€]u6(jatisRi Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> 5. uri zvečer. Uredništvo ln upravnlštvo: Koiodvorake ulioo Stev. 10. — »urednikom so more govoriti »sak dan od 11. do ia. uro. — Rokopisi ee ne vračajo. — Inserati: Šeatstopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo se popnat. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: za oelo loto 6 gld., za pol leta 3 gld., ta četrt lota 1 gld. 60 kr., na moaeo 60 kr., poiiljatev na dom velja meaečno 9 kr. več. Po poiti velja la oelo -- leto 10 gl., za pol lota B gld., za četrt leta 2 gld. BO kr. in za jeden moeco 8B kr. leto 10 gl., za pol leta B gld., za četrt leta 2 gld. BO kr. in za jeden moeeo 8B kr. V Ljubljani v soboto, 2. maja 1885. Tečaj II. Volilna oklica moravskih Nemcev. »Getrennt marscbieren, vereint schlagen," to vojno parolo titali smo pred kratkim v nekaterih g asilih skrajne nemške opozicije. Da se bode prvi del tega nasveta v istim uresničil, o tem dandanes, ko imamo pred seboj volilni oklic Chlu-meckega in onega, kateri izvira iz Sturm-l rombe rje v e tovarne, pač noben razsoden politik dvojil ne bode. Drugo vprašanje pa je, če bode mogoče, sploh še zjediniti razna krdela nemških liberalcev, katera se v boj podajo pod tako različnimi zastavami. Kajti nikdo nam ne bode oporekal, da je program nemške stranke v moravskem veleposestvu bistveno različen od onega, katerega je objavil nemški centralni volilni odbor v Brnu. Še več, primerjajmo ga oklicu združene levice, in uverili se bodemo, da globoko brezdno zeva med obema izjavama. Glavno vezilo med vsemi opo-£lc»jonelnimi koterijami je skupno sovraštvo proti aaffejevi sistemi, prvo njih načelo: v ztrajni, brez- 0 b z i r n i boj proti sedanjemu minister-8tvu. In tega načela držali so se tudi v praksi, sicer bi bilo absolutno nemogoče, da bi duševni pritlikavci čl la Knotz mogli prodreti do kake politične veljave. Niso bili izbirčni glede orožja, niso občutljivi bili gledč pajdašev, ki so se jim pridružili v svetem boji proti sovraženemu Taaffeju. A kaj poreče k tem levičarskim izgredom zadnjega zasedanja volilni manifest nemških veleposestnikov? V tem razglasu ni več govora o trdovratnem, neizprosnem boji proti vladi, poudaria se le b^nrh^^l miŠljeDje in kot P^a lastnost bodočih poslancev moravskega veleposestva proglaša se — njih zmernost! Osupnilo nas je, da smo v oklici, kojega je na prvem mestu podpisal sam Chlumecky, po-giešali vsak napad na sedanji zistem. Ali kaj smo dalje še zapazili v tem zanimivem dokumentu? Ostro obsodbo prenapetih narodnih te -?enj • Ne vemo sicer, katere narodne stranke je spisovatelj tega oklica najbolj v mislih, ko je a izraz mu smuknil izpod peresa, to pa znamo, a vsemi narodnimi skupinami mnogojezične avs lijske države, izvzemši morda italijanske irre- Zv^J!MLtLt“tnei ?0|J' nef?lii,e odJtiko v Severni Češki ter ’ sedaj gospodujejo te brez vspeha, raztegujSo^00’ d°Sihmal pač je tedai 1 p J J. tudl na Dunaji. Ako je tedaj le nekoliko resnobe v n u A , • Podpisali dotični volilni program J 8° izogibno, da bode tudi moravsko’vS ' f svojih nosl»n«;t. , 0 veleposestvo po m ™fb„ Lt"cihrkrat ™,; •mu nSr5;.5s,UtU ewpoda pie,ieria ‘ Na tej podlagi združili sta se nemška in srednja stranka v moravskem veleposestvu, in če se obe držite sklenenega kompromisa, potem je vsekako gotovo, da prodere njih kandidatna lista tudi na dan volitve. Nemci so si s tem pač osi- gurali 4 glase, srednji stranki pa, kateri med drugimi pripada tudi deželni glavar moravski, grof Vet ter, prepustili bodo celih pet sedežev. Nam sicer bi na vsak način bolje ugajalo, da bi tudi v skupini moravskega veleposestva prodrla slovanska desnica, ali tudi v tem slučaji, ako se kompromis ohrani do odločilnega dneva, se avtonomistom ne bode bati izgube. Saj so poslanci moravskih veleposestnikov uže v zadnjem zasedanji bili jako nezanesljiv element, kateri se je kmalu pridružil tej, kmalu oni naših velikih parlamentarnih strank. Na katero stran se bodo zastopniki velikega posestva moravskega postavili v bodoči zbornici, ali bodo bolj pritegnili desnici ali levičarjem, ali jim bode morda bolj ugajala uloga jezička na tehtnici, to je dandanes pač nerešena še uganjka. Jedno pa je gotovo: Zjedinjene levice ne bode več v prihodnjem državnem zboru. Na njeno mesto stopil bode nemškonarodni klub pod Plene rjovim vodstvom in klub levega središča, kateremu se bodo poleg moravskih veleposestnikov še pridružili bolj zmerni Nemci, kakor dr. Sax in narodni uskoki Tomaščukove baže. Vsaj mi si ne moremo predstavljati, da bi Chlumecky po svojem zadnjem oklicu, v kojem naglaša politično zmernost, prisostvovati mogel bakanalijam, katere bodo obhajali dr. Knotz e tutti quanti. Še jedno vprašanje nastane in tudi ž njim se bavi javno mnenje dunajsko. So namreč nekateri optimisti v levičarskem taborji, kateri sanjarijo o skupnem vodstvu, po čegar ukrepih se bode dala vladati razkosana levica. Vzgled jim je izvrševalui odbor na desnici, katerega bi kaj radi posnemali, navzlic temu, da so se tolikokrat rogali njegovemu poslovanju. Ali to ni zavisno od njih. Na desnici nahajamo vkljub vsem različnostim vender en odločilen skupen princip, kateri nemškega klerikalca veže z razgretim Mladočehom in poljskim zaveznikom. To je avtonomistično načelo, katero se protivi predaleč segajoči centralistični šabloni ter deželam varuje, kar je deželnega, državi da, kar je državnega. Zaman pa iščeš skupnih tal, na katerih bi Knotz mogel sodelovati v isto svrho z Chlumecky-jem, Strache ali Kfe pek z grofom Vetterjem. Ves organizatorični talent, s katerim je razpolagala levičarska pent-arhija, ne bode mogel razveljaviti stvarnih razlik, katere ločijo zmernejše, avstrijsko misleče Nemce od onih pretiranih, strastno prenapetih in Avstriji nasproti po vsem nelojalnih hujskačev, ki sedaj javno mnenje, zlasti po Severnem Češkem, pačijo in terorizujejo. Radi verjamemo tedaj, da bode opozicija v bodočem državnem zboru prisiljena, marširati v raznih, strogo ločenih kolonah. Toda skupnega po-veljništva ne bode, in če levičarska vojna na pro-tivnika trči, ne bodo mogoče, združiti njene vrste k skupnemu napadu. „Getrennt marscbieren, vereint schlagen" — to gftslo se ne bode dalo uresničiti, porok sta nam volilna oklica moravskih Nemcev. Notranje protivje raznih levičarskih frakcij raste, v isti meri pa se zmanjšuje nada na konečno zmago nemške opozicije. Z Dolenjskega. (Izv. dop.) Kar se je zadnje dni pisalo v „Slov. Narodu" Ul v njegovem zavezniku „SlovencuB zoper onega deželnega poslanca, ki je v kratkem času dygh zasedanj dež, zbora kranjskega tako odlično po-kazal svojo delavno moč v prid domovini, da je imel vselej priznanje večine narodnih zaupnih mož na svoji strani, to presega vse meje zdravega razuma, to narekuje zlobna strast, ki sumniči, zavija in natolcuje za vsako ceno in s tem išče žrtve. Tak je zlasti dopis v „Slov. Narodu" z Dolenjskega 26. aprila. Zasluge prof. Šukljeta kot deželnega poslanca omenjajo se v dveh vrsticah, njegovo delovanje izven zbornice v javnih glasilih, tedaj ono delovanje, ki v glavitnih potezih z vztrajno požrtvovalnostjo izvršuje v dež. zboru priznana načela, do pičice tista načela, tisto politično mišljenje, kakor je izraženo v „Izjavi“ predsednika centralnemu volilnemu odboru — vse to se prezira, ali pa sodi nekako le s formalnega stališča! Tem obširneje pa se razklada vse, kar navajajo zoper g. prof. Šukljeta njegovi protivniki, „ki kažejo — kakor pravi „Narodov“ dopisnik — na njegov premenljivi značaj". „On — pravijo, „je bil nekdaj bolj radikalen in bolj liberalen, ka-kor katerikoli tistih, kojih-radikalizem on zdaj v nL|juhlj. Listu “pobija. Zakaj je neki postal sedaj na jedenkrat takd silno krot&k (!), pohleven (!), konservativen (!) in, rekel bi, bolj vladen, nego vlada 3ama. Značajen človek v moški dčbi ne dela takih skokov. “ Jasni pojmi so pač podlaga slehernemu spo-razumljenju; tedaj, kaj je radikalec, kaj radikalnost? Nepristransk nemšk sodnik nam odgovarja: „Radicale sind solche, welche die Prin-cipien der Gleichheit und Freiheit auf politischem und kirchlich-religiosem Gebiete in unbedingter Weise und nach allen ihren Consequenzen sofort vervvirklicht wissen vvollen; Radicalismus dem ent-sprechende Denkvveise und Parteiriehtung." Dandanašnji je pri nas v prvi vrsti na dnevnem redu politični radikalizem, zatorej hočemo le o tem govoriti. Kedo bo tajil, da se je naše razmerje nasproti vladi v hipu izpremenilo, ko se je umaknilo ministerstvo Lasser-Auersperg ? Moč prepričanja je preje od nas zahtevala, da pobijamo z radikalno gorečnostjo nemško hegemonijo ter na podlagi človeškega in ustavnega prava neprenehoma in glasno terjamo njega uresničenje. To taktiko apao imeli vladi nasproti, kj se nam je n a č e 1 n o Bjalizila. Nieni radikalnosti postavili smo nasproti svoio radikalnost. In danes? V narodnostnih vprašanjih gotovo nedotakljivi centralni volilni o d b o r neprikrito javlja v „Slov. Narodu8 in v ..Slovencu", da zaupa dunajski vladi, ki kaže resno voljo, raznim narodnostim dati ustavne pravice, in priznava pridobitve, za katere se imamo Slovenci zahvaliti isti vladi. Praška „Politik<< ,rekla^ .ie o petletnici. Taa£-fejeve vlade, da Čehom sicer še niso izpolnjene njih zakonito utemeljene želje, a da nima., vzroka ^obupati, da bi~se~ ta_ne izpolnile; Poljaki so istih mislii — l^j)*^nag men|jo nekateci_bolj glasni, ka-kor^azunuii ljudje, da inorajo proti sedanji vladi rg^itLjsto Jaktiko, katero so11 rabili nekdaj proti l \ nam najboljNiffivični sistemi. Oni ne pomislijo, da moramo vladi pomagati, da bode svojo dobro voljo, dati narodom, kar jim gre, tudi izpolniti mogla; oni ne pomislijo, da moramo najdobro-hotnejo vlado odvrniti od sebe, ako ji svoje želje izražamo oboroženi s poleni, pripravljeni vreči jih jej pod noge, če se nam zahteve ne izpolnijo hipoma; oni ne pomislijo, da osrednja vlada gledana to, da ji kranjski Slovenci kažejo protivje, da-si imamo nreblagohotnega narodnega domačina naJSfjlu pokrajinske vlade in se nikedo ne drzne tajiti narodnih pridobitev zadnjih let, je skoro prisiljena, pustiti razmere v druzih slovenskih pokrajinah pri starem, da si ne nakoplje še tam jednakega protivja, kakor pri nas. Doslednost v narodnostnih načelih, a menjava taktike — tojegislo, pod katerim se moramo zbirati od trenutka, ko je izrazila sedanja vlada namen, narode zadovoljiti na podlagi ustave. Trmo-glavno zasledovanje prejšnje taktike v popolno spremenjenem položaji pa je kvarno, je nesmisel. Ali ravno to je za naše radikalce pojem doslednosti! Stem pa se ne strinja zdravi razum. Ne tisti, ki brezobzirno nosi narodna načela v boj z glavo ob steno, ampak oni je pravi in v domoljubnosti dosledni Slovenec, ki je neomahljiv v narodnih zahtevah, a v6, da pri vzajemnosti, ki je v ustavni državi med vlado in ljudstvom, mora slednje ono podpirati, ako hoče, da se izvedejo njegove želje, ne pa po vzgledu nemških ustavovercev opozicijo delati ji, kakor da bi nam bila sovražna. Kedor je v tem zmislu spremenil taktiko, a ostal pri načelih — moremo ga li imenovati „pre-menljiv značaj?!" In baš prof. Šuklje pokazal nam je pot, ki nas more peljati v sedanjih razmerah do smotra. Brezpogojna, brezobzirna metoda radikalizma pa nam je le kvarna in le ovira politični napredek. Kje je tedaj doslednost v domoljubji, pri nas in našem deželnem poslancu, ali pri vas, prena-petneži ? Hočete li pa, da se ne spuščamo predaleč v polemiko, tudi iz tega kovati radikalne rumenjake, da je prof, fiuklie .uže prej vedno nasprotoval slovenski univerzi?" Spomnite se le, da ni do-tičnih člankov brez opazk priobčeval nihč-a-tLrugi. nego „Slov. Narod" sam. To je jasen dokaz, da jenaš~ deZelni poslanec uže pred 1882. letom, kakor poslej, pobijal iluzije in nasvetoval razmeram primerno taktiko. Se vč da bi najstareji dnevnik baš tistim, takrat z veliko zadovoljnostjo med svoje predale sprejetim člankom nasproti sedaj zagnal naj-veči hrup — ker nema za Šukljetovo doslednost pravega pojma. Ne Šuklje, temveč -Slov. Narod" jp njp-gn.vj privrženci ro se izpremenili. in razvidno je, kedo nam je prinesel toliko škodljivo razprtijo. Mi sklepamo svoj dopis in mislimo, da razumni kranjski Slovenci ne bodo posnemali napake ^nemških ustavovercev, ki so na pr. jedno svojih /najboljših močij — Walterskirchna —zavrgli ^kot „izdajico“i Politični pregled. Avstrijsko-oflerska država. Gledč državnega proračuna za 1886. leto se povota, da so dobile posamne deželne vlade od rainisterstev nalog, naj do konca maja sestavijo in predložijo delne proračune za 1886. leto. V proračun pa naj se vsprejmo najpotrebnejši stroški. Poroča se iz Londona, da se je Irski dovolila glavna amnestija, to se pravi, da ne bodo več v veljavi pred tremi teti skleneni obsedni zakoni, kateri izgubijo v tem letu moč, da se ne bodo več obnovili. Za nove volitve v drž. zbor se sestavljajo uže povsodi volitveni imeniki. V imenik sprejemajo se petakarji. Na Dunaji sprejelo se je do zdaj med volilce 18 000 petakarjev, izmed katerih jih raz-merno zel6 malo število pripada prvemu okraju, kjer na 6000 volilcev pride samo 800 petakarjev. Vkupno število dunajskih volilcev znaša blizu 50 000 mož. Iz Zagreba se poroča, da je sabor izključil poslanca Hinkoviča za štirideset sej. Pri nadaljevanji budgetne debate govoril je Gjurkovič za ravnopravnost Hrvatov in Srbov. Pozilovič napadal je zopet bana ter mu odrekal sposobnost za vlado; saborsko večino pa je imenoval koterijo, iz raznih elementov sestavljeno kliko. Gališkemu deželnemu odboru se je naročilo, naj stori potrebne naredbe za zasedanje deželnega zbora v meseci juniji. Tuje dežele. Razmere med Rusijo in Anglijo so še vedno zel6 zamotane. Vsak dan dohajejo sicer brzojavna poročila, a tako so različna, večkrat naravnost protislovna. Iz vseh teh poročil ne more se zvedeti nič gotovega; sklepati se more samo, da je kriza prišla blizu do vrhunca, da se bode vsaj začetkom tega meseca moralo odločiti, ali bode vojska ali mir. V Londonu goji se še vedno nadeja, da se bode cela stvar mogla še poravnati. Ruski listi odločno zahtevajo, naj se afganska zadeva urno- reši v tem ali onem zmislu. Kar je Angleška pričela, mora Rusija dokončati. Rusija mora vedeti, da so Gladstonove slednje izjave napravile dalnja pogajanja nemogoča. „Novosti“ pravijo: Ker se je pokazalo, da se ni možno za vselej ogniti vojski, naj se podamo zdaj v nevarnost. S kitajskega bojišča iz Tonkinga se poroča, da so kitajske čete takoj po prihodu kitajskih komisarjev jele se nazaj pomikati; dokler so se pričakovale instrukcije obojestranske vlade, občevali so prijazno francoski in kitajski pooblaščenci. Dopisi. Z Dolenjskega dn<5 30. aprila. (Izv. dopis.) Ravnokar prišla nam je v roke knjižica, katero je izdalo „Več prijateljev" profesorja Šukjjeta in ki obsega dvanajst najvažnejih govorov^njegovih v zadnjih dveh zasedanjih deželnega zbora kranjskega. Dovolite, gospod urednik, da vam pošljem prepis uvoda te knjižice. Glasi se tako-le: „Rojakom! Ko so volila pred kakim poltretjim letom dolenjska mesta Rudolfovo, Višnja Gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica in Krško prof. Šukljeta kot svojega poslanca v deželni zbor kranjski, bila so prepričana, da so si izbrala v njem vrednega zastopnika svojih kot interesov vsega naroda slovenskega na Kranjskem. Volila so ga, ker so bila uverjena, da prof, Šuklje v svojem srcu ne hrani le najzvesteje udanosti_jla cesarja in države, ampak tudi najgprečnaio liu-beaeth do slovenskega naroda in za slovensko stvar, in da ima pri lastni mu pridnosti, vztrajnosti in veliki zgovornosti vsled vsestranske svoje izobraženosti^ vsled natančnega poznanja razmer svoje ožje domovine in potreb dolenjske strani v polni meri vse one sposobnosti, ki se zahtevajo od poslanca in od pravega ljudskega zastopnika. Kakor je razvidno iz zasedanj zadnjih dveh let deželnega zbora, se volilci prof. Šukljeta niso motili v svojih nadejah; zaupanje, ki se je stavilo vanj, bilo je po polnem opravičeno in vsakdo, ki ne sodi s strankarskega stališča, in ki ni zaslepljen od strasti, priznavati mora, da je prof. Šuklje nalogo deželnega poslanca vestno in vredno izvrševal in da se sme po pravici staviti na stran 4*ajo' zbor. Le dva, trije gospodje so v naši sredi, ki se s to mislijo ne morejo prav sprijazniti in ki bodo po svojih močeh skušali nasproti delati g. profesorju. Vender njih trud bo zastonj. Naši meščani ne zatajč tako kmalu svojega prepričanja, stali bodo kakor skala za svojega deželnega poslanca, hotč mu na ta način pokazati svojo hvaležnost in popolno priznanje za to, kar je do sedaj storil za naš kraj. Bilo bi se v<5 da bolje, ako bi se tudi dotični gospodje, ki nimajo nikakih pravih razlogov delati zoper g. prof. Šukljeta, ne stavili v protivje ogromni večini, in sicer uže zaradi tega, ker morajo pač uže zdaj uvideti, da bodo vsi njih napori brezuspešni in si s svojim postopanjem nakopajo k večemuj blamažo na glavo. Dotični sklepraaših meščanov se je uže naznanil g- prof. Šukljetu'|in upati hočemo, da so bode g. profesor udal odločnemu glasu, ki mu prihaja iz srede ljudstva, da se bode vklonil pozivu naroda, ki mu s tako zaupnostjo polaga v roke važni državnozborski mandat, in da bode z isto gorečnostjo, z isto vestnostjo zastopal svoje rojake v dižavnem zboru, kakor je to storil do sedaj v deželnem zboru. Naznanil -pa, .se. je ta^klep tudi izvrševalnemu ^ u ''t—Ljubljani s pristavke^, da ipi drugega kandidata ne bodemo volili^ nego |>rof. J-iukljeta. ^ Mi pričakujemo, da tudi izvrševalni odbor našega £ glasu ne bo preslišal in da se bode pri postav-Ijanji kandidatov ravnal po naših željah! Domače stvari. — (Knezoškof dr. Jakob Missija) bil jo dn<5 28. m. m. pri papeži v avdijenco sprojet. Istega d»e poklonila sta se papežu tudi graSki škof Zwer-ger in krakovski škof Dunajevski. — (Včorajšnji „Slovan“ jo utomoljo-val svoj predlog) zoper eventuolno kandidaturo prof. Šukljeta za državni zbor s tomi tehtnimi besedami: „Postavite kandidate, katere le hočete, ali s profesorjem Šukljetom pustite nas pri miru!“ — „Nas“, t. j. gospOdo iz ^Narodne Tiskarne" „pustite miru“, kakor da bi ta gospoda oddajala mandate i To To 3« pač krasno, neovrgljivo utemeljevanje predloga i ’ ffospOdo bode, naj se ne boji, gotovo vsak pustil P^i miru, da bi le ona dajala drugim mir. Se vč, da ni od te gospode pričakovati, da bi pustila kodaj go-spoda Šukljeta z mirom, kajti ne more z&biti, kako se Je uže zaradi tega reveža blamirala pri raznih sodni- ki jih je prav moško klicala na pomoč zoper “jega. (Včorajšnji aSlovenecu je izrekel,) da se nečo spuščati v daljni razgovor z našim listom (o prof. Šukljotu in dolonjski žoleznici), češ, da ni bil njegov namen prepirati se z „Ljublj. Listom«, ampak le razodeti dejanj s ko razmero gledč dolenjsko žolez-nice, da v ta namen zadostujeta do zdaj objavljena članka, in da naš list v eno mor trdi, da ima prav. — Da se „Slovenec“ nečo spuščati v daljni razgovor z nami, je nam všeč; gotovo ni niti naša želja, pričkati se s komur koli si bodi, najmanj s „Slovencem“, 8a^at01*m Sm0 živeli v m”'u- Ufti opazimo Se da je M Slovenec11 v svojih člankih razodgl Ufe* le malo dejanskih ra^mor; kodo "pa (fr ®a Prav, ne moremo soditi ne mi. no „SloYenec“, ataPak lo občinstvo, kateremu pa jo treba, da bodo di°el0 Pri svojem gotovo bistrom umu pravično so-’ va°l0j le broz postranskih namonov in lo resnično azložiti dotičuo stvar. (1>0vci ljubljansko čitalnice) pri-restavrac" ’ 3. t. m., zvečor v prostorih čitalnično slovensko1J°i ”J°n'i0v veCor“ v proslavljonjo prekrasno (jatojja ac^° »Naprej zastava Slavo!" in nje skla-zanii ^ , >aVOr‘,la Jonka. Vsporod jo zel6 obširon in 30 k /,j;'čotok ob 8. uri zvočor. Vstopnina za osebo r; Nadejemo se, da so bode občinstvo prav obilo 1 elo/.ilo toga večera, prirojenega v proslavljonjo poslika Simona in skladatolja Davorina Jenka. (Vec X»L£a n s ki h pomorskih častnikov) došlo jo v nodoljo v Trst. Iz Trsta napravili so izlet v Pulj. — (Potres.) Iz Trsta se poroča, da so včeraj, 'hč 1. t. m., čutili okolo poludnova dva podzomeljska s‘tnka od juga proti severu. Telegrami »Ljubljanskemu Listu “ Budimpešta, 2. maja. Opoludnč otvoril je slavnostno Nj. veličanstvo cesar izložbo. V ogovoru do cesarja rekel je cesarjevič: Vse dežele ogerske kroue združile so se znova okrepljene k tej mirovni slavnosti, ki podaje notranjim deželam kakor i inostranskim sijajen prizor, kaj je Oger-ska postala vsled modrega vladanja cesarjevega in navdušenega patrijotizma narodovega v tej kratki d6bi. Nenadni napredki kulturelnega dela Ogerske v vseh slojevih so tti skupljeni v svitlobojno sliko. Tudi dežele avstrijske in tuji narodi bodo pravično priznali delavno silo Ogerske. Nj. veličanstvo cesar odgovoril je: Denašnja slavnost more nas navdajati le z veseljem, dokaže naj, da Ogerska v vsacetn oziru zavzima častno mesto med kulturnimi državami. Cesar želi izložbi popolen vspeh, ki naj bodi živa spodbuda k pomnoženemu prizadevanju na poti marljivosti in blagoslov delečega dela, ter otvarja izložbo (navdušeni „eljen“). — Razen članov cesarske obitelje prisostvovali so dostojanstveniki in ves diplomatski zbor. London, 2. maja. „Daily News“ pripoveduje iz zanesljivega vira, da car goji željo, naj bi se vojski, če le možno, izognilo; če je britski predlog ugoden, naj se zadeva gled<5 Penžda izroči razsodišču. Ruski odgovor, kateri dojde prihodnji teden k angleški vladi, bode najbrže sprejel britske predloge. Dunaj, 1. maja. Pri danes vlečenih srečkah posojila z leta 18GO dobila je dobitek serije 443 št.G: 300000gld.; serije 19828 št. 14: 50000 gld. serije 2845 št. 4: 25 000 gld. in po 10000 gld. serije 9553 št. 8 in serije 8192 št. 7. Budimpešta, 1. maja. Cesar prišel je sim; na kolodvoru sprejeli so ga najvišji dostojanstveniki. Hanoi, 1. maja. Kitajski zapustili so Lang- Son. Telegrafično borzno poročilo z dnč 2. maja. gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih...........................81 ■ — > » » > srebru...........................81‘40 Zlata renta.................................................106 • 40 5% avstr, renta............................................... Delnice narodne banke.................................... 850 • — Kreditne delnice......................................... 282’90 London 10 lir sterling........................................125-20 20 frankovec................................................... 9'89 Cekini c. kr............................................. 5'87 100 drž. mark..................................................61-20 Zalivala. Za mnogo dokazov srčnega sočutja med boleznijo , potem za podarjene^ krasne vence povodom smrti našega srčno ljubljenega soproga, oziroma očeta, brata in svaka, gospoda Josipa Kozina jednako tudi za mnogoštevilno vdeležitev pri pogrebu izreka vsem, bodi-si sorodnikom, prijateljem in znancem, kakor tudi častitim gospodom c. kr. uradnikom in drugemu slav. osobju c. kr. glavne tobačne tovarne najgorkejšo zahvalo. Ljubljana dnč 1. maja 1885. (77) Žalujoča rodbina. mmm Salicilna ustna voda in salicilni zobni prašek pripravljati od G- Piccolija, lekarja ,,pri angelji“, Ljubljana, Dunajska cesta. Vsakdanja vporaba ohrani zobe zdrave, zobno meso okrepi ter obvaruje vseh zobnili in ustnih boleznij in vratobola. (108) 15—14 Steklenica salicilne ustne vode 40 kr.; škatulja salicilnega zobnega praška 30 kr. Oboknice (žaluzije) „8, za 20 oken, 36 do 162 cm., dobro ohranjene, dalje več velikih oken za okrogle oboke, polkna, staro štedilno ognjišče itd. se prodajo prav po ceni v Kolodvorskih ulicah št. 1 5. Prosim! Čltajte! Promet z Rumunijo pojema, mnogobrojno padajo firme, koje so veljale do sedaj za najsolidnejše in kojim sem mnoga leta pošiljal konjske odeje. Moja velikanska zaloga leži torej vsled tega po polnem brez koristi, in zaradi tega bi se je rad znebil za vsako ceno. — Te odeje, jako pri-_ _ pravne tudi kot posteljne in kopeljne odeje, so 190 emripravne 130 cm. široke in iz zelo debelega, a mehkega, nepokončljivegR blaga, in se pošiljajo po nečuveno nizki ceni proti vpošiljatvi I gld. 75 kr. za jedno odejo ali pa proti povzetji. — Vspodbujen vsled dobre kakovosti teh odej in nečuvene nizke cene, javljam s tem, da te odeje, ako bi ne vstrezale zahtevam, vzamem nazaj brez pomisleka. O odejah, pri meni kupljenih, na razpolaganje je v moji pisarni od merodajnih oseb na stotine zahval in zopetnih naročb v blagovoljni pregled p. n. občinstva, ter si usojam, naslednje nekatere izmed njih objaviti : »Čestiti gospod! Prosim, da mi pošljete še 40 odej, kakor preje, po železnici z zajamčeno dobavno dobo proti povzetji. Naslov: Sofija Cielecka v Byczkowci, postaja Kali-vowszcyzna via Levov. Byczkowce dne 4. marcija 1885.» » 12,40 » jako fine > > Popotne ogrinjače, komad po gld. 4, 5, 8 in do gld. 12,— Najfineje obleke, hlače, prevle-kače ali svrhne suknje, blago za suknje in dežne plašče, tifl, loden, komis, predenino, cheviot, tri-cot, ogrinjače za dame in biljardne preproge, peruvien, toskin priporoča Spretni agenti i Benečanski špargel 'sf.nimi nrinnrnrtili iafoin sa m rflvnoAairanit. no^rro ■ ** s izvrstnimi priporočili iščejo se za razpečavanje necega novo patentovanega, jako potrebnega predmeta za pisarne proti visoki proviziji. — Ponudbe pod šifro o o o a o .g •»H 00 o r—i O t* o s u«a 8- „• » § -r? 2 o o« .'H-a • S, N (M oo ao o^o crs co (M OJ (M !>0 F- • a> *-< cx,>o Is. g . N . (N . [> (Ji TJpBUI * J TROPFEN NUR - ECHT BEL APOTHEKER TRNKOCZV UIBACH \ STtiCK zoi J.pLTmtoczj, Bar pri jri zlatem saiorop' priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marij aceljske kapljice za želodec, katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri jedi, slab želodec, ur&k, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobdl, krč v želodcu, bitje sroa, zabasanje, gliste, bolezni na vraniol, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat2gld., 5 tucatov samo 8 gld. Svarilo! Opozar- jamo, da se liste istinite Marljaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri „Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoczy-ju. Razpošiljava se le jeden tucat. Ustanovljeno Jan. SUttr • 1866 - fa,"brlšlss. zaloga -v Briva.. Vzorki franco. Vzorki (ogledniki) razpošilja-vajo se gg. krojaškim mojstrom nefrankovano. Pošiljatve proti povzetji čez 10 gld. franoo. V zalogi imam sukna vedno za več nego 150000 gld. av. v. in umeje se, da mi pri veliki svetovni trgovini ostane mnogo suknenih ostankov, dolzih od 1 do 5 metrov, in sem torej primoran, take ostanke po Jako nizkih fabrisklh cenah razpečavati. Vsak pametno misleč človek mora sprevideti, da od tako malih ostankov ni možno razpošiljati vzorkov na ogled, ker bi marveč vsled nekoliko stotin naročenih teh vzorkov ne ostali v kratkem nijedni vzorki a je torej skozi in skozi sleparija, ako firme sukne-nega blaga inserirajo suknene ostanke; v tacih slučajih so vzorki odrezani od celih kosov a ne od ostankov, torej je namen takega postopanja očividen. (7) 24—13 Ostanki, ki ne ugajajo, se zamenjavajo ali pak se pošlje nazaj denar. Dopisi vzprejemlj6 se v nemškem, ogerskem, češkem, poljskem, laškem in francoskem jeziku. a ° S,, c a a q> o o o ft O je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Ma-Tft- liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 60 kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vatobol, prsne in plučne bolečine 1 steklenica 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in sirop*' Pomniti j ev» (8) 8 ribje IM P g H sasasasasEiasas Račune, nakladne liste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne tiskovine izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih cenah tiskarna Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani. najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne otekline. 1 steklenica 60 kr., 1 velika 1 gold. Salicilna ustna voda najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kri čistilne kroglice ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah i 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj. Naročila z dežele izvršš se tekoj v lekarni pri ..Samorogu" Jul. pl. TRNK0CZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani. Preselitev in otvorenje prodajalnice. Trudeč se, mnoga leta od mojih p. n. odjemnikov meni izkazano zaupanje v vsakem oziru opravičiti in da ustreženi potrebam po večjem prostoru, ukrenil sem, preseliti mojo slaščičarno v novo zgradjeno hišo na Kongresnem trgu in je torej otvorenje v dan 3. maja 1885. Nisem se strašil ni truda ni stroškov, da pretvorim mojo slaščičarno v prekrasen etablissement, in se bom, kakor do sedaj, trudil i v bodoče, da zadovoljim vse moje odjemnike s pazljivo postrežbo in izbranim blagom. Zlasti opozarjam na moje gorke napoje, na pr.: kavo, čokolado, daj, punč itd., dalje bom imel. kakor do sedaj, vedno na razpolaganje najfinejšo zmrzlino v največjem izbiru in tako omiljeno ledeno kavo, ledeno čokolado, punč & la gla<;e, vse vedno v svežem stanu. Zaradi večje prijetnosti p. n. gostov razpoloženo bode več ilustrovanih novin in dnevnikov. Najvljudneje proseč prav mnogobrojnega obiskovanja, zaznamenovam se velespoštovanjem RUDOLF KIRBISCH (75) 6-2 slaščičar na Kongresnem trgu. Odgovorni urednik J. Naglic. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fad. Uamborg v Ijubljani.