TELEFON: OHelscm 3—3878 NO. 260. — 6TEV. 260. GLAS NARODA * List: slovenskih .delavcev" v Amerflri. Enured M Second Clan Matter September 21, 1903, »t the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, TUESDAY, NO VEMBER 6, 1934. — TOREK, 6. NOVEMBRA 1934 = VOLUME XUI. — LETNIK XLH KAKO JE BIL ZASNOVAN ATENTAT NA ALEKSANDRA ZAROTNIKI SO ŽREBALI, IN TREM, KI SO POTEGNILI ČRF^E KROGLICE, JE BILA POVERJENA NALOGA Dr. Povelič je izdelal načrt za umor. — Preiskovalni sodnik je dal beograjskemu poročevalcu nekaj podrobnosti o atentatu. — Francoski poslanik je pzmovno zahteval izročitev dr. Paveliča in Kvaternika. — Uzunovič bo odpotoval iz Beograda. BEOGRAD, Jugoslavija, 5. novembra. — Pre iskovalni sodnik, ki zaslišuje aretirane zarotnike proti življenju kralja Aleksandra, je pariškemu poročevalcu lista "Vreme" podal podrobnosti o umoru, kakor jih je dognala francoska policija. To poročilo se nanaša na izpovedi zaprtih zarotnikov Mijo Kralja, Ivana Radiča in Zvonimira Pospešila. Sodnik je rekel poročevalcu, da je 4. septembra šel v taborišče teroristov v Nagy Kaniszi na Ogrskem posebni odposlanec voditelja hrvatskih revolucionarjev dr. Antona Paveliča. Ta odposlanec je iz Italije od dr. Paveliča prinesel povelja. To povelje je bilo izvršeno takole: Petnajst teroristov je bilo v taborišču razdeljenih v tri skupine po pet. Vsaka skupina je imela | vleči iz vreče, v kateri so bile štiri bele in ena črna i kroglica. Mijo Kraj, Ivan Radič in Zvonimir Pospešil so potegnili črno kroglico, kar je pomenilo, da je' vsak pripravljen umoriti kralja, katerega so tero-j risti obsodili na smrt" že več mesecev prej; oni pa. ki so potegnili bele kroglice, so morali pomaga-1 ti pravim morilcem svoje skupine. I Vlado Georgijev, ki je ustrelil kralja, je odpotoval takoj iz Italije v Curih in od tam v Marseilles s povelji za izvršitev zločina. Miji Kraju je bilo ko-nečno naročeno, da pomaga Georgijevu. 26. septembra so po nadaljnem naročilu dr. Paveliča vsi tri skupine odpotovale v Marseilles preko Budimpešte in Dunaja. V Curihu so se sestali z I Georgijevom in bivšim avstro-ogrskim častnikom I Egonom Kvaternikom. Kvaternik jim je izročil dr. I Paveličeva povelja, s katerim so bili obveščeni, da od njega sprejmejo vsa nadaljna navodila, kot bi prišla naravnost od Paveliča. Vse to so pri zasliševanju izpovedali aretirani a-rentatorji. Atentator Georgijev je živel dolgo vrsto let v Sofiji. Znan je bil po svoji okrutnosti in se je kot tak odlikoval med članstvom VMRO. L. 1 920 je ubil Hadži Dimova, nakar je bil nekaj časa zaprt. L.1930 je zopet zbudil veliko pozornost, ker je ubi! nekega Tumanova. Preiskava se je zavlekla in na kraju so ga oblasti izpustile. Tedaj se je pridružil Vanči Mihajlovu in bil nekaj časa celo njegov šofer. Se tega leta se je napotil v inozemstvo in živel kot emigrant v Budimpešti. Tu je bil dodeljen kot pomočnik Kirilu Grangovu, ko pa se je ta vrnil na Bolgarsko, je Georgijev pristopil k teroristični organizaciji Perčeca in Paveliča. VMRO je bil s to organizacijo v najtesnejših stitkh. Tu je Georgijev prevzel instruktorsko mesto in vadil člane te organizacije v streljanju in metanju bomb. Atentator Georgijev se je rodil v Kamenici na Rodopi Planini v Južni Bolgariji. Starje bil 40 let. Postave je bil visoke in širokih pleč. Bil je močan, podolgovatega nosu, velikih ust in črnih, redkih las. Ta opis se popolnoma strinja s sliko atentatorja, čeprav je ta slika že iz 1. I 925. RIM, Italija, 3. novembra. — Francoski poslanik je v italijanskem zunanjem ministrstvu vložil zahtevo za izročitev dr. Antona Paveliča in Egona Kvaternika, Jci sta bila pred kratkim aretirana v Turinu pod obdolzbo, da sta bila udeležena pri a-tentatu na jugoslovanskega kralja Aleksandra. Kot pravi zunanje ministrstvo glede izročilne za- Farmerjem obljubljajo veliko prosperiteto R00SEEVLT BANČNE VLOGE V HYDE PARKUj OBTEŽILNE ZA Na posestvu svoje druži. HAUPTMANNA ne je predsednik združil delo z razvedrilom. Pri njem je bilo mnogo prijateljev. Hyde Park, N. Y., •>. nov. — Majhna. > knjigami napolnjena sol ta na družinskem domu Kooseveltov na bregu I lul« I in* sede v svoji ina-j li avtomobil, katerega more s' I »osebno pripravo sani voditi! ter se vozi po družinskem posestvu ali pa po dolini Iludso-na na izletne kraje, katere je obiskoval v svoji mladosti. Toda predsednik Roosevelt, kakor njegova soproga rada jesta na prostem. In tako je i nogo«'e najti predsednika s prijatelji okoli kamenite ]>eči kako miljo od hiše. kjer jedo j sendviče in frankfurtarice ter I se z raznimi igrami kratko-j časi jo. 1 O taki priložnosti je posestvo inoriio zastraženo. Veliki in morili volčjaki letajo okrog in straži iz Bele hišo v Wasli-ingtonu pomaga tudi državna polieija. Xikdo ni pripuščen v hišo. rnzun, ee je j>oznnn ali pa je bil povabljen. Vendar pa je na privatni ce-sti. ki vodi do hiše, vedno toliko prometa kot na glavni 11-lici kakega malega mesta, kajti veliko je število prijateljev, katere si je predsednik pridobil v desetletjih svojega bivanja na svojem posestvu ob Iludsonu. PRINČEVA POROKA BO ZELO DRAGA Angleški kralj bo izdal za poroko svojega sina nad $50,000. — Poroka s princes d Marino b o 29. novembra« London, Anglija, ">. nov. — Izmed vseh očetov v Angliji je sedaj najbolj zaposlen kralj Jurij V., ko pripravlja poroko za svojega najmlajšega sina princa Jurija, vojvodo Kent-skega z grško princeso Marino. Poroka se bo vršila dne 29. novembra v westminsterski opatiji. Zaradi te |x>roke kralj nima mnogo več dela, temveč ga bo veljala tudi precej denarja, kajti kralj bo moral poseči v žep po kakih $T>0,(MM), kar bodo znašali stroški pri poroki. V to vsoto pa niso všteti stroški za obleko kraljice Marije, ki jo bo nosila pri poroki in na sprejemih pred poroko in po poroki. Kavno tako bodo posebej plačana darila kralja in kraljice poročnemu paru. Kralj bo kupil vso gospodinjsko posodo, vse perilo in drage kamne. Poleg tega bo kralj izdal $(>">()() za rum in gin za mornarje in za šampanjec za častnike, ki bodo za častno stražo pri poroki. Vojaki pa bodo dobili pivo. Za preproge v westminsterski opatiji bo izdal okoli $20. Državna zakladnica plača samo stroške za kraljevo poroko, za prestolonaslednika in za najstarejšo kraljevo lieer. Pri vseh drugih porokah v k ml je vi družini pa mora stroške plačati kralj iz svojega žepa. Državni pravdnik bo B. Hauptmannove bančne vloge dognal do centa. Hauptmann je baje sprejel celo odkupnin 3. London, Anglija, ">. nov l»n,ti; Izmed vseh Očetov v Angliji je Flemington, N. J., r>. nov. — Državni pravdnik bo proti • Bruno Richardu llauptinannuj uporabil dolge vrste številk iz Ilauptmanovih bančnih knjižic. S tem hoče državni pravdnik \V i len t z dokazati, da je Hauptmann sam prejel odkupnino v znesku $50.0. Kadar je naložil kako majhno vsoto, tedaj je izmenjal kak bankovec v trgovini. • Izvedenci v rokopisu so prepričani, da j<- pismo, katero je odvajalec pustil v sobi Lind-berghovega otroka, napisal Hauptmann. Ker je tudi dr. Condon prepričan, da je bil oni "John", kateremu je na pokopališču v Bronxu izročil odkupnino $.">0,000, je državno pravdništvo prepričano, da bo moglo Hauptmanna poslati na električni stol. DOBRE IZGLEDE IMAJO TISTI, KI SE BAVIJ0 S K0K0ŠJEREJ0 WASHINGTON, D. C., 5. novembra. — S pre- cejšnjim optimizmom gleda poljedelski department v bodočnost. Toda napovedi departmenta ne sežejo Čez I. julij, I 935. Medtem ko računajo na to, da bo povpraševanje po poljedeljskih pridelkih v splošnem malo večje kot pa v preteklih mesecih, se vendar boje, da se bo inozemsko povpraševanje vsled omejitve uvoza v Nemčiji, vsled deflacije v Franciji in raznih drugih okoliščin zmanjšalo. ZAM0RA JE PRIPRAVLJEN NA ODSTOP Španski predsednik je zaradi svojega sina v težavnem položaju.—Voditelj desnice v sedlu. Advertise in in "Cl .AS NARODA' PINT PIVA - ŠTIRI CENTE San Francisco, Cal., 5. nov. Tukajšnji gostilničarji so žareli silno konkurirati med seboj. Sprva so prodajali raso piva po deset centov, nato po osem in j>et, dočini je bilo mogoče danes dobiti ponekod pint piva za štiri cente. DR. ECKENER hteve, bo cela zadeva šla isto pot. katero hodijo sli-čne zahteve v zločinskih slučajih. Prizivno sodišče v Turinu bo glede izročitve izreklo svojo odločitev, nakar bo zadeva izročena v nadaljnje poslovanje pravosodnemu ministrstvu in pravosodni minister bo izdal konečno odločitev. BEOGRAD, Jugoslavija, 5. novembra. — Sredi mirovnih pogajanj med regentskim svetom in voditelji opozicije je bilo naznanjeno, da bo ministrski predsednik Nikola Uzunovič za dalje časa odpotoval iz Beograda. Vsled tega naznanila so nastala domnevanja, da mora Uzunovičeva odsotnost imeti politični povod, ki bo mogoče dovedel do njegovega odstopa. Regentski svet se trudi postaviti kabinet nevtralne koncentracije, v katerem ne bodo zastopani samo Srbi, temveč tudi hrvatske, slovenske in bosanske manjšine. ŠESTSTO FUNTOV TEŽKA ŽENSKA STAR ZAKLAD BLIZU UENINGRADA Ljeningrad, Rusija, 4. nov. — Nek lovec, ki je kopal luknjo, kjer je nameraval postaviti past za lisice, je pri kopanju naletel na zaklad,o katerem se domneva, da ga je v naglici zakopal kak bogat trgovec pre več stoletji. Zaklad je bil najden blizu jezera Ladoga in je bil prenesen v muzej v Ljeningrad. Zaklad se nahaja v bakreni posodi in obstopji iz 11,000 kosov srebrnega denarja ter več sto kosov nek ova nega srebra. Denar je saški, danski, češki in italijanski. Nekateri denar nosi letnice iz 11. stoletja. Gibraltar, r>. novembra. — V zanesljive španske kroge v srebreiH> krsto, pet avtoinobi-ov je bilo }K>hiih veneev hi rož, krsto je neslo v voz in z 'oza osem naj od lične j šili meščanov, pogreba se je pa ude-1 »žila nafl dvajset tisoč oseb. Kaj je napotilo ljudi, tla so priredili notoričnemu zločincu takšen pogreb* Da ho izkazali "zadnjo čast" človeku, čigar vse življenje je bila ena sama, nepregledna sramota f Morda bi kdo mislih da so ga spremljali na za'litji jH»t: iz veselja, ker se je tako nenadoma i>oslovil okrit, je nastala med ljudmi panika, ker \.-ak je hotel odnesti z njegovega groba za spomin par evetov ali že vsaj malo zelenja. PREDSEDNIK IN BANKIRJI Trije faktorji so v sedanjem času v Ameriki merodaj- bankirji, eene in plače. Gospodje na Wall Streetu so "a 1)0 eineanju do za'kljih-ka. n-šetarji in veliki bankirji ter velebankirji enotno fronti. iz katere lahko ialiere predsednik Roosevelt za svoj " ! eameriški team" najboljše moči. Nihče ne ve, če so bankirji resnični politiki, ki zajto h bravajo predsednikovo valuto 10 politiko, ker jim nič ugega ne preostaja, ali če so res prepričani o dobrotah New Deala". Za deželo je nazadnje pač vseeno, če so finančniki ?ega ali onega mnenja, jioglavitno je, Via sodelujejo in da iajo čini večje kredite. Danes so posojila nekakšen življenski sok gospodar--tva. Vprašanje je seveda, če je sedanjo krizo sploh mo-1 roee odstraniti is pomočjo kredjtlov in če je ta življenski .-ok sploh mogoče spraviti v prave žile. Zaeiikrat je seveda največje važnosti, da so bankirji obljubili sodelovanje. Predsednik je obavil, da se lx» v kratkem času vse po-dražilo in da se ;bodo Viola vske plače znatno zvišale. Dvomljivo je, če bodo bankirji s to napovedjo zadovoljni, ker je zanje največjega ]>omena enakomeren gospodarski razvoj ob stalnih cenah. PredstfLnikova napoved pa tudi delavcem ne prija, ker delavci v tekmovanju med cenami in mezdami iter padajočo vrednostjo denarja vedno Vlaleč v ozadju- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tem, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naie dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojasnila en tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se taupno obrnite na nas ta vsa pojasnil Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovoljenje^ potne liste, viteje in sploh vse, kar je ta potovanje potrebno n najhitrejšem času, in kar je glavno, ta uajnpanjšf Nedriavtjani naj ne odlašajo do tadnjega trenutka, ker prodno to dobi is Washing t onei povratno dovoljenje, RE-EN-TMT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj eA brezplačna navodila in B*aot avl jams Yam, da boats poceni m udobno potest. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 We»t 18th Street New York. N. Y. Samomor mladega dijaka pred izključitvijo. 23. oktobra je razburila di-jaštvo mariborske realne gimnazij«' žalostna vest, da si je 14-letni dijak IV. nizreda Av-glist Jelen, stanujoč na Glavnem trgp, pognal iz vojaškega samokresa kroglo v glavo in obležal smrtno zadet. Pogodil se je jako nesrečno, da so izstopili možgani iz lobanje. Mariborski reševalci so ga takoj prepeljali v bolnico, vendar je vsako upanje, da ostane pri življenju zaman. Ozadje te dijaške tragedije je naslednje: 22. oktobra dopoldne so pri nemški uri dijaki skušali protestirati proti profesorju, ki je zaradi tega zapisal Jelena in več tovarišev v razrednieo. Profi-sor se je nato pritožil zaradi nekorektnega vedenja dijakov pri ravnatelju, ki je Jele na in tovariše zaslišal. Fant se je nemara zavedal, da bo naj-brže izključen, ker se je zelo j pregrešil proti disciplinarnemu redu. Popoldne je imel telovadbo, še j »rej pa je tovarišem kazal samokres. Vendar tovariši niso sodili, da namerava kaj slahejra. Po končani telovadbi je odšel v šolsko poslopje in si ua stranišču jh»-gnal kroglo v glavo. Usoden korak pod vlak. Železniško križišče v Cilin-ški ulici je bilo spet prizorišče smrtne sreče. Bilo je malo pred 7. zjutraj, ko se je podala 24-letna Ivana Kvasova od doma. Namenjena je bila v mesto, kjer je imela nekaj o-pravila. l)o žlezniskega prelaza je prišla baš v trenutku, ko je vozil v smeri prot i Kakc-ku dolg tovorni vlak. Železniške zatvorniee so bile tedaj se-ve zaprte, vendar je Kvasova, ne meneč se za to, zlezla spodaj in stopila na progo takoj, ko je oddrdal mimo zadnji vagon. To je postalo za mlado ženo usodno. Nesrečni ca ni slutila, da je vozil za tovornim vlakom na drugem tiru v smeri proti mestu vrhniški osebni vlak, ki prihaja v Ljubljano oh 7.02. Lokomotiva je pograbila svojo žrtev, jo vlekla dobrih 30 m daleč s seboj in jo docela raz-mesarila. Potem šele je vrgla nesrečnico v stran in je truplo obležalo na progi. Požar na Teharju pri Celju. 2K oktobra se je nenadoma pordečilo nebo nad Tcharjem. Kmalu so švignili proti nebu visoki plameni, ki so daleč na okrog ožarcvali vso okolico. Gorel je velik kozolec posestnika Franca Dimca. Na pomoč so prispeli gasilci iz Teharja, Gaberja, Celja in z Babncga z motorkami. Kozolca, ki je imel tri okna, ni bilo mogoče več rešiti. Zgorelo pa je tudi vse seno. žito in poljsko orodje. Rešili so samo en voz. Požrtvovalnim gasilcem je po dveur-nem gašenju us)>elo zadušiti ogenj in preprečiti, da bi se razširila na sosednja poslopja. Skoda je zelo velika, a le v neznatni meri krita z zavarovalnino. Ogenj je bil najbrže pod taknjeu. Dijak Jeza ni z zvezi z atentatorji. Inozemsko in jugoslovansko časopisje jc poročalo, da je bil na Ilolandskeiu aretiran Jeza, po rodu Jugoslovan, ki ni imel potnega lista ter je osumljen. da je v zvezi z atentatorji na pokojnega kralja. Stvar se je pa sedaj že pojasnila ter se je Ugotovilo, d:i je bil vsak sum neupravičen. Jeza je doma iz Ptuja ter študira, je pa tudi slikar. Odšel je z doma letos p<» leti ter se napotil v nekem bo-heniskem goiiu, ki je lasten njegovemu značaju, po svetu brez ]K>tnega lista. Preromal je tako nekaj držav do Iloland-ske, kjer so sedaj aretirali in tudi njabrže že izpustili. Jugoslovanske oblasti so zaslišale tudi njegovega brata v Ptuju ter se je izkazalo, da so bile vse domneve holaudske policije neosnovane. Vinsko leto 1834 in 1934. Slavni kronik Peter Danjko je hil župnik in dekan pri Veliki Nedelji blizu Ormoža od leta 1831 do 1S72. V zanimivi in vzorni kroniki piše tudi to le: Leta 18"»4 je bila cela zima brez snega in tako topla, da so na južni strani hišnega zidov-ja marelice in breskve že v januarju cvetele. V februarju se je začelo v vinogradih ko[»ati. koncem marca je trta jm»gnala lliočlle "obadi*"' — pogunke, 20. aprila so s«» razvijali diči, med 20. in lil), majem so krasno cveteli, v začetku julija so bile jagode mehke, v sredi avgusta v peščenih legali grozdje zrelo, v septembru splošna trgsitov. Vino j«» hihi sladko bolj kakor nn»d, a je kmalu po cvetju dobilo okus pristnega žganja; v južnoleže-čih toplih kleteh in vsled nepravilnega ravnanja se je mnogo vina pokvarilo, ui bilo vy.it-no. Ako si dobro ohranjen«) vi no pri ognju segrel in na površju vžgal, je gorelo s plavim plamenom". Tudi letos imajo nekatera vina 2."> do 2* stopinj sladkorja. Mrtvo so našli blizu (Jlogovice Perat Marijo, ki je bila vdova in je hodila delat kmetom. Prejšnji dan je delala ua tilogovici. Zvečer j<-šla domov v Št. Vid pri Stični, svetila si je s trsko, ker j«* bilo tema. Luč ji je pa ugasnila in 1 Midi a v nek jarek ter si pri |Kidcu zlomila tilnik. Bila je šele 59 let stara. Krave požrle 10,000 Din. Posestnik Miha Završau v Selu pri Krmelju je krmil živino. Pri sebi je imel deset tisočakov, ki jih je dobil za njivo, katero je prejšnji dan prodal, da plača dolgove. Ko je čez dve uri hotel prešteti denar, ga ni bilo nikjer. Preiskal je vse okrog hiše, a zastonj. Nazadnje je šel j »ogledat še v hlev in tam je videl, kako požirajo krave med krmo zadnje kose bankovcev po tisoč dinarjev. Dopisu BLAZNIKOVE Pratike za leto 1935 IMAMO V ZALOGI Cena 25c s poštnino vred. V kratkem bo gotov Slovensko-Amerikanski KOLEDAR za 1. 1935 Cena' 50c - I "Glas Naroda" 2X6 West 18th Street New York, N. Y. Peter Zgaga TAJNE ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA. KJE JE Joh&n Sejek, doma v Zatični in pred 29. lpti je bil nekje v M inn. Prosim cenjene rojake, kdor kaj ve o njem, naj mi sporoči, za kar se vnaprej zahvaljujem. £ran£i£]jca p?beljak, c\0 Glas Naroda, 216 18. Street, New York, N. Y. (2x) New York, N. Y. , Mnogo j«' slovenskih pevskih društev po Združenih državah, kar je dokaz, da imamo Slovnici veselje, pa tudi s|m>-sobnost za petje. Pesmi so odmev naših občutkov in odsev naše duše. In z njihovo lepoto se moremo postaviti pred vsakim narodom, kajti naša pesem s svojo milino prekaša pesem vsakega drugega naroda. Zato jo tudi tako zelo ljubimo in smo na njo ponosni «n zato tudi imamo svoja pevska društva po vseli naselbinah, kjer prebiva le majhna peščica naših rojakov. Pevska društva pa imajo križevo pot. tudi v času pro-spei itete. Marsikateri dober pevec zapusti društvo iz tega ali ill ugega vzroka in morebiti celo odpotuje v drugo naselbino in vsak član pevskega društva ve. kaka vrzel nastane vsltnl tejra pri pevskem zboru. Mnogo društev pa j«' zlasti v času splošne de]»resije bilo prisiljenih prenehati s svojim delovanjem v veliko žalost jiev-cev in naklonjenega občinstva. "Slovan*' v Brooklynu se more prištevati med ona jh-v-ska društva, ki je srečno preneslo vse težil ve in težke razmere, tako da obhaja IS. novembra t. 1. dvajsetletnico svojega obstoja. "Slovan** s | h »nosom zre na pretekla l«'t;i svojega uspešnega delovanja. *4Slovan" se zavedi!. dii si je pridobil naklonjenost slovenskega občinstva v ti renter Xe\v Yorku, kajti vedno velika udeležba pri njegovih prireditvah je temu doka/.. In "Slovanovj " |»e\vi znajo ceniti lo naklonjenost in so našim rojakom za njo iz srca hvaležnih Ta naklonjenost pa nas tudi bodri, da neumorno delujemo na pevskem polju in skušamo nuditi svojim prijateljem poleg ubranega petja tudi splošno zabav«.. Zavedajoč se svoje dolžnosti do cenjenega občinstva, se je "Slovan" tudi za predstoječo proslavo svoje dvajsetletnice kiir najbolj potrudil in se ni ustrašil ni kitk i h žrtev. V svoj program smo vpletli več najnovejših skladb in poleg tega že tudi nekoliko starejšo, toda nad vse lepo in veličastno pesem "Cigani**, katero bo izvajalni s spremi jeva njem orkestra. Višek proslave pa bo izvirna spevoigra odličnega slovenskega skladatelja Vinkota Vo-dopivca "Kovačev študent*'. Vsebina je povzeta iz vaškega in dijaškega življenja. Vaški kovne pošlje svojega "nadebudnega" sin v šole v mesto. Sinkotu pa knjige ne diše posebno in mnogo rajše vese-Ijači po gostilnah. Očetu piše, kako se mu slabo godi. Oče ga c > bi sče v mestu, pa ga ne naj- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU W JUGOSLAVIJO V ITALIJO Zrn S tJM .......... Din. 1«W Za $ a.35 .......... Lir 100 $5J5 .......... I»in. 200 $18.25 ................... Lir 200 >7-5« .......... Din- $41.GO .......... Ur 500 fl«5 .......... Din. 500 $88.20 .......... Ur 1000 $24.25 .......... Din. 1000 $176.— .......... Lir 2000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NA Y EDEN K VENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI z® izplačilo večjih sneskor kot zgoraj navedeno, bodisi t »«i»trjih all lirah dovolj njeno Se bolje pogoje. (KPI.AČILA V AHKU&KIH DOLARJIH Za izplatila S 5— morate podati . .........I 5.75 $10.— " ..........$10.85 $15.— M " .........$!«._ W - " " ......... $21— - " ..........$41 JU $50.— - *• ..........$5130 Prcjmoik prihaja vrsi-lo ijiz-i^ran tloniov v/. Lr<».-»t i Inc. K«*r on' iz|»rt*vii|i, «> postal *<*ff>s|M>«l ica vzame • lomov, kjer se mora uriti ko-'vaštva. Na njegov dom pa ua jprulrjo obiskat trije njegovi sošolci, vsi že visokošolei, ki so tudi prijatelji vinske kap-; Uic «.. ()('c vst* |H»vabi v. bese-Ulami 44pojli" v uo-[stiliio, kjer jih pogosti. Dijaki ■uapijo 44očetu kovarii" in njc-j^ovemu 4*brlik»'inu sinu*. J \ s«» v lokali "Sluvaiio- ■ v- i 11" * najboljših pevskih iu j i.iiral>kih nun-i, vsl«'«| •"•»•sar mo : i'4'iti«► našim ci-njenlm rojakom ! zagotoviti, zilravili z največjim z;i-dovoljst vom. Lahko reeeino, . novembra ob 1IJJO z\ eeer pel na radio postaji WWRL \ee pesmi ter bo ob tej priliki o;rlašeii;r proslava ihajsetletnice. 11 u< l«'. S pota. št v. sem opazil. ka trgatev koneatia. (Jrozdje se je letos zelo obueslo. Mnoni naši rojaki, med katerimi je tudi obeeznani Stefan .lakše, imajo po vee let staro vino. Tndi letos so ija dosti naprešali ter tra spravili v sod«', ki drže od dva do pet sisoč iralon. Air. .lakše ima fino kapljico, staro nad dvajset let. Pozdrav! Matija Pogorele. Pittsburgh, Pa. Tukaj j«' umrl 1. t. m. ohče znani rojak Lorcne Narode, star 71 let. Bolehal je na paralizi štiri leta. A* Ameriki je bil 4."» let ter ustanovitelj društva sv. Jožefa, št. 12, .1. S. K. .1. in bil zvest elan do smrti pre«i dve leti mu je umrla soproga Terezija, rojena Zupaneie. Tukaj zapušča 4 heere in dva sina. Rojen je bil na Vrhniki nad Ljubljano. Pozdrav; Frank Colarich. Butte, Mont. I (Vajeni g. urednik: Od časa, I kar je bil moj dopis objavljen,' so se «lelavske razmere na Highest Hill in the World" v to-; . liko izboljšale, da smo tudi mnogi samci, oltinicrji, delo dobili v Anaconda rudnikih. < Butte je linijsko mesto v • vseh delavskih ozirili. - j Moj prijatelj Joe Fogina, (>() | let star rojak rad rita v Glas Naroda novice iz Slovenije in Jugoslavije. Za preči t an list Glas Narodu mi je prinesel par glažkov raki je. Miss Korajža se je smejala, jaz sem pa rekel: Živio! Človek. Nikar se ne ustraši. Marjan-ca, moja razprava tu* bo .splošna, pa i* boni pa razpravljal i/.-kljn eno le o medenih tednih. Ker so sladki, jim pravijo, da so medeni in imajo torej ime j »o treh najslajših stvareh, kar jih pozna naš narod: cuker, m«*d, tržaške fiirc. Kako «lolgo trajajo in***l*>iii tetini, ni doslej še noben znanstvenik ugotovil. Običajno trn jajo štiri tedne po poroki. Ponekod malo več ali malo manj. Nekateri zakonci so pa preveč volčji in požrešni ter -e medenih tednov /.*■ zdavnaj pred poroko liaužijcjo. Medeni tedni pa niso vedno tak >ladki kot bi kdo domneval. Nevestin jok jih kali v pričetku, ko se pa nevesta p<> tolaži, začne ženin preklinjati svojo nesrečno usodo. Toda nevesta ga običajno potolaži, in zabile mladi mož jziiifs preklinjati šele potem, ko so m«*«leni tedni že zdavnaj končani. Neveste so namreč za takšen slučaj pripravljene ter imajo j na razpolago vsepolno tehtnih i izgovorov, ki jim ženin seve da slepo ne verjame, vemlar ga pa za nekaj časa potolažijo. Znaeiluo je tudi. da medeni i tedni ne minejo pri obeh hkra ti. Vč. sj 11 ji je pa J samo dva poljuba vrnil liame-! sto treh. Strašno se ji je zmračilo lice in vsa obupana je bruhnila v jok. — oh. saj veni, da ine nimaš | rad — je jecala. Doslej >i mi vsako jutro prisegal, da si /. menoj v devetih nebesih, «la-nes mi pa še vseh poljubov nisi vrnil. Oh, sa j vem, da me nimaš več rad. On je pa odložil časopis ter je začel govoriti resno in M nedelj In praxnlfcoT._ Oovial bfaa podplaa in oortmosU ae ne priobčil jejo. Denar naj m blagovoli (oHlIatl po Hooaj Order. Pil spremembi kraja naročnikov, proetmo, da ■ aypi t»dl pcajinjo bivaliaCe naananl. da hitreje najdemo naaiornlka. HLA8 N1BOOA-, Slf W. Wh plreet. Now Y«k, N. I. Tdephma: CHelaea 3—9878_ I «GU» Naroda" ~|1 — _Owd ud PnbUahad by • fJTDOC PUBLISHING COMPANY CA Ootpofattoa) toufatm at the wnwnrtoi and add rawm of above oCfleata: nam a*—. ihwih al Mw^tm, New York oty, N. 1, -GLA8 NARODA" ____(Voice et the People)___ _tammS Bimj Day Except Sunday" and Holidays «« O L A 8 NARODA' NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBBft 6, 1934 T^E LARGEST SLOVENE DAILY in U. g. jL KRATKA DNEVNA ZGODBA » v; 7, z" /M .V TEL t: J MOM KOM ASOV: ŠTETJE OTROK l*o stri ju živine, kateri* • It -1 so |Hjziu*jt? <>o >»• šoloobvezni. Knu»tje, ki so stali v šoli, temni in zakajeni kakor v kak sni kopalnici, so m* nemo ^pogledali. 44 Kaj? Otroke «• otroke." ' "Da, «• niso dovršili |>:-ir jra leta posebej in oni pud *•«•«! milil Molil Zopet za-e. tiled«' ostalih seznama ne rabimo. — St<* razumeli V* Vsi so mol«'*«* oh-tali. "V ostalem pa bomo lioiliii po hišah in jih tam popisovali, ker sicer vrair vedi, kaj \ s«» bi napisali, «"*esar 'iiiluV m* bi ra-zunn'1. S«'stan«'k zaključujem.'" "Oprostite mi, prosim, da vprašam, zakaj j«' to potrebno," j«' vprašal neki kramar, član vaškejra -v«*ta. "Za statits'h"in* in jmmIu^o-ške Tiauieiie, pot«*m pa priile'i; nove odredbe," j«' rekel mož -papirjem, ne «la bi s«* ozrl v kramarja, in začel pot«*m. ka kor kakšen sodnik, ki j«» pravkar razglasil sodbo, pn»li ka t«-ri ni m»l>enc<£a priziva, poigrali papirje, raztresene po mizi. "Prišli bost«- sp«-t in vzeli... Kedaj le bo temu konec!** "Tako, sedaj Jaliko afiv^te, da takoj spravite v red otroke!** Ko s«> prišle žene kmetov iz šole, so kot za stavo zdirjalc po eestali s tako osuplimi obm-zi, da s«» kmetje, vozeč s«« mimo na svojih cizali (»Ivokolni-eali), ustavljali svoje konje iu prestrašeno buljili uaoko 1 i, prav kak«»r «la slišijo plat zv« ita. "< 'isto neumna sem in ne vem, kaj naj z njim počnem/' se je zaslišal ženski j«* spremljal kramar, prišla, raz jrmila v neki hiši po mizi svoje papirje in bolela delati svoje zapUk«', j«* i/.kazaln. «i:i je ia hišji l»r«-z olink. Ti.-t roka. Nekajkrat, to«U» z«* I o p'>-reilkniiia, so našli več j«- otrok«', stare »ivaiiajst let. *' Kak«» je to, «la nima Iu iiiln"*«' otr«»k .'" "Kako pa naj jih prehranjujemo.' Najprej j«- bila voj na in potem... " "To«Ia, k«lo s«» poiem t;.m-kaj ilere ?" "T«» j«- pri sox-ili. I>nt in-ška.** "Siih-mim: nih«'«' v vasi nima majhnih otrok; oiiktnl le neki poteni prihaja to vpitje '** *'M«»l: oglasil nekdo iz množice, j ki j«* molče š«*l za komisijo, i Kdiuo pri Kuznetički so na-1 šli šest otrok. K«> je komisija J vstopila, j«* našla na tleli sede-čo starko, ki je iskala uši na najstarejšem fantu, starem se-«l«'in l«'t. "Njo so pa zalotili," je ke.'" je vprašal začude-| ni kramar neko mla«lo ženo. j Divje se j«- zastnnela vanj, stisnila pest pod predpasnikom in sovražno odgovorila: ".laz jih sploh nisem imela, oni so sesi rini." '*Yrafc v«*di, kaj liaj to jk>-metii,*' j«* «l«*jal kramar in skomignil z rameni. "To s«* pa n i izplačalo." je r«-k"l tuji mož in *■«• «>zrl po papirju. Ko j«> vstopila komisija v kramarjevo hišo, da popije čaj, >«• je «|«*h» po |m»I jiii z visoko konopljo znova začelo. Mnoge so vlekle zibelke nazaj v hiše, «lrui?e s«i kakor obstnlene t«*ka-!■• po konoplji, lr«'tj«' }»a vpil«' /.a njimi: "Kaj <-«,|»tal«- po t n ji 11 uji-valij" "Zgubila sem, ali si moreš misliti, >voj«*ga malega. (Mi n«»-b«*ški o«-«*, saj s«'in ga vendar po|«»žila tukaj ob p«»ti." ** Morale I »i jih položiti vs<-na kup, ker smo jih pa po skrivale na različnih krajih, jil. s«'d;ij -ploh ne lnorenm ve«-najti. In kako so konoplj«* raz teptiili, ti potepin«*! !** "Tu j«* š«' «'ii otrok,** j«* vpil n«-k«l«» z drugega kraja. Neka kmetiea j«» planila tja. t«»«la s«*, vijoč r«»k«* v obupu, tii-koj sp«-t vinila. "Ta ni moj... Moj ima rdečo kapico "Ta nadloga se je vsa raz-kobacala po ktHioplji." "Kam t«* j«' le šment nes«»l f Posa«lila -«mii t«* s«*mle, ti «lala «Mi«M'lj v usta. iu bi vendar lahko tukaj mirno sedel, ti sit n«-ž." ŽELEZNA PLJUČA" SE IMENUJE APARAT ki se ga poslužujejo v bolniimici v Oakland, (*al., da obdrže pri življenju setlemnajstlet-npgft Baymonda Rambo. Fant leži v aparatu že pet mesecev, in zdravniki upajo, «lii rnn bodo rešili življenje. "Le počakaj, dobiš jih s krepelcem, ne bodo ti odšle," je govorila zopet druga km«:-ticn. Držala je za roko triletnega dečka, ki je upirajo ^e in držeč roko pre«l očmi, šel za njo in kremžil usta, pripravljen, !: že več ne prideš,*' j«; dejala neka mlada mati, držeč svojega malega v naročju. "Mar se pri tem ti kaj utrudiš: vzaineš zibel po«i pazduho pa greš, ali poglej mene: dva imam v -naročju, «lva so mi obesita za krilo in še soi i enega izgubila!" "Da, toda dobro smo le napravile. Takrat nas je začilo, ko so šteli živino. Komaj pet minut j«* trajalo!" Vse so bile zadovoljne. Kuziictmka j<* sedela v travi p«>leg vodarjeve hiše in vpila, «la bi seje nebo usmililo: popisali so ji vs«' otroke, prehitel; so jo. Ostali pa so stali okoli nje in jo opazovali. "Njej j«» pa slaba predla," j«' «l«'jal nekdo. "Drugič s«- bo ž«* pazila. (.V-lo kopieo jih j«* spravila na sv«'t, pa misli, «|a mora tako biti... Ne, bratec, z«laj so drugi časi.** 4 * Toda, «V smo o«lkrit i, j«' bilo z otroei le «l«»sti lažje kot z živino. (V se «>tr«i«*i nekoIik«> "GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino • Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to I lahko stori. Naročnina | za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-| šil jamo. razlezejo, ni niti tako velika • nesreča. (V pa vlečeš za povo-'dec leto starega bika in ti koga pobode, «Ui mu stopijo oči iz črepinje. .. !** *'Da, z otroki je bi 1«» pa r«>s veliko lažje..." "Takrat so pa odvedli s seboj cel trop živine." 44In tudi tako lianaglo'- so prišli, da nisi imel časa premisliti." i Xa vsaki cesti se j«* pokazal kramar. 44 Vsi, ki so prijavili svoje o troke, naj pridejo v soboto v mesto." Kakor pr«»ti svoji volji s«» p«»irle«hili vsi Kuzuetičko. 44 In kaj bo tam I "Dobili bodo podporo za o-! troke. Obleke, čevlje..." ! Trenutek so vsi stali. Xapo-f sle«l pa je nek«h> jezilo pljunil j in rekel: 4,\"ražje j«- t«> življenj«', nikdar človek ne v«', kaj naj sto-! ri." I Tmla še v«*«1ihi so stali «»k«»li Kuziu-tičke in j<> blagrovali: bila je eilina, ki se ni zinotiln. (M.IX) NADLOGE V EGIPTU Kvropa si ne more predstavljati pravega pojma o strahotah, ki jih je povzročila letošnja suša v Zed in jenih državah. Iz mnogih ozemelj so so i morali ljudje celo izs«'liti, t«-ga, «la se j vijo z vprašanjem, kakšne s<>j lnogl.e biti ]>osledice velikih j suš v starih časih. Pri tem n- ' našli tudi novo razlago za egiptovske nadlog«-, o katerih naiiL j»oroča sv«»t«j pismo. T«' nadloge se da« h) pojasniti sin n o kot po-le«liea velike sušo. Sveto pismo govori o o gronmih rojih kobilic, ki so u-ničile za«lnjo r.ist. To je pojav, ki ga lahko še danes vedno znova opazujemo v zvezi s periodami suše. Tudi'slovita "egiptovska tema" ni mogla biti ni-" »Irni^'ira n«'^o posle«liea velikanskih oblakov prahu in peska. ki so jih »Ivigali viharji z izsušenih tal. Nekaj čisto podobnega se je zgodilo, kakor znano, letos v Ameriki. "Kri", ki j«- polnila Nil, je imel svoj vzrok bržkone v tem, «la s«» s«« v vročini na silovit način razmnožile neke nleče alge, ki so tu« 1 i v naših časi't Poziv! Povesti in Romani: Agitator (Kersnik) bn«. ______________J8* Andrej Ilofer ________________________________Si BeoeSka fedeževalki .......................JIS Be Ig rit j ski biser .................................35 Beli mecesen __________________________40 Bele ne*i, mali juuak ......................M Boiifno darovi _______________________________jfs Božja pot na Bleda........................JS9 Božja pot na Šmarni gori----------M Cankar: Grrinik I^enard, broA. ___________70 Mimo iifljraja _____________________M MoJe življenje _________________.75 Romantične duše _______________ Balkaoako-TurUw vojska ----------------M Balkansaa vojaka, a sllksial ....—25 Boj in zanga, povesi ____________________tO Blagajna Velikega vojvode ----------M Burska vojska ------------------------49 Beat in dnevnik---------------M Čarovnica ------------------------------,25 Cvetina Bor o g rajska ..............—.45 Čebelica __________________________________25 Črtice iz življenja na kmetih ______35 Drobiž, in razne povesti — Spisal UJlčliiflki ----------------.541 Dekle Eliza _____________________________4« Dalmatinske povesti ___________________-35 Dolga roka--------------------------------------J59 Do Ohrida in Bitolja ___________________.75 Doli z orožjem -----------------------5t Dve sliki: — Njivo; Starka ______(Meško) _______________________________-CO Devica Orleanska ..............................50 Duhovni bo) ____________________________—JS9 Dedek je pravil; Marinka in ikra-teljeki________________40 Elizabeta __________________________35 Fabijola ali eekev v Katakombah____45 Fran Baron Trenk________________________~35 Filozofsko zgodbo __________________________60 Fra Diavoro _________________________50 Goispodarica sveta _____________________40 Gostilne v stari LJuklJnnl _______________.60 Grfka Mytoiogija--------------------1.— Gusarji __________________________________75 Gusar v oblakih ____________________80 Hodil Mural (Tolstoj) -----------40 (lektorjev me* __________f_______________50 Hedvika ____________________________________40 Hudi časi. Blage duie. veseloigra .75 Helena (Kmetova) _____________________40 Hudo Brezdno (11. s*.) ---------JS Bumorske, Groteske in 8atlro , vezano .................... ..... —00 broil rs no____________—.60 Izlet C. Brooffea___________L—1-20 Ubrani aplsi dr. H Doleaca__________M (s tajnosti pri rode .......——.............. ls msdernega sve^a, trdo ves. —1.60 Izbrani spisi dr. Ivan Mcae-'ager: 2 zvezka____J___1—1—.___lil IgraCko, broil rano-------80 Uiaioc------n 2S?Ib Milka (00 otroke)-------H Izdajanje lista je t zrozl m velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili« da jih počakamo, saco naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "O. H." izvor znanega pojava "krvnega dežja". Žabja nadloga j«* ttmljiva. Vode so sušile in velike množine žali ter rib s-.» ostale na snliein, tam poginile in gnile. Posledica so bili spet liinšji roji, o katerih govori sveto pismo, a da so morali pomanjkanje vode, inrees in druge nadloge pri tedanjem stanju higiene povzročiti bolezni in kn^:«*, ni nir rudnega, >aj so iiiH-le letos < <-l<» v ultra-nioderni Ameriki podobne po-slediee. Baš med otroki je lega r kosil diajliuje, a je bilo umiranje prvorojencev, o k:».-tereni govori biblija. Končno se tudi odhod židovskega ljudstva iz nesrečne dežele da prav naravno razložiti z vsemi temi momenti. <'e so ;>c letos v bo-gati Ameriki morali seliti ti-SfMM farmarjev v boIjs«» kraje, koliko bolj so morula v tctlsi-jijih časih cela ljudstvu nu pot. i In si poiščejo novih liosti za življenje. ^^ Kako so sem jaz tikal (AlvSovec) I. irezek { ! Kako sem se jai likal (Alešovec) —5, ...SO .00 00 t Krvna osveta 25 1 Kmetki punt < Šenoa > MOŽ, KI JE FILM AL ATEN-j TAT V MARSE1LIU, UMRL Filmski operator beeombs j j<* 1'ilmal sprejem kralja Alek-| snndrn v Mar>eillu. Mesto j sprejema je v je! na filmski trak strašni atentat. Decombs je bil med atentatom v smrtni nevarnosti, saj so atentatorje-ve krogle švigale tudi okrog njega. Ko ><■ je vrnil v Pariz, mu ji* postalo nenadno slabo. Prepeljali so ua v bolnišnico, kjer pa je kmalu umrl. Zadela ga j«4 možganska kaj). Kaj se je __35 : Kara k i ! Križev pot patra Kupljenlka ; Kaj se je izmislil dr. Oks Levstikovi zbrani spisi .40 j L .35, POTRES NA ZAPADU Seattle, Wash., 4. novembra. — Kmalu po velikem viharju, ki je divjal ob pacifiški obali, je lahen potres pretresel severozapiulni del države "Washington. Vsled potresa, ki je trajal dve minuti, se je tresla kuhinjska posoda iu ljudje so se zbudili iz spanja. O kaki škodi ni nikakili poročil. Potres so čutili v Seattle, Mount Vernon, Tacouia, Bremerton, Belling-ham, Skykomish, Sedro, Woo-• lev in Concrete. Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 Weat 18th Stmfc. New York V MEHIKI BODO ZAPRLI VSE CERKVE Mexico City, Mehika, 4. novembra. — Politični opazovalci pravijo, da bo preiskava jrlede obdolžbe, da so katoličani nameravali z oboroženo silo strmoglaviti sedanjo mehiško vlado, imela za posledico, da bodo v Mehiki zaprte vse cer-ke, vsi duhovniki pa izgnani iz dežele. r To olxlolzbo jo dvignil predsednik Rodriguez ter je naročil generalnemu pravdniku, da zadevo preišče. Katoliški voditelji, med njimi tudi uaškof Pascutal l)iaz, odločno zani-kujeta tako namero. | Jernat Zmagovat. Med plazovi ________50 | j Jutri (»trug) trdo Tea ____________________.75 | brofi.___________________________<(0 Jorfif«vi spisi: Popolna Izdaja vseh 10 z\ezkoT. lepo vezanih ____________________________lto.— 6. zvr-z«k: Ur. Zober — Togaoer brošira do ________________________.15 Juan i.Mseriji (Povesti Iz Spaunkega življenja------------------------- Kako s« sem jaz tikal < Alešovec) I. zrezek ................M i ! Kako sem se jai likal (Alešovec) 12. _____________N i Kako sem se laz likal (AleSovec ( III. zvezek __________.6« j Korejska brata, poTest iz m I si Jonov t Koreji_______________________________M J Krvna osveta ___________________________3# 1 Kaiefki punt (Šenoa I....................6« Kuhinja pri kraljici gosji noiirl ..-58 Kaj se je Mark ara sanjalo —_____-25 : Kazaki .......................................M ' Križev pot patra Kupljenlka ______70 , Kaj se je izmislil dr. Oks _____________45 j Levstikovi zbrani spisi _________________M i 1 1. zv. Pesmi; Odo in elegije; Sonet je; Romance, balade in i legende; Tolmač (Leiatik ______70 j 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemiko _______________71 Ljubljanske slike. Hišni Ustnik, Trgovec. Kujičijakl stražnik. Uradnik, Joztfnl doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natokarca, 1 Duhovnik, Itd---------------------------.65 ; Lucifer ..........................................L« i Marjetica ______________________________J6$ Materina žrtev .............................J59 Mojo življenje ________________________________75 Mali Lord ......................................80 Miljonar brez denarja__________________.75 i Maron, krščanski deček is Libanona ________________________________________JB5 Mladih zanikernežov lastni živo- topts ___________________________________.75 ! Mlinarjev Janez --------------------M I Musolino_____________________________________.40 I Mrtvi (iostač ______________________________35 I Mali Klatež ................................7« Mesija ______________________________________50 I Malenkosti (Ivan Alhrecbti ........J85 } i I Mladim srcem. Zbirka povesti za sloveuska mladino ................J........JSS Možje..............................................1.59 Na različnih potih _________________40 Notarjev nos, humoreska ______-...........35 Narod, Li izmira ______________________________.4« Naša vas, II, dol, 9 povesti-------------30 Nova Erotika, trdo ve*___________70 Naša leta. t rti a vez _______________________70 broširana_______________________________ Na Indijskih otokih............................M Naši ljudje..........................................40 Nekaj iz ruske zgodovina...................35 Na krvavih poljanah. Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega |>olka....................1.50 Ob 50 letnici I>r. Janeza E. Kreka —25 Onkraj pragozda________________________Bi Odkritje Amerike, trdo vezano ______II mehko vezala ........................_5# Praprečanovo zgodbe ___________________..S5 Pasti in zanki ____________________________25 Pater Kajetan .............................1.—j Pingvinski olok ____________________________661 Pravica kladiva ..................................^6 Pabirki iz Roža (Albrecht) ...........J!5 Pariški zlatar ..................................„...35; Prihajač, i>ovest ...................-.........66' 'ožigaloc..............................................iS Povesti, pesmi v proaf (Baudelaire) trdo vezano ................................1.— Po strani klobuk ___________________________.56 Plat kvona ....................................461 Pri stricu ...............................—____66 i Prst božji .........................................JV | Palria. povest iz Irske junaSke d' b- ...........................................86' l'o gorah in dolinah ...........................80 Pol litra vipavca _________________________.......66 Poslednji Mehikanec ...........................36 Pravljice H. M ajar ...........................„36 Predtržani, 1'rešern In drugi svetniki v gramofonu ........................iS Prigodbe čebelice Maje, trda vea 1.— 1*1 ice selivke, trda vez.........................75 Pred nevihto .....................................35 Popotniki ............................................66 Poznava Boga ..._____.... ...............m......«36 Pirhi ...................................................36 rnvodenj _____________________________________.30 Praški jiidek _____________________________________JSS Prisega Huronskega glavarja ______J&9 Pravi ji-e in pripovedke (KoSntnlkl 1. zvezek ...______.........................46 < 2. zvezek ..............—.——„„.„.46, l Prvič med Indijanci_________________„...31. Preganjanje indijanskih mlsjonar- j jev___________________________________16 Robinzon ___________________________________36 Robinzon Crusoe..............................60 Itevoliirijs na Portugalskem ........„30 Rdeča in bela vrtnica, povest „.—.36 Rdeča megla ...................................76 Slovenski šaljivec _________________________„40 Slovenski Robinzon, trd. vez.........„75 Stric Tomova koča _____________________.JI Sueški invalid...............................„„..35 Skozi širno Indijo -----------------.„....„50 Sanjska knjigs, mala__________________00 Sanjska knjiga, velika _____________JI Sanjska knjiga, (Arabska) ________1.50 Spomini Jugoslovanskega dobro-voljca, 1014—1918 _________________ ODA" NEW YORK, TUESDAY, NOVEMBER 6, 1934 gora leze... ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: L* H. 13 THE LARGEST SLOVENE DAILY In P. 8. A Naznanilo Sorodnikom in prijateljem naznanjava. cili. Karolina se prime za prsi, kot bi ji te besede zasadilo bodalo v srce. — Tone! Nikar me tako ne žali! To lM-sede iKimirijo Purčeleraj, kot bi mu bila zakričala v obraz največjo očitanje. Purčeler stisne posti. — Jaz sem ti kaj naredil ? Jaz! Tako! Kaj pa delajo m.*-Ili! To jo vse neumnost! Kaj ne? Planiti neumnost' — T«sla. Tone! — Mir hočem imeti! In če zlepa no morem priti do miru, si znam pomagati. — Jezno in trdo prime Karolinino roko in j«? vleče k vratom. — Oče nebeški! Tone! ~ Tako! Purčeler odpre vrata in porine svojo ženo na — S stopnicah navzdol. V vezi ga sreča stara dekla s skledo v roki. — Ti »da gospod! Kam pa? Prinašam divjačino. __ IVs jo naj požre! Da bo tudi imel enkrat dober dau baj ima tudi boljše kot jHz! Purčeler gre iz hiše. gre naglo čez vrt in bi se na cesti skoro zadel ob Cilko, ki jo prišla domov, s svoje večerne zabave — seveda so ji ni prav nič mudilo, da bi svojemu ffosix,-darju napravila prostor in Purčeler jo odrine s komolcem. — Stran )>ojdi! Cilka na kaj takega na bila navajena, ga debelo pogleda, gleda nekaj easa za njim in se zasmeje. O, fantiček! Danes si je gotovo zopet na svoji ženi zlomil zob! Z naprej sklonjeno glavo in z rokami v žepih gre Purčeler po megleni cesti. Enkrat jiostane in stisne pesti, zopet prične naglo korakati in si ]»otisne klobuk nazaj, kot bi mu bilo sojmmo. — To mi je napravil samo iz zlobnosti, ker je moj rjaveč premagal njegovega belca! — Tej misli so pri druži še dru-ga, ki jo |»otolažila njegovo najmučnojšo skrb: — K, kaj! Imam še četrt leta čas! In če mi pivovarnar ne da denarja, mi ga bo dal kdo drugi. Seveda bo treba zopet nekaj tisočakov pridejati. Vzdih ne, toda njegov korak je počasnejši. Sedaj ima zopet ušesa za pozdrave ljudi, ki ga srečava-jo na tihi oesti. Tn ko gre mimo hiš, gleda v razsvetljena okna, katerih svetloba se je razlivala v mogli. Pot do gostilne ga pelje mimo Daksenove kovač nice, Vsa i okna so eraa. toda vrata hi.se in kovaenice so na stežaj odpr-ta iu v temni delavnici še tli ugajujoči ogenj in v njegovi svetlobi se še vedno blesti svetlo nakovalo. i Purčeler stopi na prag iti zakliee: — Kj, Žorž! — Nobe-! nega odgovora. — Najbrže Še ni doma! — Purčeler se vr j ne na cesto. Toda misel na prazno hišo brez varuha ga žene nazaj. — No. tak človek, kot ta Žoržj! Potepa se po gorah! lil njegov pomočnik, ta lump, sedi seveda v gostilni in popiva! Vrata pa pusto odprta, da vsakdo more odnesti, kar se mu poljubi. Med tem samogovorom zapre Purčeler hišna vrata, zapre dvojna vrata kovaenice in v prepričanju, da je za vesele-ga Žorža napravil dobro delo, gre svojo pot dalje. _ (Dalje prihodnjič.) Strahovit roparski napad. 1 Ko je pred kratkim padel največji razbojnik jxivojnegsi časa. Ivan Babojič, se je v resnici oddahnilo vse Pomoravje. Toda ostal ji* živ njegov tovariš Draža Gligorijevič, ki ga varnostne oblasti niso mogle vjeti vkljub neprestanemu naj vnet ejšoum zasledovanju. Sedaj pa s«' je ta krvoločni razbojnik pojavil s tolpo štirih roparskih pajdašev v Ilomo- Iju. Pred kratkim se je družina imovitega kmeta Milisava Stamatoviea v vasi Hibarju vsedla za mizo, da bi večerja-la. Na dvorišču so zalajali psi. toda ljudje niso slutili nič hudega in nihče ni vstal izza mize. Tedaj pa so se hrupno odprla vrata m v sobo »o planili trije od nog do glave oboroženi možje s karahinkami, naperjenimi na ljudi za mizo. Dva razbojnika pa sta ostala zunaj na straži. Niša stoji precej na samem, čisto na koncu vasi. pa so bili razbojniki tako prepričani, da bodo lahko nemoteni opravili svoj zločinski posel. Seveda se v hiši nihče ni u-pal goniti, ko je eden izmeti razbojnikov zahteval, naj mu gospodar izroči denar. Razbojniki so zvezali vse ljudi v hiši, izvzemši starejšega domačega sina Kadoja. kateremu se je |»osrečilo skočiti i/, hiše iu ste ei v vas. Medtem so vsi zvo-zauci morali leči na tla, kjer jih je stražil razbojnik s kara-binko v rokah, ostala dva sta pa odvedla gospodarja in go-sj m m litijo v drugo sobo, kjer sta ju začela strahovito biti s puškinimi kopiti in zbadati /. noži, da bi izsilila tako od njih izpove«!, kje >e nahaja denar. Ker se je gospodar naposled onesvestil, a žena tudi ni hotela ničesar povedati, je eden razbojnikov pograbil desetletnega otroka, ga stisnil med kolena iu mu nastavil nož na grlo, češ: "Denar, ali pa pade glava!" Tedaj je Žena povedala, kje so cekini in nekaj sre lunine. Toda to jim ni zadostovalo. Začeli so jo zopet biti s puškinimi kopiti, dokler se tudi ona ni zgrudila brez zavesti na tla. Razbojniki so nato prevrnili vso hišo in iz neko shrambe vzeli še (>(Hl dinarjev v papirju in približno ravno toliko v starem srebru. (i os] »oda rje v sin Radoje je medtem obvestil vaščane o napadu. Posebno odločen se jo pokazal tu Milan Krn nič. ko je izvedel za napad, pograbil j karabinko. oblečen skočil v M lavo in jo preplaval ter začel streljati razbojniki, ki so tedaj, pač sluteč, da kmalu pridejo vaščani, nagrabili v hiši razne obleke in perila, vse skupaj uatovorili gospodarjevi si-nahi, jo prisilili, da je šla ž njimi in pobe/mili. 1'čitelj je streljal za njimi, toda bilo jo že pretemno. da hi bil mogel koga zadeti. Razbojniki so tako ušli in so naposled izpustili tudi ulto^o žensko, o obriti dobro spoznali Draga Gligorijeviea. tovariša Babejičevega, pred katerim se sedaj trese v strahu vse lloinolje. Nenavadno sleparijo z zemljiščem i so dla in karte pišite na — SLOVENIC publishing co. I LE0 ZAKRAJŠEK TRAVEL. BUREAU GENERAL TRAVEL SERVICE, Inc 216 West 18th St.. New York City | 302 East 72nd St.. New York City cJreoeJx oQjie SLADKE JEDI BOŽIČNI IZLETI v Jugoslavijo: POD OSEBNIM VODSTVOM MAJESTIC v Cherbourg, odpluje 14. DEC. Pod vodstvom Mr. Ekerovich-a. BREMEN v Bremen, odpluje IS. DEC. Pod vodstvom Mr. Wohlmuth-a. P A R I S v Havre, odpluje 13. DEC. — Kdor želi imeti prijetno družbo, naj se nam takoj priglasi in če je gotov, naj pošlje nekaj are. da mu preskrbimo naj-bol jši prostor na euemu izmed teh pa mikov. Mi bomo takoj pl-eskrbeli vse potrebne listine za potovanje in sploh vse, da bo vsakdo zadovoljen. Dolgoletne skušnje in priporočila onih, ki so se posluževali našega posredovanja, so najboljše jamstvo vsakemu. Priglasite se takoj za navodila na: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVEL BUREAU) 216 West 18th Street New York. N. Y. -----^li-i I nw i m- ■ i ■ ■ Mi'JgfckfBM^IIB—i ravnost, Umij ver samo razkroji-t«'\ ostankov ji-ili med zobmi in s tem zvezana tvorba nr. Vs»mii t«*in pa se lahko iz-I u«riH'iiio enostavno tako, tla si zob«* pravočasno osnažimo. — i Starši I »I storili veliko boljr, j T*e bi otrokom »lovoljevali vs" omenjene sladke stvari, a to I»oi potem zobe tudi osnažijo. Drugo pa vprašam i«', kdaj naj otroci jedo sladke stvari. Tu velja pravilo, da jih snn»jo uživati le za rasa obedov, a ne meti njimi. AMERIKANCA TRETJA V ZRAČNI TEKMI V zrakoplovu i tekmi sta angleška letalca dospela juva iz Anglije v Avstralijo Dru^a sta bila Belgijca. Tretja, ki sta premerila JO,:?(>() milj dolgo razdaljo med Londonom in Afelbournc, sta bila pa Ainerikanea Hoscoe Turner in Civile Pangborn. j Skoraj v vsaki poljudni raz ( pravi o zobni gnilobi ritanr j stavek, ki jo v toj obliki zmo ! teli: "Slaščice, -ladko pecivo, čokolada itd. so zobem Škodlji-i vi. Razen tega beremo še če | sto priporočilo, naj hi otr » j kom takšnih stvari ne dajali, j Takšna priporočila imajo pri j ličilo takšen pomen, kakor