Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n GLAS Ust slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 12. — ŠTEV. 12. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, THURSDAY. JANUARY 15,4931. — ČETRTEK. 15. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. INDIJSKI KONGRES ZAPOVEDAL ZAPRETI TOVARNE MACDONALD BO DANES POJASNIL STALIŠČE SVOJE STRANKE GLEDE INDIJE Za danes je bil proglašen "Dan mučenikov". Pred par dnevi so bili usmrčeni štirje domačini, ki so se udeležili spomladi protestne demonstracije.— Danes bo povedal angleški ministrski predsednik kakšno stališče zavzema njegova stranka napram indijskemu vprašanju. • BOMBAY, Indija, 14. januarja. — Vseindijski kongres, ki zboruje tukaj že izza 20. decembra, je proglasil jutrišnji dan za **dan mučenikov". Nadalje je bil za jutri napovedan "hartal", to je pasivni štrajk. Vse tovarne in industrijske naprave bodo zaprte. Ves promet bo ustavljen. Oblasti so storile vse potrebno, da preprečijo demonstracije in vzdrže javni mir, kar se jim pa najbrž ne bo posrečilo. Pred par dnevi so tukaj usmrtili na javnem prostoru štiri Indijce, ki so se spomladi udeležili velike protestne demonstracije in baje povzročili smrt dveh policistov. LONDON, Anglija, 1 4. januarja.—Za jutrišnji dan je sklicana plenarna seja angleško-inaijske konference. Liberalci in, konservativci so že pojasnili svoje stališče, ki ga zavzemajo napram dominijskemu št t" tušu Indije, jutri pa pride na vrsto ministrski predsednik MacDonald, ki bo povedal, kakšno stališče zavzema napram temu perečemu vprašanju angleška delavska stranka. MacDonald bo najbrž priporočil, naj se dvigne Indija na dominijski status, toda ne takoj, pač pa šele po kakih desetih ali petnajstih letih. MacDonaldova izjava bo temeljila na poročilu, ki ga je izdelal zbornični pododbor. Poročilo priporoča za Indijo odgovorno vlado z raznimi jamščinami. Federirana Indija naj dobi generalnega governerja in narodno zakonodajo. — Nadalje bo ministrski predsednik označil odredbe, potom katenh bi zamogla dobiti Indija dominijski status. Predlagal bo, naj se skliče začetkom prihodnjega leta konvencijo. Ob oni priliki bodo na podlagi sklepov sedanje konference zasnovali indijsko u-stavo ter napravili načrte za odgovorno vlado, z raznimi jamščinami v interesu angleške krone. Po proglasitvi ustave bo najmanj deset let trajajoča prehodna doba, tekom katere bo Indija pod kontrolo oziroma probacijo. Po desetih letih se bo vršila nova konferenca, ki bo sklepala, Če je dozorel čas za odstranjenje jam- v v • son. Ako bo konferenca ugodno izpadla, bo dobila Indija dominijski status. PRISELJEVANJE JE LANI JAKO NAZADOVALO Število deportiranih j e zelo naraslo. — 16,631 inozemcev je bilo deportiranih leta 1930. WASHINGTON, D. C., 14. jan. — Priseljeniški komisar Harry Hull je včeraj odbjavil statistike, iz katerih je razvidno, da je priseljevanje lansko leto zelo padlo. Deportiranih pa je bilo nič manj kot 16,631 oseb obeh spolov. Število v tekočem letu bo še izdatno večje. Natančen pregled meseca novembra kaže, da je število priseljencev j nazadovalo za 57 odstotkov v primeri z novembrom prejšnjega leta. Število žensi je prekašalo število moških. Štiri petine prišeljenk je šlo k sorodnikom. Vračajočih izseljencev je bilo več kot poprej, namreč 4951 in od teh je bilo več moških kdt žensk. V splošnem je bilo pripuščenih meseca novembra 22.241 oseb. Od teh pa je bilo več kot 13,000 obiskovalcev. Italija je vodila evropske dežele v priseljevanju- Nemčija je bila druga, nato so prišle Anglija, Poljska in Irska. Priseljevanje iz Canade in Mehike je še bolj padlo. Priseljeniški komitej senata je vrnil danes Reedovo resolucijo pod-odseku. Senator Reed je velik nasprotnik vsega priseljevanja. LIBERIA ZA ODPRAVO SUŽENJSTVA V Washingtonu niso zadovoljni, da bi bilo suženjstvo odpravi j e n o samo v "principu". ŽENEVA, Švica, 14. januarja. — Vlada zamorske republike Liberije v Afriki je Obretila Ligo narodov, da sprejema v "principu" priporočila posebne komisije, ki je nad leto dni prelSkmtala trgovino s sužnji. Vlada obljutouje, da bo z vsemi silami skušala ttfboljftatl položaj. Za enkrat p« žal ne more ničesar storm, ker vladajo v republiki slabe WASHINGTON, D. C., 14. j an. — V državnem departmentu je bilo rečeno, da nikakor ne zadostuje, če hberijska vlada sprejema v "principu" priporočita komisije, pač pa mora suženjstvo enkrat za vselej odpraviti. STRAŠNA EPIDEMIJA V ALftRU CONSTANTIN, AJžir, 13. januarja. Oblasti so prepovedale danes promet po petih železniških progah v okraju Coitstantin, ker je izbruhnila med tamošnjim prebivalstvom nefka strain a epidemija. Človek zboli, in je po preteku par ur mrtev. Mesto so razdelili v dvanajst o-kr&jev, v katerih so zdravniki noč in dan na delu. POSPEŠEVANJE TRGOVINE Z B0UŠEVIKI Saški državni zbor j*e sklenil z veliko večino, da bo zvišal državna jamstva z a sovjetska naročila. DRAŽDANI, Saška, 14. januarja. Saški deželni žbor se je izrekel danes z veliko večino za nadaljne razširjenje trgovine s sovjetsko Rusijo. \ Glasovanje se je tikalo predloga, katerega je vložila deželna vlada glede petdesetodstotnega zvišanja državnih jamstev za sovjetske državne kredite. Le majhna manjšina je glasovala proti predlogi. Zastopniki saške deželne vlade so opoeorill na to, da je v sedanjem času določenih le 20,000,000 državnih mark kot državno jamstrvo. V celem pa je bilo zajamčenih za 123,000,000 mark ruskih naročil, ne da bi bil izgubljen le en vinar. Trgovina med Rusijo in Saško je tekom vsega leta 1930 stalno naraščala. Vspričo velike nezaposlenosti na Saškem je .pozvala vlada, naj se pospeši to trgovino z zvišanjem varnostne meje na 30,000,000 državnik mark. Le člani gospodarske stranke, ki vidijo v naraščanju trgovine z Rusijo boljševiško nevarnost, so glasovali proti predlogu. NOVA KRIZA OGROŽA BELGIJSKI KABINET BRUSELJ, Belgija, 13. 'januar?a. Spor, če naj se na nekaterih belgijskih univerzah poučuje v flamščini ali francoščini, bo dovedel do kabinetne krize. Prosvetnemu ministru bo najbrž Izrečena nezaupnica. LINČANJE JE BILO BAJE UPRAVIČENO Oblasti so odklonile vsako akcijo proti morilcem. — Vsled tega naj bi bil umor upravičen. MARYVILLE, Mo., 14. januarja. Linčanje je začasno priznano v državi Missouri in nobenemu morilcu se ni treba baii postave ali oblasti, ki so ibile postavljene za vzdržan je "postave in reda". To je Tazvidno iz izjav šerifa Hurveya Englanda ter okrožnega sodnika Reevesa. Oba poznata namreč del sodrge, ki je sežgala 28-letnega Raymonds Ounna na sLrehi vaške šole, ker je bil osumljen, da je umoril devet-najsileno učiteljico Vermo Colter. 63 let atari šerif England je izpovedal, da nima nikakega vzroka nastopiti proti znanim članom linčne tolpe. Sodnik Reeves, pred katerega bi morali danes privesti umorjenega črnca, je izjavil, da se mora še prednik Virgil Rathbum je izjavil, da je dnik Virgil Ralthbun je izjavil, da je bilo ravnanje linčarjev obsojanja vredno. ODVEDENO DETE UMRLO VLADA SE POGAJA S STAVKAJI Ženska ki ga je bila odvedla je zaprta. — Neutolažljiva mati očita odvajalki, da je kriva njegove smrti. Zakon devefcnajstletne Angeline Schiron ni bil blagoslovljen. S svojim možem je živela nekaj času v Brooklyn u, slednjič jo je pa mož zapustil in odšel k svoji materi. Vzrok te ločitve je bil, ker Angelina ni imela otrok. Angelina je hrepenela po možu, še bolj po otroku. In pomagala si je s tem, da je Mrs. Alfred Rotundi ukradla šest tednov starega otroka. Vsa srečna je šla ž njim k svojemu možu, mu rekla, da ga je porodila v bolnišnici ter ga prosila, naj se -vrne k nji. Medtem je pa Mrs. Rotunda obvestila policijo, da ji je bil otrok odveden. Odvajalki so prišli kmalu na sled in jo zaprli. Otrok se je prehladil, ker ga je vlačite, po vetru in dežju ter je včeraj umrl. Mrs. Loretta Rotunda joka ob njegovem trupeleu in toži: — Vedno sem bila dobra hči, dobra žena in dobra mati. Kaj sem zakrivila, da so mi odvedli otroka in s tem povzročili njegovo smrt? Tudi Mrs. Angelina Schiron je Prašno potrta, ko so ji povedali, da je umrl otrok, ki ga je odvedla, da bi ga imela za svojega. DEP0RTACIJE NAJ POMAGAJO BREZPOSELNIM Nad štiristo oseb je bilo že poslanih v Južno Ameriko. — Vkratkem jim bo sledilo nadaljnih deset tisoč priseljencev. Kapilalis-i so "pogruntali" sredstvo, kako bi se dalo odpraviti nezaposlenost. Začeli so namreč deportirati juž-no-ameriške delavce tja, odkoder so prišli. Iz New Yorka so jih poslali že štiristo, in v kratkem jim bo sledilo nekako deset do dvajset tisoč nadaljnih. Dosedaj se tičejo deportacije samo južnih Amerikancev ter se po zatrdilu konzulatov latinsko-ameri-ških dežela vrže povsem prostovoljno. Ljudje, dločeni za deportacijo, pa odločno zatrjujejo,- da jim niti na misel ni prišlo, da bi se prostovoljno podali v domovino. Ker so bih brez dela, so šli prosit podpore na svoje konzulate. Konzuli so 'javili njihova imena pristojnim oblastim, ki so odločile po svoje. POTRES V MEXICO CITY V glavnem mestu Mehike je naenkrat nastala tema. — Po ulicah so se odigravali strašni prizori. MEXICO CITY, Mehika, 14. jan. I Prebivalstvo tukajšnjega mesta je občutilo ob sedmih zvečer močan potres. Hiše so se stresle v svojih {temeljih, in naenkrat so po vsem mescu ugasnile električne luči. Med prebivalstvom se je pojavilo strašno raafourjenje. Skoro istočasno se je pojavil na nebu čuden rmen sij, in izbruhnila je grozna nevihta, j Ljudje so kot brez uma tekali semintja. Po ulicah so se vršili strašni prizori. Opeka, ki je padala s streh, je u-bila enega človeka, štiri pa nevarno poškodovala. | List "Excelsior" pravi, da tako hudega potresa nI bilo v Mehiki že izza leJta 1911. Nastopila bo, da prepreči izprtje 250,000. — Zastopniki ministrstva v Manchestru. — Položaj v premogarski stavki neizpremenjen. MANCHESTER, Anglija, 14. jan. Vlada je posegla danes v težkoče industrije bombaža, v kateri je bilo dosedaj iaprtih 25,000 tkalcev. Državni pod tajnik Leggett je dospel danes v Manchester ter pričel takoj s pripravami za konferenco z organizacijo tkalcev. 2 njim so prišli razsojevalni u-radniki ministrsva in so imeli takoj z voditelji organizacij važna po-svetorvanja. Medtem pa Zboruj ejo zastopniki lastnikov predilnic v drugem delu mesta. Naraslo ije upanje, da bo mogoče skleniti kompromis in preprečiti stavko 250,0000 tkalcev. Posledica tega bi bila strašna beda med stav-karji. Na temelju novega sistema bi moral vsak tkalec upravljati mesto dosedanjih š&ih kar osem strojev. LONDON, Anglija, 14. januarja. Zastopniki vlade so nadaljevali s prizadevanji, da uravnajo premo-garsko stavko v Južnem Walesu. Od 1. januarja 1931 stavka 150,000 pre-mogarjev. Splošni eksekutivni komitej pre-mogarjev se posvetuje z William Grahamom, predsednikom trgovske zbornice ter Emanuelom Shinwel-om, rudarskim ministrom. Tudi ekekutivni komitej lastni kov premogovnikov je bil povabljen, naj se udeleži skupnih posvetovanj. Delavski delegati ter zastopniki delodajalcev, so imeli Včeraj ločena posvetovanja. Glede vsebine razprav pa ni postalo ničesar znanega. Položaj je ostal vsled tega neizpremenjen. NEP0STAVN0 OBOROŽEVANJE Zastopniki raznih držav! so se posvetovali v Pa-; rizu glede poročila vojaškega atašeja« | PARIZ, Francija, 14. januarja.— Tukaj se je sestala konferenca diplomatskih zastopnikov ter sklenila nasloviti na vse velesile spomenico, v kateri se je pritožila Francija, da ni Nemčija držala gotovih obljub glede razoroženja. Zunanji urad je objavil, da so bili na konferenci zastopniki Anglije, Belgije, Italije. Japonske in francoski zastopnik. i Kot zastopnik Združenih držav je • bil navzoč poslaniški atašej, Norman Armour. t I Poročila vojaških atašejev, v Berlinu in glede nepostavnih oborože- : vanj Nemčije so bila prematrena. j Armour «je poročal pozneje dr- , žavnemu departmentu. Nemško obrambno ministrstvo jej je pred kratkim ostro kritiziralo na- ; stop zavezniških sil, ki niso uvedle še nobenega razoroženja, čeprav je bilo to določeno v Versaillaki pogodbi. VULKANSKI IZBRUHI V ARGENTINI SAN ANTONIO, Argentina, 14. januarja. — V ozemlju La Pome se je pojavil včeraj močan vulkanski potres. Iz Cobre.su poročajo o velikem številu ponesrečenih in mrtvih. Lavo so začeli bij u vati baje trije vulkani. 32.500 ŽRTEV AVT0M0-B1L0V CHICAGO, 111., 14. januarja. — Lansko leto se je v Združenih državah ubilo pri avtomobilskih nesrečah nad 32.500 oseb. To je dognal "National Safety Council". Število ponesrečencev je za štiri oda:otke in ADVERTISE "GLAS NARODA WARDER ZAPOSLEN PRI PREMOGU Bivši newyorški državni komisar Frank H. Warder, ki je bil obsojen na deset let ječe, ker je nepravilno nadzoroval banke, je bil v Sing Sin-gu gladko obrit in ostrižen. Delati bo moral v skladišču za premog. PETDNEVNI DEOVNI TEDEN ZA PRISTANIŠKE DELAVCE _ i MIAMI, Fla., 13. januarja. — Iz- J vršilni odbor 'ameriške Delavske Fe- ' deracije .je pozval vlado, naj skrči delovni čas v mornariških ledjedel-nicah na pet dni na teden. j Naročite se na "Glas Naroda" — » * največji slovenski dnevnik v Združenih drŽavah. TKALCI SO SE ZADOVOLJILI Z DESETODSTOTNIM SKRČE-NJEM PLAČ BELFAST, Irska, 13. januarja. — Zastopniki gospodarjev in delavske unije so se sporazumeli glede deset-odstotnega Skrčenja plač. Gospodarji so najiprej hoteli slami delavcem plačo za dvajset odstotkov. Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se posluz.. jete naše banke za obrestonosno nalaganje in pošiljanje denarja v staro domovino. Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljen cev urino v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri nas Izdanih potrdilih Naslovljene! prejmejo toraj denar doma. bres samod*- *»»», hm nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, Id so opremljene ■ podpiran naslovljencev in žigom zadnjih pošt, katere dostavljamo potil)a tel jem v dokaz pravilnega Izplačila Enake povratnice so zelo potrebne za posameznike t slučaja nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih slučajih tudi na sodni jI v stari domovini. Nastopni sf iu i am Vam pokale, koliko dolarjev nam je začasno potreba poslati za označeni znesek dinarjev aH Ur. V Jugoslavijo Din 500 __________________ $ 9.4« • 1000 ------------$ 18.60 • 2000_______$ 37.00 * «0«-------------$ 46.25 " 5000 ----------$ 91.50 - 10,000----------------------------$181.80 - 1000 Lir 1M sot V Italijo 9 5.75 $11.30 116.80 $27.40 $54.21 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—. Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom iporuomt-te slede načina nakazila. Najna nakazil« isvrinjemo po Cable Letter za pristojbine 7f SAKSER STATE BANK OORTIANDT STREET NEW IOBI, a a Telephone Barclay 0380 — 0381 A« I »G EX 8 RXIODX1 NEW YORK, THURSDAY, JANUARY' 15,1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Prank Sataer, President Owned and Published by HOVENK PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedik, Treas. Place o/ business of the corporation and addresses of above officers: 21M W. Ifttfc 8tteet, Borsnfh of Manhattan, New York City, N. Y. — ------,--f--- "GLAS NARODA" (Voice of the People) Janko Stare 60-letnik. Pred dnevi je slavil v ožjem rodbinskem krogu svojo 60-letnico Janko Stare, davčni upravitelj v pokoju. rodcm iz Doba pri Kamniku. Issued Every Day Except Sundays and Holidays $7.00 ..$3.50 Za Inozemstvo za celo leto........$7.00 Za pol leta ...................................$3.50 Za celo leto velja list za Ameriko-Za New York za celo leto in Kanado ---------------J6.00| Za pol leta ................. Za pol leta ................................$3J» Za četrt lata____________$1.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glaa Naroda" Izhaja vsa Id dan izvzemši nedelj In praznikov. Dopisi brez podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli -pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLAS NARODA'*, 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3678 I mill I lllllllll Willi !■■■!— 'Krvav pretep z žalostnim koncem. ' Kronika božičnih praznikov beleži zopet razburljiv dogodek, je prav zaprav žalostna slika raziper, ki vladajo med kmečkimi fanti iz sosednjih vasi. Tega ni povzročilo (naključje, tudi ne nosi pečata alkohola. temveč je plod so/raštva. ki , ima svoj izvor v fantovskem "auf-| "orksu" in privede do obžalovanja vrednih pobojev in pretepov. Tako se je na tepežno nedeljo v Gorici na Krškem polju odigral naslednji žalosten dogodek pre .epa. To nedeljo so prišli fantje iz Jelš, med drugimi brata Pasek Alojz in Ln 12-lctni polbra; Janezek sama' Zagonetna smrt slovenskega orož- Žična žcl&znica bo velikega pomena doma. Okrog 7. ure zjutraj je dejal nika. za. vso Zetsko banovino, ker je av- Maksl svojemu polbratu Janezku.' "Polit ka~ prinaša ^iz Bihača tomobilski promet preko Lovčena da gre k sesedi Neži Kaueičevi ter . daljše poročilo o zagonetni smrti P-zirril zelo otežkočen. da hoče isto u&ti in oropati. Jane- erežniškega narednika Janeza Brod- zek ga od tega nameravanega de- nika. doma iz dravske banovine, j Namestu 16 let — dosmrtna ječa. janja ni odgovarjal in res — Maksi Janeza Brodnika so pogrešili že je pograbil maio sekirico ter odšel. v oktobru." Zadnji čas pred nestan-Čez kake pol ure se je vrnil ter po- kom je služil v Bosanski Krupi kpt vedal Janezku, da je Nežo ubil in komandir prožniške stanice. Dne 10. mu obenem zabičal, da o tem ja ni- oktobra je odšel na patruljo v oko-komur ne pove. Od oropanega de- liške vasi in bi se moral še zvečer narja 122 Din 30 par je Maksi dal vrniti domov. Tcda ni ga bilo več. Janezku Din 11.50. med tem ko je Njegov nestanek je bil tem bolj ču-cstalo gotovino zadržal za sebe ter den .ker je Brodnik užival splošni jo skril za deske v stranišču. Ker je ugled vestnega, požr.vovalnega in bil že zadnji čas. da se nato oba izredno sposobnega crožniškega ko-bratca odpravita v šolo k Negovi. mandirja. Vendar se je opažalo, da j Peter Zgaga I MMBMBaMlllIlMIBrillMCTiMmMM^^ Najlažje je prevarati tistega človeka. ki se smatra lu bolj pametnega kot so drugi ljudje. Dne 4. junija 1. 1. je okrožno sodišče v Splitu obsodilo na 16 let ro-t-ije Ivan Buluka. ki je 36. septembra preteklega leta usmrtil svojo prijateljico Tano Prv^n. Njo :n njeno dete. svoj 3 hči, je zaprl v hlev J gledališče in kinematograf se mu je in vse skupaj zažgal. Naslednjega zdelo škoda denarja. To je zgodba c skopem fantu, ki je imel čudovito lepo ljubico. Ona gu je ljubila in še uje bi ga imela, če bi ne bil ;ako salemensko skop. Drugam je ni peljal kot v park. za dne so našli ma:er in dele zoglenele na pogorišču. Pri tem je Bulu- Nekcč sta celo popoldne hodila po parku. Šel? proti večeru, ko mu je ku pomagal 21-leni Ante Jovič, ki|iiic.-jla reči. da je lačna, ji je kupil BORBA PROTI KOMXJOTSTOM Tokrat nis^a hotela pasirati poti, Se je zadnje čase ponašal precej ki vodi mimo domovanja umorje- čudno in se 11a lepem vdal pitju. ne starke in da se temu izogneta. Dva dni pred nestacikom j:? bil v sta krenila po stranski gozdni poti. družbi svojega tovariša narednika koder drugače nista nikdar hodila. Kuharja iz Glodine, s katerim sta Ivan, Prane Sevšek in Franc Toma-j Po tej a gta se vrnila tudi t žin k m-j.ši. v podružnično cerkev v Gorici. Komaj pa so po maš: okoli je bil zaradi tega obsojen na 8 let j frankfurter za p?t centov. Nato io robije. Obsojenca sta se pritožila j je pa spremil do doma in odšel peš zaradi previsoke kazni, državni to-;v drugi konec mesta, kjer je sta-žilec pa zaradi prenizke kazni. Te ' .10 v al. Ameriške oblasti se z veliko vztrajnostjo bore proti komunistom, njihovim nasiljem in njljovim doktrinam ^letle si rmoglavljenja obstoječega i*ejs:«vi udarcev in že je dobil; !Alojz Pacok močan vbodljaj z no-j Ma,icsl je sprva sicer tujil in za-Ižcm v hrbet, njegovega brata Iva- j"ikal vsako krivdo, ker pa je uvidel. na. ki je priskočil na pomoč, pa S3|da mu ne bo mogoče uiti roki pra-r koli pobili na tki. Občutne po.škod- ' vi-e- kenečne dejanje priznal, izbe Z3dobila še Franc Tomažin, igo^arjal pa s?, da ni imel namena starke umor .ti. temveč dni je prispela v Split rešitev ka | Ko je bila sama. v svoii scoi jo je cijskega sodišča v Zagrebu, s kate- j začela viti svc:a jeza. ro se sodba v toliko spremeni, da je j — Nak. takega moža pa ne. Za Buluk obsojen na dosmrtno ječo. j ve sve: ne! Za božjo voljo, sai bom Joviču pa je prvišana kazen od 8 morala lakc-:e umi : .i če se-poročiva! na 12 let ječe. Zagrebška kronika samomorov. 29. decembra dopoldne je posku Preiskava je predvem ugotovila, šala izvršiti v svojem stanovanju j da je njegove uredovanje v pisarni samomor Rusinja Margareta Luci- bilo v najlepšem redu in so v bla- šk;, 3G-letna žena inkasanta. Zav- gajni našli ce'o nekaj njegovih pri- il-j. je večjo količino veronala ter ;e hranjenih :isočakov. Za beg torej pri estala v glebeki nezavest:. Šele ob Brodniku ni moglo biti povoda, za- 5. popoldne se je v bolnici n?koliko ta sta obstojali samo !e dve mož- zavedla, ni pa da!a na vsa vpraša- ^ nosti: da je bil umorjen ali pa a-a. naj nobenega odgovora, in mahala . . »ti 111 j u— 1 t 01 liri pn ie n^kdo sunil 7 vilicami v!-?LarKe umor.u. temveč jo aauu u-, !ki ga je n.xao sunn z v . i7kor^.ki =_ je izvršil samomor. Preiskava je do- same z rokami, češ, da se to niko- , vrana m Franc Sevšek. Prva dva mG-lu ler — cas i^Korj^Ki m oa-, . , ■ ^ • -- Iv7-ti ves denar Ko na ie starka ie-^nala- da Brodnik zc nekaj casa gar no tiL-e. Jstv. morala oskat: nujne pomooi v , ^^ Zl ^ JZ 'skrivaj zahajal v hišo cesarja N-a- ,krški bolnici, druga poškodovonca^ ^h^t i^^vik. ki je musliman ter ma tri »>a sta v domači oskrbi dl zhkovec pobra. vso go.ovino in 3 ; prebrskal vse. se je konečno domi- in samcti 03 Huda nesreča. m- da bi ^ VCIldar zamogla starka, jkor Frčpcvedujejc nekateri, je Sred- i ki se ba 7"pet obvestila, izdat:. Daj z Krškega pišejo: Pred dnevi je prepreči to< je vzel ponevna v roko. zadela huda nesreča vestnega ru- V Preradovii*evi ulici se je poskušala za?trapiti v svojem s.anova-vanju 22-letna An-a Šajnberger. zasebna uradnica, rodom z Dunaja. V- nji je dozorel trden sklep. Šla je na cesto najela taksi in se odpeljala k njemu. Stcpivši v njegovo sobo. je vzela iz roone torbice nikelj in ga vrgla :prcdenj rekoč: j — Na. tukaj imaš nikelj, k: si ga 'da! za frankfurter. Nočem, da bi za-; radi mene trošil denar. On je pobral nikelj in j 3 hvalež-; no pogledal rekoč: - Oh. saj se ni tako mudilo. Saj mi ga lahko drugo nedeljo da-Do druge nedelje bi že počakal, saj te imam rad. Na svetu so neumnosti, ki se širijo z naglico nalezljivih bolezni. iskavaJnefn zaporu v Bos. Krsupi. Dne 21. decembra je naneslo na- malo sekirico ter začel z isto udri-j darja 50-lc.tneg'o, Antona Omerzo, ki haLi po glavi na tleh ležeče ^ 1 je bil zaposlen v šahtu -Reštanju" ! C|yc žrtve in sicer tak3 dolgo na Senovem. Imel je nalogo izva- jp o njeni smrti j3reorič*il. Pri- iža-ti polne hunte in dovažati praz- !zadejal }i je na gljvi najmanj 14 (ne. Usoda je hetela. da je-v ni. jtcžkill ran ter pus:il sv0=0 žrtev le_ jkljiwje, da je neki pastir pri iska-iži porinil prazen hunt v rov, stopil j ^ v m]aki krvi ^ po polneg-a, da bi j;a potisnil na 1 "šalo", ki pa se je iz nepojasnjene-j Ves. c tem groznem roparskem ga razloga dvignila in je pod njimjumoiu, kakoršnega kriminalna kro-zazijala črna globina, kamor je po- jnik- v Sloveniji ne beleži, je razbu nik ljub m kal z eno izmed teh žen Živela je že neke j let v Zagrebu, a in je z njo gojil nedovoljene odno- je o;:tala poslednje mesece brez slui,-sc. Zaradi suma. da se je Nadarevič jbe. Zaradi tega ji je pričelo življe-krvavo maščeval nad Brodnikom, so nje presedati ter jc izpela znatno prvega zaprli ga pridržali v pre-i količino sublimata pomešanega z i; VLiCJKiK obrestujemo jm> 4% mesečno; reKtuje <^<1 1. febr. naprej, ; I ebresti &*> pripišejo h glavni«-! sta odšla , . ŽENI1NA PONUDBA. Rad bi se seznanil z PARMARICO, ki pctrt'buje dobrega delavca in gospodarja; imuni nekaj denarja in ittim mirnb in pošteno \ žKlfenje. m»tl in očim odjP&te'na*: Farmar, 20#€ M^Liu««^ ostala 10-totni Mak«!,St., Chicago, OIL Elektrifikacija Čakovea. Ker je p:ncvno pripovedoval? sosedom, da namerava izvršiti samomor. ker je izgubila svojega šele 30-letnega soproga in nima nika-klh denarnih sredstev za življenje, policija upravičeno misli, du je Pan-tičeiva že izvršila samomor na kakšnem samotnem kraju. Dopisu Detroit, >lieh. Ne bom opisovala delavske razmere, ker so vedno pod ničlo, omenim pa neko drugo stvar. Oitala sem v 'Prosveti" kritiko igre "Testament". V kratkih besedah -povem, du delavec ni umetnik Po vesteh iz Bukovca je bila te'odrov, ampak vsak dela po svoji dni popisana pogodba med občin- moči in zmožnosti, in po navodilih sko upravo in neko zagrebško tvrd- .igrovedja in pisatelja iger. Zato pri-kj ki je prevzela instalacijska dela , znam, da je F. C. pisal kritiko v za elektrifikacijo mesta. S.roški so ;"Prcsveti" le iz sovraštva do posa-proračunjeni na 1.500,000 Din. meznikov. Naj se spominja igre f'Veleja" in vloge Lenta. F. C. ime-Pospeševanjc gojenja tobaka v Ju-i nuje ljubezen do dramatike, a jaz goslaviji. : pravim, da ne piše iz ljubezni, am- Uprava monopolov je sklenila v | pak iz sovraštva do igralcev, teku prihodnjega leta ustanoviti to- j Ko bi bil F. C. igrovodja, "Testa-bačni institut, katedemu bo pover-'ment" bi se v "Prosveti" čftalo o jena naloga, da preizkuša In določa i najbogatejšem uspehu. Mislim, da nuj bolj še vrste :obaka. Žična železnica na Lovčen. Kakor poročajo iz Cetinja, se bo prihodnjo pomlad pričelo z gradbo žične železnice iz Kotora na Lov-šen, s katero se bo zlasti privačal gradbeni materij-ad, potreben za Ce-tirtje. kjer se bodo- gradila razna javna in privatna poslopja, uradniška stanovanja In moderen hotel. | Zorman in drugi pisatelji iger gotovo razumejo svoje delo. Star pregovor pravi: Kdor vidi druge, ne vidi samega sebe. Zato bi bilo dosti bo-Aje da v drugič bolj previdno opiše. kar vidi. Ne pišem iz jeze in sovraštva do F. C., ampak iz prepričanja in res-iiice. Pozdrav! Mary Bartel. VABILO na VELIKO MASKERADO - KI JQ PRIREDI Slovensko Pevakt* Društvo' AN" v SOBOTO, DNE 7. FEBRUARJA Začetek ob i. uri zvečer. v SLOVENSKEM NARODNEM DOMU (American 5>loveniatn Auditorium) 253 Irving Avenue' v Brooklyn, N. Y. Vstopnina 5«c. * ^ Čekiranje obleke lftc. MASKE DOBE TRI ^AGRADK V ZLATU I.—IL—$5.; UI__$2.50 Gostje glasujejo, katere maske dobe nagrado. pomarančni *n Krofov ples. — nagrado $2.50 ~ • dftbf' tai, ki dobi največ pomaranč aH krofov. Ker je preskrbljeno vsestransko, se priporoma za velika ----'SLOVAN0 •_w - je-. In mladi častnik je rekrl polkovniku; — Papa, pravi, da morate iti s s s.vDjim regimentom na eni grič. Stari polkovnik je -od jeze zardel kot kuhan rak ter nahrulil mlečezobega adjutanta: — O. papa piuvi? No. potem je pa prav ec papa pravi. Prosim vas, t povej*te mi. kaj pa mama pravi? * Hvaležnost ni nič drugega kot hrepenenje, da bi človek še kaj več debil. H- Stražnik je zulotij ribiča, ki je sedel na bregu in lovil baš pod tablo na kateri je bilo zapisano z debelimi črkami, da je v jezeru ribolov prepovedan. — Tukaj je prepovedano ribariti. — mu je rekel. — Postava je :aka. da vam moram zapleniti vse. kar ste debili. — To je pa nekaj krasnega! — se je zasmejal ribič. — Nikar se ne norčuj-te. Vse bom zaplenil, kar ste dobili. — Poslušajte me, — je odvrnil ribič. — Tukaj sedim natančno sedem ur. Vse. kar sem dozdaj dobil je: revmatizem v levi nogi. zobobo' in nahod. Ako mi vse 10 čimprej vzamete, vam bom jako hvaležen. * Ponavadi smatramo le iiste ljudi za pametne, ki so našega mnenja. * V neki jiewyorski hotel je prišel postaren in slabotno oblečen človek in prosil za delo. Hotelirju se je smilil in ga je najel za pometuča. Staremu revežu je šlo delo le počasi od rok. Toda bogatemu in re-jenemu hotelirju se je smilil in ga je obdržal. •Nekoč mu je rekel: — Le koraj-ao, ne sm€?te obupati. Vzel mu je metlo iz rok in mu pokazal: — Tako je treba pometati. Se boste že privadili. Če verjamete ali ne. tudi (jaz sem bil naaprej po-metač, danes sem pa larftnlk hotela. Vidrte, to je Amerika. Pometač je pa odvrnil: — Če verjamete ali ne. tudi jaz sem bil nekoč lastnik hotela, chines sem pa po- mCtač, Vidite, to je Ajnerika. * Včeraj sem opazil v listu na zadnji strani članek z naslcyom: "Žene naj imajo besedo!" O.^ftj jo imajo, saj jo imago! Pa še ka*£ho! '- *G LAS NAS i ■ MMi»i ODA* sfsassaa*^ NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 15, 1031' The LARGEST SLOVENE DAILY .1 BLAMIRANA DUNAJSKA ARISTOKRACIJA J. H ROSNY: ZLATOLASO DEKLE Pred meseci, — je pravil La- I dala. Lastavke so švigale nad vodo ka, — je nadaljeval s pritajenim vandres. sem posetil gredoč mimo i H ki stre>, na koncu dolge veje se glasom. — Njena hčerka je moja va*< Aignes-Noires strica Jacquesa je gugala veverica. hčerka. .. meje'drago dete. Gorje! Lavo!sa. ki ima tam lepo posestvo. Dekle je bilo še bolj zapeljivo. Bil je bas doma z dražestnim Stal sem nepremično, zadrževal sa-svetlolasim dekletcem. Objela sva po in občudoval njeno divno telo. ^e bratski, kajti bila sva skupaj na. Suha veja se je zlomila pod mo- | iatelj, strašno se bojim, da utegne bc;išču in Jaques je pobcial deklet- 1 jo nogo in dekle se je obrnilo.1 biti mala.... in v treh skokih Mati je blazna, neozdravljivo, pravi zdravnik. Morali so jo odpeljati v umobolnico. Jaz se pa bojim, pri- ce, rekci: Moja vnukinja.... Moja draga vnukinja. V njegovem jflasu je bilo nekaj bolestnega, kar me je ganilo. — Pa se vendar ne mučiš? — Da. mučim se, — se je oigo- Izročil je deklico vzgojiteljici, ki jo je odne«la. Zaradi otroka.... Bojim se... Da.... zares se bojim. Začuden sem ga pogledal. — To je cel roman, — je nadaljeval. — Le poslušaj. Preti koncu avgusta 191B mi je notar v Ai$-lrs-Bains sporočil, da sem podedoval ]>o stricu Hva?intu premičnine in nepHmičnlne. Nisem poznal strica, niti njegovega posestva. Rodbinski spori, poostreni s stričevo požrešno-tjo. so nas docela lo-rl!i cd njeua. In take nisem nikoli videl tejia neprijetnega" vzorca človeškega rodu. Znano ti je, da sem bil ranjen pri Chemin-des-Danes in irxjel sem bolezenski dopust. In ako sem trm bolj razmišljal o svoji bndočno^ti, kajti zmaga Francije je bili* že debijena. Dohodke sem imel oič*e. kajti oče mi je bil umrl Ni izgovoril strašne misii. Obstal je zamišljen pred neskoč-nim mrakom majskega večera. Zagledala me Je je bila v gošči. * I — Vila! — sem zašepetal In znova sem jo zasanjal. Mo;a ■ bodešnost in sedanjost sta bili tes-J no združeni z vitko silhueto in z zlatimi kodri. Še nikomur nisem pravil o nj:, Skrival sem svoj spomin pred ljud- 1 mi. da bi nihče ne odkril moje tajne. Pojem sem jo srečaval često in' ~ kmalu je nisem mogel več pogre- Prt*ivalstvo sveta se je pomnoži-šati. Iskal sem jo željno in hudo1"0 od leta 1913 do 1918 23 10 mi je bilo. če nisem videl vsako °d5t" Zdaj je na svetu 1.962,300,000 jutro njenem očarljivega obraza.' ljudL Svet se je ba*e skrčil- od*ar Nekega dne sem našel svoio vilo z imamo radi0 brzoparnike, lokomo- 150 MILIJONOV UUDI SE v v ISCE razouščenimi lasmi težko sopečo. it:ve ,n letala- Seveda Je ta trditev Bežala je na vso moč Za nji je te- relativna" skrčil £C ni svet. ni-kel fant zagorelega obraza. i 11 razdalia t-mveč samo čas, ki ga Čim me je zagledal, s- je za hio ! Posujemo, da dosežemo daljne ; usuvil. potem je pr. srdito zakle!, i kraje- Gctov° je še mnogo evrop- ' se obrnil in izginil. I sklh dežeI- *jer bi se lahko Preživ- Dekle je obstalo z razpuščenimi Iial° 100 ali več milijonov ljudi. , Seveda ni mogoče, da bi se v to 1 ali ono državo takoj priselilo mi-I lijon novih ljudi. Koloniztcija gre lasmi. — Vas smem spremiti? — sem jo vprašal. Ni odgovorila, molče se je napo-' P00*131 z menoj skozi gozd. Prispela - Južnoameriška republika Brazi-do ribnika in dekle se je u- lija b| lahko sprejela najmanj še na zelo slabih nogah. Odpotoval t stavila pri njem. Iz vsega njenega ' 150 miliJ°nov ljudi. Obseg te repub- to CA n 1 Klf « a « A irnln n Jmaipa a ma { m a wt s . like tila sva ami torej v Daupline in tako sem pcita! lastnik tega lepega posestva in hiše. opremljene z vsemi udob-stvi. Rad imam to prekrasno gftez- do. Čeprav imam toliko, da bi lahko dobro živel, sem sklenil gospodariti tu na posetvu. ker priznavam hO?.ialistična načela. In imel sem srečo, da sem našel dobrega in veslnega upravitelja. Vsako jutro sem nadziral delo po pol'u in senožetih. To so bili divni trenutki. V tem kraju je mnogo, sem opazil, da je ni. potekov, ptic in divjadi, nrugega Bila je sireta in živela je poklica si nisem želel. lzjJrehajal sitni teti, ki jo je redila in oblačila sem se poln čarobnih sanj ob re- drugače se pa ni brigala za njo. bitja je vela zdrava, opojna mi kavnost. Dejal sem: — Ne morem vas pustiti tu sa me. Vrniti se morava. — Iz mene je govorila bojazen in ljubosumnost. In zopet ni odgovorila. Kar se je zasmejala. privila k meni in me objela s svojimi nežnimi rokami. Kaj hočemo? Izgubil sem glavo. Ko sem se zopet zavedel, sem jo hotel nekaj vprašati. In šele tedaj sploh ni tečno znan. Človek bi dejal, da je to dežela brez mej. 1 Na zapadni, severni in južni meji _ j sp'.oh še nihče ni bil. Brazilci pravijo, da meri Brazilija 8,337,218 I kvadratnih kilometrov. Leta 1888 , so našteli v Braziliji 14 milijonov. ki, po dremaiožem gozdu ali zelenih gričih. Srečem sem bil tem Jx>l) ker sem videl, kako se težki obla-i krvave vojne trgajo. Tako sem živel mirno, dokler se niAem seznanil z zlatolasim dekletom. Bilo je jutrd, ko sem jo prvič srečal; hodila je po gczcfu. Njeni lasje "so bili od daleč po-droni plamenu. Njene oči so imele barvo jezera. Skratka, bila je dra-žestna, očarljiva. Komaj se mi je pokazala, je izginila v goščo. Sanjal sem o nji ves dan in skoraj vso noč. Sicer me pa ni posebno zanimalo, kdo je in kaj. Sredi septembra sem jo srečhl na bregu reke, v kateri se je gle- UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Vsebuje SLjOVNICO IN KRATEK SLOVAR FOSERNO POGtAVlE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjiga Je M* »ref MULACEKA, ki je živel tfolgo tet t Ameriki. 295 strani. Cena $|.25 "GLAS NARODA" NEW prebivalcev, zdaj jih je pa okrog 36 milijonov. Brazilci sami trdijo, da bo njihova zemlja nekoč preživljala 200 milijonov ljudi. To se sliši tembolj čudno, ker preživlja zdaj težko še tiste, kar jih . ima. , Večina prebivalstva se drži v mestih prj poljedelcev je razmeVoma malo. Iz-vzemši kavo in sladkorni trs se ljudje za poljske pridelke ne zme-In da ti povem vse — bila je; nUo iftnogo in če nastane kriza duševno bolna. Pri vsem tem me j trgovine s kavo in sladkorjem, za-, vest ni pekla, kajti zavedal sem se, j ide vs& Brazilija v finančne tež- da krivda ni bila na moji strani, j koče. Fnančno krizo preživlja Bra-vsaj v celoti ne. Ko sem izvedeli ziH3a baš sedaj, resnico, se mi je zdelo najpamet-j Seveda Brazilija ne bo vedno ta-neje za nekaj ča,sa odpotovati. Vr- j ko redko naseljena, kakor je zdaj. nil sem se šele v decembru, rešen j Ne dvonino pridejo kolonisti, ki vseh vojaških dolžnosti. ! bodo začeli obdelovati zemljo tam, Jacques je obmolknil in povesil; kjer so zdaj še pragozdovi. Brazilj-glavo ska narava je belemu človeku sov- — To kar si videl, je njena hčer- j ražna. Bori se proti njemu v prvi vrsti z raznimi boleznimi, med katerimi je najhujša mrzlica. Toda človek se ne boji nobenih ovir, če mu gre za golo življenje. Tudi po drugih, zdaj cvetočih deželah so bila prej močvirja, v katerih so prežale na človeka nalezljive bolezni, pa je kolonizacija vendar uspešno napredovala. Tako bo nekoč tudi z Brazilijo, kjer je, kot rečeno, prostora najmanj "še za 150 milijonov'ljudi. siK'cfr,- pflg pjfci ojln. "''""> SAKSER STATE BANK 12 CORTLANDT STREET NEW TORK, t> Z. posluje vsak dejavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure rositftslnM mi n H lUn 1» atUMftta« DVA BIVŠA VLADARJA NA , POTI V ZDRUŽ DRŽAVE _ - • •. t HAVANA, Kuba, 14. januarja. — Dva izmed štirih predsednikov, ki sa predsedovali republiki Guatemala v manj Ic^t enem mesecu, sta na poti v Združene države. To sta Lazar o Chah.cn, ki je odstopil zastran slabega zdravja, in general Orella-na, kateri je bil odstavljen , da sporočiva Veličanstvu, da je Egipt že na naši strani. Cez teden dni so pa prišli na Dunaj švicarski Usti, v katerih je bilo naslednje poročilo iz Pariza: — Na ibaoffiketu, ki so ga priredili včeraj francoski politiki na čast egipfcskemu podkralju Abbasu Hil-miju^I, je izrekla Njegova Visokost tele značilne' besede: — Velecenjeni gospodje! Globoko ganjen se vam iskreno zahvaljujem za nepričakovano gostoljubnost. Cenim jo tem bolj, ker se po pravici prištevam med va-s, saj sem na polovico Parižan, na .polovico pa Francoz. Zato naj mi bo dovoljeno izraziti iskreno željo, da bi pravična stvar, za katero se borite, čim prej zmagala. Slovenski i v južnih državah bodo hvaležni FRANKU TROHU za njegov spis, ki se čita kot veselo-žalostna zgedba. Po šumah Georg?je, Alabame in Texasa nas vodi Troha in na podlagi lastnih izkušenj opisuje svoje doživljaje. Vsebina spisa j« mehka, prisrčna. Nihče bi slovenskih gozdarjev ne mogel bolje opisati kot jih je Frank Troha za za Slovnesko-Amerikaneki Koledar za leto I 93 I. KNJIGARNA "GLAS NARODA", 216 West 18th St., New York Vesti iz Primorja. Nesreča ne počiva! Tudi smrt ne. Podvrženi ste eai ali dragi KAJ 8TE PA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO IN ZA ' OBRAMBO SVOJIH OTROKf Ali ste že zavarovani za slučaj bolezni, nezgod* aH emrtif Ako ne, tedaj pri« top i te takoj k bližnjemu drnStvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. Naša jednota plačuje največ bel-niike pod pere med vsemi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaia nad $1,100.000.00, članatva nad 20,060. Nova društva se lahko vatanovijo ▼ Združenih državah ali Kanadi % 8. člani. Pristopnina prosto. Berite najboljši slovenski tednik "Novo Dobo", glasilo JSKJ. { Pišite po pojasnila na glavnega tajnika^Joseph Piohlec, Ely, VOJAŠKI LETALEC SE JE PONESREČIL LIMA, Peru, 13. januarja. Letalski kapitan Concha in njegov mehanik sta se ubila, ko je treščil ob zemljo njun aeroplan. Goriški fašistični tajnik Avenan- ; ti heče z vso silo pospešiti prodiranje fašizma med "drugorodce" in pjita.ijančevanje, pri katerem računa na ^opemeč cerkve. Ko je prišel in pregledal pokrajino, se m mogel načuditi, da je fašizem po deželi tako šibek in da je po cerkvah še vse po starem. Takoj je zagrozil onim krajem, kjer je čutil malo protifašističnega duha. z o-strim nastopom in ob prvi priliki je očital nadškofu, da pridigujejo duhovniki še vedno slovensko. Ave-nanti zahteva takojšnjo uvedbo italijanščine v cerkev med Slovenci ket priče tek k izvajanju dispoziciji konkordata. po katerih morajo župniki govoriti italijanski je-; zik in tam, kjer je potrebno in pri kladno, dobivajo sporazumno s civilno oblastjo pomočnike, kateri obvladajo poleg italijanščine tudi krajevno narečje. Pridige in drii- • ge funkcije v slovenčini imajo biti le posnetek pred njimi v italijanščini izrečenih pridig in funkcij. Poljska vlada hoče izločit: iz tr- ' govske konvencije z Italijo klavzulo, po kateri je dovoljeno italijanskim plovnim družbam imeti ni?. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE poljskem teritoriju ageii-.-.jt zr. tu tražaški plovitbi v znatno ško--eljevanje preko Trsta. Ker je bilo dc. je interveniral tržaški clr-žr-ln; gospodarski sve: v FJinui prot: izločitvi klavzule. Predsednik reške pokrajin k-prave dr. T. Bati'- ju iz v.j 'al k \.rc-racunu za 1931. tla ne o j na raz;) lago niti dovoli sredstev stroškov, ki -o po zakon vi *xXj\t Pokrajinski proračun je bil stiv Ijen z naložitvijo največjih ž.u ^ davkoplačevalcem in s skrajnim krčenjem izdatkov. Ravnovesje j: odvisno od razbre annitve s strani ministrstev ^lede prispevkov za tri srednje sole in oci opustitve vsote toO.OOO lir za vojaško letališče. N pa trohice upania. da bi ministrstvo temu ugodilo. Dr. Bačič je omenjal. kako so po doželi slabe in nevarne ceste ter da je zadnji čas. da bi se temeljito popravile. Toda v ta namen je določenih samo 150.000 lir namesto 40O.ČOO. pa !e ta postavka ni sigurna, eč bo treba novih utesnitev v proračunu. Tvomice testenin v Zadrti so se! v zadnjih letih dobro razvile, ker dobivajo prvine brez carine in ker smejo svoje izdelke svobodno dova-žati v Trst. V zadnjem času se je dovoz, ki krči tržakim tvornicam odjemalce, še povečal, ker so začeli i izraoija:: ugodne konjunkturo v Zadar clošli italijanski špekulantje. Ker oblasti to trpijo, se je obrnil tržaški deželni go-pj;' -r?!-:: ve: do Ministrstva, da prepreči špekulan-.'•! - r. .. i dovo- I ■ a:h 7' .;::u ' • n'e-ovega ž k g.« v -p _::«; - : . j . , ■ i s. BaHfflW'i^l T. 7* s T-c y.:i 2tinrmjr> •• Bolnih «vl""ri!i Prvotnih prchladHi Bolečinah v pr«"], Ckortlem tilni! a Bolečinah v hrlit.. Izvinih iri Pre vlečenjih Mcvralgiji r>o?'jtc it A C 1! O K Iri;..« ... riulllli.i 1.1 ..noju vas -a,uruj<-. Kriji n:.-. , : p'i"i * t r '.-IHa ti r .,j,i.«K. Mi-vunr iij».r.i'«- 1'AIN- EXPELLERjd, y: j.:,;. . .tj atLi.ki.iv i. V Tfth Ickari^ali 35c ill 70c. Ali dirrL*.i:u Iz: Th* Laboratories Crf r.Ad Rl( HTER tf rOJ Br nftv ano south riiTrt srs. tiROOKLYN, rM.V KILLS PAIN- gK;:;;;:,:' ■• ............ iWi&F::;:*.. : "i« " • ' - sWiMMiaas«^. ^-t^jiiaK; mwn .i; -^.citTi s m - S Zbirka štirih zelo za-< " nimivih knjig slane $1.35 .t: i KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18th STREET fi STAROST BREZ NADLOG doKcžet«* % zdravljenjem x "PLANINKA" zdravilnim Čajem, ki p«>\**rrožnoM. "Planinka'' zdravilni čaj je že let:i in leta preiikiijmii nliiJfcUn<> In preprečc-VHlno sr*->lxtvn. Zahtevajte v lekurnalt sarn.i t>r;iVI l'LA.VIXKA <\ij BAHO-VEC, v plombiranih iiaketili in a iiapiMim proizvajalca: — Lekarna Mr. Bahevee. Ljubljana Interesenti, obrnite tu- po brezplačne informacij« nu gori Imenovano lekarno ali pa na naSejta saatnpnika — THE CHEMICAL. mOOUCTt CO., 2» Fifth Avenue, New York, N. Y. Mali imajo velik uspeh H i 'i . V . • ' V I j>mniwiwiiiiii"iii um i iiiiiiii'ii I'H'fiiiii'p'' nmnniar^ri^TweiiBtiye'iRii mrmwysz-rui cr: i ; .iL^ZJL, • ■ .; j'- . M •GLAS NARODA" NEW YORK, THURSDAY. JANUARY 15, 1931 mU, The Wlir.KST SLOVENK DAILY in U. 8. A. 17 < Nadaljevanje. > — Kdaj Je prišel Willert domov? — Btlo 'je te pozno, kajti bil je v gozdu in od tam je daleč. Bilo je zi okrog devetih, in prinesel je mrzlico že s seboj. Ko smo ga deli v posteljo, je že fantaziral! — Ali se Je ustreljeni gospod pred kratkim sestal s kakim divjim iovcem? — O tem mi ni ničesar znanega! — Ali mislite, da mu kdo tukaj ni naklonjne in da ga je vsled tega za vratno umoril? — To mi je nepojasnjivo! Divji lovec je moral biti. Ti ljudje streljalo kot vragi, posebno če jim je kdo že dolgo za petami. Willert je pri M*gel, da bo enega ujel. Raditega je bil vedno na nogah. V goščavi imajo lepovi svoje skrivališče. Ali vam ni rekel o tem ničesar ribič Main-uard? Rekel mi je is:o kot vi. Dobro je, Eckhardt. lahko odidete! Ostale so le še tri glavne priče, namreč Krausneck, Sibila ter Regi-na. slednja kot glavna«priča. Krau.^ne^k nI mogel ničesar povesa izpovedali. Po njegovem mnenju je moral biti morilec po:epuh, katerega je presenetil pri kradnji clomov vračajoči se Viljem. BORBA S KAKTUSOM Boj, ki ga bije človek z naravo, da si zasigura eksistenco ali pa vsaj golo življenje, je prava vojna dveh žilavih sovražnikov, ki srdito KNJIGARNA sovražniki v živalskem carstvu .drže braziljski kaktus v šahu, potem pa povabiti te sovražnike v A v-j ttralijo. Zadeva pa ni tako eno-; napadata, manevrirata in operira- stavna, kakor bi človek mislil. Tre-ta z enako zvijačo in mržnjo, ka-i ba je v prvi vrsti spoznati naj-kor v vojni človek s človekom. O- hujše sovražnike kaktusa, o katerih glejmo si samo boj, ki ga biie je treba vedeti, če bodo vzdržali stralski kolonist s kaktusom. Ta drugačno podnebje in če se bodo zgodovina ima komično-junaški j sploh mogli uspešno boriti proti značaj, kajti vojna med kolonistom j kaktusu. Vlada je odredila komisi-in kaktusom v Avstraliji je nastala jo biologov in entomologov. Komi-iz neumnosti, seveda človeka, ne pa sija je začela svoje delo s tem, da kaktusa. Človek ima pred drugim ■ si je preskrbela po možnosti vse živim bitji na zemlji to prednost,! vrste žuželk, živečih na kaktusih, da lahko nosi glavo pokonci in da in jih prenesla v Avstralijo. V Av-je lahko bedast. straliji so pa#čuvali te žuželke kot Ni znano, kaj je napotilo gu-. punčico očesa, vernerja Phillipa, da je aklimatizi- . Med žuželkami so bile tudi take, ki ral braziljsko Opuntio, ki ni niti niso mogle kljubovati raznim av-lepa, niti korisfna, pač pa se med stralskim žuželkam in so kmalu ak-njenimi bodicami zelo radi skriva- limatizirale. Največ pričakujejo od jo poljski škodljvici. To se je zgo- j lisaja Cactoplastis cactorum, kadilo 1. 1788. Leta 1839. je pa zasa- { terega se ^e razletelo v štirih letih dil neki kolonist novo vrsto kaktu- 300 milijonov tako. da bo čez tri sa, Opuntis inermis. S tem kaktu- leta razširjen po vsej Avstriji. Že v som so ga vezali nekakšni senti- prvem letu je iztrebil ta mrčes mentalni spomini. Njegovim sose- kaktus na površini 15,000 ha. Zdaj dom je kaktus ugajal in mislili so, sc- se že kraji na progi 150 km, kjer da bi se dala napraviti iz njega ni nobenega kaktusa, čeprav jih je Nato je sleiila Sibila. Krausneck se je nato napotil k Regini. ki je dobra živa meja. In tako je začel je bilo še nedavno toliko da ni > akala povelj^ da se napoti k zaslišanju. j dotični kolonist navdušeno deliti t mogla uspevati nobena druga rast- lina 'GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. 99 M (Nadaljevanje.) SPISI ZA MLADINO: T.ANGL) 2. IT trdo Tesano. Pripovedke ln pesmi ........................ 3. ST. trdo vezano. Vsebuje 12 pove«! ........................ 4- st. trdo Tesano. Vsebuje 8. povesti ........................ JU 5. zv. trdo vezanr.. Vinski brat .. M 6. st. trdo vez»no. Vsebuje 10 po-Testl ..........................50 IGRE: Benciki trgovec. Igrokaz t 5. dejanj .M Cyran de Bergerac. Heroična komedija t petih dejanj ib. Trdo ve-««no ..........................1.7(1 Edela, drama t 4. dej........... .«• Marta, Semenj t Rlchmondu. 4 dejanja .......................30 Ob vojaki. Igrokaa t Štirih slikah .36 Tončkove sajue na Mlklavšev veter .Mladinska Igra s petjem t 3. dejanjih .................. K. D .R. drama v 3 dejanjih • predigro, (Čapek), ves. .......... Revizor. 0. dejanj, trda Tesana .. (Cretan je Parnikov —1 Shipping New« — .M .45 .75 - Obžalujem, da se morate mučiti, gospa baronica. — je rekel fod- I sc^edoni poganjke in seme. | lina. Prebivalstvo se zdaj veseli, da Veronika Deseniška. trda vez ....1.5« luk Meram p.i vam predložiti ista vprašanju, katera sem naslovil na' 30 let so pa k°:°nisti spozna- je končno dobilo pomočnika, s ka-,Za križ in svobodo, IgrokaS t 5. ostale piic«-. Ali - le 7ara?ili v pre.rkli noči ali prej kakega tujca, ki se cU kaktus nekoliko pretirava.j lerim bo izgnan nadležni gost, ki! dejanjih ...................... iS Je pr.kazal v bližini jiradu? ; Ž.va. meja c bila .-:cer imenitna. so ga bili nespametni predniki po- ijojgu oder: i toda kmalu se jo kaktus tako raz- vabili v deželo. Seveda je pa vpra- ] — Mislim, da. — je odvrnila Sibila s trdnim glasom in njene roke lezel, ck ie začf; izpodrivati vse šanje če jim ne bo čez nekaj let 4* 5 dejanj..... so se trdno oprle na r-.b stola, ki je stal poleg nje. % i druge rastline. Leta 1900. je po- delal morda še večjih preglavic | LČL ^L^liT^4. " M Sodnik Belcw se je presenečen vzravnal. j kriva!a Opuntia inerms pet mili-^es, ki jim zdaj pomaga trebiti Z nailh gota ............ Tu je biio nekaj novega, mego^e nitka, katere bi se je mogla držati l jonov ha rodovitne zemlje. leta in zatirati kaktus. 3- snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ' J"1 ' 1920. pa je že 30 milijonov in vsa- ..Neža, Sanje ...................00 Prosim, pripovedujte mi vse natančno. Vnaprej pa vas moram ko leto je povečala svoje kraljestvo---13- "ooP1*- Vestaika, Smrt Marije opozori l na to. da morate svoje izjave po potrebi potrditi s prisego, j za 500,000 ha. Kolonisti so bili vsi T<> nii u- 7ixano, gespod sodnik. Izgovarjam le sum, kajti če bi bi-' iz sebe in nazadnje so se obrnili na Ktc, ln dvignila obtožbo, — je odvrnila stara dama ter ponosno dvi- i državne oblasti s prošnjo, naj jim l^nila glavo. i priskoči na pomoč. Država sicer ni Na njenem cbrazu se je v tem trenutku izražala neupogljiva volja , nič pametnejša od navadnih ljudi, J Zadnja desetletja so prinesla sve-ler brezobzirna strogost. ' pač pa ima večje možnosti. Tako tu toliko važnih izumov in odkri- Povejte torej! i ima možnost obrniti se na biologe tij, da se bo polagoma uresničilo 16. januarja: Paris*, lJa\r<» St. LuuIj. Cherbourg, llamburz Afiuitaniu, Cherbourg 17. januarja: President Harding. Cherbourg, Hamburg 21. januarja: l".r«-meti, Cherbourg, "Bremen Georce Washington, Cherbourg. \Inm-bu rg VHIt.ert Ballin. Cherbourg, Hambur: 23. januarja: I'en n la rid, Cherbourg, Antwerp^n 28. Januarja: K .chanibeau, Havre 29. januarja: ' Kuro pa, Cherbourg, riremen 30. jar.uarja: Aliijestlc, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Bremen 3. februarja: Or.i>fe, Havre Koma, Napoti. Genova 4. februarja: President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg Ijeutschland, Cherbourg, Hamburg 6. februarja: lie Oe Fiance, Havre IZUMI BODOČNOSTI ima možnost obrniti se na biologe tij -- Včeraj zrvečer po večerji sem šla z gospodom Krausneckom v svo- ' in vprašati jih, kaj menijo o tem.|tudi to, kar se nam zdi zoaj še naj-«• stanovanje na partijo marjaša. Ko je stari gospod odšel, me je gnalo< Biologi so se zamislili in izrazili so 'večja utopija. Američan W. Babson •se enkrat, da pogledam, kje je RegLna. Ko sem prišla do njene sobe, sem naslednjo hipotezo. Če se ta kak- je sestavil seznam, v katerem so na-iiašfe> vrata zaprta ter domnevala, da čujem od daleč moške glasove.: tus v Avstraliji in Novi Zelandiji vedeni glede na novejše izume stro-Domnevala sem. da je njen oče, a cn je. ket sem izvedela pozneje, odšel, — žilava rastlina je namreč prč-7 mojim sinom na postajo. Raditega sem se zapet umaknila. Soba, v plavala tudi morsko ožino — ne- kateri se je izvršil umor, je bila ob tem času nezaklenjena. Zunaj je sijala mesečina, in razgled je bil tako krasen, da sem za trenutek obstali ter uživala pr.zor. Techr j pa sem zapazila senco moža, ki se je plazil ob terasi navzdel. Tej stvari nisem pripisovala nikake važnosti. Bil je mo-Koče kak služabnik, ki se je plazil k svoji deklici. Prišel pa je do stopnic ln mož mi je moral priti naravnost pred oči. V svoje veliko presenečenje >em spoznala, da nosi moški potni plašč in v naglici je izginil mojim očem. — Vi pravite, da je bil moški. — Da. gospod. — Ali ste ga spoznali? — Ze preje sem rekla, da imam sum. — In koga ixa,j zadene ta sum? — Ditnha ven Ellerna. mojega nečaka, ki je bil do pred kratkim iastruk Malega Ellerna! Sodnika Belowa je zadela strašna obtožba kod blisk iz jasnega neba Ves pometi tega vpraitinja pa je imel šele, ko je stavil drugo vprašanje ter dobil odgovor nanj: — Ali bi imel obtoženi kako prednost od smrti vašega sina? - Če bi moj sin umrl brez dediča, bi on podedoval vse posestvo. Vi domnevate, da se je mudil baron von Ellern pri vaši sinahi, piedno je zapustil grad? — Da. — Vi verujete tojre. da so obstajali med obtoženim ter baronico Re-Ivino tesnejši odnašaj i? — Tega ne vem! * — Barcniea. Regina je bila pred svojo poroko v vaši službi? Ali je med tem časem občevala z baronom Ditrihom? — Zelo pcgot.o je bil gest v naši hiši V njunem občevanju pa ni-sem prav ničesar zapazila. Baronica Regina je bila napram gospodom zelo ponosna ter vzdržna! — In kje se mudi sedaj osumljeni? — V Berlinu, odkoder bo odpotoval s profesorjem Schwarzbachom v južno Ameriko. To potovanje bo trajalo dve leti. Zaslišanje je bilo končano. Sibila je zapustila sebo prav tako ponosno kot je prišla noter. V njej jc bila le misel, da .se osveti nad onim. ki je umoril njenega sina. To pa ni bil po ničnem mnenju nihče drugi kot Ditrih! Tako se je zagrebla v to misel, da je postal sum že gotovost. Poleg trupla svojega sina je čakala izida, izpovedi Regine. Videla jo je ili mimo brez besede ter izginiti nestalnih korakov v stranski sobi. - Pripovedujte mi ^e enkrat, gospa baronica, kaj ste slišali v svoji J tobi. ko se je izvrši umor nad vašim možem? — je rekel sodnik. < Regina je pričela pripovedovali ter zavrnila stol, katerega ji je po-iiudil sodnik j Bilo ji je izvanredno težko, in Below jo je moral parkrat opozoriti, da je nekaj pozabila, ker je omenila pri svojem prvem poročilu. I Bila ž»> pri kf.ncu ter zrla vsa zmedena v sodnika, ki jo je naen-i krat vprašal: — Vi st — Da. Torej ni bil nihče pri vas? — Ne. Roki Regine so se pričele igrati z obleko in bilo ji je izvanredno teftko ohraniti mir. Oči sodnika so počivale brez prestanJca na nji in njeni pogledi so uhajali na stran. ji, ki jih človeštvo še potrebuje. Na prvem mestu je avtomobil, ki se od primerno bolj širi nego tam, kjer sedanjega bistveno razlikuje. Avto je doma, ni izključeno, da ima v bodočnosti ima turbinski rotacijski svoji domovini sovražnike, ki jih pri'aparat m ^^ vozi naprej nazaj nas ni- pn na obe strani. Sedanji motor na Ni torej preostajalo drugega, negjbencin je nadomeščen z Dieslovim poskusiti srečo s tako zvano biološko metodo, ki jo je odkril ameriški enotmolog S. V. Riley s svojimi so-trudniki. Treba je ugotoviti kateri SL0VENSK0-AMER1KANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem č t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City motorjem tako da se lahko rabi za pogon tudi neočiščeno olje. Eden najvažnejših izumov za letalce bo posebna luč, ki bo prodirala še tako goste oblake. Nedavno izumljena Neonova svetil j ka je neposredna predhodnica nove luči. Ogromen vir energije postane za človeštvo solnce. Zdaj rabimo samo I dve energiji, vodno in premogovno. V doglednem času bo pa omogočena neposredna raba solnčne energije tako, da odpadejo vse postranske manipulacije. Velike množine energije počivajo zdaj tudi v podzemnem delovanju zemeljske skorje. Bodočnost nam obeta tudi hladno luč. ki bo mnogo cenejša od sedanje, kaijti žarnice porabijo za to-!ploto celih 95% električnega toka. Koristen izum bi bila tudi govoreča knjiga. Ker se od Guittenbergove dobe na knjigah ni nič bistveno iz-premenilo, bi pomenil ta izum zopet velik napredek. Papirja v bodoče ne bodo več izdelovali iz lesa. Zdaj sekajo cele gozdove, kar je eelo ne-ekonoipično. V bodoče bodo rabili za izdelovanje papirja travo in slamo. Poskuse v tem pogledu že delajo. • -341 .30 device, Marijin otrok 14. snopič. Sv. Boštjan, Junaška deklica. Materin blacoslav .... 15. moji!* Turki pred Dunajem, Fabjola !n Neža ............ .30 20. snopič. Sv. JumI; Ljubezen Marijinega otroka ...............Si po večerji v svojo sobo, ker vam je bilo slabo? Rine. — Ni kakih moških obiskov niste imeli krog devete ure? Bilo je, ket da Je zadnja kapljica krvi izginila z lepega obraza Re- Bil j« pogled, ,ki Je zahteval usmiljenje. — Fe! Regina se Je komaj obvladala, ko Je rekla to laž! Ditriha sd vldeH In vsega Je bilo konec!-To Je jasno videla v očeh sodnika. 't;inia. < "hrrhf'iinr t ' 16. februarja: i Eurojju, Cherbourg. Premen 117. februarja: L;i_r.iy.-ite. Havre Aug u »tu*. Xapnll, Genova 18. februarja:. I'r^Mi.|«-nl llardtng, Cherbourg, Hamburg Albert r.aiiin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Herlin. Ho'jlngne Sur Mer, firemen Satiunia, Tmt 20. februarja: Paris. Havre Olympic. Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, Boulogne Kur Mer, Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg. Bremen George Washington, Cherbourg, Hamburg , 26. februarja: Dresden, Cherbourg, j 27. februarja: ! Ik <1^ Kranre, Havre j St. Louis, Cherbourg, Ilarnhuig 28. februarja: Aquituitia, I'herbourg Stirji Matica SAMOSPEV I: Izdala Glasbena .4ft Nafti halni ...........(......... J60 MEŠANI ZBORI: Plan lusk«, II. sr. <1 a ha man .. Trije Mini zbori. Izdala Glasbo- .4ft RAZNE PESMI 8 SPREHUEVA-NJKM: .44 .45 D—»fini. (Foester) ............ Izdala Glaabena Matica Gorah* cvetlico (Labarnar) Četvero ln petero raznih glasov .... Jas M rad radeHh ni. moAJ abor s bariton solom in priredbo aa Uvoopev ...................... V pepelnllil mmH (Sattner), kan-ran ta sa soli. zbor ln orkester. lsdala Glasbena Matica ...... Dve pwl (Prelovec). za molki zbor ln bariton solo............ jff Kopleti (Grami. UM Mlhee.— Kranjsko fteco ln navade. No-cadovljstve. 3 zvezki akni«j ..I.— Kapleta Km Mnra (Parma) _ M .75 g DNI NA OCEANU PREKO CH ERBOURCA 6 DNI PREKO BREMENA Na dveh najhitrejših parnikih BREMEN ELCCPA SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte na znanem ekspres-nem parniku (X>LITMBITS Tudi rednn tedenska odplut-ja z dobroznanimi Lloydo-vimi kabinskimi parniki. Za pojasnila vpniSaj'to kntm- <;ak<>li luk^lm-g.-i :iK«-nt:i. :ili — NORJH GERMAN LLOYD 57 Broadwav. New York 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot xa potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 16. jan.; 20. febr. (6 P. M.) (6 P. M.) He de France 6. feb.; 27. fcb. (7 P. M.) (4 P. M.) NaJkrsijSa pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpriiSujte kateregakoli pooblaščenega. au»-ntu FRENCH LINE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. PESMARICE GLASBENE MATICE: i. Pesmarica, uredil Uuhttd ...2.60 i Koroške slovenske narodne pesmi (Svlkarfiifi) 1.. 2., in 3. zv. skupaj...................1.— MALE PESMARICE: St. l. Srbske narodne himne .. 1.5 Št. la. Sto Cutis, Srbine tuini .. .15 3t. Z Zrinjskl Frankopan........15 St. 10. Na planine _.............15 Št. 11. ZveCer ...................15 Št. 12. Vasovalec ...............U Nzroane prsmi za mladino (Žt- rovnlk) 3 zrezki skupaj ........ JMI Slaviek. zbirka Šolskih pesmi — | (Medved) .................... .29 VoJaSke narodne pesmi (Koal) .. .30 Narodno vojafike (Ferjančlč) .. .3« (Pregelj) .....................l._ Uro, srednješolska, 2. zvezka sku- ooJ ...........................2,- Troelasni mladinski zbori: Me&ani in moški zbori. (AlJaS) — 3. zvezek: Psalm 118; TI veselo poj : Na dan; Dlvna noč .........40 . 5. zvezek: Job; V mraku; Dneva num pripelji Sar; Z vencem .em ovenčam slavo; Triglav ...... .49' rt. zvezek: Opomin k veselju; Sve. ta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda: Občutki: Geslo........41 7. zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svadbl; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .44 S. zvezek: Ti osrečiti Jo botl (me* Ban zbor) ; Prijatelji ln senca (meSan zbor) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetsld hlSi.............4» POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem posla naročnina za list, so naproSeni, da jo po mo žnosti čimprej obnove. — Uprava lista. Kako se potuje v stari kraj b nazaj v Ameriko, Kdor Je namenjen potovati r stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi ln raznih dragih stvareh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamorerao dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati ▼ atari kraj na oblak, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Urez per ml ta je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teka 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosilee osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem in oni, ki potujejo prek« New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim polije na Barge Office, New York. N. T. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KBAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postav«, ki j* stopila 7 veljavo s prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se izdajalo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti ln tl so: Startšl ameriških državljanov, moije a-meriških državljank, ki so se po L. juniju 1928. leta poročili; žene In neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. II so opravičeni do prvo polovice kvote. Do drage polovico pa so opravičen] žene ln neporočeni otroci Izpod 21. leta onih sodržavljanov, ki so bi!l postavno pri-puščenl v to deželo sa stalno bivanja . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano ln BAKSER STATE BANK i« COKTLANDT lqmt NSW IOU