Naročiuua mesečno 25 Din, 2ii inozemstvo 441 Din — nedeljska izda ju celoletno 120 Din, za inozemstvo 1411 Din Uredništvo je » Kopitarjevi ul.6/11 Teletom uredništvu, dnevna služba 2050. — nočne 299t>. 2994 io 2090 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slouenec« Celi. račun: l.jub-iano št. 1(1.640 in 10.349 zh inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.79? Uprava: Kopi ta r-jeva (>. telefon 2992 Izhulu vsuk dau zjulruj, razen pontfel]ka in dnevu po praznika Rdeča Moskva praznuje ! Moskva, novembra. 7. novembra je praznovala Moskva in vsa • Sovjetska unija 13. obletnico boljševiške revolucije. Bil je neprijazen jesenski dan. Ko jc dnevni svit raztrgal oblačno meglo, je gost in mrzel dež močil j vegasti tlak moskovskih ulic. Ali je bil (o simbol? Kljub temu pa so se že v zgodnjem jutru valile mase na Rdeči trg pred vrata Kremlja. Delavci v modrih jopičih, kmečke delegacije iz najbolj oddaljenih kotov države, potem mladostniki, žene in , dekleta... Vsi ti so korakali sklonjenih glav ob . novem granilnem mavzoleju mrtvega voditelja krva-ve revolucije — Lenina. Težko, v nerednih trumah so korakale množice, možje in žene, skupina za skupino, dolga, velikanska demonstracija, pol milijona ljudi. Vsi so bili komandirani, da pridejo ( in da pokažejo moč komunistične države. Potem ■ je prišla armada. Krepke, dobro izgledajoče po stave, s težkim korakom v vsej bojni . ni. Ena komerno so vdarjati njihovi okovani rnji ob mokri tlak. Za pehoto so pridrdrali okiopni avlo- ! mpbili, pribobneli tanki, v galopu kavalerija in vse j vrste artiljerije. Nad Rdečini trgom so brneli vojni aeroplani. Rdeča armada, .ponos proletarijata«, ie demonstrirala pred domačimi in tujimi vladnimi ! zastopniki. Ob pogledu na ta ogromen vojni aparat so bili zastopniki proletarijata iu buržtiazijc lahko enkrat edini, da je prav vseeno, ali govori v ; Ženevi o razorožitvi Marini, Bernsdorf ali Litvinov: nobeden ne misli iskreno in vsi ližejo. Skupine so nosile ogromne napise. V 14 jezikih so kričeče črke proglašale uspehe in prido- , bitve sovjetov: »Petletni načrt v štirih letihb ;. •800 milijonov žrtvujemo za ljudsko higijeno iu milijonov rubljev za varstvo mater in otroki«; »Brezposelnost smo likvidirali!«; »Vsakih o minut nov traktor!« In potem še drugi napisi: .Doli .. ! popi in religijo«; »Doli z imperialistično vojno«; »Naj živi rdeči oktober«. Da, doli z voino! Vendar je bil nauk rdeče armade bolj nazoren, kakor pa papirnati napisi. Levo od Leninovega mavzoleja je bila postavljena tribuna za zastopnike vlade in stranke. Opazil si znane obraze: diktatorja Stalina. Kali-nina, Vorošilova z najvišjo rdečo generalifeto. člane komunistične iiiternacionalc. centralne ekseku-live, — in kar je vse presenetilo, tudi pravkar od-žaganega Rykova. Ta jc pač posledujikrat raz vladni oder prisostvoval proslavi revolucije! Vse te ogromne mase so se končno zgostile in eden izmed mogočnih je dvignil r;>ko. Vse je utihnilo. Zastopnik vlade je z odra govoril o zmagi proletarijata in razvijal uspehe 13 letne diktature. Množica je poslušala in molčala. Ni bilo nc odobravanja ne navdušenja. Kako? Vsak je mislil na naslednji dan. Za danes je bilo vsega dovolj, kajti za praznovanje revolucijških praznikov ima vlada šc vedno kruha. Toda, ali ga bo imela tudi jutri? Ali pojutrišnjem? Vsak se je vprašal: Ali bo jutri kruh razdeljen, in če bo, koiiko bo odpadlo na osebo? 200 ali 300 gramov? In potem milo, obutev, obleka, mleko za otroke... Toda, Vi tega ne razumete, kuko je človeku v duši, ako se mora vsak dan sproti vprašati, mar me bodo pustili jutri še živeti? Raz tribuno je mogočno donela beseda: »Premagali smo hidro protirevolucije! Zatrli smo cerkve in pope! Prišla je doba novega človeka! Nad en milijon brezposelnih smo z eno potezo likvidirali!« Pa res! Rešitev brezposelnega vprašanja je bila izvirna in enostavna. Brezposelne so kratko-malo pobrali in jih poslali v severne gozdove, da sekajo les za eksport. Za plačilo dobe prosto prehrano (zelo odmerjene porcije, ob katerih trajno ni mogoče živeti) in »hvaležnost proletarijata«. Na ta način so sovjeti likvidirali brezposelnost. Le zakaj tudi načina ne povedo svetovnemu proleta-rijatu! — »800 milijonov za ljudsko higijeno, 60 milijonov za varstvo mater in otrok!« Kak posmeh! Varstvo mater! To so klinike za odpravo plodu, ki poganjajo po deželi kakor gobe. Ljudska higi-jena? To je razpečevanje raznih preventivnih sredstev. Ostanek pa so porabili za popravo nekaterih zdravstvenih naprav, ki so radi revolucije propadle in bile v razsulu. Poleni še zgradnja par vzornih sanatorijev, kamor vodijo boljševiki inozemske časnikarje, da poročajo strmeči Evropi o »pridobitvah sovjetskega proletarijata«. Toda zdravilišča, kakor Kislovodsk, Železnovodsk, Boržon, Anapa, Esentuky, Minerajriye in Krim so obstojala že davno pred boljševiki. Toda o tem malo ve sovjetski državljan iz centralne Rusije ali iz Sibirije in še manj menda inozemstvo. Rusija je pač zelo velika država in bolj zaprla pred drugimi, kakor pa katerakoli na svetu. — Varstvo otrok? Ko bi ne videli na lastne oči dan za dnem tisoče in tisoče teh ubogih otrok, dečkov in deklic, ki se potikajo kakor sence po proletarski metropoli in umirajo od gladu in pomanjkanja pod mostovi, v zapuščenih mlinih, v dvigalih in loncih za kuhanje aslalta. To statistiko, ki vpije do neba, bi morali objaviti boljševški mogotci v vednost svetovnemu prolela-rijatu! — In »vsakih šest minut nov traktor!« Da, to je želja, a ne dejstvo. Za enkrat proizvaja Kras-' ni Putilovec prav slabo uporabne in površno izdelane oralne stroje. — Najbolj viden uspeh sovjetov je zaznamovati samo v cerkveni politiki, sovjeti se lahko postavijo, da so zaprli 10X00 cerkva in duhovnike pregnali ali pomorili. Ostanek pa je pognan na ceste, kjer prosjačijo mimoidoče za Kristusovo voljo. Toda vse te stvari so Vam že vet ali manj poznane. A kljub temu. — če tukajšnje sovjetsko časopisje piše resnico, kar pa dvomim, — ne manjka po svetu simpatizerjev s sovjetsko državo, ki občudujejo »pridobitve« boijševikov m ti žele njihovega gospodstva. Trinajsta obletnica Sovjetske revolucije.. Dež lije neprestano in sredi popoldneva je nastopil mrak. Ali objokuje nebo najbednejše med rev- Sestanek Curtius-Bethlen-Litvinov V Berlinu se nadaljujejo razgovori pričeti v Ankari - Ozadje banketu h napštnšc Berlin, 24. novembra, -m Pome :n bivanja grofa Bethlena v Berlinu je dobil popolnoma drugo obliko, ko se je sinoči raznesla po mestu vest, du se bo ustavil v Berlinu tudi sovjetski ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov na povratku od ženevske razorožitvene konference. Sedaj dobi tudi sestanek sovjetskega diplomata z italijanskim zunanjim ministrom Grandi'em v Milanu svoj natančno določen pomen. Litvinov prihaja v Berlin natančno poučen o italijanskih zunanjepolitičnih smernicah ter nekoliko tudi kot italijanski zastopnik, akomvno jc itak že italijanski veleposlanik v Berlinu v stalnih stikih z grofom Bcthlenom. odkar sr. slednji nahaja na nemških tleh. I'reden je prišlo do sestanka v Milanu med Litviiiovom in Graudijem, so se vršili večdnevni pogovori v Rimu mod italijansko vlado, grškim zunanjim ministrom, turškim zunanjim ministrom. bolgarskim poslanikom in zastopnikom sovjetov. Berlinski se»tun-. r.ivtiiarskih in sovjetskih državnikov z najvišjimi predstavniki neinSke države in nemške politike je torej orgunlčno nadaljevanje italijanske politike, o kateri je Sloven-č.ev dopisnik ■/. Istambuln izčrpno poročat. Prihod Litvinova v Berlin bi bržkone ostal tajen, kol 'je bilo »prva tudi v načrtu, leda časnikarji so mu vendar prišli na sled in senzacija, ki jo je vzbudila kralka tozadi vin notica v Vossi srhe Zeilung . jo bila res velika. Sicer se ue more za enkrat trditi, du snujejo v Berlinu kakšna novo meddržavna zvezo, ker uen - I ški zunanji minister dr. Curtius je v svojem go-| voru izrečao poudaril, da Nemčija zavrača vsako | misel na zveze, ki bi bile padobne predvojnim pn-j liričnim zvezani, vendar postaja jasno. i'a sc snuje i vsaj prijateljska kupitia držav, ki hi nastopale ! ski>j»no v gotovih vprašanjih mednarodne politike. Ta vprašanja so: zaščita narodnih manjšin, razoro-j iitev in revizija mirovnih pogodb. To so znane I točke, ponavlja jih vsak nemški čas pis in poudar-j ja jih vsak inozemski list. Nu prvi pogled ni po-j polnoma uvidevno, kaj bo recimo Italija delala pri j zaščiti narodnih manjšin. V mednarodni politiki je ; pa tudi to mogoče, da bo hotelu šftiiiti Italijane, ki bivajo izven rimskega imperija. Grof Bethlen je poudaril isto ter v tem samo posnemal nemškega zunanjega ministra. Pri prihodnji razorožitveni konferenci bo torej nastopila skupina držav, ki bedo zahtevale razorc/.ilev vseh sil, velikih in malih. Na bodečem zasedanju Društva narodov bodo iste države zahtevale revizijo mirovnih pogedb. Nemčiji ho brez dvema Ijivbo, če bo .smela računati na poinoč sovjetske Rusijo ne na konferenci sami, ampak zu hrbtom Poljske, katero bi nemški politiki radi zopet delili. Venska vlada ho brez. dvoma vprašala zbrane madžorske in sovjetske diplomate, kaj bi v sluča'i: kakega spora - Poljsko te države ukrenile. Berlinski sos.anek j'' torej zadnja generalna vaja velikega koucen'riiHiirga naskoka na mirovne pogodbe in na politično zemljepisno karta versaj-skega miru p-.«d t odstrani Italije. Do sedaj še in vefjel.no, tla je Nemčija pri. i: l.\ ker vendarle obstoji v vladi sami skroinit v« lilnih mož. Iti si nc želijo |K)iiovitve sodelovanju z italijansko zavez nico. Ta avanturo jili je stala svetovno vojno. Zna no pa je, da je dr. Curtius —■ ki je nedavno svojega poslanika v Klinu, von Neuratlia, pelini v London, v Rim pa poslal najbolj bistrega diplomata, von Schubertha — zelo velik prijatelj Malije kot je bil pred njim rajni minister Rathenau. Dr. Cur-tius je tudi zelo amhicijozen in bi rad posnemal rajnega Stresemanna v širokopoteznoeli. ('c se italijanski diplomaciji posreči razširiti ankarski blok tudi na Nemčijo in ua Avstrijo, pa-tom bomo tekom prihodnjega lela očividci velikanskega nekrvavega dvoboja med skupino držav, ki stoii pod vodstvom Francije, iu drugo skupino, ki jo vadi Italija. Obe se hotlji potegovali za angleške simpatije. Berlin. 25. nov. d. Sovjetski komisar zu zunanje zadeve je danes posetil nemškega zunanjega ministra in csial pri njeni dve uri. Za Lilvinovom je bil sprejet od Curtiusa italijanski veleposlanik. Berlin. '25. nov. d. V Berlin sla prispela s s!-nočnim brzuvlakom francoski poslanik de Margerie in vis k fuiikcijonar francoskega zunanjega ministrstva. Bpthten sp učiti/ Budimpešta, 25. nov. kk. Grof Bethlen se je danes opoldne vrnil iz Berlina ler je izjavil zastopnikom listov, da se mu jc posrečilo prepričati nemške vodilne politike, da je iudi v interesu Nemčije, dati madiarskemu gospodarstvu olajšave s primernimi gospodarskimi pogodbami. Grof Bethlen je prepričan, da bodo dobri cxlnošaji koristili obema državama. Tf Milanski -'s o ospodatsho sodelovanje sovjetov in ses Rim. '25. nov. kk. Sestanek (irandija z Litvi«, vim je očitno prvi italijanski odgovor nn negiiti.. rcuttat ženevke dihate. Koliko lioi e llal:.ja ni«. t!a upoštevati Rusijo v političnem sistemu italijanskih prijateljstev, -e se no more razvidr-ti. t.n.-pn-dar ki odnošaji pa so se začeli že pred il.djšiit-časom. Rusija želi dobivati iz Italii« go ovo fatiri-kate. Italija |ia iz Rusijo sirovine. Obe driavi sc prizadc.nta, da hi si vsaj deloma zagotovili prosto pot za preskrbo po morju. Italijanska vlada jc pripravljena zadostno zitjiiinčiti ruska naročila v I tali ji ter se govori telo o ustanovitvi posebnih to-varen v Italiji, ki bodo delovale samo za Rusijo. V tem zmislti je tolmači i tudi odhod no rogu Julijanskega poslanika v Moskvo, .Milan, 25. nov. kk. P« banketu ki gu. je priredil Grandi Litvinovn. .-e ,ir italijanski znnanji minister še ponoči vrnil v Rim, Litvinov pa je odpotoval danes dopoldne. 0 politični in gospodarski vsebini razgovorov se. ni objavilo n'čcsar, niti sc niso izdali komentarji. Litvinov je imel v Miliniч razgovore samo z Graiufijem. s sovjetskim poslanikom v L'crlinu Kiirskim iu z nekaterimi člani ruske trgovinske delegacije v Milanu. Litvinov in bil več v Italiji od leta 11)22. ko j" bila gospodarska konferenca v Genovi. Njegov obisk v Milanu hi liit morda ostal neopazen, če ga ne hi hil (irandi pričakoval na kolodvoru z velikim spre ms vari,. Tako Grandi kakor Litvinov sta odklonila vsakršno izjavo o svrhi svojega sestanka. Milau. 25. nov. kk. Litvinov je. izjavil Vašemu dopisniku pri svojem odhodu, da s? ho šolo na švicarski meji na podlagi brzojavke, ki jo pričn- ■ iak ku.io, odločit, ali se ba sc cukra, .riiil v Ženeva, tli pa ho potoval direktno preko Ba:-'a v Bo lin. I.jnr se ho ■ es'al / zuitan im ministrom dr. ('urfriu- om. 0 politifir m položaju v Rusiji je odklonil vsa1:« informacij«. Komentar „Gsornate d'Etalia" Rini. '.'5. nov. kk. Kakor piše Giarmile d Italia, so po pravici pripisuje oeHaukti (■nimlija z Litvi-navim velik pomen. V razgovorih «'a si državnika pojasnila položaj. Pri tem pa razl'ku v režimih ni igrala nobene vloge. Sovjetska Kusij« ima mednarodno vlogo, s katero jo treh« račt nati, in lahko po:!ano v mednarodnem življenju kakor tudi v narodnem interesu koristno ali relo potrebno sodelovanje z Rusijo. Navedeni list uirjtaia pri tem naravne možnosti izravnave med ahetiui gospodarski-tua oblikama. Rusija ostane slej ko prej vodilni productn: siroviu, teh sircvin |ia v Črnem morju no blokira uobena država, .varno po sebi jo umevno,' da hoče italijansko gospodarstvo priti z ruskim v poslovne stike. Sestanek Uramlija z Litviiiovom je pripomogel k temu, da so se zbližali med seboi mnogi skupili interesi obeh držav. — Z napetostjo pa se pričakuje, kako ho Vatikan poztirn-vil lo forsirano rusko politiko v Italiji. »Osservn-tore Romano«: je šele pred kratkim oh priliki sprejema novega italijanskega poslanika citiral hr rde K h lin i n« in naglašal, da je v proti ver-kom muzeju v Moskvi rezsfavljcna tudi fotograt'ju podpisov laternns'io pogodbe. Ogromni pmees proii gospodarskim proSirevoSucifonarjjem Obsojenih je veliko tehničnih voditeljev rtu s h e industrije Moskva, 25. nov. kk. Danes popoldne se jc začel ogromni proces proti profesorjem in iu/e nerjem, ki so obloženi, da so s sabotiranjem podpirali francosko intervencijo. Proces sc bo . il v največjem slilu. Ruski listi zahtevajo, da пкч-а ruska industrija učinek svojega dela povišati, da mora podpirati rdečo armado in zvišati brambno sposobnost voisl e. Ost vseh časnikarskih napad-.v je naperjena samo proti Franciji. Moskva, 25. nov. kk. Seja centralnega izvršnega odbora, ki je bila določena nn dan 12. decembra, je bila preložena na dan 20. decembra radi sprememb v državnem in strankarskem aparatu. lako se je sedaj tudi funkcija trgovinskega komisarijafa razdelila 11,1 oddelke za notranjo in zunanjo trgovino. Dosedanji trgovinski kamisrr Nikojan postane voditelj novega IjudsV-vra l:-m' sarijata za preskrbo, zunanji koniisarijiu pa prevzame bivši londonski poslanik Rosei'liolz. Vodstvo GPU jc po došlih vesteh prišlo na sled tajni organizaciji, ki je dopisovala s Troekim v zadevi ! radi odslopa Stalina. Bukarešt, 25. nov. kk. Podoba je, da ie ru-rkemti dumpingu po.lo /ilo. Inozemske žitne ladje se vračajo iz ruskih pristanišč prazne ali pa nakladajo v Conslanzi romunsko žiio, da ne vozijo prazne. Gnvori se celo da je sovjetska vlada stopila v pogajanja z Romunijo radi nakupa žita, posebno koruze, kar je povzročilo v Romuniji povišanje cen žitnih pridelkov. Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo, milo vreme, tn lam v< trovno. nimi? Nočne ulice ro razsvetljene, i.mr ie io ' jemonia, ko boljševizem praznuje svoje liii.'iiiie. Trope mladih komunistov demons.rirajo po msslu in prepevajo na vse grlo: V Boga no v^rujoin več!,.. Razsvetljene kinodvorrne vnliijo Iii.' 'O na brezplačne predstave. Na piatnu sc cd'4ta\ajc i brezbožni filmi ali pa laki, ki obl'ubljajo in kažejo paradiž na zemlji. Kljub dežju hr:: o n:i r '!i godbe »internndonalo*. Iruad pnri-'a. ' . komunistična internacie iala s.,,( v v nvetlobi jarko /ari napis: Vera j? c-jiij za nar« d Glejte, tako se uslvaria zwcuoviua proletarijata! ' ' .ч' t iii slavnosli'Cga vrvenja stoji samotna Vlndinnrska cerkev. Kakor izgubljen oteček sredi rdečega oceana. Oljnate svetilke utripajo plaho pred starodavnimi z:črtielimi ikt.natui. Pred podobo Nerskc Matere b ie plahi kleči mlada žen.i. I rikrat e jc globoko priidoiiila do tal s čelom j prav do mrzlega kamna in mrmra molitev: Sveta i '"sii božja, prirr-V. u'ica rev.ih, usliši me! Sveta • Vr b - i.i n Г i • i.tvo p 'tinjo prošnjo. Kako ■ ' > n,ii iiiisini -t » str i ko življenje, o Mati! t ici hrumi in p'osr.vlja rdeči oktober 13-i letne bilišev i.-kv rttolucije. K:iko uolgo se? Se'a fninisitsfie'« svela Ocljjrr.d. 25. nov. AA. Pod predsedstvom pred sedii;ka ministrskega svela in ministra notranjih zadev generala Petra Živkoviča se je vršila danes seja ministrskega svela. ki ie trajala od 17 do 18.30. Seji so prisostvovali vsi ministri razen g. Nikole UzunoviOa, ministra brfz listnice, ki jc bolan. Na seji so razpravljali o tekoiili zadevah. (Centralni presbiro.) Min. Preha v avd>enci Belgrad. 26. nov. \.\ \j. Vel. kralj je sprejel danes v nvdijeuco minlsira za ~ocu:lno politiko in narodno zdravje g. Nik - o Preko. Avdijencn je trajala od 10.30 (io 12.80. Sprememba pr« ^ Ctft m po шс«1 upravt Belfijrcd, 25. iwv. I Z ndlokcni pre.lsi Inika vlade in notranjega minisira so imenovani: Za iki-licljskega upravnega pripriivnikn pri okrajnem lia-čelstvu v Petrinji v il-l ./««• Itijaner. xx policijskega upravnega iirip-avnika uprave p: lici je v Ljubljani v 'i-l 'Ir. Mu, .V/?? ЛU ) ru, zr p -licijsk a inšpektorja pri upvvi policije v Ljubljani v l-I ■losi/i Tnćan, prej-lojnik mestne policije v Vink,>v-cili; za okrajnega načelnika v N\.v.--ki v -1-t Ciril 1'olcljuUar; za окгај-.т.та načelnika v Grspiču t 5-1 Iran Hurvadn; za okrajnega pc.inareinika o:»r:t.ia Požeškcka v l»-l /puh J.'./corii); /a lainika m.ira-njega minisiislva e (i-l i.i/oii lich:-'-liclje v Ljubljani v 3-11 h>.« Kachuiii; /.a k -sarja železniško obmejne policije \ Rakeku II -'o /jaklaniivif. pisar komis-irijaln na Sušaku v -i-m; /.a pisarja na koiiiisirijatu na Si.^aku v J.H Ah "-•smnder Markvvii, komisar obmejne ž.ele/niši-o i-licije na Rakeku v isti . kupini io k?v roriji- zj -'.j-nika okrožnega inšpektorata v Vnražlhiu \ 11 >rc-len Milrcvic. srez.ki načelnik uu Krl.u. Učite^sfco nn zasebnih Belgrad, 25. nov. A A. Na podlagi člena iUi zakona o narodnih šolah /. dne 5. oklobra 1!)20 sr. morajo vse zasebne Jo Je. v vsem ravnati pj prr;i-liisih, ki veljajo zo narodne šole. Zato morajo učitelji zasebnih šol po členu 71 In 72 nnr iij'oiega zakonu imeti učile! ski izpil zrelosti, V zve?,i z gornjim je minister z.n proeveto sklonil, da morajo učitelji privatnih šol položiti predpisani Učiteljski izpil, da dopolnijo svojo strokovno izobrazbo ua državnih učiteljskih šolah. ZivaVevič na s mr' oJrsofen Belgrad. 25. nov. 1. Danes se je končala razprava in izrekla sodba proti bivšemu orožniku Cijnrgju Zivaljeviču. Sodišče je proglasilo bivšega orožnika Zivaljeviča za krivega, da je nad Danico Milenkovičevo izvršil nasilje, jo nato ubil in zakopal. Zaradi lega je bil obsojen na smrt. Izredno številna publika, predvsem iz najboljših belgrajskih krogov, je to razsodbo sprejela z velikanskim odobravanjem in klici: Zivio pravica!« Zagrebška vremenska napoved. Stacionarno. ki so |)n nagiba k stuemembank Protiutež agrarnemu bloku Boj med Nemčijo in Francijo za Balkan Dunaj, 25 nov. 103a Tuk-vsnji listi s<> prinesli iz Berlina vest, Ua ic nemški raiaister dr. G. Gothoin govoril na veliki skupščini nemških veletrgovcev \ Berlinu kier ic txv&j«l sledeče: V avstrijski gospodarski krizi najbolj trpi du-nciska veletrgovina, ki bi rabila ta svoj razmah obširnega ozemlja, ki ga pa nitna.<. Potem obširno dokazuje nesmiselnost nasiedsUenih agrarnih dr-. »\. k» eo zapravile mnogo milijard v podporo tvo t -adustrije, ki se p« kljub teniu ne bo mogla dvigniti. Po njegovem mnenju so si spravile samo Помлсе v nered, koristi pa ne bedo imele nobenih. Potem predlaga, da sc stvori carinska uni;a meri srednjeevropskimi državami, ker smatra carinsko tmijo cclc Evrope ?a nto.pi;o. Nadalje sc c v svoiem govoru dotaknil tudi zvanega agrarnega bloka ki bi bila po njegovem mnenju čisto simpatična zveza, čc bi sc borila samo ra povišante cen agrarnim produktom. Ker i K pa zašla na napačna pota carinskega pritiska na j h«tc države, ki niso v stanu biti redni odjcmalci ( auboveca žita, ie vzbudila nejevoljo pri nekaterih industrijskih državah. Rerlin, Леси gene Na podlai G. Gothein ijfv aia dalje, da bi bil prvi korak k uresničitvi te Carinske zveze carinska zveza mod Nemčijo In Avstrijo. Vsled velikega lzmcnjavan|a blaga med Ogrsko, Nemčijo in Avstrijo bi Ogrska kmalu spolnela, da jc za njo edino rešilno, čc ie prit.iiii k tej zvezi. Ko bi sc to doseglo, potem bi bile po mnenju g, Golheina prijriijeee pristopiti k tci zvezi tudi Čchoslovaška, Jugoslavija, Romunija in Bolgarija. Tako bi sc dosegla carinska zveza srednjeevropskih držav, ki pa nc bi bile.pravzaprav nič drugega, kot province velike Nemčije in kicr bi nemški kapital in karlcli neomclcno gospodarili. Deialtsko > naper'efla ost legw govora proti agrarnemu bloku, ki ic vzbudil zlasti v Nemčiji precej nc i-voiiv. Ta govor nam jasno kaic. da Nemčija šc ni pozabila »Drang nach Osten« in da Ч- 'i še od časa do 6a»a vseeno »askomiim po stari hegemoniji na Balkanu in v Srcdnii Evropi sploh. Berlin, 25. nov. d. Gcrmania* o h'avl; a dopis svojega gospodarskega dopisnika, v katerem se bavi s potsvanjem francoskega ministra Flandina po s ednii in vzhodni Evropi. Po sinajaki konferenci namreč se e ugotovilo, da vlada v Ncmčiii veliko zanimanje za predlog, da bi agrarne države svoje pridelke hcnicnjavale t industrijskimi pridelki zapadnih držav. Nemčija jc bila voljna pristati na ta predlog, ker ima interes na tem, da ohrani svoj obsetnl trg na Balkanu. Priti bi imelo tc do konkretnih pogajanj, nakar je nastopila Francija z nepričakovanim predlogom, da s« mora agrarna kriza rešiti ne s pomočjo pogodb med posameznimi državami nego na veliki evropski agrarni konierenci, ki bi predpisala splošne skupne korake. Sinajska Ideja je bila s tem deloma pokopana. Francija bi namreč, po mncnfu nemškega llsla, nerada videla, da sc Nemčija udomači na Balkauu, kjer ima sama velike gospodarske Interese. Nemški gospodarski krogi so nato stopili v slik s posameznimi državami, ki so na sinajskj konferenci sodelovale, v pričakovanju, da ho mogoče a . ti vsaj delen izhod iz leiave. Dozdeva sc, da jc M«dj.ar»ka bilo najbolj pripravna ш da je sedanje potovanje grofa Bethlena tudi v »vezi s temi pogajanji. Stnaiski blok bi s tem zadobil »elo občuten udarec in ifgledi zn rešitev agrarne krize v vzhodni Evropi so postali *a enkrat zelo malenkostni. Pilsadski ima v senatu dvetretjinsko večino v ats«v*. 25. nov. kk. Novi poljski sena« je »e-•»eilien taka. da kate prem»< pristašev Pilsuit-ke-pca. cel« njihovo d> ctretjin-ko »riino. Dosegli so: blok Pilsudskcca 76 mandatov, loi hlok 14. narode! demokrati 12. krsian-ki demokrati 2. I kraju*i 4. Nemci Л. ridje noben mandat. Nemčija se pritoži radi poljskih volitev - šlerije, ki opisuje teror poljskih »strank pno ta nemški manj-šini. s*1 je nemška \ia,ia odločila. da nemudoma ■vloži pri Društvu narodov preds.avko na podlagi < 72 nemš\os)xi rkoc.i ilogvivora, ki jc identičen s f 12 splošnciga -nanjš nskega dogovora. London. 25. nov. A. Mamhestcr t-uardiane јнн-ога. da je dobil nnsleški poslanik v Var>a>i na-los. naj se iefonuira o toIh nem terorju т rthodni Galiciji in ITrrs.i ni ter o trm porrca Hcndersnnn. Liberalni list -e nadeja, da bo vsebina teta poročila dala Hendersenu povod. da -pravi postopanje i manjšinami na Poljskem na razsovor pred Društvom narod oT. V Italiji bo vse ceneje Rim. 25. nov. kk. Gibanje za znižanje cen v 'taliji hitro napreduje. Od 1. decembra dalje se bodo znižale cene na cestnih železnicah zn 10 cen-lesimov. ceno za plin in elektriko pa za 10"B\ Pripravlja se znižanje tovornih in osebnih tarifov na železnicah. Glede znižanja stanovanjskih najemnin Je že sprejela zadruga hišnih gospodarjev tozadevni sklep, kateremu se pa velik del hišnih lastnikov noče pokoravati. Takim hišnim posestnikom in trgovcem. ki se obotavljajo znižati cene. pa se je že zagrozilo s fašističnimi akcijami. Preosnova španskega kabineta Madrid. 25. nov. kk. Danes se je izvršila napovedana rekonstrukcija španskega kabineta. Pravosodni minister Estrada > postal prometni minister. dosedanji prometni minister Matos pa notranji minister. Za novega pravosodnega ministra je imenovan dosedanji državni tajnik Montejovellanos. Dosedanji notranji minister, general Maržo, Izstopi iz kabineta, kar jc bilo že več mesecev skoraj gotovo, ker kot general nima politične šole. dočim ima volitve organizirati notranje ministrstvo. Delna kabinetna kriza v Nemčiji Berlin, 25. nov. kk. Državni pravosodni minister dr. Bred t je danes poslal državnemu kanclerju svojo ostavko. Podal jo je radi današnjega sklepa gospodarske stranke, ki odklanja nadaljnje, podpiranje- Briiningovega kabineta, ker skuša svojo politiko izvajati s tem. da se naslanja na socialno demokracijo. Pabst gre na Kitajsko Dunaj, 25. nov. kk. Nekn korespondenca javlja, da jc major Pabst radi postopanja z njim s strani tirolskih krogov in radi neugodnega uspeha njegovih pogajanj z vodstvom Heimvvehra in vlado lako nejevoljen, da je sklenil, du bo sedtti sprejel predlog, ki mu ga jo stavila pred letom dni kitajska vlada, da odpotuje kot n-organ izator kitajske vojske na Kitajsko. Upi angleških konservativcev London, 25. nov. A A. Danes je zasedal cen-'rnlni svet konservativno stranke. Izglasoval je Baldvvlnu soglasno zaupnico. Nn soji je bilo izraženo mišljenje, da bo delavska stranka brezdvomno pri prihodnjih volitvah propadla. Svet je daljo ugotovil, da vlada splošna nacionalna depresija, da pa ч> rezultati občinskih volitev in delne parlamentarne volitve v Shiplcyu znaki lepše bodočnosti. Ubiti misijonarji Hanliov, 25. nov. AA. Po vesteh, ki so pri-špelo iz Hingana v provincijl Šenzi, so roparji tam ubili italijanska duhovnika Novellja in Lucinna. Obstoja bojazen, da je bil ubil tudi apostolski projekt Soggin. Požar v Shodovih tovarnah •»____ M —... l-i. v .Unihv .,-L,i.,„:ir.,. - I Г|ЦП. đtr, mri. «VI>. » vnrinf ,oi\, „i , fomomu je nastal včeraj zvečer velik poiar, ki je napravil posebno veliko škodo v skladiščih SkOdo-vili tovarn. Akodu znaša 4,000.040 Kč. Pozor je nastal radi kratkega stika. Reforma železniških lariiov Važne seje tarifnega odbora Belgrad. 25. nov. 1. V tukajšnji industrijski zbornici so so danes pričele sejo tarifnega odbora. Poleg članov tarifnega odbora so navzoči tudi zastopniki prometnega ministrstva, glavnega ravnateljstva državnih železnic, zavoda za pospeševanje zunanje trgovine iu kmetijskega ministrstva. Sedaj je na dnevnem redu proučevanje reforme lokalnih železniških tarifov. Zastopniki glavnega ravnateljstva državnih železnic so pred dnevnim redom obvestili tarifni odbor, da so v tem času od poslednje seje do danes že izpeljani in izvršeni . razni prej sprejeti sklepi. Tako je zdelan nov i tarif za izvoz žita preko suhozemeljjskega olv I mejnega prehoda in preko domačih pristanišč, i Nameravan? so olajšave za izvoz domačih nro-! izvodov v Albanijo po železniških progah.' Ztii-j rajo se podatki, da se v čim krajšem roku izdajo predpisi glede reekspedirije pri izvozu mesa. Izpeljana je spopolnitev z novimi postavkami direktnega jugoslovansko-grškega tarifa. Z ozirom na okolnost, da vsaka sprememba tarifa zaradi olajšanja izvoza pomenja za železniško upravo /gubo v njenih efektivnih dohodkih, kakor ludi z ozirom na okolnost, t^u so železnice dolžne varovati ravnotežje meč'"' izdntki in dohodki, ho daljnjo delo nn olajšanju izvoza s pomočjo tnrlfne premestitve mogoče, če se najdejo sredstva r.n njihovo pokritje v tistem smislu, kakor je to tarifni odbor sklenil na svoji poslednji seji. Člani tarifnega odbora so sklenili, da s svoje strani slorijo vse, da se eventualne zgn-be pokrijejo i? drugih dohodkov. Zastopniki železniške uprave so podali prav tako izjave o delu na izžlaii direktnih tarifov za sosednje države. To delo že precej napreduje in bo* kmalu dokončano. Isto tak o je železniška uprava že pričela z izdelavo lokalnega tarifa, ki bo v najkrajšem času gotov kot načrt. Ker je to delo ogromnega značaja za vse panoge narodnega gospodarstva, je odbor sklenil. da se železniška uprava naprosi zn najožje sodelovanje z vsemi gospodarskimi krogi. Zaradi lega so predlagali, da se načelna debata glede novih lokalnih tarifov odloži, dokler glavno ravnateljstvo ne bo dokončalo svojega načrta. Sklenjeno je. da se lak načrt pošlje vsem članom tarifnega odbora in da se jim da rok enega meseca, v katerem času bi ta načrt lahko proučili v vseh podrobnostih, nato pa In sc ponovno sklicala seja tarifnega od bora. Uvedba 7 m pol urnega delavnika za angleške rudarje Lastniki rudnikov hočejo znižati p ačo l,ondiUi. 25. nov. AA. Prihodnji ponedeljek stopi v veljavo določba premogovnega zakona, ki uva.a v premogovnikih sedeminpoiurni delavnik. V nekaterih krajih je prišlo že do sporazuma v vprašanju delovnega časa. dočim se v drugih krajih šele pogajajo. Pogajanja v Soufhvvalesu iu 1111 škotekem niša uspela. O leli sporih bo razpravljalo raz-odišre. ki ga je ustanovil premogovni zakon. Narodno industrijsko razsodišče bo razpravljalo med drugim ludi o zahtevi bristolskih rudarjev, naj se veljavnost sedanje delovne pogodbe podaljša, dokler ne razsodi sodišče drugače. Na Škotskem so se pogajanja včeraj definitivno razbila, ker so lastniki premogovnikov odklonili zahtevo rudarjev, nuj ostanejo mezde neizpremenjene. Na drugi strani je prišlo v Cmliberlandu v severnem \Valesu do sporazuma v vprašanju razpo-redbe delovnega časa. Sporazum mora še odobriti Irgvoeko sodišče, da postane pravomočen. V kratkem pride ludi v severnem Cuniberlandu do sporazuma. V Lonca shira so delodajalci predlagali, naj ostane oeeinurnt delovnik. V zameno ne bodo znižali mezd. Pogajanja se nadaljujejo, V drugih premogovnih revirjih je stopil znižani delovni čas že v veljavo. Borba za petrolej Nvka inozemska petrolejska družba je nameravala s pomočjo revolucije zaseči kavkaški petrolej Pariz. 25. nov. fr. Nestanovitnost petrolejskih akcij na tukajšnji borzi, ki se opaža zadnje dni in ki je včeraj jiovzročila paniko med borznimi urami, se v dobro informiranih finančnih krogih spravlja v neposredno zvezo s polomom, ki ga je neko francosko-poljska petrolejska skupina doživela nedavno v sovjetski Rusiji. Govori se namreč z veliko trdovratnoetjo, da se je ta skupina nameravala polastiti petrolejskih vrelcev v Kavkazu s pomočjo revolucijonarcev. Sovjetska vlada je zaroto odkrila in krivce pripeljala pred sodišče. Proces proli niitii se bo te dni začel v Moskvi. Dozdeva se, da bodo pri sodnijskl«obravnavi kompromitirane nekatere velike politične osebnosti v srednji in zapadni Evropi. Zato ni mogoče dobiti nikakih podrobnosti ne o osebnostih, ki so bile udeležene, ne o načrtu, katerega so mislile izvesti. London, 25. nov. os. V City vlada veliko razburjenje radi nekih jioročil, ki so jirišle iz sovjetske Husije, po katerih je neka tuja finančna skupina nameravala s pomočjo protiboljšeViSke revolucije zusesli petrolejska bogastva v Kavkazu. Ker imajo angleško pctrolejskc družbe še iz predvojnih časov velike interese v Rusiji, je razumljivo, da je razburjenje veliko vsled možnosti, da druge finančne skupine v nelojalni konkurenci sežejo po britanski lastnini. Angleška javnost pričakuje od svoje vlade natančno pojasnilo o tem dogodku. Pariz. 25. nov. A A. Že nekoliko dni se opaža na borzi stalno nazadovanje petrolejskih efektov, kar je povzročilo na tržiščih petroleja veliko razburjenje. Minister Hevnaut je imel včernj konferenco z osebnostmi, ki so neposredno zainteresirane na tem vprašanju ter s predstavniki borznih posredovalcev. 0 tent sestanku jc izdauo poročilo. Začela so se pogajanja z ministrom za finance v zvezi s situacijo efektov petrolejskih društev s posebnim ozirom na terminske prodaje akcij. Pogajanja se nadaljujejo v okolnostih, ki opravičujejo nado, da bodo prinesla že jutri povoljne rezultate. Neka večja petrolejska družba je bila zaprošena, da vpliva v tej snieri. Predsednik Narodne galerije ur. rran \Viiidiscner Vprašanje Narodne galerije Narodna galerija spada med naše najcdlič-nejše kulturne naprave, /a Ljubljano ima eniinen-ten idealen 111 praktičen pomen. Ljubljana kot kulturno »reviišče slovensko ima v Narodni galeriji že danes jako lepa ustanovo, ki je odlične kulturne važnosti. Narodna galerija je pa tUdI praktičnega pomena za Ljubljano, knjii treba je našim in tujim ljudem, ki prihajajo v Ljubljano, vendar nekaj pokazati. Zbirke Narodne galerije so že v sedanji obliki in ob sedanji uredbi dragocena ustanova, pa jc Narodno galerijo vsekakor šteti med največje zanimivosti naše Ljubljane. Narodna galerija postane vse pomembnejša,ko zbere pod svojim okri- V Soiiji obsojeni mahedonstvujušči Načelnik macedonske revolucijonarne organizacije — oproščen Sofija, 25. nov. kk. Po štiridnevni razpravi sta bila danes Macedonca Medarev in Stame.akov, člana nelegalne organizacije 1MRO, oibsojena vsak na 15 lcl ječe radi umora časnikarja Pundeva, dočim je državni pravdnik predlagal smitno kazen. Oproščena pa sla bila voditelj org n'zacije IMRO Ivan Miha lov, ki ie bil obtoien napel.evan a k umoru, in macedonski časnikar Topukov, ki je bil obložen, dn i f nri tininni rvonmgal. R.iTjI^tfl rtbsodb® priznavajo Medarovu in Sl menkovu dalekosežne olnjšilne oko!no,sti, dasi je bil namerni umor doka« zan, ker se jima je bilo kol članotma IMRO po statutih tega društva bali smrtne kazni če nc bi bila izvršila BOvcLia za umor. Voditelj IMRO Ivan Mi- hajlov pa je moral bili oproščen, ker dokazno po-stopan c ni dognalo, katera vodilna instanca organizacije IMRO je dala povel e za umor. Tudi Topu-kovu sc ni moglo nič dokazati. Bolgarska javnost jc z največjim zanimanjem zasledovala sodno razp avo, ker se je po znanih sodnih procesih v Pragi, na Duna u in v Milmu, sedaj v Scfi i sami prvič vršila sodna razprava radi mncedotiskih iin i li itmorov, in ker je drž. pravdfiik proli Ivanu Miha (lovu predlagal smrtno kazen na podlagi izpovedb Medarova in Stamen'.tova, ki pa sta pozneie svo c izpovedne prck icala češ, da jima jc dal povelje za umor kurir, ki je bil poslan od lokalnega voditelje zveze, nc pa od Mihajlova, i 11 kupovanje novih umetnin kakor tudi dejstvo, da Narodna galerija nc vrši samo opravil svojega ožjega delokroga kot zbiralna naprava, marveč preko toga prireja različne razstave domačih in tujih umetnin, vse lo jc zvezano z velikimi stroški, ki jih ob vsej požrtvovalnosti in iznajdljivosti uprave Narodni galeriji kot taki ni mogoče kriti iz svojih raipoložnih sredstev. Dejstvo je, in sicer neveselo dejstvo, da jc zasebna požrtvovalnost Ielo za letom manjša. O kaki privahii inunificenci in resnični zasebni velikodušnosti kmalu nc bo več mogoče pri nas govoriti. Daril ui dobiti, da bi bilo z njimi kaj večjega zapo-četi. jxi tudi volila so pri nas precej nepoznana stvar. Z umetninami iz Strahlove zbirke je Narodna galerija storila velik korak naprej, in pomenja ta pridobitev dragoceno pomnožitev zbirk Narodne galerije v Ljubljani. Ali pri tem nc gre samo za pridobitev in pomnožitev dosedanje zbirke, marveč so s tem Narodni galeriji nalo/ena nova velika bremena in drage naloge. Narodna galerija je odlična uslrnova pa je vprašanje lispevanja Narodne galerije javno vprašanje največje pomembnosti i ti važnosti, za katero mora imeti u m e v а n j e in s r c c in odprto roko vsa slovenska javnost os o bito p a avtonomne uprave, javni z a s t o p i in a v t o n o tn n a iti c s 1 a. Ako hočemo, da Narodna galerija ne bo sanio životarila in često morala gledati, kako se izgubljajo najlepše naše umetnino v roke, iz katerih ni \eč vrnitve v skupno last, potem je notrebuo, da Narodna galerija kot prominentna kulturna in naro "na naprava občeslovanska v naši Ljubljani uživa zadostno in redno javno podnoro. Prispevki naših v o d i 111 i h javnih z a s t o p o v in mest morajo za d obiti stalen značaj tako, da more uprava Narodne galerije z i z v e s t n i m i r e d n i 111 i in s 1 a l n i ni i dohodki pozitivno računati. Edino v lakem primeru je smotreuo in ciljno delo mogoče in izvedljivo Prispevki javnih rok za Narodno galerijo ne smejo biti slučajnostni in ne »me o imeti značaj aleatcrrosti. marveč moramo priti do lega. da so prispevki za Narodno galerijo kol pro-minentno občeslovcnsko ustanovo redili in stanovitni. Taki redni prispevki mora "o biti pri posameznih upravah naših avtonomnih mest in javnih rok vsako leto redno ustavljeni v proračun, in sicer konkretno i 11 11 o 111 i n a t i v n o za Narodno galerijo. Pri napravi tako znamenite važnosii ne gre. da bi se prispevki dajali samo po vsakokratnih prilikah. Narodna galerija mora v proračune imenoma in nc sine igrati vloge samo slučajnost nega podpiranca — kakor kane — nadležnega ali dobrodošlega! Te besede so napisane po soglasnem sklepn uprave Narodne galerije z dne 19. t. m. ter iz velike in resne skrbi za Narodno galerijo, našo prelepo napravo velike razvojne mogočnosti, ter iz vnete želje, da bi ogrele in pridobile srca in misli naših velikih mož. Za zvezo Slovenije z morjem Sušak, 25. nov. ž. Akcija za zgraditev železniške proge, ki bo spajala Slovenijo z morjem, se nadaljuje. Kakor znano, je zveza denarnih zavodov v Zagrebu in Ljubljani pripravljena dati 80 milna-i»ov posojila. Za zgraditev pa bi bilo potrebnih 200 milijonov Din. Sedaj se vodi akcija, da bi sc v banovinske proračune savske in dravske banovine postavila vsota po 50 milijonov Din, da bi sc na ta način moglo pričeti z gradnjo te proge. Iz nogometne zveze Belgrad. 25. nov. L Upravni odbor Jugoslovanske nogometne zveze je na snočuji seji sklepal o sprejemu -10 novih klubov v okolišu Zagrebške nogometne podzveze. ZNZ je spre-iela vse klube za začasne člane in predlagala JNZ, da se ti klubi sprejmejo v redno članstvo. JNZ je sklenila, da se noben klub ne sprejme v članstvo, ker niso izpolnili pogojev za sprejem v članstvo po pravilih. Zanimivo je omeniti. da so novo prijavljeui klubi isti, ki jih je JNZ svojeoasno izbrisala iz članstva kot : fa-hriciraue« za poslednjo skupščino zveze » Za-grehu. Belgrad. 25. nov. 1. Poljska nogometna zveza je ponudila naši zvezi, da bi .-e i»digrn!a mednarodna tekma 7. Jugoslovansko nogometno zvezo. JNZ je to ponudbo sprejela. Befjjro'sfie vesti Belgrad. 25. nov. AA. Z ukazom Nj. V. Vra'.ia je postavljen nn predlog ministra za socialno politiko v soglasju s predsednikom ministrskega eveta pomožnega tajnika za zaščito mater in dece v Ljubljani v 2-11 Josip S l« j mer, arhivski uradnik v 3-III Belgrad. 25. nov. AA. Z ukazom Nj. V. kralja je bil na predlog ministra za finance v soglasju s predsednikom ministrskega sveta ujwkojen Jernej Klapnik, višji carinski inšpektor finančne direkcije v Ljubljani, odseka za carine. Zagrebške vesti Z$*reb. 25. nov. ž. Od nedelje do danes ee je mudil v Zagrebu član bivše avstrijske vladne hiše Leopold \VolIIing. To je bivši avstrijski nadvojvoda Salvutor, ki je delj časa služI oval v Zagrebu kol podmaršai. Danes je odpotoval na Sušak. Split. 25. nov. ž. Neki nemški potovalni urad je najel ladjo >Kumunovor za vožnjo v božičnih irazftikih. Ve?ie število nemških Itiritlnv ni namreč hoče božične praznike ogledati vv znamenitosti naše obale. Zairrrb. 25. nov. ž. V Zagrebu m. priprav l.ie slovesna priprava 1. decembra. Zagrebška kulturna in naroduu društva bodo priredila obhod po mts-tu- s f Rajmund Magerl Moeto, 34. novembra. Danes je v svoji hiši v Ribniški ulirl umr! upokojeni sprevodnik državno železnice g. Rajmund Magerl. Ž njim izginja zopet enn siarib imir-kantnih postav izmed nas, izginja pa 'udi znnčnjen m plemenit mož, ki se je odlikoval po Jobro'i svojega krSJanskega srca. Rajmund Magerl je bil pristna kranjska korenin«. Orjak po telesu je bil vzet v službo k dvornim žandnrjem na Dunaj. Leta 1878 so j« skupaj s pokojnim majorjem Martinom C o I a r I Č e m udeležil okupacije Bosne in Hercegovino. Pozneje ie stopil v službo k železnici, kjer je posbil nndspre-vodnik. Med železničarji ee je kakor krščanski mož udeleževal delovanja v delavskih političnih in strokovnih organizacijah ter posebno vneto lutslo-i mi I za splošno in enako volivno pravico, kar mu je prineslo veliko zamero in službenega preganjanja. Med vojno se je posebno izkazalo njegovo plemenito srce. Kakor je rajni Krek zelo skrbel zn uboge ruske ujetnike, lako ie v svojem krogu tudi Magerl delal, da bi olajšal gorje tem gladnlm siromakom. Kadarkoli je kak lačen Rus potrkal na njegova vrata, žc je bil Magerl pokoncu in tiru delil kruha. Dan na dan 'je z ljubeznijo sprejemal obiske lačnih ruskih siromakov. Nekega dne je zopet potrkalo in v sobo t lopi poraščen, zamazan iu prepade! Rus. Magerl je že držal v rokah kos kruha in ga nudil revežu. Ta pa se ni zmenil za kruh, ampak je Iv.-il Magerlovc roko. Bil je lastni sin, ki je v ruskii oblek: ušel iz ruskega ujetništva in prišel domov, propadel in shujšan, da ga celo lastni oče ui spoznal. Pa ko bi ga bil spoznal, lepše bi ga ue bil mogel sprejeli, kakor ga je sprejel tako. In sedaj 'je nehalo ulripnti to oleiueiiiti. srce. Nič več ne bo drobil j>o moščanskih eesiah dan na rliun. Moral si je služili, Čeprav visoko obtežen z leti in že davno upokojen, svoj kruh, ker mu zaslužena pokojnina ni dala toliko, la bi bil mogel živeli v miru na stara leta. Pa to vse ie prenašal mirno in moško, knkor prenašajo le veliko duše. V četrtek je So hodil po Mostah, v ponedeljek je izdihnil in danes ga poneso k --'v. Križu. Delaven do smrti! Naj se izpoči'Je sedaj pri Večni Ljubezni, katera naj mu poplača vse, kar je storil dobrega in plemenitega iz ljubezni do Boga in do bližnjega I Zgradba stanovanjske hiše v CeJfu Ljubljana, 25. nov. 1030. Ker so sc v zadnjem času pojavile pri novo-radnji stanovanjske hiše Pokojninskega zavoda v Jelju pri fundiranju razne težkočc, si je upravni odbor dne 15. novembra ogledal situacijo na licu mesta. Svet, oziroma teren, na katerem bode stavba stala, je deloma nasut, deloma pa iz tako slabega materiiala, da normalna fundacija ne bi odgovarjala. Radi lega se jc odločilo napraviti pod celo novo zgradbo betonsko ploičo, katera bo tvorila temelj novega poslopja. Ta železobetonska plošča bo ca. I m debela in je preračunana tako, da bo Erenašala težo stavbe enakomerno na zemljišče in o obremenitev zemljišča znašala samo 1.5 kg ua cm-. Ta način fundiranja daje popolno sigurnost novi zgradbi, bodisi proti neenakomernemu posedanju ter tvori izvrstno izolacijo proti talni vodi. Ravno talna voda je v Celju zelo nevarna, ker o priliki vsake povodnji nastopa tako visoko, da ydira skoro v vse kleti celjskih zgradb. Ta nedo-statek bo pri novi palači Pokojninskega zavoda torej odpravljen in dana je možnost, da se bodo kletni prostori lahko dobro oddajali. S tem je že deloma podana amortizacija več stroškov, kateri bodo nastali radi fundiranja z betonsko ploščo. Celoten načrt bo v toliko prikrojen, da stroški be-ionske plošče ne bodo ogrožali ugodne amortizacije in obrestovanja nove zgradbe. Upravni odbor je torej sklenil po ogledu na licu mesta nadaljevati začeto zgradbo v Celju, ter ni več nevarnosti, da bi se stavba ustavila. Kako so tatovi martinovali Rimske toplice, 'Љ novembra. Marsikaj čujemo o predrznih vlomih in tat-rlnah. Da bi pa tatovi zasedli kje kar celo hišo, ee pa vseeno redkokdaj zgodi. V tukajšnji okolici, v skalovju >Kojzice4, si Jc nedavno postavil malo hišico stari Košak. Živi se s tem, da potuje po bližnji in daljni okolici ter kupčuje z raznovrstnimi kožami. Po svoji kujičiji je kežar Košak odsoten navadno jx> več tednov ter prihaja samo včasih malo domov pogledal, da odloži na k upi j ene kože. Ko se je prošli teden zopet vrnil s svojega kupčijskega potovanja, je opazil, da so bili med njegovo odsotnostjo neznani gostje v hiši, kjer so imeli celo gostijo, ali vmartino vanje«, kakor trdi stari Košak. Domneva da je morala biti to dobro organizirana tatinska družba. Tatovi so na Breznu pokradli več kokoši in pitanega purana. Dobro ve-doč, da je Košakova hiša prazna, ter da stoji popolnoma na samotnem kraju, so si jo izbrali za »marlinovanjet. Cvrlo in peklo se je ta večer v Košakovi hiši, kakor še menda nikoli, odkar hiša stoji. Zjutraj so gostje hišo zopet lepo zaprli, ler Košaku za odškodnino pustili polovico pečenega purana na mizi. Ukradli mu niso drugega kakor sol in še nekatere druge dišave, katere so rabili, da so napravili pečenko bolj okusno. Stari Košak je besnel od jeze, videč, da je Imel tatove v hiši. »Vzel bi puško in vse po-etreljal« se je hudoval. Ko so mu pa ljudje dopo-verlali, da se ne strelja kar tako, je rekel: >Kaj pa z nožem jih lahko obšliham?« Ker se pa ljudje ne šlihajo z uožem kar tako, se je pa končno Košak le toliko pomiril, da je zadovoljen s lem. da jih bo vse pošteno pretepel s svojo grčavko. Vendar pa ni pomislil na to, da mora tatove najprej ■meti, če Jih hoče z grčavko izpreobračati. Skcde — kakor rečeno — mu niso naredili posebne, ker so mu za ukradeno sol pustili lep kos pečenke, katere pa, kakor sam pravi, ni jedel. Tajnost bratomora pred 21 teti Tretjič obnovljeno postopanje Maribor, 25. novembra. Dno 31. oklobra 190!) med 4 in pol 5 je v i tako zvanem Pupacherjevem jarku v občini Kapla, kjer je slal domači mlin posestnika Andreja Koz-zjaka, počil strel; ob zapornici mlina se je zgrudil mlad mož, ist-ečamo pa se je iz ozadja potuhnila majhna |>oslava ter izginila v bližnjem gozdu. Ra-• njenec pa se je z velikim trudom in naporom p°" slednjih moči jirivlekel do hiše Lize Kolnikove v bližini, kjer je vse razložil, kako se je bilo zgodilo. Prišel je ranjencev oče ter odpeljal s pomočjo drugih svojega sina domov. Smrtno ranjeni Andrej Kozjak je dne Ki. novembra v bolnišnici v Gradcu podlegel peškoilbam; v smislu izjave izvedencev i Je nastopila smrt radi vnetja prsne mrene, povzro-| čene p:> strelu v leva pljuča. V telesu pokoinegu , so našli zdravniki še dvoje šiber — smrtonosni strel je bil iz lovske puške. « Brat morilec? Na 17 straneh jKidaja obtožnica na zelo izčrpen način potek dogodkov. Od vsega začetka se i je sum zavratnega umora zgoščeval na pokojniko-i vega brata Antona. Ko so namreč po izvršenem 1 dotfbdku 31. oktobra šli iskat brata Antona, ga ni j bilo doma. Pred sodnikom, ki je zasliševal obstre-j ljenca na smrtni postelji, je pokojni Andrej Koz-I jak pri polni zavesti izpovedal, da misli, da ga je i obstrelil njegov brat. ki ga je radi nekaterih posestnih zadev sovražil, česar pa ne more priseči, ker ga ni natančno videl, ko je hušknil proti gozdu. ker mu je kri tekla v oči. Toliko pa je mogel spoznali, da je bil dotičnik majhne postave kakor njegov brat. Sodna komisija pa je na licu mesta ugotovila, da ie storilec se.iel ali čepel na neki 'jelši v bližini, da se je tako mogel skriti pred Andrejem Koziakoni, ki se jc bil v usodnem času nagnil k zapornicam mlina in ki storilca radi grmičevja ni mogel opazili. Našli sta se namreč dve vejici, ki sin bili odstreljeni in ki sta viseli v isti smeri, v kateri je slal Andrej Kozjak. Dvakratno kazensko postopanje brez uspeha V teku poizvedb je padel sum ne samo na brala Aniona, ampak tudi na Andrejevega silasl-nika pokojnega Ivana K:i!nika Deželno sodišče v Gradcu — kamor je takrat spadala Kapla — je proti obema osumljencema uvedlo kazensko postopanje, ki pa je bilo dne 9. decembra radi jioniaiij-kljivih dokazov krivde ustavljeno. Dne 7. maja I. 1917. je državno pravdnišlvo v Gradou predlagalo obnovo kazenskega postopanja, ki |>a se je tudi dne 8. junija 1927 ustavilo. Trije pajdaši se spro ?n izdajo Vsa zadeva se je začela luščili, ko se je staro prijateljstvo med Antonom Kozjakom, Ivanom Preienrizein in Blažem Vetrihoin pričelo rshljati; poleni pn so sledile razprtije. Najprej sta šla narazen Kozjak in Pressnitz, ki je bil soobdolžen umora, ker je sam pripovedoval, da ga Je Kozjak najel za umor, da ga pa 011 ni izvršil. Do razpora je jirišlo radi tega, ker ni Kozjak dovolil, da bi njegova hči Marija imela razmerje s Pressnitzem. Kmalu je začel Pressnitz širiti vest, da jc Kozjak ustrelil svojega brala; sledil je razpor med Pressnitzem in Vetrihoin radi nekega plačila, pozneje j>a med Koziakoni in Vetrihoin. Podedica je bila, da je Velrih ovadil Kozjaka in Pressnitza radi umora, izvršenega nad Andrejem Kozjjakoin. to ni biln njegova navada. Leta 1910 stil se zakoncu Sniid preselila v kočo obdolženca Antona Kozjaka in je drugo obdolženec šel stanovat v kočo Urbana Kozaka. Leta 1912 je umrla prva žena obdolženca Kozjaka z imenom Liza. Nekoč po smrti zadnje je govorila priča s hčerko obdolženca Kozjaka, Marijo, omoženo Grešnik, in je ta povedala, da je Andreja Kozjaka ustrelil Pressnitz z dostavkom, da je Pressnitz zakopal puško i>o dejanju v Nar«tov gozd. Tam \jo je pozneje tudi dobil Balssam od Pressnitza. Kaj je pokojna Liza Kozjak pravila nekoč pred svojo smrtjo v navzočnosti pričo in Marije Crešnikove, na lo se priča ne spominja več, ve pa da se je leta Predsednik senata dr. Lešnik Vetriliove izpovedbe so bila pravcata razkritja; trdil je, da sta mu tako Anton Kozjak kakor Ivan Pressnitz priznala zločin. Precej pomembna je bila v tem oziru izpovedba posestnika Urbana Kozjaka, pri katerem je stanoval Ivan Pressnitz, ki je vedel povedati, da je Pressnitz izkopal po umoru, izvršenem nad Andrejem Kozjakom, pri svinjaku puško in da mu je pri tem razodel, da je bil puško zakopal, ker se je bal, da bi jo našli orožniki. Precej jasna je (»ostala zadeva ob izpovedbah raznih drugih prič, ki so deloma obremenjevale Pressnitza, deloma j>a Kozjaka, deloma pa tudi oba skupaj. Ljudem na uho Tako je priča Genovefa Hmid izpovedala, da je leta 1909 stanovala v koči Urbana Kozjaka, po domače Plečnika v Javojku. V sosedni gospodarski hiši je bival gospodar sam in obdolženec Pressnitz s svojo prvo ženo Nežo. Priča se spominja na nedeljo 31..oktobra 1909 in ve, d« sta odšla zakonska Pressnitz k maši na Kaplo, od koder sta se vrnila ob približno 13. Ob neznani uri popoldne Je prišla j Neža Pressnitz k priči in ji med drugim povedala, j da je mož nekam odšel. Proli večeru pa je prišel , obdolženec Pressnitz sam k Šmidovim akoravno Državni pravdnik dr. Hojnik 1917, ko je imela Marija Kozjak, sedaj poročena Grešnik, nezakonskega otroka s Pressnitzom, govorila. da bi bi! Anton Kozak ustrelil svojega brata. Na izmišljeno zatrdilo, dn je priča Pressnitz dejanje priznal, je obdolženec Kozjak pripovedoval, da brala ni mogel videti radi večnih pravd in ker mu je bil na poli radi očetovega premoženja, katero je hote! sam podedovati, radi česar je najel Pressnitza zu sto goldinarjev in mu tudi za izvršitev kupil v Mariboru puško, za katero je dal 25 goldinarjev. V Wachov mlin je šel, da dokaže svojo odsotnost, ker je vedel, da bodo takoj njega osumili dejanju. Pressnitz si jc nataknil čevlje svoje rajne žene ter čakal potem, ko Je odstranil pri zapornici deske, sedeč za drevesom, na Andreja Kozjaka, ki bi mora! priti pogledat k zapornici, ker ne 1ečee po strugi več votla na mlin. Ko je slednji res prišel, je Pressnitz ustrelil v Andreja Kozjaka, nato ра zb'žal skozi gozd in čez travnik »Zeleka* domov. Obdolženi Kozjak je pravil tudi priči, da sta načrt zn umor napravila z že pokojnim Ivanom Kozjakom. 0 načinu, kako sc je dejanje izvršilo, je obdolženec Kozjak priči ponovno pripovedoval. Obdolženec Kozjak je povedal priči Fohnu, da ■je leta 1909 Pressnitz ustrelil njegovega brala s puško, katero mu je odkupil. Povedal je nadalje, da se je to zgodilo pri nekem mlinu, da brat ni bil takoj mrtev, ila je brat prišel še domov, a ni vedel za gotovo, kdo ga je obstrelil. Obdolženec je tudi prii))omnil, da ga bo gotovo rešilo to, da bral ni spoznal storilca, da je bil že dvakrat v preiskavi v Gradcu, a vsakokrat je iHitegnil sodnike, ker so osli. Obdolženec Kozjak upa, da bo sedaj samo Pressnitz obsojen. Obdolženec je tudi |>ovedal priči, da je to storil radi tega, ker je bil z bratom v jezi, da je dobro zanj, da je brat »hint in je bil pokojni radi nJega sedem mesecev zaprt. Priča Ivan Korošec navaja, da ga je meseca avgusta 1928 obdolženec Pressnitz, s katerim je bil skupaj zaprt, prosil, da nui napiše za ženo Heleno Pressnitz pismo, v katerem zahteva obdolženec od žene in sina, da gresta k orožnikom iu prisežetn, da je bil obdolženec takrat, ko je počil strel, doma. Pismo bi naj priča iztihotapil, kar pa ni storil. Priča še pristavlja, da je obdolženec Pressnitz ponovno poudarjal, da mu bo le pomagalo, če bodo priče mogle potrditi, da Je bil 011 doma, ko je počil strel. Na vešala — a pomiloščena Zadevna razprava proti Antonu Kozjaku in so-obtožencu tesarju Ivanu Preasnitau se je vršila v dnevih 18., 19. in 20. decembra 1928 pred mariborsko poroto; na podlagi krivdoreka porotnikov sta bila Kozjak in Pressnitz obsojena v smrt na veša-lili, aprila 1929 pa pomiloščena in sicer Kozjnk na 20 let težke ječe, Pressnitz j>a na 15 let. Dne 8. novembra 1929 pa je v tukajšnji moški kaznilnici Pressnitz umrl, nakar je Kozjak vložil prošnjo za obnovo procesa, ki ji je višje deželno sodišče v Ljubljani ugodilo. Tretjič pred sodniki Danes se je vršila v razpravni dvorani 58 razprava proli 59 letnemu Antonu Kozjaku. K obravnavi, ki se je pričela ob |K>1 9 zjutraj, je bilo vabljenih okoli 50 prič; razen tega se bodo prečitale izpovedbe približno sto drugih prič, od katerih so nekatere že umrle. Za razpravo je bilo opaziti med razpraveželjnim občinstvom precej zanimanja in je računati, da bo razprava trajala še jutri in pojutrišnjem. Senatu je predsedoval ss. dr. Lešnik; Lenart, Kolšek, A/man in Senica prisedniki. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Hojnik. zagovornik dr. Slokar, zapisnikar dr. Dev. Obtoženec: majhne postave, čisto osivelih las. bledega obličja. Njegov govor je tipična pohorščina NAJBOLJŠA IN NAJVARNE/iA NALOŽITEV KAPITALA za varčevanje so 2 V» % drž. obveznice za RATNO ŠTETO ker: 1. Nosijo 6% letn. obresti. 2. Dviganje tečajne vrednosti iznaša doslej letno 20 3. Vsaka obveznica je zato tudi brezplačna srečka. KIKAKE IZGUBE! Te obveznice prodajamo od enega komada dalje in proti MESEČNEMU ODPLAČEVANJU in sicer na 12 mes. obrokov po Din 44.— ali h 18 n ,, ,, „ 31f— ali »» 24 ,, n i, ,, 24. za vsako obveznico. Strogo solidna postrežba! Bankovno komanditno društvo A. Rein i drug Zagreb Ilica 15 Beograd Knez Mihajlova ulica 47 z vsemi znanimi ka poljskimi lokaliznvi. Zdajci govori mirno, zdajci pn se razburi in dvigne svoj te-nak glas zu celo oktavo. Pri leni zamahne z rokami, geatiikulira, se nagne nazaj in se za korak, dva oddalji od prvotnega mesta, nato pa spet vrne nazaj. Če ga kakšno vprašanje prav posebno vznemiri, jioleiii dobiva njegov glas nek prizvok pre-pirčmsti. rameni mu ležeta nazaj in preko celega jelesa gre precej močan s tresljaj, ki priča o ne-in nI i nervoznosti. Če mu tn ali drugi odgovor j>rav ne uepe ali če smatra za potrebno, da je trobit na stavljeno vprašanje odgovor preudariti, potem upira pogled s topim izrazom skozi okno rnzpravne dvorane proti novi palači OUZD. Zelo zanimivo je bilo zasliševanje obtoženca; ta zanimivost je mestoma prehajala naravnost v zabavnost. Kozjnk se je namreč pri današnji razpravi postavil nn čisto enostavno stališče jiopolne-ga zanikanja vsega. Od začetku je celo tajil poznanstvo z osebami, za katere, je izkazano, da jih je obtoženec prav dobro poznal. Med drugim navajamo iz zasliševanja: Predsednik: Se čutite krivega? . Obtoženec: »Na-a. Predsednik: »Pressnitz je trdil, da ste vi kupili jniško. Obtoženec: >0 kakšnem gveri jaz nič ne vem. Na-a.< Predsednik: »Kakšen glas jo užival Pressnitz?« Obtoženec: iSlab. Predsednik: »In Vetrih?« Obtoženec: »Tudi slab. Predsednik: »Pa Kotnik?« Obtoženec nekaj časa premišlja, nazadnje pa se le ojunači: »Tistega pa le ne vem.c Predsednik: :In s takimi ljudmi, o katerih ste vedeli, da so na slabem glasu, ste vi občevali? Ali niste vedeli, da boste ludi vi prišli na slab glas?« Obtoženec: »Jaz nisem z nikomur od teh občeval.': Predsednik: ,>Vetriha ste lela 1917, ko še niste bili ž njim sprti, celo zn pričo predlagali. In sedaj pravite, da Je bil nn slabem glasu in da niste z njim občevali.« (Smeh.) Obtoženec pogleda skozi okno in umolkne. Državni pravdnik: »Čujle, Kozjekl Orožništvo je podalo sledeče uradno poročilo: Kotnik jc na dobrem glasu; Pressnitz, V etrih in Kozjek pa so vsi falotje. Ta Kozjek ste menda vi?« (Smeh.) Predsednik: »V uradnem sporočilu stoji prav za prav, da so Pressrtilz, Vi.trih in Kozjek drug drugega vredni.< Predsednik: »Zakaj ste pisali pisma raznim svojim znancem iz jetnišnice, dn bi jih pridobili za priče?'; Obtoženec: Jaz nisem nič pisal; saj nisem tudi mogel, ko nisem imel svinčnika in ko bi mi vse tveg» vzeli.« Predsednik: »Ali ste |iozabili, da ste prvotno priznali, da ste takšna pisma pisali?« Obtoženec zopet pogleda skozi Okno in molči predsednik: »Ali veste, Kozjek, kaj vam je Pressnitz dejal pri nekem zasliševanju?« Obtoženec: »Na-a.< Predsednik: »Vam pa jaz povem. Tole vam je rekel: Ti boš tako dolgo tajil, dokler ti ne bodo glave odsekali.« Predsednik: »Koliko bratov vae je bilo? Obtoženec: »Dva.« Predsednik: »Katera?« Obtoženec: »Jaz in Andrej.« Predsednik: »O tretjem bratu Aleksandru pa nič ne veste? To ste brat!« Obtoženec: »Sa*j res; sem čisto pozabil.« Razprava se je opoldne prekinila, nato pn popoldne nadaljevalo do večera. Jutri se bo bržčas zaključila. Silovit vihar Gornja Radgona, 25. novembra. Silovit vihar, o katerem poroča :rSlovenski j nst . da je divjal v nedeljo 23. t. m. v Monako- ' vem in na Dunaju, smo čutili tudi v našem trgu. Pre.poldne je bilo zelo lepo, solnčno in toplo. Malo pred poldnem pa se je nenadoma pričelo temniti, temni skladi oblakov so ee valili v smeri od severozahoda proti jugovzhodu, v trenutku je planil strašen vihar, ki je odkrival strehe, rušil dimni-ке in razbijal šipe Vihar ie bil tako močan, da je v Policah odtrgal celo ostrešje neke lope ter ga odnesel onstran doline na nasprotni hrib. Skoda, nen^i Je ?aPravil vih«r. je precejšnja. Prav tako to« i!°Ki >e vihar Prišel, je ludi prenehal. V". J* bll° dva močna sunka, nalo par kapelj deiia m zopet je bilo vse mirna 1 Beli zobje olepšajo vsak obraz. Česlo že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se naitemeliiteiša ч Chlnrndnnt f-rnt™ Tnha Din fcmftT*''^^ r ■ **w,i VMWIIMIIJM|V|V iiw|iviii\.i|iiv.|Ou O WIIIUI UUUIII gV.CILU« 1 U U d L/llli 8.—, velika tuba Din. 13.-, četkica za zube Din. 20.—. Leo-Werke A.-G., Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor. S 9iai pravite ? tSti svoj: luknji in sc ni ujmi nikamor ven. Zakaj 'иниј io plavalo ščuke, raki in drttt/c nevar-лosti sa nbogepa piškurja. I svoji preridnosli jc 'a piškur doživel doli/o rr*lo let, lic da bi vedel, kakšno jc sploli Hvljcnje. Porinil po ji- Je. tlo »h ilo -. ilik sr nudi vsak dnu človeku, •la se spomni uu tetm nbogrqa piškurja. Piškurji namreč tir лc s.n, i meti ribami. temveč ludi wfHt ljudmi. Tnii čl oči iki piškurji ramo tiče r trojih luknjah, naj se imenujtjo kakor ic hočejo tili službe. topla uiiezda, družabni položaji ali kako drugače. Iz teh lukenj ven se ne upajo, za nobeno rrno nc i/) edo ven. .Vj treba fmsebej povedati. dn je med Slorenri rod priiknrjer posebno razvit. Dostikrat jt Irebo kje mu/le odločitve, moške besede, resnega nastopa — pa naleti stvar na piškurja in stvar pade v vodo ali pa sc zavleče za celo večnost, dokler ne pride kakšna boli kornjina riba, ki sc lc vj>o i: svoje luknje. Ser edo so r žuljenju polen piškurjev ludi ščuke. Screda r življenju požro ščuke marsikaj rib. 2a rnd pUhajer i to je enačil ло, kaj misli o It h in takih nesrečen Prav je tej ribi. da jo je ščuka poirla. zakaj -;w ,i šla iz srajc luknje! Zakaj pa je po nepah rbnem olresala svoj /rohec (ali rep)!* Hod piiku; jer res ni za nikamor, kakor za r hiknjo. Zato pn sc iivljenje za ta zanikrni rod nc briga dosti, razen r kolikor orirn Url jen je in delo dmaim. Samo lo je zanimvo, da ščuke v ribjem tn v človeškem iivljcnju poero največ prav piškurjev, kljub rsej njihovi previdnosti, pogumnih, oa se taki volarji tudi ач^гvati nad gospodarjem, ako jim ne >'» dovolj Mnokrote. Pmi kratkim so imeli svate v Vratni pri št. Jerneju. Pri ]>osei4nikn Žtiličti je bila svatb« in prišli po vodarji. Poli so ]io siari navadi in ludi streljali iz pušk kakor v voiski. Ženin jim je poslal tri škafe vina. kniha. potice in mesa. In dobro je teknilo voglarjem. Ker pa je ženitovanje po kmečki navadi trajalo dalj časa, so prišli voglar.ii ludi drugi večer in zope< dobili dva škafa vina in nekaj prigrizka. Trd« fantom >e je zdelo to premalo. '.'.alo so ]nv~ln!i v hišo enega izmed fantov, lei se je našemil za pustno maškaro ter izročil domačim pismo — ultimat —. v katerem no zahtevali so pijače. če ne. da bodo - parizarjem l>el jal i. Njihovi zahtevi pa ženin ni hotel ugoditi, zato so fantje napravili na sva-tovsUora vozu. ki niti gospodarjev ni bil. za okroglo 700 Din škode s tem, rht so voz preeej pokvarili ter z njega pobrali razne dele. Tako bodo nazadnje vogla rili okrog snd-nije, pa tam ne bo vina in klobas, ampak le ričel. Kaznjenci poskusili pobegnili po strelovodu M arib o r , 25. nov. Skozi nočno tišino so po Sodni. \Vltdeiirainoi--jevi. Marijini, Jožefa Vošnjaka ter sosednih ulicah odjeknili streti. Na strelovodu je visela moška postava. Spodaj na dvorišču so se jeli zbirali pazniki. Postava na strelovodu se je polagoma začela spuščati po strelovodu Ko je prispela na dvorišče, se je jiognala v beg (ki dvorišču ter |ч> jetnišklh hodnikih. Za sU|(o je puščala sledove krvi. Končno so v stegno ranjenega Lozittška Alojzija ujeli in spravili na varno, l.ozinšck bi imel odsodeti pet let in en mesec radi hudodelstva tatvine V jetniš-niei so se pričela stroga zasliševanja, ob katerih se je dognalo, da je Lozinšek s pilo prepilil oken- sko omrežje in ,la je v to zadevo vpletenih šest do osem kuznjem-Hv. ki so z Loziuškom kanili pobegniti i/, jetnišuiio. Zasliševanja se nadaljujejo ter ui izključeno, da bodo Mariborčani o vsem tem izvedeli še preeej zanimivih stvari. IJračunuli so se zarotniki s čujočnostjo iu bdcčno.stjo jotniških paznikov. Bržčas si bodo vso zadevo se temeljilo premislili preden bi ^ so zopet odloČili k ulični nskautiu zadev-ščlni. Na vrženega bo sedaj "precej takšnega kakor: post. poostreno nadzorstvo ter druge takšne ne-všečne iznajdbe iu poostritve. Lahko je priti v hotel »Holtnjt težko jva . .. precej Koledar * Kakšen ie bil »divjaški napade v resnici. Dne 19. t. m. Smo poročali iz Rimskih toplic, kako so dolski fantje (skoro otroci) napadli nekega K. Resnici ua ljubo pa priobčujemo drugo plat zvona, ki se glasi: Vračajoč se iz lovskega revirja Lokave, smo se lovei ustavili v gostilni g. Pušni-ka v Rimskih toplicah. Tam smo popili 2 litra vina, na kar nas je gostilničar opomnil, da vlada v sosedni sobi pretepaška napetost . žal se nismo za tako napetost kot tujci niti zmenili. Mirno smo odšli iz gostilne proti domu. Pri sejmišču v šniar-jeli nas je srečal neznan kolesar, precej vin/en, ki ni imel nikakega zvonca in nič luči ali hupe. Ker je bil oster ovinek, smo se drznemu (pijanemu) kolesarju komaj umaknili. Že 50 korakov naprej nas zopel dohiti isti kolesar ter se že čez nekaj ča.sjt obrne in pripelje nazaj nam nasproti. Pri naši droibi slopi s kolesa z nesramnimi besedami: = Dolanri smrkavci, barabe, itd. Starejši mož iz družbe je tem besedam ugovarjal, na kur jc neznanec potegnil iz žepa nož z besedami: Zginite P.... M.....,. Zamahne z nožem proti Francu tvravsu, ki mu udarec prestreže Ln ga vrže ob mejo. Nato pokliče pomoč, dn mu odvzamejo nož. Priskočili so: Katrzar Mirko, star 83 let in llribšek Matija, star 35 let, ki mu odvzamejo nož ter se napotijo naprej proti domu. Nož ima v posesti Kau-zar. V dopisu je tudi navedeno, da je ležal fant nezavesten. Zelo čudno se nam zdi. kako je v nezavesti slišal petje, ki ga ni bilo. So limo, da je bi! najbrže tako pijan, da se res ui sploh nič zavedal. Ugotavljamo, da so bili navzoči sami ]>ametiii ljudje, najstarejši je bil star № let in najmlajši 28 let. Zato ui govora o otrocih in o divjaškem napadu, kakor lahko vsak razvidi iz prednjega dopisa. (Slede podpisi.) •A: Vreme v državi. Včeraj ob 7 zjutraj je kazal v Ljubljani barometer 75S.8 mm, termometer 2 4 do 11.2*C. veter juznozahi>den. oblačno, čez dan delno solnčno. V Mariboru je kazal barometer 757 mm, termometer 0.1 do 122" C, veter južno-zaheden. delno oblačno. V Zagrebu je kazal barometer 75S.3 111111, termometer 1 do 13° C. mirno, oblačno. V Belgradu je kazal barometer 759 nun, termometer 1 dc m* "гцџ" чг м' m ^P Miklavžev večer v Umonu dne 5. decembra ob 7 zvečer n< l»o nudil zaliave iu razvedrila -.mm niročiteili. temveč huitu Muti odrasli oi.tiani na,I prekrastio rc'ijn Ir pninjitvc. • l.nlikn m- i>.i m,li /cmll, k,itn ur ui namenil darilu Miklavž, ila ца \ tem shu-ajtt Holrti к|чч*п iu m- pa spomni I a k e I 1> r u il a . ki ho teknimal / Mikla\/c\lini darili, /ato pi j-(lile 11,1 priredilo \„i. mladi 111 odrasli, ker »a vsake?« ho ndloteno iniliK;i> lepe?u iti dohropa. Ljubljana Nesreča pri električni napeljavi v Šiški Po,I tem naslovom je prinesel 24. t. m. Slovenski list. poročilo o nezgodi, ki se je 23. t. ni. pripetila lOlelnemn .Janku Kožuhu iz K ose/ v Zg. 0 Miklitviev večer v drami. Kakor lani. priredi Narodno gledališče v Ljubljani 'udi letos Miklavžev večer, odnosi Ki popoldne, /'ljubeznivim sodelovanjem ljubljanskih gg. trgovcev ' in podjetnikov bo obdurovnnih več naj revno sili ljubljanskih otrok l lepimi darili, po možnosti pa l>o vsak navzoč otrok dobil kak majhen spomin na Miklavža. Doslej so se odzvale sledeče ljubiјпмке tvrdkc: The Ue.\ Co,, Siegel in drug, tovarna dežnikov Josip Vidmar, Viktor Bohinjec, V. Lesak, Nnva založba, Oblačilnim za Slovenijo, Jugoslovanska knjigarna, Feliks Urbane, L, Mikuž. — Pozivamo najvljudneje vse ostale ljubljanske trgovine in podjetja, kakor ludi društvu, /.lasti karitativna in posameznike, da podpro to akcijo in .-.e odzovejo z darili nli primernim denarnim prispevnon;. Darila naj so pošiljajo s pripombo Za Miklavža-upravi Narodnega gledališču. Miklavžev prireditvi bosta predvidoma 7. iu S. decembra popoldne, © Rdeči kriz. v operi. Kakoj že objavljeno, so bo vršila dramatična predstava ljubljanskega krajevnega odbora Rdečega križa v operi prihodnji četrtek 27..novembra ob S zvečer in ne v petek, kakor jo bilo pA>otno določeno. Vstopnice se dobe v predprodaji pri dnevni blagajni V opei-umn g e-dališču, ceue so običajne dramske. Pripominjamo, tki so že kupljene vstopnice, četudi se glase za 28. november, veljavne za čelrtek 27. novembra. — Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa. Q Mestna zastavljalnica Iki imela redni dražbi aprila 1930 zastavljenih predmetov iu sicer zu dragocenosti, zlatnino, srebrn ino itd. dne (i decembra, za efekte: perilo, stroje itd. pa 12. decembru otl 15 dalje v uradnem prostoru. 0 Tatovi niso izbirčni Vsake vrste bla?o je dobrodošlo tatovom iu še celo leseni predmeti. Upokojeni šolski upravitelj Josip čuček v Bolgarski ulici št. 25 je prijavil, da mu je neki lat ukradel kuhinjsko mizo iu leseno polico, vredno oboje 250 Din. Trgovski sluga |osip Plenu iz Most je v ponedel ck zvečer mislil za trenutek svoje kolo pred Zuoanovo gostilno na Sv. Petra cesti in /c mu ga ie nekdo izmaknil. Kolo je bilo staro in vredno 750 Din •) Nesreča v telovadnici. V bolnišnico so danes onoldne pripeljali 10 letnega Hraga Počkaja. sina državneea ce«tnega nadzornika, stanujočega Šiški. Ker poročilo Slovenskega lista ni bilo po- j na Celovški cesti 72. Deček je telovadil v sokolski \seiu točno, prinašamo sledeče pojasnilo: Nezgoda se ni pripetila o priliki izmenjavanja slare električne naprave, ker se na napravi isii dan in tudi pro šnje dni ni delalo. Zalo tudi pri tem i\i mogel obviseli nikak konec žice oh drogu, ki bi bil segal skoro do tat če bi bilo lomu tako, bi bili nezgodi krivi delavci, ki bi bili zamenjavali žea Tomu pa ni tako. Vihar, ki je razsajal v soboto 22. I. ni. ponoči je utrgal eno žico niMovodn, ki je obvisela ob nekem drogu, ln U> žico je zagrabil \ nedeljo jiopoldue imenovani Ko/.uli ter sla ga k temu napolila dva druga starejša dečku. Ker jo bila žica k sreči nlčlovod, se dečku ni zgodil o ničesar. Pa tudi če bi bita nezgoda hujša, bi las'nice tega omrežja, Električne zadruee v Sp. siški . ne zadela nikaka krivda. Saj so bili ljud;e že dostikrat opozorjeni, da potrganih, z drogov visečih električnih telovadnici v Narodnem domu in je med telovadbo padel z gupalnice ter si zlomil desno nogo. • Орогаг-ашо na iiocoišllii prvi mistični večer, ki pa priredi družba Uferini v Unionski dvorani. Začetek ob 20 Spored je izredno bo?at iu tako zanimiv, da nastopa družba vselej pred razprodano dvorano iu mora svo;a gostovauia običajno podaljševati. Vstopnice v Ma'ični kniiparni. 0 Priložnostni nakup gramofonov. Glej današnji oglas A. Rasberger. Kranj zic no smejo prijemati, ker je to smrtno nevarno. Dolžnost staršev in tudi Šolskih 12® C. mirno, poloblačno. V Skop- I vzgojiteljev bi bila, da to otrokom primerno več Sreda. Jii. novembra. Silvester. Jtard Portoin.. spoznavavec. o()ttt: Leo- Mafa krvnika ir Itaislava umetniške zapaščiue Franja Slerlcia je zbudila do sedaj med ljubljanskim občinstvom še več zanimanja, kakor so pričakovali ju-ireditelji. 1'oset jo za naše razmere ugodeu. dokaz, da uživa umetniško delo pokojnega mojstra-;x»rtretisln vsepovsoil veliko spoštovanje. Vendar !>a je opažiiti. da so naši šolski zavodi do sedaj pokazali premalo zanimanja za to razstavo. To je treba obžalovali tem bolj, ko imajo iiosebno učenci-rietirji priliko videti tu vzorno risane glave. 0[>o-zarifttno posebno iki priložnost, ko šole. lahko spojijo pregled Strahlove zbirke v Narodnem domu in poset Slerlelovp kolektivne razstave. Končno bodi poudarjeno, da bo trajala la razstava nepre-Idicno samo še la leden. Izletniki z dežele si jo morejo ogledali št" v nedeljo. -Ar Starši utopljenega Zvonkotu stefeta, ki jo v pričet k u novembra utonit v Savi. prosijo, da naj se jim takoj sporoči, ako bi se našlo truplo nli ikak sled zn otrokom na naslov: Anton štele, Kranj. -fr Semenj, slika gospodarstva. Hi. Lovrenc na Dol.: Na dan sv. Klemena se je vršil tukaj vsakoletni kramarski in goveji semenj. Ta semenj ;e bil navadi ilrugib let, a prodalo ne je zelo tnalo in še lislo po zelo nizki ceni. Iz prenosov polnili listov se je dognalo sledeče: Prejšnja leta je bilo (»rombov 120—180. mnogo pa jih jo ušlo brez toga, a lotos je bilo prenosov le 34. Lepi voli so se plačevali po 9 do 10 Din. Mnogo živino ni bilo pripuščene na semenj — radi najnovejše odredbo. ker ni bila živina osnaženn. Tudi kramarji ee niso preveč pohvalili, — Res, ubogi kmeti Kar preda, mić ne volja, kar kupi — pa jo še vedno drago. -Ar Še en krvav fanlovski prelep. K našim včerajšnjim številnim poročilom o krvavih fantovskih pretepih v nedeljo zvečer dodajamo še eno in sicer i o pretepu v Savljah pri Jezici. Tam so se pred Perdanovo gostilno steph lantje in neki F. C. je sunil z nožem v levo roko 22 letnega Ivana Pečarja, zavirača državne žcleznice na gorenjskem kolodvoru in stanujočega v Savljah šl. 21. Napadalec je Pečarju pojKilnoma prerezal mišice, vendar pa k sreči ni ranil žile. Pečar je včeraj prišel v bolnišnico. ic Najlepše Miklavževo darilo — lepa knjiga! Zm učence in dijake vseh šol bo najprimernejšo darilo knjiga: Domače in tuje živali, f. tlel: SesaVci. Knjiga obsegu podobo iz živalstva — sesavoe — vseh tlelov sveta, ki bo velik pripomoček pri uče-n;« iz prirodoelovja. Na 20 tubelnh jo okoli 100 barvastih *lik iz živalstva. Knjigo je založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani in stane vezana D hi 80. Ako otroci ue morejo zavživati ribjega olja, dajajte jim Uor ko otroci navdušeni za Jeuiall izdelek ribjega olja, ki ima izredno prijeten okus. Dobiva se v vseh lekarnah po ceni Din 12-/л veliko skatllo in Din 26-— za malo škntljo. lju je kazal barometer 7158.9 ram, termometer 4 do 13"C, mirno, malo oblačno. V Spii.u ie ka*h! barometer 750.7 mm, termometer 13 tlo 17° C, vzhodno-severovzheden veter, pretežno oblačno. + Seznam ljubljanskih ulic. trgov, javnih poslopij k novemu načrtu mesta Ljubljano je sedaj izšel in stane l>in 5; skupno z novim načrtom pa Din 20. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. -A* Namesto venca zn umrlega g. tir. Branka Žiieka so darovali za občinske uboge občine Velenje dr. Medic 200 Din. Demšič Josip iu Tischler Rihartl po 100 Din. — Županstvo Velenje, dne 24. novembra 1930. Nova Ljubljana. O tem za vse sloje našega meščanstva perečem iu zanimivem vprašanju I bo jutri govor na družabnem večeru Trgovskega društva >• Merkur« v Ljubljani. O tem predmetu bo I predaval podžupan ljubljanski g. prof. Evgen Jarc. Gospod predavatelj je vajen in znan govornik ter bo njegovo predavanje brez dvoma zanimalo vse meščanske kroge, osobito pa trgovske in obrtniške gospodarje. Predavanje se vrši v četrtek, dne 27. novembra 1030 ob (Kil 0 zvečer v restavraciji ^•Zvezda«. Vstop je brezplačen. Gostje, dame in gospodje, so dobrodošli. •k Oltarne slike, cerkvene slike, križeva poln po--l;i.kii strokovno, umetniški le proti |K>-vniitvi re/.ijektb stroškov katol. atelje \rs sucrac /u propagando krščanske umetnosti. — Župno-cerkvem urad Zagradec na Dolenjskem piše: Mojstrsko ste |>oslikali in napravili slike • P ros v. Srce Jezusovo«. : Sv. apostolu Ciril in Metode in sliki* Stigmatizacija sv Frančiška«. 11 vala \ani in priporočani Vaš umetniški atelje. Ve.se slike ostanejo v kras naši župni cerkvi. Vašo mojstrsko roko hočemo nadalje priporočati. — Prijazne ponudbe naj se pošljejo na: A rs saera . . Pi;aga XII.. Američku ul. 10 ali na upravo Slovencu«, -k Stenski koledar za leto 19211 je že iz-šel. Koledar je običajne oblike, ki je za dom in za pisarno, za trgovca in obrtnika, za zasebnika in zavode se mijprikladnejša. Tuleg koledarskega dela je tudi Se prostor za beležke, daljo poštne določbe, in to vse na eni strani, ue na dveh straneh; kot je bil do sedaj običaj. Okusna izdelava v večbarvni lito-grafiji bo koledar gotovo priljubila vsakemu, vsled samo enostranskega tiska je pa sigurno najbolj praktičen izmed vseh do sedaj izišlih. — Stenski koledar prodajajo vse ljubljanske knjigarne po 6 Din komad, preprodajalci naj se /.glase pri založnici, Jugoslovanski tiskarni'- v Ljubljani. Naše diiaštvo Tovariši! Danes ob 3 popoldne se bo vršil pogreb našega pokojnega prijatelja ing. Bogomir.ja Trohe. Prosimo, zberite se v čim večjem Številu ob času pogreba pred bolnišnico, tla na drstojen način počastimo spomin dragega tovariša. — JKAD >Zarja«. krat obrazlože. To pa vsled lega, ker so je prav pred kraiklm v Sp. Šiški ponovil slučaj, da so dečki metali daPše odpadke navadnih žic na električne ž'ce ter bi se bila pred par dnevi tudi kmalu zgodila nesreča, da ne govorimo o škodi, k i jo trpi zadruga pri takem početju. Dovoljujemo s pripomniti tudi še Ui, du jo dolžnost vsakogar vsulto-krat takoj sporočiti električni zadrugi vsak dvomljiv nedostatok pri električni napeljavi, zlasti se, čc se ugotovi, dn je utrgana žira. a prav tako je dolžnost vsakogar odvračati mladino, da se ne igra in ne dela škode na električnih napravah. Ljubljana, 24. novembra t930. Električna zadruga za Sp. in Zg. šiško v Sp. šiški. r. z. z o. z. Z dežnikom s«nt in tia Fantalin zna priti do drobiža. Neki 17 letni fantalin je pred tedni čutil potrebo, da pride do drobiža. Ukradel je doma dežnik iu ga prodal nekemu Dalmatincu za 30 Din. Denar je zapil. doma pa so pričeli pogrešati dežnik. Fant jc šel iorej na Dalmatiučevo stanovanje in zopet smuknil isti dežnik ter ga odnesel domov. Zadeva bi bila s tem urejena, da se ni pričel Dal-matinec razburjali zaradi dežnika in fanta ovadil. Na ta način bo dobil fante prvo piko — zaradi borih 30 Din, zapravljenih v eni sami uri. Koif bo danes? Drama: »Serija 4—(KKX!001 . Red D Opera: Zanrlo. Prosvcta Krakovo-Trnovo. Četrti prosvetni večer v društveni dvorani Karunova ulica 14. Filmsko predavanje: v Čebelica Maja . Ob 8. Nočno službo imajo lekarne: Dr. Piccoli, Dunajska ccsta 0, in mr. Bakareič. Sv. Jakoba trg 9. Obilo sreče. Danes se poročita v iarui cerkvi v Šenčurju )x)ses'nilv in mesar iz Kranja g. Janko Schiffrcr in trgovska sotrudnica gdč. Mioi Grošelj iz Hotemož, hčerka trgovca iu gostilničarja. Naše iskrene čestitke. (Vovo mesto ir Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih. pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivoati, posezite takoj po staro preizkušeni »Frana-.lnsel« grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah zn želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je :Franz-Jo-nei< voda posebno izborilo učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. r>Fran«-Joeel< grenfica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 0 Bogat spored časnikarskega koncerta. Časnikarski koncet na dan I. decembra je vsako leto ena najvažnejših umetniških in družabnih prireditev in pomenja v tem oziru otvoritev zimske sezone. Letošnji časnikarski koncert bo imel zelo bogat spored, na katerega opozarjamo občinstvo. Sodelujejo: orkester 40. pešpolka »Triglavskega« pod vodstvom višjega kapelnika dr. J Čeriua. pevcki zbor državne realke pod vodstvom dr. J. Cerina, pevsko društvo »Ljubljanski zvon« pod vodstvom pevovodie g. Zorka Prclovca, prvi tenor zagrebške opere g. Marij Šimenc in pevski zbor zbor Glasbene Matice pod vodstvom opernega rav-nateba g. Mirka Poliča. Pri klavirju kapelnik g. Hcribert Svetel in konservatorist g. Marijan Lipov-šek. Iz navedenega jc razvidno, da bo letošnji časnikarski koncert umetniško na visoki stopnji. 0 Fantovski odsek šentpeferskega Prosvetnega društva ima drevi ob S redno pevsko vajo. Pridite zopet vsi! 0 Poslednja predstava na Ljudskem odru. V nedel jo 30. novembra ob pol S zveče,- =e Ljudstvi oder poslavlja otl svojega odra, na katerem e igral od leta 191 i dalje. Za svojo poslovilno predstavo si jo izbral Finžgarjevega - Divjega lovca.', igro, s katero je leta 1911 olvoril svojo prvo seztjo. Namen Ljudskega odru je bil. kar je pokazal že s prvo predstavo, uprizarjati ljudtito igre, pokazati ljudem lepoto naših narodnih slvari in iini nuiBti vmes tudi uro čistega veselja in zabave. Tega programa se jo Ljudski oder zavedal in upa. da cra je tudi izpolnil. Javnosti io golovo že znano, dn so namerava ti prostori Ljudskega doma nadalje posvetiti predvsem našemu revnemu dijaštvu. Temu namenu, kateremu naj služi odslej stavbi Ljudskega doma, se mora Ljudski '"Jer uklonili z upanjem, da so kmalu presoli v novi, lepil dom. ZaiO ob tei zadnji priliki vabimo vse, da poselijo 'o poslednjo predstavo, vabimo pa tudi liele. ki doslej Se niso prestopili našega skromnega brrma dilelnnlske umetnosti, tla .se prepričate. 'In nase dolgoletno tlelo ni bilo brez uspeha. Francoski krožek jc pričel s svojim leča-jem. Le žal, tla je olvoril samo konver/uci.jski tečaj, krožek ima t tuli krasno knjižnico, ki je na ia/.|Hilago tri dni v 1<ч1пп dijakom, d rti ve tri dni po drugim krožkov im članom. Krožek sije preselil v novo šolsko poslopje. Knjige Mohorjeve družbo so i/šle in jiii dobite pri tukajšnjem žunneni uradu v župnijski pisarni liiotl uradnimi urami. MnofjO naročnikov šo ne vo, da so knjigo že prispelo, zato javljamo, tla so žo tu. Umrl je dno 2t. t. m. okiog polnoč-i g. \lt-ton Franki, pomorski kopel.tn v po-koju v -tn-rosti li5 lcl. Pogreb se jo vršil v nedeljo t. ui. u,i mislim pokopališče. N p. v ni ! iNuš novi Prosvetni tlom kar vidno niste. Dočini se ob blagoslovitvi prod dobrini tednom šo ni dalo dosti razločiti kakšno lice bo stavba imelo, se danes že pozna kakšen bo spodnji del. Miklavžev prihod oznanjajo izložbe našiit trgovjn, kjer je razstavljenih vse polno raznovrstnih lepili reči za otroke kakor ludi za odrasle. Toda Miklavž je že meti nami prav za prav, bodi po trgovinah, izbira iu kupuje. Ako se ojlasi v tukajšnji podružnici »Slovenca« na Ljubljanski cesti, bo lahko kupil po nizki ceni lepe in priporočljive knjige za otroke, v katerih je polno lepili povesti s se lepšimi slikami. Jagcde cveto in trta odganja. Tukajšnji podružnici »Slovenca« je prinesel g. Nachtigal Ivan lep šopek cvetočih jagod in male sveže pogatrke trtnega listja. Komaj pred par tedni je v svo cin vinogradu na Lubneni potrgal grozdje, že je pričela trta na novo odganjati Kedek pojav! Ptui Poročil sc je v soboto proti večeru ptujski trgovec z ieloznino g. V rabi Franc. Za družico v življenju si je izbral gdč. Cvikl Elizabeto, itgov-čevo hčerko v Krekovi ulici. Poroka se je vršilu v proštijski cerkvi. Mnogo sreče - čestitkami! Smrt je hudo kosila. V ponedeljek 24. t. m. ponuč[ je iz najlepših moških let iztrraln splošno zuanega in priljubljenega g. Franca Majcena Pokojnik je bil ravnatelj štajersko hranilnice v Po-1'osor verouka v Gradcu. Ko so io položili v grob, f.e jc v lepem, pesniško sestavljenem govoru poslovil od nie evangeličanski pastor, ki je vodil obrede. — V nedeljo zvečer je umrla Ornik Frančiška. hišna posest ilica v Prešernovi ulici. — Naj v miru počivajo. Francoski začetni tečaj samo za občinstvo se bo vršil v ponedeljek in četrtek zvečer od 6 tlo 7. Kdor se je prijavil, naj pride k prvi uri v četrtek zvečer ob (i v krožek. Miklavž prihaja. Sedaj ne prinaDaino igrač, ampak zemljo. Na prodaj je vzorno po.se.slvo z gospodarskimi poslopji ob državni cesti v Spuhlji. v Slatini posestvo, ki obsega 23 oralov, med temi 5 oralov vinograda, v bližini mesta se na raznih krajih proda več oralov gozda Interesenti dobe natančnejšo podatke pri lastniku g. M. Brenč.iu v Ptuj«. Poostreni pasji zapor veiia še vedno v okoliških občinah, le v Ptuju je ukinjen. Slikitrsko razstavo bomo imeli v Ptuju od 30. novembra do 8. decembra. Meti razslavljalci jo tudi tukajšnji gimnazijski profesor g. Jirak. Maribor □ Jože Petrini odhaja. V ponedeljek zvečer ko priredili prijatelji iu znanci učitelju Jožetu Pe-trunu, Ui odhaja nu svoje novo službeno mesto k Sv. Lovrencu na Pohorju, prav prisrčen poslovilni večer v Aljaževi sobi pri >Orlu. Ob tej priliki so se spregovorile tople ter iskreno poslovilno besede, ob katerih je bilo povzeti priljubljenost in spoštovanje, ki si ga je pridobil Jože Pctrun v krogu svojih prijateljev ln znancev tekom svojega vnetega ln vzornega službovanja v Mariboru. Jože. Pelruu jc z izredno delavnostjo in noutrudnostjo posveča! svojo sposobnosti razvoju in napredku katoliških organizacij v Mariboru. Ko odhaja iz Maribora, Izrokamo željo ln upanje, da si bo Jože Petrun z njemu lastno ljubeznivostjo in odkritostjo pridobil iskrenih prijateljev tako v krogu svojih stanovskih tovarišev kakor tudi tamošnjega prebivalstva, ki ga odlikuje zlato pohorsko srce, ki utriplje z vso toplino in žarkostjo tudi pri dobri-5ini Jožetu Petrunu. □ Poslednja pot staroste mariborskih iivosč-kov. Ob veličastnem spremstvu pokojnikovih sorodnikov, številnih prijateljev in znancev ter polno-Stevilni udeležbi stanovskih tovarišev se je izvršil včeraj popoldne ob štirih pokop trupla pokojnega tragično preminulega Jerneja Ternovška na mag-dalenskem pokopališču. Nagrobne molitve sta opravila magdalenska kaplana Anton Cafutu in Josip Moško. Pokojnemu Temovšku trajen spomin! □ Ugotovljeno. Poročali smo o neznanem starčku, ki je na posledicah padca s skednja podlegel poškodbam. Sedaj se je po tednu dni poizvedovanja posrečilo ugotoviti, da jo dotlčni starček bil 741etni slikar — nazadnje občinski revež — Andrej Puh Iz Ješence pri Framu. □ Smrtna kosa. Umrla je v 27. letu svojega življenja Funi Vogolnikova, soproga preglednika finančno kontrole. Pogreb blago pokojnice l>o danes ob [Kil 17 i/, mestne mrtvašnice na Pobrežju. — Ob bregu 20 je izdihnila devetletna Marija Ste-fančlč, učenka drugega razreda osnovne šole. Pogreb bo danes ob četrt na 10 na mestno pokopališče v Pobrežju □ Kazsfaui gospodinjske nadaljevalne šole se je vršila v nedeljo v Kamilici pri čč. šolskh se-•ilrah kot zaključek omenjene šole. ki se jc izvršil na slovesen način v nedeljo opoldne. Navzoči so bili odličnejši občani ter starši in sorodniki raz-stavljajočih deklet. Ob tej priliki je spregovoril Celje & Krekov večer, ki .se jc vršil prosi i ponedeljek v veliki d\orani Ljudskega doma, je hil nepričakovano močna manifestacija ljubezni do spomina na največjega slovenskega moža. Okoli 300 oseb se je zgrnilo v krasno dvorano in z velikim vzhičenjem prisluhnilo K|K>redu, ki so ga izvajali sedaj že kur res izvrstni lamburuSi Krekove družine, del inoškegu zbora KPD, duet Koren—Zafoš-jiik in deklamator g. M i klic Višek večera pa je seveda bila napeto pričakovana in •/, veliko pozornostjo poslušana beseda Krekovega biografa g. prof. Ivana Dolenca. Pre lavatelj jc uvodomu opozoril, da obhajamo jutri Oalelnico Krekovega rojstvu in kako je baš november dal Slovencem velike može. Orisal nam je lik Krekovih staršev, katerih skoro naravni plod je bil velikan — Krek. Pokazal je na vseobsežnosl Krekovega snovanju ter ob koncu ilustriral Kreka in njegovo delo z 28 lepimi diapozitivi. Občinstvo je sprejelo z ljubeznijo do slovenskega genija prožeto prcdavateljevo besedo z dolgotrajnim odobravali jem in ploskanjem. — Prihodnja dva ponedeljka se prosvetni večeri ne vršijo. £r Pozor pred lopovom. V celjski okolici se Vlati zadnje dni neki moški, ki ponuja ljudem v nakup nabožne stenske slike verske vsebine ter ivrtnske križe Pri tem pa se poslužuje načina, ki jasno kaže, du gre za lopovščino. 0 slikah in križu govori, da so obdarjeni z odpustki, ker so blagoslovljeni v sv. letu. Slike seveda samo pokaže in jemlje od ljudi 50 Din neplačila, 60 Din pa da bodo lahko plačali pri prejemu slike, odn. križa celjskemu župnemu uradu. Ne glede na to, da vso skupaj še dolgo ni vredno 100 Din, smo pooblaščeni izjavili, odobnega pooblastila in se s takimi posli samoumevno sploh ne peča. Falot se. bo morda kje drugod izgovarjal na podoben način na kako cerkveno avtoriteto. Če bi se možakar še kje pojavil, naj ga ljudje enostavno izreče orožnikom. Gg. duhovnike prosimo, da tui goljufa opozorijo ljudstvo. Združeni celjski pevski zbori (Kat. prosvetnega drušlva, Oljke - in Celjskega pev. društva) priredijo na državni praznik t. decembra ob 8 zvečer v dvorani Celjskega doma velik koncert koroške pesmi. Koncert bo imel oficijelni značaj in jo moralna dolžnost vsakogar, ki spoštuje našo državno misel, da se ga udeleži. Uvodno predavanje o predmetu Kako poje koroški Slovenec, bo govoril župnik g. dr. Janko Arnejc. Vstopnice se dobijo v predprodaji v knjigarni Goričar in Le-skovšek. ■& Drevi ob B bo seja celjske, mestne občinske uprave, na kateri se bo izvolil nov upravni odbor celjske Mostne hranilnice. J3f Slovesna otvoritev modernizirane in povečane mestne klavnice bo v petek 28. t. m. ob 4 popoldne., £>' Celjski mestni proračun vsebuje nekatere važne določbe, ki jih v naslednjem podajamo: Glede izvoza fekalij je razglasiti, da se ima plačati razen običajnih taks za vsak voz še 30 Din za vožnjo, ako se izvoz izvrši v mesecu maju, juniju, juliju ali avgustu. To pa radi tega, ker kmetovalci tedaj nimajo časa in bo Ireba najeti za lo posebne voznike. Fekalije se bodo izvažale v posebne jamo raznih posestnikov, s katerimi se bo mestno načelstvo pogodilo tako, da ne bodo dobili za to nikake pceebne odškodnine. — Občina prevzame jumslvo za posojilo 30 000 Din Olepševalnemu društvu pri celjski mestni hranilnici. — Kurjači na mestnih šolah bodo prejemali premijo v znesku 10 odstotkov prištedenega premoga, ker je doslej šlo preveč kuriva. — Mestni vrtnar mora vzdrževati vse vrtove, ki se nahajajo pred poslopji, katera so last mestne občine. — Od banske uprave se bo zahtevala povrnitev onih nagrad, ki Jih plačuje sedaj občina ve-roučiteljem. — Od banske uprave se zahteva za I- 1931 100.000 Din kot prispevek za razna javna dela, osoblto za kanal pri bolnišnici, katerega izvršitev je z ozirom na finančni položaj mestne občine mogeča le, če dobi prispevek v navedeni vi-Sini. — Sklene se opustiti vojaško pokopališče pri mestnem pokopališču do konca 1. 1938,_ do tedaj pa postaviti primeren spomenik vojnim žrtvam. — Ker ni nobenega drugega primernega prostora za telesno vzgojo na prostem, se slavi v tn svrho ua razpolago Glazija. Za rešitev tega vprašanja v podrobnostih se imenuje komisija, ki jo tvorijo gg. dr. HraŠovec Milko, prof. Fran Mravljnk, dr. Jakob Rebernik. ravn. Voglar in dr. Drago Vrečko. • kamniški župnik F. Božiček, ki je s toplimi besedami nagla&al pomen gospodinjskega šolstva iu ljubezni do kmetske grude, ki je zlasti v bližini mest posebne važnosti, D Akademska kungregacija ima drevi ob običajni url svoj redni sestanek. Za soda le udeležba obvezna. □ .Še jc čas. Ziuiui dr. Čehov sanatorij pri Sv. Juriju preide tekom 14 dni v druge roke za — 166.000 Din. Opozarjamo ponovno merodajne činitelje na ugodno lego snnatorija, ki bi so lahko preuredil v umobolnico ali sličen zdravstveni zu-vod; posebno ugodno jc še to, du je okoli sunato-rija 20 oralov zemlje. Za Maribor je to precej važna zadeva, ker so iz dneva v dan občuti kakšna nova potreba po tem ali drugem zdravsvenem zavodu ali izpopolnitvi, kar jc spričo prenapolnje-nosti v tukajšnji splošni bolnišnici precej razumljiva stvar. □ Nove telefonske zveze. Z včerajšnjim dnem je dobil Maribor sledeče direktne telefonske zveze: Maribor-Friednchshafen (72.60 Din pogovor); Ma-ribor-Wuppertal (85.80 din pogovor) ter Maribor-Elberfeld (85 80 Din pogovor). □ Mariborske trgovine bodo v nedeljo dne 30. t. m. dopoldne odprte, na državni praznik dne 1. decembra pa zaprte. □ BOkrat s pestjo po glavi: radi terjatve 27 Din. Prišel je 331etni viničar Anton H. od Sv. Petra k zidarskemu i>oniočniku Ivanu D. in terjal 27 Din za mleko. Anton H. pravi, da ga jo Ivan D. pri tem začel zmerjati in psovati s smrkovcem, roparjem in viničarsko s..... Ivan D. pa ve povedati, da ga jo Anton H. nič manj kakor 30krat udaril s pestjo po glavi, prsih ter obeh rokah. Če se bosta pobotala, še ni znano. V prijavi stoji mi koncu: ljudje pa so ves dogodek gledali — ves nastop se je namreč odigral sredi Einspiolerjeve ceste in pri — belem dnevu. □ Pri podiranju dreves »e jo )>ouesrečil v gozdu 371etni kočar Jožef Bauman iz Podove; pri tem mu je težko deblo padlo preko leve roke ter mu jo strlo. Baumana lečijo v mariborski splošni bolnišnici. □ Trciichcoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertus-plašči. snežni čevlji in snežni skornji, galoše, čez 300 vrst krzna, kakor tudi vso mn-n u fakturno blago ua obroke, L. O r n i k, Mari-bor, Koroška 9. Za tem hladilnikom jc oecmci-lind raki Buickov motor, l»i so ga tri leta preizkušali, preden eo ga postavili na trg. NOVI BUICK 1«S1 Osemcilindrski voz z zgoraj krmiljenimi ventili J^UICK je doacgal novo etapo v tvojem razvoju: postavil je na trg celo vrsto odličnih voz — vse z zgoraj krmiljenimi ventili v oscmcilidrskih motorjih. Tri leta preizkuševanj na preizkuševalnem terenu General Motor*, tri leta neumornega iskanja •o rodila serijo voz, ki izklučjujejo vsako primerjavo z drugimi vozovi in Pozor na pet važnih točk t« Osemcilindrski motor z zgoraj krmiljenimi ventili, tri leta v preizkušnji na preizkuševalnem terenu General Motors. 2. Prestava Syncro-Mesh. Tiho in gladko prestavljanje hitrosti. S« Regulator za temperaturo o!ja, ki jamči tih in gladek tek motorja tako v vročini kakor v mrazu. 4« Leto za letom proda Buick več ko dvakrat toliko voz kakor njegov najhujši tekmec. S> 88% lastnikov Buicka onemogočajo vsakršno o« botavljanje pri nakupu. Preberite skrbno spodnjih pet točk in dobili boste sliko mehanične popolnosti tega voza. Če sc hočete resno seznaniti z Buickom 8, če hočete videti, Itako se ponaša na raznih vrstah cest, kakšni so mu pospešek, zaviranje, pogon: zahtevajte poskusno vožnjo. Naši zastopniki vam jo z veseljem prirede. Trbovlje Zakaj ima trbovelsha občina dolg Na različna časopisna poročilu \ zadnjem času se tukajšnji davkoplačevalci vprašujejo, •zakaj je dolg; saj smo vendar plačevali naklade občini. Res je, du so vsakoletne naklade znašale okrog 100 odstotkov, ki so pokrivale vsakoletni proračun. Imeli smo tlo leta 1923 gerentstvu, ki so gledala, du zadoste nalogam nadrejenih inštunc. Niti eden niti drugi geren-tov se ni ozirul na potrebe občanov. Pobirali so sc davki, u gradilo se ni skoro nič, ker ni vsak od gospodov uvidcl potreb tukajšnjega prebivalstva. Ko pa smo dobili redno izvoljeni občinski zaslop. ki ga jo postavilo z veliko večino delavstvo in kmetje, sc je bilo treba ozirati nu potrebe in sklepe odboru. Prosvetna oblast jc zahtevala zidanje šol in učiteljska stanovanja, kakor je predpisoval zakon. Potrebno je bilo graditi hladilnico in klavnico, iu iz zdravstvenih ozirov tudi kopalnico. Ker je stanovanjska kriza postajala vsak tlan večja, jc bilu občinu primornnu zidati stanovanjsko hiše. Na tc potrebe gerentstvo seveda ni mislilo. Ker ри redni proračuni s predpisanimi finančnimi zakoni v občinskih dohodkih niso donašuli potrebnega kritja za investicije, je bilu občina primorunu iskati posojil. Bili so uradni odloki, du sc gotova šolska poslopju in drugo morajo graditi. Seveda pa mora za gradnje biti denar. Občina sc jc za vse to za-dol žila pod prejšnjim odborom za okrog šest milj. dinarjev. Niti ena stvar sc pn ni gradila brez potrebe in odobren ja takratne nadrejene oblasti. Gotovo je, če bi takratne oblasti ne. bile ii videle teli potreb, du bi sigurno posojil nc bile dovolile. Redni proračuni pu so dona-šnli le kritje za uprave, šolstva in drugih kulturnih iiotreb. le malo se je moglo gledati na potrebe v socialnem oziru in na različne stanove občanov. Dohajali so pa vedno novi zakoni, ki so nalagali občinam vedno večjega tlela in odgovornosti. Nasbila jc nujna potrebu tudi v naši občini povečati in reorganizirali občinski aparat s potrebnimi strokovnjaki, da jc zamogla zadostiti zakonitim predpisom. Občina je morala graditi stavbe, ceste in mostove. Treba je bilo stavbnega strokovnjaka. Ako bi županstvo tegu. ne bilo storilo, bi morala občinu mnogo potrošiti za izdelavo raznih načrtov. Mnogo nalog je dobila občina za socialno delo, kar so jc seveda pokazalo pri nas v industrijski občini. Nujna potreba je bila nastaviti socialnega referentu. Veliko je bogastvo v naši občini, pa šc večje je siromuštvo, s katerim ima edino opraviti socialni, urad občine. Vsem tem potrebam bi gotovo sam tajnik nt; bil kos. Sedanjemu občinskemu odboru bo le potrebno, tla s pametnim gospodarstvom votli izstavljene kulturne in socialne ustanove, ki jih jc s težkim trudom ustvaril prejšnji. In čc bo usmeril politiko gospodarstva tako. se bodo vse te naprave tudi rcntirale in bo občinn imela od njih v bodoče dobiček ne pa izgubo, kakor nekateri trde. Če pa liode sedanji občinski odbor hotel zadostiti šc nadaljnim predpisom prosvetne oblasti v gradnji potrebnih šol, se br> seveda moral zopet zadolžiti. To bo nov dolg, ki bo znašal seveda še več kot dosedanji, ln nobeden davkoplačevalec sc temu ne botlc zamogel upreti, ker jc gradnja šol potrebna. Seveda želeti bi bilo, da prosvetna oblast uvidi težkoče občine in da temu pripomore tudi država sama s potrebnimi finančnimi sredstvi. S podanimi vrsticami hočemo objektivno in nepristransko dati občanom jasnosti o za-dolženju občine. Scdunjeinu odboru pa želimo le napredka, zu kar hočemo delati vsi /. največjo požrtvovalnostjo. Mirna Himen. V četrtek sta bila na Mirni poročena gdč. Valerija Kovačeva in g. Živko Rebec, prometni uradnik v Trebnetn. Župan ▼ ostavki. Tukašnji župan g. A. Golob je radi rahtega zdravja prosi] za odstop. Postajanje zunaj cerkve med službo božjo jc postalo v zadnjem času pri nas kar udomačeno, Ne le odrastli fantje, temveč tudi komaj Joli od-rastli otroci. Kam nas privede taiko vzgojena mladina, imamo že dovolj žalostnih zg'edov. Prosimo pristojna oblastva, da naredijo temu konec. BUICK GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A. Gornia Radgona Gasilno društvo v Gornji Radgoni je imelo v nedeljo izredni občni zbor. Celotni odbor, ki je bil izvoljen šele letos meseca marca, je namreč podal ostavko, zato je tukajšnja gasilska župa sklicala izredni občili zbor, da se izvoli novo vodstvo. Na občnem zboru sc jc dosegel sporazum ter je izvoljen za načelnika g. Jožef Šaihar, za namestnika pa g. Ivan Borovič. Nerazumljivo pa je, zakaj se baš Iržani — hišni posestniki tako abstinirajo od gasilnega društva. Vse tržane — hišne posestnike, ki so člani društva, lahko pošteješ na prste ene roke! Pristopile in sodelujte, bo bolj koristno kakor pa stati ob strani in kritizirati! Krajevni odbor protituberkulozne lige v Gor. Radgoni je pričel akcijo za zbiranje članov. Blagovolite zastopnike odbora sprejeti z razumevanjem in podprite akcijo s tem, da pristopite kot član. Med dosedaj prislopivšimi člani sla tudi dva ustanovna s prispevkom 1000 Din. Posnemajte! Braslovče V pondeljek so se poročili g. Joža Za jc / gdč. Angelo S it v i n e k ter g. Blaž S e r ti e п c r z (jdč. Angelo Savi nek. Mladini zakoncem želimo vso srečo! Igralcem »Narodnega poslanca; eastitamo k lepo uspeli prireditvi. Trud, da podajo igro koliko mogoče naravno, se jim je posrečil. Gledalci so bili za lepo, pošteno razvedrilo hvaležni.'Polivale vredna jc tudi godba iz Prese.r-ja. katera je pod vodstvom Germndnika krajšala pavze. Ob pešpoti iz Pariželj do Topovelj ležijo že tri tedne novi drogovi za električni vod poleg nugnitih starih. Čas bi bil. tla jih postavijo, sicer jc nevarnost, tla prvi. močnejši veter podere napeljavo, tla bodo Topovi,je brez luči. Liutomer Vprizoritev Meškove drame »Pri Hrastovih« je prav dobro izpadla. Diletantski oder Prosvetnega druš va je znova dokazal, da je v stanu vprizoriti tudi težja oderska dela. Vsi igralci so dobro odživeli svoje vloge. Pač pa bi od občinstva, ki se nahaja navadno bolj v ozadju dvorane, lahko zahtevali nekoliko več resnosti in obzirnosti. Z »rotovško kletjo« nič ne bo. Gostilničar-ska zadruga se je hudo pritožila. Občini se nudi namreč prilika, da potom Vinarsko zadruge spravi v promet svoje zaloge vina skupno. Občinski ribnik v bukovju nad osnovno šolo bodo nu licitaciji dali v najem. Občina ga bo morala prej ograditi. Brežice Občni zbor tuka:šnjega Prosv. društva bo v nedelo, 30. t. m. ob pol 4 popoldne v društveni sobi v samostanu. Knjižica. Knjižica tukaVnjega Prosv. društva je preurejena m bo po občnem zboru zopet pričela redno izposojevati knjige vsako nedeljo od 9—10, Je precej novih knjig, ki bodo članom na razpolago v dolgih zimskih večerih. Omenimo med drugimi samo Jurčičeve, Finžgarj^ve in Pregljeve »■hrane solse. k:,;t(лтр Kn vcn.k rnd s pridom bral. Rakek V Prosvetnem domu so v nedeljo igrali Mo-lierovega »Namišljenega bolnika«. Igro je prav dobro režiral g. Gornik Milo. Dosegel je, da so se gledalci v teku vse igre zabavali, kar je sicer s to igro na podeželskih odrih težko doseči. Dvorana je bila nabito polna, vstopnic je zmanjkalo, V letošnji sezoni je bila na Rakeku to prva igra. Pobalinstvo. Na brzojavni progi od Unca do občinske meje proti Planini je bilo v mesecu septembru in oktobru pobitih 35 porcelanastih izolatorjev, kar je vsekakor srvoje vrste rekord. Morda se na ta način zabavajo pastirji, ki pasejo ob progi živino. Drago pa bo stala zabava vsacega, ki ga bodo zalotili — kaznovan bo najstrožje. Stariše opozarjajo, da so odgovorni za vso škodo, ki bi jo naredili otroci. V Planini bi se imel 30. novembra vršiti semenj, ker pa je na ta djn nedelja, v ponedeljek pa je državni praznik, so semenj preložiili na torek 2. decembra. 7 rakovskih lovcev se je v ncdelijo spravilo nad zajce. Imeli so izredno sreča. Ustrelili «o nič manj, kakor 10 zaijcev. Stovenjgradec Za davico so v lem lednu oboleli 10-letni Zaitkovič Klavdij iz Slovenjgradca in 1 im pol letna Ugler Frančiška iz Starega trga. Nahajata sc v tu-k. bolnišnici. Ker je tvrdka Mirko Steiner in sinovi svojo hišo prodala Iesinemu trgovcu Fr. Marčiču, si sedaj namerava zgraditi novo poslopje za pisarno na prostoru pri postaji. Komisijonelni ogled sc je že vrSii. Pri bolnikih. Marovt Jožel, o katerem smo ie poročali, da je bil sprejel v luk. bolnišnici, si je pri padcu na glavo prebil lobanjo, da se mu vidijo možgani, trpi hude bolečine ler je malo upanja, da bode ostal pri življenju. — G. Lovro Potočnik, ki je bil sprejet v bolnišnico radi zastrupljeni.! krvi na roki, pa je v nevarnosti da mu bodo morali odrezali roko. Smrtna kosa. V Šl. Janžu pri Dravogradu ie unirl v najlepši moški dobi posestnik Jožel Ma-zovec iz Meže. Umrl je nenadoma za pljučnico in vnetjem možgn.n. Pogreb je bil preteklo soboto na pokopališče v St. Janž, katerega se ie udeležilo zelo veliko občinstva. — N. p. v m.I rwt v • v Trztc Javna zahvala. Ravnateljstvo deške in dekliške meščanske šole izreka vsem darovalcem, ki so sc ljubeznivo odzvali ob priliki proslave čcškoslova- f škega praznika, najiskrenejšo zahvalo za pomoč v imenu mladine in v imenu šole. Ker z vsakim letom rasle število dijakov na meščanski šoli, so vsako leto večje potrebe, in zalo je nabrani znesek za knjige revnim učencem T33«> Din naravnost krasen dokaz naklonjenosti javnosti, kar zna mladina ia šola prav ceniti. Plemenitim obrtnikom ie enkrat: Iskrena hvala! Trži.* u nov. 1930. Ravnateljstvo. Konec lepotnih tekem? Gospodična Brieand je bila pomerjalka oblek (mannequin) v veliki pariški modni trgovini. Bila je mlada in čedna ni pa ničesar drugega želela, nego biti — srečna. Svojo srečo je šla iskat tudi na tekmo v lepoti in zdelo sc je, da je dosegla svoj cilj: proglasili so jo za najlepše dekle v Parizu. Sedaj ji je od vseh strani deževalo darov: Modne trgovine so ji pošiljale obleke, dobila je avto in polno drugih stvari, o katerih je mogla dotlej samo sanjati. Izstopila je iz službe, ker je upala na bogato možitev. Vlačili so jo po Mu-sic-Hallih, filmskih podjetjih, pred fotografske aparate časnikarskih poročevalcev itd. Tedaj pa jc nastopila druga -kraljica lepote« — ma-demoisel.le France. Slava gospodične Brieand jc žalostno ugasnila. A kar je hujše: plemeniti darovalci so ji vzeli svoje »darove« — avto, obleke in vse druge zaklade, njo pa prepustili usodi. Njena prejšnja služba je bila že zasedena in tako se je znašla najlepša Parižanka naenkrat v največji bedi. V svojem obupu se je zatekla na sodišče in vložila proti odboru za lepotno tekmo tožbo na odškodnino, ker ji je velel, naj svojo službo pusti, potem pa terjal od nje nazaj celo vsa darila, ki jih je bila fknlArva«! (Exudate) zdravite doma s Pistyansko blatno »Gama« kompreso. Dobi se v vsaki lekarni in drogeriji. jklediitc: Drogerlja Gragorlč, ljubljena, Prtiirnova ulica Jt. 5 Vaiona, ki je biLa središče potresa г dne 2i. t. m. Podrlo se je mnogo hiš, 30 ljudi je bilo ubitih. Nenavadno opojno sredstvo prejela. Dekle je zahtevalo 40.000 frankov odškodnine in vrnitev vseh daril. Sodišče je priznalo opravičenost njene zahteve in razsodilo, da ji morajo plačali prireditelji lepotne tekme 10.000 frankov odškodnine, ji vrniti vsa darila in ji vrhu tega preskrbeti novo službo v njenem prejšnjem poklicu. Ko je postala ta razsodba znana, so številne bivše lepotne kraljice« vložile podobne tožbe na odškodnino, ker sc je tudi zanije tekmovanje v lepoti končalo na enako tragičen način. Konkurenčni odbor se bo moral sedaj odločili, da al,i plača prizadetim dekletom vedno primerno visoko odškodnino ali pa da slednjič preneha s svojimi neziniselnimi in za ženstvo skrajno ponižujočimi prireditvami. Oustric, francoski velešpekulant, čegar polom je prizadel celokupno francosko gospodarstvo. V njegove drzne borz.ne manevre je zapletenih veliko vplivnih francoskih politikov; justični minister Pćret je moral odstopiti. Pričakovati je, da bo moral Oustric v ječo. Prstan za „vdove" Ločene žene v Ameriki, ki nočejo več nosili zakonskega prstana, a bi sc vendar rade razlikovale od samskih deklet, so začele nositi posebne prstane iz črnega oniksa na tretjem prstu leve roke. Na notranji strani prstana so vrezane štiri črke, ki pomenjajo »free« — prosta! Saljivci imenujejo ta prstan »Reno« — to je znano mestece v Nevadi, kamor se hodiijo lahkomiselni Američani ločit in poročat (kakor pri nas nekoč na Reko), ker imajo v Nevadi glede tega posebno lagoden zakon. Stalin, neomejeni diktator Sovjetske Rusije, ob čegar oblast butajo po zadnjih vesteh valovi upora. Novo reklamno sredstvo Neka velika newyorška tvrdka si je izmislila novo, zelo učinkovito reklamno sredstvo. V svojem izložbenem oknu ima aparat, ki po deseti uri zvečer sam užge luči, čim se približa kak človek. Naravno je, da potem vsak postoji pred izložbenim oknom. Ko pa-sant odide, razsvetljava zopet ugasne. Razsvetljava temeliji na nevidnih uitrardečih žarkih. Kulturni obzornik Pismo iz Belgrada V zadnjih letih smo napravili precej in uspelih korakov v inozemstvo, v široki svet. Vendar po »sej pravici trdim, da nas ogromna večina Evrope še ne pozna in zato dosledno ne upošteva, ali pa nas pozna le po fragmentih, po malenkostih, bolj po napakah, ko pa z dobre strani. Odgovarjajoče mesto v evropski kulturi in v vsem javnem življenju sploh bomo dosegli šele po desetletjih. Pa so merodajni kulturni faktorji oceno pokazali zadnji čas, da so nas opazili. To v glasbi. Za nastopno 1931. leto je namreč Jugoslavija povabljena v Ženevo na glasbeni festival. Kakor znano vsako leto ena boljših svetovnih opernih enot gostuje v Ženevi ob času septembersikega zasedanja narodov. Doslej jc gostovala n. pr. dunajska in še nekatere nemške opere, pariška Opera comique itd. Za prihodnje leto je pripravljalni odlboir imel v programu milansko Scalo. Vsekakor je karakteristično dejstvo, da smo prodrli nepričakovano mi in je »Scala« ostala v ozadju. Kolikor je doslej znano, bo naša operna skupina sestavljena iz moči zagrebške in belgrajske opere. V programu sta dve domači operi (v prvi vrsti Konjovičcva »Kaštana«) in ena ruska (Rim-ski-Korsakov: >Sadko«). Poleg lega se bo dajal še balet, ki ga pripravlja g. Hristič. Njegova pre-mijera bo šc pred koncem letošnje gledališke sezone v Belgradu. Delo je vzeto iz našega bogatega glasbenega folklora. Gostovanje bo po dosedanjih računih trajalo štirinajst dni. To bo na vsak način lepa prilika, da pokažemo tujcem, kaj vse imamo. V četitek, 27. t. m. poteče dvajset let od smrti izrazitega pesnika in dramatika romantične šole Laze K o s t i č a. Sicer je res, da današnja službena Skerličcva srbska književna zgodovina ne govori preveč laskavo o Kostiču. Upati pa je, da bo v prihodnji in v vseh sledečih zavzel mesto, ki mu po vsej pravici gre. Vsevkupno Kostičevo pesniško delo je izdala novosadska »Matica srpska« (1909.) Daleč bolj uspel, ko v pesmih pa je Laza Kostič v dramah. Njegov »Maksim Crnojevič« je delo, ki šc danes zanima in ga publika še vedno z užitkom gleda. Omeniti moram tudi prcvaiatsko delo Kostičevo. On je bil prvi popularizator Sha-kespeareja med Srbi: Napisal je več krajših razprav o njem in njegovih delih in prevedel Hamleta, Romeja in Julijo in Richaida III. Zadnja dramska premijera v Belgradu jc bila tridejanska moderna komedija Nemca Bruna Franka z naslovom »Komedija z bisero m.« Predstava je uspela. Režiral je zelo sodobno g. Kulundžič. Od igravcev je najbolj ugajala ga. Ka-taliničeva v vlogi Vere. Omenjam, da je belgrajsko gledališče doslej posvečalo zelo malo pažnje modernemu nemškemu dramskemu slovstvu. Nasprotno pa je repertoar prenatrpan s francoskimi komadi. G v i d o T a r t a 1 j a , ki jc bil doslej znan lc kot pesnik, je pri g. Kohnu objavil obsežnejšo zbirko kratke proze. To so pravzaprav feljtoni in črtice, napisane v 1. 1922—1927 in so v tej knjigi samo skupaj izdane. V tisku ima G. Tartalja humo-ristično enciklopedijo sodobne književnosti z naslovom »Panoptikum« in knjiigo pesmi »Lirski zapisi*. Omenjam, da se jc Tartalja doslej uveljavil kot eden najboljših srbohrvaških mladinskih pesnikov. Pred nekaj dnevi je minilo 100 let od rojstva prve srbske pesnice Milice Stojadinovič-S r b k i n j e. Zelo dobro je bila znana v Nemčiji. Živela je največ v okolici Fruške gore. Svojevrstna zanimivost je njen dnevnik »U Fruškoj gori«, ki je v treh knjigah izšel v Novem Sadu (1861, 1862, 1866.) Eden najbolj znanih ruskih kritikov v emigraciji, g. M a r k S 1 o n i m je pravkar izdal v založbi belgrajskega »Ruskega arhiva« zelo zanimivo knjigo esejev o sodobnih ruskih književnikih Evgeniju Zamjatinu, Vsevolodu Ivanovu, Ani Ahmatovi, Marini Cvetajevi, Leonidu Leonovu, Konstantinu Fe-dinu, Iraku Babelju, Alekseju Tolstem, Sergeju Je-senjinu, Borisu Piljnjaku, Vladimirju Majakovskem, Iliiji Ehrenburgu, Mihajlu Zoščenku in Borisu Pa-sternaku. Knjiga obsega 90 strani velike oktave in stane samo 10 Din. Naslov: Portreti savremenih ruskih pisaca. Izšla je druga številka revije »Bodočnost«, ki izhaja v Parizu in jo izdaja Zveza za zediajenje Južnih Slovanov. Pretežni del člankov je pisan v bolgarščini. Zanimiv je članek »Slovanstvo in Južni Slovani« dr. M. Preloga, ki je le posnetek dele »Slovanska renesansa« (Zagreb, 1926.) Kolarčeva zadužbinaje med drugimi v kategoriji beletristike nagradila g. Miloša Cr-njanskega za potopise iz Dalmacije. Nezdrav pojav jc, da je skoraj vse letošnje književne nagrade v Belgradu prejel g. Crnjanski. V »Glasniku istorisikog društva u Novom Sadu« je g. dr. Dimitrije Kirilovič objavil tri tiskovne pole obsegajoč zgodovinski pregled dela »Srbskega narodnega gledališča« od začetka (1861) do 1. 1868. V zagrebški »Zabavni biblioteki« je nedavno izšel že pred več leti napisani roman Stanka Tomašiča »Salon milostive Kle.« Po dejanju je delo postavljeno v viharne poprevratne dni. Posebno zanimiv je avtorjev iskreni predgovor. Dorde Glumac je pri Gezi Kohnu izdal drobno knjigo mladinske proze z naslovom »Vilin-ski snovi«. Za tisk pripravLja med drugim petde-jansko dramo »Jesenji suton« in »Nove pesme.« Šestnajstnovembrsika številka S. K. Glasnika prinaša nadaljevanje odlomka Iz Degoviče-vega romana in B. Lazarevičevih »Senc osnov.« Omenjam članka: Schillerjeva »Pesem o zvonu« (Stevan Josifovič) in »Skupno življenje žuželk« (Sergije Metalnikov.) Dr. Isidora Sekulić je napisala ljubko kritiko o Crnjanskega »Ljubavi u To-skani.« Zadnja štev. »Književnih novin« prinaša dober članek Antun Nizetc-ja o I t a 1 u S v e v u. Sarajevsko gledališče bo te dni svečano proslavilo desetletnico svojega obstoja. Novembrsko kolo »Narodne knjižnice« obsega prevode iz Dostojevskega (Igralec), G. Kel-lerja, Halevy-ja in Hedestjerna ter izvirni roman Miodraga Stefanoviča (fgračke na putu.) Rado s lav Dragutinovič, ki ie z »A-zurno zemljo« zelo smelo nastopil, je te dni objavil drugo pesniško zbirko »Lišče peva.« Pri G. Kohnu v kratkem izidejo novele N i -kole Trajkoviča (»Opatiiska madona«), razgovori o književnosti Brane Ćošića (»Deset pisaca, deset razgovoira«) in roman Milana K a -šanina (»Trokošuljnik«). Tone P. Reševanje posadke parnika »Tamiahua«, ki je v viharju nasedel. Ker se ladje parniku niso mogle približati, »o rešili moštvo s pomočjo raketne vrvi, ki so jo s strelom vrgli na parnik in po kateri so mornaria za mornarjem potegnili na reševalno ladja Novi život. List za bezalkonolnu kulturu. (Vlns-nik i ivdnvač: prof. dr. Mašek i Drugovi. Zagreb, lligijenski zavori.) V novemberskeni zvezku prinaša sledečo vsebino: Dr. Antonije Vuković: Milošu Djuranu n spomen. — Kako alkohol utiče na rast tnišiča. — Ivan Ivanič: Prešn. Skica. — Antialko-holni pokret n Jugoslaviji. — Privredni nreeled. - Bilješke. Poželenje po nasladi si tešijo ljudje v se-rerovzhodni Sibiriji z neko gobo. Kar je za prebivalstvo južne Azije opijum, za Malajcc konoplja, za Peruance ксика in za Evropejce alkoholi, to je za Samojcde. Jakule, Kamča-dale, sploh za narode azijskega vzhoda in severa — goba mušnica. Ta strupena gliva raste Uidi povsod v Evropi ter jo pozna pri nas skorajda vsak otrok. Eno ali drve uri po užitju mušnice se pojavijo v goltancu krči in pa neznosna žeja, želodec in čreva se vnemo, nastopi desinterija, opojna razburjenost, vidna zmočenost, včasih tudi trzaji in krči in slednjič globoko spanje. To se utegne obrniti na okrevanje ali pa končati s srčnim mrtvoudom in smrtjo. Narkotične pojave, ki se pokažejo po užitju mušnice, pripisujejo nekemu alkaloidu po imenu muska-rin«. Koliko tega strupa posamezna gliva vsebuje, se ne da natančno dognati, splošno pa se ceni na '/e odstotka. Vendar pa že najmanjše množine muskarina kažejo opo;.ne pojacve. To so izkoristili prebivalci vzhodne in severne Sibirije. Kakor so pri nas vinotoči, kjer se ga naleze lahko vsak po mili volji, tako so tam beznice, kjer prodajajo mušnico. Vendar pa to mikavno sredstvo nikakor ni poceni in je dostopno v najboljši kakovosti !c posestnikom velikih čred, ki dajo za prijetnost take pijanosti lahko severnega jelena, 10 belih lisičjih kož ali 1 vidro. Glivo nabirajo ali v toplih poletnih me-| secih, ali pa jo puste, da dozori in se posuši I v zemlji. V tem slučaju so gobe močnejše od umetno posušenih. Domačini prideno gobo borovničnemu soku, ki dobi s tem lastnost najmočnejšega vina. Ako se goba uživa sveža v juhi ali kot prikuha, je učinek milejši; učinek pa se stopnjuje, ako se človek napije vode. Moč te pijače se pojavi v 1 ali 2 urah po užitju. Prva posledica je izvanredna veselost, potem pa se prevleče obraz z gorečo rdečico, na to pa nastopi omotica in pijanost kakor po vinu ali žganju Žrtev blebeta besede brez smisla in zveze, dostikrat pa nastopi tudi popolna nezavest. Nekatere podžge ta pijača k izvanredni delavnosti in k največ/im telesnim naporom. Ako pa se uživanje pretirava, povzroči liaj-groznejše bolečine. Po uživanju se pri nekaterih ljudeh pokažejo tudi veselo smešni pojavi. Tako se osebam, ki imajo nagon do gostobesednosti, pod nobenim pogojem ne more ustaviti tok besedi, in tako izblebetajo brez vsakega pomisleka najvažnejše la;ncsti. Kdor ljubi glasbo in petje, poje neprestano v vseh mogočih glasovnih vrstah in ako tak pijanec vidi na svo-,2111 potu bilko, se tako zaleti, kakor bi hotel preskočiti širok potok ali kako mogočno deblo. „Gor čez izaro V nedavnem predavanju v »Soči« о »Deželi jezer« sem bral, da je Plajberg rojstni kraj Andreja Einspilerja. Voditelj koroških Slovencev profesor Andrej Einspiler, je rojen pri Pregleju v Svečah. Tam je rodna hiša vseh Einspiierjev. Sicer je bil en Nejček Einspilec župnik v slovenskem Pla.jbergu, vendar je to le nečak našega narodnega heroja. Ob tej priliki naj se dotaknem tudi znane koroške pesmi »Izaro«. Ta pesem nikakor ne siove Gor črez izaro« in tudi ne »Dol črez izaro'<, marveč pravilno in izvirno besedilo je: »Glej črez izaro — tam črez gmajnico ...« Kdor pozna lego kraija, kjer se je la pesem rodila — to so Bače pri Ločah — bo to takoj umel. Skladatelj pesmi, župnik Treiber, je peljal svojega prijatelja na grič in mu pokazal: Poglej čriz jiza.ro — tamle črez gmajnico, tam je moj ljubi dom ...« To pribijem kot jsebni prijatelj župnika Treiberja, s katerim smo lo pesem v St. Jakobu dostikrat prepevali. L. H. ,4owinckel, norveški ministrski predsednik, ki bo moral s svojim kabinetom najbrže odstopiti. Zahteva namreč izpremembo zakona proti trustom, čemur pa delavska in kmetska stranka odločno nasprotujeta. Gospodarstvo Itpremeinba v upravnem hvMii KadrUltlti bun-kc v Ljubljani. Iz upravnega sveta ju Izstopil podpredsednik banke dr Henrik Turna. Za podpredsedniku banko je bil izvoljmi odvetnik dr. i \nton Hvigelj. v upravni svet pa jn bila kooptlrana ga. llimi Weber. Nova Ljubljana. V četrtek dn« 27. t. ni. ob pol 9 zvečer bo predaval v restavraciji »Zvezda ljubljanski podžupan prof Evgen Juro o - Novi Ljub-I Ju 11 i . Predavanje prireja Trgovsko društvo »Merkur , zalo opozarjamo vse trgovce, obrtnike in in-dUstrijcc na to predavanje, saj je razvoj bodoče LJubljane v najožji zvezi z razvojem njenega gospodarstvu in komunalne politike. Spričevalo izvora pri pošiljutvah v Francijo. Od 25. novembra dalje mora biti navedeno, v Francijo namenjeno blago opremljeno s svedočbo izvora, izdano od Trgovske zbornice produkcijskega območja. Blagovne vrste sq: Živa in zaklana perot-nlna, golohje, žitarico in razna živila, sladkor, mo-lasu, navadni les (razen smolnatega) v štorih največ 2 ln pol metra za izdelovanje lesovine (za papir), želatina, olein, stearin, oljnn kislina, steari-nova kislina. Delo zavodu za pospeševanje zuuuiije trgovine. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je ustanovil svojo sekcijo za rudarstvo in zato prosi zbornico za sodelovanje pri zbiranju informativnega in propagandnega materiala, zavod pa l>o dal ua razpolago svoj službeni in polslužbeni aparat. Tarifni odbor. Zaseduuje se je začelo v nedeljo dne 28. t. m. v prostorih bclgrajskc industrijske zbornice. Uklnjenje občinske troiarinc v Belgradu. Kakor poročajo belgrajski listi, nameruva po izjavi predsednika občine dr. Nešičo ukiniti obč;nsko trošarino v Belgradu s 1. januarjem 1931 ter mesto nje uvesti doklade. Botra l)no 25. novembru 1080. DENAR V današnjem deviznem prometu so bili sledeči (ečaji čvrsti. Promet je bil znaten, posebno v devizi Praga, nadalje v devizi Newyork. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst in ga je kupila Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2276.50 bi., Berlin 1347.50—1350.50 (1349.—). Bruselj 788 83 bl„ Budimpešta 988.89 bi., Curih 1094.40—1097.40 (1095.90) Dunai 794.68—797.68 (796,18), London 274.70 bi., Newyoi(k 56.365—56 565 (56.465), Pariz 222.25 bi., Praga 167.28—168.08 (167.68), Trst 294.95 do 296.95 (295.95). Zagreb. Amsterdam 2278.50— 2270.50, Berlin I347.G0—1350.50, Bruselj 788 83 hI., Budimpešta 187.39—000.30, Curih 1004.40—1007.40. Dunaj 704.68-707.08, London 274.30—275 10, Ne\vyork 5G.3G5 -56.565, Pariz 221.25-223.25, Praga 167.28 -168.08, Trsi 205.01—207.01. Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.99 milijonov Din. Belgrad. Berlin 1347.50—1350.50. Bruselj 794.68—796.68, Budimpešta 987.39—990.39, Cuiih 1.094.40—1097.40, London 274,30—275.10, Newyork 56.365—56.565, Pariz 221.25—223.25, Praga 167.28— 168.08, Milan 294.95—296.95. Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.80, Atene 6.675. Berlin 123.11, Bruselj 71.08, Budimpešta 90.23, Bukarešt 3.06375, Carigrad 2.445. Dunaj 72.66, London 25 06875, Madrid 57.80, Ne\vyork 515.25. Pariz 20.28, Praga 15.8025, Sofija 3.7325, Trst 27.015. Varšava 57 85, Kopenhngen 188.025, Stockholm 138.55, Oslo 138.025, Helsingfors 12.98. VREDNOSTNI PAPIRI1 V Ljubljani je bila zaključena danes Kranjska Industrijska po 296 (zadnji zaključek 11. I. m. po 312.) — Tendenca za državne papirje je bih danes nekoliko čvrstešas 7% inv. posojilo je bilo zaključeno po 87.50 in 87, agrari po 52. Vojna škoda je bila zaključena po 429 v primeri s 430 včeraj. Tečaji 8% Bler. pos. so narasli od 91.25 včeraj na 91.50 danes, ravno tako 7% Bler. pos. od 81.25 na 81.50; 7% pos. DHP je bilo zaklučeno po SI. — Med bančnimi papirji so bili zaključeni v delnicah Poljo banke po 56, Praštedione po 930. Jugo banka jc od včerajšnjega zaključnega tečaia 79, danes popustila na 78, kasneje pa se je učvrstila ca 78.50. Industrijski papirji ne beležijo znatnejših sprememb. Osiješka Šečerana je danes nazadovala na 296, nato pa se popravila na 297. Zaključene so bile tudi Vevče po 124, in Trboveljska po 378. Nadalje je bila zaključena Jadranska plovidba po 595. Ljubljena. S% Bler. pos. 91.75 bi., 7% Bler. pos. 81.75 bi., Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. i22 den., Praštediona 930 den., Kred. zavod 170— 180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 400 bi., Kranjska ind. zaklj. 296, Ruše 280 do 300. Zagreb. Drž. pap.: 7% inv. pos, 87—87.50 <8750, 87), agrari 52—52.50 (52), voina škoda ar. 428 do 429 (429), 12. 417.50—420, 2. brez kupona 416— 420, srečke Rdeč. krita 52 bi., 8% Bler. pos. 91— 91.50 (91,50), 1% Bler. po., 81.-81.25 (81.50), 7* pos. Drž. hip. banke 80.75—81.25 (81.—). 6% begi. obv, 73 bi. — Bančne delnice: Hrvatska 52 d., dec. 53 d.i Poljo 56—57 (56), Ked. 96 d. Union 192—193, Jugo 78-78.50 (78, 78.50), Lj. kr. 122 d„ Narodna 8.030—8.080, Obrtna 36 d„ Praštediona 930—932 (930), Srbska 190—195, Zemaljaka 129—131. — Industrijske delnice: Nnr. »um. 25 d., Guttmann 138 do 145, Slaveks 52 d., Slavonija 200 d„ Našice 1000 d,, Danica 100—103, Pivara Sar, 200 d., Drava 235 do 236, Šečerana Osek 296—298 (296, 297) Nar. ml. 20 d/, 0»|. Uev. 200 d., Brod. vag. 90 d., Union 100—115, Vevče 124—125 (124), Isis 42—46, Ragu-sea 395 bi., Oceania 210—230, Jadr. plov. 595—610 (595), Trboveljska 373—378 (378), Split cement 400 bi. — Belgrad. Narodna banka 8 100, 7% inv, po». 88.50, agrari 52.50, vo'na škoda 448—449, 13, 451. 8% Bler. pos. 92, 7% Bler. pos. 80.75, 81.50, begi. obv. 72.75. Dunaj. Don.-sav.-jadr. 87.—, Wiener Bankve-rein 16.90, Creditanetalt 46.90, Ecompteges 158.—, Živno 89.30, Union 23.75. Alpine 18.55, Trboveljska 46.70, Kraftjiska ind. 41,—, Leykam 3.60, Rima Mu-rany 64.50. Notacije državnih papirjev v inozemstvu; London 7% Bler pos. 80—80.75, Newyork 8% Bler. pos. 90—91, 7% Bler. po». 80.25—81, 7% pos. D. H. B, 80—80.50. Žitni trg Tudi danes je bila na žitnem trgu čvrsta tendenca. Promet je živahen. Posebno je čvrsta koruza, ki je danes v ceni ponovno narasla. Danes se je plačevalo za Času primerno suho blago 75—77.50, za umetno, sušeno blago 85 in za staro blago 102.50 do 105. Cene pšenice «o ostale v glavnem neizpremenjene. Za koruzo je povpraševan e zelo znatno, toda dovozi so zelo slabi, skoro nikaki. Opaža se, da je producent zelo vzdržljiv pri prodajah in da prodaja le na potrebne še, ker p ičakuje bol ših cen, Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: 60 vagonov koruzo, 4 vagon« moke. 4 vagone otrobov. Tendenca neizprotnenjena. Sombor. Pšenica bač. potiska 80 kg 140—145, okolica Sombor 78 kg 122.50-127.50, gbač. 79/80 132.50-137.50, sr. 78/79 125-130, slav 78 120-125, ban. Uega šlep 79 kg 135-140, kanal 79/80 kg 180-135, koruza bač. stara 82.50—87.50, Dunava šlep 85—90, novu posušena 75—80, garant 65—70, dec., jan. 70—75, molui bač. št. H 75—80, ostala nespremenjena. Vse ostulo neizpremenjeno. Tendenca stalna. Promet: 338 vagonov. Budimpešta. Tendenca trdna. Promet srednji-Pšenica marec 15 66—1570, zaklj. 15 67—15.68, maj 15.66—15 68, zaklj. 15.66-15.67. rž nmrec, 9.30— 9.33. zaklj. 9.80-9.81, koruza maj 1220—12.28, zaključek 12.25—12.26, tranzit maj 10, zaklj. 9,95—10. Živina Ponedeljkov 'Živinski sejem v Kranju dne 24. nov. Na trg je bilo prignanih: volov 71, prodanih 33. cena 3500 - 4500 Din, krav 41, prodanih 18, cena 1700—2000 Din, telet 4, prodano 1, cena 900— 750, junic 9. prodanih 6, cena 2600—3000 Din, bikov 10. prodanih 9. cena 6000—6000 Din. ovc 71, neprodane, cena 120—180, svinj 21, prodanih 9, cena 31*)—2000 Din, prašičev 30, prodanih 11. cena 300—2000 Din. Mariborski živinski sejem z dne 25. nov. Prignanih je bilo 6 konij, 6 bikov, 70 volov, 274 krav, 6 telet, skupaj 322. Prodanih je bilo 148 komadov, za izvoz nič. Sejem je bil radi tega tako slab, ker je bil obenem katarinški sejem v Ptuju. Cene so bile sledeče: debeli voli t kg žive teže 8,50—9, pol-debeli 7—7.75, biki za klanje 7—7.50, klavne krave debele 6—6.25, plemenske krave 4—5.75, krave klobasarice 3—3.50, mlada živina 7 50—9 Din. Cene mesa: volovsko meso I. 18—22, II. 16—18, meso bikov, krav ln telic 14—16, telečje I. 24—25, II. 16— 24, svinjsko meso sveže 15—27 Din. Dunajski prašičji sejem. (Poročilo tvrdke Ed. Saborsky & Co., Dunaj). Na proati trg je bilo pripeljanih 8798 pršutarjev in 4693 špehariev, iz Jugoslavije 4838. Na kontumačnem trgu je bilo 78 pršutarjev In 231 »peharjev. Cene: špeharji najboljši I.70, I. 1.60—1.68, U. 1.55—1.58, kmečki prašiči 1.52 do 1.68, najboljši 1.70, pršutarji 1.40—1.85. Tendenca: špeharji so se podražili za 6—10 groiev, pršutarji pa za 10 grošev. Hmelj Nurnberg, 25. nov. kk. Pripeljanega je bi'o lc malo blaga. Povpraševanje je bilo slabo. Prodanih je bilo 25 bal srednjevTsitnega hallertauskega hmelja po 90 mark. Razen tega je bilo prodanih tudi nekoliko manjših postavk štajerskega hmcl a po 55 do 60 Mk. Razpoloženje in cene so ostale še nadalje nespremen.ene. Autotaksi M Hoe"7'r Novo mesto- KandM* Teleton št. 1 Q lx službenih objav Popravil V včerajšnjih službenih objavah so bile pomote pri vpisih v registrih: Poslovodji tvrdke Blosilm eta dr. Brezlgar Milko in Alfonz Žerjav, no pa Oskar Žužek, ki le poslovodja tvrdke iRa-pidr, avtoproinetne družbe v Ljubljani z glavnico 20.000 Din. Vpis v zadružni register. Lončarska produktivna zadruga v Komendi, r. z. z o. z. Regulacijski načrt mesta Zagreba. Rok zu vložitev nučrtov za generalno osnovo za zgradbo, raz-širjenjo in regulacijo mesta Zagreba je podaljšan do 81. marca 1931 do 12 opoldne. Dralbeni oklic. Dne 20, dec. 1930 ob 9 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnini zemljiška knjiga Ljutomer, vi. Št. 243, 155, 541 ln 544. Ceni! na vrednost: 17.700.25 Din; najman;ši ponudek: 11.800.18 Din. — Okrajno sodišče v Ljutomeru. — Dne 20. dec, 1930 ob 10 bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba zavezaflčsve lastne polovice zemljišča; zemljlika kn|iga Žiče, It. 169, Ce-nilna vrednost: 9.717,— Din; vrednoat pritikline: 1847.50 Din; najmanj«! pomldek: 6.478,— Din. — Okrajno sodišče v Konjicah. — Dne 23. dec. 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Vel. Varnica, vi, št. 41 in 22. Cenilna vrednost: 8053 Din; vrednost pritikline: 765 Din; najmanjši ponudek: 4409 Din. — Okrajno sodUče v Ptuju. — Dne 30. dec. 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ljutomer, vi. št. 450. Cenilna vrednost 6500— Din; najman.ši ponudek 3250.— Din. — Okrajno sedišče v Ljutomeru, Dobave Dobave. Ravnateljstvo rudnika Velenje sprejema do 2. dec. ponudbe glede dobave 3000 kg riža ln 200 kg papirnatih vrečic. — Ravnateljstvo drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 2. dec. ponudbe glede dobave 57 komadov nosilcev iu 1000 kg železa. — Ravnateljstvo drž. rudnika Breza »prejema do 4. dec. ponudbe glede dobave 3930 kg žeb-IJev, 160 komadov ključavnic, 400 komadov žag za zelezo, 330 komadov lopat, 100 kg kleja, 100 kg zelene suhe barve, 100 kg inodre suho barve, 25 kg krede, bakrenih vodov, zobatih koles, stekla. 40.000 kg portland-cementa in 25 kg iKKlkovnih Zebljev. — Ravnateljstvo drž. rudnika Kreka sprejema do dne 5. dec. ponudbe glede dobave jeklenih palic. — Dne 28. nov ln 15. dec se bosta vršili pri ekonomskem oddelku gl. ravn. drž. žel. v Belgradu ofertal-ni licitaciji glede dobave železniških pragov. — 6. dec. se bo vršila pri računsko-ekonoinskem oddelku ministrstva za zgradbe v Belgradu ofertalna licitacija g'cde dobave bakrenih cevi. Proda;a lesa se bo vršila na ofertalni licitaciji 6. dec. pri kr. ravn. šum v Vinkovcili. Radio Prodrtimi Hadio-LiuhtJana i Sreda, 26. novembra: 12.15 Plošče (ruska in operetna glasba) — 12.45 Dnevne vesti — П. Čas, plošče, borza — 17Л0 Radio orkester — 18.30 Prof. Silvo Kran c: Poglavje iz sociogra-tije. — 19.00 Dr. Ni,kolu Preobražcnskv: Ruščina — 19.30 Prof. Fr. koblur: Ob 20 letnici tolstega. — 20.10 Prenos koncerta zagrebških nindr i gu listov iz Hrvatskega glasbenega zavoda — 22,00 Časovna nanoved in poročila. četrtek, 27. nov.: 12.15 Plošče (ugoslovan-ska glasba, plesni šlagerji) — 12.45 Dnevne vesti . — 13,00 Čas, plošče, borza — 17.30 Otroška ura, Manca Komunova — 18.00 Koncert zbora Mestne ženske real. gimnazije — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastična ura — 19.00 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina — 19.30 Prenos opere z Dunaja: »Svanda Dudak« — 22.30 Časovna napoved in poročila. Dragi programi t Četrtek, 27. novedbra. Belgrad: 12.45 Radio orkester — 16 00 Plošče — 17.00 Narodne s kitaro — 18.00 Plošče — 19.30 Prenos opere z Dunaja; nato radio orkester. — Zagreb: 17.00 Rusike balalajke — 20.30 Ljubljana — 22.40 Plošče. — Budapeat: 12.05 Ruske balalajke — 16.00 Pester koncert — 17.45 Plošče — 19.20 Koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 17.30 Mladinska ura — 19.30 »Svanda dudak«, opera J. Weinberger — 22.20 Večerni koncert. — Milan: 19.30 Zabavna glasba — 21.00 »FausU, opera, Gounod. — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert — 20.20 Operetna glasba — 20.50 Simfonični koncert radio orkestTa. — Rim: 17.00 Koncert, glasba, pet e — 20.50 Simfonični koncert. — Berlin: 19.00 Zborno petje — 20.00 Zabavna glasba — 21.10 Orkester koncert — 22.30 Plesna glasba. — Katovlce: 17.45 Ljudski koncert — 22.15 Violincelo — 23.00 Glasba. — Toulouse; 18.30 Plesna glasba — 21.00 Operna glasba — 22,30 Violina — 23.10 Popevke. — London: 19.00 Sextet — 20.30 Orkestr. koncerl — 22.30 Plesna glasba. — Mor. Ostrava: 15.55 Ljudska g'asba — 18.35 Ljudski orkester. — Leipzig: 19,30 Plesna glasba — 20.30 Damski večer. Spori Jesenice. V uodeljo, dne 25. novembru, st je liu Jesenicah odigrala nogometna tekma med SK Brutstvnm in SO Borcem z rezultatom 8 i 3. Prvi polčas 4 : J м Bratstvo. Ugotoviti moramo, Ha je pri tej teknil vse drugo prišlo bolj do izraza kot pu pravi šport od struni publike kot od igrulccv samih. Rezultat tekme sigurno lic odgovarja poteku Igre. Prošnja uušim smučarjem. Smučarski klub Ljubljana si je stavil zu nalogo, propa-girutl suiučurstvo med najširše plasti naroda iu podpirati revnejše svoje člane in naraščaj. Radi tega prosimo vse one smučarje, ki imajo v zalogi obrabljeno smučarsko opremo, katere sami ne rabijo več (kot smuči, palice, stremenu iu stično) darovati klubu. Opremo blagovoliti- odduti g. Kiirnerju v trgovini A. Goreč v palači Ljubljanske kreditne Imnke ali pa javilo z dopisnico smučarskemu klubu Ljubljana, kje sc blago prevzame, da pošlje svojega odbornika. * iz življenja slavnega Ladouniegiiii, Kdo danes še ne poznu tega najuspešnejšega francoskega lahkoatleta? V kratkem času je njegovo Ime zaslovelo ix) vsej zemlji, kjerkoli je prodrl šport. Ladotiniegtic je danes najboljši tokač na srednje proge in nI čuda, da so Francozi nadvse navduSeni zanj. Francoski narod je počaščen, kajti Lado-umegue jo njegov sin. Ta odlični Francoz jo v razmeroma kratki dobi postavil dva nova svetovna rekorda in to v teku na 1000 in 1500 m. Pripravlja pu so z vso vnemo, da |M>stuvi nov svetovni višek" iudi v teku nu 800 m. Opravičeni smo, da pričakujemo v dogledni dobi tudi ta njegov uspeh, kujti njegovo življenje mu daje možnost vestnega treniranja in brezskrbnosti. Ladoumeguo je privatni tajnik nekega ravnatelja pariške velebanko Societc Generale. Ta služba pa je lo bolj formalnega značaja. Lndoumegue vstane ob 9. uri zjutraj; tedaj so njegovi prijatelji že davno pri delu Nato preteče 4 do 5 km. Ob 10. uri se vrne domov k zajutreku. Do kosila potem miruje. Popoldne pa se prične njegov pravi trening, ki traja, če je lepo vreme, skoraj do 6. ure. Če inm še kaj času, ali pa v slabem vremenu, »e oglasi tudi v svoji pisarni. Hcliiiler nn Angleškem. Letošnji svetovni in obenem evropski prvak v drsanju Kari Schflfei je odšel nn Angleško. Tam bo oslal 4 tedne. Na stopil bo v Londonu, Manchestru in drugih angleških velemestih. Ljubljansko gledaliSče Drama. Začetek ob 20. Sreda, 26. novembra: »Seriju A—0000001:. Red 1). Četrtek, 27. novembra: .^Sveti plamen«. Red E. Petek. 28. novembru: Gostovauje drume v Kranju: ob 16 »Sncgulčlca«, ob ]>ol 21 »Sveti plamen«. Sobota, 29. novembru: .Gospu ministrica«. Ljudska predstuvu pri znižanih ccnnh. Izven. Nedelja, 30. novembra: ob 15 -Naš goti|iod župnik«. Ljudska predstuvu pri znižanih cenah. Izven. Ob 20: »Serija A-000001«. Ljud sku predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob 20. Sreda, 20.novembra: Zaprlo. Četrtek, 27.novembra: Prireditev Rdečega križa Izven. Petek, 28. novembra: ;>Toeca«, gostovanje baritoni- sta g. Baklanova. Izven. Sobota, 29. novembra: »Vesela vojna . Red C. Mariborsko gledališče Sreda, 26. novembra: Zaprto. Četrtek, 28. novembra ob 20: Življenje jo l«po'. Ab. B. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja. 30. novombra ob pol 20: »Divji lovce«. Zadnja predstava lia Ljudskem odru. iz društvenega življenja Slovensko katoliško akademsko stare.linstv«, vabi tovariše, da se udeležijo pogreba umrlega tovariša inž. Bogomira Trohe, ki bo danes ob 15 iz mrtvašnice splošne bolnišnice. — Odbor. Poizvedovanjm Trobento je nekdo našel. Kdor jo je izgubil, ,|o dobi pri vratarju Jugoslovanske tiskarne. fSfgl — J? C » s> 3 s jjSf £s • .S o I <<5 fN in ~ ii* Hans Dominik: Moc treh 46 Roman iz leta 1955. Erik Truvvor je hotel prijatelju nekaj zaklicali in je pozabil, cla ga loči od njega razdalja tisoč milj. Drugn postava se je prikazala na sliki. Črna, grda zamorska baba. Erik Truvvor je videl, kako jo Silvester skuša odpraviti z dvorišča, kako jo prijatelj odriva in gre proti hišnim vratom. Kako ga skuša zamorita odriniti. Kako dvigne sicer lako dobri, mirni Silvester mahoma roko, vrže daleč od sebe žensko in plane v hišo. Vrata jc zaloputnil za seboj in minile so četrti ure. Erika Truvvorja sc jc polaščal vedno večji nemir. Ob Silvcstrovem boku je pogrešal mali žarilnik. To drobno, toda strašno orožje, ki bi ga varovalo pred vsakim napadom. In pogrešal je Atmo. Kje je ostal Indec? Drugo vprašanje ga jc vznemirjalo skoro prav tako močno ko prvo. Mukoma se je pomiril. >Morate pospraviti svoje stvari... seveda ... jasno je, du se Jana ne more kar lako peljati v Evropo ... Eno uro časa vam dum ..potom .. .Atma je tu ... Atma jc prišel o pravem času,.. Bo še vse dobro..: S temi besedami se je skušal Erik Truvvor pomiriti. Med peterico je bil spoznal Glosinovo postavo. Po opisih, ki mu jih jc dal Silvester. Da potepava na desno nogo. Srepi pogled. Moral si gn prepoznati. Toda upal jc, cla stoji Atma z R. F. c. 1. za hišo. Upal je, da bo Indec posegel vmes in pokončal nasprotnike. Minute so minile. Ne mnogot Vrata hiše so se odprla. Eden izmed mož jc nosil nekaj svetlega na r«»-kah ... Jano... nezavestno. Njen obraz je bil bled. Glava jc Glončla »»lahavo in brez moči na rami nič- nega nosača. Potem dva druga. Vlekla sta Silvestru. Zvezala sta ga in ga nesla ko kos lesa po dvorišču. Nazadnje dr. Glosin. Z nasmeškom zadovoljstva na ustnih. Goreča jeza jo zgrabila Erika Truvvorja. Prijel je žarilnik in spustil silo. Dvajset metrov za doktorjem je zažarel svetlo pesek na dvorišču. Sc stopil v žarečo gmoto in izžareval vročino. Zdravnik se jo ozrl nazaj in začel tcci. da si reši življenje. Z drsajočo nogo je drvel preko dvorišča in vlekel za seboj goreči vrtince, zakaj z mikromnter-skim vijakom je Erik Truvvor spostil za njim žerjavico iz žarilnika... in pri tem jc pretrgal v razburjenosti žico daljnogleda. Slika je ugasnila. Tisoč milj je ločilo Erika Truvvorja od Reynoldove farmo. Šeie zdaj se jo tega za-vedeL S tresočimi rokami jc iskal pretrgano žico. Šiloma se je pomiril. Z neskončnim potrpljenjem jc moral odviti vijak, prijoti žico, nategniti in zopet priviti. Dragocone minute so minilo med tem. Končno jc popravil zvezo. Slika sc jc prikazala znova v zrcalu. — Dvorišče je bilo prazno. Uganke in skrivnosti, ki jili ni mogel razrešiti. Ali je posegel vmes Atma, uničil nasprotnike? Ali vozi sedaj Silvestra in Jano v letalu domov? Erik Truvvor lega ni vedel. Bil je obsojen, du sedi tu in čaka. Nekaj si je prisegel. Da bo spustil žariinikov ogenj ua Okrnili«, čim ga bo dobil zopet pred oči- * * • iiiihh MALI OGLASI V»»lu drobna vršilca 1-50 Uln aU vsaka beieda SO par. NaJman|Sl oglas « 5 Eln. Oglasi nad devet vrstic sc računalo vlit.. Za odgovor zoamko! Na vpraianla bres znamke ne odgovar|amot f« v g • v » • Službe iscejo Šofer |j Služkinjo j I sprejmem v stalno služ-i bo proti dobri plači, ako I je res poštena, delavna. I 7(irava In vnionn спнт. ' zdrava in vajena snaž-zanesljiv in zmožen vseh nega dela za boljšo hišo, Stanovanje obstoječe iz dveh sob in kabineta, z vsemi priti-klinami sc odda takoj v najem v naših hišah na Brinju. Podrobni pogoji pri Pokojninskem zavodu, Gledališka ulica 8. popravil, z 2 letno prak- ter da zna ali pa ima so, išče službo k oseb- veselje do kuhe, k dru-nemu ali tovor, avtu; gre žini v Ljubljani. - Naslov tudi na vtobus. - Naslov v upravi pod št. 13.382 v upravi »Slovenca^ pod i št. 13.390. Pouk Zaslužek 4 do 5000 Din Šoferska šola mesečnega zaslužka do-sezcio zastopniki s pro-prva oblast, kotic.. Ća- daj0 naših oblastv odo-mernik, Ljubliana. Dunai- brenih predmetov Javiti ska c. 36 (Jugoauto). —' se je z znamko za od-Tel. 2236. Pouk in prak- govor: Ekspozitura, Ko-tične vožnie. larčeva 3/1, Beograd. Delavnico v najem za kovaško, ključavničarsko, kleparsko obrt ali za skladišče oddam. Dobi se tudi nekaj kovaškega orodja naprodaj. Natančneje pri lastniku hiš. gospodarju: Kristjan Babič Kranj, Savsko predmestje št. 8. Gostilniški prostori v Trojanah sc oddajo v najem. Po|asnila daje Ce-rar, trgovec, Lukovica. Novozgrajena vila s 3 stanovanji, s kopalnicami, obložen, z emajli-ranimi ploščami, vse par-ketirano ter z vsemi pri-tiklinami, se proda Vrt ograjen. Vsa stanovanja takoj na razpolago. Poizve se 1. Oražem, Moste pri Ljubljani. Šoferska šola oblastv koncesijonirana I. Ga berščik bivši komisar za šoierskc izpite, Liubljana, Bleivvei-sova cesta 52 Prihodnji redni tečaj se prične 1. decembra 1930. 6 JU Posestva Enodružinska hiša Kuharica te sprejme v službo z novim letom na deželo na i večje posestvo k dobri družini. Dobra gospodinja. Plača po dogovoru. Poizve se pri upravi lista pod št. 13456. Predilce in kodralce za izdelovanje žime išče najmodernejše ureiena tovarna v Beogradu. - Ponudbe z navedbo plače v Beograd, Oblakovska 14—16. i 2 sob sc odda s 1. decembrom. Pleteršnikova ulica 24. i Opremljeno sobo parket elektr. razsvetlja-■ va, poseben vhod, sredi j mesta oddam solidnemu gospodu. Nasl v upravi »Slov.« pod št. 13460. Stanovanje dve sobi, v eno sc more postaviti štedilnik, oddam takoj dvema osebama. -Naslov pove upr. »Slov.« pod št 13459. 2 sobi eno prazno in eno opremljeno oddam na Mirju. Vsaka soba svoj separi-ran vhod. Odda se najraje mirnim gospodičnam. Nasl. v upr pod št. 13463 Graščinsko posestvo z gozdovi, pripravno tudi za poljedelsko obrt kupim. Ponudbe 7. opisom obsega ter kakovosti in ceno na upr. »Slovenca«. I pod »Grašč. posestvo«. ' Društvo posestnikov v Ljubljani, Salcndrova 6 — proda: VILO na Mirju z velikim vrtom. DVE HIŠI z več stanovanji in vrtom v Šiški. HIŠO z gostilno v i predmestju Ljubljane. — i Enonadstropno HIŠO s ' pekarno v promet, trgu j ob železnici. — Razen j tega več drugih hiš in ' posestev. НИШНШШКШ TRETORN IRET0RN galošeinCevliizasneg kupujejo vsi, ki cenijo svoj denar in varujejo svoje zdravje. Kupite tudi Vi še danes znamko TRETORN ker ic naiitoifša. SLOV. KAT. AKADEMSKO STAREŠINSTVO V LJUBLJANI naznanja prebridko vest, da je v ponedeljek 24. novembra 1.1. po kratki bolezni preminul njega zvesti član, gospod ing. Bogomir Troha Pogreb dragega pokojnika bo danes 26. t. ni. ob 15 iz mrtvašnice Splošne bolnišnice. Preljubemu tovarišu ohranimo zvest in časten spomin. V Ljubljani, dne 25. novembra 1930. Odbor. PRILOŽNOSTI NAKUP GRAMOFONOV IN PLOSC Radi preureditve naših trgovskih prostorov — oddamo nekatere garantirano nove aparate in plošče najboljše kakovosti po IZREDNO NIZKI CENI! Porabite priliko in nabavite si ia inal denar dober gramofon. Za vsak aparat jamstvo. Cci'.i.iln za splošno gramnlonllo GRAMOFON - A. RASBERGER LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA CESTA 34- Pazile na naslov! Pazile na naelov! Philipsov jubilejni pianino s petletnim lamstvom dobite edinole pri Minki Modic, Cojzova cesta 9. Štiricevni radio Reinartz, izvrsten, kompleten, s Ia. zvočnikom, j mrežno anodo 220 V, aku-j mulatorjem ter vsem aii-! tenskim materijalom, pro-' dam za četrlinsko ccno. Peterlin, Kranj. Žaganje in drva odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga 1 avrenčič & Ko, Ljubljana, /ošniakova ul. 16. za goreniskim kolodvorom. Dve večji baraki kriti, z opeko, v dobrem stanju, se prodasta Poizve se pri stavbni družbi »Gradi dom«, Ljubljana, Sredina 15. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosie po 1130 Din kt! in čisti puh po 250 Din k(j Razpošiljam pc poštnem povzetju L. BROZOVIĆ - Zagreb. Ilica 82 Kemična čistilnica perja Mansard. stanovanje i nova' 300 m. z®mliu šča, ob lepi cesti v Domžalah, se proda. - Naslov v upravi pod št. 13.480. Imam vedno v zalogi dobro žgano oziroma kuhan apno, vodne kugle in lomno kamenje Cenjena naročila je poslati na naslov. F. GroSclj, Martinove, Grad 19, p. Cerklje pri Kranju. Srebrne krone , staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih ko-j vin, Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdan-ske ccste pri gostilni Mo- 7elo poceni prodamo dva bencinska tanka po 1000 litrov ler vsakovrsten pisarniški inventar, pisalne mize, omare, pulte itd. Zelo ugodno na razpolago istotam tudi krasne manulakturne stelaže, dva voza in en ročni voziček. — Ogled I vsak dan: Ljubljana VB, Žibertova ul 27. Konje na gugalnicah lepe in močne, izdeluje in prodaja Slavič Franc, tapetništvo, Rimska cesta št. 5, Zabjak št. 14. Krušno moko in vse mlevske Izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubliana. Stari trti št. 32. Nođroce vrtine iz ta atrika močno blago Din 260'— mreže - posteline odcie e žimo • cvilh najceneiš-kupite pri Rudoli Sever L ubliana. Marijin trg 2 Telefon 2059 Premog su lia drva Pogačnik, Bohoričeva ulica 5 Ol> prvem kiliu, o!> najmanj Sem ščegetanju v nosu ali srlu zntecite se lakoj k razkužil nim pustiljam VALDA, l&eai£no moko in drage mlevske izdelke Zahtevajte cenik! Drž. razredna loterija Poročilo iz kolekture Ant. Golež, Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. Žrebanje V, razreda, 20. kola, enajsti dan, 22. novembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške sc ne odgovarja) 2 X Din 400.000 št. 13078 2 X Din 40.000 št. 38339 2 X Din 30.000 št. 72198 2 X Din 10.000 št. 11671, 15722, 55870, 2 X Din 4.000 št. 4468, 6324, 9361, 44431, 49702, 56327, 60162, 67526, 84070, 84328, 2 X Din 2000 št. 1498, 2670, 2690, 4269, 11481, 11890, 12174, 12170, 16531, 18161, 0)609, 23896, 24986, 27153, 27S60, 30C63, 40563. 42873, 45740. 46642. 55984, 56000, 59322, 71179. 74271. 74412, 77197, 80520, 87719, 95373, 95526, 96821, 98336, 99352 Prihodnje žrebanje 24. novembra. 89910 10045, 96672 11310, 18985, 32756, 57065, 87374, Dne 24. novembra 1.1. izžrebane številke: 40.000 Din št. 83381 10.000 Din št. 29158, 52312 4.000 Din št. 27825, 47788, 85598, 98759 2.000 Din št. 291, 1220, 5410, 8311, 11734, 12682, 12860, 21372, 23273, 23803, 23973, 24192, 26913, 28341, 30457, 32033, 33329, 33919, 34109, 36543, 38219, 38955, 40799, 40977, 42891, 43937, 44313, 46238, 50638, 51484, 53003, 53067, 54513, 57070, 58171, 58951, 60405, 64410, 65821. 68330, 68383, 70021, 71820, 72207, 73556, 73722, 74593, 77446, 78401, 85194, 85534, 86156, 87840, 89385, 89529, 90145, 90821, 91797, 97636, 97820. Prihodnje žrebanje 25. novembra. Ali ste ie poravnati naročnino? Našo dobro mater Jožefo Gajeto poj. Zidan jc danes ob 3 popoldne rešil Bog zemskega trpljenja in jo poklical k sebi v večno življenje. Zemski ostanki sc preneso dne 27. novembra t. 1. ob 4 popoldne iz veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah v Ljubljani. Ljubljana, dne 25. novembra 1930. Žalujoči ostali. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cei. Izdaiatell: Ivan Rakovee. Urednik: Frane Rremžar.