TRGOVSKI L'^T časopis asa trgovino, Industrijo in obrt. ^cdntitvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se nc vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četn^«} 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v I jubljani. LETO VI. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 27. novembra 1923. Telefon štev. ŠTEV. 140. "Vinarski nadzornik Fran Gombač v Ljubljani: Vinska produkcija in vinska kupčija v Sloveniji. V obče se je letos v Sloveniji pridelalo dobro tretjino manj vina od lanskega leta. Točnih statističnih podatkov sicer še nimamo, toda v primeri z lanskoletnim pridelkom, ki je znašal % milijona hektolitrov, menim, da bo letošnji dosegel komaj % milijona hektolitrov. Slabo so se v tern oziru odrezali osobito severnejši vinorodni kraji na štajerskem, kjer je zarod spomladi slabo odcvetel, ter po toči poškodovani drugi kraji na Štajerskem in Dolenjskem. Ponekod je pa iudi gniloba pričakovani pridelek precej skrčila. Zato pa v splošnem nadkriljuje kakovost letošnjih vin glede polnosti^ in jakosti ono lanskega letnika, k čemur je mnogo pripomoglo krasno vreme od druge polovice sep-lembra naprej do konca oktobra. V lem času je grozdje dobro dozorelo, osobito v vinogradih, kjer so trgali šele v drugi polovici, odnosno koncem oktobra in celo začetkom novembra, kar je za naše razmere nekaj izvenrednega. Taka vina imajo povprečno 10% alkohola navadna ter povprečno 11 do 13% in tudi 14% boljša, sortirana vina. Zgodaj podbrana pa 1 do 3 in Iudi 4% manj. Vinska kupčija se dosedaj še ni posebno razvila, čemur pa je največ kriva sedanja denarna kriza in veliki prometni ter trošarinski in užit-ninski stroški, ki značijo skoro polovico, v Ljubljani celo že nad polovico nakupne vinske cene. Se je sicer v posameznih krajih že precej prodalo in celo po prav ugodnih cenah (26 do 30 in tudi po 35 K liter), toda ona kupčijska živahnost, kakršna bi morala vladati oktobra - novembra, žalibog ni nikjer ne na Kranjskem, ne na Štajerskem. Da se kupčija vsaj z dolenjskimi vini nekoliko oživi, je priredila krška občina 21. novembra veliki vinski sejem v Krškem, ki je v vsakem oziru, vkljub slabemu vremenu, prav povoljno uspel, kajti kakor smo. se osebno prepričali, se je v teku dobrega pol dne sklenilo kupčij za okroglo 2000 hi po 20 do 28 K, največ pa po 22 do 24 K. Obenem pa so se seznanili producenti, katerih je došlo na stotine iz raznih vinskih goric krškega in brežkega okraja, z došlimi kupci, ki so, odnosno ki bodo naknadno gotovo še več kupčij z njimi sklenili. Želeti bi bilo pač, da se to v čim večji množini obistini, da si morejo iudi revnejši, v stiskah se nahajajoči vinogradniki še pred zimo nabaviti vsaj nekaj najnujnejših stvari. V sanacijo teh razmer bi se mnogo propomoglo z izvozom vin iz Slovenije, zlasti močnejših in boljših kvalitet, v Nemško Avstrijo, za kar se sedaj naša vinogradniška društva ter vinogradniške zadruge zelo potegujejo. Z ozirom na jugoslovanske in avstrijske konvencijonalne in transportne razmere pa vse kaže, da izvozni uspeh naših vin v Nemško Avstrijo ostane sličen onemu v Češkoslovaško, ki se je lani z velikim pompom vprizoril, a nazadnje razblinil v nič. Izredni občni zbor Ljubljanske borze. Včeraj ob 11. dopoldne se je vršil že v lastni borzni dvorani v poslopju Filharmonije na Kongresnem trgu prvi izredni občni zbor Ljubljanske borze. Razven mnogoštevilnega članstva, med katero šteje danes borza že vsa večja industrijska in trgovska podjetja ter denarne zavode Slovenije, so bili navzoči tudi predstavniki naših odličnih gospodarskih korporacij, tako Trgovske in obrtniške zbornice, Zveze industrij-cev, Zveze denarnih zavodov, Gre-mija trgovcev in drugi. Predsednik borze gospod Dragotin Hribar je otvoril zborovanje ier v daljšem govoru pozdravil navzoče povdarjajoč kako važnega pomena bo lastna borza ravno za naše industrijsko in trgovsko zelo razvito Slovenijo uprav v sedanjih prilikah, ko se povsod tako težko občuti denarno pomanjkanje. Nato preide na dnevni red — spremembo dosedanjih pravil — ter podeli besedo tajniku borze g. dr. M. Dobrili, ki obširno poroča o nameravanih izpremembah, od katerih so najglavnejše: razširjenje poslovanja borze na devize in valute, dalje zvišanje števila borznega sveta od 7 na 15, kreacija finansijskega odbora ter še nekatera druga dopolnila upravnega značaja. Občni zbor je soglasno sprejel predlagane izpre-membe pravil, ki se predlože Ministrstvu trgovine in industrije v odobritev. Med slučajnostmi se je predlagala sledeča resolucija, ki se je sprejela soglasno s posebnim odobravanjem: Na izrednem občnem zboru ljubljanske borze za robo in vrednote v Ljubljani dne 26. novembra 1923. zbrani člani kot zastopniki denarnih zavodov, trgovine, industrije in obrti, ponavljajo že večkratno izraženo prošnjo na finančno in trgovinsko ministrstvo za podelitev dopolnilne koncesije za trgovanje z devizami in valutami, katera je bila od imenovanih ministrstev dosedaj tudi že opetovano obljubljena različnim zastopstvom slovenskih gospodarskih krogov. Obstoječa težka finančna situacija in na vse panoge gospodarskega življenja dnevno raztezajoča se kriza utemeljuje vsestransko nujno in neodložljivo potrebo oživo-tvoritve te eminentno gospodarske inštitucije. Predstoječe sklepanje raznih mednarodnih trgovinskih pogodb podkreplja tembolj izraženo željo in poudarjeno potrebo popolne borze v svrho izboljšanja gospodarskih razmer in ustrezanja nujno-gospodarskim potrebam. S poudarkom naglašamo, da je potreba popolne borze v Ljubljani enodušna zahteva vseh gospodarskih krogov v Sloveniji, kakor kaže priložena resolucija mariborske sekcije Zveze industrijcev, katera se je enoglasno izrekla za popolno borzo v Ljubljani. V dobri nadi na skorajšnji pričetek poslovanja popolne borze v Ljubljani, se je zaključila ta sijajna manifestacija odličnih zastopnikov našega gospodarstva. Novi predpisi za izvrševanje gostilniškega obrta. S 15. novembrom 1. 1. so stopila v veljavo nova določila o gostilniškem obrtu. Svoje mnenje o teh predpisih, ki dosedaj pri nas veljavne v bistvu popolnoma izpremin-jajo, smo izrazili v članku, ki je svoj čas izšel v našem listu, ko je šlo za projekt. V naslednjem se omejimo le na priobčenje glavne vsebine zakona in obeh pravilnikov. Po novem bomo razlikovali »me-hane« in »kafane». Mehana je taka gostilna, ki ima razen prostorov za točenje pijače tudi sobe za prenočevanje poinikov. če teh nima, se imenuje kafana. Za izvrševanje gostilniškega obrata je potrebno: 1. mesno (t. j. lokalno) mehansko ali kafansk* pravo; 2. lično (osebno) pravo in 3. pravo za točenje pijače. Mesno mehansko ali kafansko pravo je pravica, da se sme kaka določena zgradba, hiša, porabljati za gostilno. Za podelitev tega prava je pristojno ministrstvo notranjih del po zaslišanju velikega župana. Omejitve na gotovo število ni, marveč se ozira le na potrebe ljudstva in interese države. Hiša mora biti primerna v zdravstvenem in policijskem oziru, nove zgradbe bodo morale po vrhu tega odgovarjati splošnemu načrtu, ki ga izda ministrstvo za zgradbe. Lastnik mora biti neomadeževan. Svoje mnenje oddajo lokalne občinske, politične in finančne oblasti ter komisija (drž. inžener, zdravnik, politični in finančni uradnik). Ta pravica se ne more prenesti na drugo hišo in ugasne, če^ se v treh mesecih ne prične s točenjem, ali pa prekine za več kot en mesec. Taksa, ki jo more plačati lastnik hiše, znaša za Ljubljano in Maribor 3000 Din, v krajih nad 2000 prebivalcev 2500 Din, drugod 2000 Din. Če se v zgradbah izven Srbije in Črne gore toči nepretrgoma od 6. aprila 1920 dalje, se smatra, da je mesno pravo pridobljeno. Za hiše v katerih se je začelo točiti kasneje, je treba plačati zgorajšnjo takso, ako se to še ni zgodilo. Lično pravo t. j. na osebo vezano dovoljenje, daje dotičniku pravico, da se sploh sme baviti s profesionalnim točenjem pijače kjerkoli in kadarkoli. Mogli bi to označiti kot nekako spričevalo o sposobnosti, ker ga dobi proti taksi 200 Din od politične oblasti (župa-nijska vlast, okružno načelstvo) le oni, ki je za tak posel fizično in moralno sposoben in naš državljan. To velja za gostilničarja samega, pa tudi za njegovega namestnika, odnosno poslovodjo, a ne za služinčad. Gori označene določbe glede mesnega in ličnega prava veljajo v principu tudi za gostilniški obrt, ki se izvršuje po vrtovih parkih, in barakah. Oni, ki ima lično pravo, more začeti s točenjem pijače v zgradbi, ki ima mesno pravo, šele ko mu izda finančna oblast (pri nas finančno ravnateljstvo) specijalno dovoljenje za točenje pijače. To je omejen© izključno na kak določen lokal in se ne more prenesti na drugo osebo ali dati v zakup. Pred odločitvijo se zasliši glede osebe in lokala mnenje pristojne politične oblasti. Za prenos na drugo zgradbo je treba dovoljenja finančne oblasti. Kdor ne namerava ali ne more točiti osebno (pravne osebe, bolniki), mora prijaviti sposobnega namestnika. Taksa za dovoljenje točenja na drobno znaša za vsakega pol leta vnaprej, računši že s sedanjim polletjem in odgovarjajoče kategoriji, v katero posebna komisija uvrsti gostilno: za Ljubljano in Maribor 1500, 1000, 750 in 500 Din, za kraje nad 2000 prebivalcev 1000, 750, 500 in 300 Din, za ostale kraje 750, 500, 300 in 200 Din. Točenje pijače se more vršiti ali na drobno ali na debelo. Pod prvim se razume prodaja vseh ali samo nekaterih vrst alkoholnih pijač v vseh količinah, za goste v gostilniških lokalih in zunaj teh. Točenje na debelo pa je prodaja vina nad 50 litrov, piva najmanj 25 litrov, špirita in vseh žganj preko 100 litrov, ostalih zaslajenih in nezaslajenih pijač pa najmanj 25 litrov. Za prodajalce pijače no debelo so predpisani še posebni pogoji (protokola-cija, knjigovodstvo, garancija letnega prometa 200 hi). Pred izdajo dovoljenja za točenje pijače na debelo mora preskrbeti finančna oblast odobrenje Generalne direkcije. Točenje pijače na drobno se more vršiti v kafanah, mehanah, bifejih, delikatesnih, vinsko - žganjar-skih, poslastičarskih in drugih podobnih obratih, dalje na kolodvorih, ladjah, vojašnicah, kazinih, čitalnicah in drugih zaprtih društvenih prostorih, v zavetiščih in naselbinah ter barakah (kantinah). Za točenje na sejmih in prošče-njih so posebna, a z zgorajšnjimi precej identična določila. Specijal-nih določb za iočenje pod vejo ni. Prodajalci lastnega pridelka na drobno plačajo le nižje takse. Kazni, ki jih nalagajo politične in finančne oblasti, so občutne (1000, 2000 do 5000 Din). Plača jih lastnik zgradbe, ki se pa more odškodovati napram svojemu najemniku ali za kupcu potom sodišča. Če je pod političnimi oblasivi razumeti okrajna glavarstva ali pokrajinsko upravo, ni razvidno. * Zakon o izpremembah in dopolnitvah ?.ako:ia o taksah in pristojbinah tar. post. 61, 62, 63, 64, 65, 66 in 67 z dne 25. oktobra 1923, Sl. Nov. ši. 255. — Pravilnik ministrova za notranja dela 7. dne 12. nov. 1923 in pravilnik ministrstva financ z dne 12. novembra 1923, Sl. Nov. št. 263. Nekaj pozabljenih stvari iz poglavja o trgovinskem kupu. KAKO SE VOLIJO PRAVICE PO ČL. 354 IN 355 TRG. ZAK.? (Nadaljevanje.) Glede tega naknadnega roka so pa premnogi mnenja, da mora biti zamudniku izrecno določen, postavljen. To naziranje je pomotno: zakonu zadostuje, da se dejanski za primeren čas še počaka, da zamudnik zamudo s tem popravi, da naknadno pogodbo izpolni. Vendar mora taka izpolnitev biti dejanska, stvarna, in bi verbalna ponudba ne zadostovala. Dejansko stvarno po- nudbo pa mora nemudni pogodnik sprejeti in s tako izpolnitvijo obvestilo o izboru izgubi svojo veljavo. Ker pa mora nemudni pogodnik tak naknadni rok, dasi le z dejanskim čakanjem, dopustiti, po zakonu ni treba ,da bi zamudnik ta rok posebej zahteval ali zanj zaprosil. Naknadni rok, naj je postavljen izrecno ali dan le dejanski, mora biti primeren posebnim okolnostim po- r^mtsnmamimvtšgmamK sameznega primera. Vendar je pomniti, da ni treba, da bi se zamudniku pustil oni čas, ki mu je potreben, da izpolnitev pripravi, temveč le oni čas mu je pustiti, ki je potreben za pospešitev in dovršitev izpolnitve, katero je bil sicer že začel, a ne pravočasno dovršil. Ako naknadni rok ni primeren, to zamudniku škoditi ne more, in je njegova zamuda opravičena, ako rok prekorači in naknadno izpolni, ki ga je smatrati še primernim. Seveda more zamudnik pritrditi tudi takemu neprimernemu roku, in je pritrdilo tudi tukaj možno ne samo izrecno, temveč tudi molče. V tem primeru velja seveda le izpolnitev v tem skrajšanem, dasi ob sebi neprimernem roku. Naknadnega roka le izjemoma ni treba. Tako po izrecni določbi trg. zakona v primerih, kjer priroda opravila naknadnega roka ne dopušča; ako se namreč poznejša dajatev ne prikazuje več kot izpolnitev pogodbe in je torej za upnika brez hasni, ker dobave ne more uporabiti v one svrho, za katero jo je bil določil, kar je bilo mudnemu kupcu znano. Tega pomena pa nima, ako je blago podložno kolebanju cen! Pač velja to n. pr. pri f. zv. sezonskih predmetih ali sploh blagu, ki spreminja vrednost po letnih časih; ali v primerih, ko je prodajalec vedel, da kupec blago nujno potrebuje, da ga odda svojim odjemalcem, ki bi pa radi njegove zamude v dobavi od pogodbe odstopili. Sodstvo prizna po zmislu zakona tako izjemo tudi v primerih, kjer je gotovo, da zamudnik nikakor noče ali nikakor ne more izpolniti. Prazna formalnost brez hasni bi bila, da se mu dovoli še nabavni rok. Kdaj nastopi tak primer, je treba seveda presoditi ob vestnem upoštevanju vseh okolnosti, osobito kadar je treba na to, da zamudnik nikakor noče ali nikakor ne more izpolniti, šele sklepati iz njegovih izjav, ki pa tega po besedah izrecno ne izrekajo. Tudi ako je naknadni rok izrecno že postavljen ali vsaj dejanski dovoljen, pa razlog zanj med njegovim tekom odpade, ker je v tem izpolnitev postala nemogoča ali se je zamudnik v tem uprl, izgubi naknadni rok glede svojega ostanka zmisel v veljavo. Poudariti pa je, da je v teh izjemnih primerih nemudni pogodnik oproščen samo dovolitve naknadnega roka, ne pa obvestila o izboru pravice po točkah b. ali c. Pravilna, t. j. v zmislu in okvirju zakona storjena izbira ima svoj pravni učinek na obe strani. Za nemudnega pogodnika je dokončna, nepreklicna. Ni mu več mogoče, da mesto izbrane pravice izbere naknadno drugo pravico. Le navidezna izjema od tega pravila je in, da sme prodajalec, tudi ako je s tožbo na odvzem blaga in plačilo kupnine jasno dal spoznati, da kljub zamudi zahteva zgolj izpolnitev, blago vendar le prodati iz samopomoči ter zahtevati razliko, a to celo tudi tedaj, ako je že dosegel sodbo na odvzem in plačilo; navidezna zato, ker prodajalec tu ne uveljavlja pravic iz čl. 354, 355 trg. zakona, temveč pravice iz čl. 343 trg. zak., ki more obsojati tudi poleg teh dveh članov. Prava izjema in prememba pravila pa je, da more preklicnost izbora utemeljiti sprememba okolnosti, katero je povzročil zamudnik po svoji krivdi. Ako se je n. pr. prodajalec odločil za izpopolnitev in mu proiivnik po svoji krivdi to izpopolnitev onemogoči, more prodajalec naknadno vendar le še zahtevati namesto izpolnitve odškodnino radi neizpolnitve, to celo tudi še tekom že uvedene pravde. Za zamudnega pogodnika pa izbor ne pomeni še, da mu je odvzeta možnost izpolnitve pogodbe. Marveč mu ostane nedotaknjena primarna pravica, da pogodbo izpolni; dasi je bil v zamudo zašel in bil morda celo izpolnitev določno odklonil, mora baš radi te primarnosti izpolniti, dokler nasprotnik ni izjavil izbora in ni pretekel primerni naknadni rok za izpolnitev tedaj, kadar je bil po zakonu dopusten in potreben. Le tedaj, ako izjemoma naknadnega roka ni treba, mu je pot do izpolnitve z izborom v drugi smeri presekana. Z naknadno izpolnitvijo pa, ako je pravilna, odvzame zamudnik nemudoma pogodniku vse pravice iz izbora, da ga more tako od svoje strani celo prisiliti, da sedaj tudi on izpolni pogodbo in da sam ne pride s svojo dajatvijo v zamudo. Cim pa je izbor pravilno opravljen in je morebiti po zakonu potrebni in primerni naknadni rok brezuspešno potekel, odpada za zamudnika možnost, da bi zamudo popravil in zamujeno naknadno, a obvezno za nemudnega sopogodnika dobavil. (Konec sledi.) vl. Savič: Naša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) Predvojna šola trikotaže bratov Iličev v Vlasotincih, ki jo je ministrstvo za narodno gospodarstvo podpiralo na ta način, da je plačevalo vse osebne izdatke, je bila uničena od sovražnikov ter se ni več obnovila. Znure izdelujejo tovarne v Beogradu, v Leskovcu dve, Grdelnici, v Bitolju tri in v Tetovem. V Leskovcu delajo Kulič in Ilič žnure s 36 vezmi in volnico z dvemi štuli. V Velesi dela 300 žen volnene pletene rekle. V Prilepu dela 2000 žen volnene nogavice in 200 žen pa rekle za prodajo. V Prizrenu izdeluje 200 žen volnene spodnje srajce. In razen 25% bogatih žensk izdelujejo vse bele nogavice za prodajo. V Ma-garevu izdeluje 200 žen spodnje srajce, v Trnovem pri Bitolju 100 žen. Nadalje izdelujejo cincarske ženske nogavice v Malovišču, Go-bešu, Nižepolju in Kruševcu. V Sarajevu obstoja tovarna za nogavice Avram Levi Sadič, ki producira letno okrog 40.000 tucatov nogavic. Ona ima 41 avtomatičnih strojev za nogavice, 9 strojev za riapravljanje ivic, 4 stroje za navijanje preje, 15 ketel-strojev, 2 ober-lok-stroja, parni kotel za barvanje, 2 peči za sušenje, 1 centrifugo, 3 stiskalnice, 4 električne motorje in zaposluje 94 delavcev. V Sarajevu izdela Gavro Levi 10.000 tucatov kičanek za fese letno iz uvažane preje. Nadalje se tam nahaja nekoliko izdelovalcev žnur. Sarajevo bi bilo za razširjenje pletarske industrije izredno ugodno. Posebno za izdelavo oblek kot hišna industrija zaradi muslimank. Toda bilo bi tudi velikega državnega interesa, da se za muslimanske ženske najde kak rentabilni posel. V Sremu je 35 nogavičarjev in sicer dva v čereviču, dva v Iloku, dva v Irigu, trije v Rumi, štirje v Ši-du, štirje v Vinkovcih, dva v Ivanj-kovu, sedem v Vukovaru in po eden v Ceriču, Mitroviči, Vrbani in Jami-ni ter pet v Zemunu. Večinoma izdelujejo sami letno okrog 400 do 500 kg nogavic in pletenih polčev-Ijev in kupljene preje. Izjema so: 1.) Karl Ambrust v Rumi, ki ima 6 delavcev, izdela 10.000 parov nogavic in ima predilnico in valjarno; 2.) Ilija Branič v Rumi, ki ima 2 delavca in izdela 1500 kg letno; 3.) Johann Stefan v Vinkovcih, ki zaposluje 20 delavcev in izdela okrog 10.000 parov na leto; 4.) Josip Bauer v Vinkovcih s 4 delavci in 2000 parov; 5.) Ivan Esert v Vinkovcih z 2 delavci izdela 1000 parov letno; 6.) Ivan Neuberger v Vinkovcih ima 5 delavcev in izdela 3 tisoč parov nogavic; 7.) Ivan Kovačevič v Vukovaru ima 6 delavcev in sprede ter izdela letno 1500 kg; 8.) Peter F.ibek, Vukovar, ima 3 delavce; 9.) Josip Bel, Vukovar, izdela s 5 delavci 1000 kg, predejo pa mu drugi; 10.) Venčelin Huber. Ce-rič, ima 9 delavcev, izdela 6000 parov in 2000 parov polovičastih čevljev, jopičev in svetrov 1000 komadov, šalov 1000 in ima dva stroja za česanje volne, tri selfaktorje in 15 pletilnih strojev; 11.) franc Fric, Mitroviča, dva delavca, 4000 parov; 12.) Josip Horvat, Vrbanja, tri delavce; 13.) Adam Devald v Zemunu, dva delavca, 6000 parov; 14.) Peter Hofiker v Zemunu, dva delavca, 2000 parov letno; 15.) Selinccr in drug v Vukovaru, ki izdeia 30 > pletenih sukenj, 2500 parov nogavic in 1600 parov copat. Ima 6 delavcev in prede sam s strojem, ima pa ročni stroj za pletenje. Od navedenih nekateri valjajo nogavice in imajo lastne valjarne, drugi pa jih ne valjajo, marveč jih prodajo, kakor so pletene. Oni izdelujejo navadno valjane nogavice, kakor jih nosijo Švabi in polčevlje, kakor jih nosijo Svabinje. (Dalje sledi.) m Zahtevajte povsod našo domačo Kolinslko cikorijo izvrsten pridatek za kavo. industrija. t Hugon Noot. Dne 22. t. m. je na Dunaju, po daljšem bolehanju preminul veleindustrijalec Hugon Noot. Pokojnik je bil markantna osebnost v industrijskem svetu in je igral velevažno vlogo osobito v kovinski industriji. Skozi celih 30 let, do leta 1920 je bil predsednik Kranjske industrijske družbe na Jesenicah, za katero si je pridobil neven-ljivih zaslug. Njegovemu spretnemu vodstvu, njegovi širokopoteznosti in strokovnemu znanju se je v prvi vrsti zahvaliti, da se je to podjetje povspeld iz skromnih začetkov do današnje veličine. Pa ne samo v industrijskih krogih, ampak tudi drugod je bil pokojnik splošno spoštovan in priljubljen. Jeseniška občina ga je v zahvalo za zasluge, katere si je stekel za občino, imenovala za svojega častnega občana. Pokojnik je bil stric sedanjega generalnega ravnatelja Kranjske industrijske družbe g. Karla Noota. G. generalnemu ravnatelju izrekamo naše iskreno sožalje, zaslužnemu pokojniku pa bodi ohranjen časten spomin! Tvornica aeroplanov v Novem Sadu. Te dni je pričela poslovati tvornica aeroplanov »Irakus« v Novem Sadu. Tvornica izdeluje sedaj 4 avijone za ministrstvo vojske in mornarice ter 7 hidroavijonov. Letno more izdelati 100 aeroplanov. Nova tovarna vagonov v Novem Sadu. Subotiška tovarna vagonov »Fe-rum« bo ustanovila v Novem Sadu veliko tovarno vagonov, kjer bo zaposlenih 3000 delavcev. Tovarna je kupila od mestne uprave zemljišče v izmeri 25 jutrov, na katerem se bo zgradila tovarna. Nova tekstilna tovarna v Mariboru. Znano tvornico voz A. Počivalnik na Teznu, ki je bila pred meseci opuščena, je kupila neka češka družba, ki jo preuredi v tekstilno tovarno za izdelavo finega platna. Nova tovarna za konzerve v Jugo-slavjii. Iz Beograda poročajo, da je neki angleško-švicarski konzorcij zaprosil vlado, da bi mu dovolila ustanovitev tovarne za konzerve v Koprivnici. Tovarna bi izdelovala poleg vojaških tudi fine šunkove in druge konzerve. >IT0< ZOBNA PASTA je moderno in najboljše sredstvo za čiščenje zob. Trgovina. Konferenca zveze izvoznikov. V Beogradu se je vršila konferenca zveze izvoznikov. Na konferenci se je razpravljalo o vseh vprašanjih prometno-fehniške narave, kakor tudi o carinskih in davčnih zadevah, v kolikor zadevajo izvoz. Zastopniki prometnega ministrstva so izjavili, da bodo izražene želje predložili svojemu ministru. Ustanovitev nove petrolejske akcijske družbe. V Zagrebu se bo ustanovila »Medžimurska petrolejska akcijska družba« s kapitalom 2 in pol milijona dinarjev. Deleži po 100 Din. Ustanovitelja sta dr. Maks Silberberg in Rudolf Rauker. Obrt. Ustanove za obrtnike in vdove obrtnikov. Trgovska in obrlniška zbornica v Ljubljani razpisuje za leio 1923: a) deset ustanov za onemogle uboge obrtnike ali trgovce in sicer pet po 100 Din in pet po 50 Din; b) pet ustanov po 45 Din za onemogle uboge vdove obrtnikov ali trgovcev. - Prošnje naj se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do 8. decembra 1923. Priloži naj sc jim od občinskega in župnijskega urada potrjeno dokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj radi onemoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma da je prosilka onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika ali trgovca. Carinska konferenca v Ljubljani. Včeraj ob 6. uri zvečer se je vršita v posvetovalnici trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani prva carinska konferenca. Konference so se udeležili najodličnejši predstavniki trgovskih krogov: predsednik trgovske in obrtniške zbornice g. Knez, predsednik zveze trgovskih gremijev g. Jelačin mL, predsednik gremija trgovcev v Ljubljani g. Stupica, predsednik gremija trgovcev Ljubljana-okolica g. Zebal tri drugi. Konferenco je otvoril upravnik glavne carinarnice g. Rupelj s kratkim nagovorom, v katerem je poudarjal, da carinski zakoni in predpisi pogosto res ustvarjajo težak položaj nc le strankam, ampak tudi carinskim uradnikom samim. Zeli, da bi se na konferenci stvarno razmotrivalo o pritožbah, ki jih imajo interesenti napram poslovanju glavne carinarnice v Ljubljani. — Gosp. Mohorič pozdravi navzoče v imenu trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Poudarjal je svoje zadovoljstvo-, da je Generalna direkcija določila predmetne konference ter izrazil prepričanje, da bo z vzajemnim sodelovanjem mogoče odstraniti vsa nesporazumlje-nja, ki čestokrat naslajajo pri carinjenju. Tudi opozarja g. Mohorič na važnost zgradbe prostorov za carinarnico v Ljubljani. Zbornica bo posvetilu temu vprašanju, ki kolikor toliko tudi povzroča, da se carinsko poslovanje ne more neovirano razvijati, svojo posebno pozornost. Načelnik gremija trgovcev g. Stupica omenja, da je gremij glede prostorov carinarnice ukrenil vse, kar je bilo potrebno, in upa, da se bo to vprašanje v doglednem času ugodno rešilo. G. Rupel uvede nato stvarno rozpravo, nakar je g. Mohorič v daljših izvajanjih pojasnil težnje interesentov, v glavnem glede prckourne-ga carinjenja, glede carinjenja vagon-skih pošiljafev in glede izročanja slo-varnic carinarnici od strani železnice. O feh težnjah sto dala g. upravnik in njegov namestnik izčrpna pojasnila. O. Jelačin ml. je nalo pojasnil interes trgovine, da se carinsko poslovanje pospeši in odstrani vse, kar bi moglo vzbuditi med interesenti le senco dvoma, da zahtevajo carinarnice od njih več nego so po zakonu in predpisih upravičene zahtevati. Nadaljnji govornik g. Jovanovič poudarja, da bi se položaj izdatno izboljšal, ako bi se ustanovila carinska poddirekcija, obstoječa iz treh strokovnjakov, ki bi odločali v spornih primerih, da bi ne bilo treba čakati na odločbo iz Beograda, ki se naravno zavleče, preden obide instance, ki so pristojne za odločitev. G. Mohorič omenja, da je trgovska in obrtniška zbornica že pred dvema letoma stavila v tem oziru svoje predloge. Vsa prizadevanja, da bi se vsaj v tem oziru ustreglo upravičenim željam interesentov, so ostala kljub vsem pogonom in opozoritvam žal brez uspeha. Trdno je upala, da bo carinska uprava že tekom leta 1923 uustanovila carinske biroje za reševanje carinsko tarifnih sporov, a se je generalna direkcija tik pred realizacijo te ideje premislilo, češ da bi ta ustanova ustvarjala različno tolmačenje zakona. Zbornica bo v tej zadevi ponovno intervenirala pri generalni direkciji carin. — Nadalje so nekateri interesenti razložili težkoče, ki so jih imeli pri carinjenju. V glavnem se je poudarjalo težave pri carinjenju zabojev trnasti), oziroma glede analize vsebine zabojev, glede pri— znavanju izvornih izpričeval in glede izplačevanja carinskih kavcij. O. upravnik Rupelj je posamezne primere pojasnil in uiemeljil postopek carinarnice Jer nato skoro dveurno konferenco zaključil. Prihodnja konferenca se vrši v krotkem. Interesenti se bodo o tem pravočasno opozorili. Oauk*. Porazdelitev indirektnih davkov. V ietu 1921-1922 so bili indirektni davki razdeljeni sledeče in sicer v procentih: Srbija in Crriagora 22%, Hrvatska in Slavonija 20%, Bosna in Hercegovina 11%, Vojvodina 30%, Slovenija 13%, Dalmacija 2.5%. Nadomestne volitve v cenilne komisije za dohodnino v Sloveniji in vpo-slavitev dohodninske cenilne komisije ?& Prekmurje. Volitve po § 189. zakona o osebnih davkih se vrše v nedeljo, dne 20. januarja 1924. — Razpis volitev izide te dni v Uradnem listu in se bo objavil tudi po vseh občinah na krajevno običajni način. — Razglas obsega vse podatke o načinu, kraju in času volitev. Volilni imeniki bodo pn davčnih oblastih 1. stopnje razpoloženi na vpogled od dne 13. decembra do 20. decembra t. I. ob navadnih uradnih urah. V istem času se smejo vlagati istotam reklamacije proti volilnim imenikom. Po preteku reklamacijskega roka bodo smeli davčni zavezanci vpo-gledati volilne imenike še nadalje do vštetega 12. januarja 1924, ako se primerno legitimirajo, da se jim na ta način omogoči izbrati kanditate iz kroga volilnih upravičencev. Najboljši PRI-MOG, DRVA IN OGI.JE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Pelra trg 8. — Telefon 220. Promet. Objava poštnega ravnateljstva. Zairodi snega sc vsako leto poškodujejo vsi brzojavni in telefonski vodi krajevnega omrežja, ker žice nikakor ne vzdrže teže mokrega snega in se potrgajo. Tehnični odseki brzojavne uprave, ki morajo skrbeti za vzdržavanje vodov, se bore ob takih prilikah z velikimi težkočami, ker so telefonske in 'brzojavne proge v vsem področju na mnogih krajih poškodovane, in sicer so ne samo žice pretrgane, ampak tudi nosilci in drogi skrivljeni ali zlomljeni. Razen tega se ob takih katastrofah za popravila lahko uporabljajo samo iz-vežbani delavci, ne pa novinci. Izvež-banih delavcev je pa le malo na razpolago, in sicer samo toliko, kolikor jih je treba za normalno delo na progah. Posebno za dela na strehah in na dro- dopoldanskih urah, in sicer le do vštevši 25. novembra 1923, pri gori imenovani komandi interesentom na vpogled. Prodaja barak »Dunaj« v Mariboru. V pisarni komande vojnega okruga v Mariboru se bo vršila dne 5. decembra t. I. ob 11.. uri dopoldne tretja javna ustmena dražba za proddjo barak »Dunaj« v Mariboru. Prodaja Dominikanske kasarne v Ptuju. V pisarni komande mesta v Mariboru se bo vršila dne 5. decembra t. I. ob 11. uri dopoldne ofertna licitacija za prodajo Dominikanske kasarne v Ptujd. Dobava angleškega premoga. Pri odelenju za mornarico v Zemunu se bo vršila dne 10. decembra t. I. ofertalna licitacija glede dobave 6000 ton angle-gleškega premoga. Dobava azbesta, smirka in belila. Pri ravnateljstvu državnih železnic v, Subotici se bo vršila dne 7. decembra t. 1. ofertalna licitacijo glede dobave azbesta, smirka in belila. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornicc v Ljubljani interesentom na vpogled: * 0 'E1 x» (0 0) o H S d M > o S 0) ? 'U •N M U S HO 0) o u (0 G b (A S 73 C U > 0 0) u H k k EKT Najboljše toaletno milo lir. dvornega dobavitelja se dobi povsod Glavna zaloga: A. Lampret Ljubljana, Krekov trg Veletrgovina JLŠarabon v Ljubljani priporoča špecerijsko hiago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Priporočamo: Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme. Na veliko in malol TEODOR KORN LJUBLJANA P0UANSHA CESTA ŠT. 3. Krov«, stavbeni, galanterijski in okrajni klepar. Instalacije vodovodov. Naprava strelovodov. — Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikost , kakor tudi po-sod (škatle) za konserve. Redka prilika! Redka prilikaI Na prodaj: VINO 600 hi, letnik 1917, belo 30 K liter 100 hi, letnik 1919, belo 24 K liter 100 hi, burgundec, rdeč 25 K liter Stara, pristna, 46% SLIVOVKA 100 K liter Vino se proda tudi skupaj s skladiščnimi sodi ali se odda s kletjo vred v najem. 1. KRAVAONA, PTUJ. K UUBLMNA SIMON GREGORČIČEVA ULICA 13 n priporota za naropa vseh v njeno stroko spaddo&h del. Uw»tev tožna in sofytajtl Upravni svet Kranjske industrijske družbe naznanja v globoki žalosti, da je dne 22. novembra i. 1. preminul na Dunaju gospod HUGO PL. NOOT veleindustrijalec, do leta 1920 predsednik Kranjske industrijske družbe, predsednik Montanskega društva itd. Blagi pokojnik si je pridobil v 30 letih svojega predsedovanja nevenljivih zaslug za nase podjetje. Plodonosno njegovo delo častimo s hvaležnim spominom. V LJUBLJANI, 24. novembra 1923. (piioiionoiioiio noneti 0 Rusi 0 Q Slaniki oviti g ^ Prekajene ribe S « (BUckllnge) U g Ostseeberingre n Kumarce ^ la znajmske v soli Q In kisu = Paradižni sok U la domač, Cist, v q dozah M = Prva jugoslovanska industrija = 0 za konserve rib, sočivja in Q Q sadja, družba z o. z. Q = Maribor : — Zahtevajte cenik I — ^CD11 CD II CD II CD II CD II CD II CD II cD DelnlSka družba „TRIGLAVW Jmarcn pri Kamniku Testenine Sladna kava Kavine mešanice Zahtevajte ceniki A. VICE E Maribor, Glavni trg 5 trgovina s hišnimi potrebščinami, emajlirano, pločevinasto in ulito posodo, porcelanasto, kameni-nasto in stekleno robo. Ha debelo I Na drobno 1 l Haslav wmm: Teiefoo interuriiaa m jrom“ 99\mUlfl u. m ! = Carinsko-posredniški in špedidjski bureau = | Centrala: LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 9 Bančni tekoči račun: Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, Trgovska banka, Ljubljana. Poitni čekovni račun it. 12.771 | PODRUŽNICE: Jesenice, Karlovec, Koprivnica, Maribor, Osijek, ^ Rakek, Zagreb. — EKSPOZITURE: Ljubljana, državni kolodvor, ■■'j Manastir. j Carinsko posredništvo državnih železnic kraljevine SHS v vj Karlovcu, Koprivnici, Osijeku z ekspozituro v Belem Manastiru ^ Zastopstva na vseh mestih tu- in inozemstva ■ Zastopnik mednarodne družbe spalnih vozov S. O. E. za promet ekspresnih pošiljk Zahtevajte od Vašega čevljarja strokovno pritrditev iri Vi n.' boste vcO nosili če vije v hrt« uCRSON-ftuml potplatovt Prihranite si drt/o popravilo, ohranite VaSu obuvalo trajno elegantno. obvaruje noge pred mokroto, ter se pri hoji ne mrmli.e. §1 tik glavnega kolodvora v Ljubljani (Resljeva cesta štev. 22) obstoječa iz velike enonadstropne stanovanjske hiše s kletmi, 3 samostojnih stavb na dvorišču, ki služijo za skladišča in pisarne, obširnega dvorišča in vrta (celokupna površina realitete ca. 3.000 m2) nar* se proda najboljšemu ponudniku potom pismene ofertalne licitacije v smislu pogojev, ki so v pisarni podpisane družbe na vpogled in ki se na zahtevo upošljejo. Vse ponudbe morajo biti vložene do 15. decembra 1923 in obvezne do 15. januarja 1924 ter mora vsak ponudnik tudi sočasno podpisati prodajne pogoje. Vsi trgovski tako skladiščni kakor tudi pisarniški lokali so kupcu takoj na razpolago. Ponudbe je nasloviti zapečatene z označbo »Ponudba za hišo« na Slovensko trgovsko delniško družbo v likvidaciji, Ljubljana. PHa ir. iriisia In delikali in na IH II U1I Sv. pglra testi ifev. 43 u mul «um n kmhiieu 19 im obrati Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.