Edini slovenski dnevnik v
Z j edin jenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
GLAS NARODA

List slovenskih delavcev v Ameriki.

The only Slovenic daily*
in the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
4
KKLEPON PISARNE: 1S79 RECTOR*	XnteMd as Secoad-Olaai Milili, Ssptanber, a, »05, a* tki M Offtee at New York, N. Y., mder the Act of Cengres of Masok 3, 187».	TELEFON PISARNE: 1278 REOTOR,
NO. 198. _ ŠTEV. 198.	NEW YORK, SATURDAY, AUGUST 22, 1908. — SOBOTA, 22. VEL. SRPANA, 1908.	VOLUME XVX _ LETNIK XVL
> i i
F. Zottijeve prevare in hrvatski narod.
Idiotom pri "Narodnem Listu" ne pomaga ni jeden poskus nadaljnega varanja.
F. Zotti je popolnoma propal in njegovega "sporazuma" neče nihče podpisati.
ZOTTIJEV AGENT MORA BEŽATI IZ VSAKE HRVATSKE HIŠE.
Kako je nameraval Zotti varati Hrvate z zemljišči.
GLASOVI AMERIŠKIH HRVATOV.
-o-
Znano je. <la ke<lor se je enkrat priii.il va ran ju, t«-ya ne more nikdar opustiti in tlobexMirtn velja t« tn<Ii o znanem kalahre^kem prevarantu Frances«u Zoltiju, ki j*. poneveril skoraj ves denar, ki so mu Lra zaupali Hrvatje v Ameriki tekom zadnjih let. Medtem, ko mu je tekom zadnjih let uspelo na razne načine, pred vsem pa s f »orno«'jo takozvaneira "Narodnega Jazbeca", oziroma 4' Narod nejra Usta *' prevari t i ii. frav.lirati na tism-e Hrvatov, tiral je potem svoje prevare nadalje. dokler ni prišel do neizojnbnejra, poloma. S tem je dokazal, da je navaden grajzler in Ii«K*hstapIer. ki je za vse kaj «Iruzcfi:i rojen. rw*^<> za trgovca, kajti o trgovini nima niti malo poj-ma. Pokazal je tudi, da je dozorel za Sins; Sin«:, oziroma za vseučilišče lopovov in prevarantov, kajti med po>teno človeško družl>o spada ravno toliko, kakor kuira med ljudi.
1 >an za dnevom dobivamo na stotine pisem od po F. Zottiju varanih Hrvatov in ako bi hoteli vse dopise, iz kterih odseva pravo narodno mnenj«' «> kalabreškera prevarantu, objaviti. morali bi po eele tedne objavljati 1«* hrvatske dopise, kteri so polni popilo V F. Zottijevih prevar. Skoraj sleherni Hrvat nam javlja, da pa sknsa F. Zotti sedaj varati na ta način, da ga prosjači, naj podpiše njegov prevaran t ski cirkular ali sporazum. Tejra seveda nihče neče storiti; ako je pa še kedo tako nespameten. da bi kaj taeegra storil, naj svobodno stori, ker potem se bode tem preje uveril, da je F. Zotti v resnici prevarant.
Sedaj se je tudi zvedelo, na kak način je nameraval Zotti po njemu varanim Hrvatom vrniti oni denar, za ko j epa jih je prevaril. To je hotel storiti — z varanjem zopet drugih Hrvatov. Za oni denar, kojega je pridobil z varanjem Hrvatov, je kupil neko zemljišče za $20,000 — in to zemljiške je hotel zopet Hrvatom prodati za — $400,000. dasi-ravno ni več vredno, nego $20,000. Ta prevara mu ni uspela in vsled previdnosti Hrvatov je lopov prevaril camepn sebe. Nadalje smo zvedeli, <la s«- Hrvatje sedaj zavedajo in da jK>de iz svojih hiš vse. kar je v zvezi s prevarantom F. Zottijem. Tako so v Peunsv Ivaniji iz vsake hrvatske hiše prepodili njegovega a-genta, uekeca smrkavca nepoznanega imena, ki je skušal v F. Zottijevem imenu varali Hrvate.
Največ je onih Zottijevih žrt-jv, k«»je je prevaril s tem, da je pridržal denar, kojejra so mu izročili za od-poslanje v staro domovino. Medtem, ko je '4Narodni List" preje vedno) hvalil prevaranta Zottija. da je poštena "kuča'* in varna "banka"', priznava sedaj isti umirajoči list, da je lagal, da je Zotti prevarant in da je na tisoče Hrvatov prevaril, kajti druzega mu itak ne preostane, nego povedati svojo lastno blamažo in resnico o prevarantu F. Zottiju.
Kako mnenje ima hrvatski narod v Ameriki o prevarantu F. Zottija, ie najbolj razvidno iz naslednjih do-aisov:
Joliet, HL
Gosp. urednice: —
Molim vas, saopeite o ve retke na moja odgovornost u vašem listo.
Ja sam poelao za Boii6 svojoj ženi
i djeci, da kupe kruha i odijelo, da ne uniru od glada i zime kroz F. Zotti i Co. 201 krunu, a moja žena i dje-I ca još danas toga primili nijesu. Zoi-^ti mi ipak šalje namiru, da su novci; primljeni! Pisao sam mu 4 puta pre- j poru«-e:io pismo, a on odgovara, da če • novce jKitražiti! Traži on to od ranog prolječa, ali nema moje krvave muke. Čega si, Zotti, vrijedan? Kamena ili štrika? Sudi sam, što bi ti ucinio od onnsra. koji bi tebe prevario samo za toiiko centi, za koliko si ti stotina i hi ■ jada iloliara krvavih radni«"-kih žulj«, a! I't omisli, koliko se sirotinje u starom kraju prodalo, promisli, koliko ;«• ž«-na i djeee pomrlo od gladi. |>iii-li. koliko /.itne i glada pod-!)ij«-Ii. nijesu imali riire da što kupe. jer -i im ti sve požerao! Promisli, či-ja je krivnja, ako je dijete u nuždi kralo. akt. je žena n.a kako nastojala da dobi je /.a 10 helera kruha, da dade g'adimj dječici — svemn si ti kriv. 1'romisli. kolik«> si ljudi upropastio, {»a se ipak još usudjuješ pisati u svom jktfranom listu, da si — pošten! Napadaš poštene ljude. raeteš ispred tu. .'ili vrata! Stidi se i prestani jed-nom ogovarati. Kad bi ja to doživio. ne bi sr nikada na svijet pokazao. Privezi veliki kamen oko vrata, a , onda — znaš sam. kamo! Kažeš, daj «'«š tve plati ti t Kao i onaj medo, ko-jega uhvatiše. kad je več sve k ruške j
po je«.
Ja se ne potpisujem >a N. N„ ka- ■ kc to tvoj poirani list više puta ueini. ; ■Ta se potpisujem svojim punim irte- i nom. Kažem ti. da nisi pošten, da si l prosta varalica i nazivat ču te tatom, •lokgod mi moj novae ne povratiš, pa ako i povratiš. pošten nisi, jer nisi pošteno radio.
Flori an Prelčec.
Huntington, Ark.
Cenjeni g. urednik:—
Uvrstite i ovo u nas list, da se ma- i lo naučimo i da se čuvamo kukavica, kakav je Zotti bio. Ne žalim one, koji su prvi put prevareni bili, ali žalim ; sebe. jer me je Zotti prevario i po drugi put. A tko je kriv ? Kriv je njegov nesretni list i njegove laži. Jer sto je u njemu bilo čitati? Sve samo F. Zottijeve reklame: prima novae, šalje novae, prodava knjige, prodava Šifkarte. sve samo on — F. Zotti! Sve njegove kuče. parobrodi, dioniee, že-Ijezniee — sve njegovo, F. Zottija! Jest. svemn je kriv njegov pogani list! Pa eto još i sada besramno -veli, da se bori za braču zemljake! Ču-vajmo se lašca i prevaranta!
God. 1906. putovao sam u domovi-nu kroz "poŠtenu" kueu F. Zotti, a sa mnom je išao Grga Prpič. Grga i-mao novca "na kamate". a za "kamate'- dobio je od F. Zottija samo jedan zemljo vi d. Za šifkarte tražio nam $42. a u s v«.m listu pisao. da ko.š-taju samo .$27. Dosta je bilo muke i natezanja, dok smo najzad platili $34. Obečao nam. da eemo putovati 6 do 7 dana. a mi izsrubili na putu puna 34 dana. Eto. vidite, kako se F. Zotti zauzimao za narod i kako je njegov lažljivi list narod varao.
I jadan narod povjerovao, pa eto, Što se dogodi. Eno moga malo? sela Cmilug u Gorskom Kotaru. Njemu samom odnio je taj tudjinae preko 15 1 hiljada! A gdje su druga najesta hrvatske nam domovine! I još prevarant piše. da če sve isplatiti! Bračo Hrvati! Napravio je on nama grdnu, pokažimo i mi sada njemu, da nije-smo ludi i slijepi! Kako je radio, tako če i dospjeti! Ne vjerujmo njego-vom listu, jer on hoče da nas do kraja uništi! Meni je odnio $82.30, aK sam spreman potrošiti još $50, pa da se mi Dvi njegove žrtve sastanemo i zatražimo od snda ove zemlje, da ga strpa u babam, da ne vidi snnea nI mjeseea, pa da tuj razmišlja, Što nam je ufinio.
Sa bratskim pozdravom
Jo« Pinter.
Največjemu lažnjivcu »Narodnemu Listu"
odgovorimo v kratkem: Nr. Sakser ni milijunaš, toda premoženje, ktero V ISTINI IMA, JE POŠTENO PRIDOBLJENO, Nijeden Slovenec nemore reči, da bi zadrževal tuje novce, ali sprejemal denar na "kamate". Kdor poštenih ljudij se hoče prepričati o financijelnem položaju Nr. Frank Sakserja, so mu knjige in razne reference na razpolago, zemljiščna knjiga tudi; vsi stroški za zidanje nove hiše so plačani sproti.
Nr. Sakser nema ni jednega centa dolga, komur kaj dolguje naj se oglasi, pač pa ima mar. sika] terjati od svojih prihrankov in povsem poštene trgovine.
Prepriča se lahko vsakdo!
Južne republike. Venezuela in Nizozemska
VENEZUELA IZJAVLJA, DA BO-
!
DE SAMA GOTOVA Z VENE-ZUELSKIM PREDSEDNIKOM CASTROM
Pri tem jo bodo moralično podpirale Z j edin j ene države.
NOV DOGODEK.
Položaj v Springfieidu še ni normalen.
RAZPOLOŽENJE V SPRING-F I E L D U, ILL., JE ŠE VEDNO NEVARNO IN PRIČAKOVATI JE NOVIH BOJEV.
Velika porota nadaljuje s svojimi preiskavami; zamorci so še vedno v strahu.
STRELJANJE.
i
-o-
Springfield, 111., 21. avgusta. Vsled jHovetovanja. ki se je vršilo m<?«l ma-i vorjem tukajšnjega mesta in g-over-nerjena države Illinois, bode vojaštvo . že tekom današnjega dneva ostavilo i mesto. Prvi polk konjiee odšel je da-' nes zjutraj v Chicago, in le 7. pe?polk <>>tane tukaj za rezervo. General Young je izdal dolgo povelje, s kte-rim hvali zadržanje vojaštva, oziroma milice in z kojim tudi izroča na-; daljno upravo mesta in vzdrževanje j redu civilnim oblastim. Mir ki sedaj ; vlada v mestu, se mora v nadalje • vzdrževati po meščanih, kajti do nemirov je prišlo le vsled nekterih indo-lentnih in ingnoranthih meščanov.
Velika porota nadaljuje z preiskovanjem nemirov, vendar je pa že sedaj opaziti, da se porotniki več ne brigajo za to zadevo tako. kakor prva dva dneva. Med vsem prebivalstvom je zopet opažati strah, da se nemiri in izgredi ne obnove, kakor hitro ostavi i vojaštvo mesto in tako v resnici vsakdo pričakuje zopet prolivanja krvi. Vse gostilne morajo biti zaprte, ka-■ kor hitro zaide solnee.
H. T. Loper. čegar restavrant je bil pri zadnjih nemirih popolnoma razdejan. se je danes vrnil v Springfield, da gn velika porota zasliši. On izjavlja, da v mestu ne bode pričel več poslovati.
Včeraj zvečer je zavladala velika razburjenost vsled vesti, da je nekdo streljal na 171etnega Rolla Keysa, ki je kot priča pred veliko poroto izpovedal, da je nek zamorec napadel neko belo žensko. Kasneje se je dokazalo. da je Keysa slučajno nek drug mladenič obstrelil. Vsled tega je zlasti med zamorci zavladal velik strah. Arzenal je bil zopet napolnjen s zamorci, kteri so tamkaj prenočevali.
Chicago, HI., 21. avgusta. Na pomolu Western Transit Co. ob St. Claire St. je prišlo do boja med zamorskimi in belimi nakladale! in pri tem je bilo pet delavcev ranjenih. Poliei.fi se je posrečilo napraviti mir šele potem, ko je izdatno rabila svoje kole. Sovražno med zamorci in belimi se je žele po dogodkih v SpringfieJdu poostrilo.
Mohamedanci med seboj. Perzija in Turčija. |
RUSIJA ZAHTEVA, DA DOBI
i
PERZIJA PARLAMENT IN NASPROTUJE REAKCI-JONARNEMU G I-B A N J U.
Turške čete so ostavile perzijsko ozemlje; avstrijski častniki ostavili Macedonijo.
Congo postane last Belgije; pogodba.
( AFRIŠKO SVOBODNO DRŽAVO, i KI JE BILA DOSEDAJ LAST BELGIJSKEGA KRALJA, PREVZAME BELGIJA.
I	°
Tako je sklenila poslanska zbornica z 83 proti 55 glasovom.
VSEBINA POGODBE. -o-
Bruselj, Belgija. 21. avgusta. Poslanska zbornica je včeraj odobrila pogodbo glasom koje sprejme Belgija v svojo upravo svobodno afriško državo Congo. Pogodba je bila sprejeta z 83 proti 55 glasovom.
Sprejem pogodbe po poslanski zbornici pomenja. da je prevzetje imenovane afriške države po Belgiji sedaj zagotovljeno, kajti tudi senat in kralj sta ta korak odobrila. S tem se konča osobno gospodstvo kralja Leopolda v Congu; v b^d^r-e nt' Imu!«* imel ni-i'i"-ar opraviti z uj»ravf» države in sedaj tudi \>.ikdn upa. la se bode v kratkem storilo konec gruzovitostiin, > kojiini m t kraljevi služabniki posto-• pali proti tairošiijemu prebivalstvu. Kadi teh irvozovitosti so človekoljubi vsesra sveta že dolgo vrsto let pritoževali. Tudi razne vlade, med k te rimi je bila Anglija prva. so storile vse. kar je bilo v njihovih močeh, da so za Congo izposlovale reforme.
(,'Iani kabineta i:i kralj Leopold so i se včeraj posvetovali o tej zadevi in potem se je naznanilo, da namerava kralj predložiti finance države Congo poslanskej zbornici.
Kralj je prvotno zahteval, da tako-zvane kronske domene še v nadalje ostanejo njegova last. kajti te pokrajine so najbogatejše, kar jih je v Congu. Vsled tega je pa nastala taka opozicija, da se je moral kralj končno udati in odstopiti od svoje zahteve.
Glasom pogodbe, ktero je sedaj sklenilo ljudstvo s kraljem, bode od dohodkov države Congo dobival prestolonaslednik vsako leto po $24.000, princezinja Clementina po $15.000 na leto. dočim se $10.000.000 od dohodkov porabi tako. da se v letnih obrokih tekom desetih let zjrradi v Congu razne bolnice in šole. Kralj obdrži v i deželi ilayumbe 40.000 hektarov veli-' ko zemljišče za pridelovanje kave in kakao. Ivo kralj umrje, podeduje Belgija po njem vse imetje v Congu. -o-
Masaža srca rešila življenje.
Washington, 20. avgnsta. Superin-. tendentu tukajšnje bolnice Emer-| gency, dr. Chas. W. Whiteju, se je | včeraj posrečilo rešiti življenje ne-| kemu 12 let staremu dečku, zamorca I John Alvin Dentu iz £yattsville, Md. ; Deček je bil že četrt ure mrtev, toda potem je zopet oživel.
Mladenič je bil narkotiziran, in zdravniki so mu operirali koleno. Pri tem je nepričakovano prenehal dihati in tudi žila mu je prenehala utripati. Zdravnik je šest minut poskušal i zaman vsa sredstva, da bi oživel de-| eka. Kar pa vse ni nič pomagalo, je j hitro prorezal zamorcu prsi, in pričel njegovo srce masirati. Po nadaljnih sedmih minutah je deček pričel zopefc dihati in tako se prav lahko trdi, da ; je deček že bil mrtev, da je pa zopet . pričel živeti.
Deček se je potem ves dan dobro počutil, toda kasneje se je pojavilo j zastrupljen je krvi in vsled tega je deček umrl.
Operacija in pamet.
St. Louis. Mo., 20. avgusta. Willi-ma Covne, ki je padel z voza poulične železnice, je bil včeraj operiran na glavi. Ko se je po operaciji zopet prebudil, je svoj spomin popolnoma zgubil. Ni znal več brati, ne pisati, ne govoriti, celo svoje ime je pozabi. Pričeti se mora znova učiti, kakor mladoleten otrok. Zdravniki upajo, da se mu sčasoma zopet vrne spomin.
Rojakom na znanje.
Rojakom v Pennaylvaniji naxaa-njuno, da jih bode obiskal Ur. Ivmn Delič, ki je od našega Hrta, kakor tudi od npravništva tednika "Hrvatrikf Svijet" pooblaščen na^.ati naročnino. Vsem rojakom in Hrvatom g* najtopleje priporočamo.
Uredništvo "Glaoc, liaroda".
Naše vojno brodovje v Sydneyu, Avstiaiija.
PRVI DAN OBISKA AMERIŠKIH MORNARJEV V IMENOVANEM AVSTRALSKEM MESTU.
Povsodi vlada veselje in vsakdo sprejme z radostjo nase mornarje.
SKUPNE KORISTI NA PACIFIKU
REFORME V TURČIJI.
Teheran, Perzija, 21. avgnsta. Ruski upljiv v Perziji postaja vedno večji, dasiravno deluje na skri\aj, tako da le malokaka vest o njemu pride v javnost. Sedaj se je dokazalo, da deluje Rusija, že od tedaj nadalje, ko je šah razpustil parlament, vedno bolj vspešno proti reakciji. Ruski poslanik , fTartwig. kteri se dosedaj ni nikdar vtikal v perzijske notranje zadeve, je včeraj popoludne obiskal šaha, kteremu je kot prijatelj svetoval, naj stori konec agitaciji in delovanju fa-natieneira Mulalia Šejk Faziula. kteri posluje med najnižjimi sloji prebival-. stva v reakcijonarnem smislu. Ruski poslanik je pri tem povdarjal. da je laka agitacija nevarna za evropske : prebivalce v Perziji. Mulah izjavlja. ! ila je ustava protiverska- naprava in I priporoča srenernlni Štrajk. kot proti-i demonstracijo zopetnej otvoritvi par-i lamenta.
Sah je vzel priporočilo in nasvet i ruskega poslanika na. znanje in je ob-! ljubil, da se bode po njem ravnal.
Vsled tega je že danes izdal odredbo. ' s ktero prepoveduje Mulahu še v nadalje agitirati med ljudstvom in mi ; preti z najstrožjimi kazni, ako bi si j ne oziral na njegova povelja.
Carigrad. 21." avgusta. Potežkoče ! ki so nastale med Turčijo in Perzijo ; se bližajo poravnanju. Veliki vezir j« obljubil, da bode odpozvaJ vse turšk< ■ čete, koje se sedaj mude na perzij | skem ozemlju, in potem pride kmali | do medsebojnega sporazuma me-č ; Turčijo in Perzijo.
Petrograd. 21. avgusta. Semkaj sc poroča, da je Avstrija sklenila odpo-j zvati svoje častnike, ki služijo pri : orožništvu v Maeedoniji. O tem j( ! dunajska vlada že sporočila ruskemu rninisterstvu inostranih del. Avstrija naznanja, da je sklenila to storiti vsled spremenjenih razmer v Turčiji, kjer se je radi podelitve ustave vse spremenilo.
Rusija je z tem avstrijskim sklepom zadovoljna in temu ne bode ugovarjala, vendar pa dosedaj še ni sklenila, naj li tudi ruski častniki ostavijo Macedonijo. Brezdvomno bodo pa tudi druge vlasfo postopale tako, kakor je postopala Avstrija. Ako se bodo reforme v Maeedoniji tako izvršile, kakor nameravajo Mlado t ur-ki. potem bodo inozemski Častniki pri turškem orožništvu naravno nepotrebni.
Carigrad, 21. avgusta. Reformna dela hitro napredujejo. Sedaj so vojaške člane štaba v Yildiz Kiosku izdatno iztrebili, tako, da na dvoru ni več toliko častnikov, kakor jih je bilo preje. Sultan je sam znižal število svojih pobočnikov od 200 na 30. Nadalje je sultan izdal posebni irad, z kterim ukazuje vsem princem, naj vrnejo vladi vse kronsko posestvo, ktero so dobili od sultana. Častniki in uradniki, kakor tudi vojaki, kojim vlada dolguje njihovo plačo, so pričeli sedaj dobivati denar.
Nove razmere bodo tudi ženskam doprinesle večjo svobodo, zlasti z ozi-rom na obleko in nastopu v javnosti. Nadalje bodo zamogle Turki nje tudi potovati doma in po inozemstvu.
Rojakom potnikom na znanje!
-o-
Sydney. N. S. W., Avstralija, 21. avgusta. Prvi dan obiska ameriškega vojnega brodovje je minol na sijajen način. Dasiravno se je včeraj le malo oticijeluega pripetilo, imelo je ljudstvo vendar le dovolj prilike dokazati svoje simpatije napram ameriškim mornarjem. Včeraj so poveljnika bro-dovja. admirala Sperrvja obiskali časniški poročevalci in te je naprosil, naj potom časopisov sporoee prebivalstvu njegovo iskreno zahvalo za sijajen sprejem brodovja v Sydneyu. Pri tem je admiral povdarjal, da ima tako avstralsko, kakor tudi ameriško ljudstvo na Pacifiku jednake koristi.
Tekom popoludneva so se izkrcali admirali in kapitani brodovja in so obiskali generalnega governerja Avstralije Lord Northcoteja, kakor t-governerja drž"--o	,v ales,
Sir Harry Rawsona. Ko so se Častniki izkrcali, so jih baterije na trdnjavah pozdravile z streljanjem. Kasneje je governer vrnil obisk in obiskal poveljnika brodovja na ladiji Connecticut. Zvečer je Lord Northcote priredil v počast ameriškim častnikom banket, kteremu je prisostvovalo 66 častnikov. Ko se je stemnelo je bilo vse brodovje krasno razsvetljeno.
Zvečer so bile vse nliee polne ljudi. Brodovje je v tukajšnjih bankah dobilo po] milijona dolarjev v svrho izplačan ja plače možtvu, ktero je plačo dobilo včeraj.
Panes se vrši po mestu velika parada ameriških mornarjev, kteri bodo korakali oboroženi, toda brez strelji va. kajti zakoni Avstralije prepovedujejo izkreanje oboroženih ljudi na avstralskih tleh.
-fv--
Ukradeni diamanti.
Greenwich, Conn., 21. avgusta. Ko je bila včeraj Mrs. Woerzova odsotna v New Yorku, so njeno tukajšnjo hišo obiskali tatovi in so jej odnesli za $6000 diamantov in druzih draguljev. Tatovi so pse imenovane gospe s strupom omamili. MMMmmmmmmimmmmimmiimmmmmhum
Haag, Nizozemska, 21. avgusta. Nizozemska vlada je sklenila, da bode odgovor, kojega je poslala venezuel-skemu predsedniku Castru, objavila šele potem, ko bode odgovor predsedniku uradoma izročen. To se bode zgodilo po nemškem poslaniku v Ca-racasu, kteri sedaj zastopa nizozemske koristi v Venezueli.
Tukaj se v gotovih krogih zatrjuje, da se deluje na to, da bi tudi druge vlasti, koje imajo v Venezueli kake terjatve, .-kupno z Nizozemsko nastopile proti imenovanej republiki, vendar pa to ne ugaja tu kaj.-nje j vladi.
Nizozemska vlada zaupa sama na svojo moč in je uverjena, da bode vso zadevo sama uravnala to tem bolj, ker jej je moralična podpora od strani Zjedinjenih držav sedaj zagotovljena.
Willemstad. Curacao. 21. avgusta. Na nizozemsko zapadnjeindijskem otoku Aruba, prišlo je do novega do-•jrodka. vsled kterega se zamore Že itak napeto razmerje med Nizozemsko in Venezuelo še bolj poostriti. Pred petimi dnevi je dospela neka ve-nezueUka obrežna stražarska ladija v Arubo, da bi se na njo ukreal tamo-šnji veneznelski konzul. Kakor hitro so prebivalci zvedeli, čemu je prišla ladija v luko, so se pripravili, da vpri-zore demonstracije. Takoj so obkolili hišo venezuelskega konzula in so hoteli odstraniti venezuelsko zastavo. K sreči je prišel na lice mesta governer otoka in tako se mu je posrečilo napraviti kmalu red.
Konzul ni hotel ostaviti svojega mesta in trdi da ne more odpotovati, ker je bolan. Vsled te.ea je ladija potem zopet odplula.
"Washington, 22. avgusta. Semkaj je dospel cubanski guverner Masrsron in je nemudoma obiskal vojnega tajnika, s kterim se je dolgo easa posvetoval. V torek potuje governer v Oyster Bay, da obišče predsednika Roose-velta, nakar se 1. septembra vrne v Washington. Governer izjavlja, da ni pričakovati likaeih potežkoč, ko za-dobi Cuba zopet svojo samostojnost, kajti Cubanci se zadrže povoljno in ni pričakovati nikacih nemirov. Danes dopoludne obišče Magoon zopet vojno tajništvo.
Obsojeni linear j i.
Norfolk, Va., 20. avgusta. Tukaj se je dokončala obravnava proti štiri-; najstim belim linear jem, ki so bili obdolženi, da so napadli zapore tukajšnjega countyja z namenom, da bi linčali dva zamorca. Sodišče je obsodilo deset obtožencev vsakega v plačilo po $100 globe, kakor tudi v 60 dnevni zapor. Ostali so bili oproščeni, zamorca sta bila odbolžena. da sta kriminelno napadla Mrs. Powellovo. Obsojenci so se pritožili in sodišče jih je sedaj stavilo pod* jamčevino.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.35............ 50 kron,
za 20.45............ 100 kron,
za 40.90............ 200 kron,
za 102.25............ 500 kron,
za 204.00............ 1000 kron,
za 1018.00............ 5000 kron.
Pošt=rin* je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11, do 12. dneh.
Denarje nam poelati jo najprflifc-neje do f25.0*> v gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, večje
Deda po Domaatic Postal Money Older aH pa Hew Tort Bank Draft.
TRAXZ 8AK8EB 00, 109 Gretnwlcfa 8t, Hew Yeflt, <10* St. (Hair Ave., V. B.
Oh ni« I, OfcW.
cMr-J^M^Malf'U'Ji-:
-o—
»OJAD, HAJtOfiAJTE SB MA "SLAB VAXODA", 1TAJVBČJI XV VAJOJUIXJftl DUE VJUKI
Rojakom potnikom oa znanje!
Vodstvo Francoske parehrodne dražbe, nem naznanja, da odplnje dne S. septembra paznik "La Oaaoo-gne iz Hew Torka v Havre, meeto par-nika "L* Brale", kakor jo kdo pr-
Od Austro-Američana proge bodejo v mesecu SEPTEMBRU odplnli iz Hew Torka v Trst in Reko ŠTIRJE pazniki, in sicer:
Parnik ALICE odplnje 2. septembra. Paznik MARTHA WASHINGTON odplnje 16. septembra. Paznik EUGENIA odpluje 23. sept. Parnik ARGENTINA odplnje SO. septembra.
Za nadaljna pojasnila glede voftnje pišite pravočasno na
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., Hew Toclc Oity.
; ... ■



"GLAS NARODA"
(Slovenic Daily.)
OwiMd and published bj the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(ft corporation.) FRANK BAKSER, President. VICTOR VALJ AVEC, Secretary. LOC1F BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the rorporation and addressee of above officers: 10i>Greenwich
See«. Borough of Manhattan, New York y, N- Y._
Sa leto velja list za Ameriko in
Canado.........$3.00
„ pol leu.........1.50
M leto ca meeto New York . . . 4.00 H pol leta za meeto New York . 2.00
M Evropo za vse leto.....4.50
,, „ „ pol leta.....2.50
ftt ,, četrt leta .... 1.75 Evropo pošiljamo skupno tri številke.
••GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-vxemai ne< lelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") lamed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3-00.
^Advertisement onfagreement.
Dopisi brez podpis* in oeotmosti se ne natianeio.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam trn!i prejšnje
blvalldCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Dopiaojn in pušiljatvam na rt? lite naslov:
"QUAS NAKODA" UM Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Koncem tedna.
Tekom dveh dni so v Brooklyn u otvorili dve novi Naeijonalni banki — tacega blagoslova resi nas o Gospod !...
• • •
In tudi defravdant Zotti odpira grajzlcrije med glasnimi prošnjami Hrvatov do vsemogočnega: ovoga lopova oslobodi nas Gospode!... • * •
Toda urednik "Narodnega Lista" kljubuje Bogu in Gospodinu, kajti on skuša jet i ko svojega propadlega **gi»e" št* vedno s strihninom v obliki laži in umetnim dihanjem v obliki samohvale saj za nekaj časa odgnati in mrtveca obuditi h kratkemu življenje. Tako početje ^Narodnega Lista" me spominja na ono davno dobo, ko smo še kot dečki natikali žive hrošče in metulje na iglice in se veselili, ko so umirali grozne fcnirt i. ..
* * *
Vendar jo pa vivisekeija le navad-, na igrača napram poskusom "Narod-i nega Lista", umirajočega Zottija saj za jedno uro Še pridržati pri življenju, v kterem se zamore zavedati in čutiti vse svoje bolečine, kakor tudi one, koje je lopov priredil hrvatskim sirotam...
* * *
With apologies to "Narodni List': Ako kedo pri poskusu rešiti življenje samomorilcu še svoje lastno živ-lj< ijjt izguhi j«* li doti'Hik bedak ali junakf...
In končno: je li človekoljubno od strani ''Narodnega Lista" onemu, ki izvrši samomor, pomagati nazaj v bedo, pom an jkanje, bolest in obupa-nje. kar vse je že preje okusil, ko je še v življenju prirejal Hrvatom
toliko zla in gorja f...
• * #
Neko posebno mnenje a la "speci-jaliteta" ima Stjepko Brozovic: Francesco Zotti, kteri je profučkal nad $600,000 krvavo prisluženih po hrvatskih delavcih, je — gentleman, drugi, v istini pošteni ljudje pa — lopovi! Najbrže Brozovic zamenjuje besede: poštenovič in lopov; zad- j
njo rabi za prvo in prvo za zadnjo— * ♦ »
Pasjih dni bode kmalo konec, a ni- J kakor Še ne Zottijevega bankerota; sanj se pasji dnevi še ponove v oktobru. ..
• * •
Stjepko Brozovič je ekspert v računali : iz ničel napravi maljune. Naj- ( brže se vse življenje ukvarja z ničlami, a naposled sam ničla ostane... ■» * *
Internaeijonalna in konfuzna banka prodaja plovbene tikete za uair"
line, ker parobrodnih nima... • * •
Dosed a j smo čuli le Hrvate klicati : "Gdje su naši novci f" Sedaj se pa oglašajo tudi njegovi loncmani in kriče: ''Figura pore ha dove so-no i nostri denari?" Pa še kak redek Slovenec pravi: "Mene je tudi nalimal!" Zato pa, rojaki, pazite, da vas še kak dozdevni bankar s pomočjo ničel ne opehari!
• ♦ •
Turčija je dobila reformo. Da bi le mi v Z jed. državah že dobili bančno reformo, da bi se vsaka šema ne nazivala "bankar" ali pa celo že 4'brook—ar"!
• * •
Princezinja Saksonska, znana Lui-
za Toselli, se razporoči: Next L .. • » »
Potniki newyorske slovenske "banke" so nam doprinesli logične dokaze, da so odpotovali z mirno vestjo,
in da bo se s razburjeno vrnili... • » •
Tam so se gotovo prepričali, da je slovenski pregovor pravilen, ki veli: ■' povsodi je dobro, toda doma najboljše" — v poštev pride seveda New York...
* # •
Mnogo zločincev in goljufov še vedno živi veselo in v izobilju na ra-, čun druzih: to naj hode za vzgled na-šej mladini, klora lahko iz tega raz-' vidi. kako lepo je na svetu, ako je človek vedno pošten, marljiv in smart...
» ♦ »
"Vesel napredek! Umrljivost o-trok (v Cliieagu, 111.) se je izdatno pomanjšala." ("N. Y. American.") V kolikor se ta napredek tiče siromašnih prebivalcev, slednji gotovo niso veseli...
• * *
V New Yorku imamo sedaj gleda- j Ii.ško i£Tro, kojej se pravi Vrag. In baš ta igra dokazuje, da vsa pobož-: nost in filantropieno poboljševanje prebivalstva ničesar ne hasni, kajti
vse prebivalstvo drvi — k Vragu___
* * *
Novica iz " velikomestnega" ljubljanskega "Slovenes": "V Ameriki i je taka kriza, da milijonarji nimajo kaj jesti in da se skrivajo, dočim je nastalo v New Yorku tako pomanjkanje denarja, da letos ne grade ni jedne nove hiše." Ej, "Slovenec"! i ako slabo pri nas pa vendar ni; saj vendar "Glas Naroda" gradi svoje ' poslopje in stavbeni urad naznanja, da se je letos v našem mestu zgradilo 7324 novih hiš, med kterimi je samo poslopje zavarovalne družbe Metropolitan vredno petnajst milijonov dolarjev in poleg tega tako veliko, da je v njem v izobilju prostora za
vso "veLikomestno" Ljubljano... * * *
Y-ekako bi bilo bolj pametno, da bi se "Slovenec" bolj brigal za veli-kosrhsko stvar, ako je v resnici "slo-, venski"' list. nego da se briga za ve-1 likornestno zidanje v New Yorku... Pametnejše bi tudi bilo,, ako bi ljubljanski " Slovenec" sploh utihnil, ker potem bi bila kmalo končana kriza, v ktero je lekom let spravil j
večino slovenskega naroda... * * ♦
Vztrajnost vodi skoraj vedno do cilja: nizozemska kraljica Minna do-' koi.r-no vendarle pričakovanega — baby...
* * *
To me nepopisno veseli že radi njenega meklenburškega moža, kteri pride sedaj do svoje časti: dosedaj s«) ga Nizozemci smatrali za nekoristnega parasita. kteri jih je golju-; fal za vsakoletno apanažo, ne da bi ; izvršil svoje "Zuchthengsten - Pflich-ten".. .
* * «
Henry Watterson se pritožuje, ker nijeden časopis v New Yorku ne podpira kandidature William J. Brvana.
"Sneli is fame!!"...
* ♦ ♦
Mrs. Snellova se bode sedaj s svojim prvim možem v četrtič poročila, kajti onih soprogov, koje je imela v dobi posameznih ločitev, se je sedaj naveličala. Tudi to je zakonska
zvestoba — v presledkih...
* * *
V ostalem je pa tako postopanje v zakonskem življenju povsem pravilno in se povsem strinja s svobodo, kojo nam jamči naša ustava. "Zvestoba po presledkih" ima ravno tak okus, kakor ako se kedo oženi
s kako vdovo...
♦ * *
Predsedniški kandidat Taft si je kupil konja, ki tehta 1200 funtov in ki bode moral nositi Tafta. Naše sožalje — konju —
DOPISI.
Fleming, Kansas. |
Cenjeni g. urednik:—
Malo kedaj je citati iz naše naselbine v nam priljubljenem listu Glas Naroda, pa tudi danes nimam kaj j veselega poročati-
Dne 8. avgusta smo spremili rajnega Anton Medveda k zadnjemu počitku in ga izročili materi zemlji na katoliškem pokopališču v Pittsburgu, | Kansas. Rajni je bil doma iz Ma-inolj, okraj Litija, Kranjsko, kjer za-i pušča očeta in tri brate. Bil je pri i društvu Marija Zvezda st. 32 J. S. K. Jednote in pri društvu Planinar j v Black Diamondu, "Wash. Ker so mu zdravniki priporočali, naj spremeni zrak, podal se je iz države Washington v Kansas k svojemu stricu z nado, da se bode še zdrav vrnil, ali nemila smrtna kosa ga je dohitela tukaj po dvemesečni bolezni. Ker je bil oddaljen od svojega drufitva, mu je društvo sv. Jožefa 8t. 52 J. S. K. J. v East Mineralu, Kansas, napravilo slavnostni sprevod; društvo se je udeležilo pogreba s svojo zastavo in ga spremilo k zadnjemu počitku in tudi društvo sv. Alojzija.
V imenu njegovih sorodnikov se zahvaljujem prvič društvu sv. Jožefa v East Mineralu, ker je tako da-
, leč prišlo, da spremi svojega jedno-tinega sobrata k zadnjemu počitku, in drugič društvu sv. Alojzija, ker so bili tako dobri sobrati, da Išo se udeležili sprevoda.
Tukaj je zopet vzgled, kako se j skrbi za take, ki so pri dr-stvu; čeprav ni njegovo društvo blizu, mu pa drugo preskrbi potrebno. Torej, rojaki, sprebudite se vendar enkrat in vstopite v društvo, kteri še niste ! pri nobenem, ker nesreča nikoli ne : praznuje.
Tukaj se je poročil 9. avgusta Ivan Molka, doma iz Tirne, okraj Litija, z gospodično Frančiško Benedičie, ki I je doma iz Martin Vrha na Gorenjskem. Bilo srečno!
Jakob Cukljati.
Ely, Minn.
Slavno uredništvo:—
Dne 4. avgusta je umrl v St. Mary's bolnišnici v Duluth, Minn., rojak Matija Lovšin iz Eveletha. Doma je bil s SuŠja pri Ribnici na (Kranjskem. Že nekaj tednov je bolehal za vodenico in odšel je v bolnišnico v nadi, da okreva. Pokojni je bival 10 let v Evelethu s svojo obi-teljo ter je bil med tamošnjimi ro- J 1 jaki zelo priljubljen. Bil je član dveh društev, ki so mu priredila 7.-j j avgusta lep pogreb. Pokojni je bil star 49 let; v Evelethu zapušča ža- : lujočo soprogo, tri sinove, eno hčer, drugo pa v Ely, omoženo Kovač. Vsi 1 j prijatelji in znanci izrekamo družini | iskreno sožalje. Pokojnemu Matija; pa naj sveti večna luč!
J. J. Peshell.
Louisville, Colo.
Cenj. g. urednik:—
Prosim, priobčite par vrstic v nam priljubljenem listu Glas Naroda, ker i iz našega kraja ni bilo še nikdar dopisa; drugi rojaki bi skoro vrjeli, da smo pri nas popolnoma zaspali.
Z delom gre tudi pri nas kaj slaba. Upamo, da napočijo že v bližnji bodočnosti boljši časi, ker nam jih ved-1 no obljubujejo. Delamo po dva ali tri dni na teden, toda delo se jako I težko dobi, posebno v premogovih rovih. Fantov nas je dovolj v tukaj- . šnji naselbini, toda slovenskih deklet pa nam manjka. Če se hoče ktera omožiti, naj pride k nam in kmalo bo vse urejeno.
K sklepu pa pozdravljam vse ro-1 jake širom Amerike, tebi Glas Naroda pa želim obilo uspeha.
F. N.
Cumberland, Wyo.
Cenj. g. urednik:—
Društvo Marija Danica št. 28 J. S. K. Jednote je imelo 2. avgusta svojo prvo veselico, ob kterej priliki smo blagoslovili novo društveno zastavo. Na veselico smo odkorakali s štirimi drugimi društvi z godbo na čelu iz društvene dvorane. Na pikniku je vladalo živahno življenje; vse je bra-tovsko občevalo med seboj. Srčna hvala vsem, ki so se udeležili naše veselice. Živio!
Pozdrav vsem rojakom po Ameriki.
Martin Hribernik.
_
Le taka naprej.
0 i Sarajevo, Bosna, 5. avg.
Državni finančni minister gospod Burian je kot vrhovni upravitelj j Bosne in Hercegovine iz Toblaha poslal nekemu dunajskemu listu previdno stilizirano brzojavko, v kteri je rečeno: bosanska uprava je napredna' in hoče, čim se uredi držav-nopravno razmerje okupiranih dežel, ustvariti za Bosno in Hercegovino provincijalni deželni zbor. Ker prebivalstvo to ve, ne bode turški prevrat nič vplival na Bosno in Hercegovino.
Kakor se tudi vidi, se je minister i Burian izrazil nekoliko previdneje, i kakor njegov sekeijski šef Horowitz, i sicer se pa oba vjemata v nazoru, da j naj Bosna in Hercegovina ne dobita! ' ustave.
Kar se tiče naprednosti bosanske uprave, ni treba o njej govoriti. V Bosni je etablirana prava strahovlada. Krute sodbe vojnih sodišč, kon-fisciranje listov — celo neki članek "Neue Freie Presse" je bil konfisci-ran — špijonstvo na vseh koncih in krajih — to najbolje ilustruje naprednost bosanske uprave.
Toda poglejmo dalje. Minister Burian pravi, da se mora prej urediti državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine, predno se ta tema deželama ustava. Iz te izjave bi človek skoraj sklepal, da minister Burian ne pozna ne berolinske pogodbe niti čari grajske pogodbe med Avstro-Ogrsko in Turčijo; da je Burijan sicer minister za Bosno in Hercegovino, pa ne pozna prave podlage svoje službe.
Na berolinskem kongresu L 1878. in sicer v njega deveti seji je avstro-o grški minister Andrassy nastopil z
velikim govorom zoper Turčijo, na kar je angleški minister Salisbury predlagal, naj se Avstro-Ogrski da mandat okupirati Bosno in Hercegovino. Proti temu je glasoval samo turški zastopnik Karatheodory paša. Le s težavo in z največjim pritiskom je avstro-ogrska vlada pripravila Turčijo do tega, da je končno privolila v okupacijo. Člen 25. berolinske pogodbe pooblašča Avstro-Ogrsko, da okupira Bosno in Hercegovino in sandžak Novi pazar, da napravi tam red in mir. Nikjer ni rečeno, kako dolgo bo trajala okupacija, pač pa je grof Andassy na berolinskem kongresu izrecno izjavil, da Avstro-Ogr-ska ne bode nikdar okupiranih dežel lastni monarhiji inkorporirala, to se pravi, da ostaneta okupirani deželi državnopravno del turškega cesar-stve in da se to državnopravno razmerje ne sme premeniti.
Tudi carigradska pogodba, sklenjena med sultanovim zastopnikom Karatheodory pašo in avstro-ogrskim zastopnikom grofom Zichym obsega določbo, ki izrecno priznava sultanovo suvereniteto. Že v uvodu je rečeno, da "okupacija Bosne in Hercegovine v nobenem oziru ne zmanjšuje suveretetnih pravic Njeg. Veličanstva sultana nad tema deželama" in na tej podlagi je sestavljena vsa i pogodba.
Državnopravno razmerje Bosne in Hercegovine je torej davno urejeno j in se enostranski pač ne bo dalo pre-i meniti. Če bi Avstro-Ogrska anek-' tirala Bosno in Hercegovino, proti i volji sultana oziroma turškega parla-} menta, bi s tem prelomila sklenjene i j pogodbe in izvala odpor ne le od strani Turčije, nego tudi odpor drugih i držav. Zato pa pomeni termin, ki ga j je določil minister Burian za uvedbo ;ustave namreč "uredbo državnoprav-nega razmerja" (to je aneksija) da še leta ne bo nič z ustavo, i Seveda je to le želja avstro-ogrskih vladnih krogov in niti ne vseh teh, 1 kajti je še nekaj pametnih ljudi, ki uvidevajo, kako nevarno igro bi rada igrala Burian in Horowitz. Dočim ta dva nasprotujeta ustavnim raz-, meram v Bosni in Hercegovini se je ! med Mohamedanci in med Srbi začelo močno gibanje. Ker je nova I turška ustava veljavna za vse sulta-' nove dežele, velja tudi za Bosno in Hercegovino in večina bosanskega ■ prebivalstva bi rada poslala svoje I ! zastopnike v turški parlament. Tem rajši ker se Avstro-Ogrska tako krčevito brani ustave v okuparnih deželah. Kaj se bo še iz tega razvilo, kdo bi mogel to prorokovati. Nehote pa se človek spominja besed, ki jih je izgovoril ruski minister Goreakov. j ko je bil vprašan, kako je mogel glasovati za to, da Avstro-Ogrska okupira Bosno in Hercegovino. Gorča-' kov je lakonično izjavil na to vprašanje: Grob Avstrije je na Balkanu.
S. N.
Ada.
Spisal P. Mrak.
( Nadaljevanje.)
Začudena se je ustavila Ada in se ozrla na svojo sestrično, kajti zdelo! se ji je čisto nemogoče, da bi obe ■ imeli enak ideal, ko sta vendar tako različni v nazorih in v značajih.
"Ne vem, Berta, če se ne motiš", je menila Ada resno. "Moj ideal je najbrž drugačen od tvojega. Jaz si želim moža, starega petindvajset do trideset let. V tej starosti moški še niso tako sebični, imajo še plemenitejša čuvstva in so še zmožni resnič- { ne ljubezni."
'' Tudi jaz si želim moža te starosti", je dejala Berta, "samo iz dru-j gih vzrokov. V tej starosti se da mož še podvreči volji, željam in navadam svoje žene, v tej starosti se i da še naučiti, da živi v prvi vrsti I svoji ženi in svoji rodbini. Samo če se moža v tej starosti navadi živeti svoji ženi, ji ostane ohranjen tudi ! pozneje. Življenja zapeljivost je v t mestih velika in velika je nevarnost za ženo, če nima moža v oblasti."
"Ah, ti hočeš vladati svojega možat" se je čudila Ada. "Ne vem, če je to zagotovilo sreči v rodbini, dasi pravijo, da so srečne in zadovoljne le tiste žene, ki imajo moža na vajetih. Jaz si ne želim oblasti nad možem, hočem pa moža, ki ga bom mogla ljubiti, vroče in iz srca ljubiti. Mogoče je to samo, če je mož lepe zunanjosti.''
"O, tudi jaz hočem lepega moža", je vzkliknila Berta. "Grdega bi na noben način ne vzela. Če imaš grdega moža, te vse zasmehuje, za lepega moža te pa vse zavida."
"Sploh pa mora biti mož, ki ga spoštujejo vsi, ki ga ne bo mogel nihče čez ramo pogledati, ki ga bodo respektirali bogatejši ljudje", je pripovedovala Ada. "V Trstu uživa vsak človek le toliko spoštovanja in toliko ugleda, kolikor premore denarja — samo pri aristokratih je izje-
ma. Aristokrate priznajo tudi milijonarji za ravnopravne."
"To se pravi, da bi ti najraje vzela kakega aristokrata, če se že ne oglasi noben milijonar", je s šega-vim usmevom dejala Berta. "Slu-šaj in čudi se: jaz sem tistih misli kakor ti. Povzpeti se hočem višje, biti hočem žena, ki v Trstu kaj pomeni, in zato mora moj mož biti ari-stokrat ali pa milijonar; le Če se tako omožim, bodo ljudje pozabili, da je moj oče začel kot kočij až, česar mu še zdaj nečejo prizanesti."
Adi se je začelo nekaj svitati. Spreletel jo je sum, vsled kterega jo je zabolelo srce. Toda zatajila je svojo misel in le naglo vprašala: « "Povej, Berta, kako bi se ti odločila, če bi te zasnubila objednem bogat trgovee in siromašen aristokrat, ki sta sicer enako lepa in simpatična?"
"Na vsak način bi se odločila za aristokrata", je izjavila Berta, ne da bi količkaj premišljevala. '' Oče je tako bogat, da lahko vzamem revnega moža, če ima le primerno družabno stališče, kakoršno si želim. Tak mož bi bil od mene denarno odvisen in ta odvisnost bi bila jamstvo njegove zvestobe in pokornosti; takega moža bi imela popolnoma v rokah in srečna bi bila oba, gotovo pa jaz."
"Berta — danes si pa že strašno cinična", je nejevoljno vzkliknila Ada.
"A moj cinizem me je vendar pripeljal do tistega ideala, ki si ga ustvarila ti s tvojo romantiko", je nekako ostro odgovorila Berta. "Sicer je pa dobro, da sva tako različnih nazorov, tako je vsaj izključeno, da bi kdaj postali rivalinji."
Te zadnje besede so Ado tako razveselile, da je ovila svojo roko Bert i okrog pasa in jo naglo poljubila.
"Ali. da, to me veseli, to me res veseli, da ne bodeva rivalinji", je šepetala Ada. "Veš, odkrito ti povem, ravno prej me je prešinil sum, <la imaš morda ti kake namene... kako naj rečem?... namene... glede neke osobe___"
Ada je bila v zadregi, zardevala je, besede so ji zastajale in končno je umolknila, ne da bi končala začeti stavek.
"Ah, poglej jo, kako si zardela", je s porogljivo ostrostjo siknila Berta. "Če si zaljubljena, zakaj pa tega naravnost ne poveš, čemu pa to prikrivaš? Meni bi pač lahko zaupala, saj veš, da imam precej očetovega duha in bi ti torej lahko pomagala ali vsaj svetovala."
"Zaljubljena nisem, nikakor ne", je še vedno vsa zmedena ugovarjala Ada. "Takih besed ne smeš rabiti."
"Zdi se mi, da ti le beseda ne ugaja, a tvoja čuvstva, da so s to besedo kolikor toliko dobro označena ", je hladnokrvno menila Berta. "Recimo torej, da se je tvoje srce začelo vnemati za neko gotovo oso-bo. Ker nisi hotela imenovati te besede z imenom, moraš že dovoliti, da smatram to za dokaz tvoje — e, ko-eijaški bi se reklo, tvoje zaljubljenosti."
Za trenotek je Ada povesila glavico, a hitro je premagala svojo sramežljivost in se odločila, da Berti zaupa tajnost svojega srca.
"No, in kaj bi se mi moglq očitati, če bi bila res zaljubljena, kakor ti praviš ?''
"Ničesar, prav ničesar, ljuba Ada."
'' Če mi kdo bolj ugaja od drugih..."
"Smeš to tudi priznati", ji je segla Berta naglo v besedo. "Glej, tudi v mojem srcu se je vzbudilo čuvstvo ljubezni, in sicer za tistega, ki mi bolj ugaja od vseh drugih. In tu spoznaš mojo odkritosrčnost in moje zaupanje, ti tudi povem, kdo da je to. Ali — stavila bi kaj, da si že itak uganila, koga sem izbrala."
"Ne", je dihnila Ada, a tesno ji je bilo pri srcu.
"Ne?" se je začudila BeiLa. "Pomisli malo."
"Morda je to — Milan Rako-vec?"
Berta se je na glas zasmejala in tleskala z rokama.
"Ah, ti šaljivka! Ta je dobra. Jaz naj bi se zaljubila v Milana Ra-kovca, tega arogantnega človeka, ki nič ni in nič ne bo, in more živeti le, ker je njegov oče bogat. Ne, ne, Berta Mesesnelova sme že kaj boljšega zahtevati. In da boš vedela, ti povem brez ovinkov: izbrala sem si in zaljubila sem se v — barona Her-berta."
"Kaj — ti tudi?" je vsa prestrašena vzkliknila Ada. Dasi je nekaj takega slutila in pričakovala, jo je odkritosrčno priznanje Berte vendar iznenadilo in bolj kot iznenadilo še prestrašilo. Težko sopeč je stiskala roki k prsom in plaho gledala na svojo sestrično, ki je uprla roki ob boki in jo merila z jeznimi pogledi.
Slovensko katoliško
--
podp. društvo
svete Barbare
zaZjedlnjene drž, a v© Severno Amerike. Sedež; Forest City, Pa.
ankorporlranodn«3l. Januarja I903 v dria^iPenn.^,*^
■ ■ 1 1 « O !»-■ ■■
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Mm. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. TL tajnik: ANTON OŠTTR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Okie. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, *m,
NADZORNIKI:
MARTIN GERCMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest Gfty, fa KAROL Z ALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City. Em. FRAN KNAFELJC, IL nadzornik, 909 Braddoek At«m, dock, Pa.
FRAN SUNK, m. nadzornik, 50 Mill 8t„ Luzerne, Pa.
POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kanj, JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willoek, Pa. IVAN TORNlC, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, £a.
Dopisi naj se pošiljajo L tajnika: IVAN TELBAN, P. IB. flfo* jgsfc. Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Niz;k:e cene!
i i
Vse parobrodne družbe so znižale cene za prekmorsko vožnjo.
Kdor rojakov želi potovati v staroJdomo-vino, naj se v tej zadevi obrne na
FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	NEW YORK£CITY.
6104 St. Clair Ave., N. E.,	CLEVELAND, O.
DAROVI. Za nesrečne pogorelce na Bledn so darovali:
J. Peternel, Lorain, O., $1.75. Dosedaj nabrano in izkazano ■ $112.15.
Uredništvo '' Glasa Naroda' i —===========^==
j Kje, je JOSIP FUNA? Doma je iz Sila, občina Sežana, Primorsko.
V	Ameriko je prišel meseca sep-1 tembra lanskega leta ter se nastanil v Indianapolisu, Ind., odkoder je neznano kam šel Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ali naj se
I pa sam javi. Ce se ne javi, obelodanila bodem, zakaj ga iščem. — Neža Lavrinšek, 704 Warman Ave. Indianapolis, Ind.	(21-24—8)
Oklic,
s kterim se klice dedič, čigar biva-i lišče je neznano.
C. kr. okrajno sodišče v Črnomlju 1 naznanja, da je umrl dne 16. septembra 1907
JANEZ STARIHA,
posestnik iz Praprota h. št. 11 brez izjave poslednje volje, vsled česar so po zakonu poklicani kot dediči zap. bratje Matija, Jakob in Martin Sta-riha.
Ker je sodišču bivališče aTap. bratov Jakoba in Martina Stariha neznano, poživljata se taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javita in zglasita za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z zglasivšimi se dediči in z njima postavljenim skrbnikom Jakobom Stalcer iz Praprota h. it. 10.
V	Črnomlji, 6. avgusta 1908.
C. kr. okrajno sodišče, odd. I. (21-24—8)
Kje je ANTON FINŽGAR? Svoji zaročenki je odnesel $500- in njegovim sostanovalcem $48. Omenjeni je velike in močne postave. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj blagovoli naznaniti: Matilda Parkilj, 12 W. 25th St., Chi (Ago, III.	(22-25—8)
Išče se
DOBRO IZOBRAŽENI PEVSKI ZBOROVODJA
Prednost ima Slovenec, kteri je zmožen angleškega jezika v govoru in pisavi. Pla8a po dogovoru. Naslov:
SIot. bralno društvo "Mladi Vrh", R. D. Box 69,	McDonald, Pa.
(22-24—8)	Wash. Co.
NAZNANILO.
Prav dobro domače vino razpošiljam po 50 centov galono, to je 50 galon za $25. Posoda stane $1. Vino je doma prešauo ter pristnost garantirana. Ki mogoče dobiti boljše vino in po tako nizki ceni.
George Travnikar, 6102 St. Clair Avenue, N. E.,
(20-8—2-9) Cleveland, Ohio. ^* - ■ ......................... ...........
Na pomoč!
Znano je vsem rojakom v Zjed. državah potom časopisov, da je nesreča doletela vas Bled ob prekrasnem blejskem jezeru. Škoda je za naše siromašne razmere velikanska, kajti znaša pol milijona kron. Vas se ima graditi po novih načrtih in naši vrli Gorenjci so zelo prizadeti glede novih predpisov. Ni nam risati nesrečo v pravem pomenu, pač pa zopet trkati na dobra slovenska srca. Hude čase imamo ▼ tej deželi letos, marsikedo je brez posla, a naj mi ne zamerijo rojaki, da kljub temu trkam na njih dobra srca. Dragi rojaki, kteri ste tolike srečni, da imate delo, posezite malo v žep ii žrtvujte par centov za naše sebrate na Bledu; vsak nikel bode dobro do-šeL Pokažimo ameriški Slovenci, da nam je naša domača grada še veda* tesno pri srcu, in da Slovenec vedna in povsodi ljubi svejo milo domovino I
Frank Sakser. i Darovi naj se blago voli je poslati na Frank Sakser Co., 109 Greenwich St^ New York; darovalce natisnemo v listu v znak pobotnice; novce pa potom pošljemo županstvu na Bled.
»■'■■■.-•*•-----n-u-iqrii-LnjTiin nm i
J. W. S"ŽKORA, ODVETNIK IN NOTAR, Cleveland, O.
Preselil je svoj urad (office) v poslopje "Blackstone" na zapadnej S. ulici, bivša Seneca St., vogal Frankfort Avenue. Urad ima št. 14 nm 3. nadstropju. Elevator vam vedno postreže in pokaže urad (office).
Odvetnikom in notarjem sem še 38 let in dosedaj sem bil vedno pripravljen postreči vam z mojo sknšenostjo kot odvetniški veščak.
V nadeji, da me tudi v nadalje s svojo zaupnostjo počastite, ostajam z odličnim spoštovanjem
J. W. Sfkora.
(18-8—2-9)
ROJAKI, ITABOftAJTB *■ KA "CHUUfc NARODA«" VAJVSftJI XV ITAJOTHT J^r MSVHKf

Jugoslovanska
(nkorporir&oa dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota* 1	Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, III. Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Spring*, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI: predsednik nadzornega odbora,
P. O. Box 57, Brad-
IVAN GERM, toe!:, Pa.
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, lout h Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn.
nekem hlevu. Drugo jutro ga je našel kmet tako slabega, da niti vstati ni mogel. Pripeljal ga je v Gorico v bolnišnico. kjer je revež v par urah umrl, ne da bi mogel spregovoriti kako besedo.
Z drevesa je padel kakih 6 metrov vi-oko 371etni Franc Stibilj iz Zalošč v dornberški občini ter si pri padcu zlomil obe roki. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Pri kopanju je utonil pri Pulju 50-letni blagajnični uslužbenec Anton Rubinič.
Nesreča na lovu. Karel Hakim iz Gradišča ob Soei se je nahajaL na lovu v Brumi. On in tovariši so odložili puške, kteri pa je močen veter prevrnil; pri tem se je ena puška izprožila ter zadel strel Hakima v levo roko.
ŠTAJERSKE NOVICE.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŽNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa.
IVAN N. GOSAK, III. porotnik, 5312 Butler St., Pittsburg, Pa.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chieago Street, Joliet, I1L
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne požiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljat ve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj s* p Šiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St.. Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožb«.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Izpred deželnega sodišča v Ljubljani.
Pretep na veselici. Letošnjo pustno
nedeljo je biia plesna veselica v Ja-ne/.ičevi gostilni v Domžalah. Tja so prišli tudi maskirani fantje, med njimi Ferdo Petek, bajtarja sin iz Pod-rečja. V veži je pa Petek sunil fanta Ivana Korit nika. nakar je prišlo med njima do pretepa, tekom kterega je Petek svoje nasprotnika z nožem su- f nil v levo stran života. Obdolženec ni prišel k razpravi. Obsojen je bil in contumaciam na pet mesecev težke ječe.
Vzoren sin. Janez Griiblicher, ože- j njeni kovač, je bil jezen na svojega očeta, ker ni hotel za njega plačati neki dolsr. V gostilni Marjane Sedej v | Novi vasi sta se dne 20. marca t. L vnovič sprla in tu ea je sin s steklenico nad levim očesom udaril. Obso- ' jen je bil na tri meseca težke jeee.
Nasilen delavec. Jožef Putzi je bil ; nameščen v tovarni za verige v Beli peči. Ker ga je tamošnji inženir Fr. j Korbacska zaradi vedne pijanosti odslovil, je govoril nasproti delavcem, ' da ga bo ubil ali pa zabodel. Dne 12. ' julija se je sam zglasil pri inženirju | in ga nagovarjal, da bi ga zopet v! službo sprejel. Na tega odgovor, da 1 to ni mogoče, šel je z dvignenimi pest- j mi proti njemu ter mu zagrozil, da ne | bo drusrega dne dočakal. Psoval ga je 1 z "ogrskim lopovom". Putzi se zago-' varja. da je bil takrat pijan. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe.
Krepka zaušnica. V gostilni pri "Zelenem hribu" sta dne 18. marca 1 t. 1. sitnost prodajala Franc Leve, zi- ; darski pomočnik in Franc Rome, te- 1 sarski pomočnik. Umevno je, da to ni bilo po volji navzočim gostom. Josip ' £mid. nadsladar v Ljubljani, se je sporekel z Leveem, kar je imelo za posledico, da mu je dal tako krepko zaušnico, da ga je ranil, poškodoval na gorenji in spodnji čeljustnici in mu zmečkal vejo raztrojnega živca. ' Šmid je bi! obsojen na 300 K denarne g*nbe, oziroma 3 tedne zapora.	i
Napad na cesti. V nedeljo, 31. maj-nika t. 1. je bilo v Zorčevi gostilni v Brezju pri Dobravi več fantov, med njimi Miha Plestenjak, poseetniko/ sin in Jakob Škof. ta dva sta zašla v prepir, in Plestenjak je dvakrat proti Škofu z nožem dregnil, ne da bi pa zadel. Ko se je pa Škof vračal ponoči domov, priletel je njegov nasprotnik za n,; i m in ^a s kolom po glavi udaril. Obdolženec pravi, da je to v pijanosti »toril. Obsojen je bil na tri mesece težke ječe.
Nepoštena natakarica. Natakarica Ana Piberjeva, rojena 1890. L v Neu-danu okraj Hartberg, je služila v fimartnem pri Litiji pri gostilničarju Ivano Robausu. Tam je službo brez odpovedi zapustila in odnesla seboj 160 K gos t iS niča rj evega denarja. Ko j« prišla v Ljubljano, si je nakupila razne obleke in prav dobro živela.
Ko je bila aretovana, so dobili pri njej 84 Iv denarja. Piberjevo so izročili deželnemu sodišču.
PRIMORSKE NOVICE.
delal, kakor da je pozabil zahtevati voznino, da se prepriča, koliko jih bo prostovoljno plačalo, koliko pa pozabilo. V začetku so se delavei spogledovali, potem pa je eden rekel: "Kaj ne misliš plačati vožnje?" In takoj so vsi delavci posegli v žep ter plačali. Na celi vožnji je vseh skupaj £* pozabilo" plačati le za 80 vinarjev. Potem je omnibus peljal v bogati del me=-ta, skozi boullevarde. Tam je število takih, ki so pozabili plačati, naraslo na 25% ter je imel omnibus na vsaki turi po 5 frankov izgube. Posebno sta urednika opazovala, kako so se dame tekmovale med seboj, ktera bi "pozabila" plačati. Pri tem so se obnašale različno. Nektere so hitele iz %-oza, kakor da se jim silno mudi, a druge so zapuščale voz tako leno, l^kor da bi jih prav nič ne brigalo.! °rdcr P01 Bile so pa tudi take, ki so kondukter-ja prav milo gledale, ko je šel mimo, ne da bi zahteval plačila.
TOBOBt
V zalogi "Glas Naroda" je uAa podučna knjišira, ki obeega M rtra-aij, c naslovom: Kako m postane ameriški državljan? Ker je knjižita j ako potrebna in koristna, naj jo ta-coj naroči vsak rojak. Stane samo J centov, ktere poiljit« v potoma
H grozovitemu umoru v Trstu.
Uničujoč dokaz Foedranspergove krivde. — Med sosedi, ki so bili nezavedne priče umora, je zlasti važna priča gospa Riglerova. Ta se je nahajala ono usodno soboto ob 10 zjutraj pod oknom Foedranspergovega stanovanja y.e od začetka, ko se je slišal prepir med njim in Fabrvjevo. — Za-ilonel je krik: "Ajuto!", potem neko za luhlo grljanje in potem — nič. Iz ; ropota je posnemala, da je bil notri spopad med obema: Fabrvjeva se je ' zvijala, dočim je Foedran udarjal, j Ko jo je ubil. se je Foedran prikazal pri oknu. Čim je zapazil, d_a je Riegle-, rova prisluškovala, je obstal neprije-, t no presenečen in, da bi se potuhnil, i je prosil irospo. naj mu da umivalnico ; 7. vodo. da bi si umil lice in roke, ki | so bile opraskane in okrvavljene. Ga.
Risrlerova ira je vprašala, kaj da se je ; pripetilo; Foedran je odgovoril: 'Na-topel som jo, ker je zahtevala denar-j ja.' Foedransperg. ki v svoji trdo-vratni obrambi zanika, da bi bil kaj videl ali slišal o umoru, je potemtakem po lastni izjavi postavljen na laž. Delavec Fran Trnovec, je v soboto zjutraj okolu 9. slišal prepir med Foedranspergom in Fabrvjevo. Ta je kričala po italijanski: "Lažnjivec! Ti nisi gospodar vile! Zvabil si me sem! Tat! Daj mi onih dvesto tolarjev!" Kmalu na to pa je za vpila: "Aiuto! Aiuto!" in potem je vse utihnilo. — Soseda Marija Miheličeva je videla iz daljave 120 korakov, kako je Foedran nedaleč od okna udarjal ! Fabryjevo. Ni mogla pa razločevati, | dali je on imel bodalo v roki. — Uro . potem, ko je utihnil prepir ali bolje ! rečeno, po umoru je prišel Foedran dol. kjer >o delali zidarji. Prosil jih | je za vodo. Opraskan je bil po nosu. i Foedran je pri tem rekel delavcem: , "Za eno noč je ta baba hotela, da jo plačam. Pojdem na policijo in jo dam 1 odgnati."
V Gradežu se je preobrnil čoln, ki | je vozil tujce na parnik. Neki nemški i uradnik je padel s svojo družino v i morje. K sreči so jih kmalu rešili iz neprostovoljne kopeli.
Nesreča. V Trstu je 361etno Karo-' lino Lipoštek vrgla božjast, ko je kuhala. Pri tem je ženska prevrnila na-1 se lonec vrele vode, da se je vsa ope-| kla po obrazu in rokah. Morali so jo | prepeljati v bolnišnico.
Ponarejeni goldinarji in ponareje-
; ne krone so krožili po Gorici. Sumljiv, da razpečava ponarejeni denar, je bil neki Franc Drašler s Kranjskega, ki je bil tam poprej v službah. Drašlerja so zaprli, potem pa iskali v njegovem stanovanju in v hiši orodja, ki bi mu bilo služilo pri ponarejanju denarja. Kar so iskali, so našli v stranišču.
Kako umirajo reveži. Neki 671etni ! Rok Dol iz grahovske občine, je be-| račil po Gorici in okolici. Slednjič je šel v Solkan ter dobil prenočišče v
Trije "čednostniki". — 301etni Jakob Ošlovnik. pomožni čuvaj v Tre-bovljah pri Marenberku, je imel spol-sko opravilo s kozo. Obsojen je bil na tri tedne ječe. — 201etni posestnikov -in Karel Markus v Selniei na Muri se je "speeal" s konjem. Obsojen je bil istotako na 3 tedne ječe. — 15-letni Ivan Lašič, gostačev sin v Radgoni se je pa na isti način sprijaznil s kravo. Dobil je 6 tednov težke ječe.
HRVATSKE NOVICE.
Baron Kosta Rukavina, ugledni
hrvaški rodoljub in politik, je umrl na svojem gradu Trnovec v hrvaškem Zagorju.
BALKANSKE NOVICE.
Dogodki na Turškem. Sultan za slogo in napredek. — Carigrad. Kakor poroča "Ikdam", je sultan izjavil: "Ves narod tvori odbor za slogo in napredek. Jaz sena predsednik. Delajmo od danes naprej skupno za srečno obnovitev domovine".
Sultan — Mladoturek. — Sultan se hoče na vse načine prikupiti mlado-turškemu odboru, ker mu je znano, kako mogočen vpliv ima mladoturška ideja na prebivalstvo. Pri zadnjem se-lamliku je nosil sultan mladoturški znak ter je obenem zapovedal, da'so s: tudi vsi pri tej paradi navzoči vojaki morali pripeti take znamenje. Pepuiaeiji mladoturškega odbora iz Soluna je predlagal sultan, naj ga izvolijo za predsednika, češ, da je najstarejši Mladoturek. Častniki ostenta-tivno ne nosijo nikakih redov več, te-muč le mladoturški znak, to je rude-če-belo pentljo.
Saniranje financ. — Turška vlada l>o od novega parlamenta najprej zahtevala, da ji dovoli najeti večje posojilo za izplačanje zaostalih plač uradnikom in častnikom. Nadalje hoče vlada prihraniti velike svote na ta način, da odpusti nepotrebne uradnike. ki se še potikajo po ministerstvih. Obenem pokliče vlada inozemske finančne in druge strokovnjake, ki naj pomagajo vzdigniti zemeljske zaklade. Odkar je izbruhnila revolucija, je otomanska banka že posodila vladi 3,990.000 kron.
Novi volilni zakon. — Novi volilni zakon se je razdelil vsem upravnim lastim. Volitve bodo indirektns. akih 500 ali vsaj 250 volilcev odpošlje po enega volilnega moža. Volilni okraji se krijejo z mejami san-džakov. Na 50.000 možkih prebivalcev pride en poslanec. Manjši san-džaki smejo odposlati svojega poslanca. ako imajo vsaj 25.000 možkih prebivalcev. Sandžaki, ki imajo petinsedemdeset do 125 tisoč možkih prebivalcev dobe dva poslanca, 125 do 175 tisoč tri in do 220.000 štiri poslance. Aktivno volilno pravico ima vsak možki državljan, ki je 25 let star, ter sploh plača kake davke. Tudi aktivni vojaki imajo volilno pravico. Poslanec mora biti 30 let star.
Od strahu je umrla. V Dolnji Tuzli se je" zabavalo več žensk. Neko dekle je igralo na harmonike, druge so igrale kvarte, starejše ženske so pa sedele, poslušale dekličino igro in kavo pile. Kar je skočila z drevesa, pod kterim so sedele dekle, strupena kača na dekličino krilo. Ta se je tako prestrašila. da je padla v nezavest in da je umrla v nekaj urah. Bila je stara 18 1 et.
RAZNOTEROSTI.
O splošnem raz orožen ju. London. Na banketu mednarodnega mirovnega kongresa je govoril ministerski predsednik Asquith, ki je rekel, da na splošno razoroženje ni misliti, ker mora za vse dežele stati na prvem mestu narodna varnost. Toda vojna naj ostane kot skrajno in zadnje sredstvo. Za ohranitev miru so najpri-pravnejši mednarodni dogovori, dočim so razne dvo in trozveze miru bolj sovražne, kakor bi si človek mislil.
Poštenje v omnibusu. Uredništvo pariškega "Matina" se je hotelo prepričati o poštenju ljudi, ki se vozijo v tramvaju. Sklenilo je dogovor z ravnateljstvom pariškega omnibusa ter poslalo dva urednika, kterih prvi se je preoblekel za sprevodnika, drugi pa za kontrolorja. Najprej sta vozila skozi delavske okraje, odkoder so šli delavci na delo. Kontrolor se je
ubl:
SAM H. OWENS.
stanujoč na Evelethu, Minn., se priporoča za ŠERIFA za St. Louis Co., Minn. Sam H. Owens je kandidat republikanske stranke, dobro znan rojakom v Toweru in Evelethu, ker biva v teh krajih že 26 let.
(15-8—15-9)
Kje se nahaja moj brat FRAN RUDOLF? Doma je od Koščaka, fa-ra Sv. Vid. Pred enim letom prišel je v Zjed. države ter se naselil nekje v Lloydell, Pa. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da ga naznani bratu: Joseph Rudolf, Box 447, Aspen, Colo. (21-25—8)
Iščem moja sorodnika IGNACA in JOSIPA SMOLICH. Doma sta iz Doberniške fare na Dolenjskem. Cenjene rojake prosim, če kdo ve za njih naslov, da mi naznani, ali naj se pa sama zglasita. Joseph Kastelic, Box 2, Palos, Ala. (21-22—8)
Pazite se rojaki!
Neke bankovne 'kuče' so razposlale nad Slovence in Hrvate agente na lov nevednih in nepoučenih; love ti tički vse: naročnike, pošiljatev denarjev v staro domovino, potnike in Bog ve kaj vse. Slovenci in Hrvatje bodite previdni in zaprite duri in ušesa pred njimi, ti nežna j o druzega, nego poštene ljude blatiti, "svoje kuče" pa v zvezde kovati. To je navaden manever teh ljudi, ki si neznajo drugače kruh služiti, nego na lahek način to je z — jezikom. Na polje s takimi ljudilovci, da ne bode kesanje prepeznol
Uredništvo.
lOt Greemwieh Bt, New York, M. T.
Pozor RoiakI!
Novoiznajdeno garantirano mazilo z» pleSaste in golobradce, od katerega v t tednih lepi lasje, brki in brada popol> noma zrastejo, cena $2.50! Potne noge kurje oCesa, bradovice in ozeblino Vsa v 3 dneh popolnoma ozdravim za 76c., da je to resnica se jamči $500, Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Monej Šiljati.
Jakob Wahcic,
P. o. Box 69 CL,eveUAND, OHIO.
<MMMMMMMWMMM<MMM<WWMMMMM
Elegantna ura za $3.75
Predno kupite uro7*nam pošljite svoj naslov in mi vam poSljemo uro in verižico, naposkuŠnjo;če vam ugaja, plačajte C. O. D. $3.75 in ura je vaša, ki je sicer vredna $15. Dvojni hunting pokrov, graviran, (stem wind in stem set) navijak, ki navija uro in premika kazalec, z rubini v kolesju in natančnim časom; nadalje verižica za gospode ali^dame. Z vsako^uro pošljemo garancijo za 20 let. Pišite, če želite možko ali žensko verižico. Naslovite:
IVI- C, FARBER 218, 225 Dearborn St., Chieago, III.
JOHN KRAKER
EUCLID, O.
Na koga se zanesti
-k.
v slučaja bolezni In komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil.
THE
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mogoče že zastonj trosili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spoinik boleznij ostane tajno.
Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki.
Ozdravljen rane licu od zobobola.
SLOVENKA IŠČE SLUŽBO
v kaki slovenski trgovini ali pa pri kaki boljši rodbini. Jako sposobna in pripravna za delo. Vprašajte, pri upravništvu "Glasa Naroda".
(21-25—8)
Iščem prijatelja ANTONA GODLER, rodom Štajerc. Poročati mu imam zelo važnega, zato prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naznani. Anthony Hrobat, Pikepeak, Colo.
na
Cen|enl gospod doktor!
Jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skazovali za časa moje bolezni. U verjeti in pre prič an sem, da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim se"i bil skoro obupal. Sedaj pa se čutim zdraveea, ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po Širni Ameriki.
S sposlovanjem ostajem Vam hvaležni.
Franc Stektass«
3141 St. Clair Ave. N. E.
Cleveland. O.
Frank Po!h
310 Midiar.t A v-. Rockdallt: Sil
Velecenlem gospod doktor!
Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila c-iala. zato se Vam i&kreno zalivaljnjem ter pripo ročam rojakom, ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera cotovo l>o mi e o jo.
Vas še enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatclj
Jakob Likar
Bo* 9±t West Newton, Pa
Na razpolago imamo še mnego takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti
Komur bolezen ni natanko znana, naj piše po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZASTONJ ako pis-j mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pišite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov :|
COLLINS N. Y.MCAL INSTITUTE
•NEW Y0RK}
140 WEST 34th STREET,
©
N.yi
Kje je MATIJA VOVK? Doma je iz Malih Brusnic, sedaj posestnik na Jugari, občina Brusnice, Dolenjsko. Prav rad bi znal za njegov naslov radi neke pogodbe v starem kraju. Kdor ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti. Matthew Ivanež, Edenborn, Pa.	(22-24—8)
Priporoča rojakom svoja Lcvratn« VINA, ktera v kakovosti nadkrilju jejo vsa druga ameriška vina.
Radeče vino (Concord) prodajaš po 50 centov galono; belo vin« (Ca tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 50 GALON.
BRINJEVEO, za kterega sem im portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TKOFDfO-VEO $2.50 galona. DROŽNIK $2.71 galona. — Najmanje posode za ftga nje so 414 galone.
Naročilom ja priložiti dtnar.
Za obila naročila se priporoča JOO ekasek,
EvcHd. Okf*
1 JU^y.'J
Zdravju
najprimernejša, pijača je
^LEISY PIVO^
?
ktero ie varjeno iz najboljšega impomrxaega češkega brnela I<a.ii i=ga. naj nikdone zamudi poskusit . - rmjs 'ar-tno korist, kako * sdi t konst svoje družine, svojih prijateljev it; drugi';«.
Le!ay pivo je na]bo! j pnliubIj«no ter se dobi v vs-h buljili* gostilnah. Vse nodrobnosti ives.e cr. Geo ^rtvnikar-ju 6102 3: čiav ■■*v kteri Vam dragevolje vse pojasni
THE ISAAC LEISV BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
Kje je ANTON TURKI Doma je iz Podpreske pri Loškem Potoku. Pred enim letom je bival v Chis-holmu, Minn. Za njegov naslov bi rad zvedel: Charles Turk, Box 5, Hanlev, Coalwood P. 0., Mich. (22-26—8)
Kje je moj brat MIHA AŽMAN? Doma je iz Brezja na Gorenjskem. Nahajal se je nekdaj, kakor sem slišala v Elgin, Mich. Kakor sem poizvedla, me je meseca aprila iskal v listu "Glas Naroda", toda jaz nisem čitala istega. Prosim cenjene rojake, ee kdo ve, kje se nahaja, da mi blagovolijo njegov naslov naznaniti. — Mary Bown, 314 4th Avenue West, Duluth, Minn.	(22-26—8)
NAZNANILO.
Društvo sv. Alojzija št. 36 J. S. K. Jednote v Cnemaugh, Pa., naznanja svojim članom, da je bila naša redna seja dne 19. julija, pri kteri je bil izvoljen nov odbor za eno leto, in sicer: Fran Dremelj, predsednikom, Box 160; Ivan Potokar, L tajnikom, Box 16; Fran Šega, blagajnikom, Box 19; Josip Dremelj, zastopnikom, Box 227. Vsi v Conemaugh, Pa. Z bratskim pozdravom
Ivan Potokar, L tajnik. (22-25—8) P. O. Box 16.
(preje bratje Cosuii©^:
NajpripravnejSa in najcenejša parobroflna fini m Swifmee in mm

Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington .
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN RRWQl
Cene voznih listkov iz NEW YQRKA la HI- razrid m ^
V k spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav:
AXJOM, lAURA, MABTHA WASHINGTON, ! [ ARGENTINA.
\ mesecih maju in jnnijn se bodeta zgoraj navedenemu brodovjn pri-dmšila 8e 4va draga novi potniška parnik a.
TESTA.......... ..................................928v—
LJUBLJANE.......................................$38.60
BEKSS..............................................428.—
ZAGREBA.........................................929,20
KABLOVCA...................................SS8.16
£L BAZRBD do TRSTA ali BEKB__________________________$52*50 *0 m
Parobrod "ALICE" odpluje 2. septembra 1908. Parobrod "MABTHA WASHINGTON" odplnjo 16. septembra 190«.
Phelps Bros. & Co., Gor* Agent% t ^stm^

Katol. Jednota.
Bpisal Karo! Maj; za "Glas Naroda" priredil L. P. » o . ■ ■
DRUGA KNJIGA.
PO DIVJEM KURDISTANU.
(Nadaljevanje.)
"Gospod, motiš se! Kar si govoril o meni, se vrši pri tebi. Tvoje noge plešejo in tvoje roke skačejo. Tvoja glava se vrti kot vrtavka. Muteselim, ti si bolan. Alab naj ti pošlje pomoč, da tvoj telesni sestav popolnoma ne omaga!"
To je pa bilo mute^elimn že preveč. S pestjo zagrozi agi in reče:
"Selim-aga, Čuvaj svoj jezik! Kdor trdi, da moj telesni sestav ni v redu, tega dam bičati ali pa vtakniti v luknjo! Valah! Ali sem vtaknil ključ od ječe k sebi?"
Z roko poseže za pas, kjer dobi ključ.
'1 Aga, napravi se. da gres z menoj! Baš sedaj bočem preiskati zapore. Emir, tvoje zdravilo je res kot mleko iz paradiža; toda moj želodec je popolnoma zmešalo; zdi se mi. da ti siliš z glavo vedno navzdol. Dovoliš, da odideva z ago T"
"Če je tvoja volja, da obiščeš ujetnike, tedaj te ne smem zadrževati pri epolroovanju tvojih dolžnostij," mu odvrnem.
"Torej pojdimo. Zahvalim se ti za dobroto, ktero sva danes okusila. Kdaj nam zopet pripraviš enako zdravilo?"
"Kadar hočeš."
"Vroče zdravilo je še boljše kot mrzlo, toda človeku pretrese kosti in mozek ter nui pahne kosti iz sklepov. Alah naj te čuva in naj ti podeli prijeten počitek."
Muteselim prime za roko Selim-ago.
Napotita se po stopnjieah, in jaz jima sledim. Na sredi stopnjie počakata.
"Selim-aga pojdi ti naprej!" reče muteselim.
"Gospod, to čast prevzameš ti!" mu odvrne Selim.
"Jaz nisem prevzeten, kar ti mora biti znano."
Aga se previdno poda po stopnjieah naprej. Muteselim mu sledi. Najbrž mu ni bilo nekaj prav, ker se ozTe nazaj in vpraša:
"Efendi, ali si še za nama?" vpraša mene. "Da."
"Ali ne veš, da mora gostitelj svoje goste •spremljati do hišnih vrati"
"Tem."
"Toda ti me neeeš spremljati!"
"Torej dovoli, da popravim zamujeno!"
Primem ga za roko in podpiram. Sedaj je šlo bolje. Spodaj pred vratmi muteselim počaka in globoko zazdeha.
"Emir. preklicani makredš je pravzaprav tudi tvoj jetnik," mi reče.
"Če prav premislimo, gotovo."
"Torej se moraš tudi ti prepričati, če je še v zaporu."
"Spremljal vaju bodem."
"Torej pridi in daj mi svojo roko."
"Emir. dve. roki imaš." reče aga; "z eno podpri muteselima z drugo pa mene."
Oba moža sta sieer zelo težko visela na meni. vendar njih pijanost še ni bila tolika, da se ne bi zavedala, kaj počenjata. Korakala sta sicer negotovo in počasi, vendar pridemo kmalu do zaporov. Ulice so bile prazne in zapuščene. Živa duša nas ni srečala.
"Tvoji Arnavti se bodo prestrašili, ko me zagledajo," reče muteselim Selim-agi.
"In jaz s teboj!" reče aga ponosno.
"In jaz z vami?" dodenem še jaz.
"Ali je Arabec še v ječi?"
"Gospod, menda mi>liš, da spuščam take ljudi na prosto?" reče razžaljeni Selim-aga.
"Tudi v njegovo celico pogledam. Ali ima kaj denarja pri sebi?"
"In koliko nosi makredš s seboj?"
"Ne vem."
"Vse mora izročiti meni. Toda, Selim-aga, tvoji Arnavtje ne smejo biti navzoči, ko nam izroči denar.''
"Torej jim zapovem, da se poberejo v svojo sobo."
"In če bodo prisluškovali?"
"Jih pa zaprem in zaklenem.
"Dobro. Toda, kadar mi odidemo, bodo govorili z ujetnikom.''
"Ne spustim jih iz njih. sobe."
"Tako je prav. Makredšov denar pripada muteselimu, ki bo Selim-agi
dal dober bakšiš."
"Koliko, gospod?"
"Tega sedaj še ne morem povedati, ker ne vem, koliko ima lump s seboj denarja."
Kmalu pridemo do zaporov.
"Odpri, Selim-aga!"
"Gospod, saj sem' vendar tebi ključe izročil!"
"Pravilno!"
Muteselim seže za pas, in potegne ključ, da odpre. Odpira in odpira, vendar ključavnice ne more najti
Na to sem jaz čakal; brez obotavljanja rečem muteselimu:	*
"Dovoli, muteselim, da jaz odprem!"
Vzamem mu ključ iz rok, odprem,.ključ zopet ven potegnem, stopim v vežo in vtaknem ključ v notranji strani zopet v ključavnico.
"Vstopita! Jaz hočem za vama zapreti!"
Muteselim in Selim-aga vstopita. Jaz pa hitro obrnem ključ v ključavnici, kot bi zaprl nato ga pa takoj zopet obrnem, da so bila vrata nezaklenjena in navidez poskušam, če so vrata zaprta.
" Zaprta so. Tu imaš ključ, muteselim!"
Poveljnik spravi ključ za pas. Prvi del moje naloge je bil zvršen. Vrata ki vodijo iz zaporov na ulici so odprta, in Amad el Gandnr ima torej prosto pot. Od vseh stranij pridejo Arnavti s svetilkami v rokah.
'' Je vse v redu ?'' vpraša mutes elim svečano.
"Da, gospod!"
"Ni nihče pobegnil?"
"Nihče."
"Tudi Arabec ne?"
"Ne."
"In makredš?"
"Tudi ne," odvrne narednik pri tem duhovitem zasliševanju.
"Vaša sreča, psi. Vse bi vas pustil do smrti bičati. Poberite se v svojo sobo! Selim-aga, zapri jih v njih luknjo!"
"Emir. zapri jih raje ti mesto mene!" me prosi aga.
"Rad!"
Meni ravno prav. Asra vzame svetilnico v roke, in jaz peljem Araavte
navzgor.
"Zakaj nas zapirajo, gospod?" vpraša me narednik.
"Ker hoče muteselim jetnike zasliŠati."
Arnavti se podajo v svojo sobo, in jaz potegnem zapah Čez vrata ter se vrnem po stopnjieah navzdol. Ker sta aga in muteselim bila že precej daleč od veznih vrat. hitro planem tja in jih nalahno odprem, da so bila le prisionjena. Nato pa hitro korakam za obema Turkoma.
"Kje je makredš?" vpraša muteselim.
"Tukaj."
"In kje je Arabec?" vprašam ja2, ker sem hotel, da se pri Arabcu najprej odpre.
"Tukaj za drugimi vratmi!"
"Torej odpri!"
Muteselim je bil najbrž zadovoljen z mojim predlogom, Pomiga z glavo in Selim-aga odpre.
Arabec je gotovo slišal naše glasne korake in nas stoje pričakoval v svoji luknji. Muteselim stopi bližje.
"Ali si ti Amad, sin Mohamed Emina?"
Amad ne odgovori.
"Ali ne znaš govoriti?"
Amad zopet molči.
"Pes, jaz ti bom še usta odprl! Jutri te odpeljemo!"
Dalje prihodnjič.
ompaple Generale Tiansatlantip
v
(Francoska parobrodna družba.)
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrva tom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu.
Na čepu imam vedno a veže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega dome napravljenega vina in dobre smooke.
Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja!
Za obilen poset se priporočam udanl
Božo Gojsovlč, Johnstavn, Pa,
1IJJ'H^niipn
Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon m "Triglavu",
572 Blue Island Ave., Chicago, III.
kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey. Najbolja vina in dišeče smodke se pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič, 572 Blue Island Ave., Chicago, 111.
.............................. -^--"»'■-^■■-tift-nrtlifr
1IREICTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANA
Poštni parniki io:]
P10^«" dva ^iaka.........,........14,300 ton, 30,000 konjskih moč-
■LaSavoie" „ „ ....................12,000 „ 25,000
La Lorraine" „ „ ....................12,000 „ 25,000 "	*
^Tourame" „ „ ..................i0,000 12. >00	*
-LaBretagne' ............................... 8>000 9 000	J
'LaGasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 .,
Glavna Agencija: 19 STATEjJTREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki sdplnjejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. nr* iopolndne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. Y.
*LA TOUKAINE	27. avg. Q08.*LA PROVENCE	1. okt. 19B8.
La Gaseogne	3. sept. 1908*LA LORRAINE	8. okt. 1908.
»LA PROVENCE	10. sept. 1908 * LA TOURAINE	15. okt. 1908.
*LA LORRAINE	17. sept. 1908 -LA SAVOIE	22. okt. 1908.
*LA SAVOIE	24. sept. 1908.-LA PROVENCE	29. okt. 1908.
fr
Nižje podpisana r>rit>oro-
čam potojofiiasS.
in Hrvatom svoj........
saloon
107=109 Greenwich Street,
ouoo NEW YORK oooo v katerem točim vedno pivo, doma preŠana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe.............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New Y« rk.
V	w
POSEBNA PLOVTTVA.
Parnik FLORIDE odpluje dne 29. avgusta 1908. Novi parnik na Jta vijaka CHICAGO odpluje dne 5. sept. 1908. Samo kabine H. razreda I
Cena drugega razreda do Havre: 056.M in vi|j*.
iimikn vvfžOC žiiznituti;u6 *m«tj& pz i m. 'rji-.,*
M«	Kozminski, ^eneram <x*tu< z*, t. ..
____" * >ea»>orn St., Chicago.
Važno. Važno,
Važno. Važno.
•
0 C
c >
o
C
CO >
Ni vam treba trpeti. Poskusite Severova družinska zdravila. Ta nikdar ne goljufajo,
ker vselej prineso zdravje.
čistite se redno.
To je prvo in najbolje sredstvo, da človek ostane zdrav in vesel. Votilinice kože se lahko zamaše, ako se ista ne čisti redno, kar bi pa lahko povzročilo zamašenje hlapenja kože in hude bolezni. Telo, ki je bolno na koži ne more delovati kakor po navadi, za to se utrudi pri najložjem delu. Edino sredstvo, ki pomaga ohraniti zdravo kožo je
SEVEROVO ZDRAVILNO MILO.
Poznato je že kot najboljše zdravilo zoper vse nerede kože. Kdo ga je že rabil ga vedno priporoča vsakomur. Vsak je hvaležen za dobroto, ki mu ju je storilo pri rabljenju. Cena 25 centov.
„Ko '.em pokušala več vr.t raznega mila, .em iznašla, da ni nob sno tako dobro kakor je vade. Rabila »em tri kose Vašega mila in moja kož« je tedaj čista in gladka. Z veseljem ga priporočan vsakomur."	Mri. A. MEZLER, 258 Floyd Str., Brooklyn, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku naznanjamo, da je naš zastopnik
Mr. ALOJZIJ ČEŠARK, 59 Union Avenne, Brooklyn, N. Y.,
pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in knjige ter poverjen prejemati denarne pošiljatve, vsled česar ga rojakom najtopleje priporočamo.
FRANK SAKSER CO.
Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zini o m prevlečena z 15 kameni.................
$13.00 $IS.OO
$13.00
z 1 7 kameni....................
Ravno take vrste nre za gospe bolj male (size (i) z 15 kameni kolesovjem Elgin ali Waltham ..
Za blago jamčim.
Priporočam se za narečbo. kajti /gornje cene 80 samo za nekaj časa.
/V1. Pogorelo,
1114 Hey worth Building,	Chicago, 111.
'Naslov za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich.
no.
<
25 N< 3 0
<
tt N< 3 0
PRODAJE SE V VSEH LEKAKNAH.
NE JEMLJITE PODELKOV !

perilo za usta.
Ako hočete imeti zanesljivo antiseptično sredstvo za izpiranje ust, ki odstrani slab dub. otekle ustnice in čeljusti, vnete in boleče ustnice ter gnile zdbe, potem x>oskusite
SEVEROV ANTISKPSOL
in ne bode vam žal. Lahko se tudi rani za izpiranje grla posebno v slučaju bolezni. Tudi se lahko rabi za snažen je nosa in druge nerede teh organov.
Pred nekoliko časom sem « naročil SEVEROV ANTISEPSOL in sem prav zadovoljen i »jim, ker izvrstno de-"L' ,	Prinoroiam e* vsakomur zoper vse nerede za katere je pripravljen. Nikakor ne bodem b*ez njega."
fcffnporocam ga vsa o	h-	j0HN MIST A, 468 S. 19th SL, So. Omaha, Nebr.
pilite po zdravniški nasvet.
Pošljemo s«
plačno.
w. fa Severa Co
CEDAR RAPIDS
IOWA
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Doto* belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrsten tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. .Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj Kg na* rocnrki dopošliejo denar, oaire* ma Money Order. Spoštovanj em
Nik. Radovich,
594 Vermont S L, San Francisco, CsL
NA PRODAJ
NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA
Dobro črno in belo vino od 35 d-45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centom galona.
Reealing 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 gales vina, mora sam posodo plaSatL Drožnlk po $2.50 galon*. Slivovica po $3.00 galona. Pri vež jem naročilu dam popust. Spoštovanjem
STEPHEN JAKJE, Crockett, Oontra Gosta Oo., OaL
Važno. Važno, Važno,
Velika igaloga vina in žganja.
* w	Marija Grill
Prodaja belo vino po........70c. gallon
črno vino po........50c. „
Drožnik 4 galon« za____;.......$11.00
Brinjevec 12 steklenic za........«12.00
ali 4 gal. (sodček) za...........$16.00
Zs obilao naročilo se priporoča
Marija Orlll, 5308 St Clair At©., N. ELt	Qeveland, Ohio.
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerifo,
tako se obrni na Martin Oeršiča, 301-303 K. Northern Ave., Pueblo, Colo,
Tudi naznanjam, da Imam ▼ zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike Sunke itd.
Govorim v vseh slovanskih ?S?»ste se it obOni obisk.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Oregon City, Qreg., in okolici naznanjamo, da je ca tamoi-nji okraj naš pooblaščeni zastopnik
Mr. IE. JUSTIN, 502 Main St., aH P. O. Box 104.
Oregon City, veled česar ga. rojakom prav topli priporočamo.
FRANK BAKffTTR OO., 109 Oreemrich flfc, New Torki X. 1.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom v Rock Springs, Wyo., in okolici naznanjamo, da jo za tamošnje mesto in okraj nai pooblaščeni zastopnik
. Mr. A JUSTIN, P. O. Bok 563, Rock Springs, Wys., ▼sled česar ga za vas pods pav toplo priporočamo.
Frank Sakser Companyjf
NAZNANILO IN PRIPOROČILO. MR. IVAN PAJK, F. O. Bok 126, Oonemangh, Pa.,
jo s nami ▼ si Ml, vsled čosar gsvsan Maj. rojakom Is Onuwnangh, Pa, is okolica toplo nipiniiiisi Dotičaik ima Ml ▼ salogi m
»ftJI
F1ANX BAXmOL OO. ("CHss Naroda.")
Telefon 1279 Rector, N. Y.
Fr. Sakser Co.
(Inkoi~porirana v državi New York.)
109 6REENWIGH STREET,	NEW YORK.
6104 ST. CLAIR AVE. N. E. ■ CLEVELAND, 0.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Vloge izplačuje c. kr. pošrni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti.
Prodaja
originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah.
Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko isfegra plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako iictznanijo dol "od in jih spremimo na parnik.
Kdor hoče biti solidno in brzo postrezen, naj aeizvestno obrne le na
FRANK SAKSER CO.,
169 GREENWICH STREET, NEW YORK.
6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, 0.
V padišahovej send.