List 41 Tečaj XLVI i i Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gold. 40 kr., za pol leta 1 gold, 70. kr četrt leta 90 kr., pošilj po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gold 0 kr četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 10. oktobra 1888 Obseg: Nauk, kako se ognjeupo strehe delaj stv Iz deželnega zbora Naši dop Zemljepisni in narodop Novičar. obrazi Nasledki šnopsa u Šolske Gospodarske stvari. Nauk j kako 3. Take statve so enake navadnim tkalčevim statvam, samo da so več, in pa da sta valjarja za nategovanje osnove in prijema tkanja nekoliko drugačna, se ognjeuporne strehe delajo. kar kaže priložena podoba 63., in sicer se dela stan iz debelih desk. ki se pilijo ali žagajo na prekle (letve), Slama, namočena v glini, ne gori. To vsak lehko poskusi. Kolikor bolj je namočena, toliko bolj se upira ognju. Glina, ki se je vsesala v bilko slame in napolnila njeno votlino, varna je od vode, tako da je dež ne more izmiti. Ako pa se streha samo po vrhu namaže ali za- > na lije z glino, izpere jo kmalu dež. Ako se slama močena v glini, na debelo položi na streho, to se stro- pila in prekle (letve) lehko gno. To je napotilo realno učilišče v Krasnoufimsku v Rusiji, da je iznašlo nov način, kako zdelovati lehke in ob enem krepke ognjeuporne strehe. Streha, katero je naredilo prvo poprave 1883. stoii uže štiri leta brez vsake Krasnoufimskega realnega učilišča pristava, kjer se uče bodoči gospodarji, izmislila si je namreč slamnate plahte, ki se tko na navadnih statvah. Način. kako vrstah. se delajo, in statve so popisane v naslednjih Plahte se tko iz navadne žitne slame brez ko-grašice in drugega plevala. Slama naj bo suha. kalja, Široke naj bodo plahte po čevlj in pol (31/o')i debele po eden ali poldrugi palec, dolge pa kakor streha katero se delajo, j za plahte naj se tkejo na tako dolge kose, kakor je dolga streha, samo nekoliko daljše, ker se pri posadki na streho lehko pokaže, da je plahta prekratka, ker imajo stropila in prekle lehko „hribe in doline", odreže pa se lehko vselej, kar moli čez kraj. da , da . Statve za tkanje teh plaht so tako proste, jih vsak stolar ali tesar lehko naredi. Pa ni treba jih imel vsak gospodar; enih statev za vso vas široke po 9 palcev in debele po palce. Seveda, ako so te razpiljene deske malo širše in debelejše, to nič ne dene. Ker ene statve lehko služijo nekolikim gospo- darjem ■ ~ in jih je treba voziti ali nositi z mesta na mesto, narede se lahko tako, da jih je lahko razdreti. Dolge so statve od do 8' 4i široke // i vertikalne stoike / pa visoke. Prekle (letve) > spodnja obvezka, so dolge 12 * u J mole j kakor kaže podoba f na eno stran 3' in drže velik valjar na katerega se na motava nitna osnova. Te prekle vrezavajo se v navpične ki so 30" (vertikalne) stojke, (2' 6") od tal. stojkah m so / 4" visoko narejene okrogle luknje, v katere se vstavlja valjar a. V tem valjarji izvrta se v eni črti z majhenim svedrcem drugo od druge. luknjic, stojkah in t Podoba 63 narejene so visoko luknje za prijemni valjar b Ker se slamnata plahta ne more navijati na valjar kakor platno, zato je narejen ta valjar debel ne manj nego a v poprečniku (diametru) njem se izdolbe skoraj po vsej dolžini tolika dolbina (špranja) > da bi čisto dovolj Na takih statvah natketa dve ženski ali skoz njo lehko šla plahta (glej podobo 62.) celo ena ženska z deklico ali dečkom na dan lehko več nego 20 sežnjev dolgo plahto. Da bi se statve trdnej stale » in bi se nitčanki in brda (Z) lehko podvešale, za to treba vrhnje konc C 326 vertikalnih stojek skrepiti s posebno obvezko (k k k k) tenkih letev. Nad dvema tretjinama vrhnjih prekel (letev) ra- čunajoč od tistega konca, kjer je prijemni valjar 6, uvr tajo se v vrhnje preklje (letve) dva navadna škrpca skozi katera se propuščajo remeni ali oprte koncih se privešajo dve nitčanki na katerih v t. j. dva okvirja katerih *je nategnjeno navpik (vertikalno) pet zvitih valjarja F se like iz 10 nitek ali motvozov razdeljuje na 5 parov, in vsak par vdeva se v proti stoječe luknjice valjarja a; potem se te nitke vdevajo v nitčanki, ia sicer tako, da se eoa nitka enega para vdeva v luknjico nitčanke m, druga pa v lukojico nitčanke n. stoječe votline brde ; konci njih se za- ki mora seveda biti žic (dratov) sredi vsakega zvitka Dalje se vdevajo pari v proti 2! in v votlino prijemnega valjarja krepljajo na tem valjarji s palico, žice naredi se bolj dolga nego votlina v valjarji b luknjica da se v njo vdeva nitka ali motvoz osnove spodnjim krajem uitčanek privešata dve de Ta luknjica se naredi prav lehko, ako vstavimo v sredi žice svinčnik ali klinček, kadar zvijamo žico. ščici . li podložniki (pedali) i, vzdiga se nitčanka n, če stopiš na podnožnik če topiš na podnožnik i Podoba 62. Na ravno tistih vrhnjih preklah (letvah), kakor se . okvir, kamor če stopiš na podoožnik u7 vz vidi v podobi, priveša se tudi brda, se pribija slamni otek. Ker je vsak par osnove drug od drugega do Sicer pa zna to vsak tkalec // to vzdiga se nitčanka m. diga se nitčanka m. Vrvice, na katerih so vane so na podobi s črko s. Ko se vzdigata in spuščata privešeai podnožuiki, zazntmo- se razume j da je tudi brda z tak okvir ki ima verti nitčanki, odkriva se zev osnove, k^-inor se zaklada kalne ali navpične deščice p p p ? široke po 44 5 mei slamni votek, ki se mora vsakokrat dobro pntismu z katerimi se puščajo ozki presledki ali špranje za vsak par osnove. Take okolo brdo kakeršne statve stoje v Rusiji okolo 5 rubljev, t. gld. a. v. Osnova za snovanje plaht je predolga, kajti na Za osnovo jemljo se krepke nitke, ribiči za svoje mreže, ali pa nesučeui motvozi. dasi so dan se lehko setke od 20 do 30 sežnjev plahte; bode ceneje, ako se taka osnova naroči pri vrvarji zato rabijo Motvozi so boljši dvakrat teži in draži. Za votek jemlje se slama, kakor je pokazala izkušnja 1 ali l1/« Palec debela. Ako je slama bolj kratka nego je treba, ali ako je 321 pometa, treba poravnati jo, da bo ležala v širino vse plahte; klasje naj bo v sredi, debeli konci slame pa po katera Bing cesarski ali cvetni čaj je najfinejša vrsta krajeh. nam nikdar ne prihaja. r Kraj Hay8an ali hy8on tkane plahte se sproti odrezujejo s srpom, trgovini je najboljša zelena vrsta v Potem se sname osnova z valjarja a, plahta se vdeva ir en- Tako bode konec plahte ležal na tleh, in se lehko tke, kolikor sivkasto v votlino valjarja b na toliko da se, če ta valj krat ali dvakrat zavrtimo osnova zopet nategne Zrnati čaj (Aljofar, Gun-powder, Schiesspulverthee) ima v zrna zvita peresa. Singloe ali Songlo je najprostejša vrsta, barve je dolgo kdo hoče, na valjarji pa ostajata ne več ko dva obrata, da se osnova udrži lahko sukati ali vrteti nategnena. Da je valjarje Sedaj naj omenimo še onih bilin, katere se kot vtakne se na njih desnem konci zunaj statev klin, ki ob enem drži valjar krepko, da se ne suka (glej na podobo 63, . Stkane plahte s« režejo na take kose, kakor je dolga streha, in se močijo jako skrbno v glini. * ? | * || m * J^T- (Konec prihodnjič.) kitajski čaj upotrebljujejo. Najznamenitejša taka bilina je paraguvajski čaj ali mate paraguayen8is) Grm je to, ki raste po vseh paraguvajskih šumah. Priprava mu je vrlo jednostavna. Odsekane veje s perjem se na ognju malo sprže in posuše, perje se potem otrese in v droben prah stre. Ta prah kuhajo, a vode ne odlivajo, riue paraguvajskega čaja Podtične stvari nego jo skozi cev srčejo. Šesta so slične onim, ki smo jih opisali pri kitajskem Ameriški domačini so ga pili uže v starodavnem času, in dandanes ga pijo po vsej južnej Ameriki. V severnih čaj krajih ameriških rasto ob močariuah grmiči (Ledum pa Zemljepisni in narodopisni obrazi lustre) > Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 87. Sestavine, delovanje, ponarejanje, trgovina in labradorski čaj katerim perje oberajo, in od tega pripravljajo nom kat Abesiniji kuhajo čaj, poznat z ime u od perja nekega grma (catha edulis) Na Sumatri prirejajo čaj od kavovčevega perja. Avstralija ima svoj tasmanski čaj, in otok Mauritius svoj fahamski čaj. Ker ti čaji nikdar v Evropo ne prihajajo, toraj jiji razne vrste caja. Trgovina s čajem je dandanes vrlo znamenita ne poznamo njihovih sestavin se je izvozilo s Kitaj toliko je zapisano 232 miljonov funtov čaja v vrednosti 133 miljo Samo Indij 1876 okol r gld 88. Na Siciliji. Kitajci potrošijo na leto dvakrat toliko Kedor je bil na skoro vsak toži, da je za 3 se ga izvozi na leto 35 miljonov, z Jave 2 miljona, in z Japonske 24 miljonov funtov. Sami Angleži ga izvozijo na leto dobrih 186 miljonov, in od tega se ga samo nemarjena. Dve desetini niste za nobeno kulturo, dobra desetina je obdelana tako, kakor mora biti. Skoro šest desetin zemlje leži tedaj neobdelane. Ti kosovi bi v Angleškej potroši do 150 miljonov funtov. Za trgovino se spravlja čaj v lesene ali plehnate škrinje, ki se naj- preje s perjem oblože in potem dobro zapro. Čaj od prve bratve ima v se dali prav dobro obdelati ako bilo pridnih rok Na Siciliji sejejo in žanjejo na tri leta. Prideluj malo rodeva jim k večemu vsako tretje ali četrto zrno. ebi more se zavreti dovažali v Evropo vedno Vozili Radi teg ajveč soka, in kedar se posuši i niso ta čaj nikdar popred nemarjeni prostori so prav stepe Ti Bohotno jih pre- na gleških brodovih rašča razni plevel, da mula komaj rije po njem naprej j hi so dajali v staro Pr kot ne so to oni prostori v malih zavitkih po suhem v Rusko pošiljali so ga, ali še rajše so ga prenašali na kamelah v in zato ima ime karavanski čaj. Glavno tr- nego so ga davnem času žito 6 milijonom, in po vrhu so je še iz važali v Rim. Dandanes prideluje Sicilija komaj zase karavanah, žišče mu je bilo v Nižem Novgorodu. Funt pravega ka potrebnega žita. Kaj pak da so mnogo njiv zasadili z ravanskega čaj stoj 50 gld * Najglavnejše vrste čaja, katere v trgovino prihajajo, kateri meščanje imajo daleč svoje naslednje so. južnimi bilinami, ali to ni noben izgovor. Tako slabo ii zanikrno ne obdelujejo zemlje menda nikjer v Evropi kakor na Siciliji. Največ polja leži okoli mest. Ali ne- potrebujejo njive i celo uro, tudi dve, preden dospejo nanje. Ker toliko za r n i č a j. mude s noti > toraj delajo brzo, delajo površno, in na Peko ali Pekve je od mladega in nežnega perja; vse vrh delajo z najmalovrednejšim orodjem. plugom i to je najboljša vrsta, ter prihaja trgovino. preko Londona v ki mu pa ne gre to ime, ob vrhu natrgajo zemljo, in v take brazde posejejo zrnje. Kedar žito dozori, požanjejo Souchong karavanski čaj. Omenili smo, da on je prav visoko z malimi srpi, in omlatijo s palicami kar dandanes v Rusko prihaja preko Londona in Konigsberga. na njivi, ali pa narujejo klasje po zravnanem prostoru Congo ali Congfu je najprostejša vrsta z velikim ter omanejo z mulami ali z voli. Če ni drugače omanejo perjem. na cesti Zeleni čaj. ako je dovelj široka. Omlačeno ali ometo zrnje malo očistijo, vsujejo v vreče, nalože mulam in se * 328 odpravijo domov. Koliko zrnja gre ob takem delu v nikoli manjkalo Med poletjem je dninaril pri posest- zgubo! Ali tako obdelovanje, se ga drži mali zemljak nikih, ob zimi preživel je pa v svoji gostiji. Vsako jesen kupil je po par kravic, katere med gnoja mestni, ni še prenapek. Večino zemlje imajo v pesteh zimo sam lepo gleštal; dajali sta mu potrebnega graščaki, kateri zelo slabo gospodarijo. Ako ne morejo za njive in drugega užitka. Na pomlad jih pa lepo re- vse zemlje oddati v najem 9 tedaj obdelujejo samo jene s prirejo vred zopet prodaja, kar mu je redno da- boljše, redovitejše kosove, ali pa one, ki so blizo doma, ali sploh blizo bivališč ljudskih. (Dalje prihodnjič.) jalo vsakikrat lepega dobička. Vse mu je tako dobro šlo izpod rok > da je večkrat rekel: „Pod solncem \ In, govoril je Nasledki v „snopsa u ga ni srečnejšega človeka, nego sem jaz", resnico. Marsikatero dobro in pošteno zaleško dekle želelo si je na tihem Jakota za dosmrtnega družeta dobiti. On sam bil je pa v tej zadevi zelo strog; o kaki že- nitvi niti slišati ni hotel. Ker (Dalje.) Šnops ga je umoril. Jermanov Jaka bil je gostaški otrok. Kmalu postal je sirotej brez očeta in matere. Dobri ljudje vzeli so ga za svojega. Izrejen bil je pri njih v pravem krščanskem duhu. Ko je nekoliko odrastel, pomrli so mu tudi njegovi krušni stariši. Ti razun male bajtice niso imeli nobenega druzega premoženja, pač pa troje lastnih otrok, za katere vse skupaj skrbeli so s pridnim delom in pri-služkom svojih rok. Jaku toraj ni drugače kazalo da se kje za posla udinja. Službo je lahko dobil, ker je vzame ga za pa- Kot ga je sploh vse rado imelo, ni mu upal u tem nikdo kaj v misel jemati. Krepka mladeniška leta ginila so Jaku vedno bolj in hitreje; nastopila je zanj moška doba. Naravnaa posledica je, da čas vsakemu svoje se saboj prinese; temu preje, onema pozneje. Tudi Jaka prične misliti nekoliko na starost, čemu jo Bog doživeti da. Prišel je do sklepa, da bi mu na stare dni vendar-le ne bilo dobro samemu biti. Pri Boštjanu v Zalesji bila je dobra, nezadolžena 9 nego tega pa bil dober deček. Premožni posestnik stirja; iz pastirja postane Jaka kmalu mali hlapec tudi še nekoliko nad vsakdanje cvenka. Boštjanova imela sta edino, brdko, dobro odgojeno hčerko Marijano; ta je bila zelo kajža; po vrhu potrebe gotovega delavna, previdna in pametna deklina. Oče in mati se tak obnašal mu je kmalu zaupal nadhlapčevsko službo vestno, vrlo in pošteno in gospodar Bil je pa njena sta se bolj in bolj starala. Poskrbeti jima je bilo treba za vrednega naslednika, novega gospodarja. Do- Jaka tudi popolno vreden. S prisluženim denarom ravnal je Jaka kaj varično ; nikdar ni izdal sol Ja za nepotrebne in brezkoristne reči. Gospodar in vsa druga hišna družina imeli so Jaka zelo radi; užival je pri njih popolno zaupanje. govorita se in skleneta, se v ta namen enkrat malo dobrim Jakatom pomeniti. Ob ugodnem trenutku pova z Gospodarju spodrasli so domači otroci in tujih poslov več potreboval ni. Kot posel prislužil si bil Jaka precej veliko gotovega denarja svoji službi pri blagoslo vadil se je vseh kmetskih del tako, da se v tem obziru prav nobenega ni vstrašil. Bivši Jakov gospodar imel je poleg svojega do- Prva leta so jima pretekle v popolni zadovoljuosti movanja tudi še posebno bajto za gostače. H tej bajti in pravi sreči. Obdajalo jih je uže troje ljubeznjivih in bita ga k sebi in mu naravnost razodeneta svoj namen. Jaka je pri tem sicer nekoliko zarudel, a ugovarjal ni; nasprotno se je te nepričakovane prilike še v svojem srcu veselil. Še ta dan bilo je vse dogovorjeno in v teku meseca dni bilo je vse v redu in dognano. Jaka in Marijana obhajala sta svojo poroko v pravem strahu božjem. Pošteni Zaleščaui voščili so jima k novemu težavnemu stanu srečno prihodnjost iu božjega. pravo rados imela sta nad njimi spadalo je tudi par njiv, en travnik, kar je dotični gostač čvrstih otročičev; pravu rauust ___ ___ obveloval in vžival. Bajta bila je ravno prazna in Jaka Nežica in Janezek hodila sta uže v domačo šolo; uzoruo gostača« sta se obnašala in učila se vedno prednostno. Mali Pavlek ponudi se svojemu bivšemu gospodarju za Gospodar bil je te ponudbe vesel tem bolj, ker je tako igral se je pa še brezskrbno doma z muciko in pe- pridni Jaka tudi v prihodnje tako rekoč pri njem sičkom. Do tukaj bilo je pri Boštjanovih vedno še vse ostal. Zemljišče, kar ga je v zakupu imel, obdeloval je dobro. Jaka kaj skrbno iu pridno; ko je bil se svojim delom Pa kakor uže marsikatero popred pošteno in je Jaka sam ni vedel kedaj blago bitje Zaleško, zapadel in kako v žrtvo Plahtačevemu tekočemu vragu »šnopsu u gotov, dninaril je drugim. Ker je bil vesten, priden in točen delavec, ga je vsakdo rad jemal na delo. Jaka bil je posebno vesele narave; strastij ni poznal nobenih; Privadil se je te žgeče pijače tako, da mu brez bil je vedno trezen, zato pa tudi čvrst in zdrav, da malo obstati ni bilo. Domača dela in blago družinico zanemarjal nje kdo tako; pošteno delo mu je bilo v največjo zabavo Bil je prav priljubljen pri vseh zaleških prebivalcih. Poštenega dela, dobrega zaslužka in zadostne hrane mu je slednjič popolno Prej krotak, postal je po šnopsu pravi divjak. Dobra žena Marijana in njegovi trije otro čiči čutili so pogostoma težko pest njegovo; večkrat 3*9 padala je pa tudi trda palica po njih, kamor je ravno izreka zahvala zadela. Uboga žena zdihovala je prav pogostoma se svo- veličanstva. za jimi otročiči k Bogu, da jim očeta vošila izražena povodom godu meritoričui razpravi poroča poslanec zopet na pravo Klun o ustanovitvi duhovnije v prisilni delalnici z letno pot spreobrnil Večkrat je zgubljeni Jaka nad njo za- režal: „Tercijalka, stoči! ne ti in ne Bog me od šnopsa plačo 800 gld. in prostem stanovanjem in se predlog finančnega odseka^ bistveno soglasen z dotičnem pred- več ne spravite Bog je pa vendar prošnjo logam deželnega odbora, sprejme uslišal, to da za Jaka žalostno. Jaka spravi se zopet Plehtaču, kjer za stavo skoz cela dva dni nepretrgano odseka o več Dalje poroča poslanec Murnik v imeuu finančnega srka kratkega. Žena si ni upala ponj poslati, še manj pa sama iti. Bila je ravno za par ur po gotovih opravkih z doma. Jaka pri Plahtaču ni imel več s čim plačevati; vrgli so ga pod kap. Skobaca se na noge in švedra godrnjaje domov. Doma razsaja nekoliko časa po sobi, ker nikogar ne najde (otroci b li so se namreč poskrili), preobrne in razmeče po izbi vse navskriž. in v sredi prošnjah za podpore; enako poroča poslanec Detela o drugih, večinoma cestuih prošnjah, za podpore. Dr. Papež pa poroča v imenu upravnega od- seka o prošnji občine Vinica, noplje namakati v reki Kolpi. da se dopuščalo ko Poročevalec prečita pismo v riborejskih stvareh prof. Frankenta v katerem odločno trdi kako zelo sobe zvrne se od mrtvuda zadet mrtev na tla. Ko je vsled tega ropot po izbi vtihnil, upali so se otroci še škodljivo je namakanje konopelj za ribo in rakorejo, konečno pa vendar tudi glede na veliko gospodarsko važnost pridelavanja domačega platna priporoča, da se le na dan. Se strahom odpre Janezek sobna vrata. vidi, da oče sredi sobe na tleh leži, misli si n 80 u Gre po soseda, da bi jih spravil na posteljo. Ko Pijani Med sprejme predlog j kateri vladi priporoča, da naj se tem prišla bila je tudi Marijana domov. Jaka bil je sicer po truplu še gorak, a življenja ni bilo več v njem. ust njegovih bilo je polno s krvijo namešanih zadnji znak boja se smrtjo. Preje tako uzorni Jaka, dober gospodar in skrbni Okolu pen družinski oče, postal je na tako britki in žalostni način strašna žrtva ostudnomu „šnopsu". Gotovo zadosta žalostno otročite! zanj, za njegovo ženo in za vboge njegove skuša to vprašanje ušiti, tako da se v soglasje spravi domača obrt izdelavanja platna v Beli Kranji, z gotovo tudi ozira vrednem pospešavanjem ribo-in rakoreje. Včerašna 10. seja deželnega zbora ni bila zanimiva, vender pa prišlo v razpravo več pomenljivih reči. Med naznanili omeniti je, da je vsled dopisa c. kr. deželnega predsedništva Nj. veličanstvo vzelo na znanje zadnje deželno zborske razprave minule zime. Dalje oddalo se je finančnemu odseku v obravnavo in poročanje poročilo deželnega odbora glede deželnega doneska za Dolensko železnico. tem deželni odbor (Dalje prihodnjič). predlaga, da še v ta namen pogojno obljubi deželne podpore 500.000 gld. Poročilo je tudi glede gospodarskega pomena in rentabilitete jako zanimivo. te železniške proge deželnih zborov. Obširno in temeljito bilo je poročanje o ročile deželnega odbora o občilih. 6 po Deželni zbor kranjski. Kmetijski družbi kranjski privolilo se je v pov- zdigo kmetijstva 3000 > potem pa se je rešilo ve- Deželni zbor Kranjski imel je minulo soboto dne činoma ugodno še več prošenj med njimi one občine 6. oktobra svoje sejo 5 včeraj pa 10. sejo Šturija in pa Vrhpolje, pritrdilo se je tudi predlogu > predzadnji seji razdelilo se je poročilo deželnega odbora o zopetni zgradbi deželnega gledališča v Ljubljani. Poročilo stoji načeloma na stališči vlanskih sklepov deželnega zbora namreč: dežela obdrži zgradbo v svojih rokah, ker je vlada dokonečno prepovedala graditi gledališče na starem stavišči, sprejme se ponudba mestnega zastopa z denarno podporo 15.000 gld. in pa stavišče na travniku da se opuščena cesta v Ključih z Idrije proti Črnem Vrhu, uvrsti med okrajne ceste. Prihodnja seja je jutri dne 11. oktobra z sledečim dnevnim redom: . Branje zapisnika X. deželno-zborske seje 9. okt. 1888. . Naznanila deželno-zborskega predsedstva. deželnega 5 takoj na desni začetkom Latermanovega drevoreda. Staro stavišče ima se takoj po dražbi prodati in do začetka zgradbe denar plodonosno naložiti. Last- | _0 W ' ; .0, rn , i* t | S nikom lož izplačajo se zavarovalnine proti navadnemu Priloga 60. Poročilo zakonu, s katerim se prenareja 13. junija 1882. L, dež. zak. št. 25 odbora z načrtom o. zaKona > potrdilu. V obče presledava menenje, da se bode zgradba gledališča posrečila, ne da bi bilo treba segati po de- deželni mu je ravnokar došel želni podpori. Po pričeti seji naznanja predsednik baron Winkler, gospod da dne 1886., ob odkupu posestev se držečih novčnih in prirodninskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. Ustno poročilo finančnega odseka o zvršitvi sklepov 9 zadevajočih konvertovanje kranjskega zemljiško-od- veznega zaklada v novo deželno posojilo (k pril. 49.) odseka o proračunu de- telegram gospoda ministerskega predsednika, v katerem se po Najvišjem naročilu deželnemu zboru Kranjskemu Ustno poročilo finančnega želnega posojilnega zaklada za 1889. Ustno poročilo finančnega odseka pril. 44.) o računskem 330 sklepu zemljiško- odveznega zaklada za 1887. prilogi 19.) ginjena srca so večinoma uspeh dobrega govora, da naj bode govor otrokom primeren, Seve, živ, razumljiv in Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu naj obravnava primerno snov. zemljiško-odveznega zaklada za leto 1887. in o raz kazu skupne imovine koncem 1887. pril. 44) Sedaj se pa ozrimo na drugi del, namrač: na lju 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnjah žu bežen do domovine. Učitelj ima ravno te pripomočke j panstev \ Gorjah in Breznici glede podpore za uravnavo Savskih bregov med Bregom in Zaspim. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Velike Poljane zavolj podpore za napravo vodotoka. kakor pri vzbujanji in gojenji ljubezni do vladarja. Na čelu stoji zemljepis. Otroci morajo vedeti, kakošna je naša domovina, oziroma na velikost, plodovitost, na industrijo, prebivalce itd. Ako otroci domovine ne poznajo j J° tudi ljubili ne bodo. Posebno pa je treba, da se 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno- vadijo in dobro znajo materni jezik. Ako se učitelj po cestnega odbora Novomeškega cestne potrebščine. zavolj podpore za trudi > da otroke dobro nauči slovenščine, ako jih pre 11 priča o lepoti domačega jezika, o njegovi ravnoprav-Ustno poročilo upravnega odseka glede dovoljenja nosti z druzimi jezici, morda v poznejših letih ne bode doklad za okrajne ceste prilogi 53.) srečeval tu in tam mladeniča ali moža, kateri se sra muje, da je slovenske matere sin. Slednjič je pa še omeniti, da vse navedene pri šolske stvari Kako more šola otrocih buditi m gojiti pomočke, kakor sploh vse delovanje učenikovo naj se bazira na moralo. Podlaga vsega delovanja učiteljevega naj bode morala. To se pravi, da naj se podučevanje v šoli bazira in nazaj napeljuje na pravila verouka. Ve- rouk naj bode tedaj učitelju izdaten pripomoček pri čustvo domoljubja in nagnenje do vladarja s (Konec.) Posebno dober pripomoček pa je petje in memori ranje; zadnje naj se izbera iz kratkih pesmic ali iz kratkih berilnih vaj, ki hvalijo slavnega * mogočnega 9 in vladarja, njegovo rodovino ali njegove prednike, ali pa milo našo širjo in ožjo domovino. Vsakdo je uže poskusil, kako globoko v srce seže lepa pesem, naj si jo kedo poje ali pa deklamuje; njeni utis je večkrat neizbrisljiv. Hvala našim vrlim pesnikom! takih pesmic se nam ne manjka. Nad vsemi pa stoji v prvi vrsti „Cesarska pe- vzgoji šolske mladine, kajti brez verouka bi bila šolska mladina podobna čredi brez pastirja. Verouk je otrokom komentar ali vodilo za celo življenje in on najpred blaži človeško srce. Vidimo tedaj da imajo učitelji verouka izdaten upliv na mladino, da naj hodita učitelj verouka in učitelj posvetnih predmetov vedno lepo složno, roka v roko. Taka šola bode gotovo izobražila dobre narodnjake, kateri spoštujejo vladarja, narod in domovino. zadnje pa še omenim, da mora učitelj sam Na tudi one občutke imeti, katere hoče v otroških srcih f in potem sledi vrsta drugih, ki so jako prilične otrocih prvotne nežne občutne do očetnjave vz- sem pri bujati. Veliko je prilik, naučene pesmice uporabiti; kajti tu in tam se kaže prilika otrokom, kako veselico napraviti. V prvi vrsti se praznuje rojstveni dan našega pre- vzbujati in gojiti. Bodi tedaj sam narodnjak, ljubi vladarja, bodi mu zvest, ljubi matrni jezik, čislaj narod in domovino in ne bode ti srce drugače velevalo, kakor iz otrok to vzgojiti, kar si sam Ne amuj se slovenščine in tudi tvoji učenci se ne bodo sramovali saj le vsakemu znano, kaj premore dober, spodbude svitlega cesarja Franca Josipa 9 ravno tako tudi god Njihnih Veličanstev. Pa še druge slavnosti se obhajajo, kakor letos slavnost 401etuega vladanja konec šolskega leta itd. Pri tej priliki naj bi se šolska mladina obda- ljani dne 17. julija t. 1. gospod učitelj rovala z knjižico „Naš cesar." Da se pri takih prilikah a izgled. sklepu pa vskliknem iz srca: Živi cesar! Živela domovina! (Govoril pri okrajni učiteljski konferenci v Ljub Marn). srca nežnih otrok apolnujejo z blagimi občutki 9 ni treba dvomiti; in da so občutki skoraj za celo živ ljenje stalni, je tudi gotovo. Saj se tudi mi radi spo- slavnosti iz otroških let in gotovo se ob minjamo takih takih trenotkih tudi z ljubeznijo spominjamo očeta naše Železnikov Naši dopisi. okt. (Obhajanje 40letnice Njegovega skupne domovine. Toraj naj učitelj take Leto 1888 nikdar ne puste nevporabljene, temveč močjo prizadeva take dni 9 naj kolikor mogoče priložnosti Ct apost. Veličanstva Franc Jožefa se z vso ostalo bo brezdvomno v zgodovini vseh avstrijskih na 9 slovesno časi obhajati. rodov dotlej, dokler se bodo šteli pod častnim naslovom: „Cesarja Franc Jožefa zaznamovano slav Tu in tam je prilika, da ima učitelj otroškej sta- nostno leto. In da bode zlasti naš slovenski narod rosti primeren govor, in to naj stori pri zgoraj omenjenih temu častnemu naslovu mnogo pripomogel, mislimo, da slavnostih. Vsakdo ve, kaj zamore govor! Solzne oči in mu tega oporekati ne bodo mogli tudi njegovi največji 331 sovražniki. Kdor tega ne verjame, le naj vzame v roke Po odpeti prvi kitici cesarske hymne se vzdigne razne slovenske časnike, v katerih je za brati neprestano sprevod na obhod po tergu; spredaj vrteča se zvezda * popisov, kako posamezna mesta, trgi, občine, za njo godba, dalje zgoraj navedena šolska mladina, zadei dovolj društva itd. obhajajo cesarske slavnosti. Tudi naša občina ljudstva pa vkljub deževnega naliva spredaj in v tem ni hotla in mogla zaostati. Že v odborovej seji od 13. julija je bilo sklenjeno, naj se cesarska slavnost toliko, da se je vse terlo. Sprevod šel je po kantonski cesti . pod derčam", okrenil na grivi čez most v pri nas vrši 4. okt. kot v Ime-dan presvitlega Cesarja Spodnje Železnike, ter šel pred hišo blagorodnega gosp. in Vladarja Franc Jožefa seji 24. septembra pa je Leop. Globočnika, kjer je godba zopet igrala cesarsko bilo v tej zadevi izrečeno; da ker so razmere našega hymno in koračnico Radeckijevo. Odtod šel je sprevod kraja in občine zelo žalostne zarad polnega propada naprej pred brilantno z transparenti in lampioni raz- železne obrtnije, in so glavni zaslužki skor popolnoma vitljeno, z zastavami in venci krasno okinčano odpadli, toraj tudi pri nas vkljub resnično naj boljše hišo blagorodnega gospoda Janeza Globočnika. Med tem, ko volje ne moremo cesarske slavnosti tako sijajno obhajati, je godba ondi igrala več točk. zažigal se je rudeči in kakor bi jo v resnici radi. Sklenil pa je občinski odbor, zeleni bengalični ogenj v toliki obilnosti, v tako sijajni naj se povabijo hišni posestniki, in sploh vsi stanovniki luči in tako dolgo, kakor se enako le redkokdaj vidi. in občani po javnem oklicu v nedeljo 30. sept., da naj Ljudstvo je kar strmelo o tolikej lepoti. Ne moremo vsak stori v tej zadevi, kar zamore po naj boljši volji si kaj ? in damo čast komur čast, ako rečemo, da, in moči. Na predvečer godu Njegovega Veličanstva pre- kakor se je blagorodni gosp. Jan. Globočnik pred dvema posestniki svoje hiše raz- letoma o prihodu mig. knezo škofa skazal po izgledni svitlega Cesarja naj 1 • v • hišni svetlijo zgodi naj se to okol zvečerne ure; pravi olepšavi svoje hiše verlega katolika, tako se je tudi čas se bo z streljanjem naznanil. Kaka druga večerna sinoči po ravno opisani osvitljavi svoje hiše poterdil zabava je puščena vsakemu na prosto voljo praznik kot lojalnega domorodeca in zvesto-vdanega deržavljana. Frančiška Seraf., t. j. 4. okt. zjutraj pri da zvo (Konec prihodnjič.) nenju naj se zopet strelja; č. g. župnik naj se do časa naprosijo > na j blagovolijo opraviti ob povoljaem slovesno sveto mašo za časno in večno srečo času pre- Iz Ljubljane Deželni zbor Kranjski ima svitlega Cesarja in Vladarja Franc Jožefa I. da bili obvarovani vseh dušnih in telesnih nesreč, in da bi jim Bog podelil še dolgo, zdravo in srečno živ- ta teden očividno zopet tri seje in se gradivo razprav nagiba koncu, toda v razpravo pridejo proti koncu naj bolj važni predmeti in tako tudi v tem zasedanji preostaja rešiti deželni zaklad, cestna postava, dolenska Ijenje ? enkrat pa smrt pravičnih. Pred sv. mašo se železnica in morebiti tudi še postavo o povzdigi živi snide obč. odbor v spodni šolski sobi, šolska mladina noreje. Gotovo je, da bode opozicija porabila priliko 5 pa v učni dvorani, in gredo vsi vskupno v cerkev sv. da bode skoz okno kričala v namen agitacije za pri masi med Katero naj se tudi strelja. Vsi dotični stroški hodnje leto. Nadejati pa se smemo, da na resna oči- se imajo poravnati iz občinske blagajne. tanja deželnozborska večina ne bode dolžna ostala od To je bil naš skromni program, v dan 30. sept. govora, da se pa tudi po nikakoršnih napadih ne bode po glavni božji službi javno oklican; patrijotični nav- dala spraviti s tira hladnokrvnosti in dostojnosti. dušenosti in požrtovalnosti nekaterih naših občanov pa Vabilo na LXXXI. odborovo skupščino n Ma- se je bilo zahvaliti, da se je cesarska slavnost vršila tiče Slovenske41 v sredo 17. oktobra 1888. ob o. uri tako lepo, Kakor njej enake naš trg še ni včakal; popoludne v društveni hiši na Kongresnem trgu št 7 škoda gajal. ? da je silni deževni naliv izpeljavi na moč na- Dnevni red: Vendar ona ni bila z tem kratkomalo overana; marveč so že zadnje trenutke nanesle okolščine, da se je prvotni zgor omenjeni program celo razširil, obeščenjem zastav kmal včeraj popoldan pričelo tudi nakitjeuje hiš z svetlovidi (transpareuti). raz- se Okol 4. ure na večer pričnejo možnarji mogočno grometi v Snegovniku", kakor da bi bili klicali na glas: luči na okna! In zdajci se je tako zgodilo. Gromeče streljanje se je že dolgo nadaljevalo, vmes pa nič manj ni od- v Poterjenje zapisnikov o XXIII. rednem velikem zboru in o LXXX odborovi seji. Naznanila predsedništva. Poročilo književnega odseka. Poročilo gospodarskega odseka. Ukrepi glede 40letnice Nj. Veličanstva. Poročilo tajnikovo. Druge posameznosti. Ljubljani oktobra 1888. meval tudi v oblakih votlo doneči grom. Vkljub hudemu nalivu pride okol l/28. ure godba na avni trg, igra pred farovžem cesarsko hymno in nekaj druzih muzičnih točk. Med tem se privrsti iz šolskega poslopja šolska Predsednik: Josip Mar n. Cesarska svečanost v Kranji bila je vkljub najneugodnejšega vremene lepa in sijajna, odpasti pa so mladina, pred njo velika, sukajoča, v narodnih barvah morale one točke sporeda ki so bile namenjene na trausparentno razsvitljena zvezda; 20 otrok, dečkov in prostem. Veselica v Čitalnici bila je krasna in živahna. deklic nosilo je na drogih svetilnice 5 steklene in trans- enako tudi cerkvena slavnost, pri kateri je maševal in parentno-papirnate, drugi nosili so narodne zastavice. govor imel državni poslanec kanonik Klun. Pri ban 332 ketu pa, katerega se je vdeležilo 60 deležnikov govo- vsem posebno Rusom sovražno stališče, gotovo drugače ril je Šavnik edino napitnico na cesarja navdušeno župan c. kr okrajni glavar Merk je po napitnici samo toliko spregovoril, da je naznanil gostom da kot grof Kalnoky in grof Taaffe Ako si toraj nemški cesar prizadeva mir vtrditi in Avstrijsko-Ruske razmere zboljšati. tedaj je naravno bode o lepi domoljubni svečanosti obširneje poročal na da bolj obdelava one kroge, ki so njegovim višje mesto. Mesto bilo je s krasnimi zastavami bogato bolj protivni tega stališča se tudi po vsem namenom lahko okinčano, akoravno je v soboto in nedeljo dež lil, kakor razumeva, da je za čas, ko sta cesarja se podala iz škafov. na lov na Štajersko, grof Herbert Bismark šel na Ogersko Vreme bilo je minuli teden stanovitno deževno, in tam posvoje vplival na Ogersko kroge. Odlikovanja pa vsi najvišji naši politiški da bi se s tem omogočil povsod nastajajo povodnji, izrekoma je Sava narastla so sprejeli od nemškega cesarja silovito, ljubljansko močvirje popolnoma pol vodo. krogi, oni morebiti višja za to Gradašica teče na več krajih čez cesto in ovira promet, večji vpliv na nje samo z Račenske doline poroča se, da že po sedaj do Obrtna in sadna jubilejska razstava se sedaj zelo vršenih delih povodnji ni. Soditi je da ves mesec ostane obiskujete. V sadni razstavi je kranjska dežela prav deževen in da bode teško spravljati jesenske pridelke, častno zastopana, prav tako pa tudi Štajerska, Goriška, Po višje ležečih krajih je zadnje dni že snežilo, tako Dalmatinska in Češka __« 1 • • 1______* 1 r AA^ ^ A W> /-v n pr v Lescah 5 kjer komaj 1500 nadmorske Kranjski deželni odbor poslal na Dunaj pred višine Družba sv. Cirila in Metoda ustanovila je v Cel j i deljek otročji šolski vrt, ki je bil utvorjen minuli pone Bog daj dober vspeh Dežela Kranjska kupila je vsled pooblastila sedništvu sadne razstave tri velike štirijaške cekine po 4 c « vrednosti, vsakega za jednega razstavljalca s Kranjske. Nemška. ekspeditu lista deželnega zbor tikoma za Bežjem gradom 7 lL oralov veliko njivo, kjer se bode za sedaj zgradila bolnica za nalezljive bolezni. schau" zaplenil se je v ponedeljek tega lista, v katerem je bil tiskan „Deutsche Rund-oktoberski sošitek znani posnetek iz dnevniku pokojnega nemškega cesarja Friderika. Francoska Kolikor bolj se bliža čas zbo Novičar iz domačih in tujih dežel. ravanja parlamentarnega zastopstva, toliko živahnejše je gibanje političnih strank, in viditi je, da se pripravljajo za to zimo za odločilno bitko med strankami, katere branijo sedaj 18 let staro republiko in onimi, gla praznike Dunaja. mesto Dunaj Minuli teden praznovalo je naše katere ii nasprotujejo želeče samovlado: kraljestvo izrekoma cesarski dvor veličastne kateri ostanejo gotovo zgodovinsko pomenlj Sedajna vlada pripravlja predlog o premembi nemški cesar Viljem prišel je prvič kot cesar obiskat Srčno je bil visok gost sprejet na Du- naše naj i cesarja. dvorske veselice, koncerti, ogledavanja vojakov in ustave langer-ja in da bi se s tem preprečalo podkopavanje Bou njegovih pristašev, toda že pri prvih raz govorib kaže se, da bode razgovor prenaredbi ustave naj 1, --------- monumentalnih stavb, vrstile so se v sporedu Najpo menljivejše središče slavnosti bil je veliki obed pri cesarju, katerega so se udeležili unajni gostje in pa dostojanstveniki domači, vsega skupaj 150 oseb. Pri tem obedu c škemu razdvojil republikansko vlado samo m po krizah zna to postati grob republike. nekaterih apil je naš cesar svojemu visokemu gostu nem- prisrčno-prijaznimi besedami, besedami odzdravil je nemški Žitna cena cesarju s tako v Ljubljani 22. septembra 1888. in prav s tako gorkimi Hektoliter: pšenice domače 6 gold 95 kr banaške cesar > da si ni moč misliti bolj srčnih pozdravov gold. 32 kr turšice 5 gold. 70 kr soršice 5 gold Dalj bilo občevanje cesarjevo z našimi držav- 75 kr V • rzi 5 gold. 30 kr ječmena 3 gold. 10 kr niki izrekoma z grofom Kalnoky-jem in pa ministrom ovsa 4 gold kr ajde 5 gold. 60 kr ovsa 2 gold tako živahno, da se sme sklepati na nepo- 44 kr Tisza-tom, sredno zanimanje nemškega cesarja za pereče politiške vprašanja. ministrom Tisza-tom Krompi 2 gold 05 kr. 100 kilogramov Iz tega, da je nemški cesar mnogo občil z , a manj z grofom Taffejem, hoteli V Kranji 24. septembra. Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr Rrž 4 gold. 55 kr so nasprotni časniki sklepati, da se je omajalo stališče Oves 2 gold. 60 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen Taaffejevo, pa zdi se nam, da za tak sklep ni nikakorš- i gold. 22 kr nega povoda Naj bolj pereče politično vprašanje je i gold. 60 kr Ajda 4 gold. 22 kr Seno 2 gold. kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr sedaj gotovo Bolgarsko, pri tem zavzimajo madjari po 44 kr. Odgovorni vrednik Gustav Pire Tisk in založba J. Blaznikovi nasledniki