Leto XXII., št. 19 Ljubljana, četrtek 23. januarja 1941 Cena t Din upravmsivo. cjuoijana, tlnatljeva 6 — Telefon štev 3122, 3123, 3124, 3125. taseraioj oauelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — Tel 3492 (n 3392 Poui uznica Maribor: Grajala trg St. 7 — TelefoD 2455. Podružnica Celje. Kocenova Ulica 2 Telefon št 190. ftačuni pn poŠt ček. zavodih: LJub-Hana St 17 749 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 30 din. Za inozemstvo 50 din Uredoiltfo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6, telefon 3122, 3123. 3124. 3125. 3126: Marioor, Grajski trg St i. telefon St 2455, Celje. Strossmayerjeva ulica štev L telefon St 65 Rokopisi * oe vračajo Vojni in mirovni cilji Izid sedanje vojne in čas njenega konca nikomur nista znana, kljub temu pa vedno bolj narašča zanimanje za vojne in mirovne cilje obeh vojnih taborov. Navadno se ta dva pojma istovetita in zamenjujeta, vendar je med njima važna razlika. Vojni cilji so bolj neposredni od mirovnih, a tudi bolj omejeni od njih. Oni so tudi bolj znani od mirovnih. V borbi, ki se označuje kot »borba na življenje in smrt«, ima vsak izmed vojnih taborov svoje konkretne vojne cilje: uničenje nasprotnika, in sicer predvsem njegovo vojaško uničenje. Na tej osnovi pa vsak izmed njih gradi tudi svoj novi svet. Tudi ti načrti spadajo za sedaj še med tako zvane vojne cilje, kajti razume se samo po sebi, da vojaško uničenje nasprotnika ne more biti samo sebi namen Ono je le sredstvo za novo ureditev sveta v skladu z lastnimi nazori, interesi in potrebami. Toda medtem ko je borba omejena le na oba vojna tabora, ki si v zvezi ž njo postavljata tudi svoje bližnje in daljne vojne cilje, je misel na novo ureditev sveta nekaj, kar močno zanima tudi narode izven vojne. Tu torej že lahko govorimo o mirovnih ciljih, ker se ti ne nanašajo samo na želje in hotenje obeh vojnih taborov, temveč upoštevajo tudi stremljenja osialega sveta. Zato pa morajo biti tudi njih osnove znatno širše od vojnih ciljev v ožjem smislu. Po dosedanjem razvoju načrtov obeh vojnih taborov ne moremo še pri nobenem izmed njiju govoriti o pravih mirovnih ciljih. Oba tabora sta zaradi upoštevanja drugih držav, zlasti velesil izven vojne, dovolj obzirna, da ne vsiljujeta kake dokončne podobe novega sveta. ki naj bi nastal po sedanji vojni. Prav ta obzirnost je v veliki meri razlog, da se oba tudi izogibljeta preveč daljnosežnim načrtom za bodočnost. Velesili osi govorita na primer samo o novem redu v.Evropi. ki ga povezujeta z novim redom v Afriki kot naravnim dopolnilom prvega. Odkar sta se z Japonsko znašli z berlinskim sporazumom na isti osnovi tudi v tem pogledu, dopolnjuje njihove načrte tudi novi red v vzhodni Aziji. Glede Amerike in Rusije pa n:sta še izrekli končne besede. Največ. kar smo doslej slišali o tem, je dopuščanje možnosti, da se ves svet uredi na temelju tako zvanih »velikih svetovnih prostorov«, tako da bi bilo izven italijanskega, nemškega in japonskega življenjskega prostora dovolj mesta tudi za ruski in ameriški prostor, medtem ko naj bi Velika Britanija izgubila svoje sedanje imperialne osnove in prenehala biti »imperij vseh kontinentov«. Še bolj previdna je v pogledu mirovnih ciljev Anglija. Njene vojne cilje so angleški državniki sicer večkrat nakazali vsaj v grobih obrisih, ko so zatrjevali, da se bori Anglija proti svetovnim gospodovalnim naklepom, ki jih * pripisuje nasprotniku. Glede na še neobjavljene mirovne cilje pa tudi v tem pogledu niso šli predaleč. Povezanost z zavezniki, ki jih je nasprotnik vojaško premagal, jim kot vojni cilj narekuje tudi borbo za svobodo teh narodov. Toda preko tega angleški državniki v svojih dosedanjih izjavah niso šli. Razlogov za to je več. Predvsem mora Anglija pri postavljanju svojih načrtov o preureditvi Evrope in sveta po vojni upoštevati stališča vseh delov svojega prostranega imperija ter vseh svojih vojnih zaveznikov, ki jih ni malo in ki imajo seveda tudi svoje poglede na povojni svet. Vedno večja je nadalje njena obzirnost do Zedinjenih držav Severne Amerike, ki so se že zelo daleč angažirale na njeni strani, pa je spričo tega jasno, da Anglija ne more mimo želja in stremljenj Amerike. Končno je znana tudi velika angleška obzirnost do Rusije, ki je sicer pogodbeno v več pogledih povezana z Nemčijo, ki pa je vendarle nevtralna država, od katere si tudi Angleži obetajo neke koristi, če ne neposredne, pa vsaj posredne. To je najbolj zgovorno pokazal predlog, ki ga je lani v novembru predložila angleška vlada Moskvi. V njem med drugim obljublja. da bo na mirovni konferenci priznala Rusiji enakopraven položaj, ako bodo sovjeti napram njej »blagohotno nevtralni«. Kakor vidimo, je mnogo tehtnih razlogov, ki govore proti temu. da bi Anglija že sedaj konkretno orisnla svoie mirovne cilje, ki ne morejo biti odvisni samo od njenih stremljenj. Ako pa o tem molče odgovorni krogi, ne molče na primer angleški listi, ki objavljajo najrazličnejša razmišljanja o tem k^ko naj bi bil svet po tej vojni urejen Veliko pozornost je pred nekaj dnevi vzbudil zlasti članek diplomatskega urednika londonskih »Times«, ki med drugim noudaria. da pot nazaj po tej voini ne bo več mogoča. Vojna bo bistveno spremenila obličje sveta, ne le na zunaj, temveč tudi na znotraj. Angleže je na primer voina prisilila, da so tudi na znotraj ubrali nova pota. Po mnenju l'sta boc^o te voine pridobitve ostale tudi po voini K?kor v vojni, bo moral tudi no niei posameznik staviti sebe in vse kar ima, v službo narodni skupnosti, toda tudi vsak narod bo mo- Vdor v tobruške utrdbe Anglecke imperialne čete so prodrle že 14 km globoko v trdnjavski pas in je vsak čas pričakovati popolno zasedbo trdnjave in pristanišča Tobruka F Rim, 22. jan. n. (Štefani). Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo davi naslednje 229. službeno vojno poročilo o borbah v Afriki: V noči od 20. na 21. t. m. so bombniki nemškega letalskega zbora napadli letališča in pristaniške naprave na Malti. Napad sovražnika na trdnjavo Tobruk, ki je bila že 20 dni popolnoma obkoljena in so jo dnevno obstreljevali sovražni topovi ter bombardirala sovražna letala, se je pričel včeraj, 21. januarja, zjutraj. Noč pred tem jo je obstreljevala sovražna vojna mornarica vse do zore, nakar so jo ves dan napadala sovražna bombna letala. Ugotovljeno je bilo, da sodelujejo pri napadu tri avstralske divizije, ojačene z dvema polkoma težkega topništva, dvema oklopnima divizijama in motorizirano formacijo Francozov, tako zvanih desidentov. Zvečer Je sovražniku po hudih bojih uspelo prodreti v utrjeno črto trdnjave na njenem vzhodnem sektorju. V vzhodni Afriki je sovražnik pognal v več smeri svoje motorizirane sile, ki so jih naši oddelki ustavili na določenih točkah, kakor je to odredilo poveljstvo. Sovražniku so bile prizadejane občutne izgube. Naše letalske sile so se intenzivno udeležile teh borb in so bombardirale sovražne motorizirane kolone. Na Egejskem morju so naši bombniki napadli ladje v pristanišču nekega sovraž- nega oporišča. Neka petrolej®ka ladja je bila zadeta. Piemontski princ med ranjenci Firenze, 22. januarja. AA. (Štefani) Piemontski vojvoda je včeraj obiskal tukajšnje bolnišnice, v katerih so ranjenci z bojišč Prebivalstvo je vojvodi priredilo prisrčne manifestacije. Tudi Piemontska princesa stalno obiskuje vojaške bolnišnice ln se živahno zanima za položaj ranjencev Včeraj je v okolici Neaplja obiskala neko bolnišnico, v katero so pred dnevi pripeljali nekega ranjenca z gTškega bojišča, ki je oslepel ir se je princesa posebej zanimala za njegovo zdravljenle Obisk pri tem vojaku je Izzval veliko sočustvovanje in hvaležnost vsega prebivalstva. Ameriški poslanik pri grofu Članu Rim, 22. jan. s. (Columbia BS). Ameriški veleposlanik Phillips je danes ^osetil italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in je imel z njim polurni razgovor V uradnih krogih zagotavljajo, da je šlo samo za vljudnostni sestanek. Po informacijah iz diplomatskih krogov pa je želel Phillips dobiti informacije o pomenu sestanka med kancelarjem Hitlerjem ln ministrskim predsednikom Mussolinijem. smatra da Je Tobruk resnično in dokončno 2e v Dopolni britanski posesti Uradna objava se le zakasnila zgolj zaradi neznatnih tehničnih ovir. London 22 ian s. (Columiba BS.) Današnji angleški opoldanski listi ob4avljqjo vsi ood velikimi naslovi vest o padcu Tobruka Sklicujejo oa se t>ri tem vsi samo na oor. Jlo avstralskega ^e^e-a^e^a štaba iz Sidneva Do poznega popoldneva ni bilo mosoče v Londonu dobiti nobenega uradnega potrdila, da ie Tobruk res že nadel. Canberra, 22. jan. s. (Columbia B.S.) Minister Frasen. ki zastopa odsotnega pred- sednika avstralske vlade Menziesa, je izjavil nocoj, da je bila vest o padcu Tobruka, ld jo je davi objavila avstralska vlada, preuranjena ter da je nastala po pomoti. Angleški oklopni oddelki 150 km zapadco od Tobruka Kairo, 22. jan. s. (Reuter). Po poročilih z bojišča v Libiji operirajo angleški oklopni oddelki sedaj že 150 km zapadno od Tobruka. Cim bo Tobruk v celoti zavzet, bodo Angleži nedvomno brez vsakega odpora takoj zasedli vse to ozemlje 150 km dalje proti zapadu. Naskok In vdor v trdnjavo Koncentričen napad vojnih ladij, bombnikov ln angleških imperialnih čet — Izredno nagle in okretne akcije Angleško poveljstvo o navalu na Tobmk Obrambni pas prebit v globočini 14 km — Operacije se zadovoljivo nadaljujejo — Italijanska križarka „San Giorglo" v plamenih London, 22. jan. s. (Reuter ) O včerajšnjem prodoru obeh italijanskih obrambnih črt pred Tobrukom ie snoči vrhovno vojno poveljstvo britanskih čet na Bližnjem vzhodu objavilo naslednje coročilo: Malo po 12. uri opcldne so imperi lns čete s podporo vojne mornarice in letalstva prebile zunanje in notranje obrambne črte nred Tobrukom na široki fronti in v globino več kot 8 kilometrov. Prod;ra-nje se nadaljuje. Ujetih je bilo že mnogo sovražnikov, med njim' tudi en italijanski general. Italijanska križarka »San Gior-gio« v tobruški Inki je v n'amenih. V plamenih fe tudi vrsta živilskih skladišč in petrolejskih zalog. Danes popoldne ie obiavilo nove\istvo angleške vojske naslednje poročilo: Libija: Snoči do mraka je imp"ria'n3 vojska prodrla 8 mili (okr©? 14 km) daleč v obrambni pas Tobruka. N~š< prvi oddelki so dotlej zavzeli trd-te postojanke, ki leže nad mestom in so samo 3 m!-lje (okrog 5 km) oddaljene od m-^ta Tobruka samesra. Danes Se Operacije zopet zadovoljivo razvijajo. Sudan: Na sektorju nri Karali sP nadaljuje zasledovanje italijanske voiske, ki se Je zdaj umaknila nad 46 milj (64 km) daleč na vzhod od meje. Vzhodno od Mete nme, onstran abesinsk« meje. se sov- j ražnik tudi stalno umika ood našim pri- : tiskom. Kenija: Sovražni oddelki, kj M bili od začetka vojne na naši strani meje. »o. bili z intenzivnim udejstvovanjem naših patrol povsod pognani nazaj. Sidney, 22. jan. i. (Reuter.) Avst-alski generalni štab ie davi objavil Doročilo da so britanske čete zavzele italMansko luko in trdnjavo Tobruk. VoJni minister Spen-cer je nato razglasil, da so v naskoku na Tobruk odločilno sodelovale avstralske čete. Na merodainem mestu v Londonu pripominjajo k tei brzojavki: Novica o padcu Tobruka, ki jo ie objavil avstralski generalni štab. dr> danes op ldne v pooblaščenih anglešk'h krogih v Londonu sicer še ni bila potrjena, vendar kljub temu smatrajo, dn ne more biti dvoma v točnosti te informacije. Potek nabada kakor ie bil objavljen v snočn^em p~r čilu anglečke^a vrhovnega povelistva v Kairu, je namreč moral nuino dovesti do ta^e"a rezultata. Zaradi tega se lahko že zdaj Službena poročila beležijo zadnje dni angleške ofenzivne akcije tudi na eri-trejskem sektorju vzhodnoafriške fronte. Po padcu Kasale prodirajo Angleži preko Teseneja proti Agordatu Kairo. 22 jan. & (Reuter). O pričetku ofenzive na Tobruk včeraj zjutraj javljajo danes nasiledrje podrobm.sti: Nekako ob 3 zjutraj so prešli najprej v napad anglešk; bombniki in voine ladje, angleška letala pa so bombardirala samo notranje tobruške utrdbe ker so zunanie utrdbe napadal' že oddelki angleške pehote Italijanska križarka »San Giorglo« v toburskem pristanišč« ie pričela goreti že kmalu po pričetku napada Vreme, ki je biflo aednje čase v Libiji zelo slabo, ie bilo včerai še dokaj ugodno. Peščeni viharji so popustiih m svetil je mesec v jasni noči Arglpskt čete so bile v pripravljenosti vso noč. natn pa je Hk nred solnčnim vzhodom prešla angleška pehota v napad. Že prav kmalu je padlo okoli 10 železobetonsk h postojank zunanjega obrambnega sistema. Ameriški poročevalci na bojišču pred Tobrukom javljajo da so se boj-* tudi vso preteklo noč nadaljevali Proti jutru ie pričel italijanski odpor zelo popuščati V angleških krogih polagajo na zavzetje Tobruka posebno važnost zato. ker bodo sedaj dob H' Angleži v oblasl tudi vsa italijanska letališča zapadno od Tobruka. poleg tega pa je odslej vsak italijanski proti-napad na angleške postojanke v Zapadni egiptski puščavi za delj časa tako rekoč izključen. Posebni Reirterjev dopisnik pred Tobrukom poroča, da je usptšni prodor obeh glavnih obrambnih črt. ki so ga včeraj izvršile britanske čete. pripisovati v prvi vrsti izredno nagli in okretni akciji britanskih čet, ki so sovražnika povsem presenetile v njegovih sicer zelo močno utrjenih postojankah Italijani s tako silovito naglim in prodornim naskokom očitno niso računali. Popolnoma pa je italijansko obrambo presenetila smer. iz katere je prijel ofenzivni sunek Angleže motorizirane čete so skupaj s pehoto prodrle skozi italijanske obrambne črte vzdo'ž glavne ceste, ki tieče od Bardie proti Tobruku Glavnega napada v tej smeri Italijani prav gotovo niso pričakovali. Vzporedno s to glavno smerjo pa so bile italijanske obrambne črte napadene tudi še v raznih drugih smereh Vzdolž glavnega toka ofenzivo so se italijanske čete, čim so se tako iznenada znašle pred britanskimi bajoneti večinoma vdale brez odpora Akcijo pehote je v veliki meri podpiralo motorizirano orožje. Z'asti za napad s tanki je bil teren pred Tobrukom zaradi ravninskega značaja mnogo ugodnejši. kakor pa teren okrog Bardie. Poglavitno oviro za prodiranje tankov je tvorila samo vrsta ozkih naravnih jarkov, ki teko od obale v smeri proripisu-jejo ukinitvi prepoved5 izvo>za vojnega materiala v Rusijo velik pomen ;n pripominjajo. d* bo imel ta akt ameriške vlade najbrž še zelo da^eko-sežne mednarodne politične poledice. Senator Pappe«r je izjavil, da je ta sklep eden najbolj pametnih k«T iih ie storila ameriška vlada Ce bi bile Ulično odločitev sprejela vlada pred izbruhom vome v Evropi. potem bi bil poboža i po mnenju Pap-perja povsem druoafen in br morda do vojne sploh ne prišlo. Papper pravi da je vse. kar Rusija rabi, da jo Amerika podpre v njenem neodvisnem položaju V ameriških krogih ne pričakujejo, da bo za sklep ameriške vlade storila ruska vlada ameriški vladi kakrfcnekcrti pmtiusluge in vedo da bo Rusija še dalje vodifla svojo lastno neodvisno politiko. Nasprotno s Papperjevim mnenjem pa iw>tacionisti ki so stalno v opoziciji proti Rooseveltu. kritizirajo tudi to odločitev zunanjega ministrstva Senator TaTt je izjavil da je »skeptičen glede modrosti« sklepa o ukinitvi prepovedi izvoza vojnega materiala v Rusijo Poslanec Fish pa je dejal. Ja ne vidi, zakaj dela ameriška vteda razliko med Nemčije m Rusije in zakaj podpira komunistično Rusijo. Columbijin poročevalec iz Londona javlja, da objavljajo današnji angleški listi vest o ukinitvi prepovedi izvoza vojnega materiala iz Zedinjenih držav v Rusijo brez vsakega komentarja. VVashington, 22. januarja. AA. (DNB). Ameriška vlada je ukinila takoimenovani moralni embargo izvoza letal in letalskih delov v Sovjetsko zvezo. Državni podtaj-nik Sumner Welles je poslal v zvezi s tem sovjetskemu veleposlaniku v Washingtonu Umanskemu pismo, v katerem sporoča, da ameriška vlada zdaj misli, da nI treba da bl se sklep, ki je bil objavljen v Roosevel-tovi izjavi t. decembra 1939, še nanašal na Sovjetsko zvezo. Ta sklep ameriške vlade je bil sporočen v poštev prihajajočim ameriškim tovarnam in Izvoznikom. Kakor je znano, Je bil sklep o moralnem embargu izvoza v Sovjetsko zvezo sprejet za časa sovjetsko-finske vojne. Willk;e odpotoval v Anglijo WaShington, 22. Jan. j. (Ass. Press.) Bivši republikanski kandidat za predsedniško mesto Zedinjenih držav, Wendall Willkie, je danes odpotoval v London Pred odhodom je dovolil predstavnikom tiska razgovor, v katerem je ponovno naglasi!. da je njegovo potovanje v London povsem zasebnega značaja Izdal je da ie pravkar prejel brzojavko angleškega ministrskega predsednika Churchilla, v kateri mu že v naprej izjavlja dobrodošlico ter ga vabi. nai ga obišče takoj po prihodu v London. Nato je Wi51kie izjavil, da v Angliji ne bo odprl ust. pač pa bo imel odprta ušesa. London, 22. jan. s. (CBS.) Angleški listi objavljajo izjavo, ki io le pred odhodom iz New Yorka v Anglijo podal Wen-dell WilTkie nekemu angleškemu novinarju. V tel izjavi pravi Willkie. da ga predvsem zanima izvedeti, kakšna bo izšla Anglija iz sedanje vojne. Moskva ni odgovorila na angleške predloge Nen> York, 22 jan. j. (Ass. Press). V včerajšnji runanjepoditičrn debati v angleški spodnji zbornici ie državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Buttier na vprašanja o trenutnem stanju od noša j ev med Veliko Britanijo in Sovjetsko unijo odgovoril, da je v angleških prizadevanjih, da bi se odnošaji z Rusijo izboljšali, po 22 oktobra nastopil zastoj. 22. oktobra je, kakor znano. Anglija stavila Kremi ju neke predloge, na katere pa Rusija še vedno ni odgovorila. Od tedaj naprej Anglija v Moskvi ni napravila nikakih novih korakov. Gospodarska obramba Zedinjenih držav Wash!ngton, 22. Jan 1. (Ass. Press.) Kakor zatrjujejo v krogih ki so blizu predsedniku Rooseveltu. namerava R o evelt ustanoviti posebno federalno komisijo ki ii bo poverjena organizacija gos^o^a^ske obrambe Zedinjenih držav. Poglavitna naloga te nove ustanove bo. s primenrmi ukreni doseči, da bo oriSlo f m ve* dolarskih deviz. Id so v posesti d.-žav osi. nazaj v Zedinjene države. Isto velia tudi za posamezne za voino proizvodnjo po«eb"o važne surovine. Nova ustanova bo skrbela. da se državi osi po možnosti nikjer ne borta mfMrti oskrbovati s temi surovinami. Novo ustanovljena ustanov« naj bi delovala v najtesnejši vzajemnosti s k da1e" in v tolikšni meri. kskor 1e to bilo nekoč. Wmšhmgt-sežen sporazum glede eventualnega bodočega ožjega sodelovanja med Češkoslovaško in Poljsko. V to svrho bodo ustanovi jeni mešani češko-poljski odbori, ki bodo izdelali načrte za sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem polju. Nove prometne omejitve na Madžarskem Budimpešte, 22. januaria. AA. (DNB). Nocoj o polnoč« so stopile v veljavo nove delne omejitve v železniškem prometu, ki obsegajo v glavnem osebne vlake. Njihovo števiilc se bo zmanjšalo za 12%. To se je zgodilo zaradi nezadostnega števila lokomotiv, ker se je železniško omrežje s priključitvijo novega ozemlja zelo povečaSo in pa zaradi ledu na Dunavu. Madžarski vojni minister v Nemčiji Budimpešta, 22. januarja. AA. Na povabilo nemške vlade in vrhovnega poveljstva bo madžarski minister za narodno obrambo, general Barta, odpotova' danes s spremstvom v Nemčijo, kjer bo obiskal mariala Kekela in bojišča na ze-pa-dni fronti. Organ angleških komimlstov ustavljen London, 22. jan. s. (Columbia B. S.) V spodnji zbornici je danes komunistični poslanec Gallaoher interpeliral notranjega ministra Morrisona zaradi ustavitve komunističnega dnevnika »Daily Worker«. Med interpelacijo je bil v diplomatski Voši navzoč tudi sovjetski poslanik Majski. Notranji minister Mcrrison je odgovoril na interpelacijo, da je »Daily Worker« od leta 1939 da1! Je spremenil svoj način pisanja ter je odtlej zastopal stališče, da angleški narod ne more ničesar pridobiti z žrtvami v vojni in ca je samo angleška vlada naložila narodu to breme. Prav tako, je dejal Morrisoin. je skuhal list prikazati, da Zedinjene države pomagajo Angliji samo lz želje po dobičku ter je iz tega sklepal na propast demokratskega tn ustavnega, na čina vladavine. Vremenska napoved JSenumska vremenska napoved: Po n> čini oblačno, ponekod dež ali med dežjem sneg. Na severni polovici države s« bo nekoliko ohladilo.* na jugu oa m temperatura ne bo dosti spremenila. Naši Jesenice, 22. jan. Ker je skoraj nemogoče posamezne kulturne, pevske in glasbene prireditve objavljati v dnevnem časopisju, se nam zdi najbolj primerno, da podamo v enem sestavku pregled kulturnega dela, ki je bilo v minulem letu izvršeno na Jesenicah. Tu so trije gledališki odri in sicer: v Sokolskem, Krekovem in v Delavskem domu, na katerih naši vrli gledališki diletantje prirejajo v jesenskih in zimskih mescih operete, drame in veseloigre. V minulem letu je bil najbolj delaven sokolski gledališki odsek; dal je na deske več dobro pripravljenih predstav, ki so bile izredno dobro podane in obiskane, tako da so morali nekatere celo večkrat ponoviti. Delo gledaliških odsekov pa je v jeseniških razmerah izredno težko. Pri vseh odrih se udejstvujejo skoraj Izključno nameščenci, učitelji in delavci. Slednji v tovarni delajo na tri izmene, tako da morejo prihajati k skušnjam le vsak tretji teden, kar seveda ovira delo ostalih isralcev, pevcev in godbenikov. Z gledališkimi odri tekmujeta dva kina. ki jih najrajši obiskuie mladina. Gledališki odseki morajo uprizarjati res le dobra m privlačna dela z dobro zasedbo, če hočejo imeti polno dvorano. Višek kulturnih prireditev minulega leta je bil »Kulturni festival« na stadionu v okviru KID. Delavci in nameščenci so uprizorili na prostem igrokaz »Plavž«, delo domačega pisatelja g. Franceta Klinar-ja. zajeto iz davne železarske preteklosti. Sodelovalo je okoli 150 igralcev, pevcev in godbenikov. Predstavo je posetilo okoli 5.000 gledalcev. Na pevskem in glasbenem koncertu je nastopila okoli 320 pevcev in godbenikov, koncert pa je posetilo okoli 3.500 ljudi. Tudi pevci so imeli srečne dni. »Savani« so v zeodnji pomladi priredili koncert v Sokolskem domu pred nabito polno dvorano. Nekaj tednov pozneje so v Sokolskem domu priredili koncert združeni pevski zbori z Jesenic in Slov. Javornika. Nastopilo je okoli 160 pevcev. Koncert je sijajno uspel. Vsi prostori so bili nabito polni, rnnosro ljudi se je moralo vrniti, ker niso dobili prostora. V pozni leseni je nastopil v Sokolskem domu ljubljanski kvartet Ljubljana, 22. januarja Ker se nadalje naglo kopni sneg in je pričelo tudi deževati, so začele reke in potoka boli in bolj naraščati Ljubljanica hitii kalne skozi Ljubljano. Sava je prav tako že precej narasla. O ponovni povodnji nam poročajo iz Poljčan: Nepričakovano nagli nastop južnega vremena je povzročil ponovno povoden.) v Dravinjski dolini ,ki je snoči preplavila njive in travnike daleč naokrog. Zjutraj je že udarila na plan Brežnica, popoldne pa je prestopka strugo širom doline še Dnavinia in pokrajina spet nalikuje prostranemu jezeru. V vodi plavajo kosi ledu, ki ogrožajo mirne in žage ob Dravi-nji. V objem silnega vodnega pritiska je stisnjena tukajšnja elektrarn«, ki zaradi močnega navala snoči n>i mogla delovati in oddajati toka Teko smo bili spet v temi, kar je posebno v časino dovolj in Lojzetu gotovo že odveč. Prav posebno pa smo upravičeni, da mu želimo kar največ sreče in zdravja,, saj je z njegovim delom in z uspehi inseratnega oddelka v dobršni meri odtehtan tudi napredek »Jutra«. Pozdravljenl GRENCIGA RSG 5. 6(>. 22365 16-J* 19*0 6 ' iz občutja naveličanosti, otrplosti, notranje razklanosti k pojavom odpora, preloma in vrnitve. Klasično dojeta gospa Borinova B. Kraljeve je tista uravnavajoča sila, ki je vsem v napotje in ki vendarle žeii vsem dobro. P. K ov i č e v Mihael Grant je do tretjega dejanja pravi betajnovski silak, lik iz pradavnine, ki ga pa spoznanje preusmeri od betajnovskih tirov k pravičnejši, modrejšd presoji sebe in drugih. V. Skrbinškov Tomo, drugi markant-ni predstavnik svojevrstne grantovske krvi, je galanten, mondenski teoretik, toda donjuanski praktik, ki kljuje po Vidini duši in ki hoče z iskrim razvijanjem eksotičnih teorij vsrkavati vase le sočne strani življenja. Nakrstov študent Andrej, tretji Grant, je usodna žrtev življenjskih spodrsljajev, razbičanega živčevja, ki ga v kaotičnem vzdušju požene v tragičen konec. V njihovi sijajni, kvalitetni igri se je sodobna drama o Lepi Vidi prelila v pretresljivo, znamenito rodbinsko dramo Grantov. Iz prereza epizodnejših stvaritev sta izstopali predvsem bivša strojepiska v nežnem prikazu nadarjene Tine Leonove ter izborno podana gospodinja E. Za-krajškove. Pa tudi ostali sodelujoči (Gorinškova, Križa jeva, Savinova, Gorin-šek, Verdanik, Blaž, Košuta, Ledinek in Turk) so po svojem deležu prispevali k celotnemu močnemu uspehu. —eo Slikar Klemenčič o svojem delu V nedeljo bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena kolektivna razstava akad. slikarja Franja Klemenčič a. Slikar pripada drugi generaciji slovenskih impresionistov in se že dolga leta uveljavlja zlasti v na- Murska Sobota, 21. januarja. Veliko ogorčenje je vzbudil v vsej can-kovski okolici drzni razbojniški napad na 75 letno grofico Ernestino Bathyanyjevo, ki ima veliko posestvo v Skakovcih ob meji. Štirje mladi, boljše oblečeni moški so vdrli skozi kuhinjo. Eden je zgrabil za vrat grofico in zahteval od nje denarja, drugi pa se je lotil služkinje Katarine Horvatove. Ker grofica ni takoj ugodila razbojniku, jo je ta pričel tolči z omelom po glavi in jo je večkrat vrgel ob tla ter zahteval denar. Napadena je zaklicala služkinji, naj pokliče graničarje, katerih hiša je nedaleč od gradu. Napadalec ji je zato zamašil usta z žepnim robcem, nakar se je stara gospa končno toliko vdala, da izroči napadalcu denar, ki ga je bila prejela dopoldne za mleko. Oba napadalca sta nato odvedla grofico čez verando v zaklenjeno spalnico, kjer jima je izročila 300 din. Odpeljala sta jo nazaj v kuhinjo in jo skupno s služkinjo zaklenila, nato pa sta šla pregledovat spalnico. Tja sta prišla tudi druga dva razbojnika, ki sta medtem pregledovala sobe in stikala za denarjem. Obe ženski, ki sta bili zaprti v kuhinji, sta pričeli klicati na pomoč graničarje. Eden je res priletel in ju rešil iz zaklenjene kuhinje, nato pa so skupaj pregledali spalnico in ugotovili, da so razbojniki odnesli okrog 30.000 din in zlatnine v vrednosti do 10.000 din. Stara gospa grofica je imela denar kar po knjigah, ki so bile na pisalni mizi, v žepu v suknji pa 17.000 din. Zlatnina je bila v predalu pisalne mize in razbojnikom pač ni bilo treba dolgo iskati, da so prišli do zaželje-nega plena. Orožniki iz Cankove so bili o razbojni-štvu takoj obveščeni in so takoj našli sled za storilci. Ugotovili so, da so štirje, po opisu z razbojniki identični moški prihiteli v smeri proti petanjskemu mostu in prešli na drugo stran. Neki kolesar je srečal isto četvorico. ko so šli od Rankovcev proti Skakovcem. Eden med njimi je bil oblečen v rjav suknjič s kožuhovinastim ovratnikom. Nekdo je v tem razbojniškem kvartetu spoznal Ivana Sereca iz Vratje vasi, ki pa je doma iz okolice Strigove in star 22 let. Ta ugotovitev je bila za preiskavo nad vse važna. Orožniki so sklepali, da je Se-rec gotovo tudi v zvezi z razbojniškim napadom na posestnico Terezijo Čučkovo v vasi Obradu pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. Ker je nedavno aretirani Ivan Klobasa tudi sodeloval pri tem napadu, so ga orožniki zaslišali v mariborskih zaporih. Ta je povedal, da sta se še v zaporu s Serecom domenila za napad na neko bogato starko, in sicer skupaj z Ivanom Bratkom z Vinskega vrha. Ker so za Bathyanyjevo hišo našli robec z monogra-mom I. S., so bili orožniki prepričani, da j je pri napadu res sodeloval Ivan Serec. Po nekaterih drugih podatkih, ki so jih zbrali spretni cankovski orožniki pod vodstvom komandirja g. Ludvika Bukovca in narednika g. Valentina Raušla, so bili končno izsledeni in prijeti štirje razboj- šem krajinarstvu. Razstava, M jo sedaj pripravlja, bo nudila večji vpogled v njegovo slikarsko delo in ga še bolj približal občinstvu, ki sicer že dobro pozna in ceni Klemenčičeve slike. Pred otvoritvijo svoje razstave nam je dal g. akad. slikar Fran Klemenčič nekatere izjave o sebi in svojem delu. — Razstavil bom okrog 60 slik — je dejal g- Klemenčič. Nekaj teh del sem slikal s čopičem, a več najnovejših z lopatico. Ce me vprašujete, katera tehnika mi je ljubša, tedaj moram reči da mi tehnika ni nikdar problem, temveč samo sredstvo, s katerim izražam to, kar je v umetnosti primarno. Nekomu se prilega široka tehnika, drugemu zopet ne. Slavni Bocklin se je nekoč pošalil, da se tehnike lahko nauči vsaka ovčja glava. Bistvo slikarske umetnosti je pač njena duhovna vsebina, saj je Ojcak^M- koM s fUfOHti7 Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno le kvalitetno TUNG SRAM- KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! niki. To so Ivan Bralko z Vinskega vrha v ptujskem srezu in bratje Pavel, Franc in Stanko DVoršak iz Ciglenc v mariborskem srezu. Izkazalo se je, da je prišla orožnikom v roke premetena razbojniška tolpa, ki ima na vesti celo vrsto vlomov in razbojništev. Aretiranci so pri konfrontaciji z Bathyanyjevo zločin priznali in tudi ona jih je spoznala. Doslej so priznali 13 vlomov in eno razbojništvo, njihov plen pa je znašal pri tem nad 100.000 dinarjev. Pri zločinih sta še sodelovala dva druga razbojnika, verjetno pa je, da Serec ni bil udeležen pri napadu na grofico Bathyany-jevo. Ivana Bratka in triperesno bratov-sko trojico Dvoršakovo so cankovski orožniki danes dopoldne oddali v zapore okrožnega sodišča v Murski Soboti. Pri zasliševanju bo najbrž pojasnjen marsikateri vlom, ki je bil izvršen zadnje čase v Slovenskih goricah. Veliko pozornost je vzbudil tudi vlom, ki je bil v današnji noči izvršen v neko veliko soboško trgovino. Vlomilci so odnesli za 20.000 din blaga. Zanimivo pa je bilo, da je bil eden izmed vlomilcev aretiran takoj po vlomu in je lastnik trgovine šele po orožniku zvedel, da je bil okra-den. V interesu preiskave zaenkrat ne moremo dati točnega poročila. Danes praznuje ga Flora Vedernjakova roj. Hohlova, vdova po dvornem svetniku in bivšem predsedniku Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani, g. Francu Vedernjaku, v popolni duševni čilosti 80-ietnico svojega življenja. Jubilan+ka je tašča dT. Henrika Steske, profesorja na univerzi kralja Aleksandra, in višjega zdravnika dr. Štefana Kissa. Ob svojem življenjskem jubileju se ga. Vedernjakova raduje svojih otrok, vnukov in pravnukov. K njenemu slavju — tudi naše čestitke! vsaka umetnina duhovno spočeta in ima z znanjem skupno samo to, kar se tiče forme, torej kar je materialno in zatopri-učljivo in priučeno. Seveda je tudi to važen del umetnine. Toda če je slikar uporabil vse tehnične spretnosti, ni pa občutil nobene notranje poglobitve, tedaj njegovo delo ne more biti umetnina. Kar se tiče izvirnosti, mislim, da je izvirno sleherno delo, ki je res umetnina. Pri tem kajpak ne gne. za zunanjo izvirnost, se pravi za izvirno tehnično oblikovanje, saj je to dandanes skoraj nemogoče: zdi se, da je na svetu vse že bilo. Vsi vemo, da lahko umetnik poljubno spreminja tehniko, vendar pa staja v bistvu isti. Prav to je tisto, kar daje njegovemu delu pečat originalnosti in kar je umetnikova svetinja, njegova duhovna vrednota. O svojem razvoju v umetnosti krajinskega slikarstva in portretiranja je dejal g. Klemenčič med drugim: — še kot deček sem porisal vse zidove očetove hiše v Božtanju. Moj dobri oče mi je potem kar sam sešil papirnate zvezke za risanje. Poleg tega sem rezljal iz lesa svetnike, kakor sem pač vedel in znal. Ni čuda, da sem spričo te vneme zanemaril razne druge dolžnosti in mi je večkrat zapela šiba svojo svarilno pesem. Takrat pač še nisem mogel slutiti, da me bo umetniška pot vodila na dunajsko in monakov-sko akademijo. Prav prijetno sem bil presenečen, ko sem zvedel, da še vedno obstoji tisti zvezek, ki mi ga je bil nekoč sešil oče, da sem se v njem uril v risanju. Zvezek ima v svoji zbirki g. ravnatelj Božo Račič. Takrat, ko sem delal te prve risbe, mi je bila še daleč misel, da bo slikarstvo postalo vsebina mojega življenja. O najnovejšem slikarskem delu g. K3e~ menčiča bo najbolj zgovorno govorila razstava, zato ne maramo v naprej presojati uspehov slikarjevega dela. Prepričani smo, Narodno gledališče iz Maribora bo gostovalo danes v Ljubljani z Gorkega dramo »Na dnu«, ki je po mnenju vse kritike eden izmed največjih umetniških uspehov marljivega mariborskega ansambla. Opozarjamo ljubljansko občinstvo na to gostovanje, ki ni zgolj umetniškega, temveč prav tako kulturnega in narodnega pomena, saj gostuje gledališka družina z naše severne meje, ki uspešno in požrtvovalno izvršuje tam tudi svojo nacionalno misijo. Slike prikazujejo Pavla Kovica kot Luko, Nakrsta kot barona, Starčevo kot Vasiliso in Kraljevo kot Nastjo v drami »Na dnu« v režiji I. Koviča. Kulturni pregled Lepa Vida" v Mariboru Motiv »Lepe Vide«, ki se je prelival iz oblike v obliko, ki ga srečamo pri Jurčiču v obdelavi romana, pri Cankarju, dr. J-Vošnjaku in dr. D. šandi v dramski, pri Ristu Savinu pa v operni priredbi, je v F. Kozakovi »Lepi Vidi« obdelan in zajet povsem sodobno. O tej pomenljivi domači odrski novosti je bilo govora že ob ljubljanski krstni predstavi. Mariborski krst te značilne realistične družbene drame pa je razodel v režiji in odrskem podajanju nekatere posebnosti ki po svoje dopolnjujejo sliko o pomenu in vrednosti F. Kozakovega odrskega dela. Režijo je prevzel režiser, naš odlični odrski tvorec g. Vladimir Skrbinšek, ki nam je tik pred odhociom v Skoplje izoblikoval močno, vsestransko izgrajeno odrsko umetnino. V stvareh zunanje režije je V. Skrbinšek priznan oblikovatelj in mojster. Zaradi tega je nepomembno podčrtava« vrline s tega področja. Važnejše nego učinki zunanjščine pa je odrsko dopolnjevanje in prepajanje s tistimi prvinami, ki niso zajete v drobec črke ali zvok besede, marveč se imaginarno prepletajo z vsem onim, kar vidimo in čutimo na odru. Zgnetel je v celoten okvir ne samo nastopajoče odrske pojave, ampak tudi celotno občutje ki povezuje prikazni in dogodke na odru in ki prehaja z odra tudi na občinstvo. Nedvomno pa ne bi ta dramska novost dosegla tistega sijajnega uspeha, ko ne bi Skrbinšek umel pretehtati stvariteljskih moči sodelavcev, ki jim je odmeril naloge in vloge, v katerih so. kakor že dolgo ne, lahko razvili svoj najvišji kreacijski potencial. In tako se nam je ob mariborskem krstu F Kozakove »Lepe Vide« zdelo, ko da bi bili igralci že dolgo prežali na kreacije, ob katerih so se sedaj lahko razmahnili in razživeli z vso žarko ljubeznijo, toplim občutjem in prizadevno poglobitvijo. V. Skrbinšek je vse tako pripravil, da je bil uspeh popoln in da je občinstvo, ki je bilo že pri prvem dejanju pod vtisom elementarnih odrskih trenj, iz srca vzklikalo navzočnemu avtorju. Odrske tvorbe, umetnine, ki so nam jih predstavili Branka Rasbergerjeva, Elvira Kraljeva, Pavle K o v i č, Vlado Skrbinšek in Rado Nakrst, so v skladnem odnosu odrske kvalitetnosti ter umetniške dognanosti. Njihovo dragoceno, vneto sodelovanje, ki so mu prilivali iskren žarek svoje umetniške duše, je vtisnilo predstavi pečat uprizoritve, kakršne nismo že dolgo videli na mariborskem odru. Zbrano smo prisluhnili klenemu prazničnemu jeziku, ki je zvenel z odra v polnem blagoglasju besede, v sozvočju misli in prijetne odmevnosti. Pozorno smo sledili močnim prizorom z viškom ob koncu drugega in tretjega dejanja. Tam, kjer bi utegnila žametna glembajevska dialektika krčiti polet odrske dinamike, je bilo čutiti smotrno urejujočo režiserjevo roko. Vidina podoba terja zrelosti, formata ln dognanosti. Rasbergerjeva je sijajno prestala trdo preizkušnjo in si je s to smiselno, globoko zajeto kreacijo priborila legitimacijo vstopa na kakršen koli oder. Njena Vida je bila v vsej resničnosti pred nami z umetniško doraslostjo prehajajoč Kulturne prireditve na Jesenicah Zanimiv pregled plodnega lanskega dela mmi se russjo v naših krajih Napadalci na groiico Bathyanyfevo prileti Orožniki so polovili razbojnike, ki imajo na vesti 13 vlomov in so odnesli za 100.009 din plena DomaČe vesti ♦ h »Službenega Usta«. »službeni ust | poročila z bivšim narodnim poslancem kr. banske uprave dravske banovine« St I inž. Zupančičem. Naj bo uglednemu potko j-7. z dne 22. t. m objavlja oprostitev se- | niku naša žemljica lahka, žalujoči rodbi- menja sladkorne pese od carine, naredbo o razdeljevanju jedilnega olia. podaljšavo roka glede skladov za pokojninsko zavarovanje, pravilnik o odstranjevanju in uničevanju živalskih trupel in odpadkov, odločbe o plačilnem prometu z Grčijo, prodajno ceno špirita, naredbo o uvedbi uradnih nakaznic za kruh in moko in o ureditvi prometa z žitom in mlevskimi izdelki v dravski banovini, odredbo o najvišjih cenah za koruzo in koruzne mlev-ske izdelke, spremembo v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine in spremembo pravilnika o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske. + Iz Legije k°roSklh borcev, člane Legije koroških borcev iz krajevnih organizacij v Kočevju in Šoštanju vabimo, da se udeleže rednega občnega zbora svoje postojanke in sicer: v Kočevju dne 26. januarja ob 10. dopoldne v restavracijskih prostorih Beljan v Kočevju; člani iz Šoštanja pa naj bodo točno ob 14. uri v hotelu Jugoslavija v Šoštanju. Dne 9. februarja se vrši redni občni zbor krajevne organizacije v Celju in sicer ob 9. dopoldne v vrtnem salonu hotela Evrope; članstvo krajevne organizacije Gornji grad pa zboruje isti dan ob 14. v gostilni tovariša Majcenoviča v Radmirju. Vabimo vse člane, da se točno ln zanesljivo udeleže svojih občnih zborov, kjer bodo slišali poročila svojih društvenih uprav. Odlikovanja še niso prispela, čim se bo to zgodilo, bo vse članstvo obveščeno s posebno okrožnico in v dnevnem časopisju Doslej so izšli štirje ukazi in je bilo odlikovanih okrog 8000 borcev. — Glavni odbor LKB. f.* t** -G a*. t ^ v MANTJFAKTURA F. KS. MESTNI TRG 24 nj izrekamo iskreno sožalje! * Smrt zgledne narodne žene. Pri Devici Mariji v Polju ie umrla v sredo v starosti 61 let ga. Ivanka Staničeva. rojena Zafredova, soproga upokojenega železniškega nadziratelja g. Ivana Staniča. Pokojna je bila doma iz Obrova Pri Trsiu. Pred in med vojno ie živela na Krasu kjer ie njen soprog služboval, po voini pa nekaj časa v Litiji. Leta 1919 je bil njen soprog premeščen v Celje in se ie tu naselil s svojo rodbino. Pred nekaj leti je stopil v pokoj. Po več ko 201etnem bivanju v Celiu sta se «. Stanič in nieeova soproga lani preselila v Devico Marijo v Polju k svoji hčerki Ga. Ivana je bila odločno nacionalna in napredna žena vzorna soproga in skrbna mati. S soprogom ie vzgojila hčerko in pet sinov v strogo narodnem duhu. Bila ie zvesta priiatljica »Jutra« že od njegove ustanovitve dalie Rada je pomagala, kier ie mogla Tako si ie tudi v Celiu in okolici pridobila splošen ugled. Na njeni zadnii ooti so io polee velike množice domačinov spremili tudi številni prijatelji in znanci iz C<=lia Nepozabni srospe bodi ohranjen častem spomin, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! ♦ RaoPtava dobrovnlšliega pom°**tva bo v Dubrovniku od 2. februarja do L marca t. L Prvi dan bo slovnostna otvoritev in slavnostna akademija v gledališču. Naslednji dan je praznik dubrovnlškega patrona sv. Vlaha. Zvečer bo velika maškerada. Odobrena jc polovična voznina z legitimacijo K-13. Za vsa pojasnila se je obrniti na Tujskoprometno zveao, v Ljubljani. Spoštovanim naročnikom »Jutra« 6r •nrttt IN p OC E O I 0 A AN C r[}uluana haribob * če še nimate v vaši knjižnici knjige našega domačega pisatelja Seliškarja Toneta »Nasedli brod«, roman v treh delih, si jo morate takoj nabaviti. Seliškarje-v roman je najpomembnejši umotvor izza vojne. To je tragedija o malomeščanski družini, ki se odigrava v treh polpreteklih dobah: pred vojno, v vojnem času in v prvih povojnih letih. Ozadje romana tvori nešteto slik lz omenjenih treh dob. ki so ne le * Inž. Julij Simeček na zadnji p~>tl. Iz Krškega nam pišejo: V petek popoldne ie poromal k večnemu počitku rudarski inšpektor s inž. Julij Simeček. Poleg lepega števila gasilcev in deputacije rudarjev se ie udeležilo pogreba mnogo prijateljev in znancev. Pogrebne molitve ie opravil pastor iz Celja. Pckojnik ie bil doma blizu Dunaja. Po študijah v Gradcu in na Dunaju ie prišel v naše kraje ter je služboval pri TPD v Trbovljah. Hrastniku. Vrdniku. Zagorju in Kočevju. Povsod si ie pridobil lepo število prijateljev, posebno kot skrben varuh pravic podrejenih delavcev. V zasebnem življenju se ie bavil posebno z raziskovanjem jam. Pred svetovno vojno je ustanovil na Vidmu tovarno kmetijskih strojev, ki pa ie po vojni prenehala. Kot dolgoletni občinski odbornik se ie zlasti zavzemal, da dobita Krško in Videm vodovod, kar mu pa žal ni uspelo. S svojim znanjem je rad Pomagal okolišnemu prebivalstvu, posebno v sadjarstvu in vinogradništvu. K vsemu temu se ie pridružilo veliko zanimanje za naše kraje, ki iih ie z veliko vnemo raziskoval. zato ni čudno, da ie bil med prvimi člani Muzejskega društva v Krškem Dasi po rodu Avstrijec, je vzgoj;l otroke v strogo narvrednem nacicealnem jugoslo-ven^kem duhu. Za druž'co sd ie bil izbral Slovenko iz ugledne Zupančičeve dr^i-ne. Najstarejši sin ie inženjer kemije, drugi vodi Gospodarstvo, hčerka pa se ie Zapeka, neredno presnavljanje v debelem črevesu slaba prebava, glavobol zaradi zaprt ja izginejo z uporabo Franz-Josefove sjrenčice — ena polna časa na prazen želodec. Franz-Josefova srrenčica učinkuje milo. Reg. S. br. 15485'35 * O nakaznicah za kruh in moko v dravski banovini poročajo seveda tudi zagrebški in beograjski listi. Slovenskemu čitate-lju se bo ^emara čudno videlo, zakaj je beseda nakaznica dana v hrvatskih listih v narekovaj. Da, to je spet nekaj za slo-venoborce: en dokaz več, da nismo enoten narod. Nakaziti se namreč pravi po hrvatsko koga skaziti, pohabiti. Nakaznice torej v srbohrvaščini pomenijo pohabljenke. Zato je bilo res treba dati to čudno besedo v narekovaj. * Stranke ne prosijo miloščine. V posebnem uvodniku razpravljajo zagrebške »Novosti« o naslednjem: Stara beseda pravi, da je zgodovina učiteljica, žal je med njenimi učenci mnogo slabih. Kdorkoli se živo spominja pretekle svetovne vojne ln povojnih razmer, se bo gotovo spomnil tudi zagrebških trgovcev in njihovega obnašanja nasproti strankam. Trgovci, seveda ne vsi, so se počutili kakor pravi gazde. Stranke so moledovale za blago, rotile so in jokale. Pozneje, ko so se razmere pričele spet urejati, so vsi oni posmehljivi možje nastali krotka jagnjeta, ki so se kar k + Ji v klan jan ju: »Poljubljam roke« ln so ponujali kar vse svoje skladišče ter iznašali pred stranke ves inventar. Toda občinstvo nI bilo tako kratkega spomina tn marsikateri Izmed prejšnjih oholežev je moral likvidirati. Potrebno bi bilo, pravijo »Novosti«, da tega ne pozabijo mnogi današnji trgovci, podjetniki in obrtniki. Kajti danes je občinstvo pogostokrat v enakem stanju, da mora za lastni denar moledovati, celo tudi tam, kjer to ne bi bilo treba. Vsi oho-leži naj bi se pravočasno osvestili, da ne bodo trpeli hudih posledic pozneje, ko bo prepozno, ko niti sto poklonov s »poljubljanjem rok« in najljubeznjivejši nasmeški ne bodo več dovajali strank v podjetje. * Sole za bolničarje. Pri Zakladni bolnici v Zagrebu, pri Zakladni bolnici v Osijeku in v banovinski bodici v Sibeni-ku bodo ustanovljene posebne šole. v katerih bodo poučevali bolniško osebje o negi in zdravljenju bolnikov v javnih bolnicah in drugih zdravstvenih ustanovah * O duševnih boleznih na Hrvatskem prinaša »Jutarnji list« daljši članek, v katerem pravi, da je izven hrvatskih bolni-Snic večje število duševno bolnih kakor v bolnišnicah samih. Na 4 in pol milijona prebivalcev ima banovina Hrvatska komaj 2.200 prostorov v bolnišnicah za duševne bolezni. V Vrapču, kjer je znana največja bolnišnica za duševne bolezni, morajo spati po dva do trije bolniki na eni postelji. * Bivši bogataS zmrznil v snegu. Na poti iz Požarevca v Veliko Gradite so našli mrtvega Dimitrija Lazareviča. nazva-nesa tudi Mita Komita. Kot mladenič ie Kamita dobil od očeta veliko posestvo v vasi Maleševec. Fant pa ie vse svoje imetje zapravil. Zapustil ie r-j^tno va<= in nekai let ni bilo o njem n'č slišati M^>lo pred svetovno vojno pa se je spet pojavil v domač5 vasi in ornesel s seboi dokaj prihrankov. Sorva je imel v najemu majhne vaške kavarnice in bil r>a7adn'e ugleden hotelir v mestu. Toda spet ie prišel ob vse premoženje in te dni ga ie na ce*ti zaloti1 a smrt. da bodo poznavalci slik g. Klemenčiča z veseljem pozdravili pripravljajočo se raz-istavo. ZAPISKI GOSTJE V OPERI V poslednji vpiizoritvi »Carmen« sta gostovala člana zagrebškega gledališča Anči-ca Jelačič in Jože Gostič. Zlasti je zanimala Jelačičeva v vlogi Carmen. Pevski razpolaga gostja s svojevrstno interpretacijo, kateri na ljubo često podreja glasovno linijo- Njena glasovno-vsebinska interpretacija je izredno učinkovita in ustrezajoča potrebam vloge; iz nje se zrcali doživetost, ki dosega s privlačnim tarabrom, smiselnim fraziranjem, ponekod v recitacijo pre-hajajočim petjem, impulzivnim spreminjanjem dinamike in jasne artikulacije močan vtis. Jelačičeve glas je sam na sebi lepo zveneč in obsežen ter dobiva na mestih, ki jih smatra pevka za primerne razvoju linije, potrebni blesk in širino. Ponekod, predvsem v dramatično izrazitejših pasu-sih, je sicer vzbujal videz neizjravnanosti leg. Mislim pa, da je bistveni razlog temu v pevkinem pojmovanju interpretacije ln da ne gre za kakšne značilnejše tehnične pomanjkljivosti, kar je pevka v drugih partijah najboljše dokazala. Učinkovitost in široko zasnovane interpretativne možnosti ji je še prav posebno omogočila njena glasovna sproščenost ki je tudi zvečala njeno predanost vsebinskim globinam. Posebna odlika Jelačičeve pa je njena igra. 2e njena vnanjost, ki vzbuja verno podobo Carmen, njena elegantna in hkratu Carmen lastna prostaškost, — vse to ji je dalo pogoje da je razjvlla temperamentno, zapeljivo in poželjivo ciganko, ki je odlično reži-rana našla v Jelačičevi kar najbolj razgibano in pristno kreacijo. Mnenja sem, da je glavni naglas njenega podajanja omenje- ne vloge na igralskem momentu, ki mu organski priključuje vsebinsko-glasovnega ter si pravilno prilagaja tn podreja estetsko linijo samo. Takšna zamisel je v polnem soglasju z igralski pretežno poudarjeno vlogo Carmen. Jelačičeva je dosegla v ljubljanski operi v navedeni vlogi izredno navdušeno priznanje in se nadejam, da jo bomo imeli odslej večkrat priliko videti in slišati- Prav tako je vzbudil mnogo zanimanja Gostič v vlogi Dan Josčja. Glasovno zelo razpoložen je pel z velikim elanom. bleskom in prožnostjo ter je razvil vse kvalitete, ki jih poznamo iz njegovih najboljših vlog. Posebno v poslednjih treh dejanjih je bil glasovno zahtevam primerno dramatično močan tn vsebinski povsem vživet, hkratu pa kultiviran in tehnično do potankosti izdelan. Tudi v igralskem ozira je nudil stilno odgovarjajoč, doživljajski izrazit lik, ki se je s pevskim delom družil v zelo lepi sintezi. Kakor Jelačičeva je tudi Gostič dosegel v »Carmen« prodorni uspeh. Čeprav predstava ni bila premierska, moram posebej naglaaiti, da Je bil orkester pod vodstvom dr. švare odličen podobno pa tudi vsi ostali sodelujoči in je »Carmen« dosegla prav leipo estetsko izvajalno višino. Enotni zaključenostl izvedbe pa bo (v tej ali kateri koli drugI predstavi!) koristilo, če se v bodoče zasedejo glavnim vlogam skladno stranske kolikor mogoče kvalitativno enakovredno. —ca- Popravi! V včerajšnjem članku »Mariborčani gostujejo« j« tiskarski Škrat, ki mu je res marsikaj neumljivo, spremenil ob koncu članka neuničljivo skupnost nate dom°vine v neumljivo skupnost... Predavanje prof. d*. Antena Breznika, v torek zvečer Je priredilo Slavistično društvo v prostorih Trgovske akademije predavanje znanega slovenskega slovničar- mojstrsko napisane, temveč tudi povsem resnične in žive. Knjiga stane broširana 90 din, vezana v platno 120 din in se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica 3. (—) * Sarajevo ima 100.000 prebivalcev. Odkar so v Sarajevu uvedene karte za pet najvažnejših življenjskih potrebščin, so ugotovili, da se ie prijavilo za karte 22.000 oseb več. kakor iih ima mesto oo uradnem popisu. Sedai vodiio preiskavo, da u gotove. ali se ie prebivalstvo v resnici tako pomnožilo, ali oa imajo opravka z lažnimi prijavami. * Svojevrstna reklama Vukovarski trgovec z vinom in žganjem g Peter Vuče-novič je dal nalepiti na stene svoje trgovine pri nas še neobičajne napise Na eni strani trgovine ie napis: »To ie kr čan ka trgovina«, na drugi strani svoje trgovine pa ima napis: »Na odjemalce Žide ta trgovina ne reflektira«. + Petelin je odlepil svoj«ga dreserja. Kmet Milan Nosovič je učil svojega petelina raznih umetnosti. Zadnja vaja, ki jo je moral petelin delati, je bila. da Je skočil svojemu učitelju na glavo. Ko je nedavno svojim sosedom kazal izvežbanost petelina, se je zgodila nesreča. Petelin je nespretno vzletel in s kljunom lzlil Nosoviču levo oko. * Pet litrov žganja je posrkal. Kmet Ivo Spoljarič iz Velike Barne je bil na sejmu v Daruvaru s svojo 45-letno priležnico Stanko Filipčičevo. Ko sta opravila kupčijo, sta šla v gostilno pit. Do večera Je Spoljarič posrkal kakih 5 litrov kuhanega žganja. Tudi njegova družica je bila temeljito omotena. Slednjič sta se odpravila domov. Spotoma je začela Stanka zmerjati svojega spremljevalca, ker je preveč zapil. Spoljarič je tedaj s svojo debelo palico nekajkrat zamahnil po Stankini glavL Stanka je obležala na mestu mrtva. Po uboju je Spoljarič izginil in so ga šele drugi dan našli orožniki. * Večne nesreče z orožjem. V vasi Pja-vičih v vrbaski banovini je Gjulaga Aliča-jič čistil samokres vpričo svoje žene Mine, ki je v naročju držala dete. Naenkrat se je samokres sprožil ln je krogla zadela Mino naravnost v čelo. Smrt je nastopila po nekaj minutah. Otrok je ostal živ. Gjulaga, ki je na glasu velikega poštenjaka, se je sam prijavil orožnikom. li hmhifam u_ Fotografski umetniki, včlanjeni v Fotoklubu v Ljubljani, so izročili ljubljanskemu županu v lepi kaseti zbirko svojih mojstrskih fotografij iz mesta Ljubljane. Klubovi člani Franc Bazel, Ciril Bohm, Karlo Bolaffio, Janko Brane, dr. Ivo Fre-lih, Maks Gliha. Ivo Gogala, Srečko Grom, Karlo Kocjančič, Oskar Kocjančič, Peter Kocjančič, Ante Kornič, Rado Merhar, mi Lujo Michieli, Janko Skerlep in Ivan Vid-majer so za zbirko prispevali 44 posnetkov. Mapo bo klub še izpopolnjeval, upoštevajoč želje in potrebe mesta Ljubljane. Z novim fotografskim natečajem, ki je bil nedavno razpisan, naj bi bilo izkazano, da je Ljubljana staro kulturno mesto s 100.000 prebivalci in da se ponaša s popolnoma ja, gimnazijskega ravnatelja dr. Antena Breznika o zanimivem jezikovnem vprašanju »V katero smer se razvija slovenski jezik?« Predavanje je privabilo lepo število prijateljev slovenskega jezika, ki so z nenavadnim zanimanjem poslušali poučna izvajanja priznanega jezikoslovca. G. dr. Breznik se je bavil predvsem s slovenskim besednim zakladom in skušal na tej podlagi odgovoriti na postavljeno vprašanje. Pokazal je na dolgi vrsti primerov, kako je slovenski jezik sprejemal razne besede iz tujih in iz sorodnih slovanskih jezikov. Posebno zanimivo je bilo obravnavanje besed, ki smo jih sprejeli iz hrvatskega ali srbskega jezika, dasi smo v vseh primerih imeli domače besede. Predavatelj je že pred leti dokazal, da smo Slovenci dali Hrvatom okreg 50 besed, ki jih sami niso imeli in da potemtakem ne velja trditev, ki jo je pred leti zapisal hrvatski jezikoslovec prof. Maretič, da Slovenci nismo mogli dati hrvaščini kaj prida besed, ker sami nimamo preobilnega besednega zaklada. Predavatelj je zlasti opozoril na izrazito domač besedni zaklad, ki ga imamo Se v nekaterih narečjih, posebno v vzhodno-štajerskih. V svojih izvajanjih je med drugim odklonil pretlranosti, ki so jih začeli uvajati nekateri nažd listi, n. pr. preračun in ped. Glede neslovenskega besedišča se je predavatelj postavil na stališče, da moramo iz klasičnih, romanskih in germanskih jezakov posnete tujke če le mogoče nadomestiti z domačimi izrazi, v kolikor jih imamo ali jih lahko ustvarimo v duhu našega jezika. Glede srhskobrvatskih in dragih slovanskih besed, ki so pri nas že udomačene, Je Izjavil, da jih ne kaže zatirati in nadomeščati s slovenskimi izrazi, če so le-ti že zdavnaj mrtvi. Nikakor pa ni dobro, da uvajamo besede lz drugih slovanskih jezikov v primerih, ko imamo svoje domače, splošno znana ln za na« bolj predstavotvome besede« Uprava »Jutra« še ni od vseh naročnikov prejela naročnine za tekoči mesec. Zato prosi prizadete, naj, jo blagovolijo poravnati zanesljivo vsaj zdaj. ko je potekla že polovica mesca, zunanji naročniki s položnicami, ki so jih prejeli, ljubljanski pa v upravi sami odnesno pri podružnicah. Naročniki, ki dolgujejo še kak zaostanek, ga naj blagovolijo plačati s tekočo naročnino od 1. novembra p 1 dalje s povišdco. Točno plačevanje naročnine vsa i za mesec vnaprej daje pravico do nezgodnestnega zavarovanja pri Zedmjeni zavarovalnici d. d., podružnica Ljubljana, » katero je konzorcij »Jutra« tudi za novo leto po istih pogojih za svoje naročnike skleni zavarovalno pogodbo, po kateri se svojcem pone- svojo moderno arhitekturo in s svojimi nasadi. Kaseta, v kateri so zbrane fotografske umetnine Fotokluba, je bila izdelana po načrtu klubovega člana cand. inž. Ruparja. Je iz belega usnja ter okrašena z zlatim grbom mesta Ljubljane. Zupanu jo je izročil predsednik Fotokluba Gojko Pipenbacher na čelu posebnega odposlanstva. o— Nov grf)b. Umrla je soproga mestnega uslužbenca ga. Frančiška Svetko-v a. Pogreb bo danes ob pol 14 izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv Križu. - Pokojnici blag spomin, svojcem pa naše iskreno sožalje! PO BILANCI . . . •. All-right-knfigovodstvo! Idealno — pregledno — hitro in pregledno. Oton S t i g 11 c, organizator, Ljubljana, Aleksandrova 4/11 tel. 39-09. Ob obletnici smrti dr. Pavla Grofija posveti VTLa razred mestne ženske realne gimnazije dne 25 januarja ob 17 v licejski telovadnici svojemu nepozabnemu profesorju spominsko uro z naslednjim sporedom: 1. uvodna beseda (Zlata škafar jeva) 2. P Grošelj: Refleksi; Crescendo (Vida Permetova). 3. Čajkovski: Chanson triste (Mija Webrova), 4. P. Grošelj: Konec sveta (Rada Medičeva) 5. J. Pavčič: Pomladi vse se veseli (Mara Jančarjeva). 6 P Grošelj: Iz zapiskov prirodosiovca (Marija Hribarjeva), 7 P Grošelj: Jugoslovanska budnica (Alenka Virantova), 8. Fi-bich: Elegija (Joža Deržajeva tn Mima Senkova). — Zavod k tej pietetni počastitvi Iskreno vabi pokojnikove prijatelje znance bivše učenke in spoštovalce njegovega dela. Tovarna v Srbiji sprejme ELEKTROVARILCE In KLJUČAVNIČARJE Prednost Imajo oni, ki so delali pri vagonih. Ponudbe pod »1398« na Propagando a. d., Beograd, poštni pretinac 409. »Gospa ministrica«, duhovita Nuši-čeva veseloigra zabava obiskovalce šentjakobskega gledališča prav tako ko lani »Ujež«. Skrbno pripravljena igra in izvrstne kreacije sodelujočih so imele tak uspeh, da so bile vse dosedanje predstave razprodane. Igro bodo ponovili v soboto 25. in deljo 26. t. m. ob 20.15. Preskrbite si vstopnice že v predprodajd od jutri dalje v Mestnem domu. Kot naslednjo novost pripravljajo šentjakobčani izvirno domače delo, like Vaštetove dramo iz Prešernovega življenja »Visoka pesem«, katere premiera bo na obletnico pesnikove smrti 8. februarja. u— JNAD Jugoslavija. Drevi ob 20. bo v čitalnici predavanje g. ravnatelja inž. Ferlinca o kmetijstvu. u— JNAK Edinstvo. Drevi ob 20. bo redni članski sestanek. Predava g. dr. Tavzes o framasonstvu za časa Ilirije. Udeležba obvezna. u— Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču bo imelo drevi ob pol 20. v ljudski šoli redno predavanje. Predaval bo g inž. Premrl: Vrednost nekaterih rastlin v naši prehrani. u— Združenje čevljarjev v Ljubljani poziva gg. člane, da do 31. t. m. vlože prošnje za pavšalni davek in prijave za obrambni sklad. Eventuelno naj se zglasi vsak v združenju. Uprava. (—) u— Nesreče. Triletna delavčeva hčerka Rezika Peterlinova iz Komende je zlila nase lonec vrele vode in se močno opekla po vsem telesu, šestletni posestnikov sinček Ivan Mušič iz Brezij se je igral okrog sla-moreznice. Vtaknil je roko v stroj, da mu je odtrgal prste- Delavec Jože Markelj iz škofje Loke se Je poškodoval v kamnolomu. Na glavo mu je priletela skala in ga hudo poškodovala. Jože Magister iz Za- srečenega naročnika izplača posmrtni na v znesku 10.000 din Lastništvo lista nosi stroške zavarovanja samo, le da bi nudilo svojcem svojih zvestih naročnikov prvo pomoč v nesTečd. Vljudno opozarjamo, da je bila zaradi splošne draginje naročnina od 1 novembra leta 1940 dalje za malenkost zvišana in znaša v Jugoslaviji za redno izdajo »Jutra« vseletno 360 din, pol Met no 180 din, četrt letno 90 din, mesečno pa 30 dm Za ponedeljsko izdajo »Jutra« vseletno po pošti 50 din, po reznašalcih 72 din, polletno po pošti 30 din, po raznašalcu 36 din, četrtletno po pošti 15 din, po raznašalcih 18 din, mesečno po posti 5 din, po raznašalcih 6 din. Uprava »Jutram gradišča se je včeraj dopoldne, nič hudega sluteč, peljal s kolesom po Hradeckega sti. Ko je hote. čez most, mu je prišel na/-sproti voznik, čigar konji so se splašiU. Magister se je skušal izogniti, a ni utegnil. Dobil je hudo poškodbo na glavi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v ljubljanski bolnišnici. u— žrtve poledice. Posestnikova žena Kati Lukan iz Podgorice pri Sv. Jakobu na Savi je tako nesrečno padla na poledeneli cesti, da si je oalomila več reber na cesni strani, železni čarjeva vdova Ana žurkova lz Ljubljane je padla na neposu-ten zamrzlem hodniku na Tyrševi cesti in se hudo poškodovala po glavi. Na poledici je spodrsnilo tudi delavčevi ženi Alojziji Pavčičevi Pri padcu si je zlomila desno nogo. Vsi trije ponesrečenci so se zatekli v ljubljansko bolnišnico. u— Tatvine in vl°mi. Mariji Januškovi v Cigaletovi ulici je neznan tat odnesel sivo zimsko suknjo, rjave rokavice, rdeč p!et tn rjavo aktovko z raznimi zvezki ln knjigami. Iz drvarnice Josipa Kartina v Cerkveni ulici 9 je bila ukradena starinska oakrena vaza z reliefom, vredna 800 din. Uradnica Olga vp.trovčičeva je položila na glavni pošti na pult 1700 din in se za trenutek odstranila za par korakov. Priliko je takoj izkoristil neznanec in neopaženo izginil. Iz garaže avtoprevoznika Josipa Kraljiča na Gosposvetski cesti je odnesel neznan vlomilec dve novi avtomobilski gumi znamke »Michelin« obsega 6.5 x 20, vredni J.2 tisoč oin Neznan tat je oplenil shrambe gostilničarja in mesarja Antona Podborška v Lingartovl ulici. Odnesel je 39 belih mesarskih predpasnikov z mo-nogramom A. P., 24 manjših predpasnikov, dve beli rjuhi, 24 robcev, s čipkami obrobljenih. dve progasti konjski odeji in nekaj drugega perila. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša 2000 din. Za vssmi zlikovci ni sledu. ©bjave f opravljam0. V včerajšnjem poročilu apLed sodišča je bilo pomotoma navedeno, da je oškodovana železničarska nabavljal-na zadruga. V resnici pa je bil obtoženec uslužben pri železaiičarski kreditni zadrugi- . Namesto venca na krsto blagopok. Fran* ca Dolenca daruje ga. Josipina Milavčevt za Dom slepih 100 din. Mladinskemu skladu za Podmladek Jadranske straže v dravski banovini je podaril g. Ivan Bole iz pravde proti g. Emeriku Z. 200 din, za kar se mu Oblastni odbor Jadranske straže najlepše zahvaljuje. R D I Četrtek. 23. januarja. Ljubljana. 7: Jutrnji oozdrav. napovedi, poročila — 7.15: Pisan venček vesei h zvokov (plošče). — 12: Operne uverture (plošče). — 12.30: Poroči: a, objave. — 13.02: Za zabavo in oddih (plošče). — 14: Poročila, objave. — 17.30: Pester sp.red Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Nsp:-vedi. poročila. — 19.25: Nac. ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Fantje na vasi — 20.45: Večer slovenskih skladate jev (Radijski orkester). — 22: Napovedi, poročila. Beograd. 19.40: Narodne pe?mi. — 20: Humor. — 21.10: Jugoslovanska glasba. — 22: Lahka in plesna muzika. — Zagreb. 17.15: Istrske pesmi. — 20: Tambu aški zbor. — 20.30: Zvočna igra. — 21: Narodne pesmi. — 22.15: Ples. — Praga. 19.20: Simf. glasba. — 21.15: Mali orkester. — 22.10: Dvorakova glasba — Sofija. 19.SO: Mali orkester. — 20: Simf koncert. — 21: Petje in ples. — Berlin. 19.15 Koncert orkestra in soHstov — 21.15: Drobne melodije. — 23.15: Nočna oddaja. — Rim. 19.30: Respighi: »Plamen« (prenos iz Trsta). Eno leto življenja v Ljubljani Nekaj značilnih številk iz letnega poročila policijske uprave Ljubljana. 21. janua ja Kakor vsako leto. zaključujejo te dni na ljubljanski policijski upravi statistiko iz policijskih analov za preteklo leto. ki postane tako nekakšen nazoren letep s vsega, kar se je v Ljubljani omembe vrednega zgodilo na vseh poljih človeškega udejstvovanja. poleg preglednih zapifkov o gibanju prebivalstva, o tujskem premetu, o vozilih, o društvenih bilancah itd. Ne more se reči. da je bilo v Ljubljani lani mnogo težkega kriminala. Zabeleženi so trije umori, po katerih ie bil en morilec (Slopšak) izsleden, dva pa sta bila ovadena. Detomor je bil zabeležen samo eden, pač pa ie bilo zaradi splavljanja plodu vloženih 19 prijav. Deliktov zopor javni red in mir ie bilo 415 (224 moških in 191 ženskih krivcev) in ie bilo zaradi te-j ga aretiranih 378 ter 28 oseb ovaden'h j Požiga sta bila dva. Zaradi napravlja-\ia j lažnih listin in menic ie bilo 10 prijav, za-! radi ponarejanja in razpečavanja krivega J denarja pa 33. Zoper osebno prostost in varnost se ie pregrešilo 11 oseb PosTstev je bilo 12. nečistih dejani oa 11. Zoper rodbino in zakon se 1e pregrešil 1, zarrdi klevete tudi 1. zaradi žaljenja in kleveta-nja v službi pa 5. Raznih tatvin ie bilo Izvršenih 1869. od katerih ie bilo izsledenih 869. Izsledenih ie bilo skupno 626 tatov in 136 tatic. Seveda so tu vštete večkratne aretaciie starih nepoboljšljivih grešnikov Razbojništev je bilo izvršenih 6. izsiljevanl 12. utai 81 in prevar 158. Goljufij po neznanih stori'dh je bilo izvrženih 7. Javno pohujšanje je bilo zabeleženo v tzsh primerih. Tzgnana iz države ie bila samo ena oseba. Iz policijskega okoliša ie bilo izgnanih 55 oseb, odgonov pa ie bilo vsega 1071. Ti posied-nji so bili največkrat izvršeni po policijskih racijah ki so bile skoraj vsak tcccn. Mestni občini ie bilo zaradi odgona izročenih 1033 oseb. Sodišču oa ie b lo v nadaljnje kazensko postopanje oddanih 1130 oseb. Posebno poglavje ie vprašanje prostitucije. ki se od leta do leta boli širi Zaradi taine prostitucije ie bilo predlanskim prijetih 281 žensk, lani pa 297 Prvikrat ie bilo zalotenih pri prepovedanem pos'u 52 žensk. V bolnico ie bilo oddanih 50 žensk, sodišču izročenih 112 prostitutk, policijsko kaznovanih pa 84 prostitutk. Kljub času in razmeram pa ie nekoliko padlo število samomorov. Dočim i:h ie b^o -»red-lanskim 58. jih ie bilo lani 30. In sicer se ie prostovoljno poslovilo od sveta 24 moških in 6 žensk. Poskusov samomora je bilo 40 (19 moških 21 žensk). Nenadnih smrti in nesreč s smrtnim izidom je bilo preteklo leto 41. nezgod z nesmrtnim izidom pa 192. Večjih požarov in drugih nezgod pa 1e bilo zabeleženih 14. Zanimivo ie. da ie število prebivalstva Ljubljane naraslo le za okros 180. Leta 1939 ie bivalo v Hublianskem po^cilske n okolišu 87.600. lani pa 87.780 ljudi. Tujski promet ie zaradi vojnih razmer v svetu močno padel. Dočim ie leta 1939 prenočevalo v 18 ljubljanslrh prenoči«6:h 5^.835 tujcev, iih ie lani 44.443 Inozemcev ie bilo predlanskim 15.835, lani oa samo it 6.241. Zgovoren znak časa. Iz Celja e— Kaj je z moko? Prebivalstvo Celja in okolice se pritožuje, da mečejo v Celju slabšo moko nego drugod. Enotna moka ie res slaba in iimajo gospodinje in peki z njo mnogo sitnosti, ker kruh ne mara kipniti in tudi nima posebno dobrega okusa. V interesu 20.0.00 prebivalcev Celja prosimo pristojne, da posvetijo zadevi vso t>ozomost in nastopijo z vso strogostjo. Trgovci in peki se tudi pritožujejo, da morajo dolgo čakati da dobijo v mlinu dodeljeno moko. ker dobiio vsi prilično ob istem času nakaznice in potem vsi navalijo na mlin. kier pa često ni moke za vse hkrati na razpolago. Zato morajo nekateri z vozovi dvakrat po razmeroma male količine moke. Tudi to je treba takoj urediti. e— Celjski mestni svet bo imel redno 6ejo v sredo 29. t m. ob 18.30. e— Za posipanje ceste Sp. Hudinja— Dobrova mimo Celjske opekarne ie mestna občina razpisala oddajo navoza nesor-tiranega savinjskega prodca in drobcev opeke iz Celjske opekarne za po ipanjs. Ponudbe ie treba vložiti do vštetega 14. februarja v vložišču mestnega poglavarstva e— Dve uprizoritvi »Habakuka«, v Celju. Mariborsko gledališče uprizori 7. februarja v celjskem gledališču novo burko s petjem v 3 dejanjih »Habakuk«, ki jo je spisal Celjan dr. Rudolf Dobovišek, uglasbil pa Ra-dovan Gcbec, šolski upravitelj v Jurklo-štru. Ker je gledališče že razprodano in je zanimanje občinstva izredno veliko, se je gledališka uprava odločila še za drugo pre stavo, ki bo najbrž 12. februarja. Vsi, ki so si rezervirali vstopnice za prvo predstavo, naj jih takoj dvignejo v Slomškovi knjigarni. Predstavi sta izven abonmaja. e— Pisatelj Miško Kranjec bo predaval drevi ob 20. na ljudskem vseučilišču v Celju o temi »Književnost in njene naloge do sodobnosti«. e— Dijaški kuhinji v Celju ie da-oT al knjigoveJki mojster in gostilničar g. Karel Pere 100 din namesto venca na grob gostilničarja g. Franca Pušnika na Teh^r-ju, prof v p. g. Vinko Levlčnik pa je daroval 100 din v počastitev spomina se. Amali-e Burnikove. vdove po šolskem upravitelju v S ter ah. e— iz Galicije pri Celju. V okviru zimske pomoči je bilo na 1 ju "ski šoli dne 20. januarja obdarovanih 52 revnih otrok. Vsem plemenitim darovalcem, trgovcem in tvrdkam iz Celja, v imenu revnih šo-larjev iskrena hvala. šol. upravitelj: Toni Hvala. e— Srečke drž. razredne loterije za 5. ravred so pispsle. Dvignite iih čim prsi v podrvžnici »Jutra« v Celju. e— Celjani so žejni, k a področju mestne občine celjske so lani prplli 7017 hI vina (predlanskim 6330 hI), 4.493 hI piva (predlanskim 2640 hI), 410 M žganja, konjaka in likerja (predlani, m 630 hI), 108 hI finega šp:rita, 38 hI finega vina in hI šampanjca. Zlasti močno je lani narasel kon-zum piva. Tu:-i vina so laci kljub krizi popili več nego predlanskim, potrošnja žgani?., konjrka in likerja pa je znatno padla e— Po *Tgo\inah sta kradli. Pred malim s-.—atom okrožnega sodišča v Celju sta se zajrovar ali v torek "271etna tovarniška delavka Marija Kojčcva in 25;ctna delavka Ema Bevčeva iz Celja, ker sta izvršila več tatvin v trg-ovinah, ko sta Izbirali blago-Lani 24. oktobra sta ukradli vtrgovinah modistinj Anice Karbove ln Karoline Koširjeve v Gosposki ulici dva damska klobuka. dme 6. novembra pa sta pokradli v desetih trgovinah v Mariboru vo® kk&ukov, perila in drugih stvari. Pri raz ®Bvl sta vali'! krivdo druga na drugo, giede tatvin v Mariboru pa sta se delali nevedni in sta trdili, da se ničesar se spominjata, ker sta bili vinjeni. Kojčeva je obsojena na 2 leti, Bevčeva pa na 1 leto in 6 mescev strogega zapora. Obe sta tiri obsojeni na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Iz Mar!fenra a— Sresko načel sivo v Mariboru razglaša, da poteče rok za. prijavo motornih vozil, bicifclov in fijakerakih voz za leto 1941 dne 31. t. m. Lastniki motornih vozili prejmejo ob prijavi za leto 1941 tudi bencinske karte. a— Hišni posestniki, ki prejemajo plačilne naloge o cerkveno konkurenčnem prispevku za popravilo mestne in stoliie župne cerkve, naj se v lastnem interesu zglasijo v pisarni Društva hišnih posestnikov v Ma. riboru Gregorčičeva ulica štev. 8, in sicer dopoldne od 8. do 11. a— Človek ln vojna. O tej aktualni temi bo predaval jutri 2~4. t. m. v Ljudski univerzi v Mariboru univ. docent dr. Anton Trstenjak iz Ljubljane. a— Matična vest. Orkestralna vaja vsega ansambla bo izjemoma drevi ob 20. uri v običajnih prostorih. a— Mestni avtobus v jarku. Pri Oseku y Slovenskih goricah je zdrse! mestni avtobus čez poledenelo cesto v obcestni jarek. Potniki so doživeli precej strahu. Iz Maribora je prispel drug avtobus, ki je potnike prepeljal v Maribor. a— zaradi »poslovenjenih« hrvatskih buš kaznovana. Pred sodiščem sta se morala zagovarjati prekupčevalec z živino Cvetko Majcen in neki Franc Megla. Majcen je kupčeval v ptujskem okolišu, kjer so dovoljene kupčije le z živino domače reje, s hrvatsldmi bušami, za katere pa je dobil legitimacijo, da &o_ domače reje. Legitimacijo mu je preskrbe! dotični Franc Megla. Zaradi tega je bil Majcen obsojen na mcsec in 15 dni zapora, pogojno na tri leta, Megla pa na mesec dni zapora, pogojno na dve leti. a— Iskal divjačino, dcbU šibre. 201etni A. K. je šel v gozd da bi ustrelil kaj divjačine- Ko je divji lovec prežal na divjačino, so nenadno počili streli. A. K. je začutil, da je ranjen. Imel je še toliko moči, da se je privlekel do doma, cd koder so ga domači spravili v bolnišnico. Skrivnostna zadeva se razčiščuje. A. K. ima v telesu več ši-ber. a— Divjo m»čko je vlovil s pastjo oskr- nik graščine Strnišče g. Cernlvec- Divja mačka je odnašala kokoši v vsej tamošnji okolici. Divia mačka je za tiste kraje precejšnja redkost. Zanimancem je na ogled pri nagačevalcu Walnerju v Slovenski ulici. a— Sodnt odmevi tragičnega dogodka v Ježkovi tvornici Svojčas simo poročali o tragični »mrM smučarskega vajenca Ivana Pezdirca 8. maja 1940 med opoldanskim odmorom v Ježkovi tvornici Včeraj dopoldne »e je moral zagovariati pred sodiščem 39-l©tni obratovodva tvornice zaradi prestopka zoper obče varnost ljudi. Obsojen je na tri mesce zapora, pogojn* za dve leti. Gospodarstvo Banova naredba o nakaznicah za kruh in moko S 1. februarjem se uvede v dravski banovini prodaja kruha in moke na nakaznice Ze v torkovi številki smo podali kratko vsebino banove naredbe, s katero se uvajajo nakaznice za kruh in moko v vsej dravski banovini. Ta naredba je sedaj objavljena v »Službenem listu« dravske banovine od 22. t ra. in je s tem dnem stopila v veljavo. Gornjo naredbo, 8 katero se uvajajo uradne nakaznice za kruh in za moko in se ureja promet z žitnimi in mlevskimi izdelki v dravski banovini, je ban izdal na podlagi člena 2. uredbe o ureditvi blagovne prodaje. Ta člen 2. določa, da sme trgovinski minister zaradi pravilne razdelitve živil in drugega blaga določiti za posamezne vrste blaga iz člena 1. uredbe o pobijanju draginje obseg prodaje ali količine, preko katerih proizvajalci, trgovci in ostali prodajalci dotičnega blaga ne smejo prodaj 3ti; prav tako sme predpisati način uporabe teh omejitev. Trgovinski minister pa sme glede na izjemne razmere posameznih krajev pooblastiti bana. da predpiše take naredbe za svoje območje. Gotovo je ban prejel od trgovinskega ministra tako pooblastilo, čeprav se v naredbi na to ne sklicuje. Kaj določa naredba Od 1. februarja 1941 se smejo v dravski banovini prodajati kruh, testenine, moka in drugi mlevski izdelki (zdrob), ki se izdelujejo iz pšenice aH rži, odnosno vsebujejo pšenično ali rženo moko, prodajati samo na uradne nakaznice, ki jih izda kr. banska uprava. Osebne nakaznice se izdajajo v 5 različnih obrazcih, in sicer: 1) zmanjšane za otroke do izpolnjenega 6- leta, 2) delno zmanjšane za mlajSe osebe do izpolnjenega 14. leta, 3) cele nakaznice za odrasle osebe, 4) dodatne nakaznice za težke delavce, 5) za tujce iz krajev, kjer ni nakaznic. Nakaznice se Izdajajo za dobo 1 meseca, nakaznice za tujce pa se izdajajo za dneve. Nakaznice se glase na količino kruha, moke in mlevskih izdelkov ter testenin. Namesto .kruha se smejo oddajati moka ali mlevski izdelki odnosno testenine v razmerju, da ustreza 3.33 kg ljudskega kruha enemu kilogramu pšenične ali ržene moke ali enemu ki'osrramu testenin. Količino moke ali mlevskih izdelkov, ki se bo od-daiala na nakanvee, bo od časa do časa določ'1 Banovinski prehranjevalni zavod. Kakor smo že v torkovi številki poročali, se bo v februarju na celo karto za obraslo osebo dobilo 4 kg pšenične moke odn. mlevskih izdelkov in testenin ali 13 ?3 kruha. Po zmanjšanih nakaznicah za otroke do 6 let bo znašala v februarju oddajna količina 2 kg moke ali 6.66 kg kruha, po delno zmanjšanih izkaznicah za otroke do 14 let oa 3 kg moke ali 10 kg kruha. Težaki pa bodo dobili še posebno dodatno nakaznico za nakup enega kilograma moke ali 3.33 kg kruha. \ Kako se izdajajo nakaznice za kruh In moko Osebne nakaznice za kruh In moko Izročajo občinski preskrbovalni uradi družinskem upoglavarju zanj in za vse člane gospodarstva (gospodinjstva), kamor se prištevajo tudi podnajemniki. Družinski poglavar mora izročiti osebne nakaznice članom gospodinjstva, ki jih ne prehranjuje. Vsako spremembo v številu članov gospodarstva (gospodinjstva) mora naznaniti družinski poglaVar ali njegov namestnik občinskemu preskrbovalnemu uradu v teku 48 ur. Za dobavo nakaznic mora družinski poglavar vložiti prijavo na predpisanem uradnem obrazcu. V prijavi mora navesti vse osebe, ki jih preživlja ali jih ima nastanjene v svojem gospodarstvu, njih starost in njih poklic. Podati mora tudi i izjavo, ali In koliko žita odnosno mlevskih izdelkov ima sam v lasti ali posesti ali imajo člani gospodinjstva, za katere je vložil prijavo, odnosno kakšne količine žita ali mlevskih izdelkov mu kdorkoli na kakršnikoli podlagi dolguje. Nepravilna prijava se kaznuje, kolikor niso upoštevana določila splošnega kazenskega zakona, po odredbah čl. 8 uredbe za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. (Čl. 8 te uredbe določa, da se kaznuje z zaporom do 6 mesecev in denarno do din 100.000, kdor v nasprotju s točko 2., čl. 1. te uredbe na oblastveno zahtevo ne prijavi vseh količin pšenice in pšenične moke, ki jih ima, ali če poda oblastvu neresnično prijavo o tem ali o številu članov svojega gospodarstva, pri čemer se v smislu čl. 1., točke 2. smatrajo kot presežki vse količine pšenice in pšenične moke, ki presegajo lastne potrebe gospodarstva, to je po 300 kg pšenice ali 240 kg moke na vsakega člana gospodarstva poleg količine, potrebne za setev). Z naredbo bana Se nI določeno, katera količina zalog ne bo ovirala izdaje nakaznic. To bo odredil Banovinski prehra-nievalni zavod. Potniki (turisti), ki v njihovem bivališču niso uvedene nakaznice kr. banske uprave, smejo dobiti za čas bivanja v območju dravske banovine s posredovanjem stano-daialea dnevne nakaznice. Osebe, ki se navadno ne prehranjujejo v gospodinjstvu družinskega poglavarja ali v lastnem gospodinjstvu, temveč v tujem gospodarstvu (n. pr. v gostinskih obratih, kuhinjah in drugod), morajo oddati, če jih ta gospodarstva oskrbujejo povsem tudi s kruhom, svoje nakaznice v celoti, drugače pa ustrezajoče odrezke za moko in testenine temu gospodarstvu. Določbe o nakaznicah Nakaznice imajo glavo z označbo serije in številke, z označbo obdobja, za katero veljajo, in prostor za vpis osebe, za katero so bile izdane. Nadalje imajo odrezke z navedbo količine po teži, in sicer za kruh ali moko. Prenos nakaznice ali njenih odrezkov na druge osebe, nadalje poraba nakaznic, ki jih je oblastvo določilo za druge osebe, ali katerih veljavnost j« potekla, sta prepovedana in kazniva; izvzeta je 6amo dopustna medsebojna izmenjava med člani istega gospodinjstva. Prav tako je prepovedano prodajalcem kruha in moke prilastiti si nakaznico ali njene odrezke, ne da bi hkrati oddali ustrezajočo količino kruha, moke ali mlevskih izdelkov. Določbe za zavode Osebe, ki se popolnoma oskrbujejo v človekoljubnih in dobrodelnih / zavodih, učiliščih in odgojevališčih, v jetnišnicah, zavetiščih itd., ne dobe osebnih nakaznic. Taki zavodi dobe moko in mlevske izdelke, kruh in testenine na posebne nakaznice za zavod, ki jih izdaja pristojni občinski preskrbovalni urad na prijavo. Nakaznica mora vsebovati navedbo, za kolikšno število oseb ln za katero množino moke in mlevskih izdelkov, kruha in testenin je izdana in za katero dobo velja. Tudi take nakaznice se izdajajo za dobo enega meseca Vse nakaznice so javne listine in se ponarejanje kaznuje po kazenskem zakonu. Oskrba gostinskih obratov Gostinskim obratom izdaja obratne nakaznice za kruh in moko za potrebe nerednih gostov sreski preskrbovalni odbor po navodilih banovinskega prehranjevalnega zavoda. Sreski preskrbovalni odbor izdaja obratne nakaznice za potrebo moke tudi slaščičarnam. Obratne nakaznice za moko za izdelovalce testenin izdaja banovinski prehranjevalni zavod. Oddaja kruha In moke na karte Kruh, moka in mlevski izdelki ter testenine se smejo oddajati potrošnikom le, če se predloži veljavna osebna nakaznica in kadar prodajalec odreže število odrezkov, ki nstreza zahtevani količini kruha ali moke, odnosno kadar se predloži nakaznica za obrat ali zavod, katero obdrži prodajalec. Ta predpis velja tudi v gostinskih obratih za stalne goste. Gostinski obrtniki pa so dolžni dopustiti, da njihovi gosti použijejo s seboj prinešeni kruh. Obrtniki, ki oddajajo moko, kruh in mlevske izdelke (peki, trgovci, imetniki gostinskih obratov), morajo v svojih pro-dajalnicah odnosno obratnih prostorih napraviti vidne in čitljive napise, da se smeta moka in kruh pod kaznijo oddajati samo proti uradnim nakaznicam. Vsi prodajalci moke, kruha in mlevskih izdelkov morajo zbirati odrezke osebnih nakaznic in nakaznice zavodov ter jih ob koncu meseca izročiti občinskemu preskrbovalnemu uradu z obračunom. Vsi prodajalci in predelovalci moke ter prodajalci kruha in testenin morajo voditi zabeležnico. Knjiga mora imeti označene strani in mora biti opremljena z občinskim pečatom. Biti mora na razpolago oblastvenim organom ali njih pooblaščencem zaradi kontrole. Iz knjige mora biti razvidno stanje zaloge v začetku meseca, prirastek med mesecem, vir dobave, uporaba v obratu in prodaja ter stanje ob koncu meseca. Te podatke iz zabeležnice morajo vsi oddajalcl kruha in mlevskih izdelkov ter testenin predložiti ob koncu meseca občinskemu preskrbovalnemu uradu. Pregled obrtnih tn stanovanjskih prostorov Vsak obrtnik, ki prodaja moko, kruh in mlevske izdelke ali predeluje moko, kakor tudi vsakdo, ki je vložil prijavo za dobavo osebne nakaznice ali obratne nakaznice za kruh in moko, mora dopustiti, da organi občinskega preskrbovalnega urada zaradi nadzorstva nad poslovanjem in zaradi ugotovitve zalog pregledajo poslovne knjige ln obratne ter stanovanjske prostore (kontrola zasebnih zalog se more torej izvesti šele tedaj, če je dotični zahteval nakaznico za kruh in moko in vložil prijavo o zalogah). Obrtniku, ki prepreči tak pregled, se razen redne kazni odvzame tudi pravica obratovati z moko. Imetniku osebne nakaznice, ki prepreči tak pregled, se odvzame pravica do prejema nakaznice. Določbe za mline na merico Mlinarji, ki meljejo na merico, morajo vse svoje prihode moke za merico oddati Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu. Tudi mlinarji na merico morajo voditi zabeležnico, kakor je gori opisana, in morajo izvleček iz zabeležnice mesečno predložiti občinskemu preskrbovalnemu uradu Prav tako morajo dopustiti organom občinskega preskrbovalnega urada pregled knjig, zalog in poslovanja. Kazenske določbe Prekrški te naredbe se kaznujejo, v kolikor niso upoštevani predpisi splošnega kazenskega zakona, uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom in uredbe o ureditvi blagovne prodaje, po določbah ČL 69 zakona o notranji upravi (Po čl. 2 uredbe o ureditvi blagovne prodaje se kaznuje, kdor proda posamezne vrste blaga v večji količini, nego je z naredbo določeno, in sicer v veliki prodaji z zaporom do 6 mesecev in denarno do 100.000 din, v mali prodaji pa z zaporom do 3 mesecev in denarno do 25.000 din.). Zaposlenost v Jugoslaviji Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju Števila zavarovancev pri vseh krajevnih organih v mesecu oktobru. Od septembra do oktobra se Je število za/varovancev zmanjšalo za 2020 in je znašalo v oktobru 785.512. V primeri s prejšnjim oktobrom pa je bilo lani v oktobru 62.738 zavarovancev več (povečanje znaša 8.7•/•). Od gornjega skupnega števila zavarovanih delavcev tn nameščencev je v oktobru odpadlo na področje dravske banovine 122.784 (OUZD 111.354, bolniška blagajna TBPD 10.487, bolniška blagajna Merkurja 943); na področju banovine Hrvatske j« bilo 246.757 zavarovancev, na področju ostale države pa 415.971 zavarovancev. V primeri s septembrom je število zavarovancev naraslo v banovini Hrvatski za 2938, v dravski banovini je nazadovalo za 2019, na ostalem področju države pa za 2939. Od celotnega povečanja Števila zavarovancev v primeri z oktobrom prejinjega leta, ki znaša 62.788, odpade na povečanje števila zavarovancev pri gradnji cest, železnic ln vodnih zgradb 20.478 (povečanje za 49%); pri gradqjph nad zemljo je bilo v oktobru 12.489 zavarovancev (33.5%) več nego v oktobru prejšnjega leta, pri gozdno-žagarskl industriji pa 7263 zavarovancev. Nadalje je naraslo število zavarovancev v kovinski in strojni industriji za 6710, v hišnem gospodinjstvu za 3363, v industriji gradbenega materiala za 2102 itd. Nazadovanje je zabeleženo v trgovini in tekstilni stroki, v manjšem obsegu pa tudi v usnjarski in čevljarski stroki. V primeri z oktobrom prejšnjega leta izkazujejo največji odstotni prirastek za-rovancev okrožni uradi v Nišu (13.6%), v Ljubljani (12.6%) in v Zagrebu (12.4%). Povprečna dnevna zavarovana mezda se je od septembra do oktobra povečala za 1.13 din na 29.39 din in je bila pri tem za 4.59 din ali za 18.5% višja nego pred enim letom. Celotni zavarovani zaslužek pa je znašal ▼ dravski banovini 96.4 milijona din, v banovini Hrvatski 186 milijonov din in na ostalem področju države 294.7 milijona din, skupaj 577.1 milijona din, to je za 129 milijonov din več nego v oktobru prejšnjega leta. vest! = Maksimalne cene za koruzne mlevske izdelke. V »Službenem listu« od 22. t m. je objavljena banova odredb? o maksimalnih cenah za koruzo in koruzne mlevske izdelke od 13. januarja t. L Ta odredba pa ni nova, temveč je po besedilu in po višini maksimalnih cen docela v skladu z odredbo, ki jo je ban izdal dne 16. decembra in smo jo na tem mestu objavili v številki od 17. decembra 1940. Z novo odredbo se torej ni nič spremenilo. = Ostavka šefa urada za kontrolo cen v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je rektor ekonomsko-komercialne visoke šole dr Aleksander Jovanovič podal ostavko na položaj šefa urada za kontrolo cen. = Pogod bo uvozil 1200 vagonov sladkorja iz Ceškomoravskega protektorata. Pristojna oblastva so po !nformacijah iz Zagreba, odobrila Pogodu, da sme uvoziti iz Ceškomoravskega protektorata 1200 vagonov sladkorja. = Ljubljanska borza je določila tip 85»/. m°ke. V prisotnosti borznega predsednika dr. I. Slokarja in glavnega tajnika J. Kovača ter zastopnika Prevoda inž. V. Koširja je borzna izve:"niška komisija — se-stoječa iz borznih članov A. Smrkolja, A. Paulija itn I. Rojca, ob sodelovanju Fr. škerjanca, predsednika Združenja mlinarjev dravske banovine določila iz številnih poslanih vzorcev mok povprečni tip 85»/» enotne krušne moke v smislu zadnje uredbe kr. banske uprave z dne 24. decembra 1940. Borzna , komisija je ugotovila, da še najbolj ustrezajo povprečnemu tipu nove enotne moke vzorci mok iz tehle mlinov: Kari Zupane, Sevnica, Jakob Jaš. Mislinja in »Bistra« mlin. Borovnica. Povprečni tip novo 85°/» enotne krušne moke bo dostavljen po ljubljanski borzi vsem sreskim na-čelstvom oziroma sreskim prehranjevalnim odborom, kjer bodo na vpogled tudi vsem občinam oziroma občinskim prehranjevalnim odborom. = Prvi ruski avtomobili v Jugoslaviji. Iz Beograda poročajo, da bo te dni prispela prva partija rusk'h avtomobilov v Jugoslavijo. To bodo osebni in tovorni avtomobili na pogon z bencinom sli z 1ecnim plinom Avtomobile bo prodajala beograjska tvrdka Autodom. « Podjetje Herman G5ring zvišuje glavnico. Iz Berlina poročajo, da je bilo na občnem zboru državnega železarskega podjetja »Herman Goring« sklenjeno povišanje osnovne glavnice od 100 na 250 milijonov mark. Borze 22. januarja Na ljubljanski borzi je biJo za grške bone povpraševanje po 39, v Beogradu pa je bil promet po istem tečaju. Tečaji na svobodnem trgu so ostali nespremenjeni Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri zelo čvrsti tendenci notirala 470 do 480 (v Beogradu je bil promet po 475). Tudi tečaji ostalih državnih vrednot so bili zelo čvrsti, vendar ni bilo prometa. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 174.57 —177.70, New York 4425—4485, Curih 1028.64—1038.64. Tečaji na svobodnem trgu: London 215.90—219.10, New York 5480 —5520, Curih 1271.10—1281.10. Privatni kliring: Berlin 1772—1792, Solun 39 din. Curih. Beograd 10, Pariz 28, London 16.10, New York 431, Bruselj 69, Milan 21.70, Madrid 40, Amsterdam 229, Berlin 172.50, Stockholm 102.7750, Oslo 98.50, Kobenhavn 83.50, Sofija 4.25, Lisabona 17.24, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.3750, Bukarešta 2.15. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 470—480, 4% agrarne 56 den., 4% severne agrarne 54 den., 6% begluške 85 den., 6°/o šumske 79 den., 7°/« stabiliz. 96 den, 7°/u invest. 100 den,- 7°/o Seligman 102—130, 7% Blair 100 den., 8°/o Blair 106,50 den., delnice: Narodna banka 7050 den., PAB 200 den., Trboveljska 370—380. Beograd. Vojna škoda 473.50—475 (475) 4% severne agrarne 55—55.25 (55), 6°/j begluške 85.25—85.75 (85.50), 6°/o dalm. agrarne 80.50—80.75 (80.50—81), 7% stabil. 98.50 den., 7% invest. 101 den. (101)., 7°/0 Seligman 103—103.50, 7°/« Blair 100 den., 8% Blair 106—108.50, PAB 204 den. (205.50). Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 22. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za marc 85.25, za maj 79.875, za julij 80; koruza: za marc 62.75. + VVinnipeg, 22. januarja. Začetni tečaji: pšenica: za marc 76.75, za maj 78.375. -I- Novosadska blagovna b^za izi. t. m) Tendenca nespremenjena. Oves; baški, sremski in slavonski 345 — 850. Ječmen: baški, sremski 410 — 420. Moka: (franko mlin odn. vagon, brez prem. davka in vreč): »Ogg« in »Og« 723; enotna pšenična moka 382.25; presejana koruzna moka iz koruze, ki ima največ 14n/o vlage, 321, iz času primerno suhe koruze 250. Otrobi (franko mlin ali vagon, brez prom. davka in vreč): pšenični 200, koruzni 150, brez kali 70 Fižol; baški in sremski brez vreč 555 — 565. Iz Litije i— Mreža skaviških organizacij po raznih krajih Slovenije mnogo koristi v nacionalnem in vzgojnem pogledu. Med vodilnimi skavti v Jugoslaviji so mladi Liti-jani, to so jim priznali ne samo domači skavtski voditelji, marveč tudi odlični inozemski gostje, kl so si doslej ogledali cba skavtska doma v Litiji, knjižnico, taborne priprave in drugo. Ob smrti utemeljitelja skavtizma lorda Badena Powel!a so litijski skavtje prisrčno počastili niegcv spomin. Starešina br. Franjo Pleničar je imel žalni govor, o pokojniku je nato obširneje poročal br. Marijan Zovid. Naslednji dan je bila javna komerocracija v nabito polni učilnici ljudske šole. Pokojnikova slika je bila ovita s črnim florom in obdana s cvetjem. Po nagovoru starešine je prečltal br. Zovič savezno pos'anico. načelnik br. Drško Pleničar ,1e orav čustveno orisal pokojnika in njegovo skrb z t m'adi-no vsega sveta, nakar je br. Zovič Marijan recitiral Župančičevo »Grobovi tulijo«. se vrstijo firefl sodniki Ljubljana. 22. januarja Pred malim kazenskim senatom, v katerem sta pod predsedstvom s. o. s. Fella-herja sodelovala gg s. o. s. Brelih in Le-derhas. se ie danes pozno v popoldne vrstila veriga zvečine mladih ljudi, tako da so se vsak čas zapirala vrata pred radovednim občinstvom. V glavnem ie prihajal do veljave paragraf, ki ščiti tujo imovino. V seriji teh bi bila morala priti kot prva na vrsto trojica iz krovske in kleparske stroke, ki ie ob opravlianiu svojega dela — popravljanja strehe neke hiše v središču mesta — porabila ugodno priliko, da je lastnikom odnesla nekaj stvari. Lani v marcu so delali na strehi zaradi tatvin že večkrat kaznovani kleparski pomcčiik Franc Papež, krov ski pomočnik Ivan No-lan in kleparski vajenec, še mladoletni Franček. Iz podstrešne kamre Ludvika Za-larja ie izginil cel zaboi kovinskih predmetov pa še nekaj boljših kovinskih stvari, Fantje oa so se spravili tudi na lastnino zavarovalnice Assicurazioni Generali. kateri so poleg medeninaste plinske svetilke odnesli tudi velikega popačenega j orla iz cinkove zlitine, nekaj žepn:h sve- | tilk in veliko črno zastavo. Prav tam je tudi dr. Vladimiriu VolavSku izginil kuhalnik in karnisa iz medenine. Ze v prejšnjih časih so kovinski predmeti šli debro v denar, kal ne bi šli danes! Fantje so vsekakor bili v tatvini orientirani po »konjunkturi«! Papež, ki ie bil kolovodja, je vse priznal in ie oreiel precei mastno naer~do v obliki 1 leta in 8 mescev robije, proti No-lanu ie bilo postooanie izločeno, ker ie trenutno bolan, vajenčka Francka so s primernim poukom poslali na enoletno preizkušnjo pod nadzorstvom v s* o' odi. Kakor bi bil v najprijetnejši družbi v zabavnem razgovoru ie nastopil komaj polnoletni krojaški pomočnik Franc Pože-nel. Dostojno oblečen ie z živahnimi gestami takorekoč »krami lal« s predsednikom senata. France ie b'l sicer že nekajkrat pod ključem zaradi tatvin, pa ie kazalo. da današnjih škripcev ni preveč resno vzel. Škode sicer res ni storil velike. Ukradel ie bil železni čar~ko kaoo. listnico brez denarja. 10 robcev, zlato verižico z obeskom ln zlato zaoestnico in dva sto-taka. Na fantu pa se je videlo, da so vsi ti poskusi bili prav za prav poklicna smola in bi bil več škode napravil, če bi bil le orav naletel. Kakor se ie poka-alo. le tista ukradena kapa — sam ie rekel, da jo ie naibrž v pijanosti ukradel, da pa tudi ni izključeno, če mu ie ni kdo kar na glavo posadil, ko le opit za mizo zaspal — služila za to. da se 1e nekemu dekletu. okrog katerega se ie srn1-kal,' predstavljal za posta jena čelnika. Delal sic~r ni nikjer, toda navado ie imel pripeljati i se s vsem namoom ored stanovanie v av- j tomobilu in z veliko gesto naročiti izvešč- j ku. naj zjutraj spet pride ponj. Stanoval- ' cem pa ie tveziL da ie prišel z b livarskim konzulom po peskih. Tatvine je izvrševal v mestnih stanovanj h. v kut.re se ie prismukal kot zavaro.a.ni agent. Kakor ie predsedniku senata ra la al, tudi tista ni bila ne huda. ne resni, da je nekemu dekletu in dvema vojakoma kcč v podeželski gostilni g.ozil z revolverjem. Ker ie bila škoda, ki jo je napravil. sicer res majhna, in io ie rri.a-vil še kot mladoletnik, so ga sodniki kljub temu. da ima za seboj že nekai »preteklosti«, še kaj milo obsodili za 3 z'o"ia-stva tatvine in en prestopek pro.i o eb-ni prostosti na 5 mescev strogega zapira. Franc se je le zadovoljno nasmehnil in izjavil, da ie s sodbo zadovoljen. Povsem drugačneea kova kot France ca je bil Adalbert iz Za-avja. Ta ie vso reč pred sodniki vzel zelo resno. Obtežen ie bil. da le nekemu posestniku, pri katerem je služil za hlapca le nekai dni. odnesel 11 tisočakov, ki jih ie potem v veseli druščini do kraja zabil. Tudi Adalbert ima za seboi nekai preteklesti. toda od svoje kriminalne nenrimerno hujšo življenjsko. Še nedoleten je vstopil v rov kot rudar, tu ga ie zasulo in se ie dolgo zdravil, v času zmanjšanega obrata ie bil med odpuščenimi z obljubo, da bo jeseni tudi zani kai dela. Medtem oa ie doma spoznal. da ga revna oče in mati s kop co drugih nepreskrbljenih otrok ne moreta preživljati. Vtirl ie v tovarniško blagajno, denar, ki ga ie tam našel, ie tudi kakor zdai posestnikov de^r. zabil s tova išiio. prijeli pa so ga naglo, saj ie v vlomljeni blagajni pustil pravo po-rdilo. da je on pobral denar. Kazen, ki io ie za to dobil, so mu pogoino odpustili, toda fant se ie medtem pregrešil nad posestnikovim denarjem. Na vprašanje, zakaj, je odgovoril, da mu ie neki njegov bivši go-ixr'ar svetoval, naj se ud'nia pri tem posestniku, ker ie bogat. Rekel mu je še. na1 kar predujem vzame in naj se z^lasd. ko bo imel kai denarja, da se bodo malo Preselili. Fant ie poveda1 še to, da ga je skušnjava premotila. Potem pa. ko ie ukradeni denar takorekoč v veter pog-aL ga ie cbšlo kesanie. Pisal je materi in bratu, sporočil ie. da mu ni več živeti in da se bo zato ustrelil, a brata ie poleg tega še rotil, naj posluša dobre materine nasvete in nai 1i ne napravi takšnih skrbi kakor iih ii je on. Tedai se fa~t sirer ni ustrelil, ampak je prišel še k materi, pozdravil io ie in poljubil, nato pa ie zbežal za hlev. kjer se ie resnično cbes'l. Iz težke nezavesti, ki io je oreležal v bolnišnici. se ie potem zbudil v sodnih zaporih. Za zločmstvo tatvine so ga sedniki obsodili spričo vseh olajševalnih okolnostl toda zaradi velike škode na 10 m~seev strogega zapora, odslužiti pa bo moral ""u-di še 5 mescev oo^oino odpuščane stai« kazni za prvo tatvino. Fant ce ie udal v usodo in je kazen sprejel. Naravno pristanišče Tobruk Prva luka v Libiji, kjer so se izkrcali italijanski mornarji po vojni s Turčijo 1.1911 - Izvrstno utrjena in odlično opremljena postojanka Pred italijansko-abesinsko vojno Tobruk ni bil med znanimi kraji, šele koncentracija britske vojne mornarice v Sredozemskem morju in pretnja, da bodo Italijanom zaprli Sueški prekop, sta dvignili njegov strateški pomen. Kot zadnje polnovredno oporišče italijanske vojne mornarice na poti do Egipta je Tobruk moral dobiti ta pomen. Ima izvrstno, globoko naravno pristanišče med golimj obalnimi griči, ki ga obkrožajo. To je po Tripolisu edino naravno pristanišče v vzhodnem Sredozemlju do Aleksandrete v severnem delu Sirije. To pristanišče so Italijani izvrstno utrdili in dopolnili z letališči, skladišči goriva, radijsko postajo in drugimi modernimi napravami, že v zimi 1935./36.. sredi vojne z Abesinijo, so Italijani osredotočili tu več desettisočev vojakov, ki so bili pripravljeni korakati proti Eg.iptu v primeru, da bi tam zaprli Sueški prekop. Na grožnjo angleških križark, ki so se zbirale v Aleksandriji, so odgovorili z zbiranjem vojske v Tobruku. Po podpisu angleško-italijanskega sporazuma 1. 1937. je bilo videti, kakor da ni tu nobenega vojnega razburjenja več. Vse vojne naprave in skladišča so na videz spala. Toda razni znaki so kazali, da spi Italija Avstralski vojak V bojih za Bardio in Tobruk so nosili vso težo napadov na angleški strani vojaki iz Avstralije, ki so prav slikovito opremljeni • Capuzzo/c --a c i \ S.Omar,#fi k < " ' \ MagdalenaUS«99a ' . \ A liti s teboj.« »Mislil sem, da me nič več ne maraš.« »Tako ne smeš govoriti! Kako ti pa je?« »Počutim se kakor riba v vodi. Rana je lahka, samo v meso.« »Kaj se je prav za prav zgodilo?« »Po telefonu ti ne morem povedati.« »Ali je bil V.?« »Da.« »Ta človek je za nas pravi strup. Se res počutiš bolje?« Luke se je vdal trenutnemu nagibu. »Ce mi ne verjameš, pridem osebno k tebi na poslaništvo.« »Prav.« »Kaj? Res lahko pridem?« je vzhičeno vzkliknil. »Sicer je nespametno, toda prepričati se moram, kako ti je.« »Kar bodiva malce nespametna! Kdaj te lahko obiščem?« »Kadar hočeš. Imava svoje lastno stanovanje. Nikogar ne boš motil.« »Torej čez eno uro!« Kakor hitro je minil čar, s katerim ga je bil ovil njen glas, so se spet vrnili dvomi in pomisleki. Prav za prav sem strašanski ve+rni?k, je menil sam pri sebi. Toda ljubim jo vendarle! »Diana je bila,« je rekel, ko je znova prisedel k Leeju. »Takoj sem si mislil.« »Štirikrat me je klicala, odkar je slišala o moji nezgodi.« »Kaže, da ima dobro srce.« »O tem nisem nikoli dvomil, Se to dopoldne jo obiščem,« j*e Luke kljubovalno odvrnil. »Zakaj je ne bi?« Diana je pričakovala Luka v razkošno opravljeni dnevni sobi, ki jima jo je bil prepustil poslanik. V njenih očeh je bila nedoumljiva bol. Hotel jo je objeti, pa se mu je odmaknila. Ms&rske Informacije o možnosti turško-kolgarskega zbližanja Ankarski p oročevalci madžarskih listov ne izključujejo možnosti, da bo v kratkem prišlo do zbližanja med Bolgarijo in Turčijo. Svoje domneve opirajo predvsem na stciižče Turčije, da ostane Se nadalje izven konflikta kot »nevojujoča se država«. Razen tega pa bi prijateljski odnošaji med obema sosedama ne bili le v njunem interesu, temveč tudi v interesu Nemčije in Italije, ki sta se že večkrat izjavili za ohranitev miru na Balkanu. V spominu je še, kako je 10. decembra lanskega leta nenadoma prišlo do izboljšanja odnošajev med obema državama, tako da so nekateri celo napovedali sklenitev posebnega pakta med Bolgarijo in Turčijo. Medtem ao — beremo dalje v madžarskih listih — seveda nastopile nove težko-če, ki pa so izvirale deloma Ie iz splošnega vojnega položaja. Poslednji dnevi omiljen j a I napetosti na Balkanu so tudi na bolgarsko-1 turške odnošaje vplivali olajševalno. Po zelo verjetnih informacijah nI več izključeno, da bo^o na obeh straneh umaknili vojaštvo od meje. Za kasneje pa napovedujejo sklenitev nenapadalnega pakta, ki bi bistveno spremenil ves dosedanji položaj na Balkanu. Položaj Turčije na Balkanu ni bil namreč preveč jasen samo zato, ker se je smel za primer razširjenja Italljansko-grškega konflikta z gotovostjo pričakovati tudi turški poseg v ta spor, kar bi seveda nujno vodilo v bolgursko-turški konflikt. Ako pa bi bil sedaj sklenjen nenapadaliri pakt med obema državama, bi bili ž njim ustvarjeni vsi pogoji za mimo rešitev še odprtih balkanskih vprašanj. V tem smislu gredo nemška prizadevanja tako v Ankari kakor v Sofiji. L £ Ž K E Strah pred vojno |c največji nasprotnik mira Bolgarski list »Ustrešna Blg&rija« je objavil pred dnevi članek »Katera izmed dveh poti?« Pisec se v njem dotika vprašanja prave ln neprave propagande v Bolgariji ter piše med drugim: »Upreti se moramo propagandi proti vojni, kajti ta propaganda je za nas bolj nevarna in neprimerno bolj usodna kakor vojina sama. Ona se ne tiče konkretno te ali one politike, temveč slabi najvišjo in dragoceno krepost naroda: njegov borbeni duh in njegovo odpornost proti slabemu. Nihče namreč ne ve in ne more vedeti, kaj nam lahko prinesejo prihodnji dnevi. Utegne se celo zgoditi, da bomo morali izbirati med dvema ter se odločiti za manjše zlo. Ako bi nas tak trenutek našel moralno oslabljene ter prežete samo hrepenenja po »miru« in svojem »udobju«, bo našo domovino zadel polom.« Načrt za kmetijsko petletko v Jugoslaviji »Hrvatski dnevnik« poroča, da je izdelalo kmetijsko ministrstvo petletni načrt za napredek in pospeševanje poljedelstva. Država naj bi za to svrho izdala v petih letih 1.800 milijonov dinarjev. Del teh izdatkov naj bi se pokrival iz dohodkov ob priliki izvoza kmetijskih pridelkov, pri čemer naj bi se dobilo 800 milijonov, do-čim bi se naj milijarda dinarjev dobila z razpisom posebnega notranjega posojila za pospeševanje kmetijstva. Izvajanje petletnega načrta bo prevzelo novo ministrstvo za prehrano. Kredite, namenjene v ta namen, bi porabljalo predvsem za pospeševanje poljedelske proizvodnje in živinoreje, za nabavo modernega poljskega orodja, kmetijskih strojev, izbranih semen in umetnih gnojil, za pobijanje sadnih škodljivcev itd. Dr. Krssjevls o hrvatskem s&bssrai V nedeljo je bila v šidu konferenca zaupnikov Hrvatske seljačke stranke iz sre-zov šid, Vukovar in Uok. Glavni govornik je bil glavni tajnik HSS senator dr. Kr-njevič, ki je poudarjal, da s sklenjenim sporazumom in z ustanovitvijo banovine Hrvatske še ni izčrpan program HSS. Treba bo nadaljevati delo za zedinjenje vseh hrvatskih krajev v okviru banovine Hrvatske. Hrvati so pokazali veliko moč pri rušenju zaprek do narodne svobode. Sedaj bodo pokazali prav tako veliko moč in odločnost pri graditvi hrvatske domovine. Velik del težav, s katerimi se mora danes boriti banska oblast v Zagrebu, je t»eba prioisati temu. da Hrvati še vedno nimajo hrvatskega sabora. Dr. Maček vedno misM na sabor, kar dokazuje tudi dejstvo, da je že podpisana ln objavljena uredba o volilnem redu za sabor, če bi bilo odvisno samo od dr. Mačka, potem bi imeli Hrvati že davno svoj sabor in bi preko njega neposredno vplivali na izgraditev banovine Hrvatske. Ceistralistilaa uredba Kakor smo že poročali je izdali prometni minister imž. Bešlič novo uredbo o zavarovanju državnega prometnega osebja. Uredba je zbudila dosti kritike zanimiva pa je predvsem zato, ker ie strogo centralistična in jemlje samoupravam v zavarovanju državnega prometnega osebja še tisto male avtonomije kar so je imele po stari uredbi iz leta 1922. Z novi* uredbo je hudo nezadovoljen tudi »Slovenec«, ki je posvetil kar dve koloni kritiki nove uredbe pri tem pa se delal, kakor da njega ne zadene nikaka odgovrmost. V resnici pa so pred slovenskimi železničarji odgovorni on i sami saj so imeli dovod j priložnosti in moči, da uredbi pravočasno izderejo centralistične zr.be in jo navdajo z duhom samouprave, ki bi odgovarjala sedanji liniji državne po1itike. Svoje ljudi skuhajo sedaj tolažiti z zagotovilom, da za trdno pričakujejo, da bo »ra uredba, ki žali najgloblja čuvstva našega naroda, razveljavljena.« To je povsem mogoče, ker bodo verjetno nastopni z vso odločnostjo proti njej tudi hrvatski železnčarji. Naj'se zgodi z njo, kar se hoče, dejstvo pa je, da je' bila s soodgovornostjo »Slovenca« zopet enkrat sprejeta strogo centralistična uredba Muslimani in Hrvati V Zagrebu ie bila v petek intimna slovesnost v konviktu »Narodna uzdanica«. v katerem so nastanjeni muslimanski srednješolci in akademiki iz Bosne in Hercegovine. ki študirajo v Zagrebu. Slovesnosti se ie udeležil kot dr. Mačkov odposlanec prof dr. Sigismund Čaikovac. ki je imel tudi daljši govor. Dejal je med drugim: »Danes so med muslimani bele vrane ljudje, ki se ne smatrajo za Hrvate. Vaši dedi in očetie govore v čisti hrvaščini. Tudi antropolog j a dokazuje. da so bosanslri muslimani in katoličani etnična enota. Mi-sMmanov sploh ni bi1 o v Bosni do prihoda Turkov, potem pa so naši bratje, pristaši bo~ansike cerkve zaradi spora z V*Ihanom rv-e?li v M?m. Ostali ne so kMub t^mu Hrvati M"climiil v Bosni Im Hercegovini so H^a?! vs°m Hrvatom vodstvu H.CS posebno pa dr. Mačku. S sporarumom so bili ugotovljeni samo obrisi naše politične ureditve. Zavedajte se. da bo hrvatsko vodstvo vedno skrbelo za to. da bodo naši muslimanski bratje zadovoljni.« Neutemeljene pritožbe »Wrbaser Zeitung«. eno izmed nemških glasil v Jugoslaviji, objavlja v zadnji številki uvodnik z naslovom »Strpnost«. V njem se pritožuje nad ozračjem nestrpnosti in razdraženosti, ki s*1 baje širi ponekod v Jugoslaviji v odnosaj^h do nemških sodržavljanov. Med drugim pravi: Zaradi zunanjepolitičnih dogodkov se je ustvarila okoli nas Nemcev v Jugoslaviji atmosfera razdraženc^ti "n nestrpTKisti. Pred nekaj mesci je bilo to nesrečno stanje povod za čim bolj intenzivno delo v vrstah nase narodne skupine Sen tj pa postaja to stanje že predmet neprijetne in iatentne krize zaupanja med državnim narodom in med nami Nemci Z zadovodjstvom moremo ugotoviti, da nj iskat" izvora za te nestrpnosti v ukrepih državnih in samoupravnih oblasti. Z obžalovanjem pa moramo ugotoviti, da se razvijata nestrpnost m sovraštvo proti nam v širokih slojih državnega naroda. Na delu so neke tajne »He, ki k repe to neprijazno razpoloženje proti nam.« Beograjska revija »Ravnopravnost« komentira ta članek nemškega lista in pravi, da ji niso znane »tajne sile«, ki naj bi zastrupljale odnošaje med državnim narodom in nemško narodno manjšino. Nato pristavlja: »Kar se tiče verske fn nacionalne strpnosti v našem narodu lahko rečemo, da je postala že naravnost prislovi č na. Saj jo mnogi tujci označujejo že ko* balkansko zanikrnost.« Zelo malo kmetskih sinov med hrvatskimi študenti Zagrebški listi objavljajo pregled stanovske pripadnosti roditeljev zagrebških akademikov. Iz tega pregleda je razvidno, da sta na zagrebškem vseučilišču najslabše zastopana kmetski in delavski stan. Kmet-skemu stanu pripada le 12.8 odstotka dijakov, delavskemu stanu pa celo samo 0.8 odstotka študentov. Obrtniških in trgovskih otrok je 18.4 odstotka, torej mnogo več kakor kmetskih in delavskih skupaj. Najbolj številno so zastopani otroci državnih in samoupravnih nameščencev, njih je med zagrebškimi akademiki 42 odstotkov. Ostali odpadejo na razne druge poklice. Nemške »leteče trdnjave" Po vzoru ameriških letečih trdnjav so pričeli graditi tudi nemški letalski kon-strukterji velike štirimotorne bombnike tipa »Focke Wulf«. Ti veliki bombniki so namenjeni za dolge polete in lahko nosijo s seboj zelo velike količine bomb. Vodstvo nemške letalske vojske jih is uporabljalo že nekaj mescev pri akcijah nad Atlantskim oceaaom. kjer so napadali angleške konvoje. Vsako od teh letal ima šest mož posadke, oboroženo pa je s šestimi težkimi strojnicami in s tremi avtomatskimi malokalibrskimi topiči. Letala so opremljena tudi z napravo, ki preprečuje zaledenitev na krilih in izpostavljenih delih trupa. Zaradi tega iih lahko uporabljajo pri vsakem vremenu. Krušne karte za vso Dalmacijo Split, 22. Jan. o. Poverjenik ekspoziture banske oblasti v Splitu je odredil, da se morajo na vsem področju ekspoziture najkasneje do 15. februarja uvesti nakaznice za kruh. (Nove damske cigarete Beograd, 22. januarja, a. Uprava državnih monopolov je dala v prodajo novo vrsto cigaret pod imenom »Dubravka«. Cigarete so v lepih, okusno izdelanih kartonskih zavitkih svetloraodre barve. Da bi cigarete ostale sveže, so škatlice zavite tudi v celofan, tako da se pakiranje v resnici lahko smatra za luksuzno. Imajo zelo prijeten duh in okus, ker so izdelane iz zelo posrečene mešanice južnosrbskih vrst tobaka s primesjo hercegovskega in dalmatinskega. Cigarete »Dubravka« so namenjene v prvi vrsti ženskam, ker uprava državnih monopolov doslej razen cigaret »M^nion« ni izdelovala nobenih lažjih cigaret, škatlica 15 cigaret »Dubravka« stane 9 din. Opozarjajo se prodajalci na drobno, da se založe s temi cigaretami in iih čimprej začno prodajati. (Iz uprave državnih monopolov.) Šola za finančno kontrolo Beograd, 22. jan p. Po odloku finančnega ministra bo v Beogradu osnovana posebna šo!a za zvaničnike finančne kontrole Učenci te šole bodo imeli brezplačno stanova-vanje ter po znaki ceni vso oskrbo v šoii. Iz državne službe Beograd, 22. jan p Premeščeni so oči-teiji Oton Brelih iz Zabukovfei v Podgorje, Dora Martelanc iz Limbuša ▼ Artiče, Božidar Zupen » Bohmjske Srednje vasi ▼ Koprivnik, Angela Golob i f z Jesenic v Ljubdjano, Marija Jenfeo is Ratsč v Duplje, Pavlina Korbar iz Slatine Radenci k Sv. Marjeti e§£oa je pomožni strojevodja Karel Očck iz kurilnice v Murski Soboti v Za- greb. — Upokojen js Jote Kneht. strojevodja v Ljubljani. Umrl je nestor Dubrovnik, 22. jan. o. V starosti 96 let je umrl dopoldne nestor nagega pomorstva Friderik LaMČ, dolgoletni predsednik in glavni delničar Dubrovniške plovbe. Sa Hrvatskem so že poplave Zagreb, 22. jan. o. Zaradi velikega porasta temperature v zadnjih treh dneh, se sneg naglo tali ter zato tudi vse reke tn potoki na Hrvatskem naglo naraščajo. Sava je včeraj pri Zagrebu narastla za 2 m, Kolpa pari Petrin ji pa za 4.20 m ter je že prestopila bregove in poplavila okoliši to ozemlje. Promet med Glino in Bosansko Krajino je znatno otežkočen, ker je na cesti proti Veliki Kladuši nad pol metra vde. V okolici Petrinje je na tisoče oralov zemlje pod vodo. Odlikovanja Beograd, 22. jan. p. Z ukazom Nj. Vel. kralja so odlikovani: z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje Miroslav Gregorka, višji svetnik ljubljanske železniške direkcije v p., z redom sv. Save IV. stopnje dr. Viktor Miliva, svetnik ljubljanske železniške direkcije; z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje dr. Anton Breznik, direktor gimnazije v Ljubljani; z redom Jugoslovenske krone V. stopnje Ana Lebar, šolski referent v Ljubljani. Marija Sadar, upokojena učiteljica v Ljubljani, Drago Rostohar, šolski nadzornik v Litiji, Alojzij Peterlin, šolski nadzornik v Kočevju, Ivan Kržišnik, šolski nadzornik v Škofji Loki, Vinko Rupret, šolski nadzornik v Kranju, Janko Grad, upokojeni učitelj v Ljubljani, Fran Ločniškar, šolsk. nadzornik v Ljubljani, Ivan Primožič, šolski upravitelj pri D. M v Polju, Vilko Ma-zi, učitelj na šoli za defektno deco v Ljubljani; z redom sv. Save IV. stopnje Fran Grm. upravitelj zavoda za gluhoneme v pokoju. Anton Cadež, katehet v Ljubljani, Jakob Fatur. dekan v Radovljici. z redom sv. Save V. stopnje dr. Josip Demšar, profesor v Ljubljani, Rudolf Pečjak, upravitelj meščanske šole v Ljubljani, V rrikaatn REMEDIA Qnofac6£ SIRUP v tem originalnem zavitka Dobiva se v vseh lekarnah Glavno zastopstvo za Slovenijo: Apoteka Bahovec — LJubljana. »K s 3' trut »mm* šole v Ljubljani, Julij Slapšak, upokojeni učitelj v Ljubljani. Ivan Teuerschuh, upravitelj meščanske šole v Slovenjem Gradcu. Milko Dermelj, upravitelj zavoda za gluhoneme v Ljubljani, Alojzij Tome, katehet v Ljubljani. Ivan Erbežnik. učitelj na §o!i za defektno deco v Ljubljani, Zora Pianecki in Karel Puhar. učitelja na gluhonemnici v Ljubljani. Zorko Kotnik, šolski nadzornik v Gormem gradu. Josip Wagner, šolski upravitelj v Ljubljani, Apolonija Fatur. upokojena učiteliica v Ljubliani, Peter Horn. šolski upraviteli v Liubliani. Ivana JskVč učiteliica v Liub-Hani. Merila .Turievč'č šolska upravite-Hioa v Celju. Terpzna Kovačič. unokoiena učiteliica v Lntbliani. Alfonz Koorivc, učiteli v Mariboru. Pavla Krušič. upokojena učiteliica v Liubliani. Pavel Lavrič. učitelj v Liubliani. Tvan Ambrožič 3ol«ki referent v T/iubliani M»ri1a 0»i«<*ek. upokojena uč'tet«oa v T.iubliani. Mariia Stu-hec. unokoiena učiteHira v Mariboru, Frančiška Be*'aj. uookoiena učiteliica v Liubliani. Srečko Prstan 5ol'ki unravitelj v Liubliani. Ana Oistriž. učiteliica meščanske šole v Ljubliani. Fran Rebolj, honorarni učiteli v ("Všniieah. Edo Praprot-nik. učiteli v Ptuju. z zlato kolajno- Josip 2*bkar. sTužitelj meščanske šole v Krškem. Marija Povalej, kuharica na gluhonemnici v Ljubljani. Visoko odlikovanje katoliškega škofa v Skoplju Beograd, 2. jan. AA. V imenu Nj. VeL kralja je z ukazom kr. namestnikov odlikovan z redom sv. Save 1. stopnje skop. Rudolf Wagner, referent za meščanske i ljanski škof dr. Franjo Cekada. Presenetljiva aretacija v Kamniku Osumljen umora Ivane Krušnikove je Ml prijet 22-letni delavec Alojzij Lunder Kamnik, 21. januarja Pred mesci smo čdtali o strahovitem umoru v Studencu pri Dolu nad Domžalami. Že je kazalo, da bo umor ostal nepojasnjen. ko se je našim orožnikom posrečilo dobiti, kakoT vse kaže, pravo sled. Vse okolnosti so se čedalje bolj zgoščevaile oko-fli delavca-dninarja Alojzija Lundra, ki je bil malo prej na dnini pri sosedu umorjene. Alojzij je doma iz sosedne vasi Stegne pri Moravčah in so mu bile razmere prilično znane Velja za delomržneža in prepirljivca, ki se hitro razburi, zato so se ga vsi ogibali in bali. Tudi je bil že tri- krat kaznovan. Vse to je dailo zadosten po* vod orožnikom, da so ga malo temeljiteje vzeli v pretres. Ko so se o njegovih izjavah prepričali, da so popolnoma izmišljene, so napravili na njegovem domu preiskavo, ki nj ostala brez uspeha. Na podstrešju so našli okrvavljeno srajco, hlače in predpasnik. Tudi na vprašanje, od kod krvavi madeži, Lunder ni mogel odgovoriti, niti ni mogel dokazati, kje je bH trst večer, ko je bila umorjena Ivana Krušnikova. Zato je bil! preteklo soboto aret;ran in z vsem obremenilnim gradivom vred oddan sreskemu sodišču na Brdu. Celjski ilet preloženi Celje, 22. januarja. Po sklepu prirediteljskega odbora je bil I. zlet slovenskih smučarjev v Celju, združen z tekmovanji za narodna prvenstva v vseh smučarskih disciplinah, k! je bil določen za dneve od 24. do 26. t. m., zaradi neugodnega vremena preložen. Slovenci so najboljši tekači v državi Teki so bili zmerom glavna domena naših atletov, saj še danes branijo — razen na 110 m in 400 m z zaprekami — vse jugoslovenske rekorde v njih 2e dolgo vrsto let tečejo ogorčene borbe za primat v jugoslovenski atletiki. Te borbe so postale posebno Zanimive pred nekako desetimi leti, ko se je začela majati premoč hrvatskih atletov in so slovenski atleti vsako leto več pridobivali na terenu. Zagrebu, središču Jugoslovenske atletike, je postajala leto za letom Ljubljana vse nevarnejša in si nazadnje tudi osvojila vodilno mesto. Prvi udarec je bil zadan Zagrebu že 1. 1933., ko je ASK. Primorje preneslo naslov klubskega državnega prvaka v Ljubljano in ga, razen v dveh letih, tudi obdržalo do 1. 1939. Kljub Umu pa v Zagrebu še dolgo niso hoteli priznati primata Ljubljani, niti tedaj ne, so bili l. 1937. čisto oflcielno premagani na troboju v Ljubljani. Tudi največji zagovorniki premoči Zagreba pa so morali utihniti, ko so slovenski atleti 1. 1939. ponovno zmagali na troboju, in to v Zagrebu. S to zmago se je Ljubljana dokončno postavila na čelo jugoslovenske atletike. Zanimivo je, da so premoč slovenski atletiki izvojevali predvsem tekači, ki so vedno doprinesli levji delež k zmagam. Posebno na prvem troboju med Ljubljano, Zagrebom in Beogradom so imeli za zmago Ljubljane največ zaslug tekači, saj so izvojevali 121 točk od 167 doseženih. Nič doeti slabše se niso držali na drugem troboju v Zagrebu, kjer so vzbujali splošno pozornost med gledalci. Ni ravno naključje, da so morali tekači na obeh trobojih odločiti zmago vprav v zadnjih točkah tekmovanja. Značilno pa je, da v Zagrebu nihče od navzočih Ljubljančanov ni dvomil o zmagi Ljubljane, čeprav so Zagrebčani pred zadnjo točko tekmovanja, štafeto 4X400 m, še vodili, kajti zaupanje v slovenske te-kafie je bilo preveliko. Posebno premočni pa so od naših tekačev srednje- in dolgoprogaši, Id imajo le malo resnih nasprotnikov. To posebno lepo kaže seznam vseh dosedaj najboljših rezultatov doseženih v Jugoslaviji v tekih na 800, 1.500. 5.000 ln 10.000 m, kjer imajo slovenski tekači popolno premoč. Najboljših deset rezultatov na 800 m so dosedaj dosegli: 1) GorSek 1:55, t) Srakar 1:58, 8) Taka« 1*8,4. 4) Nabornik 1:58,9, 5) Kotnik 1:59,1, 8) Tučan 1:59,2, 7)—9) Krevs, Gabršek, Oberšek po 1:59,4 ln Flass 1:59,5. Torej T Slovencev ln 8 Hrvatje (TakaC, Tučan in Flass). Prvi je sicer tekel pod 2 minuti, kar je za. nas odličen rezultat, Tučan pa je svoj rekord postavil že 1. 1932. in ga branil cela štiri leta, ko mu ga je prevzel Goršek, ki ga je popravil v olimpijskem letu 1936. na 1:57,5, leto kasneje v Bukarešti na 1:57,4, zopet leto kasneje v Ljubljani na dvoboju z Julijsko Krajino na 1:56,3 in slednjič 1. 1939. na že mednarodno višino 1:55. Razen Gorška so od Slovencev tekli pod 2 minuti še Gabršek 1. 1936., Czurda 1936. (1:59,6), Krevs i. 1934., Nabernik 1. 1939. in letos Srakar, Kotnik ter Oberšek. Najboljših deset jugoslovenskih tekačev na 1.C00 m je naslednjih: 1) GorSek 4:01,1, 2) Kotnik 4:01,2, 8) Košir 4:02,6, 4) Flass 4:02,8, 5) Srakar 4:05,2, 6) Krevs 4:07,9, 7) Schmiederer 4:10.0, 8) Czurda 4:10,6, 9) Tučan 4:11 In 10) Kien 4:12,6. Tu sta se med najboljše vrinila samo 2 hrvatska tekača Flass in Tučan, medtem ko so vsi ostali — naši. Tudi tu je najstarejši rezultat oni Tučanov, ki ga je po-stavil že 1. 1932. in je bil vse do L 1938. drž. rekord, ko so ga Sele Izboljšali kar trije, slovenski tekači. Najprej Krevs v Pragi, nato Goršek in kot zadnji Czurda. Goršek je nato svoj rekord še izboljšaval skoraj vsako leto in se približal nevarno rezultatov pod 4 minute, kar pa mu ni uspelo. Ima pa resne naslednike v Koširju, Kotniku Flassu in Srakarju. Skoraj isto enako sliko dobimo pri teku na 5.000 m, ki je takale: 1) Kotnik 15:26,4, 2) Krevs 15:3M. t) Bručan 15:48,6, 4) Košir 15:50, 5) Flass 16:02, 6) Srakar L 16:05,4, 7) Kien 16:16,8, 8) šindelar 16:16, 9) Pere 16:17 Is 16) Krpan 16:22. Kakor je razvidno iz tablice, je dosedaj samo štirim Slovencem in Jugoslovenom uspelo preteči to progo v času pod 16 minutami. Od vseh navedenih nista Slovenca samo Flass na 5. mestu in šindelar na 8. mestu. Prvemu je uspelo v Jugoslaviji teči pod 16 minut Krevsu (prvič L 1933., 16:45), pozneje 1. 1935. še Bručanu, 1938. Kotniku in 1939. Koširju. Ostali pa beležijo sroje rezultate: Srakar I. iz 1. 1937., Kien L 1940., šindelar 1937., Flass 1630.. Pere 1687. to Krpan 1936. Tudi na 10.006 m imajo prvo bsoedo slovenski tekači. Najboljši so dosedaj bili ▼ Jugoslaviji: 1) Bručan 33:03,8, 2) Krevs 33:06,8, 3) Krajcar F. 38:43,4, 4) Pere 84:16,4, 5) Kangier 3J:16*S, 6) Cavič 34:29,8, 7) Kien 34:33, 8) Krajcar L 34:41, 9) Kvas 34:44, 10) Starman 34:55. Hrvate zastopajo Krajcar F., Cavič in Krajcar I., ki zavzemajo 3., 6. in 8. mesto, V3i ostali so naši. V poseben razred spadata vsekakor Bručan in Krevs, ker sta toliko boljša od ostalih. Precej daleč v ospredje se je preril Krajcar Franjo, ki je razen Flassa najboljši hrvatski dolgopro-gaš. Posamezne rezultate so postavili: Bručan 1935., Krevs 1938., Krajcar F. 1938., Kangler 1935., Pere 1938-, Cavič 1936., Kien 1940., Kvas 1939., Krajcar I. 1938. in Starman 1934. Da se prepričamo o premoči slovenskih tekačev, zadostuje, če pogledamo tablico jugoslovenskih rekordov, kjer branijo vse rekorde v tekih, razen tekov na 110 m in 400 m preko zaprek, sami slovenski tekači. 100 m Kovačič v družbi z Banerjem in Klingom, na 200 m tudi Kovačič v družbi z Jamnickim in Klingom, na 400 m Pleter-šek, na 300 m Skušek, na 500, 800, 1.000 in 1.500 in Goršek, na 2.000 m Srakar Ivan, na 3.000, 5.000 in 3.000 m preko zaprek Kotnik, na 10.000 m Bručan, na 15.000 m in enourni tek šporn. Tudi letos so na vrhu tabele v vseh tekih, razen na 400 m in 110 m preko zaprek, slovenski tekači, ki nadaljujejo tradicijo svojih predhodnikov. Vr.—Ze. Lahkoatletska zveza išče trenerja Ker se bo kmalu začelo delo na terenu, se je Slovenska lahkoatletska zveza odločila, da sprejme trenerja za lahko atletiko. Prav gotovo se bo našel med športnimi delavci nekdo, ki bi bil zmožen nuditi atletom praktičnih navodil v taki meri, da jih usposobi v specialnih disciplinah do pozitivnih uspehov. Ce bi kdo čutil v sebi take sposobnosti, naj naslovi ponudbo na naslov: Slovenska lahkoatletska zveza, v roke g. Zupančiča Miljutina, Ljubljana, Tavčarjeva 3. V nekaj vrstah Slabe vesti iz smučarskih krogov Dne 20. t. m„ torej pretekli ponedeljek, je potekel zadnji rek, do Icaterega je bilo treba prirediteljem svetovnega smučarskega prvenstva v Cortini poslati poimenske prijave tekmovalcev. Tudi ta dan je minil, ne da bi bila Zimskosportna zveza kraljevine Jugoslavije v Ljubljani prejela kakršenkoli prispevek ali vsaj obljubo za podporo, tako da letos naši smučarji na teh največjih smučarskih tekmah sveta ne bodo zastopani. Izven območja ZSSJ pa je bila za udeležbo v Cortini vendarle prijavljena naša vojaška ekipa, ki bo odšla tjakaj pod vodstvom trenerja Franca Smole-ja in v spremstvu zdravnika dr. Huberta Heima. FIS tekem v Cortini se bo kot zvezni delegat udeležil tudi g. Joao Goreč. Ne moremo si kaj, da ne bi tudi pri tej priliki obnovili trpkega obžalovanja — prav v teh dnevih potekata menda dve leti, odkar je naša vrhovna zimskosportna organizacija (takratni JZSS) prejela zadnja denarna sredstva od ministrstva za telesno vzgojo —, da smo se morali, čeprav v teh Izrednih časih, odreči temu nastopu v tujiHi ia zamuditi tako bližnjo priložnost, da bi s svojo smučarsko ekipo pokazali svetu, da smo tudi v športu storili vse za uveljavljeaje med ostalimi velikimi narodi... * Sinoči je bil v Zagrebu sestanek zastopnikov Hrvatske športske sloge, Saveza srbskih športnih savezov in Slovenske športne zveze, na katerem je bilo v obravnavi vprašanje sporazuma med temi vrhovnimi narodnimi športnimi organizacijami, o katerem je svoječašno minister za telesno vzgojo v Zagrebu razpravljal s predsednikom HŠS dr. Krnjevičem. Kakor pravijo, so bila takrat vsa sporna vprašanja izglaje-na in bodo sedaj zastopniki teh posameznih zvez samo še formalno sprejeli novo ureditev. O poteku tega sestanka bomo še pisali. V soboto in nedeljo je bilo po sporedu določeno tekmovanje za državno prvenstvo v hokeju na ledu, in sicer v izvedbi SK Ilirije v Ljubljani. Pri teb tekmah bodo sodelovali prvaki vseh treh narodnih zvez, ki so zdaj znani že dokončno, in sicer SK Palič za srbsko, VŠD za hrvatsko in naša Ilirija za slovensko zvezo. Ta hokejski turnir, ki bo vsekakor že mnogo bolj zanimiv, kakor so bila ti finali prejšnjih let, se bržkone konec tega tedna ne bo dal izvesti in je pač obenem s številnimi drugimi prireditvami na snegu in ledu preložen na poznejši čas. Kakor piše italijanski športni dnevnik »Gazzetta dello Šport«, so se športni voditelji Nemčije in Italije odločili, naj bi bil sedež FIF-e v bodoče v Rimu. Sedaj posluje ta mednarodna nogometna zveza v Curihu, vendar v njenem tajništvu dozdaj ne vedo ničesar o takšni spremembi, kaže pa, da bodo Nemci in Italijani vendarle prodrli s svojim predlogom. Dne 25. L m. bo ▼ Curihu seja te zveze in na tej seji bodo bržkone tudi dosegli zaželeni prenos sedeža FIF-e. Podobno akcijo so uvedii tudi t smučarski zvezi (FISI), kjer pa za enkrat prizadevanja za prenos zveze iz švedske še niso toliko uspela. K. gebsfer m F. GW*rčov» v Harfbam. Športna javnost se obvešča, da ne bo napovedanega nastopa znamenitih 6rp&Icev K. Schaterja F- GHlardov# v Mariboru v petek 24. L m., temveč bosta slavna drsalca na železni carjevem stadionu nastopila prihodnji teden. Daa is čas nastopa Im pravočasno objavljen. MALI OGLAS! CENE MALIM O G LASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ln enKratno pri etojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Dm 15.—. Dopis; in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za. vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje r ulovov -i znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Službo dobi VsaKa oeseda 50 oai aa vek 3 din. za šifro Id dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 17 din Zelezostrugarja se takoj spre ime. Ponudbe pod »Stalno delo« na ogl. odd. Jutra. 1405-1 Brivski pomočnik mlajši, se sprejme takoj. Frizer Franjo Polak, Stari trg pri Rakeku. 1413-1 Služkinjo iščem k 3 članski družini. Mora biti pridna in ljubiteljica malega fantka. Naslov v vseh pesi. Jutra. 1414-1 Pisarniška moč perfektno strojepisje, — slov. in nemška stenografija, se sprejme. — Prednost odvetniška praksa. Ponudbe s prepisi spričeval, navedbo zahtevkov na podr. Jutra Celje pod »Stalno«. 1425-1 Beseda i dm aaveK j din. za šifro ail dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Gospodična stara 19 let, z malo maturo in trgovsko šolo, z znanjem stenografije in 6':rojepisja, zmožna vseh pisarniških del, išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Gre tudi na deželo. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pomoč« 1410-2 Gospodična išče službo korespon-dentke za tuje jezike (nemški, italijanski ln francoski). Naslov v vseh posl. Jutra. 1398-2 Dekle oošteno, pridno, 6taro 19 let želi službe. Vajeno samostojne kuhe in opravljati vsa hišna dela. Nastop službe lahko takoj ali pozneje. Ponudbe poslati na oglas, oda. Jutra pod šifro: »Dobra, vestna moč'. 1399-2 Potniki /saKa oeseda 2 aln. da-,*ek 3 din: za da.nnje naslova 5 din: najmanj šl znesek 20 din Potnik agllen in zelo dobro uveden, z bivališčem; v Sol itn, išče zastopstva v manufakturni stroki, konfekciji ali slično proti proviziji, za celo Dalmacijo, event. samo za otoke. Potuje 4 krat letno po vseh mestih Dalmacije. Poseduje najboljše reference. Naslov v vseh nosi. Jutra pod štev. »7192-B«. 92S-5 5 avtokoles z gumi ln osišči, pripravno za konjsko vprego prodam. — Bitenc, Ljubljana, Moste, Krekova 7. 1408-6 Radio* Radio 4 ali večcevni, novejši, kupim. Ponudbe pod' šifro »Takoj Radio« na ogl. odd. Jutra. 1418 9 ^afenci(ke) Frizersko vajenko z oskrbo sprejmem. — Mihael Godnov, Tržič 1416-44 Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Jedilnica iz orehovega lesa, nova. naprodaj po zelo ugodni ceni. Pangos Viktor, mizarstvo, Trata 4, št. Vid nad Ljubljano 1360-12 Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov din Najmanjši znesek 20 din Suha bukova drva prodaja Ivan šiška, Metelkova tli. 4, tel. 2244. 1421-15 r/ deoecia i din, davek a din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Hiša v Sevnici z vrtom, obstoječa iz petih sob i pritiklinami, podkle-tena, skorai nova, pripravna za vsako obrt, ugodno na prodaj. Točne informacije pri: Božič Anton, Trbovhe II. 1063-20 Lepe parcele v Celju ob glavni cesti naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 1462-20 Pouk Beseda i am aaveK din, za šifro ali dajan, naslov 5 din Naj man ^ znssek 20 din Instrukcije za vse Šolske predmete no dno brezposelni profesorski kandidati« strokovntaki. — Novinarski Hom. Gosposvei ska 12. uradne ure od tO do 12. 219 4 Beseda 1 din, daven o din, za šifro ali dajanjf naslov 5 din Nalmanjši znesek 20 din Lokal za odvetniško pisarno blizu sodišča 2—3 sobe se Išče za februar Naslov v vseh posl. Jutra. 1334-19 Trgovski lokal s sobo se takoj odda. Vprašati Tyrševa cesta 37-1. 1409-19 ima v zalogi SEVER RUDOLF Marijin trg 2. Beseda 1 din davek 3 din. za šifro ali dajanje naslov "5 din Nalmanlšl znesek 20 din Posojilo aajemo našim iianorn ln varčevalcem Oeodni po goji. Vloge obrestu.lemc oo 5 odstotkov Vsi var Sevalci brezplačno »varovani Zadruga »Mo.i Dom. Ljubljna Dvor '.akova 8. Iščemo oover enike. 199-16 Kupim hranilne knjižice Ljubljanske Kreditne banke do zneska din 300.000, lahko tudi manj, proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 300.000«. 1406-16 Sobo odda Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslov 5 din. Najmanjši znesek 20 din Sobo na Mirju sončno, lepo opremljeno, s prostim vhodom, blizu tehnike oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 1397-23 ¥ Leipzigu 1941. od t do 7. marca se vrsi 60% popusta na nemških državnih železnicah. — 25% popusta na jugoslovanskih državnih železnicah. Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se izvrše čimpreje, najpozneje do 5. februarja 1941 pri pristojnem častnemu zastopniku. V Ljubljani: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33, Telefon 27-62. V Mariboru: Jos. Bezjak, Gosposka 25, Telefon 25-97. V Beogradu: Zvanični biro sajma rajha a Lajpcigu, Knez Mihajlova 33. SCI...... ZAGBEB. NIKOUČEVA IO TEVA JTf iRBPUOlir Cl MIK 5I0I0I0B0«0«0I0B0SC. SLIVGVKO staro, 40%, prodam s plačano trošarino po 34.— Din liter. — Franko postaja Zagreb, v sodih kupca. — M. B o j a n i č, Zagreb, Palmotičeva 22, telefon 92-75. OIOIOIO IOIOIOIOIOIC Tovarna obutve in gume »Boston« a. d. SPREJME strojnega prvovrstnega krojnega rezkarja (Schnittfraser) za obutev in strojnega ššipaša (Zwicker). — Javiti se je tovarni, Beograd — Kralja Aleksandra 174. Jakec S&ok in Skakec Poskoki dveh navihancev v treh poglavjih. TRETJE POGLAVJE Umrla nam je naša ljubljena soproga, mama, sestra, teta in svakinja, gospa 50. »še to so rekli, taka je njih volja: ni boljšega od brezovega olja. Očeta blagovolita storiti, da smrkavca dobita jih po —c< >JS\ soproga mestnega uslužbenca Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 23. t. m. ob pol 2. uri popoldne, izpred mrliške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 22. januarja 1941. Žalujoči: France, soprog; Milan, Anton, Franci, sinovi in ostalo sorodstvo. MOŠKI PRI ŽIVČNI SLABOSTI poskusite OKaSagsfa,*. | Or*9 110 - dM Dob« m • vsaki te* a Po ietji poiljemo httfitvr« Poiljemo diskretno "j) E LI NI BEOGRAD- KNEZ MIHAJLOVA 1 O ra. rwr. no a C. 6p. sa«b/i»s». Kupim f VSAKOVRSTNO ZLATO SREBRO - PLATINO BRIL3PHTE SMflRBGDE SnFIRJt RUtlME ' BISERE I.T.D STARINSKE f NAKITE TER UMETNINE -PO NAJVIŠJIH CENAH *' STARA TVRDKA 3os EBERLE IJUBLJONP . TYRŠEVA 2 -CsN^M I\ HOTEL^I^SLON -V/:: Informacije tseseda l dm. daven o din, za Sliro ali dajanje naslov 5 din Najmanjši znesek 20 din Nasveti, pomoč in usluge t najrazličnejših vprašanjih. — Prepisuiemo, prevajamo, razmnožuiemo in sestavljamo vloge in prošnje v rai-nih lezikih. Posluiemo solidno in diskretno. »Sems biro«, L)ubl|ana, Sv. Petra cesta 27/1. Telefon 21-09. 139S-31 Vsaka oeseda l ain, •. Beseda . uin aa" Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Naj man 1š-znesek 20 Din imamo zopet v veliki izbili na zalogi DRAMA Četrtek, 23.: Na dnu. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Izven. Cene cd 30 din navzdol. Op0zarjarn0 na gostovanje mariborskega Narodnega gledališča, ki bo drevi v drami. Uprizorili bodo delo iz ruske dramatske literature, Gorkega dramo v štiiih dejanjih »N a d n u«. V njej je onsal pisatelj, ki je sam spoznal življenje bosjakov in revežev, življenje v nočnem zavetišču. Tam filozo-firajo, se prerekajo in veselijo, se bore z boleznijo, ljubijo in umirajo. Delo nu.ii igralcem blesteče igralske naloge. V te-.n delu bo prišla umetniška raven mariborskega gledališča lahko 6o popclnega izraza. Zasedba vlog je sledeča: Kostiljev, posestnik nočnega azila Košič, Vasiiisa Karpov-na Starčeva, Nataša Branka Rasbergerje-va, Medvedjev Turk, Vaška Pepel Crnobo-rl, Klešč Košuta, Ana, njegova žena Gcrin-škova, Nastja, ' dekle Kraljeva, Kvažnja Zakrajškova, Bubnov Rasberger, Satin Go-rinšek, Akter Blaž, Baron Nakrst. Luka, romar Pavle Kovič, Aljoška, čevljar Ver-donik, Gušavec, dninar Brunčko, Tatar, dninar Harastovič. Delo je zrežiral Jože Kovič. Ker je gostovanje mariborskega gledališča izreden gledališki dogodek, opozarjamo, naj si občinstvo pravočasno preskrbi vstopnice! OPERA Četrtek, 23.: Vesele žene vvindsorske. Red četrtek. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 25.: Gospa ministrica. Nedelja, 26.: Gospa ministrica. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 23.: zaprto. (Na