Iskra Gasilo delovnega kolektiva sozd iskra ^EDSEDNIK UUBUANSKE MESTNE SKUPŠČINE MARJAN ROŽIČ V ISKRI Iskra ima konkretne programe Številka 21 - Leto XIX - 31. maj 1980 in točno veste, kaj je dejal na razgovorih pred-skupščine mesta Ljubljana --Čudovito se je razgovarjati z Iskra-■ Svoje delo in načrte imate konkret-,0 definirane »očete iSnik’ j^jan Rožič. Pogovor je bil v Iskri — entru za elektrooptiko v petek, 23. 'n^a: Pogovora so se udeležili pred-dnik KPO Iskre Anton Stipanič, avle Gantar, Miloš Kobe, direktor .^ntra za elektrooptiko Marko Štular, $ kavčič in M. Kovačič. Pogovarjali 1° se o bodočem razvoju Iskre v Ljub-toi in usklajenem programu Ijubljan-^e§a mesta. Najprej je direktor Centra za elek-j!0optiko Marko Stular po ogledu .o elektrooptiki predstavil to j^spektivno TOZD. Povedal je, da so 0 raziskovalno dejavnost, razvoj in Proizvodnjo povsem osamosvojili od LuJih partnerjev. Tako so neodvisni od .OZD v proizvodnji, razvoju in nadevanju za domače tržišče in izvoz. Darjan Rožič je že v uvodu pouda-l'.’ da je Iskrin program kot nalašč za ^jobljano. Elektronika je namreč rsta proizvodnje, ki ne potrebuje Pobranega števila delavcev, pri njej so ožne vse oblike avtomatizacije in ne nesnažuje okolja. Za mesto Ljubljana Pa je zlasti pomembno, da ima veliko koncentracijo strokovnega kadra, ki pride do izraza v raziskavah, razvoju in proizvodnji. Poleg tega so v Ljubljani tudi znanstvene in raziskovalne inštitucije: instituti in univerza, kar daje velike možnosti sodelovanja z elektronsko industrijo. Predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič je na kratko nanizal nekaj številk o trenutnem gospodarskem položaju Iskre. V Iskri nas je zaposlenih 29.575. Osebni dohodki so sicer v bruto masi od lani narasli za 28,3 %, vendar je to še zdaleč manj kot drugod. * Tudi zaposlovanje je majhno. Dohodek je narasel v prvih štirih mesecih za 29 %, v tem obdobju pa smo izvozili za 39 milijonov dolarjev, kar je 20% več kot lani v istem obdobju. Pokazatelji kažejo, da bo Iskra proizvodni in izvozni program izvršila v celoti, če ne bo prišlo do dodatnih administrativnih omejitev uvoza. Zlasti zaskrbljujoča je dobava surovin domačih dobaviteljev, ki dobavljajo surovine in polizdelke pod vse težjimi pogoji in bolj neredno. V nadaljnjih pogovorih so predsednika mestne skupščine Marjana Rožiča seznanili s srednjeročnim Če je volja... Če je volja po sodelovanju, skupnem vlaganju, skupnem hotenju z lastnimi močmi in znanjem doseči skupen cilj, potem na tej poti ni nikakršnih problemov in rezultat je preprosto — uspeh. Te ugotovitve in spoznanja je bilo moč shšati na nedavnem posvetovanju o obnovi in avtomatizaciji hidroelektrarne Doblar, kije bilo v Novi Gorici. Prijetno je bilo poslušati predstavnike sodelujočih delovnih organizacij pri tej obnovi, od investitorja Soških elektrarn pa prek Litostroja do Iskre, ki so prav pri obnovi in avtomatizaciji soške HE Doblar našli ne samo skupnega jezika, temveč tudi skupno ustvarjalnost. V dobrem letu dni je namreč delavcem Soških elektrarn, Litostroja in Iskre uspelo popolnoma obnoviti in avtomatizirati agregat B hidroelektrarne Doblar na Soči, ki je bila tako po štiridesetih letih prvič temeljito renovirana in obnovljena. Na posvetu je bilo tudi slišati, da so pri tem težavnem in zapletenem delu, ki pa bo izredno koristno za nadaljnjo obnovo ostalih agregatov, sproti vsi izvajalci reševali vse probleme brez ovir, težav in komplikacij, ker so bili enotni v tem, da je treba Doblar obnoviti in usposobiti tako, da bo ustrezala vsem najnovejšim tehničnim dosežkom, hkrati pa je tako avtomatizirati in pripraviti na daljinsko upravljanje, da bo pri tem dosežena najvišja stopnja zanesljivosti in varnosti obratovanja, hkrati pa se bo pri tem sprostilo tudi precej delovnih mest, saj bo zdaj z avtomatizacijo obratovanja potrebno za upravljanje, vodenje in nadzor hidroelektrarne mnogo manj ljudi. Če pogledamo na kratko, kaj so storili skupnega pri tej obnovi, potem zapišimo, da je bila v prvi fazi rekonstrukcije na agregatu B HE Doblar obnovljena osnovna hidromehanska oprema in vgrajena nova oprema zaščite, signalizacije, regulacije in avtomatike. Organizacija obnove in avtomatizacija je bila v rokah investitorja, kije s pomočjo strokovnjakov skupnih služb Soških elektramiz Nove Gorice izvedel večino obsežnih del demontaže, montaže in uvedel opremo v obratovanje. Iskra Avtomatika je projektirala in dobavila opremo za avtomatsko vodenje agregata in komandni pult s ploščo, medtem ko je Litostroj izvedel obnovo turbinske opreme. Na agregatu B sta Iskra in Litostroj vgradila svoj prvi elektrohidravlični turbinski regulator, katerega so poprej z uspehom preiskusili na HE Obrovac. Razen navedenih so pri HE Doblar sodelovali tudi Rade Končar, Institut Nikola Tesla, Elektrovod in Elektroprojekt. Tako so agregat B avtomatizirali in spustili že novembra lani ter od takrat brezhibno obratuje. V letošnjem in prihodnjem letu pa bodo obnovili in avtomatizirali še agregata A in C. Da bo tudi ta podvig uspešen ni nobenega dvoma, saj sta že dosedanja volja in hotenje po sodelovanju pokazali, kaj se da storiti dobro in uspešno, če je le volja ... D. Ž. programom Iskre na ljubljanskem področju. Prednostne naloge v Ljubljani so gotovo investicije v perspektivne ključne programe, kot so npr. Elektrooptika, in mikroelektronika. iW- i Roman Albreht med pogovorom z Iskrinimi vodilnimi delavci. ROMAN ALBREHT Z VODSTVOM ISKRE Iskrino vodstvo je minuli teden povabilo v poslovno stavbo v Ljubljani . na pogovor člana predsedstva CK ZK Slovenije in predsednika republiške komisije sveta za vprašanja družbene ureditve Romana Albrehta. Uglednega gosta so zaprosili za oceno dveh Iskrinih samoupravnih sporazumov — sporazuma o združevanju dela in sredstev za uresničitev razvojnih programov delovnih organizacij v Iskri ter sporazuma o povezovanju delovnih organizacij za proizvodnjo opreme za obdelavo informacij v skupnost za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. ^sednik Skupščine mesta Ljubljana Marjan Rožič si je ogledal proizvodnjo Marjan Rožič. Poleg teh bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju zgradili Tovarno specialnih elementov, razširili tovarno feritov, zgadradili servisni center za Iskrine izdelke, prostore za montažno servisno organizacijo Elektromehani-ke, zgradili naj bi,,Poslovni center 2“, dograjujejo se prostori za sisteme za avtomatizacijo, poleg tega pa bomo skušali posodobiti in poživiti delo Optike (Vega). Predsednik MS Marjan Rožič je načrte pohvalil in zagotovil vso podporo mestne skupščine, ki je zelo zainteresirana za širjenje proizvodnih zmogljivosti elektronike v Ljubljani. V pogovoru so se dotaknili tudi proizvodnje računalnikov. Marjan Rožič je dejal, da je ta pomembna za Slovenijo in Jugoslavijo zlasti ob sedanjem varčevanju z devizami, ker smo bili na tem področju doslej izključno vezani na uvoz. Anton Stipanič je dejal, da se že pogovarjajo tudi z drugimi interesenti na področju proizvodnje računalnikov. Iskra pa ima že v proizvodnji dva lastna mikroračunalnka in drugo leto bodo ponudili že dva tisoč računalnikov na domačem trgu. Iskrin računalnik smo predstavili tudi na hannovr-skem sejmu, kije je bil zelo dobro sprejet in pokazale so se možnosti za izvoz računalnikov. Ob zaključku si je Marjan Rožič ogledal proizvodnjo optoelektronike in izjavil, da so bili pogovori zelo plodni in koristni, tako za mesto Ljubljana kakor tudi za Iskro. p y ISKRA ZA J. C. KRŠKO V Iskri se nam, žal, pogosto dogaja, da številnih proizvodnih in tržnih uspehov ne znamo izkoristiti, medtem ko po drugi strani porabimo za reklamo velikanske vsote težko prisluže-nega denarja. Pri vsem tem pa sploh nismo skromni. Eden takšnih, za jugoslovansko javnost povsem neznanih Iskrinih uspehov je vsekakor ta, da so pri g radnji prve jederske centrale v Krškem uporabljali za najzahtevnejša varjenja prav Iskrino varilno opremo. V natečaju za varilno opremo so sodelovale številne svetovno znane firme iz ZDA in zahodne Evrope, kljub temu pa se je Westinghouse po atestiranju naših varilnih naprav v specializiranih organizacijah v ZDA odločil za Iskro. Z gotovostjo, pa tudi ponosom, lahko zapišemo, da je to vsekakor eden naših največjih uspehov doslej na področju varilne tehnike. Iskrin uspeh pri gradnji jedrske centrale v Krškem pa le ni bil tako neopazen. TOZD Varilni in mehanski sistemi v DO Avtomatika se prav zdaj dogovarja z graditelji jedrskih central v Romuniji. V tej naši sosedi bodo do leta 2000 izdelali okoli 15 podobnih jedrskih central kot je krška, po prvih pogovorih sodeč pa bodo tudi tam uporabljali Iskrine varilne naprave za dela pri najzahtevnejših varjenjih. L D. V zvezi s prvim samoupravnim sporazumom se je Roman Albreht v oceni dotaknil predvsem sedanjega bančnega sistema ter ob tem opozoril na številne probleme pri samoupravni preobrazbi bank in gospodarjenja z denarjem. Predvsem je opozoril na vlogo temeljnih bank in konzorcijev, kot tudi kreditnih odnosov, ki jih morajo zamenjati dohodkovni odnosi. Poudaril je, da sedanji bančni sistem ne omogoča, da bi delavec dejansko postal „ekonomski kontrolor" — nima ne ekonomskega ne političnega vpliva na bančni kapital, temeljni odnos pa so še vedno obresti in obrestna mera, ne pa dohodkovni odnosi. V nadaljevanju so po pogovoru o vlogi temeljnih in internih bank Iskrini vodilni delavci — Anton Stipanič, Anton Bukinis, Ivo Klešnik in drugi, seznanili Romana Albrehta z Iskrinimi razvojnimi cilji in nujnostjo skupnega investiranja na perspektivnejša področja Iskrine usmeritve — računalništvo, mikroelektroniko, avtomatiko in še nekatera druga. Roman Albreht je ugodno ocenil Iskrin samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za uresničitev razvojnih programov Iskrinih delovnih organizacij ter poudaril, da predstavlja velik napredek na področju združevanja, zlasti pa je dokaz enotnosti Iskrine skoraj 30 tisoč članske družine. Glede drugega samoupravnega sporazuma je Roman Albreht dal nekaj pobud in mnenj za njegovo dopolnitev. Lado Drobež Novi delavski svet SOZD Iskra zastavil delo V sredo, 28. maja, se je na svoje prvo zasedanje zbral novo izvoljeni DS SOZD Iskra. Zasedanje je odprl dosedanji predsednik DS Otmar Zom in pozdravil vse navzoče novo izvoljene delegate. Začetek zasedanja je potekal v konstituiranju delavskega sveta,ki je na predlog predsednika KOS SOZD Iška Janeza Kerna izvolil za novega predsednika DS SOZD Iskra Jožeta Čebelo, za namestnika predsednika pa Majdo Držaj. Hkrati so imenovali za sekretarja delavskega sveta Boga Mohorja. Po konstituiranju je dosedanji predsednik DS Otmar Zorn podal poročilo DS o delu delavskega sveta SOZD in njegovih izvršilnih organov ter odbora za samoupravn-nadzor v preteklem dveletnem mandatnem obdobju. o poročilo se je v imenu DPO in delavcev Iskre zahvalil Otmarju Zornu za požrtvovalno in ustvarjalno samoupravno delo predsednik KOS Janez Kern, ki mu je v znamenje hvaležnosti izročil skromo darilo. Potem, ko je delavski svet izvolil svoje izvršilne organe, se je dnevni red prevesil v svoj drugi del, na katerem je najprej predsednik razpisne komisije Janez Kern predlagal delavskemu svetu SOZD Iskra, naj imenuje na podlagi opravljenega postopka tri nove člane kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra. Tako je delavski svet imenoval za nove člane KPO SOZD Iskra Miloša Kobeta, Gojmira Blenkuša in Ivana Cvara. V nadaljevanju seje so delegati poslušali poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 31. 3. 1980, sklepali so o predlogu uresničevanja investicijskih razvojnih programov SOZD Iskra za letošnje leto, o začetku javne razprave za v ' vrsto samoupravnih sporazumov ter poslušali poročilo o delu košarkarskega kluba Iskra—Olimpija. Podrobneje bomo o prvem zasedanju novega DS SOZD Iskra poročali v prihodnji številki. D. Ž. ^1"; Kranjčani so v počastitev dneva mladosti pripravili številne prireditve, osrednja med njimi pa je bila v nedeljo, 25. maja na Trgu revolucije. Ob tej priliki so slavnostno poimenovali enoto teritorialne obrambe občine Kranj, katere pripadniki so tudi člani naše delovne organizacije, po narodnem heroju Lojzetu Kebetu - Štefanu. Slovesnosti so se poleg slavnostnega govornika Vinka Hafnerja udeležili tudi predstavniki republiškega in občinskega vodstva. E. Križnar DO AVTOMATIKA Elektronski turbinski regulator v HE Ooblar Nova gorica — 20. 5. 1980: v torek je v prostorih Park hotela potekalo strokovno posvetovanje o obnovi in avtomatizaciji hidroelektrarne Doblar. Organizator posvetovanja je bila študijska komisija za zaščito in avtomatiko v okviru jugoslovanskega komiteja CIGGRE (mednarodna konferenca za velike električne mreže). Skoraj osemdeset predstavnikov domačih proizvajalcev in porabnikov elektroenergije ter iz strokovnih institucij, med njimi iz: Litostroja, Elek-troprojekta in Elektronabave iz Ljubljane, Rade Končarja, Elektrogospodarstva Slovenije, Elektroprivreda — Zagreb, Hidroelektrarne Varaždin, Delovno predsedstvo na strokovnem posvetu v Novi Gorici. INGRE—Zagreb, Instituta Nikola Tesla Beograd, Hidroelektrarne na Neretvi iz Mostarja, Elektro-Gorenj-ske iz Kranja, Zagrebške in ljubljanske elektrofakultete, Hidroelektroprojekt iz Skopja, iz Iskre in drugod je v okviru programa poslušalo izvajanja Boštjana Škorjaka, dipl. ing. iz Iskre-Avtomatike in Dušana Mirjaniča dipl. ing. iz Titovih zavodov Litostroj. V okviru povzetka skupnega referata sta prisotne seznanila z osnovnimi razlogi, ki so narekovali obnovo in avtomatizacijo Hidroelektrarne Doblar in v nadaljevanju opisala obseg in potek rekonstrukcijskih del in koncept avtomatizacije. Udeležence je pozdravil Lucijan Vuga - predsednik IS SO Nova Gorica. HIDROELEKTRARNA DOBLAR je bila zgrajena v obdobju 1936—39, ko je pričela obratovati s tremi agregati moči po 15 MW. Elektrarna na Soči je tako ves čas do obnove in avtomatizacije, to je 40 let, obratovala brez večjih okvar in popravil. Njena letna možna praktična proizvodnja je ca 141.000.000 kWh. Da bi zagotovili nadaljnje varno obratovanje, so Soške elektrarne iz Nove gorice v letu 1974 kot investitor pristopile k njeni modernizaciji. Obnovo Francisovih vertikalnih turbin katere so bile narejene v RIVA Milano, je opravil Litostroj. Pri eno leto Udeleženci posveta si ogledujejo staro komandno ploščo HE Doblar. trajajočem popravilu agregata pa so sodelovali tudi drugi jugoslovanski proizvajalci. V tem obdobju obnove so si v hidroelektrarni Doblar pridobili precej dragocenih izkušenj. Popravila so morali opraviti brez kakršnekoli dokumentacije, saj so vso že pred drugo svetovno vojno odnesli Italijani. Po obnovi turbine in turbinske regulacije ter popravilu prvega agregata so pričeli z deli na avtomatizaciji omenjenega agregata. ISKRA - HE DOBLAR Kot je znano, smo začeli v Iskri na temelju samoupravnega sporazurno -r-'< družbeni samozaščiti in ljudski obrambi uvajati posebne delovne izkazni&Tfy Nadzor nad spoštovanjem tega sklepa so v PPG, kje so to določilo tudi uvedli, zaupali etažnim receptorkam. Nic vsej Avtomatizacijo obnovljenega agregata je investitor zaupal Iskri-Indu-striji za avtomatiko. Iskra že 10 let uspešno sodeluje pri obnovi in avto-matizadiji jugoslovanskih hidroelektrarn. V tem času je samostojno razvila in proizvedla naprave za zaščito, signalizacijo, in avtomatiko agregatov ter naprave za krmiljenje zapornic. So- Skoraj osemdeset je bilo udeležencev pomembnega posvetovanja. Predhodno je regulator uspešno prestal zahtevne preizkuse na hidroelektrarni Orlovac. Pri tem ne smemo pozabiti daje popravilo zastarele opreme precej zamudno in da zahteva obsežnejša pripravljalna dela kot opremljanje, avtomatiziranje nove hidroelektrarne, (prilagoditev in upoštevanje obstoječih karakteristik,). Iz omenjenega razloga so se tako investitor kot izvajalec odločili, da bodo tri agregate popravljali in avtomatizirali postopno. Prvega so obnovili lansko jesen, drugega bodo letos, tretjega pa naslednje leto. Na ta način bodo bistveno povečali zanesljivost delovanja hidroelektrarne, saj Iskrina naprava omogoča, da se ob vsaki okvari turbina ustavi in opozori vzdrževalca, kje je napaka. Delovne izkaznice — del samozaščite ?avii ja Miši Rafael Manfreda je govoril o organizaciji avtomatizacije HE Doblar delovala je predvsem pri obnovi hidroelektrarn na Dravi in pri avtomatizaciji nove hidroelektrarne Formin. Zadnje večje delo pa predstavlja uspešna avtomatizacija hidroelektarne Sjenica v Srbiji, ki je daljinsko upravljana in kot prva jugoslovanska hidroelektrarna obratuje brez posadke. Elektronski turbinski regulatov, katerega je Iskra vgradila v hidroelektrarni Doblar, je plod domačega znanja ter skupnega razvoja Iskre in Litostroja. Zanj so njuni razvijalci v letu 1977 iz sklada Borisa Kidriča prejeli nagrado za izume in izpolnitve. Elektronski turbinski regulator Iskra—Industrija za avtomatiko redno proizvaja v svoji temeljni organizaciji „Naprave za energetiko". Z uveljavitvijo, s pomočjo Litostroja, ne samo na domačih temveč tudi na zahtevnih tujih tržiščih, bi Iskra aktivno sodelovala pri izboljšanju skupne devizne bilance; predvsem zato, ker bi v domačih hidroelektrarnah tako uspešno zamenjali dosedaj uvožene elektronske regulatorje. Ko bodo dokončana vsa dela na avtomatizaciji, bo elektrarna namesto dosedanjih 45 delavcev, imela zaposlenih 6 do 7 vzdrževalcev in bo pripravljena za daljinsko vodenje iz dispečerskega centra v Novi Gorici. Delovne izkaznice, ki smo jih v PPC uvedli, temeljijo na organizacijskem predpisu, ki je oblikovan na temelju samoupravnega sporazuma o družbeni samozaščiti in ljudski obrambi. Te izkaznice so v skladu s podruž-bljanjem vloge in odgovornosti vseh delavcev pri izvajanju nalog, ki izhajajo iz pravilnika o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in na osnovi tega pravilnika sprejetih drugih dokumentov. S sprejetimi dokumenti smo sprejeli tudi obveznosti in odgovornosti za varovanje družbenega premoženja, zaščite delovnih in družbenih interesov, odnose do dela, discipline in drugih varnostnih ukrepov. n "lis Delovne ligitimacije so samo ede^ od ukrepov pri izvajanju omenjen"1]^ obveznosti. Celoten postopek in navodila opisana v organizacijskem predpisu, ga je na podlagi koordinacijskef^1' odbora za ljudsko obrambo in družbei| no samozaščito Iskra PPC izdelal3 c strokovna služba DO Invest servis. Delovne izkaznice" se uvajajo v lotni Iskri. TOZD in DO bodo sprejel^ lastne organizacijske predpise glede n3^ tudi Pitv« fele] ,eno pogoje, lokacijo in posebnosti. lovno zaokrožene TOZD, ki so na isbi ‘ lokaciji ali isti stavbi sprejmejo enotei>tr predpis o delovnih izkaznicah. Z uvedbo in nošenjem delovnih ja izkaznic niso kratene pravice in oseb' na svoboda, nasprotno, s tem izka-zujemo urejenost naše sestavljen3 organizacije združenega dela. Alojz Ivančič ^ li, % Ijred lok: Is! In kakšna so mnenja nekaterih udeležencev torkovega posvetovanja v Novi gorici: Prof. Novak Ivan — vodja študijskega podkomiteja za hidroelektrarne: Menim, da so takšna srečanja oziroma posvetovanja več kot koristna, saj sev jtere takšnem trenutku najlažje izmenjaj0 ke f-tnemten izkušnje, pridobljene pri konkretnemlleij delu na hidroelektrarnah. Manfreda Rafael — prej vodja TOZD Hidroelektrarne Doblar, sedaj vodja skupnih strokovnih služb SIS v ^ občini Nova gorica: |°8 Takšno srečanje je izredno korist-J: no. Morda se njegova vrednost še n°'ai more pokazati v tem trenutku, ko so preostale hidroelektrarne še relativno N nove in niso potrebne popravila inf181 Komandna plošča v Soči. HE Doblar na Vso skrb razvojno-raziskovalni dejavnosti Tretje interno posvetovanje o razvojno-inovacijski dejavnosti v Iskri je za nami. Tega pomembnega srečanja so se, kot smo že poročali, udeležili številni vodilni strokovnjaki iz Iskre, poleg njih pa tudi mnogi ugledni gostje, oboji pa so s tvornimi prispevki omogočili, da je posvetovanje izredno uspelo, da je pokazalo na uspehe, pa tudi probleme, ter tako nakazalo pot, po kateri moramo v prihodnje na področju razvoja in inovacij. V našem tedniku bomo namenili posvetovanju vso pozornost ter v nekaj prihodnjih številkah objavili povzetke vidnejših referatov. JVILADE V RAZVOJNO DEJAVNOST" Posvetovanja se je udeležil tudi predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič. V začetku je spregovoril o izrednem pomenu razvojno-inovacijske dejavnosti, hkrati pa poudaril, da kljub dokajšnjim naporom v Iskri ne moremo biti zadovoljni z dosedanjimi rezultati. Pri tem je opozoril zlasti na prevelik časovni razmak med odkritjem novosti in začetkom proizvodnje določenega izdelka. ..Reorganizacija v Iskri pred petimi leti je postavila razvojno-raziskovalno delo v dugačno organizacijsko strukturo od prejšnje," je poudaril Anton Stipanič. „Razvoj-no delo smo presadili v proizvodnjo — v temeljne organizacije združenega dela," ohrabrilno pa je tudi to, da smo povečali-finančna vlaganja v razvojno-raziskovano dejavnost v Iskri. Po tej reorganizaciji moramo zdaj napraviti naslednji korak in na ravni delovnih organizacij ustanoviti za posamezne programe ustrezne razvojne skupine. Le-te bi morale skrbeti za zahtevnejše razvojno delo ter hitreje prenašati zasnovane zamisli na proizvodne trakove, žal pa se naši strokovnjaki vse preveč ubadajo z „Moje osebno mnenje je," je dejal predsednik KPO SOZD Iskra, ,,da ne bi bilo prav, če bi iz teh razvojnih skupin ustanavljali temeljne organizacije, katerih program je izključno inovacijsko, oziroma razvojno delo. S tem bi se vrnili na položaj, kakršnega smo imeli pred leti. Takšne TOZD bi najverjetneje spet videle le svoj lasten dohodkovni interes, ne pa interesa in povezanosti ter soodvisnosti od Iskrine proizvodnje." vsakodnevnimi tehnološkimi in proizvodnimi problemi. ..Premalo se ti naši kadri posvečajo inovacijskim dejavnostim, torej novim, oziroma izpopolnjenim izdelkom. V nekaterih naših delovnih organizacijah so to zmoto že uvideli in so začeli ustanavljati svoje razvojne organizacije, kar je vsekakor pozitivno." Anton Stipanič se je dotaknil tudi gmotnega položaja delavcev v raziskoval no-ino-vacijski dejavnosti. V zvezi s tem je poudaril, da je treba poskrbeti za ustrezne osebne dohodke teh ljudi, pa tudi opremljenost njihovih delovnih prostorov. Dotaknil se je tudi Iskrinega sodelovanja z zunanjimi ustanovami — različnimi visokošolskimi, razvojnimi in znanstvenimi organizacijami. Poudaril je, da nikakor ne smemo biti zadovoljni s sedanjim obsegom tega sodelovanja, niti z univerzo niti z njenimi fakultetami niti instituti, pa naj bo to v Sloveniji ali v drugih republikah. Zanimanje za sodelovanje z Iskro je veliko in tudi dolgoročno,’,.kljub nekaj svetlim točkam v našem dosedanjem sodelovanju, na primer s fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in institutom Jožefa Stefana ter nekaj dobrim rezultatom — mikroelektronika končno le prihaja v industrijsko proizvodnjo — so to le bolj izjeme kot pravila. Menim, da gre tu za zaprtost v lastne tovarniške probleme, med lastne zidove. To posvetovanje mora dati pobude in napotke v tej smeri, sami pa moramo na tem področju storiti mnogo več, kot smo v petletnem obdobju, ki se zdaj izteka." Spregovoril je tudi o problemu sodelovanja med samimi Iskrinimi razvojnimi delavci, Temu problemu je vzrok zlasti razdrobljenost Iskrinih temeljnih organizacij, omilili pa bi ga lahko s tem, da bi razvoj prenesli na raven delovnih organizacij, je menil Anton Stipanič. Obširno se je dotaknil tudi nujnosti, da naši strokovnjaki zasledujejo razvoj in delo uglednih svetovnih firm, opozoril pa je na pogostoma negativno stran licenčnih pogodb, ki nam velikokrat, zavirajo lastno razvojno-raziskovalno delo, hkrati pa vplivajo tudi na tako imenovani hišni stil. „Po-enotiti moramo izgled naših izdelkov, saj ima to določene tržne prednosti, da ne govorim o ekonomskih," je poudaril Anton Stipanič. Ob zaključku je Iskrin vodilni delavec ponovil nujne naloge, ki se jih moramo v Iskri lotiti v prihodnjem obdobju, predvsem pa v bližnjem srednjeročnem načrtu. Zlasti moramo posvetiti večjo pozornost povezanosti med razvojnim delom in proizvodnjo, gmotnemu položaju delavcev v razvojnem delu in zagotoviti financiranje tega dela. „Prav ureditev ekonomskega položaja," je dejal, „bo potegnila med raziskovalce tudi mlajše strokovnjake, za katere je nujno, da vzpostavijo stik s proizvodnjo prek razvojnega dela. Spremeniti bo treba tudi naš odnos do novosti, ki je zdaj dosti preveč nazadnjaški. Zlasti se nam izgublja pričakovani ekonomski učinek, predvsem zaradi pomanjkljivosti v že omenjenem časovnem razmaku med odkritjem novosti in začetkom proizvodnje," je med drugim poudaril predsednik KPO SOZD Iskra Anton Stipanič na tretjem internem posvetovanju o razvojno inovacijski dejavnosti v Iskri. LD nove in niso poireone popravna i, modernizacije. Menim pa, da bodo iz- p kušnje, pridobljene pri obnovi Doblar-ja koristile še pri drugih primerih. Dr. Ogorelec Anton, prof. na elek-trofakulteti v Ljubljani: Čeprav je bilo to v bistvu srečanj0 jp strokovnjakov iz vse Jugoslavije, sem r pogrešal aktivnejše vključevanje pri' L šotnih tovarišev iz sosednjih republik p v razgovorih. k Morda ne bo odveč omeniti še to, L da je hidroelektrarna Doblar pričela z rednim obratovanjem takoj po obnovi ravno zato, ker so tako pri popravilu j in avtomatizaciji kot preizkušanju z ^ vso resnostjo in odgovornostjo sodelovali vsi delavci hidroelektrarne, g p Med 21. in 23. 5. so nas obiskali predstavniki tehničnih vzdrževalcev Zveznega sekretariata za notranje zadeve, da bi si pridobili znanje, ki je potrebno za vzdrževanje telegrafskih kanalnih naprav VTG. Vzporedno s tem smo jim prikazali tudi izbor merilnih naprav potrebnih za vzdrževanje telegrafskih zvez in zvez za prenos podatkov. Izkoristili smo priložnost in jim prikazali tudi telefonske multipleksne naprave in druge proizvode, ki so zanje zanimivi (B.Č.) k Razgovor s predsednikom časopisnega sveta odraz Iskre Knezom kernom Glasilo — Pogovor z novim predsednikom časopisnega sveta našega glasila „Iskra“ Janezom Ker-nom je potekal sproščeno in tovariško, tako da bi skoraj lahko rekli: šlo je za informativno, koristno in nasvetov bogato redakcijsko sejo. čas ^t0 ^e<^ate k°t novi predsednik .^Pisnega sveta na dosedanje delo in koncept našega glasila? i Nujnost, da bi organizirali in obli-’, n VaE neki medij, ti bi predstavljal Vreden vir informiranosti delav-^ v v Iskri, se je pokazala že pred n.ogimi leti. Sodim, da je glasilo (v . J. svoji razvojni dobi) doseglo danes v Vldljivo raven, i.i vsekakor predstav-'r osrednji informativni medij. leC, m’ časopis danes povsem ni|atreza potrebam, željam in volji de-t v^ev. zato obenem menim tudi, da je s°ne . ujegovo vlogo, položaj in vsebi-l3;.0 ,še bolj približati neposrednemu ,g2 ^oizvajaku, tako da se bo v glasilu še bci|,° J izražalo in odražalo hotenje de-al3jčv.Posebna naloga glasila pa je ^i v tem, da opravlja funkcijo kre-jNe naše samoupravljalske zavesti in ‘•"en^tskega sistema. Mislim, daje to n3j.?0, najpomembnejšili poslanstev, ti le v1 je glasilo opravljalo že doslej in jih stiri0ra opravljati tudi v bodoče. eHtr ®asii0 mora biti odraz naših no-^nlih dogajanj, hkrati mora prenašati uli ,rse družbeno-politične in gospo-;b-jurske pojave in dogodke v našo sre-o ,'' • Ne smemo pa pozabiti, da je nelVo vzpodbujati v naših delovnih pinBh, v naših TOZD in DO tudi ič-^ne informativne liste in dmge Nike obveščanja. -'L Ni treba posebej poudarjati, daje *ra velik poslovni kompleks, v ka-'j0 je vloga glasila tudi v tem, da se L j usebojno spoznavamo in čutimo. V ern je vgrajena tudi integrativna kom-r°aenta glasila. Ena izmed naših bo-jarčih, najbolj perečih nalog je zato [aj i vosobitev, oziroma okrepitev delo-v Na časopisnih sosvetov. To je prvi 'goj, za vsebinsko obogatitev glasila ;t-”! neposredno približanje vsebine te ',ankov delavcem. so _ 10 N pa konkretno mislite o delu časo-in Nih sosvetov in možnosti za prido-z- plev delavcev v krog sodelavcev lista? r-l Ena izmed poglavitnih nalog na-Ua časopisnega sveta je gotovo, da se [No naše gospodarske in družbeno-Nnomske problematike v smislu ie Nntiranja, ne le evidentiranja do-:0ukov, na drugi strani pa morajo biti časopisu priobčena mnenja in Meritve delavcev. To seveda terja od vseh nas veliko angažiranosti, predvsem v smislu vzpodbujanja. Ti prispevki delavcev so lahko kratki zapisi in tudi osebna mnenja, ki bodo prispevali, da bo časopis poleg tega, da uspešno sledi družbeno-političnemu dogajanju tudi bolj bralen. V glasilo pa bi morali vključevati še več tematike, ki neposredno zadeva življenje in delo v TOZD. Kaj vse mislite pod „bralnostjo“? V našem glasilu bi bilo treba, če že ne nenehno, pa vsaj občasno objavljati stvaritve, zapise, mnenju, potopise naših delavcev, ne samo o dogajanjih znotraj, ampak tudi njihovo vključevanje v širšem pomenu besede. O rekreaciji, kulturnem izživljanju, športu — tako da bi bilo glasilo celovitejša podoba življenja Iskrašev. Pa tudi križanka ali šala bi lahko dobili mesto na straneh Iskre. V glasilu pogrešamo kratkih opisov v poljudnoznanstveni in razumljivi obliki o naših izdelkih, predvsem tistih, s področja široke potrošnje, zavedajoč se pri tem tudi tega, da je glasilo široko brano in širše aktualno — ne le znotraj Iskre. Prepričan sem namreč, da precejšen del delavcev ne pozna niti naših osnovnih programov in, da šele v izložbah Iskraši vidijo, kaj vse Iskra proizvaja. V tem smislu bi bil naš časopis lahko tudi reklamni medij. Kako bi lahko sindikalna organizacija aktivno vplivala, da bi se krog naših soddavcev zvečaj? Vsi se zavedamo, da je danes izredno izpostavljena vloga družbenopolitičnih organizacij, še posebej sindikata - in ker je Iskra glasilo sindikata, razumljivo vzpodbuja vse naše delovne sredine za večje angažiranje pri časopisu. Tudi vnaprej bomo na naših sindikalnih dogovarjanjih iskali za naše sodelovanje nova pota. Seveda pa je vzporedno treba iskati nove oblike in možnosti za pristop naših neposredno odgovornih delavcev, to je novinarjev do vseh virov informacij. Pozabiti pa tudi ne smemo na vključevanje mladih v časopisu. V zvezi z našo osnovno organizacijo sindikata pa naj še dodam, da bi skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v svojih delovnih sredinah morali najti ljudi, ti imajo voljo pa tudi ustrezne intelektualne sposobnosti, nagnjenja in posluh slediti dogajanjem v svoji delovni sredini in to v primerni obliki pisati za glasilo; pri tem pa se ti aktivisti vsekakor tega dela ne bi smeli sramovati in se bati, da bi bil njihov prispevek preveč ne- ELEKTROLITI MOKRONOG r0ZD =Japonski strokovnjaki \v novi tovarni I L ^rac*nja novih poslovnih prosto-1 N v mokronoški Iskri gre h koncu, j L Cel* so že s selitvijo nekatere nove | jjPrerne iz provizoričnih prostorov. 8 |)rS!iay^a'i0 najsodobnejšo visoko r °duktivno avtomatsko proizvodnjo ,Premo, ki so jo uvozili z Japonske. [ Ponski strokovnjaki, ki sami sebi ™vijo koordinatoiji, so trije inženiiji ^ Področje mehanike, elektromeha-Ne in elektronike. ^ Srečanje z japonskimi strokovnja-snto izkoristili za kratek pogovor. posreden. Taka organiziranost bi tudi z drugega vidika krepila našo notranjo samoupravljalsko zavest v smislu usposabljanja širšega kroga delavcev za javno nastopanje. Kako bi lahko povečali odgovornost in neodvisnost novinarjev Iskre pri obravnavanju problemov? V kakšnem jeziku naj novinarji pišejo? Naši novinarji so najbolj odgovorno jedro piscev v glasilu, vendar se dostikrat zaradi nerazumevanja znajdejo v težkih situacijah, bodisi, da nimajo možnosti dobiti določenih informacij, bodisi, da njihova vloga ni ustrezno cenjena. Tudi njihov položaj v smislu položaja družbenega delavca ni dovolj jasno opredeljen. S področja statusne opredelitve in ureditve odnosov ter možnosti za delovanje novinarjev bo zato treba še marsikaj storiti. Tudi pogoji dela znotraj Iskre so zelo heterogeni. Te stvari moramo poenotiti in pogledati tudi sisteme nagrajevanja novinarjev. V samoupravni socialistični družbi poslovnih skrivnosti ni in jih ne more biti. Že z vidika glasila, ki naj med drugim krepi samoupravljalsko zavest naših delavcev, da bi lahko suvereno in jasno odločali na področju družbe-no-ekonomskih in delitvenih odnosov, morajo biti informacije celovite, neposredne, korektne, zapisane v poljudni in razumljivi obliti, ne pa v visokem strokovnem in tehničnem jeziku. Novinar se mora vselej zavedati, komu namenja članek. Če ga namenja strokovnjakom, -kar v principu ne bi smelo biti slučaj, saj mora biti namenjen predvsem širšemu krogu bralcev — mora biti, seveda, strokovno podprt. Na sploh pa bi se bilo treba izogibati tujk ali pretežkih strokovnih izrazov. Tukaj je naloga novinarjev izredno težka, mislim pa, da so naši novinarji za to usposobljeni in da bodo to tudi poslej s svojim delom dokazovali. „„ „ Mara Ovsenik Vodja skupine Ikuo Ono se je prijazno odzval in nam rade volje odgovarjal. „Naša firma CKD Corporation iz Japonske je dobavitelj najsodobnejše tehnološke opreme. Precejšen del proizvodnje v mokronoški Iskri bodo opremili z našo tehnologijo. Stroji omogočajo visoko produktivnost, saj so skoraj v celoti avtomatizirani. Važno pa je, da omogočajo najvišjo kvaliteto, se pravi profesionalno raven izdelkov. Vsi trije inženirji smo specialisti za proizvodno opremo za elektrolitske kondenzatorje in naša naloga je, da pomagamo pri montaži strojev in pokažemo domačim strokovnja- Japomki in domači strokovnjaki pri delu. . ........■■■■» ffp. Ne/ strojev v mokronoški Iskri je že postavljenih. kom principe ter možnosti vzdrževanja. V Iskri sem zelo zadovoljen. Sprejeli so nas zelo odprto in naletel sem na veliko zanimanje za tehnologijo in sodobno proizvodnjo. Prepričal sem se o visoki ravni strokovne pripravljenosti Iskrinih strokovnjakov. Mi vsi trije Ikuo Ono, Masami Ogavva in Kenzo Hosono smo bili tudi sicer pri vas v Mokronogu zelo lepo sprejeti. Sfečali smo se z vrsto simpa-tičnili in zanimivih ljudi, ki nam skušajo čim bolj ustreči. Tudi s hrano smo zadovoljni, čeprav smo morali z našega domačega riža presedlati na vaš krompir. Ker pa pri tem ne manjka mesa, se ob tolikih dobrotah res ne moremo pritoževati." F. Kotar S PRVE SEJE DELAVSKEGA SVETA IEZE Mandatno obdobje v znamenju ekonomske rasti „V preteklem mandatnem obdobju 1978 — 80. smo v DS IEZE sprejeli največ odločitev s področja gospodarjenja v naši DO. Prizadevali smo si za čimbolj ekonomično poslovanje, v ta namen potrdili in pripravili več investicij. Hoteli smo močno, akumulativno in napredno delovno organizacijo. Pred vami, novi delegati Delavskega sveta so še mnoge neizpolnjene naloge. Želim, da bi jih samoupravno reševali, uspešno, v interesu delovnega kolektiva naše delovne organizacije!" Tako se je na prvi seji DS v sredo 21. maja poslovil dosedanji predsednik Žarko Kranjc. KONSTITUIRANJE DELAVSKEGA SVETA Volilna komisija je ugotovila, da so volitve v TOZD in Delovni skupnosti skupnih strokovnih služb potekale v mejah predpisov in da so delegati v samoupravna telesa pravilno izvoljeni. Rezultati volitev pa so tile: Delavski svet DO IEZE: Ig nac Gjerkeš Magneti, Janez Gruden Magneti, Franjo Škol Keramika, Franc Bečan Keramika, Rajko Hren Polprevodniki, Grošelj Roman Polprevodniki, Janez Levičar Polprevodniki, Stane Skubic Polprevodniki, Pavel Debeljak Orodjarna, Alojz Gorenje Orodjarna, Vesna Fajdiga DSSS, Alojzija Potokar DSSS, Franc Korošin SEM, Mitja Žura SEM, Vojin Gardaševič Feriti, Jože Grudnik Feriti, Dimitrij Hariš Feriti, Ivan Gimpelj KEKO, Vlasto Kodre KEKO, Angela Kuhelj KEKO, Janez Drmaž HIPOT, Stane Grubar HIPOT, Peter Luštek HIPOT, Darko Pavlin HIPOT, Slavko Pirc Upori, Drago Plaper Upori, Franc Šiško Upori, Cirila Divjak IE, Ratko Štem-berger IE, Franc Šunta Elektroliti, Leopold Vukšinič Elektroliti. Samoupravna delavska kontrola: Marjan Blažič, Zdenka Kopač, Stane Her-naus, Marjan Sešek, Sašo Sedmak, Dušan Gabrijelčič, Jože Sadar, Albina Pečar, Slavko Homan, Franc Božič, Ivan Božič, Marija Glušič. Odbor za finance: Jože Žerjav, Danica Černič, Slavka Zupančič, Zvone Dešman, Darinka Plevel, Breda Novi predsednik DS IEZE Franc Šunta. Razveseljivo je tudi, da so v IEZE stroški rasli počasneje od lanskega enakega obdobja. Tudi zaposlenih je le toliko, kolikor so predvideli v programu za letošnje leto. Najbolj pa je razveseljivo dejstvo, da akumulacija raste z zelo pozitivnim trendom, kar kaže na višjo ekonomičnost poslovanja. Vse to je sad stabilizacijskih prizadevanj, ki so jih vtkali v letošnje gospodarske načrte. Torej se v ekonomiki gospodarjenja že kažejo pozitivni rezultati. Poročevalca sta opozorila tudi na Med glasovanjem na prvi seji DS. Miklavčič, Alojz Pajk, Božo Verbič, Mimica Škrinjar, Marjan Šuštar, Ruža Jereb in Slavka Šinigoj. Odbor za samoupravni nadzor SOZD Iskra: Vili Punčuh in Boštjan Smrke. Delavski svet SOZD Iskra: Josipina Černetič, Majda Deržaj, Vojin Gardaševič, Albin Mak in Jože Pirkovič. Delavski svet je nato soglasno izvolil za svojega predsednika Franca Šunto in za podpredsednika Ignaca Gjerkeša. Franc Šunta je 37-letni elektrotehnik iz mokronoštih Elektrolitov. V Iskri je zaposlen že 16 let in je opravljal že več vodilnih in vodstvenih funkcij v samoupravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah in v strokovnih službah domače TOZD. Nato je Delavski svet imenoval svoj izvršni organ: Odbor za gospodaijenje v tejle sestavi: Majda Drnovšek, Marija Rangus, Franc Kovačič, Jože Kerin, Lojze Pajk, Polde Vukšinič, Mensur Alič, Franc Čampa, Marjan Trtnik, Rudi Lepša, Peter Šiler in Milan Petelin. Poleg tega je DS izvolil novega delegata v SIS SRS za ekonomske odnose s tujino Avgusta Bregara iz komercialnega področja. POSLOVANJE V LETOŠNJEM LETU O poslovanje v letošnjem letu sta poročala v glavnem s podatki iz prve-g a tromesečja Otmar Zorn in predsednik KPO Stane Kovačič. Poslovanje je bilo v prvem tromesečju uspešno, čeprav z nekaterimi postavkami niso zadovoljni. Dohodek je bil 43 % večji kot v istem obdobju lani, OD so se v masi dvignili za 24 %, kar je v skladu z resolucijo o stabilizaciji gospodarstva. negativne postavke, ti jih je treba popraviti, po možnosti pa odpraviti v celoti. Tako niso zadovoljni z dosežki fizičnega obsega proizvodnje, ti je bil v prvem četrtletje dosežen le z 19% namesto z načrtovanimi 25 %. Tudi z izvozom niso dosegli predvidevanj, čeprav so izvozili 3 % več kot lani v istem obdobju. Dosegli so le 18 % predvidenega izvozu za letos. Žal pa je vezava obratnih sredstev v zaloge porasla nad vsa pričakovanja. Zato manjka obratnih sredstev in prihaja do občasnih nelikvidnosti. Kopičenje zalog je ekonomsko gledano zelo negativno. Praktično pa je to razumljivo. Zaradi pomanjkanja surovin in polizdelkov na domačem trgu in pri težavah z uvozom repro-materiala, so v TOZD „za vsak primer" nakopičili vsega tistega, za kar se bojijo, da ne bodo dobil sproti od dobaviteljev. Vsekakor bo treba zmanjšati zaloge, sicer bo preveliko agažiranje sredstev vplivalo na gospodarjenje in ekonomske rezultate. Nekateri delegati, tako iz trboveljskih Polprevodnikov, iz mokronoštih Elektrolitov in vižmarske keramike so poročali o analizah in javni razpravi ob trimesečnih poročilih v svojih TOZD. Razprava je pokazala, da so bili delovni in ekonomski rezultati v 11 TOZD IEZE kaj različni. Najdalj so se razpravljalci zadržali ob negativnih rezultatih v TOZD Keramika. Taje namreč sredi sanacije zaradi negativnih rezultatov v lanskem letu. Sanacijski program pa se izvaja zelo mlačno, z malo prizadevnosti in zato brez vidnih uspehov. Ponavljajo se nizki dosežki v proizvodnji, slaba kvaliteta, izmet presega normalne (Nadaljevanje na 4. strani) INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA Mandatno obdobje v znamenju ekonomske rasti (Nadaljevanje s 3. strani) norme in najtežje je, da so nesoglasja v kolektivu še kako živa. Zato je Delavski svet naročil Kolegijskemu poslovodnemu organu, naj tesno sodeluje s komisijo za izvajanje sanacijskega načrta v tej TOZD. Sodelujejo pa naj tudi vse strokovne službe DO in TOZD, da se stanje popravi. To je pomembno tudi zato, ker je od proizvodnje v Keramiki odvisno tudi delo v tovarnah v Žužemberku in Šentjerneju, ki uporabljajo tehnično keramiko za svoje izdelke. Zlasti pa je Delavski svet pozval družbenopolitične organizacije v TOZD Keramik, naj naredijo vse, da se uredijo notranja nasprotja in trenja. Na tej seji je DS sprejel in potrdil več qredlogov samoupravnih aktov. Tako Samoupravni sporazum o zagotavljanju kakovosti izdelkov in storitev v SOZD Iskra in Samoupravni sporazum o nagrajevanju dosežkov v SOZD Iskra in podeljevanjem »Nagrade Iskre" in »Priznanj Iskre. Sprejel je tudi informacijo o napredovanju priprav za lastni računski center. F. Kotar TOZD POLPREVODNIKI TRBOVLJE Prvomajska listina ZSJ Prejšnji ponedeljek je predsednica sindikata (iz trboveljske Iskre sprejela iz rok predsednika ZSJ Mike Spiljka prvomajsko listino v priznanje za plodno delo sindikalne organizacije. To priznanje vsako leto podeljuje zveza sindikatov Jugoslavije po trem TOZD in eni občinski sindikalni organizaciji iz vsake republike in pokrajine. Priznanje je nagrada za plodno družbenopolitično delo in dobre ekonomske rezultate TOZD. Ob tej priložnosti smo prosili za razgovor predsednico 00 sindikata Iskre v Trbovljah Stano Strniša in direktorja TOZD Polprevodniki Staneta Kovačiča. Stana Strniša, predsednica 00 TOZD Polprevodniki: delavci kolektiva Polprevodnikov so vložili zadnja leta mnogo naporov, da smo postali kolektiv, ki družbi prinaša pozitivne ekonomske rezultate in sebi zasluži pošten kos kruha. Pred leti smo bili več let stalni „zgubaiji“. Ta položaj nas je pripeljal do notranjih trenj, nesoglasij in kar je bilo najtežje, do negativnih poslovnih rezultatov. Mislim, da smo Prvomajsko listino zaslužili s tem, ker smo poiskali vse notranje rezerve, uredili notranjo disciplino, ali bolje rečeno samodisciplino in ker smo izboljšali planiranje ter na vseh možnih pozicijah zamenjali uvožene z domačimi surovinami. Visoko smo povečali produktivnost, izboljšali tehnologijo in predvsem uredili notranje odnose. Proizvodnjo smo gradili predvsem na lastnem znanju in ne več na dragih uvoženih licencah. Povečali Stane Kovačič. ekonomsko raven in lahko naredili tudi več za družbeni in osebni stan- Predsednik ZSJ Mika Spiljak in predsednica sindikata Iskre v Trbovljah Stana Strniša sta nazdravila uspehom in bodočemu delu. smo izvoz in visoko zvišali produktivnost ter ekonomičnost poslovanja. Ob vsem tem smo poživili druž-beno-politično delo, poglobili samoupravne odnose in poživili delo sindikalnih skupin, kar je porok za resnično samoupravljanje in dejanski delegatski sistem. Dosegli smo solidno stalnem spisku „zgubaijev“. Manjkalo nam je sposobnega strokovnega kadra, kar se je odrazilo v nerentabilnem proizvodnem programu. Kako smo stanje normalizirali? Osnovna organizacija ZK je na enem od sestankov sprožila vprašanje strokovnemu teamu, koliko je izgledov. IZVRŠILNI ODBOR SINDIKALNE KONFERENCE DO Industrije elementov je imel v petek 23. maja sejo, na kateri so obravnavali letošnje poslovanje, sanacijo v TOZD Keramika in še nekatera organizacijska vprašanja. Ugotovili so, da bo treba v kolektivih TOZD resneje in globlje pretresti vprašanje proizvodnje in izvoza, ki zaostajata za predvidevanji. Ekonomski rezultati poslovanja pa so dobri, celo nad predvidevanji. Sanacija v Keramiki pa je še vse preveč stihijska in se premalo drži sanacijskega programa. Odbor je naložil družbenopolitičnim organizacijam Keramike nalogo, naj se polno aganžirajo pri izvrševanju sanacijskega načrta. dard našega kolektiva. Uredili smo družbeno prehrano v tovarni in delo Komisije za šport se je razmahnilo. Ob sodelovanju mladine pa smo razgibali tudi rekreacijo, šport in poskrbeli za zdravo letovanje v našem delu počitniškega doma na Lošinju. Sindikat podpira reševanje stanovanjskih vprašanj, čeprav je tu še marsikaj odprte-ga.“ Stane Kovačič: »Težko bi povedal, kaj nam pomeni Prvomajska listina. Mislim, da moram najprej urediti vtise, da bom čutil, kaj pomeni to visoko priznanje zvezi sindikatov Jugoslavije. Čeprav se v kolektivu zavedamo, da smo naredili le vse tisto, kar v naši družbi mora narediti delovni kolektiv neke tovarne. Seveda pa to, kar se narediti »mora", zahteva mnogo truda. Pred leti smo bili na da se preneha z zgubaštvom. Dolgo- letne obljube, da se bo ekonomsko in proizvodno stanje spremenilo, so se ponavljale iz leta v leto, učinka pa ni bilo. Vodilne ljudi smo postavili pred dejstvo, da je treba narediti revolucionaren korak v rentabilen proizvodni program in tako zagotoviti socialno varnost kolektivu in bodočnost tovarni. Seveda je ta ostra zahteva naletela na odpor pri nekaterih. ZK pa je povezana s sindikatom in mladinsko organizacijo, vztrajala na spremembah. Sindikat je angažiral celoten kolektiv in strnjeno s komunisti in mladinci uspel. Po spremembah v »generalni liniji" smo prek sindikata zainteresirali vsakega posameznika za vestno in gospodarno delo. Ljudje so sodelovali. Opustili smo slabe programe, lotili smo se posodabljanja tehnologije in v kratkem je postalo poslovanje rentabilno. Dvignili so ? osebni dohodki in nekaj je ostalo t^i za dvig družbenega standarda kolek1' va. Mislim, da smo uspeli sebi in ^ gim dokazati, kaj lahko naredi plod|l( sodelovanje sindikata, zveze koij111, nistov in mladine s samoupravni^ organi ter strokovnimi ljudmi. 'J strukture so se angažirale za en ^ cilj: uspešno poslovanje na podW odprtih računov in zdravega safl^ upravljanja. Mislim, da smo ravno zli radi tega dobili visoko priznanje jvf slovanskih sindikatov. Gotovo f dejstvo, da so naša prizadevanja op*! žili tudi v širši skupnosti zato je to z'l kolektiv Polprevodnikov v TrbovljaZ veliko priznanje in tudi obveznost, ® bomo plodno delo nadaljevali." F. Kot* DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ I l C str va no Uu izr Lj ni- nii an or to iz nc bi oj Pr nj de IZ TOZD TEA Uspešno v I. trimesečju Poslovanje v prvem trimesečju v Tovarni telefonskih elementov in aparatov je bilo relativno uspešno. Z letnim planom za letošnje leto smo si zadah nalogo, izdelati za 289.291.000 din izdelkov, od tega 157.486.000 din v eksterni proizvodnji in za 131.805.000 din v interni proizvodnji, doseženo pa je bilo skupno za 288.906.560 din izdelkov, oz. 99,9 % plana, ali 31 % več kot v enakem obdobju lani. Eksterna proizvodnja pa je bila dosežena s 104 % ali 41 % več kot v predhodnem obdobju. Iz tega se da ugotoviti, da je TOZD TEA sorazmerno dobro izpolnjevala plan eksterne proizvodnje. Delno gre to ugodno doseganje tudi na račun nekoliko slabšega doseganja interne proizvodnje. Doseganje plana eksterne proizvodnje bi bilo lahko še večje, če bi uspeli odpraviti čakalne ure, ki jih je bilo v prvih treh mesecih letošnjega leta kar 18.500, ali 30% več kot v istem obdobju preteklega leta. Največji problem čakalnih ur je bil v pomanjkanju materiala iz uvoza. Te rezultate je TOZD dosegla s 1621 zaposlenimi, ali za 0,2 % več kot v preteklem obdobju lanskega leta, kar pomeni, da bo potrebno še bolj racionalno zaposlovati nove delavce. Če iz proizvodnje letošnjega trimesečja izločimo vpliv cen, to je da letošnjo proizvodnjo vrednotimo po cenah leta 1979, dobimo povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 13,6%, od tega odpade 0,2 % povečanja na večjo zaposlenost, preostali del 13,4 % pa predstavlja dvig fizične produktivnosti. Izvoza je bilo 8 % celotnega prihodka (21.230.434 din), ali za 5 % več kot je bilo planirano ter približno Dan borca — dan Iskre 1980 Po sklepu predsedstva sindikalne konference bomo skupno pristopili k organizaciji udeležbe na proslavi DNEVA ISKRE - DNEVA BORCA, ki bo 4. julija 1980 v Žužemberku. Prijave udeležencev se zbirajo do vključno 2. junija. Stroške za udeležbo na proslavi bomo razdelili v sledeči obUki: — samoprispevek k paketu 100,00 din - OO ZS 20,00 cena paketa 120,00 din Za udeležence proslave, ki ne bodo mogli organizirati prevoza v lastni režiji, bomo pripravih prevoz z avtobusi. Za TOZD, locirane v Kranju, bo odhod avtobusov s parkirnega prostora pred tovarno, za ostale TOZD po dogovoru. Udeleženci, ki bodo koristili organiziran prevoz, krijejo del prevoznih stroškov, in sicer v višini 40,00 din. Razliko do polne cene prevoza krije delovna organizacija iz sredstev SSP. O sami organizaciji prevoza se bomo dogovorili kasneje, ko bo znana udeležba. Predvidevamo za vsako OO ZS svoj avtobus oziroma več glede na število udeležencev. Denar od prijavljenih udeležencev lahko oddaste vsak dan do 8. ure zjutraj v računovodstvu družbenopolitičnih organizacij (tajništvo sindikata). Vse potrebne informacije v zvezi z udeležbo dobite na sindikatu, tel. 23-95. trikrat več kot v istem obdobju lanskega leta. Porabljena sredstva za dosego celotnega prihodka so znašala 171.3861910 din materialnih sredstev in amortizacije, kar je 7 % več kot je bilo planirano in 42 % več od preteklega leta. Ko primerjamo rast proizvodnje in rast stroškov, ugotovimo da rastejo stroški kar za 28 % hitreje od rasti proizvodnje. Osebni dohodki so znašah v prve1*, trimesečju letošnjega leta 99 % pl^! ranih izplačil, ali v povprečju 7.7®' din in za 20 % višji od povprečni OD v enakem obdobju lanskega k0, O poročilu poslovanja v prvem tr| mesečju je 17. maja letos razpravlj*i tudi DS TOZD TEA in ugotovil, daj bilo poslovanje v prvem četrtlef uspešno. V prihodnje bo pa potreba* stroškom posvetiti vso pozorno8* hkrati pa bo potrebno pristopiti * vzklajevanju prodajnih cen z narašč* jočimi stroški materialov. Janez Kub3 V petek, 23. maja 1980 je našo delovno organizacijo obiskala delovna skupil CK ZKJ. Ogledala si je temeljni organizaciji ATC in TEA, nato pa so segostf pogovarjali s predstavniki družbenopolitičnega življenja in vodstva ElektC mehanike o uveljavljanju Zakona o združenem delu s poudarkom na dohoO kovnih odnosih in delovanju organizacije ZK v Iskri Elektromehaniki. Dopolnitev sistema solidarnosti V lanskih stališčih slovenskih sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanju načela delitve po delu, je posebej poudarjen tudi del osebnega dohodka za socialno in materjalno varnost delavcev. Ta je zelo pomemben za izvajanje praktične socialne politike, saj je v organizacijah združenega dela pomembno število delavcev, za katere je poleg načela delitve po delu treba uporabiti tudi načelo solidarnosti. Načelo solidarnosti pa izhaja — kot vemo — iz družbene narave dohodka in iz skupnih interesov — da si dohodkovno povezani delavci solidarnostno zagotavljajo določeno raven sredstev za osebne dohodke. V Elektrmehaniki se že nekaj let ob razpravah o socialni politiki pojavlja problem ..starejših, invalidnih in zdravstveno manj sposobnih delavcev" (tako so jih opredelili v eni izmed temeljnih organizacij), ki nujno terja dopolnitev našega internega sistema solidarnosti. To kategorijo zaposlenih pogosto gledamo širše, kot delavce s tako imenovano zoženo delovno sposobnostjo. Za kaj v bistvu gre? Že dolga leta precej uspešno rešujemo probleme delavcev, ki iz različnih vzrokov, najpogosteje povezanih z zdravstvenim stanjem, ne morejo več opravljati svojega dela. Navadno najprej zdravnik predlaga spremembo dela. Nato socialni delavec in vodja dela po iščeta ustreznejše delo. Seveda se je pri tem treba ozirati na osebni dohodek, ki ga delavec dosega z opravljanjem novega dela. Tako poenostavljeno opisani postopek lahko uvrščamo med oblike tako imenovane zgodnje rehabilitacije, ki ima velik pomen v tem, da se začenja ukrepati zgodaj, že tedaj, ko so vidni šele prvi znaki nekega spremenjenega telesnega ali psihičnega stanja. Če sotake razporeditve delavcev na druga dela in naloge uspešne, se zelo zmanjša investicija. Naši dokaj uspešni praksi na tem področju gre zasluga da imamo sorazmerno nizko stopnjo invali-dizacije. Seveda pa s postopkom razporejanja na druga dela in naloge ne moremo vedno uspešno rešiti posameznih primerov. Velikokrat se zatakne pri osebnem dohodku, pri čemer starejši delavci (ženske nad 45 let in moški nad 50 let, pri izpolnjenih drugih pogojih) po dosedanjem sistemu niso prikrajšani. Nadalje se ožijo možnosti za prerazporeditve na druga dela in naloge. V nekaterih temeljnih organizacijah so sedanje možnosti že skoraj v celoti izčrpane. To in pa spontano iskanje delnih izhodov iz zadrege, ko po dosedanjem načinu ni več možnosti za uspešne rešitve, je privedlo strokovno službo, da je začela ponovno iskati celovitejšo rešitev. vidikov. . 2. V posamezni temeljni organizaciji!' treba opredeliti delavce, ki jih bodo uvrst'1 v kategorijo delavcev z zoženo sposobi111 stjo. Pri tem pa morajo upoštevati stroko^ no opredelitev, da so to vsi tisti delavci,' zaradi telesnih in psihičnih, dalj časa trsi4 jočih stanj ne morejo opravljati širše# oziroma za neko delovno okolje povprf* nega razpona del in nalog, temveč le indici dualnim značilnostim izbran ožji obseg zadovoljivo izpolnjevati delovne obve!| n osti, vendar jim delo po zahtevnosti f' raznovrstnosti ustreza in jih zadovoljuje,111 ki jim delo ustreza za zadovoljivo izpolni4 vanje delovnih obveznosti, pa je neka psih® fizična ali socialna značilnost taka, "! močno moti ali celo onemogoča njihovt delo. , 4. Ugotovili je treba razloge, zars® katerih je pri delavcih prišlo do problem3 5. Oblikovati je treba poseben solidam® stni sklad, iz katerega bi se krila razlika ^ primernega (!) osebnega dohodka v tist111 primerih, ko delavci ne morejo več zadov® Ijivo izpolnjevati splošnih delovnih obvef nosti. 6. Po predpisanem postopku s prej1 jeti Strokovna služba je pripravila mod6 aktivnosti, ki po eni strani nakazuje pos1® pek do konkretne rešitve posamezne! primera, po drugi strani pa do potreb' formalne odločitve za dopolnitev dos njega sistema solidarnosti. Glavni elementi modela so naslednji: 1. V posamezni temeljni organizaciji if treba problematiko delavcev z zožen1 sposobnostjo opredeliti s tehnološko teh® čnih, organizacijskih, kadrovskih in drugir| in nalog. 3. Delavce z zoženo sposobnosti1 razvrstiti v dve skupini: ki ne morejo v6! dopolnitve ustreznih samoupravni splo$n' aktov. 7. Delavski svet temeljne organizacije P3 mora najprej model aktivnosti sprejeti, k3[ pomeni, da pristaja na tak (predlagan1, način reševanja in na aktivnosti, ki bi Pfl peljale tudi do formalne dopolnitve sistem3! solidarnosti. , r Kot vsak poskus stvari urediti bolje, i6 tudi ta v grobih obrisih podan model na1® tel na različna nasprotovanja. Predvsem 1,31 ocenitev, da ni v skladu s pozitivnimi pre# piši. Pravniki in drugi razlagalci zakonov56 bodo morali sporazumeti. Problem obslaj®! treba ga je razreševati. Slovenski sindik3*! so se lani jasno opredelili: „Samouprav®1 splošni akt naj za delavce, ki zaradi z mani šane sposobnosti trajneje ne morejo vec dosegati predvidenih rezultatov dela, oprf | deliti tudi pogoje in način zagotavljani3 osebnih dohodkov, kot bi jih v povprečj6! dosegali, če se ne bi zmanjšala njihov3 delovna skosobnost." -a o > is JZ-JZ in Č-o -o o>N .o ,#1 k w DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ Urejanje družbenoekonomskih odnosov med DSSS in TOZD Izraz svobodna menjava dela v svojem strogo pojmovnem smislu ne more označe-vati drugačnih družbenoekonomskih odnosov kot tistih, ki se vzpostavljajo med liudmi z menjavo dela. V. tem smislu je 'zraz kategoričen in ne vzbuja dvomov. Ljudje torej ne menjujejo rezultatov dela — niti proizvodov kot uporavnih vrednosti in n'ti proizvodov transformiranih v blago, arnpak neposredno samo delo. Po količini dela, ki ga je posameznik °Pravil v družbi oz. po njegovem deležu v tondu porabljenega dela v družbi, bi dobil 'z skupnega družbenega proizvoda določeno količino dobrin. Ta količina dobrin pa bi po količini dela, ki je bila porabljena za njihovo proizvodnjo, ustrezala njegovemu Pfispevku oz. bi bila po količini dela enaka njegovi porabljeni individualni količini dela. Marx pravi: „lsto količino dela, ki jo je dal družbi v eni obliki, dobi vrnjeno v drugi obliki . Podlaga družbenoekonomskih odnosov, v katerih proizvajalci ne menjujejo blaga, arnpak količino dela v eni obliki a enako količino dela v drugi obliki, je poleg kolektivistične, na skupni lastnini proizvajalnih sredstev temelječi družbi, tudi neblagoven način proizvodnje v celotni družbeni produkciji. V našem samoupravnem združenem delu, ki smo ga zasnovali z ustavo in ga gradimo na podlagi izpeljav iz nje in iz 2ZD, pa je v izhodišču inplicirano, da se blagovni proizvodnji ne odrekamo in se s tem tudi moremo odreči delovanju s takšno Proizvodnjo povezanih in iz nje izvirajočih ekonomskih zakonitosti. Blagovna proiz-vodnja, pravi Kardelj, na današnji stopnji razvoja in z njo povezana svobodna tržna menjava proizvodov, še daje možnost za razmah svobode delavca in delovnega ko-iektiva pri njunem delu. Seveda pa trg funkcionalno ne pogojuje socialistične družbene ureditve v tem smislu, nasprotno — v socializmu je treba razvijati dejavnike, ki dolgoročno gledano, vodijo k odmiranju tega trga. Trga in njegovega vpliva pa ne odpravljamo z državnimi dekreti. Odmiranje trga je lahko le posledica in rezultat v daljnji bodočnosti nadaljevanega procesa samoupravne integracije združenega dela. Vendar pa smo kljub temu, da ohranjamo blagovno proizvodnjo in blagovno-tržno menjavo, uvedli na določenih področjih odnosov med proizvajalci družbenoekonomsko kategorijo svobodne menjave dela. To pa pomeni, čeprav globalno, da na nekaterih segmentih odnosov vendarle že uresničujemo Marxovo vizijo neblagovne Proizvodnje oz. menjave dela. Uresničujemo jo, toda z omejitvijo. V čem so omejitve: 1. Ne gre za splošno uveljavljeno menjavo dela, ampak le za določene segmente menjave, ker nastopajo kot proizvajalci storitev delavci v delovnih skupnostih. 2. Da so delavci v TOZD udeleženi v odnosih blagovne menjave. 3. Da proizvajalci storitev v delovnih skupnostih še ne menjujejo dela v Marxovem Kjel st» A OB DNEVU MLADOSTI smislu. Ti proizvajalci menjujejo količino dela v obliki storitev za količino dela, izraženega z dohodkom, ki ga jim odstopi druga stran menjave — TOZD. Delavci — proizvajalci v materialni proizvodnji neposredno ali posredno povečujejo proizvodno moč svojega dela in s tem svojo možnost za večjo produkcijo dohodka. To pa seveda pomeni, da delavci v delovnih skupnostih dejansko soustvarjajo dohodek, ki ga končno pridobijo delavci v materialni proizvodnji z blagovno-denarno menjavo na trgu. Vendar pa so tehtni razlogi, da o teh odnosih govorimo kot odnosih svobodne menjave dela. Z izrazom svobodna menjava dela smo opredelili pojav in odnose, ki jih dejansko še ni. Delamo pa to zavestno in hote, ker so takšni odnosi na relaciji materialna proizvodnja — delovne skupnosti odnosi svobodne menjave. Ce danes govorimo o svobodni menjavi dela pomeni, da s tem odpravljamo proračunski ali temu podoben način podjetniškega in državnega financiranja teh dejavnosti. V zakonu o združenem delu so obdelani temelji sistemski elementi svobodne menjave dela, vendar ne v tolikšni meri, kot sta obdelani drugi dve kategoriji. V ,ustvarjanju dohodka — skupni dohodek in skupni prihodek. Kot rečeno je element dohodkovnih odnosov — svobodne menjave dela manj obdelan, vendar pa je v njem podana temeljna koncepcija, zlasti 13. člen z opredelitvijo pravic dela z družbenimi sredstvi, potem 64. člen, ki daje osnove, pomembne pri vzpostavljanju slehernega družbenoekonomskega odnosa, nato še vrsta drugih členov in 4. del Zakona o združenem delu. Vzpostavljanje svobodne menjave dela praktično pomeni, da udeleženci skupaj opredelijo predmet menjave, da skupaj planirajo obseg, kakovostne aspekte, pogoje in način poteka menjave, da si zagotovijo usklajevanje stališč o skupnih zadevah, da zagotovijo nemoteno opravljanje tekočega dela z ustreznim prilivom sredstev, da opredelijo kriterije za določanje velikosti povračil oz. cen, da opredelijo medsebojno odgovornost, jamstvo in riziko, da predvidijo način sporazumevanja in reševanja sporov itd. Vsebinsko jedro svobodne menjave dela je v tem, da so v teh odnosih tudi proizvajalci storitev zainteresirani in se morajo boriti, da bodo imeli porabniki njihovih storitev — delavci v materialni proizvodnji velik dohodek, kajti edinole večji dohodek teh proizvajalcev omogoča tudi njim, da pridejo do večjega. Izhodiščna je opredelitev, da so v svobodni menjavi dela vsi, ki so v njej udeleženi, zainteresirani na večjem dohodku, ki pa se ustvarja le v materialni proizvodnji. V razpravah, ko se je ugotavljala potreba po zakonu, ki aoloči skupne osnove svobodne menjave dela, je bilo sprejeto, da naj bi bili v tem zakonu obdelani temeljni sistemski elementi svobodne menjave dela. Te elemente pa Zakon o združenem delu rešuje le na ravni konceptov — ..Osnutek tega zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela." Iz uvodnih splošnih določb velja omeniti 5. člen, ki opredeljuje, kaj je neposreden rezultat vloženega dela izva- iie =n: linij ,gi! rti' in- Tekmovanje ekip 00 ZSMS in ZRVS V nedeljo, 18. maja je bilo v Cerkljah letošnje tradicionalno patrolno—orientacijsko tekmovanje ekip OO ZSMS in ZRVS občine Kranj, ki ga vsako leto v počastitev dneva mladosti organizira občinska konferenca ZRVS občine Kranj v sodelovanju s krajevno organizacijo ZRVS. Letos je bila to krajevna organizacija iz Cerkelj. Letošnjega tekmovanja, ki je bilo zelo uspešno organizirano, se je udeležilo 13 ekip OO ZSMS in 14 ekip ZRVS. Škoda je, da se letos ni udeležila tekmovanja nobena mladinska ekipa iz kranjskih delovnih organizacij. Za posamezne ekipe krajevnih organizacij ZRVS pa so tekmovali tudi številni Iskraši, katerih ekipe so dosegle pomembne rezultate. Vsi navzoči so z enominutnim molkom Počastili spomin na tovariša Tita. V pozdrav govoru je Borut Kobi, predsednik občinske konference ZRVS občine Kranj, med drugim dejal, da se to tekmovanje organizira v počastitev dneva mladosti in rojstnega dneva tovariša Tita. Letos je to tekmovanje dobilo še posebno mesto in ga bodo tudi v prihodnje organizirali v njegov spomin. Največ uspeha med mladinskimi ekipami je imela druga ekipa Gimnazije Kranj in ZRVS iz Cerkelj, ki je tudi lani zmagala na tekmovanju v Dupljah. Ekipe so morale odgovarjati na vprašanja iz zgodovine NOB na temo Kokrška četa v okolici Cerkelj, hoditi po azimutu, odgovarjati na vprašanja o nudenju prve pomoči, metati so morale ročno bombo v cilj ter streljati z vojaško puško. Rezultati: OO ZSMS — Zmagala je druga ekipa Gimnazije Kranj s 234 točkami in dosegla tudi najboljši rezultat tekmovanja, drugo mesto si delita s 218 točkami tretja in enajsta ekipa Gimnazije, četrta je peta ekipa Gimnazije, peta pa mladinska ekipa iz Cerkelj. Med ekipami ZRVS je zmagala prva ekipa Cerkelj z 230 točkami pred drugo ekipo Cerkelj s 229 točkami in ekipo Gorič, ki je zbrala 227 točk. Četrta je bila ekipa Kokrice s 217 in peta tretja ekipa Planine s 214 točkami. Janez Kuhar ^1 Janko Kokalj, sicer zaposlen v TOZD TEA, je tekmoval za krajevno organizacijo 'H ZRVS Goriče, ki je osvojila odlično tretje mesto. Iz rok predsednika občinske aki konference ZR KS Kranj Boruta Kobija prejema posebno priznanje ZR VS. jalcev storitev. Za tak rezultat se šteje izvršeni program storitev ir opravljanje določenih dejavnosti. V zvezi s planiranjem so v tem delu osnutka določbe, ki se nanašajo na vsa področja svobodne menjave dela. Pri tem je zlasti pomemben 6. člen, ki pravi, da uresničevanje svobodne menjave dela temelji na skupnem planiranju potreb in zmogljivosti. V .8. členu osnutka je rečeno, da delavci delovnih skupnostih za opravljanje del skupnega pomena vsklajujejo svoje plane s skupnim planom v DO oz. SOZD' V zasnovi odnosov svobodne menjave dela pa je največji problem opredelitev osnov in meril, po katerih poteka svobodna menjava dela. Osnutek zakona v 36. členu navaja, kaj je treba zlasti opredeliti v osnovah in merilih za ustvarjanje prihodka oz. pridobivanja dohodka delovnih skupnostih. V 37. členu so merila, ki naj jih udeleženci opredele zato, da bodo lahko ugotavljali prispevek delavcev v DSSS k skupnim poslovnim rezultatom delavcev v TOZD. Predlagatelji osnutka so navedli tale merila: — merila za količino in kakovost opravljenih storitev, — merila za zahtevnost dela glede na strokovno usposobljenost, pogoje dela in odgovornost, — merila za gospodarsko ravnanje s sredstvi, — merila za dohodkovni učinek investicijskih in drugih poslovnih odločitev. Merila, ki jih bomo uveljavljali v teh odnosih, razumljivo ne morejo biti dokončna in jih bo treba nadomeščati z drugimi boljšami ali pa jih revidirati in brusiti, da bodo v čim večji meri zadostila potrebi po ugotavljanju dejanskih prispevkov. V začetni fazi bodo še tako nepopolna in neizdelana vendarle boljša kot pa fiksirana — določena relativna udeležba delovne skupnosti v dohodku — kar pa je v praksi žal še pogost pojav. A. Jug EKIPA ISKRE DRUGA Končana je občinska liga v kegljanju. Ekipa Iskre v postavi Pečar, Kordež, Zevnik, Bregar, Grmič, Sajovic, Hkavc ter Pičulin je zasedla odlično drugo mesto. V občinski kegljaški ligi je nastopalo 8 klubov oziroma sekcij. Tekmovanje se je odvijalo po dvokrožnem sistemu 6 x 100 lučajev. V občinski kegljaški ligi so igrali vsi igralci kranjskega Triglava. Tako sta za ekipo Elek-tro nastopala bivša državna reprezentanta Jože Turk in Tone Česen. Za kegljaški klub Sava pa sta igrala prvo in drugo plasirani iz lanskoletnega prvenstva Iskre Anton Šemerl ter Cveto Zalokar. Rezultati tekmovanja: 1. Sava Z Iskra 3. Simon J. 4. Elektro 5. Krvavec 6. Borec 7. Gumar 8. Jelovica 14 12 2 0 24 + 2176 1411 3 0 22+ 561 14 10 4 0 20+ 868 14 9 5 0 18+ 1043 14 4 1 0 0 8 - 850 14 4 10 0 8-1053 14 4 10 0 8-, 947 14 2 120 4- 1798 IVbrjan Pičulin POPRAVEK V prejšnji številki glasila se je v članku tov. Pavlina v prvih treh mesecih vrinila napaka. Pravilen napis nad predzadnjim razpre-delkom v tabeli se glasi „lzpla-čani OD v I. trim. 80 — NOD“. f ^ ZAHVALA Ob odhodu v pokoj se prisrčno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem ter sindikatu TOZD MN za lepa darila, ki me bodo vedno spominjala na leta, katera smo preživeli skupaj. Še enkrat iskrena hvala! Tončka Podmenik l____________________________V MOZIRSKA KOČA-SMREKOVEC-SLEME Planinska sekcija ISKRA Elektro-mehanika bo priredila v soboto, 14. junija izlet na obronke Mozirskih hribov. Odhod avtobusa izpred kranjskega hotela Creina bo ob 6. uri, peljal pa bo do žičnice za Golte. Od tu se bomo povzpeli do Mozirske koče, nadaljevali pa po grebenih do doma na Smrekovcu. Po krajšem počitku bomo sledili Slovenski planinski transverzali do Slemena. Skupaj bo hoje 5 — 6 ur, tako da predvidevamo povratek v Kranj med 17. in 18. uro. Cena prevoza je 60.— din. Prijave in vplačila sprejema tov. Pajk Olga, tel. 2822 do srede, 11. junija. TRIM POHOD NA VELIKO POLJANO OOS ISKRA Elektromehanika in ŠD Kokrica prirejata v nedeljo 1. junija IV. TRIM POHOD NA VELIKO POLJANO, z izhodiščem v Trsteniku, do koder bosta ob 6.30 in 7.30 peljala posebna avtobusa iz Kranja. Hoje bo približno za dve uri, poskrbljeno bo za okrepčilo tako med potjo kot na cilju. Vabljeni! Razglas izida volitev v DS SOZD Iskra o ugotovitvi izida volitev delegatov delovnih organizacij in delovne skupnosti skupnostih služb SOZD v delavski svet SOZD in odbor za samoupravni delavski nadzor SOZD, ki jih je razpisal delavski svet SOZD Iskra na svojem 10. zasedanju dne 27. 2. 1980. Navzoči člani volilne komisije SOZD: 1. OBLAK Jože, predsednik komisije 2. AN Čl K Mitja, tajnik komisije 3. KOMPARA Zvezdana, namestnik člana komisije. Komisija prične z delom 20. 5. 1980 ob 12. Ugotovitve: 1. Komisija ugotovi, da je prejela zapisnike o izidu volitev od vseh volilnih enot t.j. delovnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb SOZD, razen od delovne organizacije Iskra Industrija sistemov elektronike in zvez Ljubljana, kjer volitve niso bile opravljene. Delavci te novoorganizirane delovne organizacije so sicer po konstituiranju v lanskem letu izvedli volitve 3 delegatov v delavski svet SOZD in izvolili: 1. CVELBAR Vido — delovna skupnost skupnih služb DO Ljubljana 2. DULAR Predraga — TOZD Telefonski in telegrafski sistemi Ljubljana 3. ŽNIDAR Alojza — TOZD Tovarna elektronskih elementov Horjul, katerih mandate je delavski svet SOZD potrdil na svojem 8. zasedanju dne 29. 10. 1979. Niso pa tudi bile v tej delovni organizaciji, kljub urgencam, opravljene volitve 2 delegatov v odbor za samoupravni delavski nadzor SOZD ter sta ostali obe delegatski mesti delavcev te delovne organizacije v odboru nezasedeni. Po pismenem sporočilu delovne organizacije bodo volitve v odbor opravljene v juniju 1980. 2. Kar zadeva časovno izvedbo volitev po sklepu 10. zasedanja delavskega sveta SOZD, t.j. da morajo biti volitve opravljene do 10. 4. 1980, volilni izidi pa dostavljeni tajniku volilne komisije SOZD do 15. 4. 1980, ugotavlja komisija, da je pri nekaterih delovnih organizacijah prišlo do večjega časovnega odstopanja, tako pri izvedbi volitev, zlasti pa pri dostavi volilnih izidov. Zato je volilna komisija lahko ugotovila izid volitev šele danes, ko je zbrala vse potrebno gradivo. Kar zadeva udeležbo na volitvah, je komisija po pregledu zapisnikov volilnih enot ugotovila, da se je po posameznih volilnih enotah glasovalo: 1. Elektromehanika od skupno 10.060 volilcev — 8.826 2. IEZE od skupno 3.298 volilcev — 2.478 3. ZMAJ od skupno 426 volilcev — 387 4. ŠIPO od skupno 3.460 volilcev — 2.966 5. Avtoelektrika 6. Avtomatika 7. Kondenzatorji 8. ISEZ (niso volili) 9. IC 10. ZORIN 11. IKM 12. ISE 13. ŠC 14. DS SS od skupno 3.227 volilcev — 2.834 od skupno 3.608 volilcev — 3.008 o d skupno 1.523 volilcev — 1.355 od skupno 2.069 volilcev — 1.652 od skupno 139 volilcev — 123 od skupno 51 volilcev — 47 od skupno 347 volilcev — 302 od skupno 55 volilcev — 50 od skupno 64 volilcev — 59 VSOZD kot celoti, je torej od skupnega števila 28.327 volilnih upravičencev, glasovalo 24.357, ter se volitev ni udeležilo 3.970 volilnih upravičencev in cela DO ISEZ (8. volilna enota), ki šteje 1.333 volilnih upravičencev. Vsi kandidati so dali na kandidaturo svoj pismeni pristanek, tako da se izvoljenim kandidatom lahko izda potrdilo o izvolitvi. 4. Glede volilnega postopka je komisija ugotovila še to, da so v 9. volilni enoti Iskra Commerce Ljubljana poleg delegatov kandidirali in volili tudi njihove namestnike. Pri tem volilna komisija ne more potrditi izvolitve namestnikov delegatov, kajti po samoupravnem sporazumu o združitvi DO v SOZD Iskra (čl. 65/1 in čl. 83/2), sistem namestnikov ni predviden, kajti omenjena člena določata le delegate v delavski svet SOZD po ključu števila zaposlenih v delovni organizaciji in delegate v odbor za samoupravni delavski nadzor SOZD g lede na to ali je delovna organizacija enovita ali ne. O tem stališču je bil tudi že obveščen predsednik volilne komisije Iskre Commerce s strani tajnika volilne komisije SOZD neposredno po prejemu in pregledu volilnega gradiva. Zato volilna komisija ne more potrditi izvolitve: a) namestnikov delegatov Iskre Commerce v DS SOZD: 1. BARBORIČ Antona 2. KAPELJ Jožeta 3. TRUDEN Klare 4. VIDMAR Boža b) namestnikov delegatov Iskre Commerce v odbor za samoupravni delavski nadzor SOZD: 1. LUCKMAN Edite 2. RESNIK Miloša in bo izdala potrdilo o izvolitvi samo izvoljenim delegatom. 5. Komisija ugotovi naslednji IZID VOLITEV: A) v delavski svet SOZD 1. volilna enota: Iskra—Industrija za telekomunikacije in elektromehaniko Kranj 1) ABERŠEK Alojz, TOZD Merilne naprave Kranj 2) BRAJNIK Cveto, TOZD CEO Ljubljana 3) GOLOB Pavel, TOZD TEA Kranj 4) JUG Alojz, TOZD TEL Blejska Dobrava 5) KOŠIR Peter, TOZD Števci Kranj 6) KRIŽNAR Franc, TOZD Nabava Kranj 7) LAMPIČ Lado, TOZD TSD Kranj 8) LAVRENČIČ Franc.TOZD Instrumenti Otoče 9) MRAK Miha, TOZD MSO Ljubljana 10) SERAŽIN Silvo, TOZD ATC Kranj 11) SUHADOLNIK Brane, TOZD Prodaja Ljubljana 2. volilna enota: Iskra—Industrija elementov za elektroniko Ljubljana 1) ČERNETIČ Josipina, TOZD Elektroliti Mokronog—razvoj Lj. 2) DERŽAJ Majda, TOZD SEM Ljubljana 3) GARDAŠEVIČ Vojin, TOZD Feriti Ljubljana 4) MAK Albin, TOZD Polprevodniki Trbovlje 5) PIRKOVIČ Jože, TOZD Upori Šentjerne, 3. volilna enota: Iskra — Industrija baterij ZMAJ, Ljubljana 1) MRHAR Franc, TOZD Baterije Ljubljana 2) STRMOLE Ig nac, TOZD Specialne baterije Še itvid pri Stični 4. volilna enota: Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov Škofja Loka 1) BERGANT Franc, TOZD Elektromotorji Železniki 2) G LUŠI Č Peter, TOZD TV Pržan Ljubljana 3) JESENOVEC Janez, TOZD Antene Vrhnika 4) MORE Jaka, TOZD Gospodinjski aparati Reteče 5) PENKO Silvo, TOZD Sprejemniki Sežana (PPG Lj.) 5. volilna enota: Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica 1) ČOPI Miran, TOZD Delovna sredstva Šempeter 2) GROBIŠA Emil, TOZD Mali zaganjalniki Šempeter 3) PLATIŠE Andrej, TOZD Žarnice Ljubljana 4) PRINČIČ Alfonz, TOZD Veliki zaganjalniki Šempeter 5) TRAMPUŠ Robert, TOZD Vžigalne tuljave Bovec (Nadaljevanje na 6. strani) Razglas izida volitev v DS SOZD Iskra (Nadaljevanje s 5. strani) 6. volilna enota: Iskra — Industrija za avtomatiko, Ljubljana 1) GIMPEU Albert, TOZD ELA Novo mesto 2) PRESKER Vinko, TOZD Orodja Ljubljana 3) STERLE Marjan, TOZD Sestavni deli Ljubljana 4) ŠTEMBERGER Jože, DS 1, Ljubljana 5) VERBIČ Tatjana, TOZD Trženje Ljubljana 7. volilna enota: Iskra — Industrija kondenzatorjev Semič 1) MAKOVEC Franc, TOZD Elektronski kondenzatorji Semič 2) POČ Anton.TOZD Mehanski deli in naprave Semič 3) SAJE Brane, TOZD Energetski kondenzatorji Semič 8. volilna enota: Iskra — Industrija sistemov elektronike in zvez, Ljubljana 1) CVELBAR Vida, DS SS Ljubljana 2) DULAR Predrag, TOZD Telefonski in telegrafski sistemi, Lj. 3) ŽNIDAR Alojz, TOZD Tovarna elektronskih elementov Horjul Ti delegati sr bili izvolje-i po konstituiranju DO, njihov mandat pa je DS SOZD potrdil na 8. zasedanju 29. 10. 1979. 9. volilna enota: Iskra — Commerce Ljubljana 1) ČEBELA Jože, TOZD Servis Ljubljana 2) KLEMENČIČ Miloš, TOZD Zunanji trg Ljubljana 3) ZORC Zvonka, TOZD Marketing Ljubljana 4) ZORKO Vili, TOZD Domači trg Ljubljana 10. volilna enota: Iskra — ZORIN Ljubljana 1) MOČNIK Franc, TOZD CA OP Ljubljana 2) STRMOLE Savo, TOZD Bil Ljubljana 11. volilna enota: Iskra — Inštitut za kakovost in metrologijo Ljubljana (enovita DO) 1) ADILI Mitja, dipl. oec. 2) FRANJIČ Jaka 12. vojilna enota: Iskra — In vest servis Ljubljana (enovita DO) 1) PAVČEK Vlado 2) ROZMAN Rudi 13. volilna enota: Iskra — Šolski center Kranj (enovita DO) 1) ALEŠ Milan 2) VOLARIČ Jože 14. volilna enota: Iskra — Delovna skupnost skupnih služb SOZD Ljubljana 1) HOMAR Olga 2) PAVLICA Miloš vsi za mandatno dobo 2 let. B) v odbor za samoupravni delavski nadzor SOZD ISKRA: 1. volilna enota: Iskra — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj 1) HAJDINJAK Štefan, TOZD Instrumenti Otoče 2) KEPIC Mirko, TOZD MSO Ljubljana 2. volilna enota: Iskra — Industrija elementov za elektroniko Ljubljana 1) PUNČUH Viljem, TOZD Industrijska elektronika Kostanjevica 2) SMRKE Boštjan, TOZD KEKO Žužemberk 3. volilna enota: Iskra — Industrija baterij ZMAJ Ljubljana 1) ERBEŽNIK Lado, TOZD Baterije Ljubljana 2) MAVER Marijan, TOZD Baterije Ljubljana 4. volilna enota: Iskra — Industrija širokopotrošnih izdelkov Škofja Loka 1) JURJAVČIČ Mira, TOZD Montaža Idrija 2) ZALAR Srečko, TOZD Prodaja Ljubljana 5. volilna enota: Iskra — Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica 1) PAVLETIČ Branko, TOZD AET Tolmin 2) VOLK Evgen, TOZD Generatorji Šempeter 6. volilna enota: Iskra — Industrija za avtomatiko Ljubljana 1) BOGDANOVIČ Radivoje, TOZD Razvojni inštitut Ljubljana 2) ČERMAN Stane. TOZD Trženje Ljubljana 7. volilna enota: Iskra — Industrija kondenzatorjev Semič 1) TOMAŽEVIČ Marjan, TOZD Energetski kondenzatorji Semič 2) SIMONIČ Peter, TOZD Elektronski kondenzatorji Semič 8. volilna enota: Iskra — Industrija sistemov elektronike in zvez Ljubljana Volitve niso bile opravljene. Po dopisu št. 100/83 CM—ZM od 6. 5. 1980 bodo opravljene v juniju 1980. 9. volilna enota: Iskra — Commerce Ljubljana 1) ŠEBENIK Elizabeta, DS SS Ljubljana 2) VIRANT Peter, TOZD Servis Ljubljana 10. volilna enota: Iskra — ZORIN Ljubljana 1) CRČEK Fani, TOZD CAOP Ljubljana 2) ŽITKO Berto, TOZD Bil Ljubljana 11. volilna enota: Iskra — Inštitut za kakovost in metrologijo Ljubljana 1) KRAMER Boris, dipl. ing. 12. volilna enota: — Iskra — Invest servis Ljubljana 1) MURAUS Boštjan 13. volilna enota: Iskra — Šolski center Kranj 1) KORDEŽ Alojz 14. volilna enota: Iskra — Delovna skupnost skupnih služb SOZD Ljubljana 1) ČEHOVIN Mirjam vsi za mandatno dobo 2 let. 6. Volilna komisija izda vsem delegatom, ki so bili izvoljeni na teh volitvah potrdila o izvolitvi. Ljubljana, 20. 5. 1980. INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO TOZD TGA, RETEČE Namesto uvoženih domači materiali Stabilizacijsko leto med drugim pomeni precejšnje spremembe v načinu proizvodnje, saj je nadomeščanje uvoženega z domačim materialom postalo nuja. Zaradi pomanjkanja uvoznih ptavic pa so še zlasti prizadete OZD, ki imajo proizvodni program, vezan na dobršno mero uvoženih reproma-terialov. Med njimi so na visokem mestu tako imenovani finalisti. Tokrat bomo pobliže pogledali kako so se procesa uvajanja domačega, kjer je še včeraj bilo uvoženo, lotili v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah. Ta TOZD ima vse tiste značilnosti, o katerih smo spregovorili v začetku, povrhu pa je značaj njenega proizvodnega programa v s rži finalistični — množica kooperantov in dobaviteljev na eni strani, pa tudi široka paleta izdelkov na drugi. Težave se pravzaprav začenjajo že pri začaranem krogu, Id ga vzpodbuja čez vse razumne mere aktiven proces draženja surovne nafte, končujejo pa se pri prodajnih cenah izdelkov, ki prihajajo z montažnih trakov. Cene materialov se vztrajno dvigujejo, cene končnih izdelkov pa ostajajo na ravni začetka preteklega leta. Proizvajalec je prav zato poleg pospešenega dvigovanja produktivnosti — prisiljen v vse mogoče in nemogoče prijeme, da bi vsaj za silo še obvladoval položaj. Zaradi pomanjkanja uvoznih pravic — ki so vsaj v našem primeru administrativne, saj je Tovarna močan izvoznik — je na visokem mestu iskanje domačih proizvajalcev do sedaj uvažanih repromaterialov. Kaj so v Retečah na tem področju že dosegli? TOZD SPREJEMNIKI, SEŽANA Novo mladinsko vodstvo V sežanski Tovarni sprejemnikov so mladinci 21. maja pripravili volilno konferenco OO ZSMS. Poleg razprave o delu v preteklem obdobju in definiranju zahtev za delo v bodoče, so izvolili tudi novo predsedstvo in vodstvo. Dosedanji predsednik Miro Zorec je predal dolžnost Borisu Valenčiču, novi predsednik je Goran Škamperle, tajnik Nadja Zadnik. Hkrati z volitvami so mladi ocenili delo v preteklem mandatnem obdobju in ugotovili vrsto pomanjkljivosti v delu. Na prvem mestu je prav gotovo preozek krog mladih, ki se aktivno vključujejo v delo OO, v okviru diskusije pa so kritično ocenili tudi miselnost precejšnjega dela mladih, da vsa aktivnost zamre hkrati z zaključkom delovnega dne. Kritično so ocenili tudi prisotnost na volilni konferenci, saj je od 112 mladih, ki združujejo delo v tej TOZD seji prisostvovalo le 30 članov. V zvezi z ugotavljanjem uspešnosti dela v preteklem obdobju, so mladi ugotovili, da morajo prav na osnovi spoznanj graditi aktivnost v sedanjem mandatu. Osrednja pozornost članov ZSMS v sežanski TOZD je bila usmerjena zlasti v širitev članstva ZSMS in v pospešitev aktivnosti hkrati z večanjem števila aktivnih v OO. Ugotovili so, da jim to ni uspelo, saj je od 112 članov ZSMS v Tovarni sprejemnikov aktivnih le slaba desetina. Iz tega pa seveda izvira osnovna dolžnost novega vodstva, da tako neugodno strukturo spremeni. Predsednik ZSMS TOZD Sprejemniki — Boris Valenčič. Ob pregledu dela so mladi ugotovili tudi maloštevilnost mladih komunistov in temu primerno prisotnost najbolj osveščenih članov v svojih vrstah. Zaradi tega, kakor sami pravijo, tudi ni zaživelo evidentiranje kandidatov za sprejem v ZK, prešibko pa je tudi idejno politično delo. Uspehi, čeprav-je ves proces pravzaprav še v povojih, so že omembe vredni. Plinski kuhalnik P-3A, npr., izdelujejo v letnih serijah, ki se gibljejo okrog številke 80.000. To je precejšnja serija, zato so tudi na videz najdrobnejše zamenjave še kako pomembne - če ne prej, ob zaključku leta zagotovo. Vse do nedavnega so za ta izdelek uvažali celotne plinske regulacije, dobršen del tega pa so že našli pri domačih proizvajalcih. Ne še v celoti, vendar že toliko, da predstavlja ta delež_ kar 50 % fizičnega obsega izdelka. Še svetlejša pa je perspektiva, saj izgleda, da bo izdelek kmalu lahko v celoti izdelan iz domačega materiala. Zanimiv je tudi štedilnik Corona. Zanj so še do nedavnega uvažali tečaje vrat, zdaj pa so že našli domačega dobavitelja (RŠC Velenje). Pri istem štedilniku so že lani uspeli zamenjati Venturijevo cev francoskega proizvajalca z enakovrednim domačim izdelkom — sedaj jih izdeluje LTH iz Škofje Loke. Se vrsta sestavnih delov, ki so bili še ne tako dolgo tega vezani na uvoz, je sedaj prav v tem štedilniku domačih — pokrov gorilca, plinske šobe, termoelemente že več kot 1 leto izdeluje domači proizvajalec. Nekoliko odmaknjena je le še prihodnost domačega proizvajalca tehnološko precej zahtevnega regulacijskega ventila. Izgleda pa, da bo uspelo tudi to. Pri istih štedilnikih tudi signalne ure ne bodo več uvožene. Od maja jih namreč že izdeluje Insa iz Zemuna, tečejo pa že dogovori za programske ure. Precejšnja postavka v proizvodnji in v končni ceni štedilnikov je nerjaveča pločevina. Praktično še do predvčerajšnjim je bila dobava le-te vezana izključno na uvoz, prav zdaj pa že dotekajo prve količine iz Slovenskih železarn. Podobno kot pri pločevini so se za proizvodnjo plastičnih ohišj pričeli dogovori z domačim proizvajalcem plastične surovine za predelavo. Izgleda, da je zaradi nesposobnosti dobavitelja (OKI Zagreb), da bi dobavil zadostne količine granulata, zadeva še vprašljiva. Vsaj dokler se ne bodo izkristalizirale uvozne pravice tega proizvajalca. Prepričljivim podatkom, ki govorijo, da je v Jugoslaviji še precej mož- Temelj nadaljnje aktivnosti, poleg širjenja kroga aktivnih, bo zlasti v prizadevanjih za dvig produktivnosti. To nameravajo pospešiti z racionalizacijami in inovacijami, pa tudi z moralnim nagrajevanjem najboljših delavcev. Več pozornosti bodo namenjali izobraževanju ob delu, saj ugotavljajo, da je prav med mladimi še precejšen odstotek tistih, ki nimajo dokončane osnovne šole ali strokovne izpopolnitve na delovem mestu. Problematika, ki se ji ne bodo mogli TOZD ELEKTROMOTORJI Mladinci spet zasukali rokave V stabilizacijskem letu, ko si vsi po svojih najboljših močeh prizadevamo za krepitev gospodarske trdnosti, prispevajo svoj delež tudi mladi. Naj poudarimo zlasti mlade iz Železnikov, ki v zadnjem času domala vsako prosto soboto izkoristijo za različne delovne akcije - od dela v proizvodnji pa do Franc Jenko - vodja nabave v TOZD TGA. nosti, pa je potrebno na rob pristaviti tudi neugodnosti, ki ir tega izvirajo. V Retečah pravijo, da je največja ovira nadomeščanja tujih z domačimi materiali cena slednjih. V povprečju je menda enkrat do dvakrat dražja od enakovrednih uvoženih, problematične pa so dostikrat tudi zahtevane količine. Proti pričakovanju s kvaliteto ni težav! V preteklih 2 letih, odkar teče proces nadomeščanja uvoženih z domačimi materiali, beležijo v Retečah že solidne uspehe. Precejšnje so seveda tudi možnosti v bodoče, saj se pri določenih izdelkih v kratkem času lahko zamenja en material z drugim, pri drugi vrsti proizvodov pa je zamenjava počasnejša in zahteva večje spremembe v proizvodnji. Osnova uspešnejšega dela pa je seveda v še bolj razvejanem sodelovanju in dogovarjanju z dobavitelji, precej pa bo nedvomno prispevala tudi vzpostavitev — čeprav postopna dohodkovnih odnosov. Še nekaj na tem področju — novi izdelki, ki jih v Retečah že vpeljujejo v redno proizvodnjo, bodo domala v celoti sestavljeni iz domačih materialov. Naj na prvem mestu omenimo novi pomivalni stroj, ki je z izjemo programatorja, ki ga v Jugoslaviji nihče ne izdeluje, v celoti domač proizvod. To pa bo poleg že popisanega nadomeščanja, obrodilo bogate sadove v bodočem srednjeročnem obdobju. V letu 1978 je bil v celotnem deležu vrednosti proizvodnje kar s 23 % zastopan uvozni material. Že lani je ta delež padel na 21 %, letošnji plan, ki kaže, da bo brez večjih težav realiziran, navaja podatek 18%, rezultat srednjeročnega plana pa za leto 1985 navaja le še skromnih 15 %. Stane Fleischman izogniti, je reševanje stanovanjskih vprašanj. Gre zlasti za vplivanje pri oblikovanju te politike, saj je le na ta način možno sistemsko reševanje problema, s katerim se sooča vrsta mladih, zaposlenih v tej TOZD. Vseh teh problemov pa samostojno seveda ne bodo mogli reševati, zato bo velikega pomena sodelovanje z ostalimi družbeno političnimi organizacijami, ki tam de •ujejo. -r sortiranja odpadkov in odpadnih surovin v tovarni. Takšna akcija, ki se je je udeležilo 11 prostovoljcev, je bila v Tovarni elektromotorjev v soboto, 26. aprila. Mladi so se odločili, da bodo uredili tisto, za kar med rednim delom običajno ni časa. Pospravili in sortirali so odpadne surovine, ki jih bodo v livarni zopet uporabili. Korist je na ta način pravzaprav dvojna — v proizvodnjo so vrnili prepotrebne surovine, obenem pa še uredili okolico in zmanjšali število nepotrebnih kupov, ki so marsikje že ovirali tovarniški „promet“! SF Mladi so z enominutnim molkom počastili spomin na predsednika Tita. I P tile Pra so for y0j obi Kr; pa< Pr lei dc to kc Jc st in v Y( te A \ I h li Y r \ t i i i i INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV Pri čuvarjih našega neba Pripadniki vojnega letalstva in protiletalske obrambe so v sredo 21. maja Praznovali svoj praznik. Ob tej priliki So se pridružili čestitkam našim uniformiranim fantom tudi mladi iz no-v°goriške Avtoelektrike; saj so ta dan obiskali vojaško karavlo Lokvica na Krasu, kjer služijo vojaški rok pripadniki vojnega letalstva. Letošnje Milivoj Raletič - Alaga Ajdinovič — Ob našem obisku smo zabeležili tudi nekaj izjav teh vojakov, ki pravijo: SIMO KNEŽIČ: Iz Sombora, kjer sem prej služil vojaški rok, so me_ dodelili v ta složen in homogen kolektiv. To še najbolje občutim prav jaz, saj sem predsednik mladinske organizacije in sem toliko bolj seznanjen z - Simo Knežič. Praznovanje tega dne je bilo" z bolečino in žalostjo v srcih zaradi nenadomestljive izgube našega najdražjega tovariša in učitelja, našega vrhovnega komandanta, maršala Jugoslavije — Josipa Broza Tita. Mladim pripadnikom vojnega letalstva so izročili spominsko darilo v knenu celega kolektiva Avtoelektrike, v več kot dvournih prisrčnih razgovorih pa so prikazali pomen praznika ter se dogovorili za realizacijo nekaterih akcij skupnega pomena med mladimi iz Avtoelektrike in karavlo. vsem, kar se vsakodnevno dogaja. Moram pa priznati, da je naše sodelovanje odlično, tako med vojaki in starešinami, kot med osnovnimi organizacijami ZSM tu v Opatjem selu, v Iskri, Park hotelu in Velah na Krasu. Vsekakor si prizadevamo vsi, ne samo jaz kot predsednik, da bi naše stike še bolj poglobili in da bi bili res še bolj čvrsta celota, sposobni Se spoprijeti z vsemi problemi in težavami, ki bi nas morda pričeli nekega dne pestiti. BLAŽE ZAPATOVSKI: Doma sem iz glavnega mesta Makedonije, tu Med čuvarji našega svobodnega neba. pa sem že pet mesecev. Najglobji vtis name je napravil prisrčen sprejem, ko sem prišel sem. Hitro sem spoznal, da je to enota, kjer cveti bratstvo in enotnost, kjer je razumevanje med vsemi na najvišji stopnji, enota, ki ji lahko rečemo „Jugoslavija v malem“, saj smo prijatelji in tovariši iz vseh republik naše domovine. In še nečesa ne bom nikoli pozabil. Dan pred prvim majem je bilo, ko smo skupaj z mladinsko organizacijo iz bližnje vasi pripravili veličasten kres, ob katerem smo se pogovarjali, navezovali nova poznanstva in utrjevali vezi našega prijateljstva. Te navade, prižiganje kresov, pri nas ni, zato me je prav to močno impresioniralo, da mi bo ostalo do konca življenja v nepozabnem spominu. ALAGA AJDINOVIČ: Čeprav sem doma iz Bihača se mi zdi, kot da je to moj novi dom kar samo potrjuje zadovoljstvo, da tudi sam pomagam utrjevati bratstvo in enotnost, ki je tu v naši enoti res na visokem nivoju. Tudi s prebivalci teh krajev se odlično razumemo, izredno so prijazni in pogosto skupaj tudi kaj popijemo. Pohvaliti moram tudi sodelovanje z vašo delovno organizacijo in njeno samoorganiziranost. Velikokrat sem že slišal pripovedovati o Iskri, zato sem si res želel, da bi nekoč videl tudi potek proizvodnje v eni izmed delovnih organizacij. Ta želja se mi je uresničila, zato sem toliko bolj vesel, da sem pred nedavnim videl prav vašo proizvodnjo. Prav zato si bom po svojih najboljših močeh še naprej prizadeval, da bo postalo naše sodelovanje še bolj poglobljeno. MILIVOJ RALETIC: Pred enim mesecem sem prišel sem iz Sombora, doma sem iz Zadra, živim pa v Breži-cah.Tu je veliko lepše kot v Somboru, saj sem že v tem kratkem času spoznal prav vse tovariše, ki so mi pripravili ob prihodu prijateljski sprejem. Malo sem bil v skrbeh, kako bo v novem kraju, sedaj pa vidim, da smo kot ena velika družina, kjer vlada spoštovanje, kjer prevladuje bratstvo in enotnost, kjer smo vsi kot eden. Tudi dnevi gredo prav zato hitreje naprej. Sedaj nestrpno pričakujem, kdaj bomo prišli na obisk v vašo delovno organizacijo, saj bi prav rad videl, kje delajo mladi s katerimi imamo navezene tako tesne vezi prijateljstva, ki jih bomo, v času dokler bom tu, še bolj poglobili. Marko Rakušček Mladi so prižgali kres DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE 0 poslovanju TOZD AIN Prijetna izletniška točka Kekec nad Novo Gorico je bil 24. maja razsvetljen. Podnevi in ponoči. Mladi iz novogoriške Iskre Avto-elektrike so lamreč zvečer prižgali veličasten kres v počastitev 25. maja - dneva mladosti. Njegov odsev je bil mogočen. Segal je prav do bližnjega Sabotina, kjer je iz snežno belih kamnov postavljen napis NAŠ TITO. Tokrat je bilo praznovanje z bolečino in žalostjo v srcih, saj ni več med nami našega najdražjega tovariša in učitelja, tovariša Tita. Praznovali pa smo ponosno, trdno odločeni hoditi Po Titovi poti, po njegovih naukih in načelih, po poti miru in prijateljstva. M. R. V naši temeljni organizaciji AIN težijo, da bi ob doslej predvsem razvojno raziskovalno usmerjenem pro-g ramu, osvojih še proizvodnega, omejene investicijske možnosti pa jih pri tem krepko zavirajo. Dodatno se srečujejo še z zagotavljanjem zadostnega dotoka sredstev. Ustvarjeni dohodek jim je še zmeraj vezan predvsem na njihov razvojno raziskovalni program, na tem področju pa je težko natančno predvideti vse težave in zastoje in zato tudi časovno in stroškovno ovrednotiti prevzete naloge. Vsaj dogovor z naročnikom je zaradi tega marsikdaj precej oteškočen, še posebej ker so to večletni projekti, prisotni pa so še širši interesi Iskre. Obiskali smo jih in se pozanimali kako uresničujejo svoj proizvodno SREČANJE MLADIH DELAVJEV GORIŠKE S svečano razglasitvijo rezultatov šport-nih tekmovanj, se je v soboto 24. maja Pozno popoldne končalo osmo srečanje mladih delavcev Goriške. Letošnji pokrovi-Ielj srečanja so bili mladi iz delovne organi-zacije „ldeal" iz Nove Gorice. Že v petek popoldne so se zbrali mladi na javni tribuni, ki je potekala na temo o stanovanjski problematiki mladih v delov-nih organizacijah Goriške. Naslednji dan pa 50 potekala športna tekmovanja, kjer je na- stopilo prek 400 udeležencev v raznih športnih panogah, od tega tudi 3 ekipe iz novogoriške Avtoelektrike. Udeležba iz te delovne organizacije bi bila vsekakor večja, vendar smo prav na ta dan redno delali, zato je razumljivo, da nismo mogli sodelovati številčneje na srečanju. Kljub skromni udeležbi pa šo športnice in športniki iz avtoelektrike presenetljivo osvojili ekipno 1. mesto. M R 2otvoritve 8. srečanja mladih delavcev Goriške. Andrej Žont ar. razvojni program, kakšni so njihovi načrti za bližnjo prihodnost in kakšne so možnosti uresničitve le-teh. Odgovarjal nam je dipl. inž. Andrej Žontar, vodja proizvodnje. Kako uresničujete vaš razvojno— proizvodni plan? Plansko sledimo zastavljeni realizaciji. Časovna odstopanja so med dvemi in štirimi tedni. Zastoji nastajajo v glanvem zaradi neizpolnjenih obveznosti naših ključnih kooperantov, prezasedenega antenskega materialnega mesta in instrumentov ter zastojev pri uvozu repromateriala. Iz slednjih vzrokov smo prisiljeni premikati mesečne plane realizacij in s tem tudi dotok sredstev. Pri tem moramo povedati, da so vsi naši proizvodi prodani še preden jih začnemo delati, vendar pa dobimo denar šele po zaključeni predaji dokončanega izdelka. Zaradi izredno dolgega izdelavnega časa obsežnih nalog, ki je lahko tudi nekajleten, je postalo to za nas preobremenjujoče in zato prehajamo na fazno zaračunavanje. Kakšna ’ so vaša predvidevanja za drugo četrtletje? V drugen> četrtletju bomo dokončali nekaj obsežnih razvojnih in proizvodnih nalog, s čimer si bomo zagotovili dotok sredstev, ki jih potrebujemo za sprotno poslovanje in morda še za del zastavljenih ter nujno potrebnih investicij. ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA V temeljni organizaciji domači trg v Iskra Commerce so minuli teden sprejeli v zvezo komunistov sedem novih članov - Toneta Klenovška, Marina Merela, Janeza Korena, Franeta Kuzmaniča, Marka Vovka, Marjana Kunila in Frančiška Založnika. Uspešno na sejmu varilne tehnike v Zagrebu Minuli teden je bil v Zagrebu tradicionalni sejem varilne tehnike — ugledna mednarodna prireditev, katere se vsaki dve leti udeležijo najvidnejše svetovne proizvajalke teh naprav. Podobno kot minula leta, je imela tudi tokratna njem vidno vlogo Iskrina predstavitev proizvodnega programa TOZD Rarilni in mehanski sistemi v delovni organizaciji Avtomatika. Stojnico je izredno domiselno in namensko dovršeno postavila temeljna organizacija Marketing iz Iskre Commerce, snovalec pa je bil Milan Zornik,- Iskra še je tokrat odločila predvsem za predstavitev sistema sestavljivih mehaniziranih varilnih naprav na osnovi t.i. stavnice. Ta sistem je zavzel približno 70 % vsega razstavnega prostora, preostalo pa so bile varilne naprave iz standardnega programa, kateremu pa smo v minulih letih posvečali na tej sejemski prireditvi vso pozornost. Omenjen sestavljiv pro-g ram je precej cenejši jod standardnega, to pa zlasti zaradi možnosti dograjevanja. Seveda sta oba programa plod plod prizadevanj, za avtomatizacijo in Ob novi organiziranosti ste sprejeli tudi nekaj novih nalog. Katera je za vas najpomembnejša, oz. postavlja pred vas največje obveznosti? Razvoj je v novi organiziranosti prevzel nalogo, da določene antene, antenske sisteme in navigacijske naprave, ki jih sam razvija tudi začne sam proizvajati. S tem se občutno zmanjša čas prenosa iz razvoja v proizvodnjo, kar je bil tudi eden od ciljev te reorganizacije. To je velika prednost, vendar so za izvedbo tako zastavljenih načrtov potrebna investicijska vlaganja v določeno strojno, tehnološko in instrumentalno opremo, ki je nujno potrebna, da proizvodnja nemoteno steče — se pravi, da lahko sledi razvoju. Kakšna je prihodnjost vašega razvojnega in proizvodnega programa? Dela imamo dovolj in, kot kaže nam ga v bližnji prihodnjosti ne bo zmanjkalo. Tendenca je v porastu, vendar bomo imeli tudi težave. Omenil bi predvsem prostorsko utesnjenost in uvajanje novih kadrov. Za realizacijo vseh nalog bomo namreč morali zaposliti nove ljudi v proizvodnji, kamor bomo prerasporedili tudi del dosedanjih razvijalcev. Ostali del manjkajočega kadra pa bomo v glavnem zapolnili z našimi štipendisti, g. q ZAHVALI Ob boleči izgubi moje drage mame NEŽE PINTAR se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Vzdrževanje za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadni poti Franc Pintar ob boleči izgubi drage mame PAVLE JEŠE se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem v TOZD TEA - orodjarna in TOZD TSD -livarna za izrečeno sožalje, podarjene vence, spremstvo na njeni zadnji poti in denarno pomoč sinova Vinko in Franc mehanizacijo varilnih postopkov, to je skrbi za povečanje produktivnosti delovnega mesta, ekonomike varjenja, kakovosti dela, ekološke zaščite delovnega mesta in okolja na sploh, skrbi za zmanjšanje električne ener-g ije, zlasti pa omogočata oba programa varilcu, da ni več tako obremenjen kot je bil pri delu s klasičnimi varilnimi napravami. Na sejmu se je Iskra predstavila delno tudi skupaj z mariborsko Metalno. Razstavili sta varilno opremo za varjenje težke mehanizacije, to je najzahtevnejših in gabaritno največjih predmetov — cistern, raznih konstrukcij itd. O oceni sejma je še, verjetno, prezgodaj govoriti. Kljub temu velja omeniti splošno mnenje obiskovalcev, ki so ga izrazili v posebni Iskrini anketi: domala vsi so izredno ugodno ocenili predstavitev Iskrinih varilnih naprav. Anketa je seveda imela še predvsem drug namen — pokazala naj bi, kakšno je Iskrino mesto na tržišču, možnosti prodaje, potrebe kupcev, skratka ugotoviti tako imenovani image podjetja. L D. ZAHVALE Ob boleči in prerani izgubi ljubljenega sina SIMONA TRAVNA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD TEA in TOZD ERO—mala strugama za izražena sožalja, darovano cvetje in denarno pomoč žalujoča Ivanka in Zlatko Traven Ob boleči izgubi najinega dragega očeta ANTONA NOVAKA se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD Števci — GPP in podsestavi za izrečena sožalja, podarjena venca in denarno pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste ga spremili na njegovo zadnjo pot. žalujoči hčerki Ljubica Pompe in Tončka Pfajfer. Ob izgubi naše drage mame in babice ROZALIJE GOLMAJER se iskreno zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem TOZD Prodaja — skladišča in skladišča Iskrecommerce za podarjena venca ter vsem za izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti žalujoča družina Poklukar. Ob boleči izgubi našega moža in očeta MOMIRAGOŠEVCA se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji in sodelavcem TOZD SEM za denarno pomoč žena Vladimirka Goševac z otrokoma. Vsem sodelavcem DO ISKRA AVTOMATIKA TOZD DELA in TOZD RAZVOJNI INŠTITUT se ob smrti najine mame iskreno zahvaljujeva, da so jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in izrekli sožalje ter nama v težkih trenutkih izkazali vso pomoč. Gindiciosi Olga Gindiciosi Franci SLOVENSKE ZALOZBE V LETU 1980 Slovenske knjige iz Trsta Letošnji program založniške dejavnosti Založništva tržaškega tiska je sorazmerno bogat in pester. V zbirki Leposlovje bomo dobili vrsto izvirnih in prevedenih del, ki ne bodo obogatila samo založniške dejavnosti Slovencev v zamejstvu, temveč celoten slovenski knjižni trg. Tako moramo na prvem mestu omeniti delo Mroslava Košute „Tri igre za glas", v kateri je pesnik Košuta zbral svoje tri uspešne radijske igre. Pomembna knjiga bo vsekakor tudi izbor pesmi Alojza Budala, medtem ko bo delo Rafka Dolharja „Moji kraški sprehodi" vneslo zagotovo svojevrstno novost, saj gre za esejistično pisanje, ki razmišlja na zelo zanimiv, kar duhovit način o našem Krasu, njegovih ljudeh in vaseh, o tistem Krasu, ki je danes postal še kako politično aktualen. Zanimivo dejstvo je, da doslej ni izšlo v italijanščini še nobeno delo našega pisatelja Cirila Kosmača. Zato je v tem bolj razveseljivo, da bo ZTT izdal v itaMjanskem prevodu Patrizie Raveggi Kosmačevega „Tan-tadruja." Prevajalka je lektorica italijanščine na filozofski fakulteti ljubjanske univerze. Nekakšno odkritje bo vsekakor izbor pesmi Janka Samca pod naslovom ,,Sen morja". Knjiga bo izšla v sodelovanju s Cankarjevo založbo. Janko Samec je bil v obdobju po prvi svetovni vojni dokaj znano pesniško ime, vendar pa žal doslej še ni bilo tako ovrednoteno, kot bi zaslužilo. Kajti njegove pesmi o morju so zagotovo na isti pesniški višini kot Grudnove pesmi na isto temo. Sicer pa je tematika morja bolj redko prisotna v slovenski poeziji in zato pesmi Janka Samca vsekakor zaslužijo, da jih izdamo in tako tega pozabljenega tržaškega pesnika odkrivamo na novo. V smislu seznanjanja in sodelovanja s sodobno literaturo večinskega naroda pa bo izšel prevod najnovejšega romana Fulvia Tomizze „Prija-teljstvo", ki prav te dni beleži v italijanskem kulturnem življenju izreden uspeh ih sodi v sam vrh bestselerjev na italijanskem knjižnem trgu. Naslednji sklop izdaj sodi v zbirko pod naslovom Priročniki, monografije, muzi-kalije in priložnostne publikacije. O vsakoletnem almanahu Jadranski koledar smo že govorili, zato najprej s tega tematskega področja omenimo priročnik Karla Šiško-viča „Vodnik med Slovenci v Italiji". S tem vodnikom bi založnica rada seznanila širši krog ljudi s problematiko Slovencev v Italiji, z njihovo kulturo, zgodovino in sploh z vsem, kar Slovenci v Italiji imajo in je zato vodnik zasnovan zelo moderno in pregledno. Da pa bi knjiga v celoti dosegla svoj cilj, jo bodo izdali v več jezikih, tako poleg slovenskega izvirnika še v srbohrvaščini, italijanščini, in angleščini, razmišljajo pa tudi, da bi ne bilo slabo, če bi vodnik izšel tudi v nemščini, francoščini in ruščini. Znani umetnostni zgodovinar in strokovnjak Nace Šumi pa je napisal delo „Mono-grafija. o zahodni slovenski vertikali", ki pomeni v bistvu revitalizacijo in ovrednotenje umetniških in zgodovinskih zakladov slovenskega zamejskega prostora in tako predstavlja resnične ..zaklade Slovenije" za območje Slovencev v Italiji. Z jezikovnega pa tudi širšega vidika bo vsekakor pomembno delo Vladimirja Turine ..Italijansko slovenski gospodarski slovar". Znano je, da Slovenci nimamo preveč na voljo tako imenovanih specializiranih slovarjev in poglobljeno delo Vladimirja Turina bo vsekakor pomembno poseglo na to področje, saj nam znanstveno in z vso raziskovalno vnemo obdeluje nič manj kot 16.800 gesel na temo gospodarstva. Sicer pa je takšen slovar nujen in potreben tudi ob vse večji trgovinski in gospodarski menjavi ter sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo. Prav tako zasluži pozornost knjiga Zvonimirja Simčiča ..Knjiga o vinu". Knjiga o vinu obravnava svojo problematiko s prostorskega vidika tervaloriziranašo vinogradniško kulturo in kletarjenje, ki sta pomembna ne samo gospodarsko temveč v nekem smislu kulturno. Gre namreč za posebnosti, običaje in razvoj tega, čemur bi lahko rekli specifična kultura znotraj nas, saj vino na tem območju predstavlja tudi pomemben prehrambeni artikel in imajo Slovenci v zvezi z njim tudi celo vrsto običajev in načinov vinogradništva in kletarjenja. Sicer pa že ime Zvonimirja Simčiča, našega znanega enologa, dovolj priča o kvaliteti in zanimivosti njegove knjige. Aldo Rupel je napisal delo ..Knjiga o zamejskem športu", medtem ko je za potrebe tržaške glasbene matice I liana Zajec pripravila „Vaje za harmoniko". Sem sodi tudi Letopis športnega združenja Bor, medtem ko predstavlja zopet zelo zanimiv specifikum delo ..Slovenci pri sv. Jakobu v Trstu". Kljub temu, da gre tu za delovni naslov monografije o Slovencih v tržaškem okraju Sv. Jakob, je treba poudariti, da so pobudo za takšen zbornik dali poleg ustreznih slovenskih institucij tudi prebivalci tega okraja sami. In tako bo to delo podobno že izišlemu delu o Slovencih na Opčinah. Tako bomo v zborniku našli najprej zgodovinske razglede po življenju Slovencev v tem izrazitem tržaškem delavskem okraju, izhodišče vsega pa bo vsekakor poimenovanje slovenske šole v tem okraju po mladinskem pisatelju in pedagogu Josipu Ribičiču. Nadalje bomo v zborniku našli tudi zgodovino slovenskega šolstva v tem okraju nekdaj in danes, saj je, na primer, po prvi svetovni vojni tod obiskovalo slovenske šole kar 1800 učencev. In končno bomo našli v tej knjigi tudi zapise in pričevanju o antifašističnemu boju Slovencev in njihovi udeležbi v NOB. V tem smislu moramo omeniti tukaj tudi zgodovinsko delo Borisa Gombača ..Socialistično gibanje v Trstu 1880-1902". V zbirki Jezikoslovje, etnologija in geografija bodo izšla tri dela. Ker je tudi med Italijani čedalje večje zanimanje za učenja slovenskega jezika in nimamo na tem področju ustreznih modernih učbenikov, bo vsekakor vsem takšnim prišel prav priročnik JožetaToporišiča ..Zakaj ne po slovensko", ki bo namenjen izrecno Italijanom in bo imel tudi ustrezne kasete za učenje pravilne izreke, kar je danes priznan in uspešen način učenja tujihjezikov sploh. Dalje je tu znanstveno delo Žive Grudnove ..Govorni signali", ki znanstveno načenja nrobjetne stikov med dvema jezikoma in govori o vplivnih medklicev in drugih vplivov na pogovorni jezik tržaških Slovencev. Tretje delo je knjiga našega znanega etnologa, specialista za Rezijo in Beneško Slovenijo Mika Matičetova ..Slovensko ljudsko gradivo iz Tera". To je zanimiva in enkratna zbirka, ki šteje preko sto enot, ki jih je zapisal pred vojno, okrog leta 1940, Matičetov v Terski dolini. In minilo je 40 let od teh zapisov, tako da zdaj publikacija omogoča primerjavo, koliko tega gradiva je še danes ohranjenega med našimi ljudmi ob Teru in kako se je v štirih desetletjih to gradivo spreminjalo in dobilo drugačne oblike. Najobsežnejše je vsekakor četrto programsko področje ZTT, ki nosi naslov Družboslovje, zgodovina in spominska literatura. V tej zbirki je tudi največ italijanskih prevodov, saj je tudi namen te zbirke seznanjati italijansko javnost znanstveno in neoporečno s problematiko Slovencev v Italiji. Tako bo izšlo v italijanskem prevodu mednarodno priznano znanstveno delo Ernesta Petriča „IVbdnarodno pravno varstvo narodnih manjšin". To delo je avtor za italijansko izdajo dopolnil in popravil. V italijanščini bo izšlo tudi delo Darka Bratine ..Sociologija", saj sodi avtor med mlajše in priznane sociologe pri nas. V italijanščini bo izšlo tudi delo mlajšega furlanskega duhovnika Faustina Nazzija ,.Cerkev v Slovenski Benečiji v fašističnem dvajset-letju". Knjiga je nastala iz osebne pobude tega furlanskega duhovnika, ki je med preučevanjem arhivov videmske škofije odkril vrsto neznanskih krivic, ki so bile storjene v času fašizma beneškim Slovencem. S sodobnimi problemi pa se ukvarja delo Alenke Rebula ..Slovenski delavec v nacionalno tujem okolju", ki bo tudi izšlo v italijanščini. Gre za obsežno in dolgotrajno sociopsihološko raziskavo med prebivalci Boljunca pri Trstu. Avtorica je s pomočjo ankete raziskala in intervjuvala vse zaposlene v tej vasi na robu Trsta ter se pri tem pozanimala za njihovo problematiko, kako funkcionira zavest in podzavest v nacionalni problematiki. Pri tem je prišla do zelo zanimivih podatkov o odgovornosti sindikatov in političnih strank do tega vprašanja in ji je zato delo naraslo kar na 750 strani. Dvojezično, slovensko—italijanska izdaja pa ;e delo Renata Duaglie ..Rezija", ki predstavlja oris ekonomskih, socialnih in kulturnih problemov Rezije. Beneške Slovence obravnava tudi znanstveno delo ruskega znanstvenika prejšnjega stoletja Izmaila Sreznevskega ..Beneški Slovenci". Prebrali smo za vas Najnovejše delo Pavla Zidarja pod naslovom „Njene oči" vsebuje v bistvu dve avtorjevi noveli in sicer ,,Njene oči", po kateri nosi knjiga tudi naslov in novelo pod naslovom „Brat in sestra". Tudi v teh svojih novelah nadaljuje Pavle Zidar tisto vrsto pripovedi, ki jih zadnja leta snuje kot izrecne pogovore med pisateljem in to ali ono nenavadno, izjemno osebo, pravzaprav z njeno posebno usodo. Ponavadi gre pri tem za človeka, ki je že na koncu življenjske poti, v senci smrti, pa se zdaj, med besedami in intimnimi vzdušji, lušči v doslej domala neopazno, celo skrito resničnost: žrtve so kot poosebljenje humanističnega idealizma žrtvovane surovemu, nasilnemu svetu - ali vojnemu ali birokratsko potrošnemu ali preprosto tistemu, v katerem velja pravica močnejšega. Pisatelj ob postopnem odgrinjanju preteklosti, usode, življenja svojega sogovornika ves čas išče in izkorišča možnosti za komentarje filozofskega, največkrat moralnega značaja; in ti komentarji pokažejo, da so navidezni poraženci na tragičnem pragu smrti vendarle zmeraj nevidni, tihi zmagovalci — bralec se ne more enačiti z nikomer in z ničemer drugim, samo z njimi, z njihovimi dejanji, z njihovimi vrednotami, pa naj je njihova življenjska usoda še tako bedna in nespektakular-na. Treba je pri tem tudi poudariti ogenj zanosa, ki vzplameneva v Zidarju, ko govori o morali in filozofiji izbranih usod in odločitev, prav ta zanos je „kriv", da so besedila, med njimi tudi naši dve noveli, zanimivo in napeto branje, pa čeprav sev veliki meri oddaljujejo v esej, torej iz sveta neposrednega življenja v svet mišljenja o njem. Tako je torej Zidar v tej svoji že trinštirideseti knjigi nadaljeval s tradicijo svojega pisanja, ki vznemirljivo in prizadeto pripoveduje o naših ljudeh, zlasti pa se kot nenehna nota oglaša v teh dveh novelah prav vojna, pa naj gre za novelo „Njene oči", v kateri pripoveduje glavna junakinja našemu pisatelju svojo nenavadno, tragično usodo, ko jo je gestapo za kazen zavoljo sodelovanja z narodnoosvobodilnim bojem, namerno oslepil, hkrati pa to tudi simbolično kaže na vso tragiko in veličino našega boja. Druga novela ,,Brat in sestra" pa prav tako načenja izredno moralno vprašanje oblasti in odtujitve, ki jo izvaja sleherna oblast, tudi naša, nad dvema našima borcema, bratom in sestro, s čemer posega pisatelj prizadeto in aktivno tudi v probleme naših sedanjih medčloveških odnosov in birokratske, oblastniške odtujenosti, ki je žal prisotna tudi dandanes med nami. Te in podobne moralne probleme obdeluje Zidar v svojem že preizkušenem in dognanem stilu, osebno prizadetostjo in silovitostjo, z vsem tistim, kar daje njegovemu delu ..Zidarjev" pečat in privlačnosti. ..Njene oči" je izdala založba Borec v opremi Nadje Furlan. D_ 2. V to problematiko sodi prav tako knjiga Karla Šiškoviča ..Problemi narodnih manjšin", zbornik razprav „Sociogospodar-ski in prostorski problemi Slovencev v Italiji", delo Aleša Lokarja ..Ekonomski odnosi med Furlanijo Julijsko krajino in SR Slovenijo", ..Psihološki aspekti asimilacije" Susiča in Sedmaka, ..Monografska obdelava socioekonomskih in prostorskih problemov vasi Števerjan" (prispevek k problematiki goriških Slovencev) in fotografski elbum spomenikov slovenskega antifašizma v Italiji pod naslovom ..Znamenja bojev, znamenja žrtev", ki predstavlja ovrednotenja teh spomenikov z umetnostnozgodovinskega vidika. Za konec omenimo še štiri dela in sicer ,,Izbrano delo" Vladimirja Martelanca, ki je bil izredno luciden medvojni slovenski marksist in predstavlja izbor zagotovo dolgoročnejšo znanstvenoraziskovalno nalogo. Prav tako pomembno bo tudi ,,Izbrano delo" Ivana Trinka ter monografska publikacija „Pinko Tomažič", ki jo bo ZTT izdala na pobudo odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Pinko Tomažič je nedvomno zgodovinska figura, ki terja podrobnejšo obdelavo, saj bo tako izšla na tem območju prvič knjiga o narodnem heroju s Tržaškega. Končno je tukaj še delo „Aula IV", delo, ki govori o tržaških procesih. Prva izdaja tega dela je pošla, druga pa bo, dopolnjena z novimi italijanskimi in slovenskimi dokumenti, tako predstavljala izredno delo o deležu Slovencev tudi v italijanskem proti-fašističnem boju q 7 JUBILEJNI XX. SUSEJ Besedi ŠTEJ in SUSEJ sta precej znani pri študentih elektrotehnike Jugoslavije, ne pa tudi širše. Za tiste, ki ne vedo, za kaj gre naj pojasnimo: ŠTEJ — študenti elektrotehnike Jugoslavije — je koordinacijski biro osnovnih organizacij Zveze socialistične mladine na elektrotehniških fakultetah in višjih Elektrotehniških šolah v Jugoslaviji. Po neuradnih podatkih-v naši državi študira elektrotehniko okrog 1700 študentov. ŠTEJ pa ima 19 članic. ^se članice imajo enkrat letno skupna srečanja, t.j. SUSEJ, popularneje Elektri-jada. SUSEJ (susreti elej studenata elektrotehnike Jugoslavije) niso le športna srečanja, kot si mnogi predstavljajo, temveč imajo prvič pedagoško-znanstveni, organizacijski, kulturni in športni značaj. Iz pedagoško-znanstvenega področja naj izločimo: — tekmovanja v znanju: Matematika I in II; Osnove elektrotehnike, Fizika I in II, Elektronika. — popularna predavanja — seminarji znanstvenih del študentov — tekmovanje v radioamaterstvu (QRQ in ARG) Kulturne prireditve — so na SUSEJ vsakodnevne, vendar nimajo tekmovalnega karakterja. V okviru teh prireditev se lahko vidijo odlično pripravljena dramska dela, razni recitali, humoreske itn. Šport je seveda najbolj množičen, vendar ne predstavlja ogrodja SUSEJ. Številčno pa tudi organizacijsko je SUSEJ vodilna med vsemi tovrstnimi tekmovanji v naši državi. Število udeležencev dosega okrog 2000, zaradi tega priprave potekajo skozi vse leto in se odvijajo na rednih sestankih ŠTEJ in njegovih komisij. Vzporedno s koordinacijskim birojem kot najvišjim telesom v organizaciji delujejo naslednje komisije: Komisija za pedagoško in znanstveno dejavnost organizira tekmovanja v znanju iz zgoraj navedenih panog. V njeni pristojnosti je organizacija seminarja strokovnih del, popularnih predavanj, kot tudi izdajanje ..ZBORNIKA RADOVA" (zbornik najbolj uspešnih del študentov na strokovnem področju). Informativna komisija — skrbi za boljše informiranje ne le na SUSEJ, temveč tudi čez leto. Na SUSEJ vsak dan izdaja Informator vodi in ureja delo razglasne postaje. ČASOPISNE NOVICE Ljubljansko Delo je objavilo na dan pogreba maršala Tita spomine na velikega državnika, ko je le-ta obiskoval slovenska podjetja. O obisku v Iskri na Laborah je obširno poročal vodja delovne skupnosti služb Nace Pavlin. ..Surovine so pomembna podlaga za naš nadaljnji razvoj. Prav tako so pomembni ustrezni strokovni kadri. Ali bomo za uresničitev teh nalog imeli v prihodnjem obdobju dovolj ustreznih kadrov, ali je zagotovljena ustrezna povezanost ustvarjalnih zmogljivosti v raziskovalnih organizacijah materialne proizvodnje? " To vprašanje je pred kratkim zastavil dr. Iztok VVinkler, predsednik republiškega komiteja za kulturo, raziskovalno dejavnost in tehnologijo Mlošu Kobetu, članu poslovodnega organa SOZD Iskra. Tovariš Miloš Kobe je odgovoril takole (v izvlečku): „Tudi v Iskri menimo, da je največji problem pri uresničevanju razvojnih ciljev pomanjkanje ustreznih strokovnih, zlasti inovacijskih kadrov. Usmeritev na profesionalno elektroniko in kompleksne računalniške, telekomunikacijske in avtoma-tizacijske sisteme ter na visokozahtevne elemente že vrsto let terja, da veliko vlagamo v raziskovalno—razvojno dejavnost. Ta vlaganja so v Iskri lani dosegla skoraj 7 % od vrednosti proizvodnje. Ob tem pa ugotavljamo, da so številni naši pomembni razvojni projekti še prešibko kadrovsko zasedeni in se zato v proizvodnji vse prepočasi uresničujejo, čeprav je res, da zakasnitvam v veliki meri botrujejo tudi zunanji vzroki, zlasti splošna investicijska suša in restrikcije pri uvozu ustrezne opreme." Objava v ljubljanskem Dnevniku. Mariborski Večer je objavil krajši sestavek na temo industrijskega oblikovanja, oziroma uspešne prodaje industrijskih izdelkov na tujih tržiščih. Pri tem daje za zgled Iskro, ki je zaradi sodobnih in posebej oblikovanih telefonov v zadnjih tieh letih povečala izvoz tega proizvoda kar za 4,5 krat. Iskri ni bilo žal, da je investirala v lasten kader industrijskih oblikovalcev — zaključuje Večer. Iskra je pričela v Kumanovem z montažo nove avtomatske telefonske centrale z začetno zmogljivostjo 8.000 priključkov, ki jih bo kasneje lahko povečala za 2,5 krat tako, da bc centrala v zaključni stopnji imela zmogljivost 20.000 številk. 80 dijakov Iskrinega šolskega centra v Kranju, to je vsi, ki so dopolnili 18 let, so darovali kri. Denar za pogostitev krvodajalcev je prejela mladinska organizacija, ki ga bo namenila socialno šibkim dijakom, je zapisala ljubljanska Mladina. Sarajevsko Oslobodjenje je priobčilo članek o montaži dvotarifnih števcev, pri tem posreduje nasvete predstavnika distribucije električne energije Esada Dizdare-viča. Iz članka je razvidno, da distribucija na prošnjo porabnikov električne energije zamenja v 15-tih dneh enofazni števec s trifaznim in hkrati vgradi tudi sodobni MTK sprejemnik proti plačilu 5.000 dinarjev. E. Dizdarevič svari porabnike, naj ne kupujejo v tujini trifaznih števcev in stikalnih ur, ker jih domača industrija, to je Iskra, pošilja v zadostnih količinah. Beograjske Večernje novosti so objavile na dveh straneh slikovno in tekstualno reportažo o delu delavk v tovarni telekomunikacij na Laborah. Pri tem omenja delavki Nado Vodnik in MnkoČerinter kontrolorja Zlatka Lukmana. Mimo dosedanjih proizvodnih uspehov tovarne omenja reporter Večernjih novosti tudi najnovejšo naročilo — avtomatsko centralo za Gračanico v Bosni. V novi poštni zgradbi v Prilepu so strokovnjaki Iskre dokončali montažo nove avtomatske telefonske centrale z začetno zmogljivostjo 8.000 in končno zmogljivostjo 20.000 telefonskih priključkov. Sedaj to centralo že preizkušajo, v javni promet pa jo bodo vključili na dan osvoboditve Prilepa 10. septembra. Ljubljanska Delavska enotnost je objavila obširen klepet z likovniki iz kranjske Iskre. Novinar Igor Tratnik seje pogovarjal z Martinom Goričancem, referentom za rezervne dele v tovarni števcev, Izidorjem Jalovcem, terminarjem in Jožetom Volaričem, pomočnikom ravnatelja Iskrinega šolskega centra. V Lizboni na Portugalskem so odprli mednarodni sejem tehnike, kjer razstavljajo tudi najpomembnejši jugoslovanski proizvajalci elektroindustrije, med njimi seveda tudi naša Iskra. Oddelek z eksponati jugoslovanske proizvodnje je obiskal tudi predsednik republike Portugalske Ramalho Eanes. V slovenskih delovnih podjetjih so se zadnje dni usmerili k doslednemu uresničevanju vseh delovnih in samoupravnih obveznosti. Tako delajo vsako soboto, ponekod pa celo tudi ob nedeljah. V luki Koper so delavci sklenili, da bo vse leto udarniško, s tem pa bodo znatno povečali promet pri natovarjanju in iztovarjanju blaga. Podobne vesti prihajajo tudi iz drugih kolektivov, kot iz Iskre v Kranju itd. — piše beograjska Borba. Beograjski Privredni pregled je objavil na dveh straneh že nekoliko zastarelo temo o zaključkih 9. zunanjetrgovinske konference sozda Iskra. Zaključke sta pripravila Remigij Noč in Aleksander Jovanovič. Tim strokovnjakov iz laboratorija za fiziko v inštitutu za nuklearno znanost Boris Kidrič v Vinči je skoraj dokončal prvi domači računalnik za zgodnje odkrivanje požara, ki ima mimo naprave za kontrolo in signalizacijo več elektronskih oči, tako imenovanih detektorjev, sposobnih, da odkrijejo požar v najzgodnejši stopnji, Elektronski sistem je tako občutljiv, da zazna požar prej, kot ga zmore odkriti človekovo oko, piše beograjska Politika. Čeprav slovenska industrijska podjetja še naprej poročajo o vse slabši preskrbljenosti tako z domačimi, še bolj pa z uvoženimi surovinami in polizdelki, o slabših naročilih doma in v tujini ter o slabši plačilni sposobnosti, pa je aprila letos slovenska industrija napredovala pri proizvodnji. Izoelala je v primerjavi z lanskim aprjlom za 7,5 % več tako, da se je štirimesečna letošnja proizvodnja dvignila za 5,1 % v primerjavi z lansko. V primerjavi z lanskim aprilom je najbolj napredoval s 17,3% izkop premoga, nato s 14,8 % papirna industrija, s 13,7 % tekstilna industrija, pohištvena z 11,5 % in elektroindustrija z 8,6 %. Relativno največji porast je zabeležilo elektrogospodarstvo s 30,5 % (zato se bo skoraj za isti odstotek povišala v juniju cena električne energije). Zbral in uredil Marjan Kralj jGU N N' k leni K Ni ker rili $Vet; hir tega o de 6uk jkoi ž* ,,tn N 'losi tem toč, k h H Ena zelo pomembnih nalog te komisije je izdajanje lista „STEJ", lista študentov elektrotehnike Jugoslavije. FE Ljubljana v ŠTEJ in SUSEJ. Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani je že od ustanovitve ŠTEJ bila ena od najbolj aktivnih članic ŠTEJ. Ne samo na organizacijskem področju, temveč tudi na samem tekmovanju barve naše fakultete odlično zastopamo. Rezultati letos so bili naslednji: ekipno: posamično: matematika' dve prvi mesti — 1. mesto, eno drugo matematika II — 1. mesto Fizika I — 2. mesto Fizika 11 — 4. mesto eno tretje prvo in tretje mesto drugo mesto drugo mesto Naši študentje so tudi na temXXSUSEJ pokazali, da so res mojstri za fotografijo. Vsi udeleženci natečaja so bili nagrejevani. Ženske radioamaterke ekipno so bile prve, moški ekipno pa drugi, posamezno pa obratno: moški prvi, ženske pa druge. Drugi rezultati, ki bi jih še šteli so naslednji: — Orientacijski mnogoboj (orientacija. streljanje, risanje krokijev itd.) — 3. mesto, košarka (moški) — 2. mesto, lanskoletni prvaki v namiznem tenisu, so zasedli letos tretje mesto. Kot vsa leta do sedaj nam je tudi letos finančno omogočila udeležbo na Elektri-jadi SOZD Iskra, ki je pokazala veliko, razumevanje za naše aktivnosti in želje za sodelovanje na tradicionalnem, letošnjem jubilejnem SUSEJ. Letos nam je Iskra marketing omogočil nakup enotnih dresov in trenerk, s katerimi smo zastopali barve naše fakultete. Na vseh dresih in trenerkah je bil napis in znak Iskre. Predsednik Informativne komisije ŠTEJ Berishaj Nikolla Z ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — V.d. glavni urednik Otmar Zom, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Golnar, novinar — komentator Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektrdmehanika), Špela Dittricb (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika), Boris Čerin (DO Elektro-zveze) — Izhaja tedensko — Rokopi- "t E K leže sov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-061, LETOŠNJE XVI. LETNE ŠPORTNE IGRE ISKRE, OB DOSLEJ NAJŠTEVILNEJŠI UDELEŽBI ŠPORTNIKOV BODO V SOBOTO, 28. IN V NEDELJO, 29. JUNIJA 1980 V NOVI GORICI 324-261. — Tisk: — Časopisno tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proiz- vodov. X_______ J Afe