Obrazložitev ¦Izvršni svet je delegatski skupščini občine Ljubljana-Šiška pred-stavil osnutek resolucioe o politiki izvajanja družbeneca plana občine za obdobje 1931 - 1985 v letu 1984 na oktobrsken zasedanju, kar pomeni, da ob predaji gradiva v tisk (20.9.1933) ni razpola-gal z osrmtkom mestne, republiške ali zvezne resolucije. Iz teb. vzrokov smatra, da je neupravičena pripomba 39. Konference dele-gacij za z"bor združenega dela, naj t>i "osnutek resoluoije drugič izšel nekoliko prej". Predlagatelj je osnutek pripravil na podlagi: - ocen in analiz uresničevanoa družbenega plana za obdobje 1931-1935 v letih 1981, 1982 in prvem polletjju 1983, - analize uresničevanja Resolucije za leto 1983, - rezultatov gospodarjenja v prvih osmih meseciii leta 1983, ocene do konoa leta in predvidevanj za leto 1984 dvajsetih. največjih delovnih. organizacij s področja gospodarstva, ki ustvarjajo pri-bližno 80 % oelotnega prihodka, dohodka, akumulacije, izvoza in uvoza občinskega gospodarstva, - upoštevanja predvidenega razvoja inesta Ljubljane, SES ia SKRJ in znanih usaeritev 0 pogojih. gospodarjenja, - dosežene stopnje razvoja občinskega gospodarstva, ngegovega po-ložaja v delitvi družbenega bruto proizvoda in okoliščin, ki so vplivale na dosežene rezultate v letu 1983. Predlagatelj smatra, da planirani kazalci ne pomenijo disproporca v primerjavi z meston in republiko, ker predstavlja občina enega od najbolj razvitih seginentov lgubljanskega in republiškega gospo-darstva. Zato pomenijo planirani kazalci zelo ofenzivno politiko, katero bo mogoče uresničiti le ob angažiranju vseh subjektivnih sil. Gospodarstvo izvaža sano izdelke višje in visoke stopnje obdelave, ne pa surovin. Po deležu izvoza na konvertibilno področje je Šiška na drugem mestu v SRS in kot gospodarstvo s pretežno prede-lovalno industrijo podvrženo vsem pritiskom in omejitvam dobavi- -teljev surovin in reprodukcijskega materiala. Od 194 organizacij jih le 47 s področja energetike, gradbeništva, Javnega prometa, trgovine in obrti ni vključeno v izvoz. Ob znani dimenziji konvertibilnega izvoza pomeni povečanje za 15 % izjemen napor. Zavedati se moramo, da Rašioa s svojin izvozom pokrije 40 % vseh izvoznih kvot Jugoslavije za tržišče EGS; CEO pokriva s svojimi proizvodi praktično vse potrebe bližnje-vzhodnega tržišoa. Ob tem aoramo spoznati tudi objektivno realrte možnosti, kajti nadaljnji prodor na tržišče Iraka, Irana in dežel tretgega sveta zahteva kreditiranje uvoznika, za kar pa v Jugo-slaviji trenutno nismo dovolj sposobni. Tudi sorazmerno visoka dosežena stopnja industrijske proizvodnje pomeni le to, da je bilo v letu 1983 mang zastojev kot v letu 1982. Prioakujemo, da se bo oskrba s surovinami vsaj za melenlcost še izboljšala glede na ponovno vzpostavljanje reprodukcijskih verig, vendar zato ne moremo prenapenjati loka pri porastu fizičnega ob-sega proizvodnje. Pomislek, da je stopnja rasti družbenega proizvoda v Šiški pre-nizka, je neutemeljen zaradi spremenjenih. pogojev udeležbe pre-delovalne industrije v delitvi družbenega proizvoda. Medtem, ko je v preteklosti pobirala nadpovprečne sadove svojega dela, se je s korekcijami oen in sklenjenimi sporazumi njen položaj bistveno poslabšal. Zato je potrebno v Šiški narediti fizično • veliko več, kot pa trg vrednostno prizna, zlasti še zato, ker na področju končne potrošnje nimajo trg in cene nobene delitvene vloge veo. Ker ne poznamo novega zakona s področja urejanja oen, smo v resolucioi zadržali stara, znana razmerja. Iz istega vzro-ka ne predvidevamo bistvene rasti produktivnosti, vsaj ne izra-žene v kazalou razmerja rasti družbenega proizvoda in rasti šte-vila zaposlenih. Vendar hkrati ocenjujemo, da bo produktivnost dela prispevala več kot le eno tretjino k rasti diružbenega proizvoda, ker iz rasti fizionega obsega industrijske in kmetijske proizvodnje in rasti števila zaposlenih lahko ooenjujemo njeno dejansko rast. Ob tem moramo povedati še to, da za planiranje višdih. stopenj rasti ni ustreznega pokrit^a v novih. investioijali, načrtih. mo-dernizacij ipd. Ob tem smatramo, da samo višje stopnje rasti ne pomenijo ustvarjanga pogojev za uresničevanje oiljev. Dejansko ugotavljanje doseženib. oiljev je aožao, zlasti za področje splošne in skupne porabe šele z enoletno zamudo ter stopnje same po sebi nimaj) praktične vrednosti. Narobe! Spremeni se v svoje nasprotje, ker vzpodbuja rast omejevanih oblik porabe v tekočem obdobju brez realnega pokritja, kajti zastavljene naloge terjajo veoja sredstva, kot pa so realno razpoložljiva. V letu 1984 nam niso znani podrobni pogoji gospodarjenja, vendar lahko predvidevamo naslednje splošne pogoje: - izvoz bo tudi dohodkovno atraktivnejši zaradi vodenja politike realnega tečaja dinarja - razpolagalna pravica z devizami bo za izvoznike približno ena-ka kot sedaj - pri uvozu ne bo olajšav za uvoz nove opreme, blagovni krediti pa bodo bolj operativni - oskrba s surovinami bi morala biti boljša zaradi ponovnega po-vezovanja znotraj reproverig za povezovanja na osnovi skupnega deviznega prihodka s proizvajalci surovin - na področju cen pričakujemo večje obvladovanje skokov; močneje se bodo podražile uvozne komponente, surovine in energija - kreditno monetarna politika bo selektivna in bo zaostrila polo- žaj, ki bo izredno težak: dražja tuja posojila, višje obresti, manj sredstev za kreditiranje ob veliki zadolženosti gospodarstva - skupna in splošna poraba bosta imeli približno enak delez v dohodku kot v letu 1983 - za kronične izgubarje je potrebno poiskati izhod tudi v steoaju, čeprav se vsi zavedamo posledic - krepitev akumulativne sposobnosti mora biti imperativ vseb. OZD - oskrba trga bo približno na ravni leta 1983, nekatere omejitve pa bodo ostale. Podatki o izvajanju resolucije za leto 1983 ter predvidene stopnje materialnih okvirov razvoja za leto 1984 so naslednje: GLOBALNI OKVIHI RAZVOJA v* Resolucija 1983 Ocena 1983 Josnutkl Resolucije 1984 Predlogi Res«lucije 1964 -------------------------------------1 --„ „---------j._.;B._;+^aa_ SK--jj-_g|.. T'LjTitilJali."t' ~§(šk~z~ jiFRJ [ŠST "tJSbijai^riiKV "SRJ 65~LjubiJaniTŠfška" I ' : dejan- I ocena! SRS 6)1 ' I I ako iia [ : ------------------;-----------------------------1-------j-------»_«-4_4.—|-—[-—[-..........._4------------ DrttSbeni prolzvod j 1 1,5 1)6 1-1,5 i 0,5 1 1,0 1 jl 1 2 2 2t° j !>5 ¦ 2,0 1,5 ' t ' I i I ' ¦ Induatrijska proizvodnja j 2 1,5 2,5 2 | 2*0 ; 3,0 8,6 6 3 3-4 | 4,0 \ 3,5 3-4 3,5 Kmetljska proizvodnja j 2,5(4 i 4,0 4,0 3 ! 2,0 3,0 3 3 2 3-4 ¦ 4,0 j 3,0 - 3,0 Izvoz na konverdbllno področje I 20 j 18,0 18,0 15 [ 15 10,9 29,2 | 18 ¦ 20 20 15,0 15 ; 20 15,0 Uvoz iz konverUbilnega področji 4 4,0 -1,0 0 | 2,0 -8,5 15,8 -, 10 | 6 7 U2,0 Veiibot" ; max 7 -9' ¦ I [ ! | [v letu 83 i Zaposlovanje ! 2 j 1,1 0,8 1 0,6 J 0,6 1,3 ;1 j 2 '< 1 | 1,0 j 1,0 ! 0,6- 1,0 ! 71 ' ' 7) ! 7) I ! 7^ ' 0,8 Produktivnost ¦ - 0,5 0,8 - ( 0,0 \ 0,4 - ,- i 2 1,5 j 1,0 i - ; ¦ 1 1,0 O,.bn.pcr.ba rj 13,O»(-6,O)4) 35%" ^.O^VlO)" 22,35> ^55» ! NttJ. 151' 10«"^.- .ffS - Stapna poraba Cl0» 17,33) (-2,3)*' SO*1' 25,7 (-6,9^' -6) i ra.t kot; 211J I 15*° 2°,^™" [ 28 « Sptošn. porab. \) „ ' '«>.7#" . „ [ -6) ja^l«" \ 20»'» *&L- | 28 I bodo ra- I \ ; j sla poča- j I i j »nejeod j | I dnžb. ' ; I proizvo- ' j ¦ i . * ! ; 1) zaostajanje za nominalno raatjo dobodka 2 ) nominaJni porast 4) realno 5) zaosUjanje za nominalno rastjo dohodka z upoštevanjem ugodnostl družbenega dogovora 6) že ne razpolagamo s podatJd 7) zaradi nerealriih odnosov v raati cen ne prikazujemo produktlvnoatl kot razmorja porasta druzbenega prolzvoda in porasta zaposlenih 8) podatki za 8 mesacev 9) porasta uvoza s konvsrtibilnega področja ne kvantlflciramo 10) nlžje od ravni v letu 1983 Osnovne razlike med osnutkom in predlogom resolucije so naslednje: 1) V predlogu ne opisujemo dejstev, ki odražajo vsakodnevno pro-t>lematiko 2) Dodajamo nove naloge in poudarke, na katere so opozorile družbe-nopolitične organizacije: - uveljavljanje sistema socialističnega samoupravljanja - poglabljanje delovanja delegatskega sistema v delovnih. okoljih - uveljavljanje nagrajevanja po delu - upoštevanja že sprejetib. sklepov na posameznih področjih, zlasti glede zmanjšanja druž"bene režije na vseh nivojih. in v vseh okoljih, hitrejšemu -uvajanju znanstveniti dosežkov v prcdzvodrijo in večji poudarek izkoristku strokovne uspo-sotljenosti delavcev. , 3) Nekaterib materialnih okvirov, ki so izven pristojnosti in možnosti direktnega otčinskega vpliva/ne navajarao: - stopnje inflacije (deflatorja), kef so v Liestni in g tem posredno v občinski pristojnosti cene le pritližno 5 5» vseh. proizvodov (kruh, mestni prevoz, storitve ...) - stopnje rasti uvoza iz konvertibilnega področja, ker t)O ta odvisen od reaLiziranega izvoza, doseganja zunaje likvidnosti, v SI3E0T dogovorjenih planov in veljavnega deviznega režima - stopenj zaostajanja deležev vseh oblik porabe v doliodku v korist akumulacije. 4) Na področjii stanovanjskega gospodarstva 1301110 - podpirali zadružno TDlokovno gradnjo - zahtevali poenotenje in večje angažiran,3e strokovnih služb stanovanjske skupnosti - vplivali na čas izgradnje in cene objektov z dajanoem pred-nosti izvajalcem, ki bodo gradili "na klouč" - zavezali stanovanjsko skupnost za izgradnjo sosesk, ki za-gotav]jajo minimalno komplementarno ponudbo osrednjih in servisnih dejavnosti, v ta namen se morajo vlagati združena sredstva od amortizacije lokalov v družbeni fond najemnih. prostorov za storitveno obrt - razreševali vprašanje odprave barakarskili naselij po konceptu plana stanovanjskega gospodarstva - izvajali preureditev podstrešij v stanovanja. 5) Za družbene dejavnosti ostaja osnoven problem iz preteklosti, tj. oasovno nevsklajeno spreoemanje programov dela in potreb izvajalcev in zagotavljanje virov sredstev s pripravo resolu-cije. Ob tem ugotavljamo dolooeno neskladje med dejanskimi po-trebami in možnostmi (amortizacija, vzdrževanje) ter preli-vanje sredstev, ki je z enotno prispevno stopnjo v Ljubljani zamegljeno. To je splošna pripomba, ki pa se nanaša predvsem na to, da vsi pogoji gospodarjenja, med drugim tudi prispevne stognje, za leto 1984 niso znane in bodo po usmeritvah repu-bliske resoluoije sprejete šele po zaključnih računih za leto 1983. Dopolnitve na področju družbenih dejavnosti so: - priprava osnovne študije o ugotavljanju potreb o izgradnji osnovne šole v Sori - dopolnitev nalog aa področju socialnega skrbstva - dopolnitev nalog na področju raziskovanja. 6) Pri splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti bomo več pozornosti posvečali varovanju družbene lastnine in uspo-sabljanju občanov za delovanje v izrednih razmerah. frudi v njihovih bivalniti okoljih. Predlagatelj je v tekst predloga vključil vse pripombe OK SZDL, občinske konference ZKS, predsedstva OS ZSS in konferen.ee dele-gacij v največji možni meri. Upoštevati pa ni mogel naslednjili stališo, za katere podajamo obrazložitve po tematskih področjih. 1) Temeljne delegacije Heicator-Hoteli Gostinstvo, TOZD Ilirija, ker presega pristojnosti občinske skupščine, zato 30 bo posredoval skupini delegatov za zbor združenega dela republike. 0"b tem se predlagatelj zaveda težav turistično gostinskih. organizacij, vendar poudarja, da jih je v občinski resoluciji pozval le na. izboljšanje ponudbe in postrežbe, ki naj pripo-moreta k razvoju te panoge. To so brez dvoma elementi, ki so izključno v pristojnosti delovnih kolektivov in ne zaitevajo novih vlaganj v velikem obsegu. 2) Konferenca delegacij št. 50 - ker v resoluciji ne predvideva zmanjšanja delovanja skupnosti za pospeševajje k etijstva, čeprav bo v proračunu za leto 1984 v te namene bistveno manj razpoložljivih sredstev. 3) Konferenoe delegacij št. 21 - višina nagrad pri razpisu nate-čaja za inovacijsko dejavnost je predmet razpisa raziskovalne skupnosti in ne resoluoije; - na vprašanje o perspektivi proizvajaloev finalnih izdelkov zaradi kroničnega pomanjkanja jeklenih polizdelkov ker pre-sega njegove možnosti. Konferenci predlaga, da postavi s podatki arguinentirano delegatsko vprašanje republiški oz. zvezni skupšoini, ker gre za očitno nevsklajenost ned izvo-zom jekla kDt surovine in pomanjkanjea jekla v proizvodaji za izvoz in donači trg. 4) KS Litostroj - v resoluciji ni razvidno, kaj je ustavno in ka;' ni spričo poročil sredstev javnega obveščanja clede usisvnega sodišča. Predlagatelj smatra, da gre za obvestilo o proglasitvi dela resolucije SFEJ za leto 1983 (4. odstavek 24. točlce) kot protiustavnega, ki se je nanašal na pogojevanje rasti osebnih dohodkov z rastjo oistega dohodka. V Sloveniji Dogovor ia resoluoija za leto 1983, prav tako pa tudi resolucija za leto 1984 ne vsebujejo takega določila, prav tako pa ga ni bilo v tovrstnih oboinskih dokunentih.. 5) KS Komandant Stane III. - pri proračunskih prihodkih šs treba resno razmisliti 0 znižanju davonih stopenj in drugih pri-spevkov v delovnih orgsnizacijah, kakor tudi obrenenitve de-lovnih ljudi in občanov; Občina zbira svoje izvirne ^rihodZre z davkom iz dohodka posodbenih organizacij, od osebnih doliodkov, od prometa proizvodov in storitev in od proie-;a ne-preničnin, od prenoženja in prenoženjskih pravio, ter dru-ih davkov, od taks in po posebnih. predpisih. Stopnje so enake v vseh petih ljubljanskih občinah in vsklajene z drugini ooči- nami v Sloveniji. Ob tem je splošna poraba občine lii-i-Mrana (določena) s posebnim dogovorom, presežki pa so usnerjeni ...; doiočene namene (blagovne rezerve, intervenciji v proizvodnji in porabi hrane). V Sloveniji vsem občinam njihovi izvirni priliodki ne zadoščajo, zato je možno doseči znižanje davčnih. obveznosti iz pristojnosti občin le ob bkratnein poveoanju iz-viraih republiških. prihodkov, da bi s solidarnostnim princi-pom pokrili na ta način izpadle prihodke. 6) KS Sora - glede izdelave projektov in finaneiranoa sanacije rekreaoijskega oentra, ker proračun ne razpolaga z ustreznimi sredstvi - glede povečanja kmetijske proizvodnje za 4 %, ker v občini izgubimo 180 lia kmetijskib. zemljišč I. kate-gorije in ker zahteva ne upošteva, da gre za pove-oanje tržne proizvodnje, prav tako pa ne temelji na strokovnili osnovah kot plani Agroemone, TOZD Polje-delstvo - Govedoreja Domžale in KIT KZ Medvode. Prav tako pa delegacija ni dala pobude za povečanje ob-činskega prispevka za pospeševanje proizvodn^je hrane iz osebnih dohodkov od 0,4 % na npr. 0,8 %, - glede poudarka za sovlaganje v slovenske premocovnike, ker je oskrba z energijo skupna naloga na področju mesta in skrbi za zagotavljanje energetslcih virov Mestni komite za energetiko, industrijo, gradbeništvo in drobno gospodarstvo. Prav tako predlagatelj v tekstu osnutka in predloga ni izkljuoeval takih možnosti. 7) KS Koseze - 90 m skkalnioe ne moremo uvrstiti v resolucijo, ker program ni verificiran v organih. Telesnokulturne skupnosti, prav tako pa niso zanjo zagotovljena sredstva. 8) Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije: - določevanje deleža družbenega proizvoda, ki gre v izvoz, je le predmet računske cperacije ob vrednostnem planiranju na ravni občinei - za katere sloje bo zmanjšano povpraševanje na domačeia trgu, ker bo prizadelo vse, oe ne bomo z dvigom produktivnosti dela in kvalitetnimi poslovnimi odločitvami zagotovili hitrejše rasti dohodka in čistega dotiodka; - dolooanje panog oz. organizacij, ki bodo izvažale pomeni prepis planov iz SISEOT - sklepanje trdnih poslov je naloga vsake OZD tudi pri izvozu - dodatnih stroških in večjib. izgubah ob poveoanju obratovalne pripravljenosti, ker gre le za poudarjeno vestno opravljanje delovnih dolžnosti v vseh organizacijah s področja energeti-ke, ker j.e to družbeno pomembna panoga in ker je najdražja tista energija, katere ni - izpostavljanoe finančnega položaja Integrala DO IiPP v reso-luciji, ker je prevoz delavcev na delo ne le oboinska, temveč predvsem mestna zadeva in ker skupščina navedeni pro-blematiki posveča dovolj pozornosti (obravnava na zasedanju 24/11-1983). - zdravstvo - govdarki za nujno reorganizacijo v ZD Siška izvirajo iz se vedno nerealiziranih priporooil izvršnega sveta in Skupščine občine Igubljana-Siška do organiziranosti v ZD Igubljana. - nonnativi v šolstvu - razprave o neustreznosci aomativov so bile zaključene ob sprejerau programa ukrepov in reba-lansu planov družbenih dejavnosti za leto 1933 v septenbru mesecu. Postopek za spremembo morajo izvajalci in uporabni-ki pričeti v svojem sistemu. - konkretni plani zaposlovanja iskalcev prvih zaposlitev -vse OZD svoje potrebe prijavijo na ustrezni skupnosti, ki ima tudi pregled nad iskalci. Prenašanje te naloge v reso-lucijo pomeni izdelavo zbirnih planov vseh organizaoij v občini, - kje in koliko lahko pridobimo z uvedbo II. III. iznene -odgovor je jasen, saj dela od približno 35.000 zaposlenih v naši občini približno 5 % v treh in približno 16 % v tretji izmeni - drobno gospodarstvo - osnove za razvoj so v družbenea dogo-voru, sredstva pa so, razen bančnih kreditov v zadnjeLi času, nedefinirana. - zahtev po premikili v visokošolskem izobraževanju, ker prese-ga okvire občinske resolucije - zahteve, "kje, kdo in kako bomo dosegli, prestrukturiranje zadovoljevanja skupnih potreb", ker je za to potrebna primarna odločitev na ravni republike in mesta Ljubljana, katere družbene dejavnosti bodo imele prioriteto in v kakšnem obsegu programov. Zaenkrat izhajajo iz rebalansov planov družbenih dejavnosti prioritete otroškega in zdravstvenega varstva ter vzgoje in izobraževanja. Obenem poudaroamo, da je ta osnovna usmeritev bila navedena tudi v osnutku resolucije, ostala pa je tudi v predlogu. 9) KS Komandanta Staneta II: Eesolucija, ki govori o politiki izva-janja družbenega plana v letu 1984 ni zasnovana na noviii izho-dišoih, temveč temelji na nalogah, ki so določene v dopolnitvah srednjerocnili planskih dokumentov. Zato predlagatelj snatra, da je potrebno ob vključevanju nalog iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije izpolniti obveznosti in naloge, ki smo jih v skupščini SES in oboini sprejeli za leto 1983 in postavili izhodišča tudi za ravnanje v letu 1984: 1. Veoje vključevanje v mednarodno delitev dela, ki mora temelji-ti na izvozu iatelkov visoke stopnje obdelave na osnovi lastne-ga znaaja in na razvijanju višjih oblik sodelovanja s tujino ter se ne zadovoljiti le s kompenzacijskimi ter dodelavnimi posli. 2. Povečati izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje, hkrati pa tudi devizni priliv s tega področja. 3. Poveoati proizvodnjo na domačih osnovah Pray tako ne moremo upoštevati pripombe, da je potrebno v Reso-luciji taksativno naštevati izvoznike. Trditev, da ne dosegamo 3 % rasti kmetijske proizvodnje je ne-osnovarta, kar dokazuje vrednost tržne proizvodnje po stalnih cenah- s 0) KS Komandanta Staneta I. - o prenizkem povečanju konvertibilnega izvoza; obrazložitev je že v predhodnem tekstu. tmetijske zemljiške skupnosti oboine Ljubljana-Šiška glede na-vedbe površin pri poeameznih operaoijah., ker je to predmet obravnave v njenem pj^anu in pripombe, da odlok o zaščitepih kme-tijan lzvajaoo sodisca. Na odloku mora kmetijska zemljiska skup-nost in upravni organ stalno delati in ga sistemationo dopolnjevati. 11) 3CS Vaše-Goričane: nezagotovljeni osnovni pogoji za delovanje KS; iz splošne porabe (proračuna) lahko finansiramo samo delo-vanje delegatskega sistema v KS, zagotavloanje prostorov pa le v okviru danih možnosti; 12) KS Šentvid: organiziranje in izvajanje del s področja SLO in družbene samozaščite; vprašanje morajo KS reševati enotno v okviru novoustanovljene delovne skupnosti KS. 13) KS Stenežiče-Medno: pripombo o uvedbi TJKV zvez med gasilsko brigado in prostovoljnimi gasilskimi društvi naj delegacija posreduje predvsem SIS za požarno varnost, ker se tovrstne aktivnosti financirajo iz enotne prispevne stopnje v LJubljani. 14) KS Pirniče: rekonstrukcija ceste Vikrče-Verje (do Miliovca) bo pričeta v mercu ali aprilu 1984-. 15) ES Ljiibo Šercer: - pripomba glede kvalitete komunalnili sto- ritev je vnešena v predlog resolucije - v zvezi z vprašanjem pojasnjujemo, da je za vzdrževanje obstoječih hidrantov odgo-voren Mestni vodovod. 16) KS Smlednik: zaradi omejenih. sredstev in sorazmerno majhne prometne obremenjenosti rekonstrukcije ceste Vikrče-Smlednik, njena rekonstrukciga ni predvidena. 17) KS Komandanta Staneta III: pripomba glede izdelave zazidalnih načrtov je upoštevana s tem, da so naročeni za več obnočij v občini. Glede na poostreno varstvo kmetijskih. zenljišč je še posebna pozornost posvečena dopolnilni gradnji v zazidljivili vrzelih. 18) KS Senica: dokononi predlog trase hitre železnioe je bil obli-kovan lani spomladi. Izbrana je bila varianta, ki