srbskem prestolu Milanovega nezakonskega sina". Nemski cesar in Srblja. „Pester Lloyd" poroča, da se je nemški cesar med vožnjo proti Mohaču dalje časa razgovarjal z ministrijalnim svetnikom Thaly-jem. V teku razgjvora je vprašal cesar Tbaly-ja, če je na Srbskem že izbrohnila revolucija. Thaly mu je odgovoril: „Doslej ne, toda znova se je 60 častnikov pridružilo protestajočim častnikom", Cesar Viljem je nato odgo- voril: „Že prav! Že prav !u Lamadorf je padel v nemilost? Nokateri listi poročajo, da je ruski min. za zunanje zadeve grof Lamsdorf padel pri carju v nemilost in da v kratkem času odstopi. Njegov naslednik bode baje Izvol?ky, sedanji poslanik v Kodanju Drugi listi pa pravijo, da ni misliti na to, da bi grof Lamsdorf odstopil ravno v sedanjem času, ko je vsem znano, da sloni vsa teža sedanjega kritičnega položaja na Baikanu na njegovih ramenih. Njegov odpust bi značilzmagoivvolucijonarnihAivljev, kakor tudi imičenje s(>daiijiti odnoSajov mod Kusijo in Avstrijo. Üa bi gr»>l Lamsdorl' odstopil, to je le vroča želja Angležev, i katerim je sedanji ruski min. za zunanje zadeve jako na notu. Car v Vatikanu Italijanski iisti poroöajo, da cbiScT:e : ruski car dne 2b oktobra hv. očeta Pija X. Dostavljajo tudi, da se do ta čas L>- tovo izvr^i imenovanjc novega papeže- : vega tajnika. Macedonski dogodki. V Monastiru vlada netnonno stanje. V mestu se ne sme javno prav niö go- voriti o niucedonskih dogodkih. TurSka vlada ima vse polno vohunov in kaznujo v^akega, katerepa ji vobnni naznanijo, češ, da je javno govoril o tern war se sedaj godi na Balkanu Spravijo ga takoj v ječo, iz katere se pa več ne povrne. Da postopajo vohuni samovoljno ter da ovajajo vse njim neljube osebe, čotudi se niso prav nič pregrešile, to razuino se samo ob sebi in baš zato je tarn stanje ne- znosno. Turki postopajo s kriatijani vedno grozovitejše. Palijo in morijo vae kar jim pride pred oči. V zadnjih dneh pomo- rili so turški vojaki več sto Macendoncev in zažgali vse polno vasi. Zgodilo se je, d.i se je na turški poziv semtertjo kuk usta^ udal ter odložil orožje. Turki so seveda obetali, da se ne bode takim ustašem dogodilo nič zlega, a koj ko so prišli ti nesrečneži v turške roke, trpinčili so jih na grozen način tor jih konečno tudi umorili. Te dni je došla vest, da so Turki zažgali vas Gherman, ki je $tela 250 hiš. V ti vasi je bila skrita namreč äe precej močna ustaška četa. Ko so ugledali ustaši turžke vojake, nahajajoče se v ogromnom številu. pibegnili so iz visi v bližnia gorovja. Vojaki so obkolili vas in so jo zaeeli bombardir.^i, četudi jim jo bilo znano, da so usiasi žo zbo- ža!i iz nje. Zgorelo je in ubitih je bil.» 800 oseb, med njimi možki, ženske i;i otroci. Turški vojaki vrgli so v neko apnenico, kjer se je žgalo apno, 15 otrok, ter so se živinsko radovali nn tem, ko so videli goreti žive otroke. Iz Galaza se poroca, da je ruski parnik ,.Kncar Gagarin", ki prevaža dva- krat na mesec blago med Batunom in Galacem pripeljal veliko mnnžino streljiva iz Ru?ije. namenjenega Bolgariji. Ker je Bolgarija zadnje dni mobi- lizirala tri voje divizije, namerava Turčija poslati svoje vojake v Rumelijo. V Odeso je prišla iz Carigrada vest, da so našli pod zglavjem sultanovim grozilno pismo. v katerem rnu vstaški odbor naznanja, da ga u m o r i, ako v teku dveh mesecev ne da macedonskim vüajolom avtonomije. Na kak način je prišlo pismo v sultanovo spalnico, je do- sedaj še zaconetka. Kako naj bi se resilo balkansko vprašanje. Nedavno umrli angleški državnik lord Salisbury imel je par mesecev pred svojo smrtjo daljäi pogovor z biväim srb- skim ministerskim predsednikom Mijato- v com slede rešitve balkanskega vpra- šanja. Ta razgovor je Mijatovič te dni priobčil v „Trgovinskem glasniku", iz katerega posnamemo to-le: Na vpraäanje, kako bi odstranil balkanske konllikte, je odgovorii Salisbury: „Idealna rešitev za- me bi bila federacija balkanskih držav, ki bi morale biti avtonomne in neod- visne. Na možnost te vrsto federacije sem dolgo časa veroval; toda sedaj sem postal nekoliko skeptičon. Vaši kronični prepiri so mi vzeli ves pogum. Bojim se, da ne bodete mogli biti nikdar edini ter sploh ne bodete v stanu si sami preskrbeti tako sporazumljenje. Priporočal vam bom drugo reSilov. C«Mi Bnlkan do Garigradu se niora nakazuli Avslro-Ogrski". Mijatovič jo pripomnil, da bi razuti mnogih drugih ugovorov proti takemu priklopljonju no bila Avstro Ügrska dovolj moöna, da bi prevzfla tako nalogo. Salisbury jo od- govoril: „Potem bi bila mogoča še tretja roäitov: Balkan so naj ra/deli med Busijo in Avstro-Ogrsko". „In angle^ki interosi?'' jo pripomnil Mijntovic Salisbury je od- govoril: „Angleäki interesi bi no trpeli nobone žkode; narn bi ne bilo nič, ako bi Hnnija iz ClMrigrnda vladala nnd Bal- kanom. Mi imamo Ejjipet ter smo gospo- darji SuoAkega preliva, to zadostuje za naSo varnost. Mi se pač ne bomo voj- skovali z Husijo znradi neodvisnosli bal- k'Miskih držav'. Mijatovic jo dodal k torn izjavam Sulisbpryja v imenovanom listu pripnmbo: ,.Ne vorujom z daloka, da bi ta program glodo balkanskoga vpražanja ostal An«lt'^ki za poiilu-no obliko v bo- dočnosti"'. Domače in razne novice. V goriSki dcžolni solski svot je imenovan ravnatelj gori^ko uimnazijo Kriderik S i in z i g. Javen shod IVrijnlno^a akuuV uii^ni'^.'i drustva „\drijn*k i»u !><>- brovt'in v biljauski občiai. — V n«- dfijo popoh'dno se jo vržil na Dobrovoin javen shod t'erijalnega akademične^'i dru- stva „Adrija1'. Zbralo so jo na tem shodu okolo 1000 Ijudij, pripadajoc^ih vsem sta- novom našpjja ljudstva. Trg pred gradorti grofii Bagu.jra bil je lopo okrašon / na- rodnirni zaslavami, odor pa, ki je ntal na primernem meslu, (»pieten jo bil se zo- lenjem in z njeg» ho vihrale lope slo- venske trobojnico. Pokanje topirov je naznanJHlo Bricom, da se vräi na Dobro vom nckai posebnega. Posebno gunljivo je bilo gledati mnogoStevilno četo llru- sovljanov in Nebljanov, skrujnih euvajev slovenstva, prihajnjocih pod lopo narodno zastavo na shod, na katerem hočejo pri- Oati, da nocojo nikakor dopustiti, da bi nenasifni Italijani vspeli v svojem namenu, namreč v namenu poitalijančevanju slo- vonskih krajev nahajajočih so na skrajni južni (iipji Slovenijo. Ob določeni uri pricelo je zborovanjo. Za predsednika shodu izvoljen jo bil 7. vsklikom g Sviligoj, župan biljanski. Ko se je zahvalil za iz- kazano mu cast in prisrčno pozdravil vse na shodu zbrane, dal je besedo gosp. stud. jur. G r a d n i k u, ki je govoril o slovenski gimnaziji v Gorici ter o slovonski univerzi v Ljubijani. (Jbčinstvo je pazljivo poslušalo govornikova izvajanja ter jim večkrat burno pritrjevalo. Govor gosp. Gradnika bil je sprejet s posebnim nav- du^onjem. Drugi govornik bil je g. stud, jur. Voi5njak, ki je govoril o legini soli v Neblem. Govoril je jako živahno in na shodu zbrani pritrjevali so burno g)vor- niku, ko je odločno protestiral proti hu- dobni nakani naših sosedov, ki bi nas h >teli po vsi sili potujčiti. Tudi ta govor v-prejet je bil s posebnim navdušenjem. N >lo je prečital g. stud. jur. Premrou slcdosii resoluciji, kateri je shod z viharnim odobravanjem sprejel in sicer: 1. Briski Slovenci, zbrani najavnem ljudskem shodu na Dobrovem, občina Biljana, dne 20. sept. 1903., protestujejo glasno in energično proti krivičnemu in samovlastnemu nastopanju vlade v zadevi slov. šolstva in pozivljejo islo, naj čim preje uresniči Slovencorn po državnih zukonih zajamčene pravicQ s tem da ti) ustanovi v Gorici gimnazij s slo- vonskim poučnim jezikom, b) ustanovi v Ljubijani slovonsko univerzo. ,.Kaj želite?" Ali bedna mamica ni odgovorila tenr.u vprašanju. Oprta ob steno je pri- tiskala glavo jokajočega otroka do svojih prsi in govorila s trepetajočim glasom: „Nikar se ne upiraj moj Stanko. Stori kar ti velevajo.....Moli zanj. Saj tudi Gospod Jezus je molil za tiste, ki so ga križali...... Stori to zaradi mene, zaradi bolne mamice....... da umrjem mirneje..... Ne bo dolgo več... kmalu pojdem do vajinega očeta.. .. in povem mu, kako dobrega sina inia .... kako ga braniš in miloješ..... Ali tebe morajo puBtiti jeseni, da boš mogel delati za se in za sestro... Le stori, kar ti velevajo... saj veš, da imajo veliko moc\ — Ti si ubožec, le prah v njih roki ... in moral bi končati kot je končal tvoj oče... Ne upiraj se, stori to radi mene!...... za Gospoda Jezusa, ki je očeta vzel k sebi..." Potem se obrne k uöitelju, pa ma reče s poudarkom, z veliko moöjo : -Ali kdo mu je to povedal? Lejte, tartman*) mu je naznanil to veliko kri- vico, ki ate jo nam storili...." In rahli opomin matere je dosegel to, česar nista mogls storiti palica in žuganje. „Saj 8torim, storim vae, kar uka- žete! Sarno idite domov, mamica, v pos- teljo, sicer še bolj zbolite..... in to radi moje krivde". In naglo se obrne ter pohiti do odra, obstane pred učiteljem, ki je bil *e vedno v zadregi; in zdaj je izrekel brez — topeč se v solzah — besede one molitve, v kolikor mu je bila ostala v spominu „..... in Bog ohrani §e dolgo na- äega Bismarka, velikega, dobrega, ple- menitega ... ." „Žo prav. Lahko greš zdaj!" rcče učitelj. Bil je rad, da se je ta dogodok tako končal, in želel je, da bi se čim proj rešil pogleda bolnice, ki mu je za- dajal čuden atrah___— *) steber pri koritu, t. j. javno laenenjo »u ji pov«dalo to. Ali deček je jel zopet silno plakati, da so je ves tresel. Zakril je oči z ro- kami kot bi bil storil kak pregrešek in opotokajoč se kot pijanec se je vračal počasi k materi. Predno je prišel do nje, se je z#o- dilo nekaj strašnega. Izmučena Dobrica se je jela mahoma tresti in se nagibati kot šibki trs, poruäen od viharja. Zastonj se je trudila Marica, da bi jo podprla in vzdržala, Z obraza jej je izginila rdečica, zato pa so se pokazale na ustib krvave kaplje, in kmalu jih je bil eel potok. Ta trud, ta razburjenost je bila prehuda za starko. Zapustile so jo zdaj popolnoma moči, ki jih je vzdrževala le silna volja, britkost in ljubezen materina; in po- lagoma se nagibajoč jo padla v znak, da jej je glava glasno udarila ob tlak. Marica vzklikne, Stanko presunljivo zakriči ter skoči k materi. Tüdi g. uči- telj zakliče: „Herr Gott!1' in pohiti na pomoč — ali ves trud je bil že zastonj. S težkirn vzdihom je vzletela duža bedne poljske kmetice - mučenice v boljšo deželo, pomnožujoča ne malo število Bis- markovih žrtev .... Stanko se je bil sklonil nad njo tor je rjul britkosti in kot nezavesten poljublJRl roke materi, in jo je klical ter prosil naj odpre oči in naj izpregovori... V ušesih bednega dečka so brnele še vedno kot zasmeh njegove nesreče — besede uprav izmoljene molitve: „Bog ohrani, še dolgo našega Bismarka, ve- likega, dobrega, plemenitega praviSnega!.. * * ¦ Gospod Bog pa vaga na svojej teht- nici enake zasluge velemožnih in majh- nih. Slišal je Stankovo molitev in iz- vestno je ne zabi, ko pride aodit...... Tako na severu — ob Varti in Odri! In na jugu — ob Savi bodri? Bogata llora bržljanova (Hedera) Plod črna jagoda! Kaka molitev bi bila primerna pa za ovake Pos-marke!? (Konec.) Prosiva aahtevati liatke! Najvefja trgoviiia z /clczjem Konjedie & Zajec Gorica. pred nadškofijo hiš. štev. II. I Za das stavbe priporoča vse siuvbne potrebščine, kakor: cement, ! stavbne nositelje, vsakovrstne ukove. železje, strešna okna, cevi za stra- ' nišča itil. lma v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj sloveeih tovarn. üpozarja na svojo bogato izbcr kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimoriio nizkih cenah. mwmmamvs^ Edina zaloga f\ 1 I I stavbenih nositeljev l^^^a»^ v siorlcl. ™ ™ Pocinkatta Sica aa rinograde po jako aniaanih cenah! Pozor! EllO kroiio liagraitlf izplačava vsakomu, kdor dokažo s potrdili najine nove «merikaiske blagajne, tin jo knpil pri naju za 1 kron bla^a. Prosiva aahtovati listko! " Pozor! Eno kroro nagrado! Pozor! Eno krono nagrade! Anton Pečenko VrtiiH ulica S i.OKH V Via Giardinn 8 nriporoca pristna beta in črna vina «z vipavskih, furlanskih, briskih, dal- i * matinskih in * isterskih v i - nogradov. j Dostavlja na uom m razpošilja po želez- .lici iia V9i> kraje avstro-egerske moaarhije T 9'niih oil 5«> litrov naprej. Na zahtevo poäilja tudi luorce. Cen« xmerne. Postroiba pofctena. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini fit. 3. Odlikovana delavnica! ANLKRUSlCT^ krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča sp si občin- stvn v rnestu in na deželi. posebno čč. dahovščini. — lma bogato zalogo blaga vsakft vrste in za vsaki stan, ter opozarja na ravno došlo svežo pcmladansko blago, l«stni izdel^kgotovih oblek in površnih sukenj. Cette prav solidne! Krojaška mojstra Oufer & Bajt v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 v hiai R. Jerneja Kopača izdelujeta vsakovrstne oblcke za moZkz po men, bodisi fine ali pa priproste. Priporočata se svojim rojakom v Gorici in na deželi, posebno pa č. dubovščini za obilna naručila. „Centraina= posojilnica^ v (jJoru'i, nrafluje oi 1 avu naprej od8. zj.do I.pop. Fani Drašček, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tudi na teden- ske ali mesečne obroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljže, kakovosti Priporoča se slav. občinslvu. Podpisani priporoea slavnemu ob činsivu v Gorici in na deželi svojo prodajalnico jestvin V zalogi ima kave vseh vrst, raz- lične moke iz Majdičevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na primer: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goršice (Senf.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodove ažigalice. — V zalogi se dobe tndi te- stenine tvrdke Žnideršič & Valencia v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko spadajoče blago. — Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjom Josip Kutin, trpovec v Scincüiski ulici h. Stv. 1 (v lastni hiSi) I «Jalsob Šia-ligojV -^L. i ;| urar c. kr. železnic, \ I v tiioriri, liSoHpoHkai ulica liiš. šlcv. '^5. ' fg ! ^ priporcn'1;! svojo iiajboljso zalogo ( 1 za ^ospode krojačc in šiviljc jH) najnižje mogočih renall. V zalogi ima liuli najuovcjsi: in naj- bolj priproste vezilne aparato (Slickaparalc), katcre so more porahiti za vezenje (rekamiranje) na vsakeni „Sinuer - jevcm" < sivaltiem siroju, ter siane tak ) aparatsamoT Iv. Kdortorej s lioče iineti dober in trpežen | sivalni stroj in jako po ccni, ) naj si piiile o^leclat šiv.stroje I) novih sistemov, katere jain- či od 5 do 10 let. | Dalje priporoča najboljšc j u*r svicarske zepne ure ~m [ po ziucrnih cenah. Poprave s porostvom enega lota. I Po vsestraiiskein prevdarku in prcttkuänji He bode vsakdo prepričal, dn ne kiipuje pri tvrdki -----; J. Zornik, Gorica ; Oo^ponka uliea 7, ziniraj najbolji najlep^i in leinn printerno najeeiieje blago. Ponebno pa: Za dame : Za gospode: Krasne okraske za obleke, Raznovratno belo in barvano trakove svile zadnje novosti perilo najbolje vrste, jopice za blase, pajčolane, pasove, za hribolazce; kolesarje, vrslarje; predpasnike, rokavice, nogavic^, zadnje novosti ovratnic, dežnike, solnčnike, bluz^, čevlje, ovratnikov, zapestnic, ncgavic, vae potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, podlage, sukanec, svila, gumbe, čevljev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. Opozarja I prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano na.jboljih I modercev vsake cene. ' Za birmarce Za slavaosti I in otroko; rokavice, nogavice, in druge veselice: vsakovrstne I pajčnlane vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi čepico, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise. I 2W* Cene brez vsake konkurence. ^W Ik Mejnarodni panorama Cr iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. UeHtavracija „LA BOHEMK'% («orica, tekailSee Josipa Verdija st. 38. l*otovauje po nveiu, za vweli Kaiiimivo. Vsak tedcn nov prograni! Od 20. do 2(i. septembra: Trst, grad Miramar in sobane NMo naj ee zamdi oalestati si tek taih laravnil lepot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopnina 40 rä, otroci in vojaki to narednika 20 m. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 41 VVo polumesočno;ne- vadign6ne obrestipripi- suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čuje posojilnica sama. Posojlla iiilom na «mebni kredit po 6"/u hi ua vknjižbo po 5V2O/O „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opravil- nimi deleži. G-lavni de- leži po 200K, opravilni po2K. Otvarja članoni tekoče računo, katero obrestuje po dogovoru. Uradne ure vsak dan od H. ure zjutraj pa do 1. ur«i [lopoludne. Št. 76. V Goiiei, v toi-fk dm- 21 sfptomlira 1903. Letnik V. Izhaja vs.V Inrck in sohoto nl> ; II. in i prcdpolilue /;t iiu'slct li-r ni, .'{. uri ' |(i|). /.;i ilt'/i'lu. Ako |>;t< 1 <> n:i t:i din ..i '¦ praznik izide lIrtno i K in ocli•llcl.no '1 K. l'roil;i,);i si' v (iorici v lu- li;ik(iorirc«. OglaM sc računijo po petit- vrstah in sic«t ako ac tiskajo 1 -krat po 12 Mil. 2-krai po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako sc vcčkrat tiskajo, račti- Iiljo Sf po pogodb). Izdajalelj in odgovonii urodnik Josip Marušifc. Ti-ka ,,Narodna tiskarna" loduov. J. MaruSiei. \' (I o r i c i. i'.iic 'JA . si'plf'iiihra. V zadnji štovilki svojega Ii4a smo priohtili vsebino armadnega povelja, ka- tero jc izdal nns uesar o priliki zadnjih vojaSkih manevrov, ki jo pa bolj podnbno cosarjevomu manifestn nego pa armad- ncmti povolju. 0 t toga-manifesta nappr- jena jo izkljucno proli mudjarskim aspi- racijam, kalore hočejo po vsi sili uničiti celokupnost na.se armade ter s tern iz- brisati našo nionarhijo iz vrste volesil. Clesarjcvo besede so tako odlocno tako precizne, in kažejo popolnoma jasno, da linče naš cesar tudi za vsako cono va- rovaii celokupnost naše armade, da jim ni potreba nobenega posebnega kimen- lara. Da je naš cesar — ki jo bil nasproti Madjarom vedno prijenljiv -- rabil v sedanjem trenotku take besede, moral je imeli za to ?voje vzroke, ker vedeti je morMl prav dobro, flH izzovejo iste raed krono in med Madjari tako ostro nas- prolj*4 kakorsnega še ni bilo od usode- polnen'a leta 1848. pa do sedaj. Zato je pa tudi naravno, da se bavi danes z vsebino omenjenega armadnega povelja ne le vse avstro-ogrsko časopisje, ampak tudi vsr ;nozemsko časopisje. To cesarjevo armadno povelje, ali prav za prav cesarjev maniftst na ar- mado je nenavaden način, na kateri se j je krona obrnila do svojih narodov. Ta manifest je pač največji dokaz, v kako ; kritičnem položaju da se nahaja naša monarhija. V konstitucijonelnih državah je namreč navada, da zastopa odgovorno ministerstvo stališče in pravice krone pred parlamentom ter jib. brani. Ako pa krona sama stopi iz rezerve in se sama obraea do strank in do narodov, potein pemeni to toliko, da ne obstoji več taka parlamentarna vlada, ki b; zastopala sta- lišče krone pred narodtiiia zastopstvom, branila nje pravice tor prevzela za '.o nase tudi odgovornost. Ali na Ogrskem danes več take vlade ni, in baš zaradi tega je smatrala neodgovorna krona za potrebno, da je izpregovorila sama ter , jasno in glasno povedala Madjarom, da armada mora ostati celokupna in jedina | ter da se ne bode krona nikdar odpo- vedala svoji pravici in svoji moči. Že delj časa se je namigavalo, da je nastal konllikt med krono in med Madjari. Da- nes pa ni treba več namigavania, danes po izdanem cesarjevem manilestu je ta konllikt očit pred celim svetorn. Ogrska kriza dospela je do vrhunca in se je s tern ustavnim konfliktom šele poostrila. Krona odklanja nainreč narodne konce- sije v vojski, katore zahtevajo od nje Madjari, a za njimi tudi vsi drugi narodi v monarbiji, ki niso Nemci. Krona pa si ne da na nikak način vzeti pravice do- ločevanja narodnih koncesij v armidi, četudi so Ijudnki zastopniki poklicani za to, da skrbe za armado, to je da dovo- ÜUJ°J° potrebna sredstva n prehranitev ist«, kakor tudi Atevilo vojakov. Krona ie v omenjenem armadnem povelju glasno in jasno povedala, da smatra za neopra- viöeno utikanje v svoje pravice in kot protipostavno vsako presijo, ki bi se s kojimi koli sredstvi hotela delati na njene duločbe glo^.e arrnade. Na Ogrskem pa zavzema vos parlament ravno nasprotno stališče, tako liberalna stranka, ki pravi, da stoji na stališeu nagodbe iz 1. 1867. in ki izvaja iz te nagodbe posledice, ka- terih krona no priznava, kakor tudi opo- zicija, ki teži očitno za personalno unijo, da ne govorimo o drugih akrajnih ele- mentih na Ogrskem, ki hočejo še vse kaj več. Kako pač se bode premostil ta pre- pad med krono in Madjari ?! Na Ogrskem namreč v sedanjom trenutku ni posre- dovalca, ki bi posredoval med krono in med narodom in v katerpga bi imeli I obe stranki zaupanje. posredovalca nam- i reč, kakoršen je bil Deak. ! Današnja kriza pa je tudi z ozirom na to težavnejša, ker so se razmere splob v to in v onstranski polovici nase dr- žave korpnito predrugačilo. Vsled raznih političnih dogodkov in vsled raznih iz- kustev je tudi politično inišljenje različ- nih narodov, živečih v naši inonarhiji, vse drugače, in se za mnogo razlikuje od nekdanjega političnega mišljenja. Tudi narode je prrteklost mnogo naučila. Madjarskemu drevesu se je namreč do- pustilo, da je zrastl^ skoro do neba. Madjari Nemci in Nemci in Madjari razdelili so si mod seboj gospodstvo nad* veliko večino drugih, v naši mo- ' narbiji živečih narodov. In zdaj, ko so ! se Nemci in Madjari sprli med seboj, hoteli bi in hote pomoči v borbi drag proti drugemu pri ostalih avstrijskih na- rodih in posebno pa pri Slovanih, ki tvorijo veliko večino prebivalstva avstro- ogrske monarhije. Najbolje pa bode, da prepuste Slovani kakor Nemce tako Mad- jare samim sebi ter da začno misliti na- se in za to se jim nudi ravno sedaj naj- boljša prilika. Čnravno nas nc more nič ogrevati za Mndjarp. za oni brezobzirni in oholi narod. ki j<; prizadpjal našim bratom llrvatorn v najzadnjem času to- liko gorja in ki misli 5e vedno na to, kako bi jih uničil, bilo bi od nas ravno tako neumno veseliti se z Nemci, ki od veselja poskakujejo, misleč. da smejo že danes praznovati v naši državi zmago nem^tva nad vsemi ostalimi narodi. Ti oholi Nemci si najbrže domnevajo, da v vojski ne odločuje hrabrost vojakov, ka- terih šteje avatro-ogräka armada največ slovanskih. pač pa da odločuje jedino le poveljni jezik in sicer tudi to samo zato, ker je nemški. Politični pregled. Cesarjev manifest In Madjari. Osarjpv marife^t z dne 15. sept, napravit jo na vse madjarske stranke neizrečeno mučen utis tako, da ne vedo same, kaj bi počele. Danes se je zbrala liberalna ntranka, da se posvetuje o na- daljnih svojih korakih ter o načinu, kako j urediti svoje postopanje nasproti cesar- , ievemu manifestu. Nekateri ogrski prvaki \ so se o imenovanem manilestu ie izrekli. Tako n. pr. pravi poslanec Eötvös: ,.V manifestu izražena je najjasnejša samo- volja. Armada se smatra v tern mani- festu kakor privatna posest vladarjeva. Jako žaloslno je in objednem jako ne- varno, da vlači manifest armado v poli- tiko in jo pozivljp. da vrši svojo kritiko nad postavodajstvora. Ta manifest je sliOen pronuncijamentu ter se da v nas- protnem slučaju ravno tako tolmačiti. kakor da bi parlament pozval armado, da naj vräi kritiko nad vladarjevim po- stopanjem. Ost manifesta je naperjena proti Ogrski in otoAuje hitro režitev ogr- ske krize". Posl. Ugrom pa pravi, da je izpočetka mislil, da je manifest apokrif. ker se inu ni zdplo mogoče, da bi cesar podpisal tak spis. Vsled tega cesarjevega manifpsta postal je položaj na Ogrskem skrajno nevaren. Prišlo je zdaj do kon- , tlikta med ogrskim narodom in med , krono. Parlamentova dolžnnst je, da ' brani svoje pravice, svoje dostojanstvo proti napadom. naj piihajajo ti odkoder j koli in če prihajajo tudi od drugega dr- | žavnega faktorja, t. j. od krone. Glavna j stvar je mir. Nikakor bi ne bilo na me- stu rožljanje z orožjem, kakor tudi ne prirejevanje burnih demonstracij. Parla- ment hočp. po ustavnem potu rešiti nas- protje, ki je nastalo med njim in naj- višjim armadnim poveljnikom. Poslanec Rakoci pa označuje manifest kot revolu- cijo armade. Cesar se opira na celo ar- mado, ko se ima ljudska volja izraziti potom parlamenta To je protiustavno. Ko so se Ijudski zastopniki v Avstriji iz- rekli proti narodnim koncosijam. in ko jo dr. Lueger napal Madjare, zdolo se je potrebno, da so Av^trija porniri. Da bi se pa pomirili Madjari, to so zdi npkat^rim krogorn nopotr^bno. Hnzpolozenjo innd- jarskega naroda jo danes tako. da jo po- treba satno namigniti in madjarsko ljud- stvo odpovedalo bo plačevanje davkov. Ako se pa zanese politika v armada, bo za to odgovarjal vladar ne pa ogrska opozicija. Tudi Kosuth je že sprpgovoril. Ta mož pravi, da se jako varajo oni. ki mislijo. da se bo madjarsko Ijudntvo iz- pozabilo ter se začelo pontati. To bi bila želja najhuj^ih sovražnikov madjar- skega ljudstva. to bi bila želja vsoh onih ljadij, ki bi hoteli uničiti Madjare tor jih gnati v mesnico. kjer bi gotovo podlegli. Kosuth pravi. da bodo znali Madjari priti po drugem potu do svojih pravic. no na s pantom. Zato svari Ko?ath Madjare. naj bodo hladnokrvni in naj se no daio od sovražnih ljudij zapoljati k nepremi^- ljenim korakom. — Kakor sp vidi iz vspga toga, zavedel je Šovinizem vse mad- [ jarske politike v tako zagato. da si no vodo kako pornagati iz nje. Te dni *»e ie mudil grof Khuon Hedervary na Danaju. Listi zatrjujejo, da je pripogovarjal ce- I sarja, naj bi so zopet povrnil v Budim- I pešto ter naj bi se v Badimpesti nada- ljevala rešitov ogrske krizo ; a cesar sp , po najnovpjših vesteh nikakor ne misli podati v Budimpešto. vsa; pred obiskom ruskega carja ne. Pred driavnim zborom. ..Berl. Tagblatt" jo objavil dopi« z Dunaja, v katerem pravi dopisnik: ..Čas j je, da se stranke sporazumojo. Cehi zah- i tevajo gotove koncesijo v kulturnom oziru Zakaj bi Čehom ne dovolih" českot;a vse- učilišča na Moravskem ? Voditelji nom- | Skega naroda v Avstriji nimajri vedno potrebnoga poHtičnega smisla. Šraerlin- gova politika se je izjalovila. ker je hotel nonemškim narodom zabraniti vse poli- tične in kulturne pravico. N».paka jp torej. ako hoč^jo Nemci to politiko nadaljevati. : Opravičeno je. da 7 milijonov Čehov dobi drugo vseučilišče; tudi Italijani imajo pravico do vseučilišča1'. (A ne v Trstu! Op. uredništva.) Q skllcanju državnega zbora se izrekajo najrazličnejša mnenja. ..Mo- ravska Orlice'1 piäe, da je to prav dobra misel vlade. Sicer presenečanja niso iz- \ ključena, vendar je skoraj gotovo. da bo zasedanje že iz ozirov na sivega vladarja Ie prav kratko. ^Lidove Noviny' pa me- nijo, da pomeni sklicanje državnega zbora v sedanjem trenutku novo blamažo in nov poraz vlade. Gosposka zbornlca. Gosposka zbornica se snide najbrže dne 24. t. m. Iraela bode namreč jedno sojo, da vsprejme v nji spremenjen na- črt zakona glede vojaikih novincev, ako LISTEK. Molitev /a Bisnuirka. Obrazec iz žitja poljskega kmeta na Pruskem. (Sl.is.'l J. K. M ačku vski.) vu. Stanko je sedel so vedno na svojem mestu v zadnji klopi. Koki je imel sklon- jeni in zrl je turobno po soli. Na odru je sodel učitelj in je nekaj pridno pisal ßj'o je poročilo do višje vlade o ne- zaslišan«rn dogodku, ki je mogel biti le sad poljske agitacije. Dvakrat je vprašal dobrohotno Stanka, ali povo, kdo ga je našuntal in ali hoče moliti molitev; toda deček je odkimal obakrat, da ne. Vsak- krat jo učitelju obraz zardel gnjova, vsak- krat je prijel šibo — ali obakrat se je pomiril; menil jo, da na drug način zlomi upornost neposlušnega učenca. Takemu mladeniču treba pustiti le časa, da se premisli, pa se navadno uda. Kaj se je godilo tedaj v duši mla- bilo žal, da ne more iti na delo in po- magati materi vsaj z nekaterimi groši. Ob spominu na njo je čutil voliko žalost v sreu. Kako bode plakala, ko izvc vse. V njem se .ie bojevala upornost in žaljivo sinovsko čustvo z razumom in ljubeznijo do matere. Včasih je zmagovalo poslednje v njogovem sreu ; zlasti ko se je spo- minjal njenega zjutranjega opomina... S kakim nopokojem pričakuje zdaj njegove vrnitve . . . Žo se jo hotel oglasiti in po- vedati, da jo pripravljon moliti ono mo- litev; ali vsolej mu je atopil pred oči bedni oče. A zdaj ni bil tako vesel in smehljajoč kot je bil vedno prej zanj, nego bilo je mrliško bledo obličje, skrem- ženo vsled trpljenja in bolezni; bil je obraz, ki ga je videl v rakvi in se mu je bil vtianil živo v spomin. Pri tem mu je v enomer äepetal neki glas: ,.Ne udaj se, ne ukloni se; spomni se bednega deda, pa svojega ne- srečnega očeta, pa onega zaničevanja, ki i: — :_ ;_i______1 __^»_i? _m___». l ii_;__ _ I tranji boj sam seboj, najtežji boj življenja — posebno v takem času, ko nismo go- tovi, ali bi ugodili sreu, ali razumu. Stanko se ni udal. Sedel je ter se grizel in srdil, in od časa do casa so mu udrie solze po obrazu. Mahoma so strese po v^em telesu in se siloma zgane; zaeudenje in nemir se mu je izražal na obrazu. Z veže mu jo prihajal na uho šum počasi premi- kajočih se korakov in dobro znani hreš- čeči kašelj bolne matere. Prestrašen vstane s klopi in tre- petajoč pogleda k vratom. Učitelj dvigne glavo in posluäa. V tem se odprö duri in na pragu je stala Dobrica. Z jedno roko se je držala dnri, a drugo je oprla ob hčerino ramo. Njen shujšani obraa jo bil zdaj v polnem dnevnem svitu še revnejši videti. Globoko vdrte oči so is- kale sina, in ko so ga näsle, so obstale nad njim z izrazom velike materine Iju- bezni. Ali se jo hotela morda srditi nad jej je; sree jej je pokalo bolesti in strahu, da bo ta sin nova žrtev krutega mo- gotea; a ta strah se je izrazito črtal na njenem obrazu. Zdelo se je, da v tej suhi, uprav prozorni postavi ni nič več človeškega, da je to nekaka prikazen, ki je vstala iz groba. Od sina jej je preletel pogled na učitelja in dobil zraz tako britkega očitanja, da so ucitelju zamrle na ustnicah ostre besede, s katerimi je hotel sprejeti ženo radi neopravičenega dohoda v šolo. „Mamica! mamica!'' vzklikne Stanko, ko jo je bil zagledal na pragu. In po- kleknil je ter jo prejol za roko in jo poljubil, in pa tem cagnal tako pre- sunljiv jok, kakor bi se vse trgalo v njem. Otročja priroda je iskala pri ma- teri potolaženja, pomoči in varstva, pa se je oglasila nagloma z vso silo in za- dušila vsa druga čustva. Učitelj je stal v veliki zadregi pred odrom. Kojepogledal Dobriconatancneje, »« ;« ».Aat.aSil i>ar\\ loan nrirnrÄ In lt. Hrinki Slove.nci, zbrani na javricm Ijudukem Hlisulu na Dobrovmn, obcina Hiljana, «In« 20. «epl. lOO'J, pozivljajo slov. državno in dežHno pOHlanuft, «Ih vporablj'ilo voh svoj upliv in vse svoje tnoči v to 'la prisili|o vbtdo do usta- hovitvo s! . j»imrv';je v Gorici iii slov. nnivor'/e v Ljdhljani. I'rva rcsoliivija se ndda vladi in dež, tlrz.. pc>HlaiH' letnega Ivana b>a v Trntu pri pro- menadnih koncertih rada igra slovanske skladbe. V petek je igrala intermezzo iz opere „Ksenija" našega skladatelja Parme in Zajčev duet in finale iz opere ,.Nikola Sobic Zrinjaky'. In pri nas v Gorici? Tr^ovina h kavo. — V soboto je priplul v Trst parnik „Oreon"', na ka- terem se je nahajalo 4K.000 vre(i kave. Te dni se pa pričakuje äe parnik rŠte- fanija'', ki pripelje fjl.OOO vreč kave. Italljanska zastava nn mestni pala^i v Trstu. — Ko je v nedeljo nu- znanil strel iz topa tržaškemu prebivalstvu poludne, zavihrala je na stolpu tržaške mestne palače še precej velika italijanska zastava. Ukratu se je zbralo na trgu pred mestno palačo vse polno občinstva, ki je srpo gledalo v to novo prikazen. Zastavo so sevoda kmalu sneli, ali mno- žica je o.stala äe delj časa na trgu ter je po svoje komentirala to predrzno irredentovHko demonstracijo. \r nedeljo namrec so slavili v Italiji 20. sept., to je oni dan, ko |e pri.šel Kim v roke italijanski posvetni oblasti. Tržaški neodrešenci ho- teli ho v nedeljo pokazati. da tudi oni težko pričakujejo trenutek, ko bode smela raz stolp mestne palace svobodno plapolati italijanska zaötava, in bo tedaj llalija ne le združena, ampak tudi do- vršena. Tržažkn policija išče sedaj Onega, ki je zastavo razobesil. Ako se ji pa po- sreči tudi najti ga, to je drugo vpra- šanje. — Obrambna zveza tržaskih tržuih težakov. — Vodstvo te zveze poslalo jt1 vsern tržaskim trgovinskim tvrJkarn sle- dečo okrožnico : Cenjena tvrdka! Gotovo Vam je znano, kako se je na tukajšnjem trgu zadnja leta pommžilo delo in kako je, vsled spremenjenega in vedno rastočega obrtnega in trgovinskega razvoja naše mesto zaeelo privlačevati delavce od vseh strani. Ako ti pojavi na eno stran do- kazujejo krepko življenje naše trgovine, prinesli so pa domačim težakom uni- čevahie posledice, posebno pa onim, ki so bolj izpostavljeni konkurenčnemu boju. Odveč bi bilo razpravljati o ka kovosti teh ali onih težakov. Gotovo je, da tujec predstavlja konkurenco na de- lavnem trgu in dejstvo je, da se morajo domači težaki vsled le konkurence za- dovoljevati s par dninami na teden, ako ne ostajajo popolnoma brez dela. Te raz- mere»so jih prisilile, da so se združili in nastala je „Obrambna zveza tržaških tržnih težakov', čije odbor ima cast, da je odposlal to okrožnico. Zveza nima nikake politične ten- dence in njen jedini namen je ta, da preskrbuje delo svojim članom, da dviga njih samozavest ter ugled in da jim sploh zagotovi tisto pravico do dela, ki v prvi vrsti pripada domačim delavcem. Podpisana prosi v ta namen pomoč spoštovanega trgovskega stanu in apelira na domovinski cut cenjene tvrdke, da bi ista blagovolila iti na roko ,.Übrumbni zvezi tržaških tržnih težakov' s tem, da bi se posluževala dela njenega odbora, ! ker je lahko gotova, da bo isti najstrožje | nadzoroval delo zvezinih clanov. j Na ta način stori cenjena tvrdka \ pravičen čin zdravega tržaškega patrijo- ! tizma. — I V nadi, da dobi ugoden odgovor, beleži z največjim spoštovanjem j „Obrambna zveza I tržaških tržnih težakov'. I Avstrijska politika. — V spodnji tržaški okolici mora plaöati vsak vino- gradnik od vsakegi hektolitra vina 11 goldinarjev in 80 novčičev. To vino mu cenijo tinančni organi, ko grozdje ni že niti zrelo, skoro jeden meaec pred tr- ' gatvijo. To svoto It gld. 80 novč. plačati ! mora tudi oni vinogradnik, ki ima potem vino za domačo rabo in ga ne proda. Če pa pripelje Italijan 1 bektoliter Iaäkega vina v Trst ali spodnjo okolico, plača od ; lega hektolitra 3 gld. 80 nočv., celih 8 gld. torej manj nego slovenski domačin. In ob takih razmerah naj bi se clovek čudil, če vinogradniki že premišljujejo, { ali bi se jim pod Italijo boljäe ali slabše codilo? Toda tiho o tem. kor to ie „av- /idauje „Naioiliie^H Hoina" v Trstu hitro napreduje. liospelo je ;.e u>, : tr^tjega nadstropja. K otvoritvi bodo go- j tovo prispeli zastopniki slovenskega in j drugib slovanskib narodov od vseh ntrani, j kjer se cuje slovanska govorica. ItalljaiiMka Izzivanja v Paxinu. | — V nedeljo je zborovalo v Pazinu itali- jansko dijasko društvo rlnomifiata'1. Že ime samo kaže, da smrdi to dru^tvo jako ( po irredenti, kajti nadelo si je ime ,.Ne- j imenovano'' najbrže zaradi tei/a. k»*r bi je morala inače naäa vlada zabraniti, ako bi si nadelo ime, odgovarjaioč duhu j in namerarn dru^tvenirn. Toraj to drustvo i zborovalo je v nedeljo v Pazinu. Ko so j se ti italijanski pobiči nagovorili, napro- \ testirali in napili, podali so se na ulico in začeli so ne samo4 tuliti izzivajoče pesmi, ampak začeli so tudi dejansbi iz- zivati tamo^nje Hrvate, katerih se je takrat nahajalo na ulici i^e precejšnje žtevilo. Ali opraviü bi ti pobiči jako slabo, da ni posegla vmes žendarmerija. Pa glej, ko so ti pobiči vzrli žendarmerijo, vzrastel jim je pogum, kajti mislili so, da äele zdaj, ko se nahajajo pod varstvorn žendannerije smejo Hrvate izzivati kakor se jim zljubi. Ker 30 se pa Hrvatje od- ločno postavili po robu takim izzivanjern, bila je žendarm**rija prirnorana spraviti nekaj vročekrvnežev italijanskih pod ključ. Tako postopanje italijanskih srbo- ritežev ogoröilo je jako ptuinske Hrvate in zbralo se jih je več na železniški postaji ko so ti pobiči odhajali iz Pazina. Da so se jim tresle hlačice, o tem ne dvomi nikdo in zahvaliti se imajo žen- darmeriji. da so odnesli zdrave pete iz Pazina ter da jim niso Hrvatje potolkli nekoliko prahu iz hlac ter jih nažežkali, kakor so v nsnici tudi zaslužili. To si bodo laški pnbiOi gotov dol»ro zapomnili in minulo jih bo veselje priti še kedaj v Pazin izzivati mirno hrvatsko Ijudstvo. ki jih prav nič ne vpraža, koliko let da imajo. Ladlja se je potoplla. — Iz Poreca poročajo: V sredo zvecer hotel se je pe- ijati v lat'iji finančni komisar Vilar z dvema tovarišema ob viharnem morja v Poreč. Komaj so bili nekoliko od brega. nastane tak vihar, da je preobrnil ladijo. K sreči so se mogli zgrabiti za ladijo in v tem nevarnem položaju so klicali nad eno uro na pomoč. Zgubili so bili ie skoro vse moči, ko jim je prišla od brega na poraoč rešilna ladija. 0 preobrnjeni ladiji ni sledu. Dcsetk'tuicA „Slovenskega pla- niuskega društva" v Ljubljani se bo praznovala dne 10. in 11. oktobra t. 1. po sledečera vsporedu: V soboto 10. ok- tobra ,.planinsk& veseiica'4 v Sokolovi dvorani ^godba, petje, predavanje in ša- ljivi prizor). Začetek veselice ob pola osmih zvečer. V nedeljo 11. oktobra ob 9. zjutraj seja osrednjega in podružničnih odborov; ob 11. uri slavnostni občni zbor; ob 1. popoludne obed. Natančni program se naznani pozneje v „Planinskem Vest- niku'1 in tudi v druzih Oasnikih. Viuarski, kletarski in sadjarski teeaji za ueitelje Ijudsklb Sol. — Vsled odloka poljedelskega ministerstva ter ministerstva za uk in bogočastjt, sta kranjska deželna vlada in kranjski de- želni odbor sporazumno z deželnim šolskim svetom odredila, zopetno upeljavo že 8 let odpuščenih knietijskih tečajev za ljudsko-solske ueitelje. Tečaji se bodo vršili v treh presledkih in sicer spomladi 12 dni, poletu 3 dni in jeseni 7 dni. Udeleženci bodo morali absolvirati vse tri tečaje. Spomladi in poletju bo pouk o sadjarstvu in vinarstvu, jeseni pa o kletarstvu. Prvi kletarski tečaj bo že to jesen od 5.—12. oktobra na Grmski kme- tijski šoli pri Novemmeatu. (Poučeval bo deželni potovalni učitelj Fr. Gombač). Spomladni točaj za slovenske učitelje bo istotako na Grmski soli v drugi poloviei marca, oziroma, pri neugodni vegetaciji v prvi poloviei aprila. (Poučevala bodela vodja R. üolenc ter potov. učitelj Fr. Gombač). Enak teOaj za nemške učitelje bo pa v Ljubljani v drugi poloviei aprila. (Poučevala bodeta ravnatelj G. Pirc ter potov. učitelj Fr. Gombač). Poletni tečaj bo zopet na Grmski soli in sieer od 20.—22. junija. (Poučevala bodeta rav- natelj R. Dolenc ter potov. učitelj Fr. Gombač). Udeleženci teh tečajev dobe po 4 K na dan ter 12, odnosno 36 K potne odškodnine. Pozor! — Ministerstvo za notranje reči razpožilja sledeče svarilo: V kratkem utegnejo iskati delavcev za rudokope v Mehiki. V tem oziru pa je treba veliko previdnosti. Ponudbe naj se sprejmo, ako so popolnoma jasne, uradno potrjene in imajo potrebno varnost. Ministerstvo je pripravljeno, ako treba, dajati natančna pojasnila. 3*65 m. dolga brada. - Umrl je v Belgiji neki Dumont, ki je imel najdaljšo brado na svetu: dolea Je bila namreč 3 Mož s U) nevestMini. — Na Dunaju so obsodili f>O|s'tnega sobnpga slikarja Jožefa Malckft na *"> mespfpv jete, ker je obljubil 4^J zenskam, da jih bo poročH ter jih je ogoljutal za denar. Strašen bratninor. — Pred np- koliko dnevi je hkratu izginil v itletnet;;t brata Ivana, katerega so tudi v resnici aretirali In v resnici je Ivan priznal. da je mnhnil s sekiro po bratovern vratu t:iko. da se je brat na pol mrtev zgrudil na tla. Na U» pa je izkopal jamo in vrgel na pol mrtvega brata vanjo ter jo zasul. Ko je začul iz jarne stokanje svoje žrtve, zm'el je po vrhu jame skakati in plesati. 1'a zver v človeški podobi prav nič ne obžnluje svojega dejanja, marveö vedno vriska in prepeva v jeei. Pes ustrelil lovoa. — V stolnem Helemgradu je šel bogati posestnik Schra- uer 8 svojima svakoma na lov. Komaj so se lovci razstavili, zasli^al se je od tarn kjer je stal Schranerja. pok in krik. Tovari^a sta našla Schrauerj v krvi. Med tern ko si je namreč Schrauer na- žigal smodko, skakal je pes nestrpno okoli njega. Naenkrat je skočil tuko vi- soko, da mu je sprožil pusko na rami. Strel je zdrobil lovcu piece ter je kmalu izdihnil. — Strašna smrt vsled pasj«« stek- line. — V francoski vasi Levens je ste- kel pes vgrizel n^kega delavca. Poslali so «a v neki Pasteuerj ev zavod. kjer so ga zdravili nekoliko easa Ko so mi^lili. da je mož ozdravel. poslali so ga domov. Ali tu napadejo ga strašne bolečine tako. da je vsled njih popolnoma zblaznel. Te dni se je zaprl v sobo. vzel je nož in si je hotel ž njim prerezati žile : potem pa si je prerezal z istim nožem trebuh tor si je zadano rano raztegnil z rokami. Konečno pa ie odprl okno in skočil skozi vanje in si končal tako življenje. Gospodinje, pozor! — Velika pri- ljubljenost Kathreinerjene Kneippove sladne kave. ki so je že leta in leta iz- borno obnesla povsod,provzročuje vedno nove. manj vredne posnemke. Da se jih obranite in se izognite skodi, zahtevajte vedno le „pristno*4 Kathreinerjevo kavo in si pri nakupovanju natanko oglejte vsak zavoj, ali sta na njem slika žapnika Kneippa kot varstvena znanka in ime Kathreiner. Loterijske številke. 19. scptembra. Trst......57 82 56 7 90 Line......35 22 3 84 70 Podiik daje go spa v glasovirju, citrah in angleščin isangle- Šho le ncmščitte zunaju in *o polni rado;tnega navduSenja. Mi Slo vani pa nimamo nobene^a povoda, da M se vpselili nad dunajskimi pohodi nem- škega cesarja, pai* pa nasprotno. Da je potovanje nemskoga cesarja na Dunaj velike politične vaZnosti. o tein ne dvotni nikdo, in to dokazuje tudi dejstvo, da ^premlia nem^kPsia cpsarja na tern po- tovanju nem*ki kancplar Bülow in rnnogo drntrih nemskih državnikov. O tem pri- čajo t-nli doljja posvetovanja ined nažim miniatrr.ni za zunanje zadeve in med nemškim kancelarjem, o tern pravimo, pričajo tudi dalj^i razgovori katere sta imela vladarja z ministroma zunanjih zadev. Da se je pri ti priliki razpravljalo o dosodkih na Baikanu, o tern ni niti dvoma. Znaeilno pa je tudi to, da je iz- že! znani cnsarjev manifest na vojsko ravno par »Ini prod dohodom nernskega t'fshrja na Dunaj. Sioer oticijozi trdijo, da nemakemu ceaarju niti na misel ne pr.de. se vtikati v avstro-ogrske notranje zadeT oda ogrska kriza se je pač raz- vila v t-minentno vojaäko krizo, o ka- teri se je vsekakor govorilo na skupnih konlVrencah med našim in nemäkim ce~ sarjem. To slutijo tudi Mddjari, ki v svojih listih odloeno protesiujejo proti tema, da bi se nemški cesar vtikal v ogrske za- d"VP. Kakur pri vsaki taki priliki, na- pivala sta si vladarja tudi povcdom tega obiska. V svoji napitnici povdarjal je cesar Franc Jožef, da bo obnk nemskega cosarjrt utrdil in ojaeil medsebojne vezi. C'-snr Viljem je rekel v svoji napitnici mod drujjim: ,.Pogled na pono-ne polke Vusj'jja Yelicanstva mi je bilo srčno ve- selje, zakaj zvezo naSiti dežel nosijo in utrjujejo naše armade v blagor miru v Evropi." Kü je svojo napitnico dovräil, odlozil je kozarec ter je objel in poijubil dvakrat našega cesarja. Nemski eesar je tudi sedaj kar sipal redove in odlikovanja raznim merodajnim činiteljem, pred vsem rwzniin nadvojvodom, pa tudi dr. Körber, grot Khuen Hedevary, vojni minister Pi- treich. župan dr. Lueger in ranogi drugi so dobili visoke rede. Bodisi pa temu kakorkoli, mi po- navljamo, da si ne morejo Slovani od pohodov nemškega cesarja na Dunaj nič dobrega pricakovati. In prepričani smo, da nemško prijateljstvo ni bilo in ne bode nikdar v prid avstro ogrski državi. Deželnl zbor kranjikl. Na dnevnem reda prve danaänje seje «o te-le točke: Običajna nagovora dež. glavarja in dež. predsednika, volitev rediteljpv,ver fikatorjev, finančnega,uprav- nega, veritikacijskega odseka in letno po- roeilo. Dalje dež. odbor predloži razne racunske sklepe in proračune in načrt zakona o zvišanju potrebščioe za urav- navo Mirne. Boj za splošno In enako volivno pravlco v štajerskem deželnem zboru. „Grazer Volksblatt"' napovedaje, da bodo katoliski poslanci v štajerskem dež. zboru razvili zahtevo po sploäni in enaki volivni pravici. Tadi v taktičnem oziru bodo nepeli ostrejše strune. Ricciottl Garibaldi na Tirolskem. V nedeljo 13. t. m. je bil popoladne sklical predsednik laškega kluba v du- najskem parlamentu poslanec Malfatti, v Levico shod, na katerem je poročal o delovanju laSkih poslancev. Tega shoda ud^ležil se je tadi „general" Garibaldi. i Malfatti jo povodal zborovalcom, da so laäki poälanci na Dunaju pristopili v opozieijo (!V) ., C,a klub namorava v njej osl«»i. Izrazil je željo po laAki uni- j verzi v Trstn in povpdal, da prii^no laški i po^lanei v za.-u'danju tirolskepa deželiip^a ; zbora z obstrukcijo, dn na ta na^in do- ! sežejo avlonomijo Tremina. \r dnsego toi»a pa naj bodo vsi» Ia5ko stranke na Tirolskem jpdine. Iz politionih ozirov j«i njemu dualizem p^^transka stvar, iz ^o- spodarskili ozirov pa je tudi Tiroleem äkodljiv. Sprejeli so resolucijo. imj usta- novi vlada laško univerzo v Trstu in | protestirali v nji proti pridrz-anju vo- jakov v službi. Prostovoljnl vstop v armado. V Temežvaru je prišlo k vojnemu poveljniStvu vec nemžkih inladeničev se prijavit za prostovoljni vstop. Tudi so povedali, da se je pričelo med Nemci v Banatu sploSno gibanje, da mladeniči de- monstrativno vstopijo v voja^ko službo. Pri 26. polku v Otrogonu se je prijavilo 66 prostovoljcev. Resnlčne besede. Korno poveljstvo v Przemyslu je zapovedalo vsem častnikom, naj pojasne vojakomtretjeletnikom, zaknj morajo 3e dalje slnžiti. S -e. dem. „Arb. Zeitung" poroca, da je nadporočnik 10. pešpolka K o r m a n e k sleileče govoril vojakom: „Vojaki tretjeletniki, vi bi sedaj tnorali iti domov, in ako ne boste žli, so temu krivi židjft. Avstrijski in posebno »ali^ki židje so selijo na Ograko. so tarn madja- rizirajo in aeitujejo proti Avstriji. Židje, ki so na IWstrii^kem kroänjarji in kra- marji, dobe na Ogrskem visoka mosta in zato napadajo Avstrijo. To, kar Ojri zah- tevHJo. se jim ne bo nikdar dovolilo. Ker se pa z Ogri ne more nič z lepa opraviti, bomo kmalu morali ostro proti njim po- stopati! Šli bomo na Ogrsko in jih ondi dobro naklestili, potem bodo še-le dali mir. Zato bodite vsak trenotek nato pri- pravljeni, da bomo šli na Ogrsko in se ondi bili. In ko bo prišlo do boja, tedaj se spomnite, da so temu krivi, židje!" Oemon8tracije v Budlmpešti. Povodora sprevoda na grob Ludovika Košata so se dogodile velike demonstra- cije. Množica je uradni list zažgala. V sprevoda je bilo mnogo črnih zastav. Nova 8rbska zarota. „Pešti Naplo*' priobčuje dolg članek, pisan od urednika „Mali Journal-' iz Be- ligrada, v katerem pravi: „Ni troba, da bi povdarjal, da sedanji zarotniki na Srb- skem niso rabili svojegji denarja, ker ga nimajo. V vsej tej zaroti je zamotano avgtrijsko in turško poslaniätvo; zlasti pa zadnje, ker bi rado videlo na srbskem prestolu Milanovega nezakonakega sina". Nemškl cesar in Srblja. „Pester Lloyd" poroca, da se je nemäki ceaar med vožnjo proti Mohaču dalje čaaa razgovarjal z ministrijalnim svetnikom Thaly-jem. V teku razgovora je vprašal cesar Tbaly-ja, če je na Srbskem že izbruhnila revolücija. Thaly ma je odgovoril: „Doslej ne, toda znova se je 60 častnikov pridružilo protestujočim častnikonr', Cesar Viljem je nnwto odgo- voril: „Že prav! Že prav!" Lam8dorf Je padel v nemilost? Nekateri listi poročajo, da je ruski min. za zananje zadeve gro!" Lamsdorf padel pri carju v nemilost in da v kratkem času odstopi. NjegO7 naslednik bode baje Izvol^ky sedanji poalanik v Kodanju Drugi listi pa pravijo, da ni misliti na to, da bi grof Lam8dorf odstopil ravno v sedanjem case, ko je vsem znano, da sloni vsa teža sedanjega kritičnega položaja na Baikanu na njegovih ramenih. Njegov odpust bi znaöil zmttgorpvolucijonarnihživljev,kakor tndi iiuicMMi)«' Hfdanjilj odno^rtjtiv mhmI Uusijo in Avstrijo. \)a bi gröl' Lamsdorf : odstopil, to je le vroea Željn AngleJ.ov, i katerim je sedanji nnki min. zn zunanjp. zadovo jako na polu. i Car v Vatlknnu. UalijanH1.". ...^; poročajo, du obisYie ruski car due 2f> oktobra sv. oceta Dija X. Dostavljajo tudi, da se do ta čas <,ri- tovo izvrSi imonovanje novega papeže- vpga tajnika. Macerionski dogodki. ¦ V Monastiru vlada nexnosno stanje. V meatu se ne srne javno prav nie go- voriti o macedonskih dogodkih. Tur^ka vlada ima vse polno vohunov in kaznuje v^akega, katerega ji vohuni naznanijo, češ, dn je javno govoril o tem kar se sedaj godi na Baikanu Spravijo ga takoj v jeco, iz katere se pa veö ne povrne. Da postopBJo vobuni samovoljno ter da ovajajo vse njim neljube osebe, eetudi se niso prav nič pregrešile, to razumo se samo ob sebi in baš zato je tarn stanje ne- znosno. Turki postopajo s kristijani vedno grozovitejSe. Palijo in morijo vse kar jim pride pred o<5i. V zadnjih dneh pomo- riii so turäki vojaki več sto Macendoncev in zažgali vse polno vasi. Zgodilo se jo, dn se jo na hirški poziv semtertje kak usta: udal tor odložil nrožje. Turki so seveda obetali, da se ne bode takim ustašem dogodilo nič zlega, a koj ko so prišli ti nesrečneži v turške roke, trpinčili so jih na grozen način ter jih konečno tndi umorili. Te dni je došla vest, da so Turki zažgali vas Gherman, ki je stela 250 his. V ti vasi je bila »l^rita natnreč še precej močna ustaska četa. Ko so ugledali ustaši tur^ke vojake, nahajajoce se v ogromnom številu. pibegnili so iz vasi v bližnia gorovja. Vojaki so obkolili vas in so jo začeli bombardirati, četudi jim je bilo znano, da so ustaši že zbo žali iz nje. Zgorelo je in ubitih je bi(.> 800 oseb, med njimi možki, ženske i i otroci. Turški vojaki vrgli so v neko apnenico, kjer se je žgalc apno, 15 otrok, ter so se živinsko radovali na tem, ko so videli goreti žive otroke. Iz Galaza se poroca, da je ruski parnik „Kucar Gagarin", ki prevaža dva- krat na mesec blago med Balunom in Galacem pripeljal veliko množino streljiva iz Rusije, namenjenega Bolgariji. Ker je Bolgarija zadnje dni mobi- lizirala tri voje divizije, namerava Turčija poslati svoie vojake v Rumelijo. V Odeso je prišla iz Carigrada vest, da so našli pod zglavjem sultanovim grozilno pismo, v katerem rnu vstaški odbor naznanja, da ga u m o r i, ako v teku ilveh mesecev ne da macedonskim vilajetom avtonomije. Na kak naöin je prišlo pismo v sultanovo spalnico, je do- sedaj še zagonetka. Kako naj bi se rešllo balkansko vprašanje. Nedavno umrli angleški državnik lord Salisbury imel je par mesecev pred svojo smrtjo daljši pngovor z bivšim srb- skim ministerskim predsednikom Mijato- viOem glede rešitve balkanskega vpra- šanja. Ta razgovor je Mijatovič te dni priobčil v „Trgovinskpm glasniku", iz katerega posnamemo to-le: Na vprašanje, kako bi odstranil balkanske konflikte, je odgovoril Salisbury: „Idealna rei^^ev za- me bi bila federacija balkanskih držav, ki bi morale biti avtonomne in neod- visne. Na možnost te vrste federacije sem dolgo časa veroval; toda sedaj sem postal nekoliko skeptičen. Vaši kronični prepiri so mi vzeli ves pogum. Bojim se, da ne bodete. mogli biti nikdar edini ter sploh no bodete v stanu si sami preskrbeti tako sporazumljenje. Priporočal vam bom drngo rošitov. (loli Halkan do Carigrada so mora nakazali Avntro-Ogrski". Mijutovic j»j pripomnil, da bi razun mnogih drugili ugovorov proti lakoinu priklopljenjti un bila AvslroOgrsku dovolj niočnu, da bi ;>r'!vzela tako nalogo. Salisbury jo od- govoril: ,.1'otom bi bila mogora so tretja rosilev: Balkan ho nnj raz'leli mod Husijo in Avstro-()«isko". „In anglp^ki inip o.siV'1 jo prip lmnil Mijatovic Salisbury je od- govoril: „An^loski interosi bi no trpel nobeno škodo; na?n bi ne bilo nič, ako bi Ktnija iz r.arigrftteli po vsi sili potujciti. Tudi ta govor vprejet je bil s posebnim navduäenjem. N'to jo prečital g. stud. jur. Premrou slcdoči resoluciji, kateri je shod z viharnim odobravanjem sprejel in sicer: I. Briski Slovenci, zbrani na javnem ljudskem shodu na Dobrovem, občina Biljana, dne 20. sept. 1903., protestujejo glasno in energično proti krivičnemu in samovlastnemu naslopanju vlade v zadevi slov. šolstva in pozivljejo isto, naj čim proje uresniči Slovencem po državnih zakonih zajamčene pravice s tem da litre»v naprej. Na zahtevo poäilja tmli uznroo. Cene zmerne. Po»fr«iba poitena. Ivan Bednarik jn'i])oroča svojo knjig„veznico v Gorki ulica Vetturini št. 3. Odlikovana delavnica! ANT. KRUŠiČT" krojaški mojster v vrtni ulici 26. Priporoča s^ sl občin jo.vri y- mostu in n:; dfželi. i poscbm čč. duhovščini. — lma bog»so zalogn bla^'a v?akp vn4e in za vsaki stan, ! ter opozarja na ravno došlo i svežp pcrnladansko bia^o, | JH^ni izdcU'k gotovih oblek • in puvrštiih stikenj. Cene i />rav so I i line ! Krojaška mojstra Cufer jos|»osli» ulicn liis. slcv. L5. ) | priporoča svi>jo ii;ijboljšo /nlo^o : itYaliiÄ stro]eY, 1 za ^ospock1 krojačc in šiviljc po najnižje mogočih cenah. V zalogi ima tudi linjiiovcjso in naj- bolj priproste vezilno aparato (Stickaparalc), kalere sc more poraliiti /a vezenje (rekainimnje) ua vsakem „Singer-jevem" , sivalneui strojn. ter staue tak aparats:iuio7K. Kdortorej hoee imeti dober in trpežen sivalui stroj in jako po eeni, naj si pride oj^'edat šiv.siroje iu)vili sisteinov, kaierc jaiu- c\ od 5 do 10 let. i-'ai|e priporoea najhoijse 70s švicarske žepne ure ~im po zineriiih cenah. Poprave s poroštvom ene^a leta. Po vscsli'aiiskein prevdarku in proskiiHiiji so I bode vsakdo preprieal, «lit se kupuje pri tvrdki ; J. Zornik, Gorica ; [ CiioHposka iiliea 7. ziniraj naijbolji najlep^i in ^ leiiiu primei'iio iiajceneje blago^ Po^ebno pa: t Za dame: Za gospode: ' Krasne okraske za obleko, Raznovrstno belo in barvano I trakove svile zadnje novosti perilo najbolje vrsle, jopice za bluse, pajčolane, pasove, za hribolazce; kolesarje, vpslarje; t predpasnike, rokavice, nogavid», zadnje novosti ovratnic, I dežnike, solnčnike, bluzp, čevlje, ovratnikov, zapestnie, nogavic, g vse potrebščine za obleke, kakor: rokavic, hlačnikov, čepic, 1 podlage, sukanoc, svila, gumbe, čevijev, dežnikov itd. vezenja, zaponke itd. I Opozarja ^ prečastite dame, na svojo voliko I zalogo obuo. priznano najboljih I m o (1 e r c e v vsake cene. a Za birniarce Za slavnosti | in otroko ; rokavicP, nogavice, in drutje veselice : vsakovrstne ä pajčolane vsake vrste, obleke, narodne trakove, kojim preskrbi | čepice, razno perilo. na zahtevo vsaknvrstne napise. %flfr Cene brez vsake konkurence. "^Rf ( Ik Mejnarodni panorama Sr iz Berolina, odlik. na vseh svetovnih razstavah. Ilostavracija „LA BOHEMH", Oorica, tekalisee Josipa Verdija st. 8S. Potovanje po ttvetu, /a vsrli zanimivo. Vsak teden nov program! Od 20. do 2(5. seplemlini: Trst, grad Miramar in sobane Nitto naj ne zamfli oEleflati si teh tanil naraviik lepot. Odprto vsak dan od 9. zj. do 9. zv. Vstopina 40 vin., otroci in vojaki Ao nare^aika 20 Tin. Sprejema hranilne vloge katere obrestuje po 41 ./% polumesečno; ne- vzdigncneobrestipripi- | suje konec leta k glav- nici. Rentni davek pla- čuje poFojilnica saLaa. Posojila uiloni na «Hcbni kredit po )'¦" in iiM vl/tiii'/li» nn R'/. "/. „Centralna posojilnica" registrovana zadruga z omejeno zavezo, Gorica, ulica Vetturini 9. C. kr. poštnohranilnični konto N. 851.292. Sprejema nove člane z glavnimi in opra^il- nimi deleži. Glavni de- leži po 200 K, opravilni po2K. Otvarja članom tekoče račuao, katere obrestuje po dogovoru. Unulne ure vsak dim od H. iii'