j« razun nedelje m praznikcfv vsak dan ob 16. uri Račun pri po5tn»m č«k. z»v. v Ljubljani št. 11,409 niMtčna prejotian v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon
gožtnlna plačana v gotovtnT
MarmmStl
Cena 1 Din
Uto IV. (XI.), štev.
dostavljen na dom pa 12 Din
Uredn.2440 Uprava 2455
in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it, 13 Oglasi po tarlfu
Oglase sprejem* tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prelernova ulfea It. 4
Nava (iržavna politika
Velr so sk°z* naše kratke cev n	naprednih	javnih	delav-
spJ* dravske banovine, ki so na svojih Stankih v Ljubljani, Mariboru, Or-Drinl? *?. Murski Soboti izjavili svojo na i- nost’ odkrito sodelujejo kaifn ac^i ci^ev sedanjega režima, nJ;?r so naglašeni v znani deklaraciji da pdnika vlade, generala Zivkovi-biv5- lu^a ^ Akciji stoje na čelu lw bister dr. Kramer, minister stri rP0rt!e^a dr. Švegel, bivši mini-Ve ^ucelj, dr. Zupanič in dr. Kuko-tavm J <mtlt>gi drugi odlični napredni st} delavci. Glasom časopisnih ve-vJMMa naletela na polno razume-JČrJr,v vseh naprednih in nacijonalnlh Slovenije, Vlada prepričanje, Slov --0 me^ Pokretniki te akcije v ga in voditelji novega kmetske-Vez	v Savski banovini našla
st0nn.a skupno akcijo, kateri bodo pri-£ihk nacijonalni elementi v dru-ijjig an°vinah. ki hočejo brezkomprd-ma j? sodelovati na realizaciji progra-sta Hlevske vlade na bazi manife-l9pg + ian- 1929, akta od 3. oktobra od d • ? deklaracije kraljevske vlade va ju'> 1930, ki se smatra kot osno-liatn Ra bodočega državno-nacijo-Dridft^ pro^rama- Pričakuje se, da Alan?*v doglednem času do skupnega tefjst. *ac*,skega sestanka najizrazl-I)r.^ Predstavnikov nove akcije Iz VrhLS£e,.Savske’Pomorske. Drlnske, 7a«: , Dunavske banovine, ugierfij članek objavlja o tej akciji skn ^..f^rebški organ za gospodarje i 0 m splošne narodne inter-va?'nn t os*ovens'ci Lloyd«. Povdarja živir? i* sestankov min. predsednika liaVtt Yx. a z raznimi starejšimi in veti +	^vnimi delavci na Bledu,
form-f*-	so imeli s‘cer Povsem in-
n0Sf i ,Vn’ značaj, vendar jim je jav-Je	pripisala	velik pomen, kar
2akubaZ;r ,avnost neka! želi in prl-tiarsi?' *e ?e'’e in pričakovanja so posledica značilne vladine ravIna5iVe.,od 4- *u,lja t. 1.. ki je na-nafvtsi dobila predhodno odobrenje z D0 (,ij»cr1a mesta in ki Je bila značilna W . ®A.'asnostl In odločnosM ter tvori 1a sestavnl del velikega ma-1920 *r ,an* Jn zakona o<I 3. okt. ž*»Mttij£j eMaradfa, kf izgleda kot fclaSn ^ a ene delovne nerMode. na-ste,m '?♦, j °?*ane dozdajni državni si-stanlra ■>	0<*°	Imela	nravlco	do	ob-
*ka *SPS ona r^iMčna. gosoodar-.a’ kulturna In verska ftl Sft v a< kombinacije in ambicile.
, POno1nem skladu z akti. s ka-slatem in .V^avljpn sedanll državni Kram Jli ’asno odrejalo njegov pro-*vatii\rcf i e *n ci'.ie. S tem so po-
*vati! včt i ,n ci,Je- s tem so pokončno ji , nstruktivni e.bmenti, da se v h« t 0 nnr°dele. ker m«ra	re-
s	svojec	dela	ve-
ljtvl T>n la^o rabini. Po o^irede-^unalo Tn™.°i,on*- s katerimi se bo ra-^PrallnrLlf^1 POKtnfi aktivni, se bnrlo *«vno nf>Ut!iL. r*ra^	1*vp»,°H novo	dr-
dftn. ?' ^	ohnnv! >n za	r«-
aemokracilo pripravi narod.
Iz Pariza v Newyork
SLAVNA FRANCOSKA LETALCA COSTES IN BELLONTE STA NA POLE-TU PARIZ—NEWYORK PRIPLULA DAVI ŽE NAD NOVO FUNDLANDIJO.
PARIZ, 2. septembra. Svetovno znana francoska letalca La Costes In Bellonte, ki se nahajata na poletu iz Pariza v Newyork, sta danes javila brezžično, da ile na krovu vse v redu.
Dvignila sta se včeraj, ob II. dopoldne na letališču v Le Bourgetu pri Parizu, z novim tipom letala, ki je težko sedem ton in nosi seboj velike zaloge bencina. Letalca sta preračunala, da bo trajal polet Iz Pariza v Newyork 35 ur. Proga je dolga 3700 morskih milj in bi morala pilota danes
ob 8. url pristati v Newyorku. Seboj Imata 4 steklenice šampanjca In nekaj mrzlih jedil.
Včeraj so drzna prekomorska francoska pilota opazili ob južni obali Irske, danes pa sta že sporočila, da sta dosegla novofundlandsko obalo v Ameriki ter da letita z veliko brzino ob ugodnem vremenu naravnost proti Newyorku. Ves Newyork se mrzlično pripravlja, da priredi drznima pilotoma čim svečanejš! sprejem.
Atentat na generala CristlniJa
VLAK, S KATERIM SE JE PELJAL V TRST PREDSEDNIK IZREDNEGA SODIŠČA, SE JE PRI BOLOGNI PON ESREClL. — ARETACIJE ŽELEZNIČARJEV.
RIM, 2. septembra. »Tribuna« objavlja v zvezi s pričetkom tržaškega procesa proti 87 Slovencem in Hrvatom, katerih zasliševanje se prične jutri, uvodnik, v katerem naglasa, da je glavni nameri tržaškega procesa, da se napravi enkrat konec neprestanim »apadom na Italijo in da obrani civilizacija pred barbari. »La-voro fascista« našteva teroristična dejanja, ki so bila izvršena v zadnjih letih v Julijski Benečiji in pravi, da je s tem moglo škodovati prestižu Italije. Taka misel se je mogla poroditi samo v nemirnem narodu in za tako zločinsko akcijo je bilo mogoče pridobiti samo ljudi, ki so rojeni zločinci. Slovenci in Nemci v beneški in tridentski pokrajini tvorijo samo neznatno manjšino, ki pa je italijanskega porekla in je prišla šele pozneje pod vplive tujih narodov. Preostala manjšina ne predstavlja važnejše etične skupine in se zato ne more niti misliti na to, da bi kaka tuja država imela pravico do te izključno italijanske zemlje.
TRST, 2. septembra. Listi poročajo, da se je vlak, s katerim se je peljal predsednik izrednega sodišča, general Cristi-ni, v Trst, v bližini Bologne ponesrečil, vsled česar je prišel general Cristini šele s tričetrturno zamudo v Trst. Razširjene so bile tudi vesti, da je bil na generala Cristinija poizkušen atentat, dočim se je po uradnih informacijah zgodila samo železniška nesreča. Na postaji Batti-serri pri Bologni je neki tovorni vlak zavozil v tržaški brzi vlak po strani. PrK tem je zadel v zadnji vagon in ga vrgel
s tira. En potnik je bil težko, več pa lahko ranjenih.
Tako uradno poročilo. Toda, čeprav objavljajo listi samo kratka službena obvestila, se kljub temu v javnosti razširjajo govorice, da ne gre za slučajno železniško nesrečo, marveč za nameravan atentat na vrhovnega fašistovskega sodnika. To dokazujejo tudi aretacije železniških uslužbencev, ki so bile izvršene že včeraj. Fašistični krogi so namreč mnenja, da nikakor ni mogoče, da bi tovorni vlak, ki je premikal na kolodvoru, ne opazil prihajajočega brzovlaka. Če bi bila oba vlaka na istem tiru, bi se pač lahko mislilo, da gre za slučajno nesrečo. Tako pa je tovorni vlak postrani zavozil v brzi vlak z namenom, da bi zadel va: gon, v katerem je bil general Cristini in ga ubil. Preiskava se nadaljuje z največjo strogostjo, ker se sumi, da so bili v tem primeru na delu protifašistovski elementi.
5amomor odlične rumunske umetnice
BUKAREŠT, 2. septembra. Znana ru-munska umetnica, Članica bukareške opere, Bartianu, je snoči v navalu ljubosumnosti streljala najprej v svojem stanovanju na svojega moža, ki je višji državni uradnik, nato pa je pognala krogljo sebi v srce in obležala takoj mrtva. Njen soprog je sicer težko, vendar ne smrtno nevarno ranjen.
državo In vse panoge njihovega življenja. Nova državna politika ne bo nadaljevanje dela in programov bivših strank in njihovih voditeljev, ampak bc izdala nove programe, taktike in cilje, nove ali obnovljene osebnosti, ki bodo znale definitivno pokopati pre teklost in vse plemenske, verske in partizanske politične ideologije preteklosti, ki so doživele popolni zlom baš zato, ker so pokazale nerazumevanje za državno misel.
Nova državna politika bo v prvi vrsti stremela za tem, da povzdigne kmečko večino našega naroda in da vse ostale panoge našega gospodarstva, naše denarstvo. industrijo in trgovino spravi v sklad s to večino. Zato bo nova državna politika morala imeti svoj glavni temelj v tej večini in njeni sodelavci bodo morali med
narod ne z demagoškimi frazami, am pak da mu odpro oči, da je samo v močni državi In v jugoslovenskem edinstvu dana garancija za njegov obstanek In napredek« da je njegovo bla gostanje in mir podano v resnem in pridnem gospodarskem delu, zadruž nlštvu In štednji. V tem delu se računa predvsem na narodno inteligenco, ki se ji nudi prilika, da pokaže, kaj zna in more*. Ona je prva poklicana, da izvaja to novo državno politiko.
»Jugoslovenski Lloyd« končno po hvalno povdarja, da se je kakor vedno tudi tokrat slovenska Inteligenca pokazala kot najrealnejša, da je razumela pojave zadnjih dni in se brez razlike na bivše stranke ujedinila in postala aktivna sotrudnica pri izvajanju nove državne politike.
Rndreejeuo truplo na šuedsfcem
STOCKHOLM, 2. septembra. Ladja »Bratwaag« je prispela včeraj s trupli pred 33. leti ponesrečenih polarnih raziskovalcev Andreeja, Strindberga in Fraenkla v Tromsoe. Trupla niso tako dobro ohranjena, da bi jih bilo mogoče balzamirati. Andreejeva glava je bila ločena od trupla, od Strindberga in Fraenkla pa so našli samo okostja, v
Železniška nesreča preč * Londonom
LONDON, 2. septembra. Snočnji škotski ekspresni vlak je tik pred Londonom zašel na napačen tir in se zaletel tamkaj v neki tovorni vlak. Škotski vlak je bil nabito poln in so se ž njim vračali številni športniki. Nad 30 oseb je težje ali lažje ranjenih. Med potniki je bil tudi lord Rothermeere, ki ga je sunek vrgel na tla, vendar pa je ostal nepoškodovan.
Zopet žrtev neprevidnosti.
Nedavno tega smo poročali o slučaja, da se je nezadostno nadzorovan otrofc zastrupil. Včerajšnja nezgodna kronika pa beleži zopet nov slučaj. Komaj dvein-polletni Rupert Repolusk, sin delavke, je v neopaženem trenutku napravil par požirkov oetove kisline. Prepeljali so ga v bolnico, vendar je njegovo stanje zelo težko. —
Nesrečni alkohol.
V Josipdolu pri Ribnici na Pohorju se fantje po prejeti tedenski mezdi Med kvartanjem v gostilni je krvavega obračuna, pri katerem je 321etni Anton Pungartnik iz Bistrice 8 ran, med njimi tri opasne in sicer v vrat, pleča in žile desne roke. Prepeljali so ga
v mariborsko bolnico. Za storilci poizvedujejo orožniki. —
Z dopusta se jo vrnil upravnik mestne policije g. nadsvetnltč Keršovan in je z včerajšnjim dnem zopet prevzel svoje posle.
Vztrajen samomorilski kandidat je brezposelni 301etni trgovski pomočnik Franc Cerinšek iz Krčevine. Sinoči ob pol 22. se je sredi državnega mosta spenjal na ograjo z namenom, da bi skočil v Dravo. Pasanti so ga potegnili z ograje in poklicali stražnika. Toda Cerinšek se je hotel zopet iztrgati in ponoviti svojo namero. S pomočjo še drugega stražnika se je posrečilo trdovratneža spraviti na policijo, kjer so ga obdržali čez noč, da se je pomiril. Cerinšek je že večkrat poskušal samomor. Pravi, da je brez posla in da nima od česa živeti. —
Nečuven postopek ljubljanske tvrdke.
V Mariboru se jezimo nad nemškimi reklamami v izložbah nemških — in deloma celo slovenskih! — tvrdk. Te dni pa so prejele razne mariborske tvrdke ih celo razni mestni uradi reklamne listke ljubljanskega »Generalnega zastopstva Alpeko, Trg. ind. družba z o. z. Ljubljana« — popolnoma nemške. Ne bi verjeli, da je kaj takega mogoče v Jugoslaviji v 12. letu po osvobojenju, ko bi ne imeli takega nestvora pred seboj na mizi! —
Cercle francals.
Čitalnica francoskega krožka se ie preselila v Grajsko ulico št. 5, v prostore Aero-kluba. Odprta je kakor doslej ob sredah od 17. do 19. ure. S prvim oktobrom bo otvorll krožek tudi zopet svoj o-troški vrtec in francoske kurze za odrasle. Vsa tozadevna pojasnila se dajejo in prijave se sprejemajo v čitalnici ob sredah o zgoraj označenih urah. —
9*m a.
Marlhorsk? V E C E R N I K Jutra
VMariboru, dne 4. IX. 1^
mr farski h
5uečan sprejem polkovne zastaue u fTlaribom
Naš domači mariborski 45. pešpolk bo v torek, dne 9. t. m. slavnostno sprejel vojno zastavo, katero mu je podaril z ukazom in osebno Njeg. Vel. kralj Aleksander I.
Zastavo prinese iz Beograda posebna skupina aktivnih In rezervnih oficirjev in podoficirjev, s polkovnikom g, Dolencom na čelu, komandantom polka, ki se pripelje v Maribor z vlakom dne 9. septembra ob 11.30 dop.
Na glavnem kolodvoru bo pričakoval zastavo bataljon naše vojske In jo odnesel potem v vojašnico kralja Aleksandra I. v Melju, kjer se bo vršila na vojašniškem dvorišču svečanost vstopa prapora v sestav polka. Svečanosti bodo prisostvovali zastopnik] oblasti in raznih društev.
Da bo ta značilna slavnost čim lepša in bolj svečana, se poziva tudi prebivalstvo mesta Maribora, da se je udeleži v čim večjem številu, ker je to naš domači pešpolk.
Slavnostna povorka qa predvečer rojstnega dne prestolonaslednika Petra
V soboto, dne 6. t. m. bo dopolnil naš prestolonaslednik, kraljevič Peter, sedmo leto svojega življenja. Tega dne bo izvršena v Beogradu z največjimi svečanostmi, ob udeležbi deputaci] vseh polkov v državi, zgodovinska zamenjava starih praporov stare srbske vojske, pod katerimi so se borci vseh treh plemen Jugoslovanskega naroda borili raino ob rami za našo svobodo — za ujedlnjeno Jugoslavijo.
Tudi naš Maribor, skrajna naša severna straža, hoče čim dostojnejše proslaviti ta zgodovinski važni dogodek. Srez-ki odbor Narodne Odbrane organizira zato v proslavo rojstnega dne prestolonaslednika in zamenjave polkovnih praporov na predvečer, v petek, ob 6 30, veliko povorko, v kateri bodo poleg drž. oblasti sodelovala vsa mariborska patrl-jotska društva: nacijonalno - obrambna društva, telovadne in športne organizacije, kulturne organizacije, gasilci, vojaštvo In več godb. Prepričani smo, da se bo te povorke udeležilo tudi narodno občinstvo v čim impozantnejšem številu. Maribor naj pokaže v petek, da je zvest svojemu junaškemu in narodnemu vladarju In da hoče vedno visoko dvigati Jugoslovanski prapor!
Povodom šumarske In lovske razs:ave v Ljubljani
je bil med drugim odlikovan tudi g. inž. Janko Urbas, gozdarski referent v Mariboru, z redom sv. Save V. vrste. —
Drugo umobolnico za Dravsko banovino
bo ustanovila banska uprava pri Celju. V to svrho je te dni kupila posestvo in graščino Novo Celje — med Žalcem in Petrovčami. Graščino bo preuredila za umobolnico, posestvo — krog 20 oralov — pa bo upotrebila v svrhe prehrane bolnikov in osobja. S tem bo končno rešeno vprašanje, ki je bilo pereče že od prevrata sem in s katerim se je bavila tudi že bivša oblastna samouprava, da je umobolnica v Studencu pri Ljubljani že zdavnaj nezadostna,, in ne odgovarja dejanskim potrebam.
Sprememba posesti.
Železničar Ivan Planinšek In njegova žena Ivanka sta kupila hišo Franca in Neže Erjavec v Kosarjevi ul. 9 za 80.000 Din. —
Kongres gospodarskih zbornic.
Dne 13. in 14. t. m. bo v Beogradu kongres trgovskih in drugih gospodarskih zbornic, ki se bo bavil v glavnem z vprašanjem povzdige našega izvoza. Na kongres so povabljeni tudi min. predsednik general Živkovič, vsi gospodarski ministri ter vse državne in samoupravne zainteresirane ustanove. —
Pralnica ovratnikov Rakuša, Slovenska ulica 15, se priporoča. 2411
Državni zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani
je predsednik vlade na podlagi čl. 192 za-koifa o notranji upravi in po zaslišanju ministrstva za trgovino in industrijo u-kinil in so prenešeni njegovi posli v delokrog kraljevske banske uprave Dravske banovine. —
Vinarsko društvo za Dravsko banovino.
Glavni odbor društva je imel včeraj v hotelu »Orel« v Mariboru, po občnem zboru svojo drugo sejo pod predsedstvom gosp. Lovra Petovarja. Raz pravljalo se je o zasedbi uredništva in uprave »Naših goric«, kar je opravljal sedaj pokojni gosp. Anton Puklavec, vinarski ravnatelj; dalje o združitvi vseh strokovnih histov v en sam list, ki bi naj obravnaval vse panoge kmetijstva, o vplivu sinajskih dogovorov na našo vinsko produkcijo in vinsko trgovino, o pomenu privilegirane izvozne družbe za izvoz naših vin, o aktiviranju novega vinskega zakona, o državni trošarini na vino ba novinskih in občinskih dokladah na vinsko trošarino, o plačevanju trošarine, o prometu z vinom med posameznimi banovinami, o udeležbi naše vinske produkcije na vinski razstavi v Rotterdamu (Holandija) itd. Uredništvo in upravo »Naših goric« je glavni odbor Vinarskega društva začasno noveril društvenemu tajniku g. J. Zabavniku, vis. klet. nadz. v p. Sklenilo se je. da^se o zadevi znižanja trošarine in znižania doklad na vinsko trošarino, odpošlje na merodajna mesta po deputaciji primerno utemeljena spomenica. —
Uvodni In metodični ter gospodarski uvodni tečaj v Mariboru.
Oba tečaja sta trajala od 18. do 29. avgusta. Prvi na kmetijski šoli, drugi v zavodu »Vesna«. Udeležilo se je tečajev 33 učiteljev in 22 učiteljic. Vodil je oba tečaja šolski svetnik gosp. Krošl. Predavali so se sledeči predmeti: Psihologija slovenskega kmeta, ljudska pedagogika, narodopisje, zadružništvo, ljudska higijena. socialno skrbstvo, metoda pouka in pravilnik in poslovanja. Vse je bilo seveda-učitelj-stvu neobhodno potrebno, da vsaj sedaj začne našega kmeta voditi do iste stopnje, kar so drugi storili že poprej. Vendar mu to prej ni bilo mogoče, ker je napredek na eni strani ovirala bivša avstro-ogrska monarhija, na drugi strani pa mnogostoletno turško rob-stvo. Saj je znano: Čim nižje stoji kmet, tč m lažje ga vodiš in izžema-vaš. Nam pa gre v svobodni Jugoslaviji za to, da vzdignemo kmeta — temelj države — čim višje in ustanovimo veliko demokratično jugoslovansko monarhijo. — Zaključna slavnost se je vršila dne 29. avgusta. Govoril je najprej pomočnik bana Otmar dr. Pirkmajer, ki je v globoko zamišljenih besedah očrtal pomen kmetsko-nadaljevalnega šolstva za kulturni dvig našega kmeta, in .v lepem govoru spodbujal učiteljstvo, naj vrši svojo nalogo v tem smislu. Po zaključeni slavnosti je sledil banket v »Vesni«, ki je potekel v lepem prijateljskem razpoloženju. —
V Gornjo Radgono!
Prijave za izlet v Gornjo Radgono za nedeljo, dne 7. septembra sprejema pisarna Nar. Odbrane v Mariboru v Narodnem domu, vsak dan od 18. do 20. ure. Sedeži v omnibusu po 45 Din tja in nazaj. Stojišča so izključena, ker oviraio izletnikom razgled: v tovornih avtih za osebo po 35 Din — vsak dan vozeči avto v Radcono in nazaj stane 90 Din. Ne odlagajte na zadnji dan! Takrat ni več mogoče dobiti niti omnibusa niti avta. Predplačnikom bodo sedeži zasigurani. Odhod iz Maribora izpred Nar. doma točno ob 12 prihod v Gornjo Radgono ob 14. url.
Kap je zadela
davi 48Ietno soprogo fina.ičnetca p.\,v|ed-nika Olgo Juršetovo, stanujoča v Smetanovi ulici. Umrla je v naročju svoje hčerke. Davi so jo odpremiJi v mrtvašnico Pokojnica zapušča 4 nepreskrbljene o-troke. Žalujočim naše sožalje, blagi pokojnici pa večni mirJ
Dijak], dijakinje,
nacionalna dolžnost Vas kliče, da se vsi brezpogojno udeležite povorke na predvečer rojstnega dne Nj. V. prestolonaslcd nika Petra.
Dijaško društvo »Napredek«
poziva vse svoje člane in članice, da se vsi zanesljivo udeleže povorke na predvečer rojstnega dne Nj. V. prestolonaslcd nika Petra.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Mariborskemu mestnemu fizikatu je bilo od 22. do 31. avgusta prijavljenih 5 primerov obolelosti na nalezljivih boleznih v mariborskem mestnem okolišu in sicer po 2 škrlatinke in griže ter 1 da-vice, ki pa so vsi lažjega značaja. —
Za novi most čez Muro pri Radencih.
Županstvo občine Slatina-Radenci je te dni izročilo banski upravi, ministrstvu in vsem drugim pristojnim činite ljem obširno spomenico o potrebi zgradnje novega mostu čez Muro pri Radencih, na mestu, kjer je sedaj brod. Spomenico je podpisalo krog 60 občin in cestnih odborov to- in onstran Mu re. Most bi vezal Maribor in cele za-padne Slov. gorice, Apaško kotlino in celi gornji del Murskega polja s Prekmurjem. To je že dolgo pereče vprašanje, ki postaja vedno važnejše, ker promet stalno jiarašča. Potrebo mostu je uvidela deželna vlada v Ljubljani že leta 1920. in so bili tudi že izdelani načrti. Takrat je sicer padla odločitev za zgradbo mostu pri Veržeju, ven dar je sedanji ban dravske banovine, g. Jnž. Sernec, takrat kot zastopnik deželne vlade pri kormsijonelnem ogledu izjavil, da se bo tudi z zgradbo mostu Radenci-Petanjci najkasneje tekom dveh let pričelo. Pozneje pa je vprašanje na merodajnih mestih zaspalo, ne pa tudi v resnici, zakaj potreba mostu postaja od dneva do dneva nujnejša, i iz prometno-gospodar-skih i iz narodno- in državnopolitič-nih ozirov. Upamo, da bodo merodajni krogi navedeno snomenico z vso resnostjo in tehtnostjo vzeli v pretres in stvarno obravnavo.
Otvoritev diletantskega odra na Pobrežja
V zadnjem Času je na Pobrežju društveno in kulturno življenje zelo oživeio, kar pričata posebno novo ustanovljeni Sokol in nedeljska slavnost. Agilni Rdeči križ pod vodstvom g. Volka si je stavil težko nalogo, da si društvo nabavi oder, ki naj bi bil ognjišče slovenske narodne misli in ki naj bi prikazal in seznanjal judstvo l našo literarno umetnostjo in epoto našega maternega jezika. In res, društvo si je nabavilo nov diletantski o-der po načrtu našega vrlega narodnega delavca gospoda Robnika, žrtvovalo je težke tisočake, da bi naša dramatska u-metnost prodrla tudi v vasi, med kmete.
Ji so ravno tako potrebni razvedrila ka-tor vsak meščan.
V nedeljo je bila otvoritev odra. ki je Privabila mnogo občinstva iz oko'ice in tudi iz mesta. Po tretji uri se je prvič dvignil zastor in predsednik Volk je v imenu Rdečega križa pozdravil vse navzoče. Sledila je krasna deklamacija gdč. Vere Klemenčičeve »Prolog« Antona 'uritka. Nadučitelj Klemenčič je v kratkih besedah orisal pomen diletantizma na deželi. Kot prvo igro so mladi, vrli pobreški diletantje in diletantinje predvajali Jurčičevega »Domna«. Igra je v splošnem dobro izpadla, k čemer se pripomogli v prvi vrsti režiser Milan Klemenčič in nositelj naslovne vloge, ki jo je igral s čustvom in se je v vlogo popolnoma vživel. Najboljše je bila igrana vloga »Mete«, katero je igrala gdč. Vera Klemenčičeva, ki je pokazala mnogo talenta. Ravno tako dobro je igrala Mira Klemenčičeva, nositeljica vloge »Anka«. Izmed moških vlog je jako ugajal »Jurec«, katerega je dobro igral Dotner. Vloga »Sova«, koje nositelj je bil gospod Volk, je bila dobra. Gosp. Fric, nositelj vloge »Urh« je preveč pretiraval, vendar je pokazal mnogo talenta za karakterne vloge. Kar se tiče ostalih manjših vlog, so bile kolikortoliko posrečene. Igra je 'občinstvu jako ugajala. Na splošno željo občinstva se bo igra ponovila.
Želimo vrlim pobrežkim diletantom in diletantinjam mnogo uspeha na polju slovenske dramatike in upamo, da nas bodo prav kmalu spet presenetili s kakšno novo slovensko dramo ali komedija
KINO
Grajski: hsss5
Od danes dalje:
Thesingingfool
Pevajoči norec.
Al Jolson poje »Sonny Boy«*
Union:
radi kratskega stika v tonfilmaparatu Je danes zaprt!
Predstave v obeh kinih ob delavnikih ob 17., 19., 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15., 17., 19. in 22. uri. Predprodaja dnevno od 9. do 12. ufe na blagajni.	XXVI
O učiteljskem kongresu v Beogradu*
G. Dušan M. Priča, učitelj v Beograd^ nam z ozirom na našo notico z dne 2* avgusta pod naslovom »Razkol na skem kongresu v Beogradu« poro^“ »Na kongresu jugoslovenskega uči*®"' stva v Beogradu so sodelovali pri voW' vali centralne uprave: vsa sekcija B'3' grad, katero je zastopalo 215 delegate^ vsa sekcija Sarajevo s 50 delegati in zagrebške sekcije, kar znači ogromno v®* čino članov. V centralno upravo je b* izvoljenih 8 članov stare uprave in 4 ^ vi. Novi člani so: Milan Popovič. Pre,\’ sednik sekcije Beograd, Miladin Cvii°y^ predsednik beograjskega učiteljskega dr štva, Dušan Priča, pomočnik urednik »Narodne Prosvete« in Damjan Rašič.u' čitelj v Beogradu. Pozivamo vse jugo5*0” venske učitelje, da jasno in .odkrito V°ve” jo, kdo je levičarski nastrojen? Ta P°fi znači dvostroko tragedijo: prvič, ker dokazuje, kaki ljudje so tudi v učiteljs^1 vrstah in drugič, ker se tako divna 1^ — nacionalizem in patriotizem — nira na tako nedelikaten način.« —
Mestno dnevno zavetišče.
Vpisovanje dece v mestno dnevno z*' vetišče za prihodnjo šolsko dobo se^6 vršilo do 5. septembra v uradnem čaS^ od 8. do 12. ure v mestnem socij&l*?* političnem uradu, Rotovški trg štev. 9 f v mestnem mladinskem domu, Kor<>$ va ul. št. 29. Pri sprejemu se bo vpo^“' vala predvsem deca revnih staršev, k* bi bila sicer za časa njihove zaposli^ brez nadzorstva prepuščena sama se _ O sprejemu bodo stranke obveščene P°' tom šolskih vodstev. —
Ustavljen zračni promet Zagreb—Pra^**
Z včerajšnjim dnem je bil ustavlie® zračni promet na črti Zagreb - Bratiš a-va - Praga in bo obnovljen zop«t prib°a' njo spomlad. —
Letna prireditev trg. obrtne mladi*1®*
Vsakoletna veselica naše mladine ^ zopet pred vrati. Marsikdo, ki s tem šini naraščajem simpatizira, z vese!Jlo Čaka na to. Končno so se prikazali Pjj mestu lični plakati, po katerih obeta & prireditev pestra in zabavna. Naša nal ga je, da posebno predstojnike trg. ne mladine, naše trgovstvo in obrtni®1
ne midumc, uase trgovstvo m	.
še posebej opomnimo na to prirediite • Gotovo ne bode nikomur žal prebiti fj nedeljski popoldan na lepem senčnate' vrtu v krogu živahne mladine. Zato P ^ hitimo vsi prvo septemberSko nedc.]0 Rošpoh k Lovrenčiču na vrtno vese.i trgovsko-obrtnega naraščaja! —
K triglavanskl prireditvi
dne 6. sept. v hotelu »Orel« so j-5K no vabljeni tudi starešine drugih prednih akademskih društev nije«, »Tabora«, »Ilirije«, »Save« Brezplačni Singerjev tečaj se bo vršil od 4. do 18. septembra v s dencih, Pekerska ulica (gostilna pn J li zastavi«). Natančnejša pojasnila v^ čajnem lokalu.
Zboljšana hrana v Javni kuhinji s
škovem trgu štev. 6. pjn
V A razredu opoldne In zvečer 8.30, v B razredu Din 12.30 in v redu Din 14.30. Priglašajte se!
Sreča v nesreči
SREČEN V IGRI IN LJUBEZNI. — DOŽIVLJAJI ZALJUBLJENE DVOJICE.
Med ljudstvom je splošno razširjena govorica, da ima oni, kdor ima srečo pri 'grah, nesrečo v ljubezni ali pa narobe. Neredko se pa tudi zgodi, da ima. človek smolo ne samo pri igrali temveč tudi _v ljubezni. Tembolj zanimiv je zato Pnmer nekega Francoza, ki je imel srečo v igri in jubezni.
_ Kar se tiče ljubezni, se je dogodek odiral seveda v Parizu, kar se tiče igre, Pa v znanem francoskem letovišču Deau-villu, kjer so bile ravno tedaj zbrane vse Evropske lepotne krasotice in so jih tamkaj občudovali elegantni kopališki gostje | vseh mogočih in nemogočih kostumih. Junak dogodka je priprost, mlad blagaj-nik, Avgust po imenu, ki je bil do ušes zaljubljen v lepo, zvončasto kodrasto enotipistinjo Suzano. Ta je sicer odgovarjala njegovi ljubezni, vendar pa je imela neprestano nove zahteve: sedaj večerno obleko, sedaj nove čeveljčke in |erm5rsil<aj drugega, kar tako rado po-žensko srce. In kje naj vse to vza-e ubogi Avgust pri svoji borni plači, aceval ie pač tako dolgo, kakor vsi lupljeni moški, dokler mu ni zadnji °vci£ izginil iz žepa. Po dolgem obo-avljanju se je zato kbnčno odločil, da azkrije svoji Suzani obupni položaj
srni Z’!13110' Suzana se je pričela glasno roejat! in pomigavati z rameni.
ni »j?* re^la> »ti mi boš pravil, da mas denarja? In ravno sedaj bi šla ra-,da v Deauville.«
»Toda...«, je odgovoril Avgust in ona J® zopet segla v besedo.
*Nič toda; jaz sem rekla, da se pelje-
va v Deauville in tiho.«
»Peljala se bova pozneje,« je pripomnil Avgust bojazljivo.
»Takoj,« se je glasil odgovor. »Videti hočem kraljice lepote!«
Radi te odločne zahteve se je Avgust končno seveda moral ukloniti. Toda, na dolgo pot brez denarja v žepu. Izvršil je nagel sklep. Avgust je segel v blagajno svoje tvrdke, vzel iz nje okroglo vsoto 100.000 frankov in ponaredil naglo par številk, da ne bi bila tatvina prehitro odkrita. Seveda, svoji Suzani ni črhni! o poneverbi niti besedice.
Mlada dvojica se je torej odpeljala v Deauville in je živela tamkaj zelo razposajeno življenje. Suzana je občudovala kraljice lepote, posečala pojedine in plese in zanemarjala ni. niti igralnice v kazinu.
Med tem so v Parizu odkrili poneverbo in izdali za Avgustom tiralico. Ko sta Suzana in Avgust preživela v Deau-villu vse sladkosti in veselje življenja, sta se vrnila v Pariz. Sprejem na kolodvoru pa seveda ni bil ravno tak, kakor si ga je želela Suzana. Kriminalni uradnik je vzel Avgusta ljubeznivo v zaščito in ga odvedel pred preiskovalnega sodnika. Tu pa je vse srečno končalo. Avgust je povedal, da je pri igri v Deauvillu zaslužil nad 100.000 frankov in je seveda poneverjeno vsoto takoj vrnil. Njegov šef je bil tako prijetno presenečen, da je takoj umaknil tožbo proti svojemu nameščencu.
Avgust in Suzana torej lahko mirno nadaljujeta svoj ljubaVni roman.
V
2aloigra u mestu Radgoni I. 1917
svetovni vojni je bil 97. avstrijski na T?	tržaški),	kolikor	ga	ni
ni jfUs^em Padlo, nastanjen v Radgo-e-ov J se *e P° daljšem odmoru nje-li„ j četa, kros: 260 mož, uprla povejo’ a šla v drugič na Rusko, so oH,?p2močš0 graškega polka zajeli in kort v Kodoličeve hleve. Med es-viia so neustrašeno peli: »Jugosla-J^ati, nemoj tugovati...«. Bili so Polri j zavec*n* Primorci in Istrani, teh ui a meseca so jetniki trpeli v Nh, kjer so morali ležati na declfu ^na oblast je sklenila četo laVo ati’ vsakega desetega vo na R Us*reliti, kar je konečno znižala j® najzavednejših vojakov.
ŠDali -S0 ma^ obsojence med gostim na	Radgončanov skozi mesto
iifar^l0rišče' so peli:	»Oj	z Bogom
ni 7^a,-.,z Bogom oče! Ne vid’mo se iratctiuJ rat • • •!« Tu se je več rene-da so ?ospa tak° daleč izpozabilo, korti Sei.*z mn°žice zaganjale proti es-der J$uvaje in kričaje nanje: »Nie-(Dnti , ^en 'vindischen Hunden!« so iir»S sl°ver|skimi psi!) Na morišču med «-Za,ve.zali °^i- Najpogumnejši *avp^	’ ftmak Ukovič, si je strgal
»Nt raz ^ela ter zaklical junaško: živi t ne streljajte brez zaveze! Naj ^oslavija!«
din r,K otn? v nedeljo, dne 7. sept. ho-korau me^ni ^uri in gledali kakih 100 dKov oddaljeno mesto Raduono,
nat ouaaijeno mesto Kadgono, Vatii?, -Veti]0 na^e v tihem žalo-Šudov JUPakom-mučenikom svoje ob-naiv^Je’ ? srce naše naJ zaKori z katern'111 p'amenom za Jugoslavijo, ter J? So nam oni pomagali ustvariti žrtvovali svoje življenje.
hovih o-tlu se,nam' da šepeta iz njl-grobov k nam tajni glas:
*V globokem snu v grobžh mi spimo v duhu z Vami vsi živimo, onkraj Mure, mejne reke doživljate slobodne veke!
7 s^etovnl mi smo kruti vojni Nač pos<a'’ vsi pokojni.
»M, U.^ nat* Vami budno plava:
Veke živi Jugoslava!«
Ridgono slovensko Orfn=SJe.»° sprav’lo ie peklenskr
ZvlJaCa Zavist’ ,zdaistv"
’ 5rt in rodotajstvo!
Vsa2«311^^0^110 na* PreSln«
Radgonske zidine!
Naj vrnejo se k Vam sinovi,
Naj padejo raz njih okovi!
O Radgona, grobovje naše,
Postati mora zopet Vaše,
Kot Vaši smo, ki v grobih spimo In v duhu z Vami vsi živimo!«
Prebivalci mesta Radgone so slovenskega pokoljenja ter še govore slovenski. Pod pritiskom tamkajšnjih odpadniških in izdajalskih mogotcev se je večina trgovcev in obrtnikov izjavila pred razmejitveno komisijo, da živi mesto Radgona največ od nemškega prebivalstva, ki prihaja od severa v mesto, vsled česar je komisija prisodila Radgono in še pet slovenskih vasi, namreč: Poterno, Žetince. De-donce. Zenkovce in Slovensko Gorco Avstriji. Ta žaloigra, naše malo slovensko Kosovo, naj ne bo nikdar pozabljena!
drlrazredne loterije
so prispele in jih igralci lahko zamenjajo v upravi ,,3utra“ in »Veternika"
MARIBOR. AleksandiOva c. 13
Modernizacija telefonov v Nemčiji-
Iz Berlina javljajo, da se uprava nemške državne pošte bavi z idejo, da izvede popolno modernizacijo nemških telefonov, tako da bi postali najpopolnejši na celem svetu. Izpopolnili bi se s posebnimi električnimi pisalnimi stroji, ki bi govore avtomatično pisali. Dozdajni poskusi so baje uspeli. Na ta način bi vsak telefonski naročnik, če slučajno ne bi bil doma, ko je klican na telefonu, našel sporočilo napisano.
Naša trgovinska Ulanca
je še stalno pasivna. V mesecu juliju je bila pasivna za 63.489.039 Din, v vseh prvih sedmih mesecih letošnjega ieta pa za 179,257.114 Din. Upati je, da bo jesenska izvozna kampanja dozdajno pa-sivo kolftor toliko izenačila.
Letošnja sezona u zčrauilišču 5!atina Radenci
prehaja z današnjim dnem v eno- do pol-drugomesečno posezono. Kakor doslej vsako leto, tako izkazuje sezona tudi letos v sorazmerju z obsegom zdravilišča in zdraviliških naprav in prostorov znaten napredek. Seveda ne izkazuje tiso-čev kakor Rogaška Slatina. Vendar je pa število gostov letos doseglo že sedmo stotino, in se pričakuje tekom septembra
—	v slučaju lepega vremena tudi še tekom prve polovice oktobra — precej dotoka. Pribiti pa je treba, da je Slatina Radenci res le zdravilišče za bolnike, ne pa letovišče in zabavišče za ljudi, vajene luksusa in nemirne zabave v raznih drugih svetovnih kopališčih. V Radence hodijo bolniki, ki iščejo zdravja in miru, zlasti oni, ki trpe na boleznih ledvic, ie-ter, želodca, protinu, boleznih srca in dihal itd- Vsem tem prinaša radenska čudodelna voda i kot pijača i v obliki kopeli ozdravljenje in novo voljo do življenja in dela. »Radenci so pomlajevalni zavod brez Voronova« — tako mi je vzklik nil znani mariborski upokojenec, ki s svojo ženo redno že šest let hodi tja in zagotavlja, da se čuti mlajšega od leta do leta- Zdravilišče pa vkljub svojemu blaženemu miru nudi tudi primerno zabavo: radio v čitalnici, trikrat dnevno godbo v zdraviliški restavraciji, vsako sredo in soboto kino itd. Letos so gostova1} tudi mariborski gledališki igralci s prav lepim uspehom. Zdravilišče se stalno izpo-polnuje in ni dvoma, da bo postalo vedno bolj iskano in zaželjeno od vseh onih, ki jim gre — kakor že rečeno — v prvi vrsti za zdravje. Zanimivo je, da je glede obiska zdravilišča na prvem mestu Zagreb, na drugem Ljubljana, na tretjem Beograd. Bili so pa letos gostje tudi iz Ba nata in Bosne, Avstrije, Češkoslovaške, Italije, Madžarske, Švedske in Rumunije. Tako se to zdravilišče ob naši meji pod vodstvom neumorno delavnih in postrež-Ijivih posestnic Wiltschnig-Hohn razvija
v	svetovno zdravilišče.
Ure kralja kurija
Dvanajst izbranih mehanikov je dobilo pravkar nalog, da očistijo ure angleškega kralja Jurija. Delo, ki bo zahtevalo najmanj 3 mesece. Kralj Jurij je namreč strasten zbiratelj ur. Nad 360 dragocenih starinskih ur ima zbranih v zgodovinskem gradu v Windsorju. Dva debela folianta, ki ležita v dvorni pisarni, sta posvečena tej zbirki ur. Kot najdragocenejši komad se smatra jajčasta, zlata urica, okrašena z briljanti v obliki puščic, ki jo je Henrik VIII. poklonil lepi Ani Boleyn. Kako ponosna in srečna je bila dvorna dama, ko je dobila tako dragoceno darilo. In kako kratka je bila sreča kraljeve ljubice! Ko je Ana Boleyn kljub diademu in zakonskemu prstanu izkrvavela na morišču, so njeno posestvo razdelili in ura je prišla v tuje roke. Šele. za časa kraljice Viktorije je prišla ta dragocenost zopet v kraljevsko hišo.
Pa še razne druge znamenite ure ima angleški kralj Jurij. Med drugimi je naravnost vzor preciznosti, ura, ki jo je napravil Abraham Louis Breguet, »kralj« francoskih urarjev. Vsak dan, točno opoldne, skoči majhen možiček iz ure in spravi oba kazalca avtomatično v pra-
vi	položaj. Čeprav je nastala ta mehanična igračka že pred veliko revolucijo in so pod Napoleonom romale te igračke tudi v Anglijo, pa železni možiček še dandanes točno in natančno opravlja svoje d'lo. Ta ura je ljubljenec angleškega kralja. Ratfno opoldne pride namreč zelo često v »dvorano ur« in občuduje to Čudovito mojstrovino. Pa tudi sploh išče kralj pri opazovanju nihajočih prič davne preteklosti počitka in razvedrila.
Zračna črta Zagreb—Split in naprel ob obali.
Družba za zračni promet bo tekom prihodnjega leta otvorila dve novi zračni zvezi: Zagreb—Split, ki bo 9urno vožnjo z brzim vlakom skrajšala za celo poldrugo uro, ter hidroavijonsko zvezo Sušak—Dubrovnik, ki bi, vezala Crik-venico, Rab, Šibenik, Split in Dubrovnik.
Spori
ležkoatletski nastop SK Železničar
Po več kot polletnem odmoru nastopijo zopet atleti SK Železničarja v borbi za klubsko in obenem za amatersko prvenstvo mesta Maribora. Pri tekmah za drvenstvo Dravske banovine, -katere je priredil SK Železničar meseca marca, je uspelo domačim atletom, da so zasedii od 5 prvih mest le eno. Od tega nastopa pa so atleti redno in vztrajno trenirali. Tudi vodstvo sekcije je skušalo z vsemi razpoložljivimi sredstvi dvigniti nivo te panoge športa, ter bo s tem nastopom polagalo račun o polletnem delu. Druga naloga o. drugi važni moment, ki ga hoče težkoatletska sekcija s tem nastopom po kazati javnosti, je razlika med nastopom profesionalnih in amaterskih težkoatle-tov. Kdor je gledal zadnje nastope pro-fesijonalov v Unionu, je videl, da ni bilo prave resnosti, ampak le vse preračunano na živce gledalcev. Zmago si je priboril ljubljenec občinstva in ne najboljši atlet.
Nadalje se tak amaterski nastop tudi z ozirom na estetičen pojem o tajesni lepoti povsem razlikuje od nastopaWofesijo-nalov, ki hočejo masi imponirau samo z mrtvo težo; kajti pravi atlet je le oni, ki je vsestransko duševno in harmonično razvit, ter se na njem ne opažajo nobeni znaki debelenja. Nadalje se nastopi amaterjev v glavnem razlikujejo od nastopov profesijonalov v resnosti in volji do zmage. Da pa bo občinstvo videlo tudi vse finese rokoborbe, bodo drugi dan prvo-placirani atleti izvedli par ekshibicijskih nastopov.
Poleg rokoborbe se bo vršilo tudi tekmovanje v boksu. Ta panoga je biia pri nas do zadnjega časa ze'o zanemarjena; toda z resnim treningom se je nekaterim atletom posrečilo doseči že lepe uspehe.
Tekmovanje se bo vršilo v sredo une 3. tm. in v četrtek dne 4. tm. točno ob 20. url na verandi pivovarne Union. Cene so zmerne 15, 10 in 5 Din, ter je vsakomur omogočen poset. Svirala bo med odmori železničarska godba.
Občinstvo pa naj se oddolži prirediteljem za njih trud in delo na polju težko-atletskega športa s tem, da polnoštevilno poseti to prireditev.
Zenska olimpijada v Pragi.
Jug. hazena savez se bo udeležil V. ženske olimpijade v Pragi in bodo našo državo zastopale sledeče hazenašice: Gr-šetič (Concordia), Brodar (Atena, Ljubljana). Vera in Nada Kremsir (Concordia), Bobinski (Concordia), Jovanovič (Jugoslavija), Tonkovič (Concordia) in Cimperman (Murska-Sobota).
Mariborski zimsko-sportni podsavez, službeno.
Seja ožjega odbora bo v čet/tek dne 4. t. m. ob 20. uri v restavraciji »Orel« II. nadstropje. Dnevni red: 1. Izredna gl. skupščina JZSS dne 14. sept. v Ljubljani. 2. Priprave za občni zbor podsaveza, ki bo dne 18. okt. v Mariboru.
Male športne vesti.
V	finalnem tekmovanju v water polo za prvenstvo Evrope je porazila Madžarska Nemčijo 4:1, 1:0). — V Budimpešti je Ferenczvaroš zmagal nad Fali Rivers 6:2 (3:0). — V Newyorku je Allabhani porazil Primo Carnera v tretji rundi k. o-
—	Zagrebška Concordia je postavila nov hazena rekord, zmagala je proti SK Unitas v razmerju 40:3!
MOLNP, službeno.
Medklubski odbor LNP je rezerviral za proslavo desetletnice SK Svobode termin 14. septembra in se klubi opozarjajo, da se na ta dan ne smejo vršiti druge tekme v Mariboru. Tajnik.
Iz LNP.
Ljubljanski nogometni podsavez je n» seji dne 27. VIII. določil, da se bo vršil finale med ISSK Mariborom in ASK Pri-mbrjem iz pomladanskega turnirja v nedeljo dne 7. septembra v Ljubljani. Opozarjata se kluba, da morata pod pretnjo kazni nastopiti s prvima moštvoma.
.JNS je odobril pravilnike za izvedbo podeželskega tekmovanja, za odigranje finalnih tekem prvenstva LNP in med-* klubske odbore in se morajo vsi ravnati po njih.
'sisrt
Wsrf!T<iršfFf vrv v vv Tir
V	M st l R 6 r v. Me ?.
K. M, Capek • Chodt
Jindri
Roman. — b češčine prevei dr. Pran Bradač.
61
Strmi sinov pogled je obrnil zdaj očetove oči nase in te oči so potrdile sinovo domnevo v celem obsegu.
Noben, še bolj naglašeti da! bi ne bil mogel to uči-vriti jasneje in ganljiveje, in oči obeh se niso mogle od sebe odtrgati, kakor se prej niso mogle najti.
Raztrgala pa jih je — Jifina!
Priplavala je tako naglo in s takim šumom in njegovim neodoljivim Čarom sredi gneče med obema skupinama sedežev, in tako daleč, kolikor je mogla, da sta se nanjo obrnili nele glavi obeh Jinder.
Da, tu je stala v svoji krasni popelinovi obleki in skozi cimetovi zavojček je gorela rdečica.
Jindra se ji je globoko poklonil, njej, krasotici, •voji nevesti.
Ona pa ni vrnila tega pozdrava; gotovo ni imela dovolj poguma, da bi ga sprejela vpričo cele Opalke, ki je čez ramo zrla nanjo. Tudi njo je korporativna navzočnost Opalke mučno iznenadila.
Zato pa se je šaljivec dr. Černy s polovico telesa priklonil Jindri na svojem sedežu; batikarica in eaufor-tistka sta se zahehtali.
Jifina je bila strašno udihana, kar je bilo tem bolj smešno, ker je prišla vendarle prepozno. Zato je na vse možne načine krotila svoje vzburkane prsi, ki so se zdele pri njeni, poleti skoro mršavi vitkosti tem raz-mernejše.
Jlndra ni bil nikoli bolj zaljubljen kot v tem trenutku
Razumel je njeno ravnanje, kakor bi mu bila v pojasnilo zakričala čez glave OpUlke. Da, prvotno je bila iz sramu zaradi včerajšnjega večera in zlasti zato, ker se ni vrnil, trdno odločena, da ne pride, toda potem se je vendar zaletela. Tale naivnj čin filozofke, ta strastni izraz bojazni, da ne bi izgubila Jindre, ga je presunil in mu vzbudil nežno ljubezen... še močnejšo kot včeraj, ko je veslal domu.
Slednjič je končal svoj govor tudi tretji izmed oovih doktorjev in promocija je bila končana.
Prvo, kar je prevevalo Jindro, je bilo hrepenenje, da bi se strmoglavo vrgel Jifini naproti in jo kar naj-slovesneje pozdravil.
Dr. Černjf je to opazil in, ker so mu bile take stvari ljubše kot kavijar, mu je v gneči zastopil pot:
»Počakati, gospod kolega, mi smo prišli vendar prej!«
Jindra se je zavedel in ohladil.
Uvidel je, da ne more za nobeno ceno prezreti očeta, ki je bil danes najpoglavitnejša osebnost. Kar je pozabil, je hotel nagraditi s srčnostjo; toda dobil je dva mrzla formalna poljubčka in dasi nikakor ni mogel pričakovati iskrene gorečnosti, ga je to vendar zbodlo
—	prvikrat.
Priokus komičnega, s katerim sta Jindri doslej vsakokrat preživljala svoje spore, kajti — vselej sta se
sprijaznila v smehu — je izpuhtel — tale njun spor je bil resen, kdo ve, morda krvav!
Oče je bil zelo bridek, čeprav jako ljubezniv k vsem ostalim, ki so prišli tudi njemu čestitat; k damam je bil galanten in sploh središče vseh prizorov, skoro tako, kakor bi bila danes njegova promocija.
In res, Jindra je bil tu nekam zelo drugovrsten čl-nitelj; podajale so mu roke dame in gospodje, ki so se mu tako prvič predstavljali, doči m so se z očetom izborno poznali; tudi klubovni krog »Opalke« je med tem očividno narasel.
Brez dvoma je bila slavnost prirejena takorekoč le za Jindro starejšega.
Ko se je slednjič prerinil mlajši k skupini Jifine, ki so jo oklepale dame kot svojega ljubljenčka, ki ga že tako dolgo niso videle — to je bila glavna vsebina vsega ščebetanja — je pogledala filozofka nanj, kakor bi se morala šele spominjati, kdaj in kje ga je prvič videla.
To se je zgodilo sredi njenega pripovedovanja o tem, da je imela opravek na rektoratu, prav za prav moraia je pri pedelu prevzemati neki spis in že je odhajala, ko jo dohiti pesmar Kulif in ji pove, da je cela Opalka zgoraj na neki promociji.
»To je lepo!« je rekel dr. Černtf in moral se je premagovati, da se ne bi zasmejal, kakor če zarezgeče konj — saj se je že zaletel in precej glasno.
Toda res je bilo, da nežni jezdec na paragrifu in hipografu ni mogel prenesti soparlce v dvorani in je odšel.
—	Lažeš! si je rekel Jindra v svojem srcu sicer, pa tako glasno, da je Jifina to gotovo slišala, saj je obrnila v tem hipu glavo k njemu, tokrat popolnoma, a z istim tujim pogledom.
*Da, to je on!« je zarezgetal dr. čern^, »naš mladi doktor, ki ga je alma mater pravkar odstavila od svojih prsi, eden izmed trojčkov današnjega dne... da boste vsaj vedela, na čegavo slavno promocijo ste tako čisto slučajno prišla, gospodična Jifina Menotova. Tega le gospoda seveda ne poznate... Ne? Še nikoli ga niste videla... Ne? Veselilo me bo, pri moji veri, prav posebno, da vas seznanim s tem gospodom. To je vendar Jindra mlajši, gospod dr. Jindfich Pavak!«
Jifina ni odgovarjala na vprašanja dr. Černega in je stala kakor steber iz soli, ki zna brezhibno napraviti damski poklon, potem pa se je ta steber izpremenil v goreč zglavnik.
Podala je Jindri tri prste in rekla:
»Res?... Poslednjič smo se videli v muzejski knjižnici, kaj ne? Čestitam!«
»Da sta se videla v muzeju, to lahko izpričam; ali pa sta se poslednjič tam videla, te odgovornosti ne prevzamem!« je rekel dr. Černy.
Zabaval se je ogromno.
»Čujte, Jira!« se je vmešala gospa Putova, »ta bobbinet se bo na licih vnel!«
»Prosim, milostljiva, to ni bobbinet, to je crepe!« je ugovarjala filozofka prav po žensko in precej užaljena, kakor da je tu glavna stvar tkanina zavoja in ne požar pod njim.
Igrala je prevzeto ulogo dosledno in Opalenke so
'1930.
se smejale tako diskretno, da je bilo to na korist 1 sil* karici i filozofki.
Toda Jindra je bil nevoljen, da, razburjen zaradi Jifininega pretvarjanja in je odšel v rektorat, kamor sc ga tudi res klicali.
Ko je odhajal, je še čul, kako je oče, pristopivši k damam, tudi nje povabil na skromno malico v neko prvovrstno restavracijo, na oslavo današnjega dne-»Počakamo nate spodaj!« je zaklical za sinom. Jindra, z diplomo v toku iz lepenke v roki, f® razmišljal, ali bi ne bilo bolje, če tri izginil pri drugem vhodu Karolina.
Najbolj mučna od vseh mu je bila Jifina! ^ Res je, da je ujel njen tajni pogled iz tako izraziti*1 oči, da sta zenici takorekoč kar izstopili, in razumel j»« da hoče s tem reči:
—	Razumi vendar, da se moram takole vesti pred ostalimi; midva veva, kar veva!
Toda ravno to mu ni bilo po godu, kakor vsak® laž. če tudi je uvideval, da ni mogla slutiti, kar on na* merava, da jo hoče vpričo vseh prositi za njeno roko.
Svoj trdni sklep, da jo danes za vsako ceno pro* glasi za svojo nevesto, je storil vendar šele, ko se i® včeraj vračal ob luninem svitu pod vtisom njene ljubez* ni, v kateri je skoro plakala, in ki si ni mogla, ko je on tako dolgo molčal, drugače pomagati, nego da se je sama ponudila.
Bilo mu je zdaj jasno, da danes ne bo uresničil te* ga sklepa; Jifina ni tako junaško deklč, da bi prenesla tako iznenajenje.
Marsikdo laže, tudi njegov oče!	i
V	kočiji je med vožnjo vprašal Jindro kar tako ml' mogrede: »Upam, da ti menda ni prišlo na misel, daW bil naročil kje kako gostijo ali kaj takega!« In ko j® Jindra odgovoril, da nima nikogar, ki bi ga povabil, s® oče niti zmenil ni, da je sam to storil; moral bi bil*6®* da on ima, kogar bi povabil — ali povabi.
Slednjič je — sozarotnik dr. Černega.
Jindri je bilo, kakor da je od vseh izdan in proda11* Doli je prišel prav v trenutku, ko se je Jifina hj8‘ bro branila proti vseobčnemu in prav za prav zdtuže* nemu prigovarjanju njegovega očeta in gospe Pu*0^ ki se je bila s filozofko že nekako sprijaznila, da bi s celo družbo. Prosila je za oproščenje, češ da don,a nič ne vedo, da ima mnogo zamujenega dela in še tnar* sikaj drugega.
Oče, šarmanten do skrajnosti, se je obrnil na sin** »Jindra, pomagaj nam tudi ti s kako besedic0* morda bo gospodična tebe ubogala!«
Kroteč svoje razburjenje, je rekel Jindra: »Gospodična, res nas bo zelo, zelo veselilo, ako ?• udeležite!«
Ej, tudi on je bil prisiljen, izreči konvencljonal# laž; neresnico, nikakor zato, da bi jo bil rad pogreb' ampak zato, ker je oče tako gorel.
»No, pa naj bo, pojdem torej v hotel,« je rekla JP na, »toda s tem pridržkom, da sem prišla k termi V°" čaščenju le čisto slučajno!«
»Ampak, ampak, no, no!« je rekel sladko Jl^rS starejši, jo vzel pod pazduho in jo peljal z gospo vo na čelu cele ostale družbe.
Najlepše razglednice Iz Maribora
dobite v papirnici Feliksa Novaka. Gosposka ul. 9.	1768
Dobra, popolnoma samostojna kuharica
se sprejme v vili Maribor, Trubarjeva ulica 11 I.	2456
Časopisi in huerati.
pri Hinko Sax. Grajski trg.
1654
Gostilna *
na neposredni periferiji mesta, priljubljena izletna točka Mariborčanov, se pod ugodnimi pogoji proda ali pa se išče tihi, sposoben družabnik s kapitalom po Din 50.000. Samo resne ponudbe na upravo lista pod »Rentabilna gostilna«.	2455'
Dijake	4
sprejmem na dobro meščansko hrano, solnčno snažno stanovanje in skrbno nadzorstvo. Maribor, pri Mestinšeic, Ko roška c. 19 I, vrata 5.	2458
Prodam tako] ugodno
star enovprežni voz ter eno leto staro svinjo za rejo. Vprašati v košarsiki delavnici, Tkalska ulica 11.	2453
Zgubila sem klešče.	J,
Poštenega najditelja prosim, da jih da proti nagradi v RibiSki ulici 4 P, Neži Bevc.
Lepo sobo takoj oddam
dvema gospodičnama. Tomšičev dre-vored 215.   2459 j
Opremljeno sobo za dve osebi
s posebnim vhodom takoj oddam. Primorska ulica 11.	2460
Auto-moto-hupa,
kmetski žametni telovnik (leibel), bel nov telovnik, pomladanski ženski plašč za manjšo postavo, ceneno na prodaj. Beograjska ulica 22, partere levo.
2434
Šolske potrebščine
otroiki nahrbtniki, galanterij«, drobnarija, pletenine Itd.
na debelo in drobno. >413
Drago Rosina, Vetrinjska 26
£
tvokli
MARIBOR
Oblastveno odobren
Enoletni trgovski tečaj
Slov. trsov, društva v Mariboru.
Pouk se bo vršil v prostorih državne trnovske akademije v Mariboru, Zriuiskesa
trg št. 1. I. nadstr.
Predmeti: Knjigovodstvo, trgovsko računstvo, slovenska in nemška korespondenca, nauk o trgovini in menicah, gospodarski zemljepis. slovenska in nemška stenografija, strojepisje, blagoznanstvo ter nemščina in slovenščina.
Končnim izpitom bo prisostvoval odposlanec kr. banske uprave oz. mliri-strstva trgovine in industrije.	*•	00
Otvoritev teiaje J« v torek, dne •. septembra ItSO.
Vpisovanje Je dnevno od 9.—11. ure v prostorih Slovenskega trgovikef* društva v Mariboru v hiši trgovskega g remija, Jurčičeva ulica 8. EL nadstr.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru.
Šolske kniige in potrebščine
kupite najboljše in najceneje v knjigarni
Tiskovne zadruge v Mariboru, Aleksandrova cesta itev. 1*
 ________________________________Pii	skupnem naročilu primeren pop^l
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja la urednik: PRAN BRO znviC v Mariboru? Tiska Mariborski tiskarna dTZ~oredsUvnik STANKO PET&A
jr. Mariboru,	.