stav. 257 mmm man t jnifti mi orati« a m
V Trstu, v Četrtek 3. novembra 1921
Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLVY
irhaja - izvrem« ponedeljek	*J««i. - Uredništvo: ulica sv.
Frančiška Asiškega štev. 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-
rlitvu. — Nefrankitana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — tdajaielj in od^vomi urednik Štefan O od i na. — Ustnik tiskarna Edinost - Tisk' tiskarne Edinost - Naročnina znaša na mesec L 7.-, pol leta L 32 — in cei> leto L 60.-. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Posamezne številke v Trsta in okplicl po 20 stotink. Oglasi se računajo * Sirokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 sto^' osmrtnice, zahvale, poslanice In vaMIa po L 1.—, ojtasl deaa.nU zavaiavr mm po L 2. — Mali oglasi po 2) Stol bssria, najmanj pa L 2. — Oglasi naročnica In reklamacije se oo5iliait» izklinčno uoravi Edimiti, v Trstu, ulica s* Frančiška Asiikega štev. 20, L nadstropje. — Teieion aredniitva in uprave 11-57
Beseda neznanega vojaka
Na robu države, pod tirolskimi snezniki in ob naši Soči so odkopali neznane grobove in kosti enega izmed neznancev so prenesli v Rim, da se ves italijanski narod pokloni brezimenemu človeku m vsem svojim sinovom, ki so v svetovni vojni izgubili svoje življenje. Jutrišnji dan bo posvečen spominu neznanega vo-iaka.
Mi ne vidimo v mrtvem vojaku, ki leži na visokem odru v srcu Italije, ne Italijana in ne Jugoslovena. Iz sarkofaga, ob katerem stoji dandanes italijanski narod, bridko-bolestno zre lobanja Človeka na vesoljno občestvo živečih. Ta lobanja govori težke, pomenljive besede vsem narodom sveta, izreka še v smrti sodbo v imenu dvanajsterih miljonov padlih.
Nikdar niso ljudje bolj glasno govorili o svetih pravicah človeka, kot v devetnajstem in dvajsetem svoletju. Od francoske revolucije, ki je prva oznanila neomejeno svobodo človeka, je preteklo že sto in trideset let. Francija se je prva dvignila in za njo je cel svet prisegel, da bo čuval nedotakljive pravice človeka in naroda. Celi rodovi so cd takrat že izginili in novi rodovi so ponavljali besedo o nedotakljivih pravicah. Ali se je položaj človeštva v tem času izboljšal, ali so evropski delavni stanovi srečnejši, ali so narodi, predvsem mali narodi, povsod svobodnejši?
Ras ti e so tovarne, rastla je civilizacija, železniški tiri so opasali zemeljsko oblo. Vedno več premoga, kovin, žita, tkanin, vedno več bogastva je spravljalo človeštvo na dan s pomočjo modernih iznajdb. Čim bolj pa je rastlo bogastvo sveta, tem bolj je rastla beda onih, ki so ustvarjali to bogastvo. AH čutite to strašno nesoglasje? Kdor ima oči, vidi in otipa to krivico, ki je enaka sredi razpadajočih spomenikov Italije kakor v orjaških klavnicah Čikage. To je prvi sad lažne svobode: zatiranje in izkoriščanje delavnih stanov.
Ta Neznanec pa, ki leži sredi Rima, je veroval v drugo osvobojen je, v osvo-bojenje narodov od tujega jarma. Kakor ima vsak človek pravico do življenja, tako ima tudi vsak narod neomajno pravico, da živi, da razvije svojo kulturo, da svobodno razmahne vse sile. V preteklih stoletjih so vstajali vitezi v obrambo slabotnih žena in sirot, katerim so nasilneži delali krivico. Zdelo se je med svetovno vojno, da se je ta čas ponovil: zdelo se je, da vstajajo viteški narodi za-
pada, da ščitijo slabotne, gazene in usužnjene male narode pred zelezno pestjo pruskega militarizma. V tej ven so miljoni korakali v boj, stotišoči so žrtvovali mlado življenje za to vzvišeno misel. Ker v teh mladih možeh ni bila samo živa vera, da osvobodijo male narode m usužnjene brate, v njih je gorelo še drugo plemenito upanje. Mislili so, da bodo vsi narodi po svobodni volji odločili o svoji usodi, da bodo poravnali v sporazumu in sledeč pravičnosti, vse stare spore in da bo svoboden narod živel s svojim svobodnim sosedom kot brat z dobrim bratom.
Ni bila smrt najtežje za duše padlih idealistov, najtežje je moralo biti zanje, spoznanje, kako so.se varale v svojih nadah. Beseda o svobodi je ostala le beseda. Sinovi malih, usužnjenih plemen so zatirani bolj kot kdaj prej, z vsemi sredstvi skušajo tuje države zlomiti mala plemena m jih popolnoma izbrisati. Kaj je vzrok, da se narodi že skoro poldrugo stoletje brez uspeha borijo za svoje naravne pravice? Vzrok je ta, da so državniki mnogih narodov rabili besedo o svobodi in pravici zato, da so mogli delati malim narodom krivico. Tu smo čutili tudi primorski Jugosloveni in to čutimo še danes.
In vendar se čutimo na ta dan edini z vsemi onimi viteškimi idealisti Vsega sveta, ki verujejo, da končno premaga pravica egoizem narodov in da se bodo vsi narodi združili v svobodno zajednico svobodnih bratov. Varali so naše nade v imenu svobode, kršili so naše naravne pravice — v imenu pravice, še danes teptajo naš narod in skušajo zlomiti njegove sile, četudi je pokoren vsem zakonom. Živa vera je v nas, da bo konec tega trpljenja in da bo ves naš narod mogel živeti z italijanskim narodom kot svoboden brat s svobodnim bratom.
Na obzorju se dviga orjaška postava neznanega vojaka. Ne, ta Brezimni ni več vojak, on ne pripada več nobeni deželi, nobenemu narodu, on je last človeštva, jc Človek sam. V njem je utelešeno tiho trpljenje vseh narodov, ki so se vojskovali, v njem je upodobljena smrt dvanajsterih miljonov. On nam je pa tudi živo upanje, da bo človeštvo vedno našlo dovolj sil, poguma in požrtvovalnosti v sebi, da se bori za domovino, pa tudi za pravico zatiranih. Zato se klanjamo tudi mi neznanemu človeku, predstavniku vseh, ki so hoteli dati življenje za zmago pravice.
ogrski način »izvrševanja« pogodb ter navaja pri tem članek stotnika Eber-hardta v »Lokalanzeigerju«, v katerem nemški člankar poziva nemško vlado, naj posnema ogrske metoda napram zaveznikom.
Poluradni »Čas« pravi, da so vprašanja srednje Evropa za zaveznike predaleč in preveč tuja, ter zopet naglasa, da nima mali sporazum nikakega poželenja po o-grskem ozemlju, temveč da brani samo ugled in veljavo mirovnih pogodb«
Skirmundt T Pragi
PRAGA, 2. Poljski minister za zunanje zadeve Skirmundt pride jutri v Prago.
Vojaški nastop malega sporazuma odvrnjen
PRAGA, 2. Ker se j« med malo in veliko zvezo dosegel popoln sporazum glede glavnih točk ogrskega vprašanja, vojaški nastop malega sporazuma ni več potreben. Čehoslovaška vstraja v tesnem sporazumu z Jugoslavijo in Romunsko pri svoji zvestobi napram velikim zavezni-I kom, toda naglasa obenem, da se morajo ; pogajanja glede zadržanja ogrske vlade j in ogrske skupščine dovesti do konca v I \seh°podrobnostih. Treba je predvsem vi-' deti, kako bo Ogrska izvrševala ukaze poslaniške konference in potem še le bo malemu sporazumu mogoče preklicati izredne odredbe, ki so jih ukrenile proti njej.
Čehoslovaški ministrski predsednik Be-neš se je zahvalil zastopnikom velikega sporazuma ter je izjaifvil, da so si čehoslovaška vlada in sploh vlade malega sporazuma odkritosrčno prizadevale, da ohranijo mir v sedanji krizi in da se s svojo politiko prilagodijo interesom velikega in malega sporazuma.
Pogajanja med velikim in malim sporazumom se nadaljujejo.
Jugoslavija
Kralj Aleksander v Zagrebu
ZAGREB, 2. Na potu v Belgrad je do-'.pcl z orient-ekspresom v Zagreb kralj Aleksander. V njegovem spremstvu se je nahajal ministrski predsednik Nikola Pa-šič. Na kolodvoru so pričakovali kralja pokrajinski namestnik Juraj Demetrovič, general Pečič ter policijski ravnatelj Urbani. Že prej je kralj sprejel pokrajinskega namestnika za Slovenijo ministra Ivana Hribarja, ki je spremljal kralja iz Ljubljane in katerega je v vlaku pozval k sebi ter se dalje časa razgovarjal ž njim. Kralj se je jako živahno zanimal za Slovenijo ter stavil več osebnih in stvarnih vprašanj, iz katerih sledi, da jako pazno zasleduje vse, kar se godi v Sloveniji in da je jako dobro poučen o vseh posameznostih. Zatem je izrekel svoje zadovoljstvo, da so ob času Karlove pustolovščine na Madžarskem nastopile vse slovenske politične stranke složno in se izrekle solidarno v obrambi domovine. Kralj se je jako prisrčno poslovil od pokrajinskega namestnika ministra g. Ivana Hribarja ter mu naročil, naj sporoči prisrčne njegove pozdrave vsemu lfl-rodu v Sloveniji.
Mala ententa je uradno izročila Ogrski ultimatum
LJUBLJANA, 2. Ljubljansko »Jutro« poroča, da so zastopniki Malega sporazuma izročili v Budimpešti pismeno noto, katera odgovarja kompromisu, ki je bil sklenjen med velikim in malim sporazumom, ter zahteva odstavljenje habsburške dinastije. Temu koraku so se pridružile tudi velevlasti, katerih zastopniki so se opoldne zglasili pri ministrskem predsedniku grofu Bethlenu in mu sporočili, da se strinjajo z zahtevami male entente.
Sestal se je ogrski ministrski svet in razpravljal o novem položaju, ki je zelo težaven. Vlada je uverjena, da bo zakon, kateri bi zahteval odstavljenje Habsbur-žanov, težko našel večino.
Grof Bethlen je bil nato pri državnem upravniku Horthyju, ki je sprejel tudi vodjo krščanskih socijalcev Štefana Hallerja in še več drugih zmernih legitimistov. V dobro poučenih krogih se zatrjuje, da bo Horthy napel vse sile, da prepreči odstavljenje vseh Habsburžanov in s tem tudi svojega sorodnika nadvojvode Albrechta.
Briandovo pismo Mali ententi, Velik uspeh Male entente
BELGRAD, 2. Došlo je v Belgrad pismo francoskega ministrskega predsednika Brianda, ki vsebuje odgovor Mali ententi na Beneševo pismo. V pismu sporoča Bri-and, da Velika ententa pristaja na zahteve Male entente, da se vsi Habsburžani izže-nejo iz Madžarske in da se izvrši razoro-
žitev Madžarske s sodelovanjem Male entente.
Ljubljansko »Jutro« dostavlja, da se vojaške priprave nadaljujejo, dokler se ne izvrši razorožitev.
Posvetovanja »Hrvatskega Bloka«
LJUBLJANA, 2. »Jutro« poroča: V Zagrebu se je vršilo zaupno zborovanje Hrvatskega bloka. Zborovanja so se udeležili predsedniki organizacij Hrvatske republikanske seljačke stranke, člani Hrvatske zajednice, člani Hrvatske stranke prava, člani Hrvatske tržačke stranke iz Bosne, odposlanci Hrvatskega krščanskega saveza in zastopniki hrvatskega delavstva. Zborovanja so se udeležili tudi zastopniki hrvatskega dijaškega bloka. Navzočih je bilo 46 poslancev Hrvatske republikanske seljačke stranke, trije poslanci Hrvatske stranke prava, štirje poslanci Hrvatske zajednice in štirje poslanci Hrvatske težačke stranke. Kot gosta sta bila navzoča poslanec dr. Momčilo Ivanić iz Srbije in dr. Džafar Kulenović. Skupščine se je udeležil tudi Stjepan Radič. Govorili so dr. M. Košutič, dr. Mate Drinkovič, dr. Momčilo Ivanić, dr. Džafar Kulenović ter zastopnika kmetov Urojić iz Moslavine in Ante Jelić iz Srema. Zborovanje je trajalo do 14*15. Po končanem zborovanju Hrvatskega bloka so zborovalci priredili mani-festacijski obhod po mestu. Manife&tanti so peli in vzklikali Radiću, Hrvatskemu bloku itd. Po posredovanju policije so se manifestanti mirno razšli.
ČehoslovaSka
Sedaj pride na vrsto razorožitev Ogrske
PRAGA, 2. Sedaj, ko je habsburško vprašanje rešeno po želji malega sporazuma- zahtevajo čehoslovaški Hsti, da mora ogrska izpolniti tudi vse druge glavne zahteve malega sporazuma, predvsem pa izpolnitev čl. 128—132 trianonske pogodbe, ki predpisujejo razorožitev Ogrske. Vsi listi so objavili omenjene člene ter na-glašajo, da bi se bili morali izvršiti že do 26. oktobra.
Pogajanja med malim in velikim sporazumom
PRAGA, 2. »Narodni Politika« javlja, da je že prišel odgovor poslaniške konference na noto, ki ji jo je bil poslal mali sporazum. Veliki zavezniki sprejemajo v glavnem vse zahteve malega sporazuma. O vsebini te note bo razpravljal ministrski svet na posebni seji. Na isti seji bodo tudi določena jamstva, ki se bodo zahtevala od ogrske vlade in s katerimi se bo morala zagotoviti: natančno izvršitev mirovne pogodbe.
Posledice ogrskega izvijanja
PRAGA, 2. Socialnodemokratičm list »Pravo Lidu« opozarja v nekem Članku na
s%> na skrajni zapadni meji prizadetih pokrajin, bodo dosedanje pošiljatve zadostovale do decembra. V vzhodnem delu prizadetih pokrajin ni več nič. Ako h~če kmet kaj dodali svojemu odmerku kruha, ki je napravljen iz drevesnega lubja in listja, tedaj mora vzeti, karkoli ima kakšno vrednost v njegovi hiši, ter iti 200 km daleč, da dotični predmet proda in si kupi nckoLko krompirja. Nekaj se je storilo in se dela, toda zelo težko je določit« načrt za podpiranje prizadetega piebivalstva. Zgodilo se je namreč, da se je po nekih vaseh dajala pomoč tistim otrokom, ki so bili bolj slabi, dočim zdravi otroci niso dobili ničesar in so pomrlL Ako vprašaš kmete, kaj bi se moglo storiti zanje,-ti odgovarjajo: »Nič drugega nimamo več napraviti kot umreti.«
Pomoč se mora organizirati na praktičen način in vlade morajo sodelovati. Vlade morajo pomagati, naj se postavijo na stališče človečnosti ali na stališče gospodarske potrebe, kajti, ako pomre prebivalstvo v krajih, ki so pridelovale največ lita v Evropi, bi to bila za vso Evropo velikanska škoda. Posebno sedaj, ko je ruska vlada spoznala za potrebno opustiti zahteve komunizma in jih je že mnogo opustila s tem, da je zopet uvedla denar in vzpostavila banke, vzpostavila svobodo trgovine, priznala kmetu last zemlje, odpravila rekvizicijo in priznala delavcem pravico do plače, posebno v tem hipu bi bila na mestu vsaka pomoč.
Pomoč pa se mora dati takoj, kajti položaj v Rusiji postaja z vsakim dnem slabši. Računa se, da bi bilo treba uvoziti 2,000.000 ton živil. Ako bi stala vsaka tona le 10 šterlingov, bi bilo treba 20 miljonov šterlingov. To svoto pa je nemogoče nabrati, toda za najnujnejšo pomoč bi morda zadostovalo pet miljonov. Toda spričo sedanjih gospodarskih razmer v Evropi bo težko najti tudi to svoto P«™^*
__.» bi*se mogla dati'deloma v denarju, delo-
KAREL ZAPUSTIL OGRSKO OZEMLJE ma v blagu kot posojilo ruskim kmetskim
T5T TIMVnrtT A 1 TKvS: Uali ITar»1	Irl k! mnra 1 o lamfltl It&ntC S
BUDIMPEŠTA, 2. Bivši kralj Karel in bivša kraljica Žita sta se vkrcala včeraj na neko angleško vojno ladjo ter sta se odpeljala z Ogrskega.
Ogrska narodna skupščina je sklicana za jutri.
A.
Novi boji v Zapadni Ogrski
DUNAJ, 2. Dunajski dopisni urad je^ objavil sledečo uradriolsoto: V zadnjih časih se je delovanje ogrsirih tolp ob nižjeav-strijski m štajerski meji znatno osililo.
zadrugam, ki bi morale jamčiti zanje svojimi prihodnjimi pridelki. Ruski pridelek dveh ali treh let bi zadostoval za plačilo vseh ruskih dolgov. Ta način je tudi riskanten, toda je edini, ki bi se dal praktično izvestL Ruska vlada bi morala dati drugim vladam večja jamstva, a posamezne vlade bi jamčile trgovcem za blago, ki bi ga poslali v Rusijo.
Nekaj so vlade že storile. Anglija je dala okoli 50 miljonov lir, Francija, 15 miljonov, Danska 4 miljone, Švedska 6 miljonov, Švica 1 miljon in Nemčija tudi toliko.
Z. 11 lpm Ml BK>;«(«IU meji	—------ I lis V, ovita A IIUIJUU 1U livuiup bu«u
Ugotavlja se, da tolpe nikakor niso odlo- j Norveška je dovolila Rusiji kredit 5 mi-žile oi ožja in da so ostale v Burgenlandu. \ Ijonov in amsterdamski mednarodni sindi-Neka številna ogrska tolpa je snoči po- j kat 2 miljona mark v zdravilih in pol mino vno napadla naše sprednje straže juge- Ijona nizozemskih goldinarjev za otroke.
vzhodno od Frieberga na štajerskem o-zemlju. Avtomobilu, ki je peljal pojačenja napadenim sprednjim stražam, se je utrgala veriga. Avtomobil je zavozil v brzojavni drog ter se je prevrniL Pri tej nesreči je bilo 9 vojakov ubitih in 17 ranjenih. Dva oborožena Ogra, ki sta pripadala tolpi, ki je napadla naše straže na mostu pri Bruku, sta bila v borbi ubita. Neki drugi član iste tolpe je bil ranjen, a eden je bil ulovljen.	_
Rusija
Skrčenje število uradnikov t Rusiji REVELJ, 2. Po neki brzojavki iz Moskve je odbor, ki mu je poverjena naloga, da skrči število uradnikov, že začel svojo delo. Predsednik omenjenega odbora je izjavil, da bo od 1,200.000 uradnikov, ki so pcdie>eni komisariatu za uk, odpuščenih rajinanj okoli 300.000.
ItaHia
Truplo neznanega vojaka prispelo v Rim RIM, 2. Danes ob 9 je prispel v Rim posebni vlak s truplom neznanega vojaka. Med svečanostjo, ki se bo vršila v petek pred oltarjem domovine, bo kralj lastnoročno položil na krsto zlato svetinjo za hrabrost, ki je bila podeljena neznanemu vojaku z včerajšnjim odlokom.
Nansen v Rimu« — Njegove izjave novinarjem o položaju v Rusiji RIM, 2. Nansen je sprejel včeraj v Grand Hotelu nekatere novinarje, katerim je dal obširna pojasnila o sedanjem položaju v Rusiji ter o pomožni akciji v prid stradajočim, ki se je že izvršila in se še mora izvršiti. Nansen je naglasil, da je sedanja lakot mnogo strašnejša, kot je bila lakot v 1. 1891. Dostavil je, da je eden naj-glavnejših vzrokov sedanje nesreče sistem rekvizicij, lri ga izvaja sovjetska vlada in pri tem jemlje kmetu, kar je pridelal več-kot zase ter mu daja za žito papirnati denar, ki je brez vsake veljave. Rekvizicije so sedaj odpravljene; kmet plača davek v naravi in potem svobodno razpolaga s svojim imetjem. Toda ta sprememba je prišla prepozno in ni mogla odvrniti posledice lckvizicij.
Sovjetska vlada je napravila veliko stradajoče, toda njena pomoč nikakor more zadostovati Potrebno je torej, pride pomoč od zunaj in takoj, treba poskrbeti za seme za to jesen, drugače bo prihodnje leto ie večja lakot. Zasebni da-ro> i ne morejo zadostovati, to so le kaplje voda v vesoljnem morju. Gre za to, da se pomaga 20 miljonom ljudi, od katerih jih t>o 5—6 miljonov gotovo umrlo, ako jim ne pridemo na pomoč. V nekaterih krajil^ kf
za ne da I«
Papež je podaril, kakor je znano, 1 miljon lir. S tem denarjem se bo poslal te dni v Rusijo en vlak žita. Amerika se je potom Hooverjevega odbora obvezala, da bo skrbela za en miljon otrok. Amerikanci delujejo sedaj v kazanski, samarski in ufinski gubemiji, dočim deluje Nansenov odbor v saratovski guberniji in bolj proti jugu.	_•
Nsmfiia
Nesreča na jezera Wannsee POTSDAM, 2. Na jezeru Wannsee sta trčila dva parnika, katerih eden se je potopil. Utopilo se je 13 oseb. Do sedaj sta se našli samo dve trupli.
Francija
Beneševa brzojavka pariškemu listu »Matinu«
PARIZ, 2. Ministrski predsednik čeho-slovaške republike Beneš je poslal »Matinu« brzojavko, v kateri je obrazložil stališče Čehoslovaške glede zadnjega poskusa Karla Habsburškega. Beneš naglasa v svoji brzojavki miroljubne namene čehoslovaške države ter pravi, da je moglo priti do zadnjega poskusa bivšega kralja le vsled tega kor so bili proti njemu povodom prvega poskusa v pret aprilu preveč prizanesljivi. Beneš razlaga dalje, da je bil odločen nastop malega sporazuma absolutno potreben, ker je treba enkrat za vselej odpraviti vse kali večnih zmešnjav in agitacij. Dostavlja pa, da je vsled zagotovil, ki jih je dal veliki sporazum kakor tudi vsled popolnega sporazuma med državami male in velike zveze, nevarnost vojne minila. Ob koncu Beneš še naglaša, da mali sporazum ni nikdar mislil na to, da bi nastopal na svojo roko brez znanja velikega sporazuma. Mali sporazum upa, da bodo Ogri točno izpolniti določbe mirovne pogodbe.
Veliki sporazum zagovarja Ogrsko PARIZ, 2. Na današnji seji bo poslaniška konferenca končno določila mesto internacije bivšega kralja Karla. Bivši kralj in kraljica sta še bila vkrcana na angleško topničarko, ki ju prepelje v Galac. Zastopniki velikega sporazuma so napravili pri ogrski vladi energičen korak. Zavezniki zahtevajo od Ogrske, da mora proglasiti, da so vsi člani habsburške hiše izgubili pravico do ogrskega prestola. Istočasno so zastopniki velikih zaveznikov posredovali pri vladah malega sporazuma. Nagla-šali so, da mali sporazum more in mora imeti zaupanje v veliki sporazum. Na drugi strani pa morajo države malega sporazuma priznati, da se ogrska vlada skozin-skoz pošteno obnaša.
Francoski socialisti pravijo, da je komunizem umrl PARIZ, 2. Vrši se shod francoske socialistične stranke. Na včerajšnji seji je govoril tudi bivši poslanec Renandel. Predlagal je, naj se predvsem razpravlja o socializaciji in o skrčenju vojaške služ-be na šest mesecev. Ob zaključku svojega govora je nastopil proti komunizmu. Rekel je, da je komunistična stranka 2# mrtva.	. .
AngSiJa
Angleško - irska pogajanja LONDON, 2. Griffith in Collins, član* fenijanskega odposlanstva na angleško-irski konferenci, sta bila včeraj predpol* dne v Dovvning Streetu pri Lloydu Geor-geu ter sta imela z njim daljši pogovor. Listi pravijo, da se je pogovor sukal okoli vprašanja severnega dela Irske. Nekateri politični krogi mislijo, da se bodo morale vršiti nove volitve, ako propadejo sedanja pogajanja.
Avtonomija Malte. — Angleški prestolonaslednik otvoril novi parlament MALTA, 1. Angleški prestolonaslednik je svečano otvoril maltiški parlament, ki je bil izvoljen na podlagi nove avtonomne ustave. Princu je priredilo prebivalstvo navdušen sprejem.
Albanija
Jugoslovenske čete zasedle skoraj vso severno Albanijo
LONDON, 2. Reuterjev dopisni urad javlja, da je po neki vesti iz albanskega vira bila pri Luriji huda bitka med jugoslo-venskiihi in albanskimi četami. Albanske čete so bile popolnoma poražene. Mesto je v nevarnosti in zveze s Tirano so prekinjene.
Amerika
Wi!son bo sprejel maršala Fecha PARIZ, 2. Listom javljajo iz New Vorka, da so vesti, ki pravijo, da Wilson ne bo hotel sprejeti francoskega maršala Fo-cha, popolnoma neresnične.
Washingtonska konlcrenca in anglcško-japonska zveza V/ASHINGTON, 1. »Washington Post« pravi, da bo vsaka razprava o omejitvi oboroževanja, ako se prej ne razpusti angleško — japonska zveza popolnoma nemogoča. Ako se doseže sporazum, da nobena mornarica ne bo imela več ko gotovo število ladij, tedaj se bo ta sporazum dosegel le pod pogojem, da tudi nobena mornarica ne bo smela biti zvezana z mornarico kake druge države. Drugače bi bila vsaka skrčena mornarica v slučaju vojne gotovo uničena. Na tem stališču stoji neomajno senat Zedi-njenih držav.
Italijansko odposlanstvo prispelo v Nevv York
NEW YORK, 1. Člani italijanskega od-poslanstva za vvashingtonsko konferenco senatorja Schanzer in Albertini ter poslanec Rolandi Ricci so prišli danes v New York.
šola in cerkev v scvjeislil Rusiji
(Pogovor s sovjetskim komisarjem Luna-čarskim.)
Rimski list »Corriere d'Italia« od 30. oktobra je objavil dolg pogovor, ki ga je imel njegov poročevalec Arturo Tonpine v Rigi z ruskim ljudskim komisarjem za uk Lunačarskim. Dopisnik omenjenega lista se je videl z Lunačarskim v Rigi, ko je ta poslednji čakal dovoljenje italijanske vlade, da bi mogel odpotovati v Italijo na shod italijanske socialistične stranke.
Upam — je rekel Lunačarski dopisniku italijanskega lista — da mi bodo dali potni list, zdi se da Bonomi ni nasproten. Videlo pa se mu je, da sam ni verjel svojemu upanju. Toda nisem čakal — pravi dopisnik — ter se mu začel staviti razna vprašanja o položaju ruskih šol, cerkve in umetnosti v sedanji Rusiji.
Položaj znanstvenikov.
Je-li res, — sem vprašal — da živijc profesorji v Rusiji zelo slabo?
—	V Petrogradu in Moskvi ne trpijo lakote, ker dobivajo predpisane odmerke in vivente, da so akademski odmerki sijajni. Akademski odmerek vsebuje razen male porcijo svežega masla, soli in slad. korja 30 funtov do 3 pudov moke v soraz* merju s številom članov profesorjeve družine in z njegovo učno vrednostjo.
—	In navadni učitelji na deželi?
—	Ako se njihov sedanji položaj primerja s prejšnjim, se ne more reči, da so na boljšem.
—Je-li res, da učitelji za več mesecev ne dobijo svojih plač?
—	To je res glede tistih, ki so dale£\od središč, kajti prevoz denarja je zelo težaven. Ravno vsled tega pa je položaj profesorjev in učiteljev po veliki mestih boljši kot položaj njihovih tovarišev na deželL Prvi dobivajo svojo plačo bolj skrbno. Zraven tega pa si spopolnjujejo svojo plačo s tem, da delajo po raznih mestnih uradih. Brez tega postranskega zaslužka bi jim njihova plača zadostovala komaj z* eno tretjino meseca.
—	Kako pa živijo ves ostali čas?.
<9bs& H.
»EDINOST«
V Trti«, dM 3. wvtabM If2l.
z rameni
Tu je Luna carski skomizgnif ter je nadaljeval:
— Odmerki hrane zraven tega niso zadostni. <Mi jih razdeljujemo 200.000, dočim
icm že ponovno poročali v našem listu.
je profesorjev in učiteljev kakih 700.000, skega lista in Luničarskim se je sukal o-med katerimi jih je mnogo, ki živijo zelo koli položaja gledališke umetnosti v se-revno. Večina jih je zelo slabo oblečenih, ker so že davno prodali svoja oblačila in vse, kar je bilo količkaj vredno.
— A celi vlaki obleke in hrane, ki so jim jih poslali njihovi tovariši iz Evrope? So H prišli na svoje mesto nedotaknjeni?
-— Da, prišli so. Organizacija petrograj-skih profesorjev je prevzela razdeljevanje, toda ta pomoč je jedva zadostovala njim samim. Moram naglasiti še nekaj zelo važnega: kmetje nikakor več nočejo podpirati svojih učiteljev po vaseh. Rusija se je zares popolnoma izpremenila. V prejšnjih časih je živela ogromna armada učiteljev le s pomočjo kmetov, dočim je ljudstvo postalo sedaj sebično.
pri tem odkritosrčen ali ne, ne morem v veljavi ▼ ozemlju bivše Avstrije isti ci-
—** i/v-i—«•> s-*—	----vilni in pravdni zakoni.
Največje važnosti pa je, da se zagotovijo pogodbenim potom prebivalcem držav, naslednic Avstrijje iste privatno-pravne in javno-gospodarske pravice kakor jih imajo lastni državljani teh držav. Tu pridejo
reči. Vsekakor pa igra vlogo prav izvrstno.
Nadaljnji pogovor med dopisnikom rim-
danji Rusiji, Govorila sta tudi o lakoti. Luničarski je podal izjave, ki se več ali posebno v poštev pravice do izvrševanja manj strinjajo s tem, kar smo čitateljem o tudi koncesijoniranih obrti, vodne pra-
K zborovanja v Portorose
Na konferenci v Portorose razpravljajo te dni države naslednice o zadevah, ki so precejšnjega pomena tudi za naše ljudstvo. Nas zanimajo predvsem zadeve, ki se tičejo razmerja med Italijo in Jugoslavijo. Gospod dr. Matej Pretner je napisal v «Pravnem Vestniku» zanimiv članek, v katerem govori o nekaterih na-
^	5CU1LI1U	v katerem govori o
—^KaTpa SSTSoM vlada; da pride	zborovanja v Portorose. Ker je za-
na pomoč profesorjem?	važna tudi za našo širšo javnost,
- V zadnjem času se je vršil velik shod hočemo P"°bciti nekatere misli iz raz-vseh ruskih profesorjev in je obširno ra2- Pr!Lv®*
pravljal o načinu za zboljšanje gmotnega položaja. Poleg ukrepov tega shoda mislimo uvesti nov sistem. Naš komisariat je stavil vladi predlog, ki je bil tudi sprejet, da se uvede poseben Šolski davek. Pod našim režimom je bila šola od najni-
Države naslednice se morajo zagotoviti medsebojno pravno moč v civilno pravnih in kazenskih stvareh. Zagotovi naj se s pogodbami direktno medsebojno dopisovanje sodnij, obstoječih na ozemlju bivše Avstrije, Po polomu Avstrije so morale
žje do najvišje vedno brezplačna in tudi sodnije v Julijski Benečiji dopisovati s vnaprej jo mislimo ohraniti takšno. Ta sodnijamii v Jugoslaviji diploma tičnim po-proračun za uk predvideva stroške, ki tom- Tako je moral n. pr
sodnik v
Postojni, če se je obrnil za pravno pomoč na sosednjo sodnijo v Cirknici, pi-
znašajo 8To celokupnih stroškov, ki se vrtijo okoli 200 miljard na mesec. Da se	T	M	, malo povzdignemo, nameravamo torej i- sati v italijanskem jeziku noto kr. mi-skati pomoč v narodu. Kmetski šolski so-! nistrstvu za zunanje stvari v Rim, ka-vjeti bodo imeli polnomoč glede gospodar-! tero je nato potom svojega poslanika v ske strani šolskega vprašanja in bodo do- Belgradu izročilo noto ministrstvu v ločali, kakšni davki se bodo plačevali Belgradu, katero je patem noto poslalo osrednjemu pokrajinskemu sovjetu, da jih J šele k sodniji v Cirknici,
vice, rudarske pravice, pravice v varnost vzorcev in znakov (mark) itd.
Prebivalci bivše Avstrije so imeli v raznih krajih Avstrije svoja gospodarska in trgovska podjetja in obrti, razne rudarske, vodne pravice. Iz napetega nacionalizma so odvzele države naslednice tujcem, posebno če so bivši Avstrijci, te pravice. Koliko vrednosti se je s tem načinom nacionaliziranja uničilo?
Države, naslednice Avstrije bi morale z medsebojno pogodbo popraviti, oziroma odstraniti pravne omejitve in zapreke, katere so napravile države po vojni in ki škodujejo ne malo prizadetim državljanom teh držav!
V to vrsto spada naredba generalnega civilnega komisariata Julijske Benečije od 8. novembra 1920 No, 6301/10070,
2 ozirom na to naredbo dovoljuje civilni generalni komisariat jugoslovenskim podanikom prodajo nepremičnin, nahaja jocih se v Julijski Benečiji, le proti temu, da polože kupnino pri kakem denarnem zavodu na hranilno vlogo, vin-kulirano na korist generalnega civilnega
hodno. Tudi * Italiji je to prepričanje že splošno; gre sedaj le za to, kako naj se (o vprašanje reši. Rešitev tega vprašanja je posebno nujna v Italiji, ki je sedaj v tem pogledu razdeljena na dva dela; en del (to so bivše avstrijske dežele) ima uzakonjeno obvezno zavarovanje in drugi del je brez tega,
V novih deželah obstoji nedostatek v tem, da poljedelski in gozdni delavci niso zavarovani. To je razumljivo, če upoštevamo težave, ki jih predstavlja tako zavarovanje. Te težave pa niso nepremostljive in jih je treba premagati. Kar se tiče zasebnih uradnikov, so oni delavci kakor vsi drugi in imajo z njimi enake potrebe, vsled česar mora zavarovanje obsegati tudi zasebne uradnike. Dalje je govornik priporočal, naj L i se zavarovanje raztezalo ludi na obitelj zavarovanega.
Zavarovanje bi po mnenju govornika moralo znašati največ 82 odstotkov dn!ne. Dobe zavarovanja se dr, PuecLer ni dotaknil, marveč je le omenil, da je trajalo tukaj prej 26 tednov in da ga je avstrijska republika raztegnila na poldrugo leto. Dve tretjini zavarovalnine naj bi plačevali delavci in eno tretjino gospodarji. Bolniške blagajne naj bodo avtonomne in ne premajhne, ker bi bile preslabe, za uspešno izpolnjevanje svoje naloge, a tudi ne premajhne, ker bi bile tako preslabe za gled nad zavarovanci. Dalje je govornik zastopal stališče enotnosti zavarovalnih blagajn za vse delavske kategorije. Izjema
zdravniki in zavodi) ali potom primernih! pogodb s zdravniki, zavodi, bolnišnicami itd Zavarovanje proti bolezni naj se vzpo-; redi z drugimi socialnimi zavarovanji.
Razen te glavne resolucije je bila sprejeta še resolucija, ki zahteva državno podporo za ureditev občinskih bolnišnic in resolucijo, ki priporoča, naj bi se pričel* vsestranska akcija (potom propagande, parlamentarnega delovanja socialističnih poslancev itd.) za hitro realizacijo idej, zapopadenih v glavni resoluciji, t, j. da sc obvezno zavarovanje proti bolezni raztegne na vse italijanske pokrajine.
razdeli med vse učitelje.
—	Bodo li kmetje zadovoljni s tem davkom?
—	Zelo radi ga bodo plačevali in brez protesta. Oni želijo, da naj se postavno določijo njihove pravice in njihove dolžno-sti,
—	Toda s takšnim davkom se odpravlja breplačnost pouka?
—	Nikakor nef Kakor do sedaj bo pouk tudi za naprej brezplačen.
Položaj cerkve.
Nato je pogovor prešel na položaj pravoslavne cerkve v sovjetski Rusiji.
—	Kakšno oblast ima cerkev nad narodom v primeri z vašo oblastjo?
—	Duhovščina si je ustvarila mogočno organizacijo, kakršne ni prej nikoli še i-mela. Odkar se krščanski nauk več ne poučuje po šolah, učijo duhovniki otroke katekizem. Pripoveduje se, da je neki duhovnik zahteval od vsakega kmeta pet rubljev za učenje katekizma. Toda kmetje so protestirali, češ sovjeti učijo zastonj, zakaj bi tudi duhovnik ne delal tako. — Kaj nočete rešiti svoje duše? — jim je
»Take nerodnosti so skoraj neverjetne. Državna obla siva so pač sama to zapazila, kajti v novejšem času se vrši dopisovanje direkno med sodnijami Julijske Benečije in Jugoslavije, Treba pa je to določiti pogodbenim potom.
Važno je dalje, da se določi za dopisovanje med Jugoslavijo in Italijo s pogodbo, da zamore jo dopisovati jugoslo-venske sodnije sodnijam v Julijski Benečiji tudi v slovenskem ali hrvatskem jeziku, ker sta ta dva jezika sodna jezika v Julijski Benečiji. Čemu prevodi, v italijanski jezik?
Javne listine in legalizacije se priznajo za veljavne v drugi državi naslednici, ako so diplomatično. od konzulata slednje države vidimirane. To povzroča strankam veliko zamudo časa in stroškov. Tako n. pr. mora biti pobotnica, ki je legalizirana v Ljubljani in na podlagi katere je izbrisati zastavno pravico v zemljiški knjigi kake sodnije v Julijski Benečiji, poslana italijanskemu konzulatu v Zagreb za vidimi-tanje, kar povzroči strankam stroškov do K SHS 500.—. Čemu ti nepotrebni
komisariata. S tem je skoraj onemo- j bi bila dopustna le za mornarje in železni-čena prodaja nepremičnin jugosloven- čar je z ozirom na njih izjemni položaj. Os skib podanikov. Kajti nihče ne pf oda j a svo- j je nasprotnik samostojnih podpornih dru-jih nepremičnin zato, da mu kupnina leži j štev. Ta bi smela poslovati le kot podporna kaki banki, ampak zato, ker mora ali na društva za druge slučaje podpore, hoče s kupnino razpolagati.
Omenjena naredba generalnega ko-
odvrnil duhovnik. - Da, da, hočemo re- flrvoškt? Bilo b, v korist ljudstva ako .e šiti svojo dušo! - In kljub temu ste taki <aka. nepotrebna m draga dela odpravijo, skopuhi, da nočete žrtvovati niti pet rub-jkar f. mogoče, ako se drŽave, naslednice Ijev za zveličanje duše? — Kaj res nas ne	med sebo, pogodijo, da
za-
■dqstuje vidimiranje deželne, oziroma okrožne sodnije, v okrožju katerega je bila listina sestavljena, kakor je bilo to v veljavi za legalizacije med avstro-ogrsko
—*To bi znalo biti res* glede^mest — j«'monarhijo in Nemčijo. Taka olajšava vi-- ~	- -	dimiranja naj bi bila veljavna v Italiji vsaj
za Julijsko Benečijo.
Države naslednice naj določijo pogodbenim potom mej seboj, da imajo njih dr-
znaš navaditi, kako bi si rešili dušo zastonj?
— Je-li res, da se je versko čustvo o-krepilo, odkar vlada boljševizem?
odgovoril Lunačarski, ko je bil ne malo začuden vsled tega vprašanja. — Ljudstvo in mali meščani hodijo v cerkev, delavci pa že bolj redko, dočim mislim da je	. pri kmetih ravno nasprotno, t. j. da je vera! f-avljani pravico nastopati in uveljavljati n ed njimi popolnoma izginila. Duhovščina braniti svoje pravice na sodnijah v vsa-si prizadeva z vsemi močmi, da bi hodilo ki teh držav tako, kakor lastni državljani
v cerkev čim več ljudi. Cerkvena opravila so pravi koncerti, pri katerih sodelujejo največji umetniki Rusije. Tudi zunanji sijaj opravil je visoko nad sijajem, ki so ga imela pod prejšnjo vladavino. Odkar sta država in cerkev ločeni in odkar smo odstopili vse cerkve za službo božjo, država seveda ne plačuje duhovnikov. Nismo pa prepo\eda!i pridig po cerkvah pod pogojem, da pridigarji ne delajo protirevolu-narne propagande. S tega stališča cerkev strogo nadzorujemo.
—	Je kaj duhovnikov, ki simpatizirajo s
sovjetsko vlado?
—	Da, toda zelo malo, kakih 2% duhov* nikov nam je naklonjenih. Tem je na čelu stari škof Vladimir, Ti duhovniki pravijo, da melijo ?a nas na isti način, kakor so prej molili za carja. Ali je škof Vladimir
države. Naj se pogodbeno ugotovi, da niso dolžni polagati kavcije za pravdne stroške in da se jim daje pravica ubogih za pravde kakor lastnim državljanom.
Važnejše je vprašanje, na podlagi katerih razsodb in drugih izvršilnih naslovov, izdanih v kaki državi naslednici, mora dovoliti druga država eksekucijo. Sedaj se razsodbe, izdane v Jugoslaviji, ne izvršujejo v Italiji in tudi v Julijski Benečiji ne in nasprotno razsodbe izdane v Julijski Benečiji ne v Jugoslaviji in to velja tudi glede razsodb drugih držav,
naslednic Avstriie. To so gotovo neznosne razmere, ki ne odgovarjajo po« trebam prebivalstva in Škodujejo posebno trgovini in prometu med posameznimi državami naslednicami bivše Avstrije. To je precej absurdno, če pomislimo, da so
misariata, katera je proti jugoslovenskim podanikom posebno tudi radi tega neupravičena, ker zamorejo v Jugoslaviji italijanski podaniki prosto razpolagati s svojimi nepremičninami, se mora torej s pogodbo odstraniti.
Še hujše pa so prizadeti V Julijski Benečiji državljani bivše Avstrije, bivajoči izven Julijske Benečije. Vrhovno po-veljništvo italijanske vojne je kmalu po okupaciji sedanje julijske Benečije in južnega Tirola izdalo naredbe, katere so določile, da so uničene vse obrtne pravice in koncesije, ako Se ne prijavijo v gotovih kratkih rokih. Te naredbe so bile razglašene le v uradnih italijanskih uradnih listih fft vsled tega niso bile naznanjene prebivalcem tujih držav izven Julijske Benečije in južnega Tirola. To je imelo za posledico, da je izgubilo veliko ljudi svoje pravice, ki fiiso bile pravočasno prijavljene. To vojaško uničenje pravic bi morale države naslednice odpraviti z pogodbo,	-v
Clankar končuje sledeče: «Te in druge medsebojne razmere motajo urediti države nasleaniee. To bodo pa zamogle storiti uspešno in koristno le, ako se postavijo pri pogajanjih fta stališče pravice in prijateljstva — ne pa na stališče egoizma in moči, ki Sta ne malo kriva sedanjih neugodnih razmer v Evropi«,
sodfliN poiitmo
Državni kongres za obvezno zavarovanje proti bolcial V nedeljo je v tukajšnjem gledališču Fenice pričel zasedati državni kongres za obvezno zavarovanje proti bolezni. Sklican je KU po pobudi državne zveze m vzajemnih podpornih društev, za« zavarovalnih blagajn in podpornih zavodov. Na zborovanju je bilo zastopanih 378 zavodov, bolniških blagajn, podpornih društev, strokovnih in drugih organizacij.
Navzoča sta bila tudi ravnatelj državne socialne zavarovalnice Parotti in pod-rivnatelj prof. Medolaghi; zastopnik ministrstva za delo; glavni tajnik strokovnih oranizacij D' Aragona, mnogo državnih poslancev in drugih osebnosti.
Prvi je govoril ravnatelj tržaške bol* niške blagajne dr. Puacher o vprašanju: Obvezno zavarovani« proti bolezni in njena upravna organizacija ter potreba ustanovitve enotne zavarovalne zakonodaje z« vse italijanske pokrajine.
V začetku svojega govora j« dr. Puecher poudarjal, da je obvezno zavarovanje ne-le priporočljivo, temveč celo neob-
V popoldanski seji sta govorila poslanec Casalini in zdravnik dr. Minguzzi. Prvi o vprašanju »Obvezno zavarovanje proti bolezni, ter Občine in služba higi je nične profilakse ter postrežba bolnim na domu«; dr. Minguzzi je govoril o vprašanju »Obvezno zavarovanje proti bolezni, bolnišnice in dobrodelne ustanove, sanatoriji, kli-matična zdravilišča itd.«
Casalini je zastopal mnenje, da bi morale občine odstopiti bolniškim blagajnam zdravniško pomoč bolnim. Vse italijanske občine trosijo sedaj približno 120 miljonov lir za občinske zdravnike in brezplačna zdravila, Casalini meni, da bi se vsa ta svota morala uporabiti v svrho higijenične-ga zboljšanja stanovanj in sploh življenskih razmer.
Dr. Minguzzi je govoril o groznem položaju italijanskih bolnišnic, ki so potrosile polovico svojega premoženja. Občine niso v stanu, da bi uredile finančni položaj bolnišnic in treba je najti izhod iz tega težkega položaja. Bržkone bo morala država poseči vmes s tem, da ona sama prevzame bolnišnice ali da dovoli občinam primerne kredite. Vzdržavanje občinskih bolnišnic stane kakih 500 miljonov lir na leto. Govornik je mnenja, da bodo bolniške blagajne morale s časom prevzeti v svojo oskrbo tudi sedanje občinske bolnišnice.
Za temi tremi poročevalci so govorili še nekateri drugi govorniki, ki so posegli v razpravo o zgoraj navedenih vprašanjih.
Kongres je sprejel resolucijo ravnatelja tržaške bolniške blagajne dr.ja Puecherja, ki vsebuje v glavnem sledeče:
Zavarovanje naj bo obvezno in avtomatično za vse delavce, ki delajo za dnino ?Ji n esečno plačo. Sem spadajo industrijski delavci, poljedelski delavci, uslužbenci, uradniki, služinčad itd. Istatko naj se zavarujejo tudi mali neodvisni delavci.
Visokost zavarovanja naj znaša od 60 do 90 odstokov plače in ne več nego 26 lir na dan. Poleg tega morajo biti zavarovanci deležni brezplačne zdravniške pomoči, zdravil in vsega kar k temu spada do dveh . t za isto bolezen.
Žene naj dobivajo podporo tudi v dobi nosečnosti, poroda in dojenja, in siccr podporo za nosečnost in porod za dobo i—6 tednov, za dojenje pa 12—30 tednov.
Podpora naj velja tudi za zavarovančev ? obitelj ter za zavarovanca samega tudi za slučaj brezposelnosti. Zavarovanje naj bi plačevali delavci, gospodarji, drŽava in občina. Organi zavarovanja naj bi bile o-ki&jne bolniške blagajne z lastnim štatu tom in pod državnim nadzorstvom. Njim naj se poveri tudi ureditev zdravstvene pomoči v lastili upravi (t. j. z lastnimi
DfisA) smanje
Četrta internacionala. Kakor smo Su svoječasno na kratko omenili, se je ustanovila nedavno Četrta internacionala an sicer iz levega krila Tretje internacionale. Iz te je izstopila četrta in se samostojno organizira. Najbolj znani voditelji te nove delavske politične organizacije so Pa-nnekock, Gorter in Sylvia Pankhurst, najmočnejša skupina pa Komunistična delavska stranka Nemčije. Razen poslednje organizacije, pripadajo novi, Četrti inler-nacionali še sledeče politične stranke: Ho-landska komunistična delavska stranka, bolgarska komunistična levica in jugoslo-venski revolucionarni komunisti.
Nova internacionala je proti parlamentarizmu, za vničenje strokovnih organizacij, katere naj bi nadomestile delavske zveze po obratih in je brezobzirno revolucionarna ter proti vsakemu sodelovanju s kapitalizmom.
Proglas, s katerim se naznanja ustanovitev nove internacionale, se bavi večinoma s kritiko Tretje internacionale, kateri očita, da se je izneverila revolucionarni taktiki. To obžaluje posebno radi tega, ker Četrta internacionala meni, da je ravno sedaj nastopil zgodovinski trenotek, v katerem zahtevajo gospodarske razmere, da se strmoglavi stari sistem. Le tako se mi-ljoni in miljoni izkoriščanih rešijo propada. Proglas trdi nadalje, da je Tretja internacionala končala biti nevarnost za kapitalizem.
Zanimiv je v tem pogledu tudi članek S^lviie Pankhurst v njenem «Workers DreadnoughU, ki je postal sedaj angleško glasilo Četrte internacionalc. i udi Pankhurst kritizira politiko Tretje internacionale in pravi, da so vsi poskusi sovjetske Rusije, da bi sc pogodila in sprijaznila s kapitalističnimi silami, težka pogreška.	.	..
»Položaj gospodarskega razvoja Kusije
_ piše dalje Pankhurst — in gospodarske
razmere, katerim gre ona nasproti, so onemogočile sovjetsko vlado. Ona ne more ostati na čelu mednarodnemu revo Iucionamemu gibanju. Odkar stoji moskovski izvrševalni odbor Trelje internacionale pod popolnim vplivom ruske politike ter nadzoruje delovanje nacionalnih odsekov, odkar postaja njegova politika čezdalje manj revolucionarna, je postala ustanovitev Četrte internacionale neodložljiva.*
Na splošno se na podlagi teh podatkov da ugotoviti dejstvo, da je rojstvo ČeUte internacionale gotovo razočaralo vse oiie, ki so od tega pojava morda pričakovali nekaj več luči v delavskem gibanju. Novega ni prinesla ta internacionala nič, gotovo nič pozitivnega. Ako ona še bolj poudarja antiparlamentarizem nego Tretja internacionala, je to vendar nekaj popolnoma negativnega. Revolucija je sicer jako krepka beseda, ali ruski boljševiki ne morejo vendar tako dolgo čakati na mednarodno revolucijo, dokler jim ruski narod od lakote pomre. Zato so bili primorani se pogajati s kapitalizmom; odgovorni niso za to oni, marveč voditelji mednarodnega proletarifita, ki so se predolgo obotavljali.
Ruski boljševik!, ki so edini odgovorni za politiko Tretje internacionale, so se pokazali mojstre v razrušenju kapitalizma, a žalibog niso do sedaj še našli načrta, po katerem bi se dalo zgraditi komunistično narodno gospodarstvo. Takega načrta pa nam tudi novoustanovljena Četrta internacionala ni podala. In to je ravno glavno! Zato ni nova internacionala nič drugega, nego slaba kopija moskovske internacionale, Ta je sicer deloma spoznala svoje pogreške in jih skuša po svojih močeh popraviti, medtem ko vidi nova inter-
PODLI5TEK
K SV. ŠANDOR GJALSKI:
Svetica na grobu
— Oh — kako lep je bil moj konji Ali ne, Anita — pa znal sem jabatil — Mali se je zavrtel in udaril z dlanjo ob dlan, potem si je najprej otrl očesca in Šepnil sestri, da je za-
3>an. Sestra ga je začela miriti in zaposlovati, o, gospe Mande še dolgo ni bilo. Mali te slednjič zahteval z jekajočim glasom, da bi šel spat. Ni bilo miru, dokler ni Anka sedla na stopnice in je mali sedel poleg nje in položil glavo v nje naročje. Nekaj časa je tožil, da ga zebe, slednjič pa je trdno zaspal. Sedaj mi je začela zopet Anka pripovedovati o svojem prjšnjem življenju. Govorila je mirno in z neki oi k o pridušenim glasom, da ne bi zbudila brata. O — po vsem se je zdelo dekletce pametno, obzirno, ne dete, ampak odrasel človek. Istotako se mi njeno pripovedovanje ni zdelo kakor pripovedovanje otroka, ki bi se ne zavedal svojih tužnih razmer in ki ne bi občuti) svoje žalosti. Iz priprostih in kratkih based se je razodevata žalost, ali vse je bilo brez odvisnega naglašanja In brez vsakega pretiravanja. A žarelo ji je v licu v očeh, ko je pripovedovala, kako dobra je bila njena mati. Na slabotni svetlobi, ki je prihajala preko ograje od ulične svetiljke, opažal sem živahnost v črtah obraza in kres v očeh. Ko pa je pripovedovala, kako je med materino boleznijo ona kuhala in «gospodinjila* ia kako da je bila vedno zadovoljna — je iz njenih besed pdseval ponos,	^ ..
—- A kako to, da vala gospa Maoda tako
pozno prihaja? Ali se to večkrat dogaja?
—	O, mora večkrat odhajati. Ljudje jo kličejo k bolnikom. Večkrat ostaja, zunaj cele
noči.
—	A vidva sama?
—	Da, sama. Prve dni takoj po pogrebu mi je bilo težko — no, da ^— bala ava te« aH vedno tem molila k Bogu, Tudi tedaj delan tako — ako mi f»e prihaja spanec.
Moglo je biti le okolo desete ure, ko se je slednjič povrnila gospa Maada. Bila je visoka, debela ženska, zamotana v ogromen plašč, s kožnato torbo v roki. lzpregovorila je z globokim, skoro moškim glasom: 0 — joj — uboga rotoka! — Siroti sti tu na planem« a mraz je. Nisem mtsliia., da se toliko zadržim, bil je težek slučaj —* izmučila sem se — uh! O moj mali Milan, aH ti je mraz, no, čakaj — čakaj — dobiš tople kave — in Ženska se je pripogmla do malega, ki je spal dalje. Privzdignila ga je k sebi in obenem začela odpirati vrata. V tem je opazila mene,
—	Kdo božji je to? Oprostite, gospod, nisem vas opazila poprej. Kaj želite? Ali moram zopet iti? Samo za hip potrpi tel Prišla sem ravnokar in moram spraviti ta bedna otroka. Izvolite vstopiti,
V sobi, mali siromašni malomeščanski sobi, mi je postalo jasno. Gospa Maada Je bila ■eč občinska babica« pak je mislila, da jo prišel klicatL Ko sam ji povedal, da prišel le tako a otrokoma, so jo razveselila kakor Lanučen človek, ko so jo rešđ dola. Ni rti takaia ncfuoiU, aapsk	£
takoj k peči, da sefipjc
fa kavo. Ko
dovršila
pri pod fta je
sto svetilko postavil* na rjavo pobarvano m«o v kota, se jo ustavila ratno pred menoj. Bila je to ženika še irsdnje itarosti, široki temna obraz se jm kazal dober in iskra,
—	Torej, gospodi — isvolite vendar sesti, da mi otrokoma ne odnesete spanja. Vi torej — kaj sem hotela roti?
—	Prišel sem a otrokoma — zanimate me bedni siroti.
—	Ste-li morda v sorodstvu. Ste li došli ponjii? No, tavala Bofi, vorvJŠnjemu!
—	Nisem sorodnik, niti ju no morem vzeti seboj, vendar som prišel vprašat,..
—	Niste torsj sorodnik? Prav žal mi js. Prav žal mi jo. Prav v dušo me bolr, ko vidim, da otročiča nimata nikogar svojega. Pri meni sta; iskreno priznavam, da sta mi v breme, čeprav sta dobra oba, ali, kaj hočem? Siromašna sem, a občina je dala otroka k meni — plačuje mi za oba pet goldinarjev na mesec. A kdo more danes za ta denar dva otroka hraniti in oblačiti? Morala aem k vzeti k sobi, ker služim občini — je rekel gospod župan, da moram — po moram. Da bi bilo vsaj po pet goldinarjev an vsakegal Potem bi te nekako ito. Ali, občina oj siromašna, pa še radi teh bornih pet goldinarjev moram poslušati
besede, da je prava pokora. Pravijo namreč naši občinarjl, da naša občina ni dolžna plačevati za ta otroka No vem, nekak zakon jo, da M morala vsdhrževati otroka tista občina, kjsr js njim oče taiNiiia složiL Is tato moram po desetkrat klati na In vsakokrat morao tisti greh, da mM aaša občšaa plačevati aa taje otroke.
Iz Trsta do Belgradu
(Konec)* Osuplo mo j« pogledal: ««Ne daj Bože! Pusti Bolgara tam, kjer jo. To niso Slovani, no ljudje. Koliko naših so pobili!*» In solza mu je zaigrala v očeh,
o o o
Govoril sem o tem tudi z drugimi. Ali tako od priprostoga seljaka, kakor inteli-genta slišiš isto. »Ne zaupaj Bolgaru, izdajici!« — ti pravi seljak, a inteligent vsklika poln gnjeva: to je propal narod, ki je dvignil roko na Rusijo, svojo osvo-boditeljico izpod turškega jarma h
In če prisluškuješ pripovedovanju o grozovit os tih, ki jih je zapeljano, zaostalo bolgarsko ljudstvo vršilo med vojno, na nemško-madžarsko povelje« razumeš to silno sovraštvo.
««Kako hočeš, da vidim v Bolgaru brata, ko mi je obesil očeta, ubil brata, onečastil sestro...»» mi pravi priprost znanec.
«In to sovraštvo se no poleže?* «Nikad» — mi je odgovoril odločno. In vendar se mora, mora se poleči, mo« ta se pozabiti Imena Pirot, Bregalnica, Niš, Zajočar se morajo izbrisati! čad krvne osveto no minuli in novo Življenie
bije okrog nas. Svetovna vojna Se ni končana. Odloženo je sicer orožje, toda gospodarski boj se nadaljuje. In ne grozili ta boj uničiti ono Poljsko, ki je vzrastla iz svetovne vojne bi ki jo je svoječasno Lloyd George imenoval njeno največjo pridobitev, njen najviiji cilj?! Le samo. stojna gospodarska telesa bodo mogla vzdržati v tem boju. In sedanja Jugoslavija, je-li tako samostojno telo? V tej cbilki bo vedno odvisna od Dunaja in Budimpešte, bo vedno le del takozvanoga podonavskega gopodarskega območja. Šele z Bolgarijo vred, ki ji bo dovolila dostop do Črnega Morja in — v prijateljskem dogovoru z Grčijo — do Egejskega Morja, bo tvorila Jugoslavija pravo gospodarsko telč. Podobna po svoji obliki malim Amerikanskim Zjedinjenim državam, z bogatim poljedelstvom, obilico rud, premoga in lesu, ima vse predpogoje za lastno samostojno življenje. Šele ta Jugoslavija bo samostojna, se bo zamogla — odrešena od vsake tlake — posvečati svojemu velikemu poslanstvu: posredovalca med slovanskim vshodom in latinskim zapadom, med germanskim severom in mohamedanskim ori jen tom.
To je oni veliki cilj, ki bi mu morala sledili nova država in ki mu bo, po že-, lezni doslednosti razmer, sledila preje, ali slele. Ta ideja ie izvedljiva, ker je
V Trste, dne 3. novembra 1021
»EDINOST«
Stran Hi*
nacionala ravno v omenjenih pogreških posnemanja vredne vrline,
Ena misel pa se nahaja v članku Sylvije Pankhurst, kjer ji je treba brezpogojno pritrditi, in sicer ta, da je Tretja interaa-cionala, oziroma njeno jedro, ruska komunistična stranka, nesposobna, da bi vodila mednarodno revolucijo. Ruska komunistična stranka je po ruski revoluciji postala državna stranka, nje glavna naloga obstoji torej v tem, da uredi in včvrsti prvo proletarsko državo, ki na) bi služila za osnovo bodočemu razvoju komunizma« Zato je ta stranka oziroma so njeni vladni zastopniki, prisiljeni občevati z drugimi meščanskimi vladami. Vsled tega je nemogoče, da bi ruska vlada, ki je odgovorna ruski komunistični stranki, organizirala in podpirala revojucije proti istim vladam, s katerimi mora živeti v znosnih odnošajih. Razven tega je tudi popolnoma naravno, da obstoji velika razlika med vladajočim prolctariatom v Rusiji in med potlačenim proletariatom v kapitalističnih državah. Proletariat v Rusiji prav za prav ni več proletariat v pravem pomenu befiede, marveč nekaj --ohioma novega, vsled tega ima on popolnoma nov položaj in popolnoma nove naloge, različne od proletariata v drugih državah. On lahko materialno in moralno podpira borbo ostaloga proleta-riata, vendar ne more — iz T*oraj navedenih razlogov — sedeti z istim v skupni n ednarodni stranki.
Zato je seveda potrebna mednarodna strankarska organizacija proletariata brez ruskih boljševikov in gotovo je, da se mora kaj takega prej ali slej pojaviti. Morda prevzame ravno Četrta internacionala to nalogo. Vendar ji v ta namen za sedaj manjka primeren program.
lfolitci!
Vsi oni volilci, ki pri državnozborskih volitvah niso bili vpisani v volilni imenik, naj vložijo takoj prošnjo, naslovljeno na županstvo občine, v kateri prebivajo, z zahtevo, da se vpišejo v volilni imenik za predstojeće občinske volitve. Tej prota ji je treba priložiti sledeče listine:
1.	Krstni list,
2.	Domovinski list,
3.	Potrdilo občine, da prosilec prebiva najmanj eno leto v občini. (Zadostovalo bo tudi, da se prosilec sklicuje na uradne zapiske tsčcče se njegovega bivanja v občini.)
Kdor prebiva manj nego eno leto, a več nego 6 mesecev v občini, lahko prosi tudi za vpis v volilni imenik občine, v kateri sedaj prebiva, mora pa pridjati poleg gornjih listin še potrdilo občine, v katera je dosedaj imel volilno pravico, da je izbrisan iz volilnega imenika.
Čas za vložitev teh proienj je do 11. novembra 1921.
Tržaški volilci se lahko zglasijo v ulici S. Francesco 20 I, kjer se jim bo prošnja spicaia, ali pa v okolici pri domačih zaupnikih, znanih še iz časa državnozborskih volitev.
Vzorec prošnje;
Županstvo občine , . . . ........„
Podpisani.....(ime, priimek, očetovstvo) stanujoč v občini..........
že cd (dan, mcsec, leto), rojen (dan, mesec, leto) prilagam
1.	krstni list,
2.	domovinski list,
(3. Potrdilo občine o bivanju),
(4. Potrdilo občine....... kjer sem
do sedaj imel volilno pravico, da sem zbrisan iz volilnega imenika) ter prosim, naj me županstvo vpiše v volilni imenik za občinske volitve.
Datum.	m<. Podpis.
Proslavo Vinka Engeimono
Dne 1. novembra — Čas, ko daje Človeštvo
izraza najplemenitejšemu čutstvu pijetete do mrtvih, ko se z ljubeznijo in hvaležnostjo spominja dragih svojcev, ki jih je božja volja poklicala v večnosti
Dne 1. novembra letošnjega leta se je naša tržaška slovenska družina na skromen, a dostojen način oddolžila spomina svojemu mrtvecu, ki je v najobilnejši meri zaslužil tako počastitev: Vinku Engelmanu.
Po zaslugi vrlih naših Šentjakobčanov je postavljen na Engelmanov grob dostojen spomenik iz kraškega kamna. Tudi to je prav in primerno, saj je bil pokojnik trd in neomajen, kakor naša kraška skala v svoji ljubezni in zvestobi do svojega rodu in v skrbi in na delu za njegov napredek.
Predpoludiie ob 10. uri je bila v dvorani ^Konsumnega dru5tva;> proslava spomina En-gelmanovega. Na poziv šentjakobske Čitalnice je došlo toliko občinstva, da rii bilo v dvorani prostora za vse in so mnogi morali stati zu naj na dvorišču. Zastopani so biti vsi sloji, možki in ženske, — mteligent poleg delavca, priprosta ženica poleg elegantne dame — iz mesta in okolice. A vsi združeni v eni misli in v eni volji: da se poklonijo spominu moža, ki j« toliko dobrega storil za kulturni in duševni napredek našega naroda.
> Globoko ganotje se je kazalo na vseh obrazih, ko je vstopila v dvorao gospa vdova s štirimi sirotami. Vse ji je izkazovalo ljubav in sočutje. Pred pročeljem odra je bila ukusno prirejena skupina zelenila, a iz sredine nam je zrl naproti mili, vsikdar prijazni obraz Vinka Engebnana.
Zbrane žalne goste je pozdravil v lepih besedah podpredsednik čitalnice in se jim je v toplih besedah zahvalil na toliki udeležbi v proslavo spomina Engeimanovega.
Nato :e tajnik čitalnice v n^ razsežno zasnovanem govoru v živih barvah skkai delovanje pokojnikovo v vseh društvih šentjakobskega okrožja. Ni *l?ii pa samo sodelavec, ampak tudi mož inicijative an organizator, ki ni poznal nobenih ovir, nobenih težav. Njegova volja je bila nezlomljiva, vstrajnost njegova neomajna. Ni miroval, dokler ni izvedel, česar se je lotit Bil je moder in dobrohoten svetovalec vsakomur. Ni poznal nobene razlike med stanovi. Bil je mož, ki je živel za ljudstvo — pravi, čisti demokrat. Vzoren delavec v šoli in izven šefte. Na zaključku se je govor-
besede, je zbor čitalnice ganljivo zapel «&la-
&OT mula
Siavnost je bila dovršena m množica se jt razhajala v slovesnem razpoloženju in z En geltnancvo sliko pred očmi — ožarjeno od jas ne luči njegovega spomina, blagoslovljenega
življenja njegovega...
• • •
Popoldne ob 3. uri je Šentjakobska Čitalnica na pokopališču pri sv. Ani izročila gospej vdovi družinsko grobnico z dotično listino. Brez govorov in brez petja. Tako so hotele razmere. Govorila pa so srca stotm in stotin, ki so prihajali, da se še enkrat poklonijo pokojniku. Otroci in odraščeni so prinašali cvetja, da ga je bilo okolo spomenika cela grmada. Nad njo pa velika venca Šentjakobske čitalnice in političnega društva.
Romanje je trajalo vse popoldne. In ganotje in solze v očeh so bile glasnice živečih čutstev v srcih . . .
VeledoBtojno je proslavilo naše ljudstvo spomin Vinka Engelmana!
M. C—t—-Č.
Dnevne vesti
RADI PRAZNIKA SV. JUSTA bo izšla prihodnja Jtevilka »Edinosti« y soboto.
Ic uredništva. G. Makso Cotič je odpovedal 6hižbo pri našem listu z dnem 31. decembra. Z današnjim dnem je nastopil enomesečen dopust.
Težkoče v Portorote. Na zborovanju v Por-tofose so se ustanovili posebni odseka, ki so si porazdelili posebne naloge. Doslej so se vršila posvetovanja po večini o splošnih vprašanjih. Kakor poroča italijanski tisk, so nastale ko j pri začetka razprave o konkretnih problemih zapreke, ki se zdijo doslej težko premagljive. Obstaja nevarnost, da se bo zborovanje končalo z malimi uspehi.
Praznik neznanega vojaka v Trstu. Kakor v vseh večjih mestih Italije bodo praznovali tudi v. Trstu dan neznanega vojaka. Ustanovil se je poseben odbor, ki je naslovil na prebivalstvo proglas. Topovski streli in zvonenje bo naznanjalo jutri zjutraj trenutek, ko se posveti v Rimu oltar neznanega vojaka. Ob 10.15 uri zjutraj se zberejo oblastva, odposlanstva, vabljenci in prebivalstvo na trgu
mobil m povozil psa, ki je na mestu crknil. Že del; časa je opaziti po mestu avtomobile, ki dirjajo s tako brzino, da se človek vsakokrat boji nesreče. Kaj bi se bilo zgodilo, Če bi se bili nahajali včeraj pred našo tiskarno otroci? Gotovo bi se bila zgodila smrtna nesreča. Opozarjamo oblastva, na to nedopustno lah komiselnost šoferjev in zahtevamo, da se iz dajo strogi varnostni predpisi.
♦ Poverjeništvo « Goriške matice« v Trstu je v ulici S. Francesco d'Assisi 20, I. Uradne ure: sobota od 17—19; v nedeljo od 11—12. :
Iz firžaSkesa živllenla
Demonstracija. Sinoči okoli 6. ure je primahala pred poslopje »Cosulich« manjša gruča žensk (žene brezposelnih delavcev, ki so bili odpuščeni iz ladjedelnice), ki so se drle na vse grlo: »Proč z bogataši; proč z izkoriščevalci; naši otroci so lačni; kdo jim bo dal jesti? Ali morda vi predrzni izkoriščevalci, ki gledate samo za svoj žep; živio Lenin! Živio komunizem!«
Demonstrantke so razgnali kr. stražniki izpred Cosulichevega poslopja. Nato so nadaljevale demonstrantke svojo pot po ulici Roma, trgu Ponterosso in tekališču V. E. III. Ženske, katere so spremljali tudi njih nedorasli otroci, so se drle vso pot in grozile, da bodo razbile v soboto vse trgovine.
Ženske so sklenile prirediti v delavski zbornici shod.
Stara šega — brez pitanega purana. Trža-čan upošteva že od nekdaj šego, da se mora .jesti na dan Vseh Svetih pitan puran in pečeni kostanj. Te starodavne šege se je hotela držati tudi vdova Marija Vecchietova, stunajoča V bornem stanovanju v ulici del Se-minario. V ta namen si je kupila na dan sv. Luke suhega purana, katerega je marljivo pitala s kuhinjskimi ostanki, da se bo zredil do Vseh Svetih. To so zavohali tudi tatovi in Še preden je nastopil dan Vseh Svetih, že ni >ilo več rejenega purana v kleti, kjer ga je bila držala vdova-
Tudi tatovi so Tržačani. Oni tudi upoštevajo šegoi da se mora jesti na dan Vseh Svetih puran . . .
trikrat na teden. Vpisovanje je vsak dan razen nedelj in praznikov do 14. novembra <n 17, do 19. ure. Vpisnina je L 200.
Vesti is Istre
Z Malega Lošinja nam pišejo; Te dni je objavil v Cunskem v malološinjski občini starešina ukaz lošinjskega županstva, s katerim se lastnikom nagrobnih spomenikov s hrvatskimi napisi zapoveduje, naj napise zbrišejo ter jih nadomestijo z italijanskimi. Ukaz pravi dalje, da bo dale županstvo v primeru, da se lastniki temu pozivu ne bodo odzvali, izbris izvesti na njihove stroške. Dve osebi sta šli na okrajni komisariat, da se pritožite komisarju. Toda komisar jih ni hotel niti sprejeti, tem-več jima je dal reči po slugi, naj se obrnete na županstvo, terej na tisto oblastvo, ki je gornji nalog izdalo. To je ironija in cinizem, ki je naravnost gnusen. O kvaliteti zadržanja županstva se ne da razpravljati. Niti naši mrtvi na predvečer dneva vseh vernih duš nimajo miru! Narod je užaloščen in ogorčen.
Pevsko društvo Slovenec« vabi vse član* in članice, posebno pa pevce in pevke na ob Čni zbor, ki se bo vršil v četrtek, 3. t. m. ol 7J< v dvorani g. I. Žerjala na Križišču Št. 1.
Predsednik. Iz Doline nam pišejo: Notica pod naslovom «Pretep v gostilni v Dolini« v 255. številki ^Edinosti« od 1. t. m. ni točna. V Dolini se namreč ni vršil nikak pretep in tudi hišna št. 235, ne obstaja v vasi. Kolikor se je moglo doznati, so se pretepali v gostilni poleg opekarne v Zaveljska dolini. Pretepači niso bili domači-ni, temveč so vsi iz starih pokrajin kraljestva Popravek prihaja iz popolnoma zanesljivega vira.
.ik-^a^v-^T^^^^r^r^- Ujedinjenja. Ob 10 in pol « vrSi cerkvena|S^ftS dobo Entfelmanovo in je pozval občinstvo, naj slavnost. Sporedno s to slavnostjo se bo Petroniovo, stanujočo v ulici Economo št. 1, zakliče Engelmanu: slava. In občinstvo se je j vršila svečanost pri Sv. Justu. Trgovine | ki se je bila zastrupila z večjo količino lizola.
Vesti z Notranjskega
Iz Črnega vrha nad Idrijo! Poštni urad v Črnem vrhu nad Idrijo pripominja na dopis z dne 28. t. m., da po odredbi g. poštnega komisarja z dne 17. t. m. sprejema postiljon tudi ono črnovrško pošto, katero pripelje popoldanski poštni avto v Idrijo. Izjema je bila 1« dne 21. t m. S tem je poziv dopisnika poštno ravnateljstvo nepotreben.
na
dvignilo in zaklicalo trikraten: slava mu.
Na to so sledili drugi govorniki: za •Sokola » Bertok, ki je kaj efektno proslavil Engelmana kot ustanovitelja društva, jasen vzgled bratom in najčistejšega častilca vzvišenih Tyršovih idej; za Ciril-Metodovo podružnico Šorn, za Konsumno društvo Pišot, za šolsko mladino dečko Pišot. kd so vsi označali delovaje pokojnikovo in njegove zasluge na do-ličnem polju.
Kaj lepo je sla vil Vinko Engelmana g. Andrej Čok v imenu učiteljstva. Drugi govorniki s<o se po zaslugi spominjali Engelmanovega delovanja izven šole. Vendar pa je bil pokojnik v prvi vrsii uzoren učitelj — glavna nje gova misel je bila šola —- prva skrb vzgoja mladine. Saf ni govoril žnjimi le kot učitelj, ampak tudi kot prijatelj svetovalec) Ni ga bilo posameznega otroka, za katerega se ne bi bil on zanimal. Bil je pravi oče mladini. Zato so ga vzljubili vsi — otroci in stafiši. In kakšen tovariš je bil svojim kolegom tovarišem 1 Ljubeznjivejšega in iskrene^ega kolege si ni možno misliti. Njegovo srce je bilo vedno na dlani. Zato se tudi uČiteljstvo naše šole iz polne duše pridružuje današnji proslavi.
Mej temi govori sta 2apela: mešani učiteljski zbor «MoEtev» in barkovijanska «Adrija» •Gozdič je že želen.»
Zadnji je govoril dr. Slavik v imenu političnega društva «£dinost». Učiteljski poklic je najvažnejši poklic, a pri nas, pri naših razmerah, je njegova važnost nedogledna. Za vse, kar smo izvršili, za vse naše vspehe, Se imamo zahvaliti v prvi vrsti šoli. Delo v Šoli nam
bodo zaprte od 10 in pol do poldne. Javni uradi bodo razobesili trobojnice, ogrnjene v črnino.
Potni listi dijakom v Jugoslavijo. Poslanec Podgornik je vložil na vlado interpelacijo, v kateri je zahteval pojasnila, zakaj odrekajo krajevna politična oblastva jugo-slovenskim dijakom, ki nameravajo potovati v Jugoslavijo na tamkajšnje šolske zavode, potno dovoljenje. Na interpelacijo je odgovoril načelnik osrednjega urada za nove pokrajine J, Salata sledeče: Spoštovani poslanec! Iz informacij, ki sem jih dobil od generalnega civilnega komisaria-ta v Trstu, izhaja, da niso podrejeni civilni komisariati slovenskim dijakom Julijske Benečije, ki so nameravali potovati v Jugoslavijo Študirat, nikdar v načelu odrekali potnega dovoljenja.
Samo civilni komisar v Tolminu je imel priliko zavrniti kakšen potni list, to pa zato, ker prosilci niso navedli takih raz-logov, ki bi bili vredni da se upoštevajo.
Mladenka je bila sprejeta v I. oddelek. Vzrok: ljubezen.
Pod kočijo Št. 28 je prišla včeraj zjutraj Vanda Specagna, stanujoča v ulici S. Ser-gio št. 5, ter dobila pri tem več manjših zunanjih in notranjih poškodb. Specognjena je dobila prvo pomoč v mestni bolnišnici.
Povoženi pes. Tovorni avtomobil delavskih zadrug je povozil včeraj popoldne pred našo tiskarno rjavega psa, ki je bil last Macoriga, trgovcem z vinom (skladišče pri naši tiskarni), lam gospodom ostro sporekanje. Moža sta se tudi spoprijela, pa so hujše zabranili kr. stražniki, ki straži jo našo tiskarno.
Vesti t Goriškega
Vojnim oškodovancem na Tolminskem na znanje. Ker se oglašajo radi informacij pri meni razne stranke, opeharjene v zadevi vojnih cenitev od g. Adamiča, opozarjam prizadete, naj se zglase pri županstvu Sv. Lucija, ki nabira tozadevno gradivo. Tako si prihranijo potne stroške v Gorico, Izjavljam ponovno si. občinstvu, da nimam z gosp. Adamičem nič skupnega in da le-ta ni imel nikake pravice
Toliko mi je čast Vam dati na znanje z do izvrševanja vojnih cenitev. G. Adamiču od-namenom, da razpršim bojazni, katerim govarjem odslej sama sodnijskim potom. — je dalo Vaše blagorodje izraz v pismu od Anton Terčič, zapriseženi sodra izve-
14. septembra t. 1. — Z odličnim spoštovanjem J. Salata I. r.
Stavka kovinarjev. Stavka kovinskih delavcev se nadaljuje. Zaupniki stavkujo-čih so sklenili, da se mora boj nadaljevati
Volilci škedenjskega okraja, kateri niso bilip ri zadnjih državnozborskih volitvah vpisani v volilnem imeniku, naj se zglase čimprej v uradnih prostorih »Gospodarskega društva« v škednju od	are ter naj prineso s seboj gforinavedene listine.
je ustvarjalo podlago. In na tem delu je bil I in KO pooblastili svojega odposlanca, naj
M	nI A^.t«*	**yvl .1.« «m	llrt aha ~ * ---' 1	>	«	_ ™ A«*	m
zastopa v osrednji organizaciji zahtevo komunistov, da se stavka raztegne čez celo državo. Včeraj popoldne so žene stavkujočih delavcev priredile protesten shod in šle potem v obhodu po mestu ter vzklikale proti podjetnikom. (Glej vesti iz tržaškega življenja.)
Spominske snamfco neznanega vojaka se bodio, kakor naznanja višja direkcija pošte ifi
Engelman udeležen v veliki meri. Da ni storil nič za našo stvar, razun njegovega dela na šolskem polju, bi bil fe storil dovolj in zaslužil današnjo proslavo. Največja pohvala za vsakogar je, če moremo reči, da je storil svojo dolžnost, a Engelman jo je storil v polni meri. Videli smo ga na delu izven iole, na vseh poljih narodnega snovanja —— tudi na političnem* Po v sodi je deloval z veseljem, nesebično, ker v njem je bilo srce polno ljubezni. — Čast narodu, ki se hvaležno spominja svojih dobrotnikov I Engelman je učil, naj stojimo zvesto na braniku. A narod, ki ga tako časti, sledi njegovemu nauku, da veruje v svojo bodočnost. Tak narod ne propade, se ne upogne pred viharji. Verujmo in ne klonimo nikdar! Le «rčn* naprej po svoji poti! Tako bomo najlepše ča» s#H Engelmanov spomin, če bomo vstrajali do zmage svoje poštene stvari, da dosežemo položaj, ki ga je naš narod vreden! Slava Eagd-m a no vem u spominu! In: živel narod naft!
Pod globokim utieom, Id so ga napravile t«
denec.
Ponesrečen zrakoplov. (Tolmin 31. okt.) Danes ob 10. uri sta krožila nad Tolminom dva zrakoplova, ki sta prišla iz Vadma. Oba sta kazala, da se hočeta ustaviti kje v ravnini. Dočim je eden srečno ob3tal pri Prše tu v Volčah, je drugi letel če* Sočo, zadel v nek fienik t«r seprakopičnil prt sedanjem Škodni-kovem zavodu skoraj v Tolminko. Oba pilota sta se ubila ter sta bila močno ranjena. Prenesti so ju v obvezovalnico, kjer so ugotovili, da sta reservna častnika is Torina, ki sta bila namenjena Čez Videm na Dunaj. Pokopali ju v Tolminu z veliko častjo.
Iz Grahovega. Naša vas se lahko reče da je zelo napredna. Imamo dobro mlekarno. Požarna bramba je tudi že skoraj gotova stvar.
brozjava v Trstu, prodajale v Trstu pri slede-1 Žal Bog, da radi počasnosti pravila še niso re-Čih poštnih uradih: pri uradu na trgu della šena. Zadnji čas govorijo celo o neki elek-Borsa, na trgu Venezia, v ulici Ugo Foscolo in; trarni. Samo v prirejanju veselic je naša Ćital-v ulici Cesare Battisti. Pri glavnem poštnem: niča zelo zaostala. Za vzgled moramo vzeti ttradu se je pričela prodaja 1. novembra, pri sosedne^ vasi, katerih prireditve so imele lep
drugih 2. novembra ter bo trajala do 18. novembra. Ob nedeljah se znamke ne bodo prodajale.
Zaprte trfovia«. Danes v četrtek in jutri bodo trgovine ves dam zaprte.
Nepremišljeno dirjanje avtomobilov. Pred tiskarno je pridrvel včeraj tovorni avto-
vspeh. žalostno je tudi to, da imamo v čitalnici tako osebo, ki se raje zabava z našimi narodnimi tlači tel ji, kakor da bi pa v narodnem otiru kaj storila.
Toliko za danes.
Trgovska šola se bo odprla tudi za odrasle in sicer v sredi novembra. Pouk se bo vršil
v skladu z ostalo Evropo, ker je v interesu evropskega ravnotežja in miru. Vseslovanska ideja bi bila nesreča, ker bi imela proti sebi ves ostali svet.
Toda preje je treba, da izgine brezdno sredi Balkana, ki grozi potegniti vase cba toli izkušena naroda. Dokler se bo meje Jugoslavije izgubljala v gosto meglo sovraštva, ki visi nad Bregalnico, ne bo varna njena bodočnost.
Zato naj bi ga ne bilo Jugoslovena, pa kamorkoli bi ga usoda zanesla, ki ne bi s kamenčkom pomagal zasuti globokega pre-
Kada. ki Še ločuje oba bratska plemena! aj bi ne bilo jugoslovenskega srca, ki ne bi s svojo ljubeznijo pomagalo lečiti težkih ran, ki Še krvavi. Današnje ujedinjenje se je vršilo proti sili in tlačenja, v potokih krvi, v izbruhih sovraitva, maščevanja in ubijanja. Združitev z Bol« gari je vprašanje bratskega spoznanja, odpuščanja in pozabljenja.
Niti opazil nisem, da je bilo solnce medtem Že Joseglo horicont, pa se je spuščalo za večerne megle nad banattko plan-
C- ivo. In zažarela je na temnem nebu — akor nad stepami — liki velikanskemu požaru krvavordeča večerna zarja. Mrak je legel na mesto in zasvetile so se luči y pristanišču in vzdolž Donava.
Vstal sem ter se pridružil množici, ki se je sprehajala pod elegantno vrsto
obločnic po Knez Mihajlovi ter Kralj Milanovi ulici Ulici sta tlakovani s lesom, pa se ti zdi, da hodil po parketu. Na uho ti bije lopa« izrazita srbo-hrvatska govorica. Pozna te, da to visoki diplo-matični svet še ni vrnil z letovišča. Tu* di nisi srečal niti enega en t en t nega oficirja.
Na množici zapazil takoj, da vlada tu parižka moda. Sploh stoji srbska inteligenca po vplivom lahke, površne francoske kulture. Za ta jedrovit narod ni to nikaka pridobitev. Duhovitosti, samobitnosti, Širokopoteznosti je tu dovolj; 4 - . tu manjka le nemške temeljitosti, nem-l"0*^ •am • škega reda in čistosti, onega nemškega Pašičem, oziroma komforta, Id prinaša v družino za-dovoljnost, veselje do dela, stremljenje do zboljšanja gmotnega položaja, dostop do napredka in kultur«. Ta narod bi moral pošiljati — v kolikor je to še danas potrebno — svoje sinove v pridno Prago, v zdrava nemška mesta, ali v resni London. Na Žalost fra vsako leto stotine niladttiičev v lahki« rafinirani Pariš, kjer propadajo fizično in moralno.
• •o
/
Po 8 uri zvečer se ulice že praznijo. Dobra otkastralna godba ta v akt v voliko-mestno kavarno hotela «Moskva*. Tu se naslajaš ob zvokih melodijoznih du-
najskih valčkov, pa ob izrazitih budimpeštanskih kabaretnih pesmicah, ki gre* d6 od vojne sem preko Balkana, ter se diviš, kako se to jedrnato ljudstvo navdušuj« ob mehki italijanski glasbi. Toda skoro si že zaželiš časnikov. Pa pre-lfistuješ resno «Epoho», in stare predvojna znance «Trgovinski Glasnik«, «Politika*, «Balkan» itd. Evo «Beograjski Dnevnik«, nezavisni organ javnega mišljenja, kakor ga naziva izdajatelj in urednik Krsto Ckrvarič. Njegove članka čitaŠ kot roman. In kakor vsi genijalni ljudje, je tudi Cicvarič v večnem proti-
Sedaj omahuje med Pr&ičevkem in fro-tičem. Danes j« aa enega, jutri ta dru-zega. In v resnici: misli kakor hočeš o Pribičeviču, možu, ki ima danes morda največ sovražnikov v Jugoslaviji, občudovanja mu n« moreš odrekati. N« moreš hladno mimo moža, ki j« t Železno roko napravil red v drŽavi, v Času, ko t« je zdelo, da strankarski In r«volucionarni valovi, verižniitvo, korupcija in brezvestno korittolovttvo raabijejo mlado stavko. Šibka vlada je najslabša, in gor-jt, ko ki bil tedaj v Mfradu sedal omahljjvec. ^Ju^oslavga^ bHjfla ^danes, v
In Častitljiva postava PašKeva! Tu vidiš izpostavljeno njegovo, sliko skupaj z
Aleksandrovo. In slednjič Protič, mož modernega vidika, ki bresdvomno najbolje pozna potrebe današnje Jugoslavije, mož, od katerega pričakuj« mlada država
odrešilne besede. Ko se najdejo ti trije veliki možje, bo Jugosavija na znotraj rešena.
9 * •
Koncert je končal. Po ulicah srečava! le še posamezne skupine, ki se vračajo iz kavarn, ali iz kina. Sredi ulice stoji Še vedno nepremično širokopleč orožnik, z malo policijsko Šibico v roki. Tudi značilno. V Zagrebu nosi policija po noči
puško z nasajenim bajonetom« • ♦ •
Toda neizprosni Kronos j« pomaknil kazalec na uri; že je čas odhoda. Kratek žvižg in vlak krene po sedaj znani poti nazaj.
Kakor od starih znancev to poslavljaš, ko hit« mimo t«b« v ozadju predmestna hiše, pa pristanišče, pa Sava z mostom. In Š« dolgo te posdravlia vitki stolp saborne cerkva, a Avala se ti zdi sličan junaku, ki, sklonjen nad Savo, gleda ss teboj, pa ti kima z onfan srbskim naglasom: Zdravo!
Da, «idravo!»
Književnost In umefn&st
Knjige «Družbe sv. Mohorja». ^Družba sv Mohorja na Prevaljah je ravnokar pričela raz-pošiljati družbene knjige za leto 1921 in sicer: 1. «Koledar« za leto 1922; 2. Dr. Jeglič: «Na noge v sv. boj» (III. knjiga); 3. Slovenske ve-Čemice*, 74. zv. («Takšni sol» — »Begunka-).
* Kf <!
«Novi rod». Ravnokar je izšla 10. (ok lobr-ska) številka s to-le vsebino: 1. France j>evk: «Mesec» (Pesem), 2. Čika Jova — Al. Gradnik: »Uganil je». (Pesem). 3. Fran Žgur: *Vt-čer» (Pesem). 4. Fr. Milčinski: «Zgodbe kraljeviča Marka«. 5. A A. Bueik: «Slika». 6. Marija Kmetova: «Alešek». 7. A. A. Bucik: <0b~ hajilo kraljeviča Marka» (Slika). 8, France Bevk: «Kako je dal Adam živalim imena ir od kdaj štorklja klopoče.» (Bolgarska pripovedka). 10. France Bevk: «Sova deci kuha^ (Narodna). 11. Pouk in zabava. 12. Kotiček malih.
•Novi rod» izhaja 1. vsakega meseca tet stane za vse leto 12 L, za pol leta 6 L, za četrt leta 3 L. — Posamezne številke so po 1 L Za inozemstvo, tudi za Jugoslavijo, stane 13 lir. — Odgovorni urednik: Janko Samec. Ilustracije narisal: A. A. Bucik. — Uredništvo in upravništvo je v Trstu, ulica Ruggero Man-na štev. 20, I. nadstr. — Izdaja «Zveza slovanskih učiteljskih društev v Trstu. — Tiska tiskarna «Edinost» v Trstu. —
O našem kulturnem življenju v Primorju. 0
kulturnem življenju Slovencev v Primorju poroča ljubljansko «Jutro», kjer omenja posebno «Novi rod> in «NaŠo nado», pred vsem pa •Novi rod*, o katerem pravi, da je najboljši slovenski mladinski list!
» št. 1 je že pošla. Kdor jo ima in bi jo morebiti lahko odstopil, naj jo pošlje na upravo «Mladike» v Gorici, da moremo po-
streči novim naročnikom. Posebno jo imajo oni lanski naročniki, ki se letos niso naro* čili nanjo. Event. stroške poravnamo.
Gospodarstvo
Položaj italijanskih iinanc. Nedavno temo se je čitalo v Ustih, da se je promet papirnatega denarja v Italiji zmanjšal najprej od 19 mi-ljard in 731 miljonov na 18 miljard in 158 miljonov (od 31. dec. 1920. do 30. junija 1921.) in potem na 17 miljard in 841 miljonov (avgusta t. 1.). Zmanjšanje prometa bd moralo pomeniti — kakor nas uči gospodarska veda — zvišanje vrednosti italijanskega papirnatega denarja. To se pa v Italiji ni zgodilo, temveč opažamo ravno nasprotno, da lira stalno pada. Med tem ko je n. pr. angleški funt stal 1. junija le 73.51 lir, stane danes že nad 100 Ur. Kako je vendar to mogoče? Uganka se na na prvi pogled dozdeva jako zapletena, v resnici pa je popolnoma priprosta. V poročilih o cirkulaciji papirnatega denarja se opušča neka — neznatna malenkost. Ne pove se nam* reč, zakaj je manj lir v cirkulaciji, kam so izginile in na kakšen načdn so izginile iz cirku-i lacife. Italija ima še vedno velik primanjkljaj v državnem proračunu; nekateri trdijo, da znaša ta primanjkljaj 6 miljard, drugi bol} skromni pa le 3 miljarde. Vzemimo da imajo poslednji prav. To pomeni, da ima italijanska država 3 miljardc več stroškov, nego dohodkov, t. j. da gre iz državnih blagajn 3 miljard« papirnatih lir več ven, nego jih prihaja notri. Od kje se vzamejo te tri miljarde? Novih javnih dolgov ne dela italijanska vlada, novega jpapir. denarja ne tiska, ker trdi, da ga je sedaf manj v cirkulaciji, nego ga je bilo prej. Torej od kje prihajajo lire? Lire prihajajo od tega, da so začeli kapitalisti kupovati bone držav nega zaklada, ki nosijo obrssti. Država dobiva torej papirnate lire v zameno za zakladn« bone, kar pomeni, da ne tiska več papirnatega denarja, temveč tiska papirnate bone, kar je na vse zadnje eno in isto. Namesto da bi cirkuliral papirnati denar, cirkulirajo papirnati boni, kar ie na vse zadnje eno in isto. In tudS ne mora biti drugače, dokler ima država primanjkljaj v proračunu in ako ne na« jema javnih posojil. Tiskanje papirnatega denarja ali pa zakladnih bonov pomeni najema-aj« tajnega državnega posojila. Dokler ama država primanjkljaj, je prisiljena, da aa en aH drug način najema posojU«.
Pravo kazalo za stanje državnih Iinanc j« torej bilanca državnega proračuna; dokler s« M odpravi prfcaaajkljaj, ni mogoče M sanjati o zboljšanju veljave papirnatega denarja in q ozdravljenju splošne gospodarske krize.
5iran i>.
»edinost«
v irsio« one j. aurvniora 17^1»
Trboveljski premogovnik. Pogajanja
premogovnika v Trbovljah s tozadevnimi ju gosi o venskimi oblastmi so dovedla do popolnega sporazuma. V vprašanjih cen in produkcije bo imela uprava večjo svobodo gibanja. Tudi ji utegne prihajati v prilog monopolski položaj, ki si ga je pridobila, ko so premogovniki v Pečuhu prešli v ogrski interesni pas.
Padanje valute in narodno gospodarstvo. Militarični list »II Giornale d'Ita-liac je priobčil o valutnem vprašanju vele-zanimiv članek, iz katerega je vredno, da posnamemo sledeče odstavke:
/Naša lira je pod svojo vrednostjo. Ona ne velja več nego približno eno petino tega, kar je veljala pred vojno. Radi tega moramo za en angleški funt plačati ne več 25, temveč 100 lir; za en dolar ne več 5, temveč 25 lir itd. To stanje lire ima najtežje posledice v podraževanju življenskih potrebščin in v državnih primanjkljajih.« i
Nato našteva člankar one države, kij imajo še nižjo valuto nego Italija, kakor' Av strija, Čehoslovaška, Poljska, Nemčija itd. »To so — nadaljuje člankar — valute, ki se neprenehoma spreminjajo, vsled česar jih ni mogoče ustanoviti in določiti. Avstrijska krona in poljska marka ne veljajo več nič; morda pol odstotka tega, kar so veljale prej! Vlada v teh državah nima već imetja, ona nima premoga, nima volne, rima bombaža in tudi ne živil. Ona ima le stroj za tiskanje bankovcev; tiska papirnati denar in ga vedno bolj razveljavlja. V Avstriji in na Poljskem delajo tiskarski stroji za bankovce noč in dan! Da vodi tak sistem k polomu, je sedaj že občezna-no. Taki ki pričakujejo ozdravljenje gospodarskih razmer od papirnatega denarja, se nahajajo danes le v norišnicah. Vendar nimajo vsi jasnega pojma o vniče-valnih posledicah velikega padanja valut. Vsled tega vabim one, ki niso o tem še prepričani, naj gredo na Dunaj ali v Var-Savo, da vidijo, kaj se tam godi!
Kadar pridemo v sedanje avstrijske in poljske razmere, postanejo spremembe valute ogromne: deset, dvajset, petdeset točk v enem dnevu! Tedaj postaja poštena trgovina nemogoča; ni mogoče več določati cen; nemogoči postanejo finančni načrti; igra, sleparija, špekulacija zavlada vse gospodarsko življenje.
Sleparstvo in izsiljevanje zmagujeta in poštenost se izgublja in umira. Danes, v dvajsetem stoletju trpijo na Dunaju lakoto! Ako pojde tako naprej, bodo umirali od gladu kakor na Ruskem! Medtem pa živijo na istem Dunaju, v raskošnih in korumpiranih javnih lokalih raskošno in za-* pravljivo tisti, ki so si znali nagrabiti cele kupe papirnatega denarja.
Kako naj bi sedaj opisal uničevalni vpliv teh valutnih razmer na državni proračun? Računi, proračuni, resne bilance so postale popolnoma nemogoče. Od enega dneva do drugega se spreminjajo za stotine miljonov, da celo za miljarde. Kaj pomaga Avstriji, da viša obstoječe in nalaga nove davke? Saj so se dohodki v zadnjem polletju povišali za več nego 20 miljard? Vse to je nezmiselnof Primakljaj postaja vedno večji, ker se povečujejo stroški. Država ostaja vedno največji konsument. Zato raste v razmerju z razveljavljenjem denarja tudi draginja, radi katere mora država neprestano višati plače svojim uslužben-
strija. Kapitalistični sistem je zdrav kakor riba.
Uredba prometa s valutami v Jugoslaviji.
Promet z devizami in valutami je bil do nedavno takorekoČ povsem svoboden. Obstajala je sicer prepoved izvoza za zlato, srebro, dolarje in dinarje, ali to ni nič oviralo prometa z inozemstvom. Vsled naglega padanja dinarjevega kurza v zadnjih tednih so se začeli oglašati klici, naj se pre-pieči spekulacija z valutami. Vsled tega je vlada omejila trgovino z valutami na nekatere privilegirane tvrdke z najmanje dva in pol milijona dinarjev glavnice. Pravico do nakupovanja pripoznavajo posebne komisije na podlagi predloženih podatkov o uvozu. Na drugi strani pa se zahteva za državo četrti del valut, ki izhajajo od izvoza blaga; ostali del se more povodom privatnih bank spraviti v javen promet.
HALI OCSLASI
.SNAŽNA soba s hrano se odda poštenima mladeničema pri nemški družini. Električna razsvetljava. Chiozza 39, I. desno.
KLATO in min« kreae iteba tcC kot dra£ fcapcL Albert Povh, ocnr. Masni 46 (« b litini drv enega trga).	44
POZOR! Srebrne krone in zlato .to najvišjih cenah plačuje edini grosist Belleli Vita, Via 1 Madonnina 10, I,	38
ZALOGA vseh zdravil za ljudi in za živino v lekarni v Sežani.	53
CUNJE, bele, velike, čiste* kupujem po L 1—4 Ulica Solitario 1.	* -
MAJNO SENO prva otava, nemška detelja, prva in druga otava po konkurenčnih cenah, dostavljeno na katerosibodi postajo Julijske Benečije ali pa izven železnice. Ceccarelli, zaloga krme, via Tesa 7. 2016
ZANESLJIV krojaški pomočnik išče dela pri Slovencu. Naslov pri upravništvu. 2025
VEČ dobrih parketistov in mizarjev sprejme čez celo zimo. Via Media 6, kovač. 2026
SLAMOREZNICE ima na prodaj Maks Križe v Postojni.	2003
KUPUJEM baker po L 4.— kg, bron 3.—, med 1.20, svinec 1.— staro železo 12.— q, cele [ vagone po 16.—. Micheucich, via S. Fran-cesco 10. '	203S
HRASTOV GOZD za sečnjo se proda. Drevesa so porabna tudi za sodarsko obrt. Even-tuelni kupci naj se zglasijo pri Josipu Žgur, Podbreg p. Št. Vid pri Vipavi, kjer dobijo natančejša pojasnila.	- 2028
TRGOVSKI POMOČNIK-jestvinčar se išče. Nastop takoj. Via Commerciale 7, žgan jar- j na.	20391
AKADEMIČNA PLESNA ŠOLA, Campo S. Giaccmo 5, v četrtek od 7. do 11)4 plesna zabava. J. Bizjak, avL plesni učitelj. 2032
VELIKO POSESTVO (hiša, hlevi, polja, trav-j niki, gozdova; proizvodnja sena zadostuje za; krmo 15—20 glav govedine itd.) se proda v ( bližini Maribora (Jugoslavija). Poizvedbe po: 15. uri v ulici Riborgo 32, III, desno. 2044'
HIŠA z gospodarskim poslopjem, skoraj nova, ob glavni cesti, pripravna za vsako obrt, z dvema koncesijama, z lepim, dobro obdelanim zemijiščem, velikim ograjenim dvori ščem, oddaljena 10 minut od železniške postaje Sv. Peter na Krasu, se po dogovoru takoj proda- Naslov pove upravništvo «Edi-ncsti».	2033
I
v Trstu
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom
DDa Pier Lami do Palestrlna it 4, L
8iirestnle oavados itienilDe vloos po
5oi •
10 ==
vloge, vezane na trimesečno odpoved, po 57//, ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6°/, ako znašajo 30-40.000 „ po 6ya% ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženja nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04.	Tel. št. 16-04.
Srebrne krone in zlata plačujem po najvišjih cenah
RLOJZI3 POVH
Trst, Piazza Garibaldi St. 2
(prej Barriera)
cem.a
Res prekrasna slika gospodarskega blagostanja, posebno če pomislimo, da se v družbi drugih držav tudi naša polagoma pomika tja, kamor je srečno dospela Av-
SOBA Z DVEMA POSTELJAMA se odda v i KROJAČNICA Avgust StuUr. uL S. Francesco ulici Sc. Slataper (ex Boschetto) štev 16, 1. D'Assisi št. 34, lil. nad. je edina dohroznana
2043
KUPIM hišico z vrtom v spodnji okolici. Želim bližino tramvaja in šole. Posredovalci izključeni. Pismene poudbe s navedbo cene pod «Hiša*> na upravništvo.	2040
krojačnica v Trstu.
23
PRODAM posestvo na štajerskem ob državni cesti pri postaji. Cena L* 8000. Naslov pri upravništvu.	1898
VDOVA želi znanja v svrho ženitve z vdovcem od 42 let naprej. Ponudbe pod «Sreča» na upravništvo.	s 2041
SLUŽKINJO z dobrimi spričevali popolnoma vešča kuhanja, Slovenka ali Nemka, tudi priletno, iščeta zakonca sama cd 8—12 in 14—17, Via Commerciale 352, vila ex Robba.	2035
TESTENINE, vino, vermut, maršala, tropino-vec, konjak, rum, crema-marsala, Fernet-Branca, janež, menta, Strega, čokolada, bi-škoti, sladkor, karbid, sirupi, vse v zalogi Avgust Pavanetto v Sežani št. 143. 1922
ŠIVALNI stroj za krojača in kolo (L 320.—J prodam. Molino a vento 5, I. Marcon. 2036
TRBOVELJSKI premog za peči in štedilnike L 32.— za 100 kg. Cocks iz tržaške plinarne L 40.— za 100 kg. Daniele Pdllin, Coroneo štev. 25, telefon 13-06.	1967
LUTZOVE PEĆI ima v zalogi in postavlja tudi i na dom. Maks Križe, Postojna.	2002
DELAVSKA hiša z dvema stanovanjema se radi odhoda proda, ugodna prilika. Pojasnila na Greti a Serbatoio 121.	2037
TINKTURA in obliž zoper kurja očesa, v lekarni v Sežani.	53
] NOVE postelje za L 95.—, vzmeti L 70.—, žimnice iz volne L 130.—, iz žime L 50.—, ponočne omarice, umivalniki, cliifconiers, omare, pohištvo za sobo in kuhinjo po izredno nizkih cenah. Ulica Jronderia 3, skladišče.	2005
SREBRNE KRONE plačem po L 2*05. Povh Albert, urar, via Mazzioi št. 46.	1934
STEKLENE ŠIPE vsake vrste in mere. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba na dom. Cene zmerne. Piazza Oberdan št. 3 (Hotel Europa) telefon 44-23.	55
IVAN KACIN, izdelovatelj orgelj in harmonijev, Gorica, Via della Croce št. 10. V zalegi ima vsakovrstne harmonije za pevska društva, cerkve itd. kakor tudi jezike, klavijature, strune, piščalke itd. Prodaja tudi na obroke. Popravlja orgije, klavirje, vijoline, tamburice itd.	1975
KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Francesco 15, II. 50
STRUP za lisice, podgane in miš« prodaja lekarna v Sežani.	-	53
POSTELJE iz trdega lesa L 100.—. žimnice 40.—, vzmeti 55.—, ponočne omarice, chif-fonier, vse novo, prodam zelo ugodno. Foo-deria 12« desno.	59
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih in pisanih, žepnih robcev, možkA nogavic itd.
K. vrnil Tri. cono 1.1IIL itn. 24
Uvozna in izvozna tvrdka
DeMnslo i Domines
Trst, via Coroneo 13, telef. 12-34
opozarja na novodošle velike partije stekle nine, porcelane, emailirane kuhinjske posode in najrazličnejših šip gv originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah.
Vse blago je češkega izvora. 33
Urama en zlatarna
Trs S, Via Scalinaia šC. 1
sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najnižje.	41
.KiEpuja srebrne krone. Pozor na naslovi	Pozor na naslov t
TržaiEifl posojilnica in hranilnica
regtsfrovaria zadruga z omejenim poroštvom,
uradtife v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na | knjižice, vloge na tekoči račun in vioge y za čekovni promet, ter jih obrestuje ji
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obresfna mera po dogovoru.
Uradne ure za stranke od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.

Narobite i
»63 t: V.
ff


54
Puric Mu
Trst — Via Hedžia št. 6 - Trst
ima na prodaj vtčjo množino izgotov-1 jenih šted Inikov ter prevzema in izvršuje točno vsakovrstna nova naroČila
H D. HVl & G. SFEKZA
Mavrlcija \Vackvltza nasledniki
Trst. ulica Torre blanca 32. Telefon 29-83.
Velika izbera majoličnih žn železnih peči, železnih prenesljivih Štedilnikov znt-.mka pTriumphu, popolnega žel c-7 j a za ognjišča, pečic za ognjišča, vratic iz litega železa, plošč iz litega tirolskega železa, ražn ev, cevi n aparatov „Johon*4 za dimnike. (13) Zaloga majoličnih plošč za prevlačenje.
ZAHVALA.
Povodom prerane smrti našega preljubega soproga očeta, brata in strica, gospoda
Leonharda Del- Linz
izrekamo tem potom za vse izkazano nam sožalje vsem, ki so spremili blagega pokojnika na njega zadnji poti osobito čč. duhovščini, cenj. tovarišem lovcem, gasilnemu društvu ter vsem darovateljem krasnih vencev najiskre-nejšo zahvalo.
RAZDRTO, 1. novembra 1921.
Žalujoča soproga in otroci,
Uvozno o&ncijo lesivinskiii mtmim
CARLO G
Trst — Via S. Maurlzio št. 11, Telefon 43-98 — Trst
t.
Zaloga na debelo:
sira, svinjine, koruzne moke, konserv, riža, pcle-novke, neapeljskih testenin, ovsa in koruze.
v

Tiskana iliiis
Izvršuje vsa tiskarska dela točno in solidno Mi tiskal s nahajalo v uliti Sv. Frančiška 1 Aga ši.20

IIIBBSIlSglHlIBlEBžlIiBjgl
lAhDA Kl CL/A DAMINA ■ I BeoM Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LjuH-JHI/KHrl)v\H DMWVM ■ j Hana, Maribor, Metković Opatija, Sarajevo,
i J sprejema vlose na tannfflie knjižice, žiro h drase vloge pod aajafoiinejiinil pogojL i Mfc JlUcnlfc Zadar, Zagreb, Trst, ©len.
I Poslovne ZDezezvsemf veUhnl kraSotn-Inlnozemstoa
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji