Spedfadone ln ftbbomnionto
Leto XXII., št. 17
L]ubl]aaa, četrtek a. januarja 194*XX
Cena cent. 70
UpravruStve; Ljubljana, Pucdnljeva ulica 9 — Telefon dt 51-22, 31-23. 81-24
joseratm oddelek: Ljubljana, Pucdnl-Jeva ulica 6 — Telefon 31-25, 31-2«
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska eesta 3t_ 42
Računi pri poŠt tek. zavodu: LJubljana 3t. 17.748
izključno roPSTVO za oglase lz Kr. Italije tn inozemstva ima
Unione PubbUritš Italiana S. A.
HITano
i«haj» vsak dan rasen ponedeljka Naročnina znata mesečno L 12.— za inozemstvo pa L 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccuujeva uuca stev 6. telefon 31-22. 31-23. 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONAR1A BSCLUSIVA per la pubbllcita dl provenlenza italiana ed estera:
(Jnione Pubblicitž Italiana S. A-Milano
Topniški boli v Cirenaik;
Uspešni letalski napadi na sovražnikove motorizirane
kolone
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil dne 21. januarja naslednje 598. vojno poročilo:
Na cirenajškem bojišču omejeno topniško delovanje.
Sovražne motorizirane in oklopne kolone, ki so se živahno premikale v zaledju, as uspešno napadli letalski oddelki, ki so s dobrim uspehom bombardirali pristaniške naprave v Derni in Tobruku ter zaigrali trgovski parnik v luki.
J V ponovnih akcijah proti Malti so nemška letala odvrgla bombe srednjega in težkega kalibra na važne vojaške cilje. Ladja srednje tonaže je bila zadeta pred luko v La Valetti. V zraku je bil sestreljen 1 »Hurricane« in 1 »Gladiator«.
Angleška letala so v nočj na 20. t. m. priletela nad pokrajino Eleusi v Grčiji, kjer so z zažigalnimi lističi povzročila le nekaj škode na civilnih poslopjih.
Uspel protinapad
©b gornjem Doncu
V srednjem in severnem odseku bojišča nadaljnje borbe
Velik plen v Feodosiji
Iz Hitlerjevega glavnega stana. 21. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na doneškem bojišču je prišlo tudi včeraj do srditih bojev. Sovražne sile, ki so ob gornjem teku reke prodrle med nemške črte, so bUe pri protinapadu vržene nazaj. Na sovjetski strani je bilo pri tem 1100 ljudi ubitih, nekaj 100 pa ujetih. Zaplenjenih je bilo 19 topov in 30 strojnic.
Tudi v srednjem in severnem odseku bojišča je sovražnik nadaljeval svoje napade. V obrambnih bojih in uspelih protinapadih so bile sovražniku prizadete znova hude Izgube in materialna škoda.
V	bitki pri Feodosiji se je medtem število ujetnikov dvignilo na 10.650 ljudi, plen pa je narasel na 85 oklopnih vozov in 175 topov. V ožini pri Kerčn so letalske sile z Bomhami poškodovale veejo sovražno tovorno ladjo, na vsej vzhodni fronti pa so uspešno posegale v obrambne boje.
Na Ledenem morju je nemška podmornica potopila 1 rašilec in 1 parnik, ki sta plula v močno zaščitenem sovražnem konvoju. Drugi mš?leo in 2 pamika so bili s torpedi poškodovani.
Bojna letala, ki so bila na izvidniških poletih nad morjem okrog Anglije, so z bombami zadela pristaniške naprave in veliko idustrijsko tovarno ob vzhodni obali Angli je, kakor tudi neko radijsko oddajno postajo v južnovzhodni Angliji.
V	severni Afriki neznatno topniško delovanje na obeh straneh. Britanske čete, ki so bile na pohodu po obalni cesti, in ladjo ob severni afriški obali so bile bombardirane z dobrim učinkom.
l etala so podnevi ln ponoči uspešno napadala v a leno in nntansKa lerausca na otoku Malti.
V	pretekli noči so neznatne sile sovražnega letalstva bombardirale obalno ozemlje v sevemozapadni Nemčiji. Nekaj hiš je bilo poškodovanih, štirje britanski bombniki so bili sestreljeni. Pri tem je dosegel naaporocnik KacKer svojo a., iu. tn li. nočno lovsko zmago.
Letalski napadi na Helsinki
Helsinki, 21. jan. s. Uradno poročilo o včerajšnjem sovjetskem napadu na Helsinki ugotavlja, da je bilo v ju ž noža,pad nem dolu mesta ranjenih 5 oseb, 1 pa je bila mrtva. Gmotna škoda ni velika, ker so sovjetski letalci odvrgli le kakih deset bomb manjšega kalibra.
Snoči med 19.30 in 20.30 so sovjetski 'e-talci vnovič napadli mesto Protiletalsko topništvo je stopilo takoj v akcijo.
Živahno delovanje
nemškega letalstva
Berlin, 21. jan. d. Kakor je bilo snoči objavljeno s pristojne nemške vojaške strani, so v ponedeljek ves dan močni odlelki nemškega letalstva učinkovito podpirali operacije čet na kopnem v vseh odsekih vzhodnega bojišča. Na Krimu so nemška letala hudo bombardirala sovjetske poljske postojanke in baterije protiletalskega topništva. Pri teh napadih so uspešno sodelovali bombniki in strmoglavna letala. Neprestano so bile napadane tudi umikajoče se sovražnikove čete na tem področju. V napadu na neko sovjetsko letališče je bilo več sovražnih letal uničenih. Skladišča goriva so bila zažgana od direktnih bombnih za letkov.
Na področju ob Doncu so nemška letala bombardirala prometne zveze v sovražnikovem zaledju ter železniške postaje, na katerih so se pravkar ukrcavale sovjetske čete. Vlaki so bili napadeni z uničujočim uč nkom. Bombe so uničile tudi nad 70 tovornih avtomobilov.
Najbolj aktivno je bilo nemško letalstvo v centralnem odseku, posebno jugozapadno in severozapadno od Moskve in na boj:šču na Valdajskem gričevju. V vseh teh odsekih so nemški bombniki in strmoglavci brez prestanka napadali sovražnikove čete in postojanke. Sovražnik je imel pri vseh teh napadih silovite izgube.
Junaški odpor italijanskih čet na vzhodu
Z vzhodne fronte, 21 jan. s. Sovjetske sile, ki so skušale napasti postojanke italijanskega ekspedicijskega zbora v Rusiji, so znova naletele na neomajen odpor, spričo kateregp se je sovražnikov elan kmalu zmanjšal. Pri vsakem napadu je bil sovražnik odbit nazaj na svoje izhodiščne postojanke in hkratu so mu bile prizadete krvave izgube. V zadnjem času je bilo glavno bre-
me na 63. legiji Črnih srajc, ki so se sijajno izkazale že v božični bitki ob strani brze divizije »Duce d'Aosta«, te dni pa je legija pokazala svoje sposobnosti v polni meri. Imela je nalogo braniti odsek posebnega pomena in jo je izpolnila z velikim junaštvom in o J ločno voljo, čeprav so bili napadalci v premoči in so bile težave zaradi snega in mraza zelo velike, ji je vendar gladko uspelo odbiti vse sovražne napade.
Odlikovanje italijanskega letalskega generala
Z operacijskega področja, 21. jan. s. Poveljniku letalske eskadrilje letalskemu generalu Marcheseju, ki je učinkovito posegel v vojaške operacije v Libiji, je nemški državni poglavar podelil nemški železni križec.
Nemška ofenzivnost na Krimu
Monakovo, 21. jan. s. Tukajšnji tisk smatra ponovno zasedbo Feodosije za dokaz nespremenjenega ofenzivnega značaja nemških operacij v Rusiji, če je res, pravijo »Munchner Neuste Nachrichten«, da sta reorganizacija fronte za zimske operacije in zmanjšani nemški pritisk sovjetski vojski omdgočila večjo svobodo akcije, je vendarle resnično, da se položaj na fronti za Nemce ne more smatrati zgolj za izključno obrambno borbo, čeprav je bila v nekaterih okoliščinah Rusom dana možnost, da dosežejo kak uspeh. Ko so Rusi zasedli Feo-dosijo, je sovražna propaganda ta njihov uspeh izrabila do skrajnosti. Ponovna zasedba Feodosije pa dokazuje, kako kratkotrajni »o lahko taki sovražni uspehi. Jasno je, da bi bila morala Feodosija služiti za izhodišče obsežnih operacij ne samo na Krimu, marveč na vsem Jesnem boku nemških s~i na južnem bojišču. Ponovna zasedba
mesta je v tem odseku prekrižala bolj-ševiške načrte. Nemške ter zavezniške sile so dokazale, da v primeru potrebe lahko naglo in kljub vsem težavam, ki jim jih povzročata sovražnik in narava, preidejo iz obrambe v napad.
Maršal Bock pri Hitlerju
Berlin, 21. jan. s. Hitler je sprejel v svojem glavnem stanu maršala Bocka, ki se vrača z dopusta Maršal Bock bo povzel poveljstvo v nekem odseku vzhodnega bojišča.
Finske izgube trgovskega brodovja
Helsinki, 21. jan. s. Po najnovejših podatkih znašajo izgube finskega trgovskega brodovja zaradi vojne 42 % celokupne tonaže Finska je izgubila 91 parnikov v skupni tonaži 315.000 ton.
Baltiško morje zamrznjeno
Helsinki, 21. jan. & Ker se je mraz nekako stabiliziral in je temperatura padla na 20 do 30 stopinj pod ničlo, je večji del Baltiškega morja zamrznil. Računajo, da bo zaradi tega ustavljen ves promet.
ANGLEŠKI UMIK PROTI SINGAPUBU
Angleška posadka na singapurskem otoku odrezana od Malajskega polotoka — Nov prodor japonskih čet proti jugu
Berlin, 21. jan. u. Japonske čete so zavzele glavno mesto johorskega sultanata Johore Bahru. Na razdaljo 1.200 m od sin-gapurskega otoka vihra sedaj japonska zastava. Japonci so takoj razdejali petrolej ski vod, po katerem je Singapur prejemal petrolej z Malajskega polotoka. Ob obali so razpostavili srednje težko topništvo. Angleži na singapurskem otoku so sedaj docela odrezani od Malajskega polotoka. Na dru^i strani pa Angleži še niso pognali v 7? a k mostu, ki veže otok s polotokom Japonski krogi sodijo, da je sedaj na singapurskem otoku nad milijon ljudi. Kljub prepovedi angleških oblasti je namreč pn-bežalo mnogo beguncev s polotoka na otok.
Japonci sedaj v vsej naglici popravljajo železniško progo na polotoku, ki so jo Angleži razdejali na več krajih, da bi tako čim prej lahko spravili pred Singapur tudi težko topništvo in druge vojne potrebščine za obleganje azijskega Gibraltarja. Japonci tudi že na novo urejajo nekaj letališč v južnem predelu Malajskega polotoka, ki so bili zadnje dni o priliki japonskih letalskih napadov hudo poškodovana.
Japonski bombniki neprestano napadajo singapurski otok. Posebno hudo sta bili tudi predvčerajšnjim tn včeraj bombardirani letališči Tengab in Kankunkang. Sin-gapurska radijska postaja je včeraj prenehala obratovati, bržkone je bila poškodovana.
Po vesteh, ki še niso bile potrjene, je eskadra angleškega bojnega brodovja. ki je imela svoje oporišče v Singapuru, že od-plula proti Javi.
Na polotoku se med tem nadaljuje ob-koljevanje in uničevanje 9. in 11. angleške divizije, sestavljenih po večini iz avstralskih čet pod vodstvom brigadnega generala Bennetta. Borbe se razvijajo na področju Segamata, kakšnih 70 km severno od Singapura. Angleške sile štejejo 15 do 20 tisoč mož, a so se že znatno zmanjšale, ker je več indijskih polkov prešlo na japonsko stran. Japonci prodirajo tam sedaj od juga proti severu, Angleži pa si skušajo izvoje-vati pot v smeri proti Singapuru. Nizozemska letala so sku*-ia Angležem dovaja* nekaj vojnih potrebščin, japonski lovci pa so tri transportna letala sestrelili.
Težavni položaj priznavajo tudi Angleži sami. Glavni stan v Singapuru je objavil, da so se Japonci uveljavili v dveh odsekih bojišča ob Muaru in okrog Seeamata. Na zapadu iim je celo uspelo vzdolž obale prodreti proti jugozaoadu, tako da so bile britanske čete prisiljene umakniti se. ne da bi bilp obkoljene. Po drugih vesteh anglosaškega vira je bil položaj na Malajskem polotoku že v ponedeljek zvečer prav posebno težaven. Avstralske čete so nadomestile indijske sile in vztrajajo, toda Japoncem se je posrečil nov nevaren prodor, tako da niso več daleč od Singapura. Japonske čete so le še nekaj tucatov kilometrov daleč od angleške trdnjave. V borbah so se pojavili tudi japonski padalci, ki so se spustili na tla v zaledju angleških sil. V vesti iz Londona pravi tudi agencija »United Press«, da je položaj v Singapuru dramatičen.
Iz Macaa pa je prispelo poročilo, da so se štirje veliki hidroavioni, ki so jih Angleži skrbno čuvali pred japonskimi letalskimi napadi, včeraj zjutraj dvignili s sin-gapurskega otoka in odleteli proti Bata-viji na Sumatri. Verjetno je, da so z njimi odpotovali vrhovni zastopniki vojaških in civilnih oblasti in da so odnesli s seboj dokumente in dragocenosti.
Angleži se umikajo
v vseh odsekih Sronte
Tokio, 21. jan. d. Po zadnjih vesteh z bojišč v Malaji, v kolikor so v torek ponoči dospele v Tokio, se morajo Indijske in avstralske čete še zmerom umikati, ako se nočejo izpostavljati nevarnosti, da bodo odrezane od svojih umikalnih komunikacij ter od otočne trdnjave Sinsrapura proti kateremu se japonsko prodiranje ne-| zadržno nadaljuje. Nasprotnikovo letalstvo
Vodja nemške delovne Sronte
o bojih na vzSiodm frtmti
Prišel bo primeren trenutek za napad in tedaj se bodo zrušile angleške in sovjetske iluzije
Berlin, 21. jan. u. Kar se tiče Stalinovih oboroženih sil, ki jih Angleži tako toplo in navdušeno poveličujejo, je zanimiv članek, ki ga je objavil vodja nemške delovne fronte Ley v nekem nemškem listu V njem pravi:.
»Rdeči diktator je naravnost obseden z blazno mislijo, da bo stri in zdrobil nemške čete, če bo gnal proti njim vedno nove valove mongolskih hord, toda tudi on je zmotil v svojih računih Kakor proti vsem drugim sovražnikom narodnega socializma, se fronta na bojišču m v notranjosti družita v silen steber, ki ga ni mogoče podreti niti sedaj niti kdaj pozneje. Naši pogumni vo;aki bodo znova, ko bo prišel primeren trenutek, prešli v napad in tedaj se bo zrušila krvtava Stalinova iluzija. Mongolske horde ne bodo samo pregnane nazaj proti vzhodu, marveč bodo unlčere. Vodja je sam osebno pograbil zastavo in sedaj jo dviga, kakor jo je v odločilnem času velike revolucionarne bitke, ki je Nemčiji vrnila edinost, svobodo in veličino. Ali ni morda res, da so lakonski komuni-
keji vrhovnega povelništva lepši in občudovanja vrednejši, kakor najlepše in naj-_ bolj občudovanja vredne fanfare zmage? Fronta trdno drži in bo držala. Nadaljujejo se in nadaljevale se bodo frekatonibe zadnjih batal-onov. ki jih bo v trenutku potrebe vedno več. Treba je le trdno vzdržati, kar se tudi godi. Hitler je dejal: Biti hočemo trdni kakor granit in izdržati hočemo kakor jeklo Mi ne bomo nikoli kapitulirali «
Primernega trenutka, na katerega mislil dr. Ley, res ne bo treba čakati. V ostalem s* je moral biti o tem na jasnem tudi Stalin, ki se nI zaman podvizal, da bi pomiril angleške prratelje v splošnem in Crippsa še posebei s tem. da je imenoval 6 novih armijskih generalov, ki poveljujejo, kakor pravi Moskva, »prav svežim silam, ki so v rezervi za pomladansko ofenzivo«, čudno pa 'e. da bol^SevlSka propaganda v trenutku, ko govori o sedanjih operacijah, še nadalje govori o povsem svežih silah, ki se ženejo sedaj v zimsko Ofenzivo.
je postalo zadnji čas sorazmerno zelo aktivno, sovražna letala skušajo ne samo napadati zaledja japonskih čet. marveč tudi motiti delovanje japonskega izvidniškega letalstva nad Singapurom. kakor tudi nad vsemi važnimi obalnimi točkami. Japonsko letalstvo je v borbi s sovražnikom ponovno sestrelilo večje število britanskih letal, največ tipa Martin in Buffalo. Pet letal je bilo sestreljenih nad bojiščem v državi Johore, štiri nadaljnja letala pa nad singa-purskim otokom. V letalski borbi nad Singapurom je nekaj sovražnikovih letal skušalo pobegniti preko malaške morske ožine. Govorice, po katerih naj bi se bile japonske čete že izkrcale na otoku Singapuru, so bile s pristojnega japonskega mesta snoči še demantirane.
Tokio, 21. jan. d. Dopisnik lista »Asahi« javlja z malajskega bojišča, da so japonske čete 20. januarja zasedle kraj Sega-mat. ki ga je branila 18 avstralska divizija Drugi japonski oddelki, ki prodirajo v južni smeri ob zapadni obali Malaje. so ponovno pridobili na terenu, dasi je področje. na katerem izvršujejo svoje operacije. pod topniškim ognjem sovražnikovih boinih ladij, ki križarijo v Malafk-' morskj ožini.
Boji v zraku
Tokio, 21. jan. s. Glavni stan je objavil, da so japonska lovska letala, ki so spremljala mornariške bombnike pri njihovem zadnjem velikem napadu na Singapur, v letalskih spopadih sestrelila nad koto Ti-gijem 15 sovražnih lovcev tipa Buffalo. Skupina 20 sovražnih lovcev je takrat poskusila napasti japonska letala. V letalskih spopadih sta bili sestreljeni tudi dve japonski letali. Pri bombardiranju Singapura so mornariški bombniki odvrgli veliko množino bomb na angleško pomorsko oporišče ob zapadni obali singapurskega otoka in na druge vojaške naprave. Nekaj skladišč bencina se je vnelo.
Bombardiranje Singapura
Sanghaj, 21. jan. d. Po vesteh iz Singapura, so davi mečne skupine japonskega letal Sva izvršile nov močan napad na britansko pomorsko oporišče Singapur
Angleži priznavajo resnost položaja
Sanghaj, 21. jan. d. Uradno poročMo glavnega stana vrhovnega poveljnika avstralskih
čet na Malaji generala Goruona Bennetta priznava, da jc po'oža: na Malajskem polotoku za britanfke čete zo'o resen. Nekaj oddelkov avstralskih čet je bilo poslanih v ojačenje brilan.skih oddelkov v odsek ob reki Muar. kjer so bile indijike čete prisiljene k um ku. Avstralska ojačenja so bila, kakor javlja nadalje navedeno poročilo, ponovno poslana na točke najmočnejšega japonskega pritiska in najbolj ogorčenih borb.
Japonski letalski napadi v Birmi
Tokio, 21. jan. s. Dve skupini japonskih letal sta v bližini Momlmeina v Birmi napadli zbirajoče se angleške sile. Kraj leži vzhodno cd Ranguna. Nastalo je veliko razdejanje med vojaškimi napravami in po vojašnicah, na železniški postaji in med parkirajoč mi motornimi vozili. Moulmein smatrajo za osrednjo točko prednjih angleških obrambnih postojank v Birmi. Mou'l-mein ima tudi velike pristaniške naprave. Angleži so tamn zbrali močne kontingente čet, ker ;e nastala bojazen, da bi Japonci začeli novo ofenzivo proti Birmi v smeri od jugovzhoda.
Boji na Filipinih
Lizbona, 21. jan. d. Iz Washingtona poročajo, da je bilo ameriško vojno ministrstvo objavilo poročilo o vojaškem položaju na Filipinih. V tem poročilu je rečeno, da so japonske oborožene sile ponovno ojačile svoj pritisk na ameriške postojanke na otoku Luzonu, predvsem na postojanke na polotoku Batangu. Ameriško poročilo naglaša, da je japonski pritisk posebno močan v centralnem delu polotoka.
Vojaško vežbanje civilistov v Bataviji
šanghaj, 21. jan. d. Po došlih vesteh vlada na vežbališčih okrog Batavije silna živahnost. Zjutraj ln popoldne se tamkaj vežba nizozemsko-indijska meščanska obramba, sestavljena iz civilistov. V kolikor so bili civilisti v službah, so dobili dopuste za vojaško izvežbanje. Strelišča, na katerih se vežba meščanska obramba, so po teh vesteh neprestano zasedena. Povsod se tudi vežbajo v obrambi proti padalcem. Poročila lz Batavije pravijo, da se mora vojaško vežbanje civilnega prebivalstva nadaljevati z vso energijo glede na vojno nevarnost, ki se zmerom bolj bliža vsem delom Nizozemske Vzhodne Indije.
Angleški teror v Birmi
Bangkok, 21. jan. s. Da bi se nadomestil dosedanji birmanski min. predsednik U. Saw. ki so ga angleške oblasti aretirale, da bi se ne mogel vrniti v Birmo, ker so se bale, da bi že sama njegova prisotnost lahko ojačlla birmanski nacionalistični po* kret. je guverner Birme poveril siru Baw-tunu mandat za sestavo nove vlade. Baw-tun spada med one ljudi, ki jih Angleži ra-
bijo, da zatro sleherni odpor narodov pod njihovo oblastjo. Ni dvoma, da bo Bawtun zvesto služil Angležem in takoj izpolnil vse naloge, ki mu jih bo poveril angleški guverner v borbi proti birmanskim nacionalistom.
Sanghaj. 21. jan. d. Iz Ranguna javljajo. da je sir Paw Tun sestavil novo birmansko vlado, kj bo nadomestila kabinet dr. U. Sawa. ki so ga v San Franciscu ameriške oblasti aretirale na britansko zahtevo
Berlin. 21. jan. s. »Deutsche politiseh dl-plomatische Korrespondenz« komentira aretacijo birmanskega min. predsednika Sa-w?.. ki mu Angleži očitajo, da je pripadal peti koloni in imel tesne stike s sovražnikom. ter pravi, da birmanski državnik ni storil ničesar drugega kakor, da je pred nekaj meseci krenil v London, kjer je skušal olajšati položaj Birme in zahtevati zanjo dominjonski statut. Birmanski narod ie bil dolga stoletja neodvisen, pred 60 leti pa je prišel pod anglešlto oblast. Anglija se ni polastila Birme, da bi priznala prebivalstvu kakršnokoli svobodo, marveč, da bi si 7. njo zgradi'a most na Kitajsko. Toia ni doletela er^ka usoda le zarsdi francoske konkurence. Korespondenca obeležuje nasilne metode, ki se iih Velika Britanija poslužuje, in ugotavlja, kako Velika Britanija kljub obupnemu položaju, v katerem s?e je znašel njen imperii v vzhodni A ziji. vztraja na svojem stališču, da narodi in dežele, ki so že stoletja pod njeno oblastjo, niso nič drugega kakor predmet eksploataciie v prilog plutokratskim interesom. Korespondenca navaja vrsto nasilnih dejanj Velike Britanije proti Iraku, Iranu in drugim deželam ter zaključuje, da Anglija na tak način ni storila nič drugega, kakor le podčrtala potrebo, da se ustvari novi red na vsem prostoru, ki je sedaj pod anglosaško oblastjo.
.
čangkafšlkovo «*-t?>sIanstvo v Ameriki
šanghaj, 21. jan. d. Iz čur.srkinga sv ie zvedelo v torek, da se je čangrkajškeva vlada odločila poleg svoie vojaške misije poslati v Washin~ton tudi posebno gospodarsko odposlanstvo, člani obeh deleeaclj so bili že imenovani in bodo v kratkem odpotovali v Zedinjene države.
0!fh©3	diglsmatov
iz Evrope
Lizbone. 21. iin. s. Tu so s« pričeli zbirati sever n oini eri "k i diplomati, ki za^nrščaio evrsw>c.ke države zaradi vojnega stanja med Zcdinjenimi držnvimi in državami o~-;. V Lizboni tudi v="tk čas pričakujejo prihoda namika »Nvasse« s katerim se vračajo v Evropo itai'ijanrk: ;n nemški diplomati ter konzuli, ki so Irfti dosflej akred:t rani v Zedinjenih držav-nh.
Letalski boji na zapade
Berlin, 21. jan. d. V noči na sredo so britanska letala metala bombe na obalno področje severozapadne Nemčije. Na podlagi doslej zbranih podatkov je nemška protiletalska obramba sestrelila štiri izmed napadajočih britanskih bombnikov.
Vojna na m&rjši
Rim. 21. jan. u. Angleška admiral:teta je objavila, da je bil potopljen angleški rušilec »Vimiera«. Ta 1.090-tonska vojna ladja je bila oborožena s 4 topovi po 102 mm in nekaj strojnicami. Razvijala je brzino 29 vozlov na uro.
Stockholm, 21. jan. d. Kakor javljajo iz Londona, je britarska admiraliteta ponoči objavila izgubo dveh svojih pomožnih vojnih ladij. Poročilo pravi, da med ladijskima posadkama ni bilo žrtev.
Novi	poslanik
v Moskvi
Sanghaj, 21. jan. d. Dosedanji britanski veleposlanik v Čunekingu sir Archfbald Clark Keir, ki je bil imenovan za novega britanskega veleposlanika v Moskvi, bo po vesteh iz Čungkinga odT^otovaJ sredi februarja na svoje novo sllužbeno mesto.
Molotov bo obiskal London
Stockholm, 21. jan. sl Londonski dopisnik lista »Dagems Nvheter« poroča, da smatrajo v londonskih političnih krogih za zalo verjetno, da bo v kratkem prišel v London Molotov, da nadaljuje z Edenom v Moskvi začete razgovore,. Zdi se. da se f razgovori še niso končali s konkretnimi rezultati.
Zastopstvo francoskih Interesov v Švici
Vicliy, 21. jan. d. S pristojnega mesta v francoskem zunanjem ministrstvu javljajo, da se je Švica izjavila pripravljeno prevzeti zaščito francoskih interesov v Egiptu, s katerim je Francija prekinila diplomatske odnose. Egtptski diplomatski predstavnik v Vichyju Fahrl paša Se ni odpotoval, pričakuje pa se, da bo v kratkem odpotoval. Pred odhodom v Portugalsko se bo Fahri paSa nekaj časa mudil še v Švici, nakar bo odpotoval v Portugalsko. Fahri paša je bil namreč obenem tudi diplomatski predstavnik Egipta na Portugalskem.
Japonski vojni cilji
Izjave min. predsednika Toja na otvoritveni seji Japonskega parlamenta
Nakupni boni za novoporočence in novorojenčke
Tokio, 21. jan. (Domei) Na današnji otvoritveni seji japonskega parlamenta je poleg min. predsednkia Toja govoril tudi zunanji minister Togo, ki je v svojem govoru naglasil, da je Japonska pred zgodovinsko nalogo emancipacije vzhodne Azije Pravica je na japonski strani. Kakor je bilo že rečeno, ima sedanja vojna za cilj ustvaritev velike vzhodne Azije in odstranitev ameriškega in angleškega svetovnega gospodarstva. Sedanja vojna se bije za osvoboditev vse vzhodne Azije. Glede na to je z Japonsko od vsega po-četka sodelovala tudi mandžurska vlada in tudi francoska Vzhodna Indija je šla z Japonsko na mnogih področjih. Prav tako se je odločil Siam, da da svoje sile na razpolago Japonski. Tako postaja fronta Japonska—Italija—Nemčija čim dalje močnejša in dobiva zmerom bolj trdne oblike.
Odnosi Japonske do Sovjetske Rusije se niso spremenili in temelje še vedno na nevtralnem paktu. Namen Japonske je vzdrževati čim bolj mogoče prijateljske odnose z vsemi nevtralnimi silami v Evropi in Južni Ameriki. Japonska vlada posveča največjo pozornost konferenci v Rio de Janeiru. Samo severnoameriški načrti svetovnega gospodstva so tisti, na katere gleda Japonska sovražno.
Tudi proti prebivalstvu Nizozemske Vzhodne Indije ne goji Japonska sovraštva. »Nikoli nismo resno mislili na to,« je nadaljeval Togo, »da bi Nizozemska Vzhodna Indija mogla postati orodje Ze-dinjenih držav in Anglije, toda v trenutku, ko se je sama pustila zapeljati v sovražnosti, smo bili prisiljeni pričeti vojne akcije proti tej deželi«.
Kar se tiče Cungkinga, je naglasil zunanji minister, bi se tamkaj gotovi krogi še radi zanašali na Zedinjene države in Anglijo, ni pa več daleč dan, ko bodo pričeli misliti o skupni akciji vzhodno-azij-skih držav. Japonska niti v sanjah ni mislila, da bi vodila kako plemensko vojno, kakor ji očitajo sovražniki. Prav tako Japonska ni šla v vojno iz sebičnih razlogov. kakor tudi ideja skupnega napredka vzhodne Azije nima nobenega ekskluziv-nega značaja. Samo po sebi je razumljivo, da se bo s postopno izgradnjo čim dalje bolj razvijal tudi gospodarski promet med vzhodnoazijskim prostorom in državami izven njega. »Prepričan sem zaradi tega«, je zaključil Togo, »da bo japonski narod premagal vse težkoče in se izkazal vrednega pravice, da bo priča brezprimernega narodnega razmaha, ki se v tem trenutku odigrava«.
O vojnem položaju
Tokio, 21. jan. (Domei). Na današnji seji parlamenta je imel predsednik vlade general Hideki Tojo govor, v katerem je izjavil med drugim, da ima Japonska namen, zajamčiti si kontrolo nad strateškimi oporišči ter za-amčiti si gospodarske vire največjega azijskega prostora, da si na ta način okrepi svoj položaj. V tesnem sodelovanju z Nemčijo in Italijo je Japonska odločena nadaljevati borbo za te cilje, dokler Velika Britanija in Zedinjene države ne bodo na kolenih.
V	pregledu doslej doseženih uspehov v tej borbi je min. predsednik Tojo izjavil, da Japonci sedaj že kontrolirajo Hong-kong, nadalje veči del Filipinskega otočja, Malaje, kakor tudi mnogo strateško važnih točk Nizozemske Vzhodne Indije.
V	nadaljnjem svojem govoru se je Tojo dotaknil Avstralije in Nizozemske Vzhodne Indije, na kateri je naslovil naslednje svarilo: »Ako bosta Nizozemska Vzhodna Indija ln Avstralija vztrajali v svojem sedanjem odporu napram Japonski, ju bomo brez usmiljenja zdrobili.«
Govoreč o kitajskem konfliktu, je Tojo izjavil, da se japonski pritisk na čungkinške oboroSrne sile ne samo vzdržuje, marveč je bil še nadalje ojačen, medtem ko je bila obramba Japonske na severni strani v polni mer! zagotovljena.
Glede vojnih naporov, ki čakajo Japonsko, ie Tojo izjavil, da bi bilo nespametno za Japonce, podcenjevati moč združenih ameriških in britanskih sil. Poudaril je, da bo sedinja vojna dolgotrajna ter je naglasil, da Japonska ne bo odložila orožja, dokler ne bo dosegla svojih cil"'ev in dokler njeni anglo-ameriški sovražniki ne bodo nepopravljivo poraženi
Svoj govor je Tojo zaključil: »Posebno se radujemo, ko vidimo, kako naši zavezniki, zlasti Italija in Nemčija, dosegajo neprestano nove zmage sporedno z Japonsko v borbi za novi red na svetu. Japonska želi še bolj okrepiti svoje solidarnostne vezi s svojimi zavezniki, tako na političnem, diplomatskem, gospodarskem, kakor tudi na urugih področjih, m skupaj z njimi zasledovati skupni cilj.«
Japonska premoč
na Tihem oceanu
Tokio, 21. jan. (Domei) Na otvoritveni seji 79. zasedanja japonskega parlamenta je japonski mornariški minister admiral Sigetaro Simada podal pregled japonskih mornariških operacij po izbruhu velike vzhodnoazijske vojne. Izjavil je. da japonska vojna mornarica danes obvladuje Pacifik od Malaje in Nizozemske Vzhodne Indije, pa do zapadne obale Zedinjenih držav ter napada v najtesnejšem sodelovanju z vojsko in letalskimi silami Singapur, Filipine in Borneo. Japonska vojna mornarica je izvršila nekaj naglih uničujočih operacij proti sovražnikovim vojnim ladjam, pri katerih so se posebno podmornice odlikovale v azijskih vodah in pred ameriškimi trdnjavami na Pacifiku.
Šimada je nato prečital seznam japonskih uspehov na morju od izbruha vojne-Potopljenih je bilo 7 sovražnih oklopnic, 2 letalski matični ladji, 2 križarki, 6 ru-šilcev in 18 podmornic. Drugih vojnih ladij, topničark in minskih ladij, je bilo potopljenih 26. Poškodovane so bile 4 oklop-nice, 6 križark, 1 pomožna ladja mornariškega letalstva in 3 rušilci. Poleg teh je bilo potopljenih 35 trgovskih parnikov ter 28 poškodovani*) in 81 zaplenjenih. Zaplenjenih je bilo še 500 drugih ladij vseh vrst. Japonska vojna mornarica je uničila odnosno poškodovala 977 sovražnih letal.
Govoreč o delovanju japonskih podmornic je mornariški minister naglasil, da so v ameriških vodah uničile doslej 10 par-nikov s skupaj 70.000 tonami ter nadaljnje tri s skuoai 30.000 tonami hudo in pet s skupaj 40.000 tonami lažje poškodovale. Ameriška letalska matčina ladja »Lexing-
ton« je bila uničena zapadno od Havajskega otočja zvečer 12. januarja, letalska matična ladja »Langley« pa je bila potopljena jugozapadno od otoka Johnstona 8. januarja. Japonske izgube so znašale od začetka vojne 4 rušilce, 4 ladje za polaganje min, 3 podmornice, 4 transportne par-nike in 67 letal. Ena japonska križarka je bila lažje poškodovana.
V pregledu japonskih vojaških operacij v napadih na Filipine je Simada izjavil, da je na tem področju japonska vojna mornarica sestrelila ali pa uničila na tleh skupaj 346 sovražnikovih letal, potopila 4 rušilce, 7 podmornic ter 5 trgovskih par-nikov. Mnogo sovražnikovih vojnih ladij je bilo poškodovanih, med njimi tudi neka pomožna ladja mornariškega letalstva. Japonsko mornariško letalstvo ruši sedaj ameriško trdnjavo Corregidor v manilskem zalivu.
Japonska in Argentina
Buen os Aires, 21. jan. d Japonski veleposlanik pri argentinski vladi baron šu Tomii je imel v torek daljši razgovor s poslevodečim argentinskim zunanjim ministrom Rotheom. O vsebini razgovorov ni bilo izdano nobeno uradno poročilo, splošno pa govore, da je japonski veleposlanik argentinskemu zunanjemu ministru sporočil željo japonske vlade, da bi se navzlic voine še nadalje vzdrževal promet med obema državama in po možnosti še ojačil.
Washingtonski ustrahovalnl manever
Buenos Aires, 21. jan. d. Brzojavka iz Montevidea javlja, da je v tamkajšnjo lu-ko priplula včeraj ameriška lahka križarka »Savannah« (9457 ton). Bržkone gre za ameriški manever, ki naj bi zastrašil države južne in centralne Amerike, ki se obotavljajo, da bi pristale na ameriško zahtevo, naj bi zavzele sovražno stališče napram državam osi.
Ostavka canterrburyskega nadškofa
Rim, 21. jan s>. Angleška informacijsika agencija poroča, da je canterbury;stki nadškof Cosmo Gordotn podal ostavko pred eanterrbuTyjskim srnodom. Anglikanski pre-lat, ki je sedaj 78 let star, je utemeljili svojo ostavko z visoko starostjo.
Novi italijanski generalni konzul v Barceloni
Madrid, 21. jan. d. Novi italijanski generalni konzul, določen za glavno mesto Katalonije, Silvio Camerani, je prispel v torek v Barcelono, kjer bo prevzel posle italijanskega generalnega konzulata.
Iz Berna je z letalom dospel v Madrid japonski diplomat Tohio Jošioka, ki bo iz Madrida nadaljeval potovanje v Lizbono
Portugalska vojaška misija v Maroku
Tetuan, 21. jan. s. Semkaj je prispela portugalska vojaška misija, ki bo obiskala španski Maroko.
Ameriško rovarjenje v Turčiji
Berlin, 21. jan. s. »Volkischer Beobach-ter« piše, da pomeni odpoklic veleposlanika Zedinjenih držav v Ankari Maca Murraya po 6 letih njegovega bivanja v Turčiji in njegova nadomestitev z Židom Steinhard-tom, ki je bil doslej ameriški veleposlanik v Moskvi, ameriški blagoslov Edenove in Stalinove zarote proti Turkom. Poltično-diplomatska koresponlenca pa komentira in ostro zavrača demanti agencije Tass o izjavah Maca Murraaya o pravih namenih Moskve glede Dardanel.
Vojaško nadzorstvo nad železnicami v Turčiji
Bern, 21. jan. d. Francoski radio javlja iz Carigrada, da je turški generalni štab prevzel kontrolo nad vsem železniškim prometom v Turčiji.
Vpoklac dveh vojaških letnikov v Turčiji
Budimpešta, 21. jan. u. »Pester Lloyd« je objavil vest iz Carigrada, da je turška vlada sklenila pozvati pod orožje še dva letnika vojaških obveznikov. Dne 22. februarja se bodo morali javiti prt svojih povelj-ništvih vsi obvezniki v starosti 26 in 27 let.
Nadmoč v obrambi
Pod tem naslovom je objavil »Volkiscfier Beobachter« poročiilo svojega sotrudnika Envina Kiekhabena-Schmddta o zadnjem filmskem tedniku, v katerem piše med drugim:
»Kakor poudarjajo vojna poročila vrhovnega poveljnAštva. so nemške fronte trenutno v fazi obrambe. Samo malodušni ljudje, ki niso nikdar spoznalli visoke šole resnične borbe, lahko vidijo v tem slabost. Oni ne vedo, da je lahko tudi v obrambi najvišja mera ofenzive, v kateri je mogoče deliti hude udarce, a oni tudi ne vedo, da včasih prav premišljenost in okoliščine zavestno zahtevajo obliko takšne aktivne obrambe. — Da pa je pobuda tudi v sedanjem položaju še vedno v nemških rokah, dokazujeta sovražnikom in nasprotnikom dan za dnem, vedno znova in brez dvoma bojišče in narod. Novi filmski tednik prinaša v svojih siliikah žive dokaze o tem, da je pobuda silej ko prej še vedno na nemški strani in da so zato vsi upi v zimo ali vreme, v prostor ali čas samo navadne utvare.
Taiko nam silike kažejo ogromno vojno proizvodnjo, ki se nadaljuje brez prestanka im ki lahko tudi vojaku na bojišču vliva zaupanje v vseh položajih. Od Hitlerja odrejeni pogreb na državne stroške voditelja vojne proizvodnje Borbesa dokazuje priznanje vsega naroda za uspehe vojne industrije. Slike o veliki zbirki oblačil za vojake pa zgovorno izpričujejo, da duh žrtvovanja nemškega naroda tudi v tretji vojni zaimi ni še popustil Druge sMke nam kažejo, da je Evropa od Kairelijske ožine pa do Doneške kotline povsod še vodno v najbolj aktivni obrambi pred boljševizmom,
Kakor pa se ta nadmoč v obrambi kale na
vzhodu, se nam očituje tudi v Afriki, kjer Rommelov ekspedicijski zbor zapira Angležem pet in preprečuje njih obkoditvene poskuse.«
O turški nevtralnosti
O tem vprašanju je objavil nemški list »Kolnische Zeitung« z dne 15. t. m. daljši dopis iz Ankare, iz katerega posnemamo naslednje ugotovitve:
V pričakovanju britanskih poskusov, da bi Turčijo izvabili iz dosedanjega zadržanja in jo v tej ali oni obliki podredili potrebam angleške in ameriške vojne, je bila na pristojnem turškem mestu in sicer najprej v obliki letnega pregleda dogodkov po raiiu, točno in brez slehernega dvoumja označena turška nevtralnost. Turški radio je o tem takole spregovoril:
Sleherni poskus pridobivanja vpliva na turško politiko bo s turške strani vedno odklonjen in bo ostal brez uspeha. — Kakor se je s tem v naprej onemogočilo kakršenkoli angleški vpLv, tako so Turki že odklonili tudi sovjetske poskuse vmešavanja turško-nemških odnošajev in izvabe Turčije iz njene sedanje nevtralnosti in rezervira-nosti. Sovjetski veleposlanik v Ankari Vinogradov in sovjetski list »Izvestja« sta namreč na senzacionalen način opozorila, da je neka nemška podmornica, kamufli-rana kot sovjetska podmornica, potopila na črnem morju neko turško ladjo. Namen te akcije naj bi bil poslabšanje turško-sovjet-skih oJnosov. Med tem ko so turški listi ta »senzacionalna« odkritja iz sovjetskega vira zabeležili samo mimogrede in tako rekoč ob robu, najbrž samo zato, da bi dali s tem nemškim pristojnim krogom priliko za njihove ugotovitve, so listi na najvidnejšem mestu in z velikimi poudarki objavili demanti nemškega veleposlaništva v Ankari, da namreč nemške podmornice sploh ne operirajo na Črnem morju. Turški tisk je s tem ponovno dokazal, da zavrača vse tuje poskuse, ki bi hoteli poslabšati turško-nemške odnošaje. V Turčiji namreč prav dobro vedo, v kolikšni meri se turški interesi krijejo z nemškimi, in sicer vse dotlej, dokler ne bo na vzhodu dokončno odstranjena velika boljševiška nevariost in tako tudi sama po sebi zavržena sovjetska zahteva glede Dardanelskih ožin.
Madžarski poljedelski načrt
Znano je, piše milanska zunanjepolitična revija »Relazloni Internazionali«, da je poljedelsko vprašanje na Madžarskem zelo resno vprašanje. Ono ni samo tehnični, temveč tudi socialni problem. Poljedelstvo je za Madžarsko glavni vir dohodkov. S priključitvijo novih pokrajin se to vprašanje nI omililo, temveč nasprotno zaostrilo, predvsem zaradi razlik med položajem poljedelstva v novih in starih pokrajinah.
Madžarska vlada se za sedaj ne želi posvetiti socialni strani tega važnega in zapletenega vprašanja, ker ne želi med vojno povečati raznih resnih vprašanj še s tem vprašanjem, čegar rešitev bi zahtevala predvsem širokopotezno agrarno reformo. Madžarsko vlado zanima za sedaj samo "nrašanje poljedelske proizvodnje v zvezi t> potrebo po povečanem poljskem donosu. V tem smislu je izdelala sedaj svoj poljedelski načrt, ki predvideva desetletni program. že finančni minister je v razpravi o državnem proračunu za 1.1942 napovedal početvorjenje izdatkov za kmetijstvo, sedaj pa se doznava, da so bili izdelani podrobni načrti, katerih uresničenje bo zahtevalo štiri milijarde pengov izdatkov.
Omenjeni poljedelski načrt se deli v tri dele. Prvi je posvečen pripravi in vzgoji kmetovalcev, drugi izboljšanju zemlje, tretji pa spremembi proizvodnje. Za vzgojo kmetovalcev bo poskrbljeno z zvišanjem števila poljedelskih šol ter z zboljšanjem poljedelskih potrebščin, število zimskih kmetijskih šol bo od sedanjih 58 povišano na 200. število poljedelskih zavodov za proučevanja pa od sedanjih 54 na 64.
Načrt za zboljšanje zemlje določa med drugim pridobitev 730 000 ha nove plodne zemlje, medtem ko bo 40.000 ha zemlje zboljšanih z boljšim umetnim gnojenjem, a 3,5 milijona ha zemlje bo postopno spremenjenih v rodovitno zemljo z raznimi melioracijskimi deli. Kmetovalcem bo nadalie država dala na razpolago primerno število poljedelskih strojev, ki bodo deloma prepuščeni v najem, deloma pa izročeni brezplačno.
Tretji del določa zboljšanje kultur in splošno spremembo proizvodnje v soglasju z dogovori, ki jih je Madžarska sklenila z Nemčijo. Načrt določa med drugim zasaditev 20 milijonov sadnih dreves. Povečalo pa se bo tudi zootehnično premoženje države in sicer se bo število goveje živine dvignilo od 1.5 milijona na 2.5 milijona repov, število ovac pa od 3 milijonov na 5 milijonov.
Odstranjen iz hrvatske vojske
Kakor poročajo listi iz Zagreba, je bil pred dnevi obravnavan na tiskovni konferenci hrvatskega zunanjega ministrstva primer generala Mariča. Novinarjem je bilo sporočeno, da je bil general Marič odstranjen iz hrvatske vojske, češ, da je bilo njegovo življenje nevredno časti hrvatskega oficirja. General Marič je po zatrjevanju zastopnika zunanjega ministrstva obdržal nekatere razvade in metode iz svoje prejšnje službe v jugoslovenski vojski. Za takšne razvade in metode pa v hrvatski vojski ni več mesta. Obtožen hudih primerov korupcije, je bil končno s soprogo vred aretiran.
Iz poučenega vira se je nadalje zvedelo, da so obtožbe proti generalu Mariču povsem zasebnega značaja. Odstavljeni general je bil po činu divizijski general. V avstrijski vojski je bil topniški oficir in je takoj po zlomu Avstro-Ogrske vstopil v jugoslovansko armado.
Proti razširjevalcem lažnih vesti na Madžarskem
Budimpešta, 21. jan. s. Notranje ministrstvo je Izdalo stroge odredbe proti razširjevalcem napačnih vesti, ki kakor koli škodujejo državnim Interesom. Policijske oblasti so bile pooblaščene, da postavijo pred sodišče vse, ki širijo vznemirljive in defetistične vesti. V zvezi s tem so včeraj priredili veliko racijo po nekaterih javnih lokalih. Nekaj ljudi židovske krvi je bilo aretiranih.
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino je izdal nadaljnja pojasnila k predpisom naredbe o racicmiranju tekstilnih proizvodov, ki se tičejo izdaje nakupnih bonov za novoporočence in novorojenčke. Naredba Visokega komisarja z dne 8. novembra 1941-XX določa, da smejo novoporočencem po oklicu nameravane poroke okrajna načelstva na predlog pristojne občine izdati nakupne bone za določena oblačila in potrebno blago ter za hišno perilo; prav tako smejo po predlogu pristojne občine izdati na vlogo, opremljeno z dokazilom o bližnjem porodu (nosečnost v 6. mesecu) oziroma o izvršenem porodu, nakupne bone za perilo novorojenčkov.
Cas izdaje. Okrožnica Visokega komi-sariata sedaj pojasnjuje, da se smejo na-skupni boni za novoporočence izdajati do dneva poroke, nakupni boni za novorojenčke pa tudi po rojstvu, vendar ne več kakor 3 mesece po rojstvu.
Pristojno oblastvo. Nakupne bone za novoporočence mora izdati ono okrajno glavarstvo (mestno poglavarstvo), ki sta si ga zaročenca ob naročitvi oklicov izbrala za svojo poroko.
Deljivost nakupnih bonov. Tako nakupni boni novoporcčencev kakor nakupni boni za novorojenčke se smejo primerno razdel-ti na več delnih bonov, da se na ta način upravičencem olajša nakup. To načelo je že predvideno v okrožnici z dne 30. XII. 1941 in se sme po krajevnih potrebah še raztegniti.
Mesečno poročanje o izdanih bonih. V smislu okrožnice z dne 19. decembra 1941 so morala okrajna glavarstva že sporočiti število bonov za novoporočence in novorojenčke, ki so bili izdani v novembru. Podobno morajo sedaj okrajna glavarstva do 13. januarja sporočiti število zakonov in rojstev,, za katere so bili izdan: nakupni bonj v mesecu decembru, in sicer skupni rezultat v brzojavkah, poleg tega pa še pismeni pregled z dokončnimi podatki, ločenimi po občinah.
Izdane bodo posebne izkaznice za novoporočence in novorojenčke. Okrožnica na koncu pojasnjuje, da imajo vse gornje določbe prehoden značaj in bodo veljale le dotlej, dokler ne bodo stopile v veljavo izkaznice za opremo novorojenčkov ter ženinov n nevest, ki se pripravljajo na poroko.
Naknadni seznam
nemških optantov
V	naslednjem pr.našamo nadaljevanje 73. seznama oseb, ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo, z bivališčem izven Ljubljanske pokrajine (v oklepajih starost in rojstni kraj):
Berlin: Krisch Ana (31, Kočevje); Krisch Hilda (22, Kočevje); Honigmann Ernest (21, Kočevje); Hrovath Herman (42, Bukovina), Aru ta roj. Skasa (35, Velenje), Helga (6), Erika (4); Grebenz Lise-lota (25, Rottenmann); Jonke Matija (32, Gornji Pokštein), Frida roj. Adamietz (34), Ditrich (2); Stampfel Janez (43, Ljubljana).
Celovec: Herbst Adolf (21, Seč); VVolautSchnigg Julij (49, Ljubljana); Kra-tochvvill Magdalena (66, Kočevska Reka); Lorber Alojzij (31, Kočevje); Schemitsch Franc (24, Rajndol); Scherzer Erich (39, Kočevje), Jožef (26, Kočevje), bivajoč v Beljaku; Prah Karel (41, Črni potok), Marija roj Lahovnig (31, Prevalje), bivajoča v Prevaljah, Uršula (2), Ana (1); Kropf Franc (24, Salka vas); Scherzer Bogomir (32, Kočevje); Scherzer Walter (27, Kočevje); Nick Gerhard (20, Kočevje); Luhn Marija (23, Kočevje); Handler Jožef (2a, Kočevje); Herbst Janez (35, Rogati hrib); 2abjek Angela (20, Ljubljana), Jožefa roj. Javornik (57, Jerendorf), Jožefa (23, Ljubljana); Trebar Marija (53, Ljubljana).
Zagreb: Quaiser Heda (35, Studenec); VVeiss Jakob (31, Crvenka), Frida roj. Osvvald (27, Mala gora).
Miinchen: Handler Helena (32, Slovenska vas); Deutschmann Herbert (28, Trst); Pampeter por. Kesche Marija (42, Knežja lipa), Rudolf (18), Sofija (13), Ana (6), Viljem (3); Schauer Anton (38, Habin-schorst), Frančiška roj. Scherjanz (33, Ra-doha), Anton (16); Matzelle Franc (33, Mo zelj); Mausser Jožef (32, Spodnja Topla reber); Jonke Alojzij (28, Beli kamen), Angela roj. Wolf (28, Rajndol), Rihard (10); Kraker Marija (6, Rajndol); Trocha Viljemina (27, Mlaka).
Beljak: Greisch Janez (31, Moravska); Lessar Alojzij (25, Mahovnik).
Dunaj: Braune por. Faber Ana (81, Kočevje); Staudacher Ferdinand (67, Idrija); Schumi Konrad (69, Ljubljana), Marija roj. Hesse (65, Romerstadt).
Dunajsko Novo mesto: Konig Jožef (25, Gor. kamen); Juschek Viktor (41, Ljubljana), Jožefa roj. Adametz (37), Štefanija (18), Viktor (12), Jožef (9).
Smarjetna gora: Honigmann Peter (33, Begunje), Ema roj. Weiss (30, Ver-dreng), Friderik (13), Jožef (11), Albert (5).
Fužine: Tschemernjak Andrej (67, Prosoviče), Katarina roj. Grieser (55, Atz-wang), Oskar (18), Anton (14),
Trbovlje: Jentschitsch Hubert (28, Radovljica), Magda roj. Kattnik (25, Kirch-buchel); Jentschitsch Emil (33, Makarska).
Luksemburg: Poje Alojzij (41, Mlaka), Rozalija roj. Walzer (29, Nieder-jeutz), Marija Terezija (11).
G u š t a j n : Jonke Matija (41, Ver-dreng), Katarina roj. Much (31, Guštajn), Helmut (2).
Stuttgart: Knapfl Ana (27, Onekj; Sterbenz Marija (28, Rajndol); Hutter Ana (28, Livold); Hogler Erna (20, Vrbo-vec); Gruber Marija (24, Kočevska Reka); Knaus Karel (22, Srednja vas); Eppich Leopold (32, Seč), Jožefa roj. Michitsch (28, Gotenica), Neža (1); Miklitsch Jožef (33, Slovenska vas).
V	i k r č e: Krombholz Herman (53, Kočevje), Marija roj. Putick (38, Ljubljana).
Kotor: Verderber Bruno (27, Kočev-je). Vera roj. Pischl (19, Ercegnovi).
M a g d e bu r g: Strftzl Ivana (22, La-hinia), Alojzija (20, Lahinja).
V	a 1 p o v o: Samide Jožef (41, Gorenja vas), Doroteja (8, Novo mesto).
Vzhodna fronta — Maribor: Bretschko Alfred (17, Ljubljana).
Golnik: Ercker Jožef (26. Ljubljana).
Bled: Mach Jožef (29. Ljubljana).
Kamnik: Neubauer por. Rauberger Katarina (44. Probitz).
Smlednik: LazaHni Henrik (67, Smlednik).
Upnikj navedenih oseb morajo do 31. t m. prijaviti svoje terjatve Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Ljubljana, Stari trg.
Gospodarske vesti
= Živilske nakaznice za mesec februar
bo mestni preskrbovalni urad začel v četrtek 22. t m. dostavljati strankam na dom. Vsak naj pripravi za vsako živilsko karto in tudi za vsako dodatno karto po 30 centesimov. Glav januarskih živilskih nakaznic ne bo treba oddajati v tem mesecu, temveč naj glave vsak shrani za prihodnji mesec, da jih bo tedaj izročil dostavljalcem. Spet pa opozarjamo trgovce in peke, naj ne dajejo blaga samo na odrezke, temveč edino na celo- pravilno izpolnjeno živilsko nakaznico. Prav zato
namreč sedaj dostavljale! ne bodo pobirali giav živilskih nakaznic, da bo prav do zadnjega dne mcseca mogoče dobiti živila samo na cele nakaznice z glavo. Ker je pa od tedaj, ko so bile uvedene živilske nakaznice, pa do sedaj med preb-valstvom nastalo toliko sprememb, tako glede števila kakor glede naslovov, da te spremembe že ovirajo redno dostav-ijanje, zato bo mestni preskrbovalni urad obenem z živilskimi nakaznicami razposlal tudi nove popisne pole. Popisne pole bodo dobili samo hišni lastniki, ki pa morajo vsakemu družinskemu glavarju izročiti dve poli. Te dve poli mora vsak družinski glavar vestno in natanko ter obe enako izpolniti, poleg tega pa mora družinski glavar podpisati tudi izjavo pod III. na drugi strani pole. Vse podatke na prvi strani pole pa spodaj podpiše hišni lastnik, ki je odgovoren za pravilne podatke na prvi strani. Popisne pole hišni lastniki spet zbero, jih podpišejo in oddajo najkasneje do 4. februarja 1942. upravfteljstvGm ljudskih šol ali pa vratarju mestnega poglavarstva, Mestni trg št. 27 v pritličju, soba št. 1. Posebno pa opozarjamo, da mora vsaka stranka izpolniti in oddati po dve poli.
= Italijansko-nemško gospodarsko sodelovanje. V ponedeljek bo v Rimu sestanek med italijansko industrijsko federacijo in nemškim inženjerskim društvom, kjer bodo razpravljali o nadomestnem gradivu pri gradnji strojev in aparatov. — Iz Berlina pa poročajo, da bo v kratkem prispel v Rim nemški finančni minister, ki bo govoril tudi na zboru Nemško-italijanske trgovinske zbornice.
= Načrt za gradnjo obalne ceste v Dalmaciji. Agencija »Agit« poroča, da je že napravljen načrt, po katerem se bo albanska obrežna cesta, ki bo dolga 550 kilometrov, podaljšala čez ozemlje ob dalmatinski jadranski obali. Cesta bo od Ska-dra podaljšana na Ulj čin j, Bar, Kotor n Zeleniko, v notranjosti bo zvezana s Ce-tinjem, odcepek pa je predviden na Peč in Kosovo. Po priključitvi Dalmacije k Italiji je nastal nov položaj za kotorsko, splitsko in š beruško luko. Kotor bo najvažnejše izhodišče za Cm o goro, Split in Sibenik pa za Hrvatsko. Te luke Pa morajo dobiti še potrebne naprave, da bodo lahko služile svojemu namenu.
= Sejem kožuhovine v LJubljani. Opozarjamo vse lovce, ki imajo kože divjadi, da bo sejem kožuhovine v ponedeljek 26. januarja na razstavišču ljubljanskega ve-iesejma. Zaradi izrednih razmer in tež-koč letos običajna dražba kožuhovine odpade.
= Prepoved sprejemanja tujih valut ▼ Srbiji. Srbska narodna banka je opozorila s posebno okrožnico, da je na celotnem področju vojaškega poveljnika v Srbiji srbski dinar edino zakonito plačilno sredstvo. Nemške okupacijske marke (Reichskreditkassenscheine) je zaenkrat smatrati še kot zakonito plačilno sredstvo. Te okupacijske marke pa se ne izdajajo več od 1. julija lanskega leta in jih od tedaj zamenjuje Srbska narodna banka po tečaju 20 din za eno marko. V tej zvezi opozarja okrožnica, da je po deviznih predp'sih prepovedano jemati v plačilo tujo valuto. To velja tudi za promet s pripadniki bolgarske vojske, kolikor so na srbskem ozemlju. Z bolgarskimi pristojnimi mesti je že dogovorjeno, da bodo bolgarski oficirji in vojaki na ozemlju Srbije uporabljali le dinarje. Razmeroma majhne zneske bolgarske valute, ki so jih prinesli na ozemlje Srbije bolgarski vojaki, se morajo zamenjati pri podružnicah Srbske narodne banke ali pri obmejnih blaeajnah, in sicer po tečaju 61 din enako 100 levov odnosno 100 d;n enako 163.93 leva, kar ustreza zaokroženo razmerju 5 levov enako 3 din.
= Nakaznice za meso na Hrvatskem. Z 21. januarjem se uvedejo v Zagrebu nakaznice za meso, in sicer za goveje, telečje in svinjsko meso. Vsaka oseba dobi na teden dvakrat po 150 g mesa brez kosti ali 200 g mesa s kostmi. Meso se bo prodajalo samo v sredah in sobotah.
= Vojna škoda na Estonskem. Nemška oblastva so na Estonskem v začetku decembra izvnšila popis prebivalstva in hiš, o katerem sedaj objavljajo prve rezultate. V začetku decembra lanskega leta je bilo na področju Estonske 1,010.000 prebivalcev, to je za 10% manj kakor leta 1934, ko jih je bilo 1,122.000. Po nemških ugotovitvah so sovjetske čete ob umiku odpeljale 60.900 ljudi, od tega preko 40.000 iz mest Nekatera mesta so izgubila do 1 tretjine prebivalcev. Zaradi vojne je poškodovanih 9443 poslopij; 6172 poslopij je docela uničenih. Občutna škoda je zabeležena tudi v kmetijskem gospodarstvu, kjer se je številčno stanje konj zmanjšalo za 25%, številčno stanje goveje živine za 31%, številčno stanje svinj za 29 odstotkov in številčno stanje ovac za 40*/«. Qd železniškega voznega parka je ostalo le še 30®/». kajti 70% vagonov in lokomotiv je uničenih odnosno odpeljanih.
Oskrba vojske na vzhodni fronti
Zadostna oskrba vojske na fronti Je ena Izmed najvažnejših vojnih nalog. V sedanji odločilni borbi na vzhoda nam stotnik Heidenreich, Id je uslužben pri nemškem vrhovnem poveljstvu, pripoveduje, kako se razvija ta oskrba in dovoz skozi led tn sneg:
Naloga vojne oskrbe Je, da dovaža vojski v sovražni deželi vse dobrine, potrebne za življenje. Borbeno silo vojske je treba stalno vzdrževati z dovažanjem vseh potrebnih borbenih sredstev in opreme. Veličina nemške vojske na vzhodu z milijoni vojakov in orožja, s stotisoči konj, avtomobilov in oklopnikov nam vzbuja predstavo, kako obsežna mora biti oskrba za tako vojsko. Odkar Je nastopila zima, so se običajnim težavam, s katerimi se mora pre-»krba vedno boriti, pridružile še nove ovire, ^ jih je treba zmagovati. Po sebi se razume, da mora oskrba vojske na poti od domovine do fronte izkoristiti vsa razpoložljiva transportna sredstva do skrajnosti, da lahko zmaguje svoje naloge.
Iz izdelovalnic in skladišč v domovini prihajajo na fronto oskrbovalne dobrine vojske: strelivo, pogonska sredstva, prehrana in zavetišča za moštvo in konje, orodje in vsakovrstna oprema. Nemška vojska dovaža vse to z lastnimi prevoznimi sredstvi. Po dobro premišljenih načrtih vodijo generalni kvartirni mojster pri vrhovnem poveljstvu in njegovi oskrbovalni uradi (Jovoz po potrebi ln porabi na posameznih odsekih fronte. Preko obnovljenih železnic v zasedenih vzhodnih pokrajinah hitijo vlaki k armadam, oziroma v velika skladišča za fronto.
Oskrbovanje mora zmagovati posebno težke naloge, ker je železniška mreža precej redka in ker je bila prevzeta v zelo slabem stanju. Vplivi zime, snežni zameti in hudi mraz, morajo biti premagani. Različna širina tirov zahteva v marsikaterem Araju stalno prekladanje oskrbovalnih dobrin in je v ta namen treba držati v službi številne delovne moči. Kljub vsem tem težavam pa bo po določenem načrtu uspelo oskrbovati vse oddelke vzhodne vojske tudi čez zimo.
V	kolikor železnica sama ne zmore dovoza, si je treba pomagati iz območja blizu fronte. Tu se vrši prevoz s pomočjo transportnih kolon, ki dopolnjujejo železnico povsod tam, kamor ni več mogoče dovažatl z vlakom. Po cele dni, pogostokrat brez vsakega počitka, vodijo vozniki svoje orjaške avtomobile po velikih življenjskih žilah prometa k fronti. Spveda ni mogoče vseh teh dovoznih cest meriti z evropskimi merili. Sovjetski režim se ni dosti trudil, da bi v tej deželi uredil moderne ceste. Vendar tudi sneg, led ln tema ne morejo v ruski zimi ovirati vozačev pri izvrševanju službe. Pot jih vodi mimo številnih oddelkov gradbenih čet. ki brez prestanka obnavljajo ln gradijo ceste in mostove in skrbi io za prometno varnost. Uspehi so bili že nekajkrat očitni. Tako so v znatni meri omogočili nemški dovoz s tovornimi avtomobili. Nagli očiščevalni oddelki z modernim orodjem so vedno pripravljeni, da takoj očistijo ceste, čim močno zapade sneg.
Veliko dovažanje k tronti je v glavnem usmerjeno k posameznim armadam. Razne kolone takoj hitijo spet dalje k divizijam. Posamezni oddelki so v trenutni potrebi oskrbovani naravnost iz skladišč. Vse dobrine, ki jih fronta trenutno ne potrebuje, se pa vzkladiščijo v armadnih magacinih, kjer so na delu strokovne moči. Bilo je treba ustvariti za zimo nova poslopja, v katerih so dragocene dobrine zavarovane zoper zimo in njene posledice kakor tudi zoper plenitev od strani nepoklicanih. Taka skladišča so obenem oskrbovalne rezerve, od katerih živi vojska, če je dovoz kdaj prekinjen. V zimi vzhodnih pokrajin so taka skladišča posebno pomembna.
V	bližini fronte se razpletejo pota kakor kanali, ki se končajo pri najmanjših edini-cah vojske, pri četah, baterijah in švadro-nih. Na dlani je, da zahteva tak razpletek mnogo delovnih sil. Težave nastopajo zlasti pozimi.
Divizijske oddajalnice so poslednja oskrbovalna naprava na poti nemškega dovoza na fronto. Od tod se vojska oskrbuje neposredno po trenutnih potrebah. Transport-
na sredstva vojske so posebno urejena v skladu s pokrajino, ki je brez cest ln v skladu z živilskimi razmerami. Tudi čete popolnoma motoriziranih oddelkov razpolagajo s številnimi sankami in s konjički iz teh krajev.
Kakor proti fronti, tako teče tudi stalen tok s fronte v domovino. S fronte se vrača v domovino vse tisto, kar ovira borečo se vojsko v njeni gibljivosti in za kar sama ne more zadosti skrbeti. V prvi vrsti je treba oskrbovati ranjence m bolnike, ki Jih prevažajo v zdravilišča v zaledju in v domovini. V enaki meri skrbi vojska za zveste pomočnike vojakov, za konje. Orožje različno orodje in vozila ln vse kar je po-
škoaovano, je treba spraviti v delavnice m v orožna skladišča.
Oskrbovanje nemške vzhodne vojske, končuje poročevalec, je tudi pozimi neprekinjena zveza med domovino in fronto Od velikih kovačnic orožja ln od vojnih skladišč v domovini sega več kakor 1000 km daleč preko neštetih ovir most. preko katerega neprekinjeno m nezadržno hiti dovoz k vojski na fronti. Nemotena oskrba fronte v ruski zimi je cilj. za katerega se bore vojaki oskrbovalnih čet nemške vojske noč in dan.
SHIRAJTE V „JUTRU
Ul
Morje — okno v svet
Nekaj zanimivosti iz slavne preteklosti dubrovniškega
pomorstva
V drugi letošnji številki hrvatskega glasnika za politična, gospodarska in kulturna vprašanja »Za dom« objavlja prof Bare Poparič daljši članek o dubrovniškem pomorstvu v dobi republike. V njegovem članku je posebno poudarjen veliki pomen svobodne plovbe po morju za vsak posamezen narod. Mnoge pa bo zanimala stara dubrovuiška zgodovina in zato izvajanja v izvlečku ponatiskujemo.
Značilen je uvod, p katerim prof. Poparič začenja svoj članek. Takole pravi: Dubrovnik je bil država v pravem pomenu te besede in je znal ohraniti vse svoje državne prerogative nad tisoč let, ker je nad njim sijalo sonce zlate svobode Potem nadaljuje: Dubrovničani so se že zgodaj predali valovom plavega Jadrana in iskali srečo po vseh morjih kulturnega sveta. Tako je morje pripomoglo Dubrovniku do blagostanja, brez katerega ni in ne more biti kulturnega napredka. Mi Hrvati priznavamo Dubrovniku prvenstvo v »kroni hrvatskih mest«, še posebno pa prvenstvo na vsej naši morski obali, ker bodo spomeniki, ki so nam jih zapustili stari Dubrcv-čani, vedno vzbujali divljenje vseh, ki vedo, kaj pomeni nekaj takega ustvarjati v malo rodovitnem kraju, kjer razen vina in olja zemlja ne nudi drugega za preživljanje.
Dubrovniški mornarji so bili brez tekmeca ne samo v pomorski izurjenosti, ampak tudi v trgovanju. Priroda jih je obdarila še z diplomatsko nadarjenostjo, tako da so svoje mednarodne spore skoro vedno
utegnili rešiti po diplomatskem potu. Moč in ugled Dubrovnika nista počivala na nje. govem bojnem, pač pa na trgovskem brodovju. Toda, kadar je bilo treba, je Dubrovnik opremil tudi svoje vojne ladje. Leta 782 je bila v Dubrovniku zgrajena prva vojna galera za obrambo proti sa-racenskim gusarjem, ki so že zgodaj začeli napadati mesta v Jadranskem morju in na njegovih otokih. Dalje izvemo iz zgodovinskih virov, da je proti koncu 11. stoletja pristopil Dubrovnik k hrvatsko-normanski zvezi; z ostalimi dalmatinskimi mesti so spremljali vojvodo Roberta Guiscarda tudi Dubrovčani.
Dubrovnlška kronika beleži sto let kasneje, da je zaradi nekih sporov hotel veliki župan Štefan Nemanja osvojiti cvetoče pomorsko mesto Ker mu to po kopnem ni uspelo, je zbral v albanskih vodah nekaj ladij in hotel z njimi Dubrovnik osvojiti z morja. Dubrovčani pa so ga prehiteli, zbrali nekaj vojnih ladij in pri Poljicah napadli sovražno brodovje, ki so ga demo uničili, delno zažgali, nekaj ladij pa zaplenili. Malo več kakor 100 let nato so se Dubrovčani v zvezi z Benečani leta 1298. pred Korčulo spopadli z Gencvežani. Kronika navaja kot edinstven uspeh, da v tej borbi ni bila nobena dubrovn:ška ladja poškodovana. Po tej bitki je ibla skrb za čuvanje Jadrana proti gusarjem zaupana Dubrovčanom Dve galiji sta stalno stra-žili v južnem delu Jadrana. Tudi v koaliciji krščanskih držav proti Turkom I. 1444. so Dubrovčani z dvema galijama sodelovali pri blokadi Galipolja. Zaradi izdaje pa se je blokada ponerečila in so Turki pri Varni premagali krščansko vojsko Galiji pa sta bili rešeni in sta se naslednje leto vrnili v Dubrovnik
Dubrovnlška trgovska plovba se je v 15. stoletju silno razvila. Tedaj se je začela prava zlata doba. Posebno še, ko je sveta stolica dala Dubrovčanom dovoljenje, da smelo kljub splošni prepovedi trgovati z neverniki. Posebno na vzhodu so Dubrovčani prevzeli vso trgovino, ki so jo drugi narodi iz kakršnega koli razloga iz-
Ozebline
Mraz zadnjih tednov je že povzročil pri mnogih otrocih kakor tudi pri ženah ln dekletih ozebline. Hudi mraz je vdrl celo skozi snežke in škornje in njega posledica sd ozebline na spodnjem delu velikega nožnega prsta kakor tudi na drugih prstih n«. nogah na zgornji in spodnji strani. Ozebline nastajajo zato, ker se v ozkih in koničastih čevljih ne morejo prsti gibati T-rej aktivno gibanje prstov ni mogočr Neprimeren čevelj prste stlači in preveč stisne. 7aradS tega nastane zastoj krvi i-s tem postanejo prsti manj ali pa sp!-h neobčutljivi. Prav to je vzrok, da prizn
opai", jo m ne <v>č» c-i mraza. Šele pozneje, ko se noge ali r^ segrejejo, nrstane srbenje kože povsoc tnm, ~'er je posegel vmes mraz — k' tur>i p~če.
Učinkovito zdravljenje ozeblin naj b-r začelo še preden nastanejo ozebline ir preden nastopi hud mraz. Lažje oblike zdravljenja bi tako rekoč spadale v kozme i •, težje "h'iKe pa dermat<-1-,^u, kiru*
( -"hlinp se jnvliiin v PT\'h obli' Pod erythemone razumemo manj ali vc o—pjen0 rdečico na koži tn oteklino r---zirtetega dr1™ kože z močnim srbenjem r pc^-^mi občutki T z tega Stadija se razv" j-' debeli ~rii vozli, ki Tbtjo, razpade--ia: puste rane, ki se težko zacelijo.
Mraz se vsede zmeraj na tistih nest! > kože, ki so od srca najbolj oddaljeni. T^ r na rokah, ušesih, na nosu m na nogah kjer go poleg tega najbolj pogoste —*->:e
v	preskrbi s krvjo. Za take motnje in z o:-" Mine so najbolj dovzetm zlasti bled~-lični in -labok^-nl ljudje. Nadalje tla" ljudje in otroci, ki so bolni na srcu in led
vi	»h, ljudje s pojavi zastoja v krvni Cr k\-'actji. kakor tudi taki, ki so močno nervozni, zaradi česar lahko nastopi ohrome-
1--» krv. ih žil. Tudi sedeči način življenji in pomanjkljivo kretanje ustvarja dovzetnost za ozebline.
Prav tako ustvarja dovzetnost krajevno snjevanje na telesu, kot n, pr. tesni čevlji ali rokavice to nogavice. Pajčolan. ' 1 tesno prilega nosu ali obrazu, Ima b učinek.
Iz tega dobimo važen migljaj, kako se varujemo in obvarujemo ozeblin ter kako a- ozebline zdravimo. Poleg obrambe pro-mrazu je važno, da ozebline takoj zač-"mo zdraviti, da ne nastopi drugi štadij.
Brez nadaljnjega je jasno, da se na srcu levicah bolni in bledolični ljudje morajo ^ej varovati, predvsem pa otroci, ki najo pojma, kako do ozeblin pridejo. Pr zadostnerj gibanju je zelo priporočljiva »vadba. mfs"2a, šport. Rokavice naj >odo zadosti velike in tople. Najboljše so snja divjačine al: volnene, oboje s-vnjcI bro podložene. Usnjene rortaavice brez loge so naravnost nevarne. Podložene i^njene rokavice so tudi dober prevodnik 'ote, zato so boljše volnene podložene r kavice. Pri otrocih, ki niso za mraz občutljivi je treba posebej paziti na prostorne in gorke ro' avice. Obuvalo mora ti prostorno in gorko, nogavice pa brez-
jno vol-, ne, čeprav sedaj težko v . Priporoča se, da ~*~oci in odrasli S-ed nastopom hude zime obujejo vsaj
ol t;.

' »T V> I - V
rvni in blr
i Mčn'ki naj oblečejo vsaj 2 para tenkih •ogavic druge vrh drugih. Zlasti mlada kleta, ki so se zaljubila v tenko noga-'co, naj vzameio dva para tnj><ch di ic. med ne vlcami pa naj ovljejo okrog krep papir. lT~ilvanjs z mrzlo vodo Je neprimerno hudi zimi. Nasprotno pa je umivanje ? »p!o vodo zelo prijetno. Zlasti se priporo-da dodamo vodi Izvleček orehovega .."'.ja, torej vodo, v kateri smo kuhali ore-
h !.stje. N- rst0 vode »nhk,-, v v.> lj-un sredstva, ki zožujejo krvne žile, kakor n. pr. francosk0 žganje, alkohol, ka-f: v špirit, isti učinek imajo obkladki s s ločeno vodo, oziroma kisloglineni obkladki ali pa obkladki z borovo vodo. Ka-vina žlička na kozarec vode zadostuje. Ce T zaradi neprevidnosti vendar začne sr-b<>*i koža, tedaj moramo takoj začeti 7 r" --.vljenjem, da ne rastopi drugi štadij, koža začne razpadati. Za zboljšanje krvne cirkulacije, s tem pa tudi za zboljšanje ozeblin, so dobre izmen.* čne kopeli. . ta namen pripravimo dve posodi. V eno denemo vroče vodo 38 do 40°, v drugo pa }" do 18° C. Najprej vtaknemo noge za minuti v vročo in nato za pol minute v T"-zlo vodo. V začetku to ponovimo pet-t, pozneje pa tudi desetkrat. Izmeničn-kopeli so dobre tudi za ozebl'ne na rokah, l'— je vzrok za ozebline isti. Pri otroci i k^kor tudi pri obraslih ki so dovzetni za <-- bline, se priporoča, da si zjutraj mast-r~'0 roke z mastnim vazeltnom. Knn^1 za noge In retke dodamo tri žlice kisa ali > tanina, da zvišamo cirkulacijo krvi. " Po kopeli je treba p-ste na '•ok^h in nc~h od vrha do konca masirati z vaze-om, kateremu dodamo kafre, in sicer v--k prst po 1 do 3 minute. To bi bili glavni migljaji, kako se obva-_'~mo ozeblin in kako nudimo prvQ po-~č. Je pa mnogo otrok in 0draslih, k-kljub vsem obrambnim meram dovzetni ozebline. Uporabljajo naj arzenove ln me preparate. Ce so r.a ozeblinah na-le že	tedaj naj bo kopel vročn
' j C ali še več, po koipel' pa ♦*• ebline namaz"*! z vazellnom ali borv*-nom. Noge naj se zavijejo v snažno hko cunjo aH obvezo, da se ne odrg-©b odejo.
Zdravljenje, zlasti pa obramba prot oblinam je zelo važna za otroke ln pa z- ljudi, 14 so v pokilcu.	©r. 1>
gubal. Španski vladarji m> ftm MM »redno
naklonjeni ln ao smele dubrovnlflfce ladje pluti ne samo v vse luke španske krone, ampak celo v Anglijo. Število ladij, ki jih je imel Dubrovnik za dolgo plovbo, ni znano, značilna pa je izjava beneškega plemiča Zuane Glustinianla, ki se je nekaj časa mudil v dubrovniški republiki. V njej pravi, da imajo Dubrovčani malo pri rodnega dohodka in da se zaradi tega bavijo s trgovino. V Dubrovniku da živi mnogo gospodarjev, ki imajo do sto tisoč dukatov in še več, njihove ladje pa da plovejo po vseh krajih sveta in da jih je na stotine.
Dubrovniški kronisti so zabeležili več kakor 20 trgovinskih sporazumov z raznimi obalnimi mesti ob evropskih morjih. Po tem lahko sodimo, kako razvita je bila dubrovnlška plovba ln njihove trgovske zveze s tujino Drugi zgodovinarji so spet zapisali, da so dubrovniške ladje največje ln najbolj cenjene ter nabolje oborožene
V pomorskem svetu je bilo na posebno dobrem glasu dubrovniško ladjerielstvo. Gradbeni material to les so nabavljali v vseh jadranskih krajih, medtem ko so jam-
. bore ta veeta dottvaH največ lz HrvaMra-
| ga Primerja. Leta 1538. je papež Pavel JU. sicer prepovedal vsak izvoz materiala za gradnjo ladij iz Italije, da se ne bi z njim okoristili Turki, toda to svojo prepoved je preklical ln so mogli Dubrovčani še nadalje nabavljati gradivo za svoje ladje ▼ Italiji Posebno znan brodograditelj je bil v 16. stoletju Vicko Skočibuha. Dubrovniške ladje so bile tudi v službi cesarja Karla V., ko je vodil vojno proti Alžiru. Pozneje so jih uporabili n;egovi nasledniki, kar je dalo angleški kraljici Elizabeti povod, da se je potožila Turkom, da Dubrovčani s svojim brodovjem pomagajo njenim sovražnikom
V prvi polovici 17. stoletja je začelo du-brovniško pomorstvo nazadovati. Pravo propast pa je doživelo ob potresu 1. I7t>7. V naslednjem stolet u si je sicer nekoliko opomoglo, toda stare rasti ni moglo več doseči Vzpon in propad dubrovniškega pomorstva se očitno vidi tudi iz števila prebivalstva, ki je štelo v č?.su razcveta 30.000 leta 1800 polovico manj in že 6 let pozneje samo še 7000 prebivalcev.
Razkritje o zlorabi vojne poroke
Nemški dnevniki z ogorčenjem poročajo o nenavadnem dogodku: o grdem izkoriščanju poroke na daljavo, ki Je dovoljena v sedanji vojni. Dogodek je naslednji:
V Lichtenauu (okrožje Krems) Je neki orožniški vodja ugledal pred gostilno okrašen osebni avto, v katerem sta sedela dva moška in belo oblečena nevesta z venčkom na glavi ln s pajčolanom. Moža sta stopila iz avta, da bi se v gostilni okrepčala, nevesto pa sta pustila na sedežu. Orožnik je radovedno pristopil bliže, ker se mu je vendarle zdelo nekaj sumljivega. Prijazno je pozdravil nevesto, 1j pa ni ozdravila niti na ponovni pozdrav Orožnik je nekoliko osupel odprl vrata Ko je orožnik poprijel nevesto za roko. se nevesta sicer še vedno ni zganila, pač pa je zdrsnila na tla bela rokavica in prikazala se je — svinjska krača.
Orožnik je zdaj seveda nastopil nekoliko bolj brezobzirno proti nevesti in je razkril, da je — svinja, ki so jo skrivaj zaklali, preoblečena v nevesto, da bi jo tako pritihotapili na Dunaj. Seveda je bila prečud-na nevesta takoj zaplenjena, njena poročna spremljevalca pa sta morala v zapor in se bosta znašla pred sodiščem obenem s svojimi odjemalci na Dunaju.
Nemški dnevniki pripominjajo: Ce bi bili mirni časi pač nihče ne bi pri tem originalne tihotapstvu zatajil nasmeška. Toda da-
nes! Se tako lepo v nevesto preoblečena
svinja, ki je odtegnjena javni preskrbi, je — dvojna svinjarija. Jurist pa bo iz tega dogodka izvajal še razne druge oznake in posledice. Najprej bo vprašal, od kcd sta nevestina spremljevalca vzela bencin, potreben za ženitveno potovanje na Dunaj. Povsem pa odpade razlog za humor spričo tega. da sta hotela nevestina spremljevalca preslepiti javnost s tem, da peljeta nevesto k vojni poroki in da je nevesta zato tako tiha in žalostna.
Vojna poroka na daljavo je bila v Nemčiji uvedena, da bi vojakom v frontni ali drugi vojni službi omogočila sklenitev zakonske zveze tudi tedaj, če ženin zaradi žrtvovanja za Hitlerja in Nemčijo ne utegne sam priti k poroki. V Nemčiji, pravijo listi, se od pričptka voine trudimo, da bi ta način vojne poroke obdržali kolikor mogoče dostojanstveno. V domovini se trudita stranka in poročni urad. na fronti pa tovariši, da bi veseli in častni dan mladega para kljub vojnim razmeram ohranili v trajnem spominu na resno dobo.
Izkoriščanje take ustanove, namenjene vojakom na fronti, za umazano tihotapljenje svinj je višek brezčastja. Ker se frontni vojak ne more pobaviti s tem. da bi sam pretepel tihotapske zvijačnike, kolikor to zaslužijo, pravijo listi, bi morali pač drugi prevzeti nalogo, da na takih tihotapcih nadoknadijo zamujeno vzgojo.
Razgiban Antonov sejem v Nmem mestu
Kljub podražitvi blaga je bila živahna Kupčija
Novo mesto. 20. januarja
V torek je bil v Novem mestu tradicionalni Antonov sejem, ki je bil tudi letos zelo živahen. Kljub ostremu mrazu, saj je v jutranjih urah padlo živo srebro 16 stopinj pod ničlo, se je že v zgodniih dopoldanskih urah zbrala v mestu velika množica prodajalcev in kupcev ter so se posebno od jutranjega belokranjskega vlaka valile kar cele reke kupcev proti mestu.
Najživahšnejše vrvenje je vladalo na sejmišču na Loki, kjer se je vršil živinski sejem za prašiče, govedo in konje. Na sejem je bilo pripeljanih največ prašičev, vendar večinoma le prašiči za rejo, med katerimi so bili najtežji 40 —50 kg, dočim klavnih prašičev sploh ni bilo na sejmu. Cene prašičem so se ponovno dvignile, zaradi česar je dokaj zastajala kupčija. Skupno je bilo pripeljanih na sejem 483 prašičev in so stali do 8 tednov stari prašiči 400—500 lir, 3 mesece stari 500 -800 lir, 40—50 kg težki pa celo 1500—1800 lir. Cene so se dvignile tudi pri goveji živini, katere je bilo skupno prignane 305 glav, in sicer 146 volov, 95 krav mlekaric, 36 juncev in 28 telic. Največje povpraševanje je vladalo za kravami-mlekaricami. ki so se prodajale po 3500— 3800 lir. Najvišje cene v zadnjem času pa so dosegli voli montafonci. ki so se prodajali par po 10.000 do 11.000 lir. Junci in
telice so obdržali sorazmeroma stare cene in so se prodajali po 2000—4000 lir. Belo-kranjci ln Žumberčani, katerim je zaprt sedaj karlovški sejem, so prignali na novomeški Antonov sejem veliko število konjev. Kljub velikemu zanimanju za konje pa jc bilo zaradi visokih cen sklenjeno le majhno število kupčij to je večina Konj ostala neprodanih. Skupno je bilo prignanih na sejem 91 konj in so stali malo boljši konji Kar 10—12.000 Ur.
Istočasno z živinskim sejmom se je vršil na Florjanovem trgu tudi živilski trg. Radi ostrega mraza se je pričelo tržno življenje šele okoli 10. ure. Trg je bil še dokaj do-6ro založen z živih, prevladovala pa je po-vrtnina. Tudi z domačim sadjem in zelišči je bil trg dokaj debro založen. Nekoliko več kakor običajno je bilo na trgu tudi mlečnih in malih mlevskih izdelkov, ki so pa bili kaj hitro razprodani. Na Gla-"uerr t~gu pa se je vršil sejem z raznovrstno kr-Mr^. Iznenadilo je zelo veli1 o š^vilo kramarjev, ki so vzdolž trga postavili 'e stojnice. Največ je bilo manufakturist^", manjkalo pa tudi ni klobučarjev, lectarjev, galanteristov in starinarjev. Kupčija je bila prav živahna in so bili posebno zadovoljni manufakturisti, ki so prodali zelo mnogo blaga, čeravno je bilo vse na nakaznice.
Na Barju -Z5°C
Ljubljana, 21. januarja
Letošnja zima se odlikuje po svoji ne-stalnosti. Temperatura se stalno menjava. Včeraj je še kazalo, da bo mraz popustil, danes pa je živo srebro močno padlo. Ce pogledamo vreme v zadnjem tednu, se vendarle prepričamo, da je mraz to pot odpornejši Minuli četrtek je bila najnižja temperatura —18°, najvišja —7.2°. Hudi mraz pa ni trajal dolgo. 2e v petek je znatno popustil in je bila najnižja temperatura — 9, najvišja pa —5.6. V soboto se je vreme za spoznanje zboljšalo. Medtem ko je bila najvišja temperatura še vedno —5.6, je znašala najnižja —8. V nedeljo je čez dan kazalo, da bo celo pritisnil jug, kar pa se ni zgodilo. Najtopleje je bilo okrog poldne, ko se je živo srebro dvignilo na —4.4. V ponedeljek pa je temperatura spet močno padla Toplomer vremenske hišice v Zvezdi je kazal —15.8, v Trnovem so toplomeri zabeležili celo —19, najvišja temperatura pa je bila —7.6. V torek je mraz spet nekoliko popustil, najnižja temperatura je bila —12.4, najvišja pa točno polovico.
V noči na sredo je mraz tako pritisnil, kakor še ne letošnjo zimo. Debele ledene
Lev Tolstoj se je peljal v kočiji po Moskvi in srečal redarja, ki je gnal pred seboj zvezanega kmeta.
Tolstoj ustavi kočijo in vpraša redarja:
—	Kam vodiš nesrečnika?
—	V zapor.
Tolstoj malo razmišlja in vpraša dalje:
—	Ali znaš čitati?
—	Da
—	Si kdaj čital Sveto pismo?
—	Sem.
—	Dobro! Ne pozabi, da nam ono veleva, da moramo ljubiti bližnjega, kakor samega sebe?
Redar začudeno pogleda grofa in ga brž na to vpraša:
—	In ti, ali znaš čitati?
—	Seveda, odgovor Tolstoj.
—	Ali si kdaj čital policijske pravilnik?
—	Ne
—	Prečita j ga! Sele nato me bog mogel poučevati, kako naj vršim službo.
Tototoj J« ohmoiknll in pognal dalje,
rože so zastrle zunanja ta tudi notran-a okna. Marsikje je zmrznila voda pa tudi mleko Sneg je močno škripal pod nogami to tramvajske tirnice so zamrznile pod izredno tanko plastjo ledu, da ta in oni tramvaj kar ni mogel takoj z mesta in so morali progo posipati. Debele ledene zavese so se naredile tudi po vseh oknih tramvajskih vozov to zastirale pogled vozaču. Toplomer vremenske hišice v Zvezdi je v zgodnjih urah kazal —20.8, toplomer ženske bolnišnice pa —21.3. Najhujši mraz je bil na Barju, kjer je živo srebro zdrknilo kar na —25. Tako nizke temperature letošnjo zimo še nismo beležili. Cez dan se Je mraz Se držal, bil pa je znosen, ker je spet posijalo sonce.
Odlična mlada plesalka modeme te-razne smeri Mira Sanj i ca Jovanovičeva, članica svetovno znane Kart Joosove plesne skupine, ki je z uspehom gostovala na Dunaju, v Rotterdamn, v Dartington-halla ter v zadnjem času s solističnimi večeri v Beogradu in Zagrebu, bo Imela svoj plesni večer v petek 28. t. m. ob 17.30 ari v Operi. Pri klavirju jo bo spremljal naš znani popularni pianist Bojan Adamič, a sodelovanjem violinista Antona Dermelja In S'avka Jana, ki bo recitiral Dučičevo pesem »Mala princesa« v prevodu Otona Zupacčlča,
Dežela Taj
Usnje iz pasjih kož
Bolgarska vlada je sklenila, da bo pokupila vse odvisne pse. Tz njihovih kož nameravajo izdelovati usnje, obenem pa hoče vlada zajeziti razsipavanje s krušnim žitom, kajti v mnogih bolgarskih' krajih hranijo pse s kruhom. Bolgarsko prebivalstvo je ta sklep sprejelo z velikim zanimanjem. Ob koncu prve svetovne vojne so našteli na Bolgarskem nad poldrug milijon psov. DDomnevajo, da je med tem to število še znatno naraslo.
Smrt turškega generala
V Carigradu je umrl v starosti 81 let j znani general iz dobe stare Turčije, Zeki paša Bil je že dalj časa bolan. Med t veto vno vojno je bil zvezni častnik med tui-škim in nemškim glavnim stanom.
Kslterni pregled
Poizkus z
Uprizarjanje antičnih žaloiger fe posebno rahločutno vprašanje sodobne drama-turgije. Pred njimi se poučujemo vedno znova, koliko v sleherno dnamatsko pesnitev prispeva čas s svojimi verovanji in socialnimi uredbami iin koliko zastarelih, kajr brezupno gluhih mest nastane sčasoma v njihovi častitljivi stavbi. Uprizarjanje antičnih del bi izgubilo svoj pravi gledališki smisel, če bi videli v njih samo odrsko ponazoritev neke literarne antikvitete; bita bi to zgolj odrska ilustracija v šolske namene. Če pa naj učinkujejo s svojo človeško vsebino, jih je treba približati sodobnemu čustvovanju in gledanju, ne da bi jim vzeli njihove značilne sestavine.
Prav v tem je največja težkoča in v tem se razhajajo toliki poizkusa Z ene strani sii prizadevajo sodobni dramatiki, da bi izločili iz starih žaloiger njihovo nadčasov-no jedro, toda vsi pomladi t v eni poizkusa, najsi jih izvede še tako srečna roka. osta jajo na ploskvi knjižnega pesniškega učinka. če jih ne pripravi za oder posebno iznajdljiv režiser in ne zasede z najboljšimi umetniki žive odrske besede. Najbolj so se približale polnemu sodobnemu učinku grških žaloiger velike uprizoritve pod lim nebom, v starih amfiteatrih Sicilije aili Gršl j — ne le zara^' r>ot<:.f»hne*ta čara ki g? d&]z samo okolje marveč tudi zaradi tz rabe vseh sodobnih Dripomočkov in zaradi si!ik->nte množ:ce sodelujočih v zboru Faguet pravi da ie grška tragedija bližja naš; operi kakor sodobrn realistični drami in v tem bi mu do neke mere pritrdili, če
»Elektro«
imamo pred očmi največja operna dela in če zadostno uvažujemo vlogo, ki jo je imdl v stari žaloigri zbor. podoben nekaki glasbena spremljavi drama tsikega dogajanja. Prav tega pa se skušajo modernuzatorji grških tragedij kar moči otresti. Pri vseh feh poizkusih ostaja največje merilo vse-ja prizadevanja to, koliko občuti gledalec staro katarzo tragičnega dogajanja, koliko ga zavzame in notranje pretrese doživetje večnega človekovega boja z usodo, ki ostaja tudi njegov življenjski problem čeprav ne veruje v mitos starih tragedov marveč ima svoj mitos. in naposled to, v koliki meri mu vzvalovi dušo občutek človeškega stika s svetom stare kulture in njenih idea-hov. Ce ne doseže uprizoritev niti enega izmed teh učinkov, če nam ne nudi lahnega drgeta, ki se nas polasča pri vsem. kar je skrivnostno in večno, tedaj je ostala samo ilustracija k antični duhovni zgodovini, ne pa to, kar je grška žaloigra v svojem bistvu: kos iiturgije. božja silužba pred nrste-rijem življenja in izraz človekove veličine, ki skuša zmam;šati samo snilo bogov.
Skupina gledaliških stremi jivcev in ljubiteljev, ki se zbira okrog Ivana Mraka, nam je v torek uprizorila v skoraj raz orodani frančiškanski dvorani Sofoklejevo »Elektro« v predelavi Huga v. Hofmanns-thala. Pokojna avstrijski pesnik ie fenol dovolj rahlega čut« za to stvaritev trage-dovih zrelih let. za apolinično čistost in umerjen ost Sofoklejevega drama tsikega stila. ki tako živo kontrastira z mučno vsebino. z grozo človeških sire. ki jih vrtinci
usoda. »Elektra« je hamiletski metiv antičnega sveta! Tudi tu gre za maščevanje otroka zaradi očetove nasilne smrti in nad materjo, ki je — kakor kraljica G er t ruda — udeležena v težkem dogodku na dvoru. Elektrina mržnja do matere zaradi izdajstva očeta je prvi literarni primer tistega Edipovega kompleksa, ki «so ga izkopali iz temin človeške duše psihoanalitiki ;n tip hčerke, ki s« zaradi očeta maščuje nad materjo. navdihuje tudi sodobne dramatike, kakor kaže novejše veliko delo Irca 0'Neilla.
»Elektro« je v Hofmannsthalovi predelavi, ki jo je poslovenila Tuši Rajner, pripravil za oder Ivan Mrak. Če vzamemo za merilo to. kaT smo navedli v zgornjih načelnih opombah, tedaj uprizoritev ni uspela, se pravi, ni dala več kakor odrsko ilustracijo Sofoklejeveaa dela Če seveda upoštevamo, da so sodelovali ljubitelji, delno celo začetniki, ne pa igralci velike izkušenosti im prekaljeni recitatorj" antičnega ali Shakespearovega sploh klasičnega verza, tedaj pomeni M rakova uprizoritev zanimiv poizkus, ki priča c močni volji im smelem stremljenju po odrskem uvel javi jen ju Samo večji in boljše opremljeni oder. wmo prvovrstni igralci, ki ne bi z ničimer motili gledalčevega pobožnega už;vanja b; nvvgli dati Eilektrini srilni bolest, in iz ponižane ljubezni do očeta izvirajoči maščevalnosti tisto skoraj tempeljsko okolje v katerem je grški človek občutij prisotnost b«>gov in srečanje človeških used s kruto vol;o višiih sil. Za tak učinek je potrebne do zadnjih odtenkov pretehtan* izdelav« *lehemeg* prizora, upoštevajoč predvsem plastično skulptursko gledanje grškega človeka ne postav« v prostoru, natanko uravnovešena in doživljajsko močna igra in čista, jasna recitacija slehernega sodelujočega. V tej
predstavi ni bilo ne tega ne onega, ali vsaj ni bilo v zadostni meri. Morda bi bilo celo krivično, če bi od ljubiteljev gledališke umetnosti zahtevali to. kar daje šele zrela umetniška izkušenost, to, kar lahko nudi uravnovešen odrski ansambl na višku svoje zmogljivosti. Namir&č predstavo, ki ima res veličino in žlahtno lepoto klasične tragedije. Zadovoljiv oder. primerna Pogacarjeva glasba (pri čemer je motil klavir, ki ne sodi v stilni okvir antičnega sveta), dobri kostumi so zadoščali za vnan ji ilustrativni značaj okolja.
*
Igralsko središče te predstave, ki ;e bila napovedana z velikim bobnom, bolj kakor prenekatera kvalitetnejša predstava t Narodnega gledališča, je gdč. Tuši R a j -nerjeva v vlogi Elektre. Njena igra je tolikanj zanimiva, da je vtisnila viden pečat vsej igralski plati uprizoritve in brez njenega prizadevanja bi uprizoritev zdrknila na popolno diletantske nižino Po občutku, ki ga ima pisec teh vrstic, se tudi ta nedvomno nadarjena igralka ni povzpela do tiste popolne prepričeva lnosti in žarke notranje stile, ki bi tako presvetlila vsako n:eno gesto, slehern gib. vsak drhtljaj glasu, da bi nam dala notranjo podobo Elek-trne ranjene, v bolečinah razbičane. s hladnim ognjem sovraštva napolnjene duše. Vziic čisto umetniško, doživljajsko nezadostni prepričljivosti pa je pokazala gdč. Rajnerjeva tolik register izraznih sredstev, da je njena igra ves čas mikala. Prav v končnem prizoru, ki bi moral napolniti gledalčevo dušo z drgetom usode ir skrivnosti k je kar nazorno pokazalo de j« dajala igra bed; medd kakor pota zvok ter da ni bila zajeta prav h dna. Vzlic vsemu je Elektra lepa afirmacija talenta gdč. Rai-nerjeve.
Ivana Mraka poizkus, da obnovi antično izročilo, po katerem so moški igrali ženske vloge, je treba zavrniti, ker stoji tesno rta mejii tragičnega in smešnega. Njegova Kli-tamnestra je odrekla ne samo zaradi precej šablonske igre, marveč tudi zato. ker je glava igralca anatomične tako izrazito moška, da ne more dati iluzije ženske, celo tudi ne starke, kar pa Klhamne&tra, ki še spolno živi, nikakor ni. Tudi M rakova Orest in Egist nista pričala o kakršnem koli večjem notranjem doživetju in opazi ji vi izrazni dognanosti; vlogi sta ostali na površini igranja. Krizotemis je pred Elektro Rajnerjeve nekam siiabokrvna. vendar ji ne manjka mnogo, da bi nas zadovoljila s svojo podobo živega kontrasta sestri, podobo ženske, ki hoče biti samo ženska in ki vzklika antičnemu in današnjemu svetu: »človeško srce ni ustvarjeno za strah in grozo!« V ostalih vlogah je nastopilo še nekaj igralcev-ljubitcljev. ki so dosegli neki uspeh že s tem, če so in kadar so Jasno recitirali verze in jim dali vsaj nekaj tople človeške krvi.
Tako smo dobili prvič v Ljubljani »Elektro« v sodobni pesniški predelavi.
Orgelski koncert Matije Tcmca
V vrsti večerov predklasične glasbe, ki jih prireja Glasbena Matica v Hubadovi dvorani, je bil dne 19 t m. kot prvi na vrsti orgelski koncert, na katerem je izvajal znani slovenski glasbenik, skladatelj in orgganist Mat. Tome skladbe nizozemskih, nemških in italijanskih mojstrov. Uvodoma je v kratkem govoru pravilno poudaril, da je te vrste glasba dokaj oddaljena sodobni umetnosti ne samo po izraznih sredstvih. temveč predvsem po svojem name-
Ameriška in britska diplomacija sta poskušali z vsemi pripomočki, da bi deželo Taj, »Deželo svobodnih mož« ali Siam, kakor'se je Imenovala prej, spravili pod svoj vpliv. To se jima je temeljito ponesrečilo. Taj se je postavil pod zaščito Japoncev m namerava aktivno sodelovati pri ustvarjanju reda v Vzhodni Aziji, kakor si ga je ■amislila Japonska.
Minilo je komaj nekoliko desetletij, od kar je Zadnja Indija postala prizorišče evropskega zanimanja. Prej je bila pravljična dežela "belega slona le malo več nego turistična kurioznost. Poedini potovalci so jo obiskovali le zaradi pozlačenih pagod v Bangkoku. zavoljo plesalk v njenih svetiščih, fantastičnega sijaja na dvoru kralja, ki so se mu podaniki smeli približevati samo kleče, zavoljo pisanega vrvenja na veletoku Menamu in drugih takšnih pojavov.
Tajska pa je danes s svojimi 14 in pol milijona prebivalcev, s svojimi zemeljskimi zakladi cina in težkih kovin, s svojimi rodovitnimi polji ter gozdovi dragocenega tikovega lesa v središču dogodkov na Daljnem Vzhodu. Ta dežela obsega 518.162 štlr-jaških kilometrov in jo na severu in vzhodu obdajajo Francoska Indokina. na jugu plitki Siamski zaliv ter malajske države na polotoku Malaki. na zapadu pa Burma, ki stopa počasi tudi vsedalje bolj v središče našega zanimanja.
Tajska je pokrajinsko zelo mnogolična. Srednji del dežele kaže podobo izredno rodovitnega, nižinskega ozemlja, severna Tajska je visokogorska pokrajina, kjer se dviga Dol Intanon do višine 2576 m. Gorata je tudi južnovzhodna Tajska. Popolno nasprotje srednjega dela Tajske pa je nje vzhod. Tu je dežela nerodovitna ln predstavlja povprečno 150 m visoko planoto, ki se v deževnih dobah popolnoma zamočviri. Deževne dobe pa trajajo od maja do oktobra ter jo prinaša poletni južnozapadnl mon-sun. Ko opravi ta svoje delo. ga zamenja doba zimskega severnega monsuna.
V bogatih gozdnatih predelih živi enako bogato živalstvo. Na severu nahajamo v poletnem času zelene ali vedno zelene gozdove, ki dajejo dragocene vrste lesa, za jug so značilni gozdovi tropskih deževij, med tem ko dajejo obalam posebno značilnost mangrovne goščave. Sloni, nosorogi, tigri, leopardi, opice in vse mogoče druge takšne živali obljudujejo gozdove, pogosto srečaš tam tudi tapirja.
Kar se tiče zemeljskih pridelkov, pa je omeniti v prvi vrsti riževa polja v nižini
veletoka Menama. Ta reka teče skorf vso Tajsko, na vzhodu in zapadu pa mejita deželo reki Mkong in Salween. Kako velik je pridelek riža, ki pomeni ljudstvom na Daljnem Vzhodu glavno hrano, nam za danes ni znano. V letu 1928/29 Je znašal po uradnihk navedbah 3,85 milijona ton. Tajska zemlja daje poleg tega velike količine tobaka, popra, koruze, sladkorja iz sladkornih trsov, bombaža, sadja, kavčuka in kokosovih palm. Kavčuk in kokosove palme gojijo po ogromnih nasadih. Pridobivanje lesa, ki je prinašalo v deželo isto tako mnogo denarja, je bilo pred vojno zlasti v rokah Evropcev.
Na visoki stopnji je tudi tajska živinoreja. ki jo gojijo zlasti na nerodovitnem vzhodu. V prvi vrsti je imenovati tu rejo slonov, konj. govedi in bivolov. Kar se tiče rudarstva je posebno važno pridobivanje cina na ozkem predelu polotoka Malake, ki pripada Tajski, in na otoku Puketu.
Prebivalstvo je po ogromni večini budhl-stične vere, kakšnega pol milijona je muslimanov. število pripadnikov drugih ver je tako majhno, da nima nobene uloge.
Glavno mesto Taja je Bangkok, ki je tudi edino velemesto v deželi. Tu opazi obiskovalec kot priče stare tajske kulture zlasti celo število veličastnih svetiščnih samostanov. Pristna tajska umetnost izvira nekako iz 13. stoletja, njene korenine pa so v umetnosti Kmerov ki so nekoč gospodovali nad deželo. Ni nobenega dvoma, da bo Taj tudi v bodočnosti imel veliko ulogo. kakršna mu gre po njegovi zgodovini in velikosti.
Pet milijonov let staro drevo
Zavod za geologijo kurilnih snovi pri rudarski akademiji v Freibergu v Nemčiji, najstarejši tehnični visoki šoli na svetu, hrani kos nekega drevesa iz rodu brinov, ki izvira iz miocena. Kako ogromno je bilo to drevo, je najbolje razvidno iz tega, da ima že samo ta kos premer 2.50 m in da tehta 120 stotov. Izkopali so ga v rudniku rjavega premoga pri Senftenbergu v Brandenburgu. Najdbo so zavarovali s slamnato streho in verižno ograjo, na železne obroče, ki držijo deblo skupaj, pa so pritrdili napis: »Obiskovalec, čuvaj to deblo, ki je staro nad 5 milijonov let! Nikar se ga ne dotikaj!«
Italijanski možnar na ruski fronti
Kuga v Koveitu
V arabskem mestu Koveitu, ki je pod britskim protektoratom, je začela razsajati kuga. Irašika vlada je zaprla svoje meje, da bi se epidemija ne prenesla na njeno ozemlje. Koveit, ki leži ob severno-z^padni obali Perz-jsScega zaliva, obsega kakšnih 5000 štirjaških kilometrov in Ima 80.000 prebivalcev, večinoma Arabcev.
Adamson vprašaje za pot
Maršal Petain je delal veliko propagando za to, da bi začeli Francozi preprosteje živeti, nego so bili vajeni. Učinek te propagande
so gostilne, v katerih dobe gostje za majhen denar zadosten obed »iz enega lonca«,
Zdravilni padec
V ženevi je neki zidar, ko je delal na pročelju visoke palače, pade! iz višine šestega nadstropja. Sreča je hotela, da ga je nekoliko metrov nad zemljo prestregel snop telefonskih žic, ki je brzino njegovega padca zadržal, nato je padel v veliko jamo, ki so jo napolnili z vodo, da bi pripravili apno.
Na pomoč so mu takoj prihiteli tovariši, ki so pa ugotovili, da se ni bil prav nič poškodval. A ne samo to, v svoje prijetno presnečenje nje mož ugotovil, da ga je oa. dec ozdravil tudi nadležnega živčnega pojava, zavoljo katerga je mora) od časa do časa stresati glavo in zapirati oči.
Kansenita toča
iz vessijstva
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Ce se vrnem spet na svet, ne bom nikoli za igralca!« je vzkliknil nekdo pri mizi. ki se je smatral za neupoštevanega genija.
»Meni se zdi, da ste se spet vrnili na
svet!« je dejal nekdo.
*
»Ali ve tvoj zaročenec za tvoja leta?«
»Da. deloma!«
*
»Ali bi lahko zvedel vašo sodbo o svoji novi knjigi?« je vprašal mlad pesnik strašnega kritika.
»Ah, ta je popolnoma brezpomembna,« je odgovoril kritik prezirljivo
»To vem,« se je nasmehnil pesnik ljubeznivo, »a vseeno bi me zanimala. ..«
Pruski kralj Friderik Veliki je nad vse rad nosljal tobak, ni mogel pa trpeti, da bi kdo drug segal v njegove tobačnice, ki so bile pripravljene v velikem številu po vseh njegovih sobah.
Nekega dne je slučajno zagledal svojega paža, ko si je na skrivaj jemal ščepec tobaka iz njegove tobačnice. Kralj se je delal, kakor da nič ne vidi. Ko je pa hotel paž postaviti tobačnico spet na njeno mesto, ga je nahrulil: »Vtaknite jo v svoj žep, za oba je premajhna!«
VSAK DAN ENA
Po najnovejših astronomskih računih pade vsako leto na zemljo povprečno„ll milijonov meteoritov. To je pa le majhen del skupnega števila vseh meteorov, ki jih pritegne zemlja nase. Ogromna večina zvezdnih utrinkov sploh ne prispe do tal, ker se že prej v ozračju spremenijo v žar in prah. Najbolj vneto nas z zvezdnimi utrinki bombardirata meseca avgust in november, takrat trešči tudi največ izpodnebnikov na tla.
ika
*	življenje Pija X. Pod tem naslovom je nedavno izšel najnovejši življenjepis papeža Pija X. izpod peresa akademika prof. Fer-ruccia Ca-iija. lapež i -ij .vil. je te dni od življenjepisca v posebni avdijenci piejel prvi izvod knjige v dar ter se toplo izraz.l o nji.
*	Marinetti bo spet nastopil. V petek 23. januarja bo pod okriljem Kulturnega krožka profes onistov in art stov v G-rizii zanimiv umetniški večer, na katerem bo sodeloval tuui znameniti ~rudja italijanskih futuristov, aka^em.k Marinetti. Program bo uvedel kot domač- n prof. Tullio Cran, ki bo imel predavanje pod zagiavjem »Aeroslikarstvo proti tihožitju«, muest. o Giuruini pa bo na klavirju izvajal neitaj futurističiuh sklaub. V arugem delu programa bosta rec-tirala MarineLti in proi. Crali nekaj sodobniii sestavkov.
*	-Najmanjša narodna manjšina v Evropi. Po i tem naslovom poroča agencija »i-.a «£oriisponJenza«, da predstavlja 7 črncev, Ui še zdaj prebivajo v Daimaciji, pač edinstven primer naroane manjšine v Eviopi. So to potomci štev-in-h črmh sužnjev, ki so jih bili v 15. stoletju gusarji privedli na vzhodno jadransko obalo. Tisti cas je b.la po sredozemskih deželah in po ostalem svetu trgovina s črnci zelo razš rjena. Najstarejši član te svojevrstne kolonije, Mustafa, je nedavno izrazil naclo, da bo njegova najmlajša vnukinja gotovo še videia deželo Kongo, iz katere so bili njene davne prednike Kot sužnje privedli v Evropo.
*	Na vzhoiini fronti je padei eden izmed najpogumnejših nemških pilotov - lovcev, naoporoenik grof K a g e n e c k , ki je bil med. odlikovanci s hrastovim listjem na viteškem križcu železnega križa. V zračni borbi je bil Jne 28. decembra smrtno nevarno ranjen in je 12. januarja umrl v nekem vojnem lazaietu. Po rodu je bil iz Bonna in star šele 24 let. V raznih zračnih borbah je sestrelil 67 nasprotnikov.
Kapsule za lisice
sveže douu- v ai ogvi-iji Kune, židovska ulica 1 — Ljubljana
*	Kruh za vojake na dopustu. Po najnovejši odredbi prejme vsak vojak, ki odhaja na dopust za ne več ko 5 dni, od pristojnega vojaškega poveljstva poseben bon za kruh. Tj boni veljajo za 100 gramov kruha na vsak odrezek in vsak pek v kraljevini je obvezan, Ja vojaku na predložitev tega bona postreže s kruhom. Ob običajnem mesečnem obračunu bodo peki prejeli dodatno količino moke, Id ustreza predloženim bonom.
*	Poštni zavitki za vojne ujetnike. Po
dogovoru, ki so ga sklenile poštne uprave zainteresiranih držav, smejo v bodoče poštni zavitki, odpremljeni na naslov vojnih ujetnikov ali poslani od njih, dosegati najvišjo težo 10 kg, če predstavljajo eno samo nedeljivo celoto. Dogovor so podpisale Italija, Nemčija, Francija, Velika Britanija z vsemi deželami svojega imperija in Eg.pt. Ista določila veljajo za zavitke, ki jih odpošilja osrednja poslovalnica za vojne ujetnike v ženevi. Za vse ostale poštne zavitke, ki jih o .premijaj o vojni ujetniki ali so naslovljeni nanje, ostane doslej predpisana najvišja teža 5 kg še dalje v veljavi.
i' Gospodinje, še jc nekaj izvodov Gospodinjskega koledarja v zalogi. Letošnji Gospodinjski koledar ima še dodatek, ki obsega 233 raznih kuharskih receptov, primernih. za sedanji čas. Cena 20 lir. Dobi se v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, šeienburgova ulica 3.
IZ LJUBLJANE
u— Nov grob. Po kratki bolezni je umrl komaj 52 let star posestnik, gostilničar in ključavničarski mojster g. Mihael Kavčič vuigo Svedrač. Pokojnik se je mnogo udej-stvoval na gospodarskem področju in je bil zadnje čase čian nadzorstvenega odbora Kmetijske posojilnice. Zapustil je ženo, tri hčerke, tri brate in štev.lno drugo sorodstvo. Pogreb dragega rajnkega bo v četrtek ob 16. iz hiše žalosti v Zgornji šišlti, Celovška cesta 1S0, na pokopališče v Drav-ljah. Pokojnemu blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
u— Združenje trgovcev in gostincev Ljubljanske pokrajine vabi vse člane na pogreb umrlega člana Mihaela Kavčiča, trgovca in gostilničarja na Celovški cesti 180, ki bo v četrtek ob 16. uri iz hiše žalosti na pokopališče v Dravljah. — Uprava.
Veseli teater danes ob I8.30
u— Teta z Dolenjskega, Stol resn.ee, re-vijska točka, petje, ples itd., vse to vidite v »Veselem teatru« v četrtek ob 18.30. Pridite danes k nam, pa se boste resnično nasmejali! Predprodaja vstopnic od 10. do V» 13. in od 16. ure dalje. — Zadnje predstave 14. programa so v soboto ob 18.30 in v nedeljo ob 14.30, 16.30 in 18.30. (—)
u— Občni zbor Prirodoslovnega društva.
Prirodoslovno društvo bo imelo svoj VIII. redni letni občni zbor v četrtek, dne 29. januarja ob 17. uri v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi (vhod iz Gosposke ulice in čez dvorišče levo). Opozarjamo članstvo, da je treba samostojne predloge, ki bi jih želel kdo staviti na občnem zboru, v smslu društvenih pravil sporočiti odboru vsaj pet dni pred občnim zborom, člane društva vlju Ino vabimo, da se občnega zbora udeleže.
u— Novi kateheti. Za honorarne učitelje na srednjih šolah so bili postavljen:: na državnem učiteljišču v Ljubljani Pavel Slapar, na I. državni moški realni gimnaziji Vinko Zaletel, na 2. državni moški reaini gimnaziji Andrej Farkaš, na 1. državni ženski gimnaziji Anton Oreh ar, na 2. državni ženski realni gimnaziji Martin Starec, na 4. državni deški ljudski šoli v Ljubljani Jožef žužek in na državni realni gimnaziji v Novem mestu Karel Voibank.
u— God sv. Neže smo praznovali včeraj. Ta svetnica ima po ljudskem verovanju veliko besedo v zalevah vremena. Zdaj, ko je mraz bolj pritisnil, nas tudi sv. Neža bolj zan ma. Stari pregovor pravi; »Ce zime ni do sv Neže, tedaj jo ona pač izleže«. Zime imamo letos že precej za seboj, zato smemo pričakovati, da nam bo dobra svetnica prinesla ugodnejše vreme, čeravno je za njen god zima kar najbolj pritiskala. Sv. Neža pa ima oprav.tr tudi s kurami in jajci. Po ljudskem pregovoru se na aan sv. Neže kuram zadek odveže. Zato so jo naše gospodinje letos zelo nestrpno pričakovale.
u— Koncerti na dveh klavirjih nas seznanjajo z glasbeno literaturo, ki pri nas ni bila bog ve kako znana v splošnem. To pa zato, ker se ta panoga koncertnega udejstvovanja ni skoro prav n.č gojila. Zato je tem večja zasluga dveh naših pianist, ki sta se z največjim navdušenjem in pravim umetniškim razumevanjem lotili te panoge koncertnega udejstvovanja. Naši domači pianistki Marta Osterčeva in Silva Hrašovčeva sta ponovno dokazali na javnih koncertih na dveh klavirjih svoje umetniško delo v največje zadovoljstvo občinstva in kritike. Prihodnji njun koncert bo v ponedeljek 26. t. m. v mali Filharmonični dvorani in nam bo prinesel troje zanimivih skladb tovrstne literature, med njimi eno domače, najnovejše delo, napisano za dva klavirja. Začetek koncerta bo ob i/j 7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— Zadušnica za mojimi brati Francetom, Jožetom in Lojzetom bo v petek 23. t. m. ob 9 na Rožniku. Jan Trstenjak.
Iz Novega mesta
n— Razprave proti navijalcem cen. V ponedeljek je bila pred sodnikom poedincem razprava proti Novak Rozi, lastnici mlekarne v Kočevju. Obtožnica, ki jo je zastopal namestnik državnega tožilca g. Perovšek, ji je očitala, da je lansko leto meseca maja prodala neki stranki 1 kg zmesne moke po din 6, namesto po tedanji maksimirani ceni din 5.50. Obtoženka je dejanje v celoti priznala in je bila obsojena na 7 dni zapora in 120 din denarne kazni. — V minulem letu je bilo novomeškemu okrožnemu sodišču prijavljenih skupno 66 kazenskih primerov radi prekoračenja maksimalnih cen. Razprav je bilo pred sodnikom poedincem 43; obsojenih je bilo 30, oproščenih 8 obtožencev, nerešenih 10, ustavljenih prijav pa 18. To število je malenkostno, saj spada pod območje novomeškega okrožnega sodišča vsa Dolenjska, kar dokazuje, da je med Dolenjci malo navijalcev cen.
n— Prijavite uslužbence. Mestna občina poziva vse delodajalce, da takoj prijavijo svoje uslužbence, ne glede na starost ali spol, z davčnimi knjižicami pri občini, radi vpisa v seznam za ljudsko delo-kuluk.
n— Izdaja pri No vari na novomeškem odru. V ponedeljek bo gostovalo v Prosvetnem domu Narodno gledališče z znano švicarsko dramo »Izdaja pri Novari«, ki nam pretresljivo podala srednjeveške vojne dogodke. Nastopili bodo Starčeva, Košič, Na-krst, Maleš, Kraljeva, J. Kovič, Košuta in Venišnik v srednjeveški opravi, kar bo posebno privlačno za novomeško občinstvo. Za okoličane bo posebna predstava popoldne. Zaradi velikega zanimanja si nabavite vstopnice pravočasno v Ljudski posojilnici.
n— Lepo uspela revija plesne glasbe. V ponedeljek je bila v Prosvetnem domu prva revija plesne glasbe, ki jo je priredil Bojan Adamič s svojim orkestrom. Za to prvo revijo je vladalo v Novem mestu izredno zanimanje in sta bili obe predstavi razprodani A Jami če v orkesetr je že po prvhi akordih pritegnil novomeško občinstvo, ki je vedno z večjim zanimanjem sledilo skrbno izbranemu in brezhibno izvedenemu sporedu. Med vsemi točkami sta najbolj ugajali kvartet saksofonov in Adamičeva kompozicija »Alahov vrt«, ki jo je sam skladatelj vir-tuozno izvajal na orgljicah in ki si je zaradi
melodioznosti takoj osvojila srca vsega občinstva. Salve smeha pa je povzročil izredno posrečeni prikaz vaške gasilske godbe, ki je posebno ugajala starejšemu občinstvu. Ves obširni spored se je odvijal gladko brez vsakega zastoja, konferanco pa je mojstrsko vodil Novomeščanom že tako priljubljeni Božo Podkrajšek.
Iz pokrajine Trieste
Novi vicekvestor nastopil s\'Oje mesto. No»vi vicekvestor cornm. Francesco Bu-sccni je v torek zjutraj prevzel svoje posle v uradu Kr. kvesture. Ugledni funkcionar je zavzemal dosue; važno mesto na kvesturi v Pailermu.
Predsednik nemške zveze vojnih invalidov bo govoril V naše mesto je prispel g. Peter Baldes. predsednik Zveze vojnih invalidov iz Berlina Drevi ob 19 bo v Liktoraki dvorani govoril vojnim invalidom našega mesta o tovariški organizaciji v Rajhu.
8 stopinj mraza. V torek je termometer v našem mestu padel na 8 stopinj pod ničlo. To je najnižja temperatura, ki so jo to zimo zabeleždi termometri pri nas. V višjih krajih je. razume »e, mraz še mnogo ostrejši Tako je v Villi Opicini v eni zadnjih noči živo srebro padlo na 12 stopinj pod ničlo. Noči so jasne, od časa do časa brije močna burja. Kljub mrazu življenje v mestu normalno poteka.
Umrli so 561etni Alojzij CeSkon, 551etni Anton Gregorič, 67letna Franč'ška Kennol. vdova Renner, 64letni Jakob Jerman. 44-letni Mihael Knzmančič. 691etni Anton Škorja.nc in 691etni Angel Col. — Na oklicih so pari vrtnaT Rafael Biasoli in zasebnica Marija Uršič, mesar Marcel Cortese in zasebnica Julija Vreme ter mehamk Ati-<Hj Perdichino in zasebnica Marta Kcdrič. — Dne 20. januarja je biio 11 rojstev. 15 smrtnih primerov in 7 porok.
Iz pokrajine Gorizia
Proslava 3001etnice smrti Galilea Galilela.
V ponedeljek zjutraj je tudi glavno mesto naše pokrajine slovesno praznovalo spomin na nesmrtnega Galileia, čigar 300-letnica smrti poteka te dni. Na gimnaziji Viktorja Emanuela III. je bila prisrčna slovesnost, ki so ji poleg dijakov in profesorjev prisostvovali nekateri ugledni gostje, življenjsko delo velikega znanstvenika je v prisrčnem govoru prikazal mons. Angelo Agostini, profesor bogoslovja. Prihodnje dni bo gimnazija na enako slovesen način praznovala 2000-letnico Tita Livia.
Vrsta nagrad živinorejcem. Iz skladov, ki jih je ustanovilo ministrstvo za poljedelstvo in gozdove in ki jih prispevajo krajevni strokovni zavodi, je goriški pokrajinski inšpektorat aa poljedelstvo razdelil vrsto nagrad in prispevkov, ki so jih med drugimi prejeli naslednji poljedelci: Za nabavo plemenske živine furlanske rdeče-še-kaste pasme Franc Urdih, Piediriva, 1000 lir, Josip Geršak, Vlllesse 700, Anton Bre_ san, Farra 700; rjave alpslee pasme po 600 lir Karel Bučol, Sambasso, Anton Ger_ mek, Tupelce, Josip Znidarčlč, Salona, po 500 lir pa Josip Stanič, Salona, Andrej Vo-dopivec, Montespino, Josip Remec, Sambasso, Alojz Mikuž, Zolla in Anton Brati-na, S. Croce; rdeče šekaste noriške pasme Ivan Kranjec, Oaporetto, 800 lir, pa 500 lir pa Andrej Tratnik, Idria, Ivan Hadolin in Jakob Močnik, Circhlna, Pavel Gantar, Montenero, Franc Pirih in Feliks Habe, Circhina, Ivan Trojer, Gracova, Matija Močnik, Idria in Andrej Valentinčič, Circhina; rejci plemenske živine rjave alpske pasme Ivan Petelin in Ernest ščuka, Co-meno, po 1000 lir, Ivan Mohor&č, Vipacco 500; rdeče-šekaste norijske pasme Ivan Medveš, Caporetto 500 lir, po 400 lir pa Anton šimac in Friderik čebokli, Bergog-na, Andrej Dalkobler, Gracova, Josip Le-ban, S. Lucia, Ivan Lampe, Montenero, in po 300 lir Pavel Gantar, Montenero, in Ivan Turinčič, Caporetto; rejci selekcioniranih bikcev furlanske rdeče-šekaste pasme Josip Tomažin, Gradišča, za dva 550 lir, Anton Lavrenčič, Vipacco 300 lir in Anton Vižintin, Mariano, 150 lir; rjave alpske pasme Avguštin Babič, Aldusslna 350, Dominik Slokar, Aidussina, za dva bikca 650, Nacionalni zavod za Tri Benečije, Gorizzia, za 6 bikcev 1650 Ur, Rudolf Valič 300 in Anton Košuta za dva bikca 400, oba S. Croce, Ivan Petelin, Comeno 300, Kristijan Lokar za 3 bikce 450, Josip Bavčar 150, Rihard Lokar za 2 bikca 250, vsi trije Aldusslna, po 150 lir pa Viktor Godnič, Avgust Kofol in Ernest ščuka, Comeno, Kristijan Sinigoj, S. Croce, in Alojz VoL čič, Comeno, Ivan Zgonik, S. Croce, za 2 bikca 200, po 100 lir pa Ernest Kompara Andrej Soban in Jernej Slokar, Aidussina, Ivan Rustja, Henrik žtokelj in Antonija Slokar, S. Croce, Josip Pipan in"Josip Ab-ram, Comeno; rdeče-šekaste noriške pasme Bolealav Skvor, Bergogna, 250 in Josip Mašera, Caporetto, 150; nakup plemenskih svinj in merjascev žlahtne nemške pasme Karel Bučol, Sambasso 340, Angel Mleč-nik, Gorjzia, 230, Dionizlj Paulln, Gorizia 150, po 100 lir pa Viktor Maurič, S. Martino di Quisca in Bruno Petruc, Gradišča.
nu in poseganju v človeško delavnost. Kajti predklasična glasba je bila bolj umska spretnost kakor čustveni izraz. Dodati je treba še, da je prav tu vzrok precejšnje odtujenosti m oddaljenosti te stare, dostikrat le za zgodovinarja zanimive umetnosti, čeprav ji ne manjka zdravih sokov in čustvenih utrinkov. Izjemi sta Handl in Each, ki poživljata svojo mojstrsko obdelano snov z močnim čustvovanjem, zato pa sta tud; najbolj poznana in upoštevana skladatelja tiste dobe in skoro ni klavirskega ali orgelskega koncerta, kjer ne b: bilo na sporedu zlasti Bachovega imena. Pripomniti pa je treba, da orgle kot najbolj mehaniziran instrument, kar jih poznamo (izvzeti so seveda električni) same po sebi glasbo rade mehanizirajo, saj ne dopuščajo osebne interpretacije s poljubnim dinamičnim valovanjem, temveč dovoljujejo le z barvnimi reg.stri stopnjevati izrazno moč, ne da bi mogel izvajalec vplivati neposredno na nastanek tona. Ni čuda, da je ta »kraljica instrumentov« našla svojega največjega mojstra v Bachu, ki sicer res posega že v novi svet glasbenega čustvovanja, katerega razvoj zasledujemo predvsem od zgodnje klasike dalje, na drugi strani pa stoji še prav trdno v tradiciji svoje dobe. t. j. v srednjem veku, ki je gojil za nas težko dojemljivo Sontrapunk-tično virtuoznost Upoštevati moramo seveda tudi narodnost Bachovo in njegovih severnjaških vzornikov ki se niso spuščali radi v preveč osebne, njihove zunanje boli in radosti zadevajoče čustvene izlive. V
tedanjih orgelskih mojstrih je vladala močna duhovnost, t. j. čustvenost prežeta z mislimi na oni svet in vsa obrnjena na religiozno stran. Odtod tudi tako pičli dinamični različki in enotnost glasbenega poteka njihovih skladb.
Časovna razdalja 300 let, v kateri poslušamo te stare skladbe, strne umetnine, ki so bile ob svojem nastanku morda zelo različne, v jako podobne, tako da jih težko razlikujemo drugo od druge po slogu ali celo po osebnem izrazu. Tem večja je zasluga Tomčeva, ki je spored tako skrbno izbral, da je bilo tudi nepoučenemu lahko mogoče spoznati razvoj in ogromno tehnično in izrazno razliko med kakim de Or-te-om Frescobaldijem in Bachom. Dostikrat pa učinkuje ta glasba naivno, mnogokrat utruja s svojo preveč prozorno preprostostjo. Venomer se pri takih večerih utrjuje prepričanje, kako daleč je že posegla sodobna umetnost v bistrosti domi-slekov, predvsem pa v zvoku, ki je toliko bogatejši v barvah. Ker velja to gotovo tudi za novejše orgelske skladbe, ni za tako uglednega in sposobnega organista kakor je Matija Tome, hvaležnejše in vablji-vejše naloge od te, da nam priredi še večer moderne orgelske glasbe, morda od Regerja in Cesarja Francka dalje.
Tome je skladbe sproti jasno in umljivo tolmačil ter jih izvajal z zavidljivo tehnično spretnostjo. Brez težav je obvladal tudi Handla in Bacha, ki ju je interpretiral sveže in s primerno registracijo, v ko-
likor mu jo Je dopuščal mali, instrument. Tomčevo obširno glasbeno delovanje si je priborilo z našim večerom velik uspeh, ki bo ostal v lepem spominu pri vseh številnih poslušalcih.
Marijan Lipovšek
ZAPISKI
Ustanovitev komornega orkestra v Ljubljani. Vsa velika kulturna središča imajo polog simfoničnih tudi komorne orkestre. V zadnjem času se je ustanovil komorni orkester, ki šteje 16 članov tudi v Ljubljani. Kakor čujemo, komorni orkester pridno vadd in naša iskrena želja je, da bi ga čimprej slišali v koncertni dvorani
Ramuzovi zbrani spisi. Kot enega največjih literarnih pojavov v kulturnem življenju Švice označujejo izid »Oeuvres com-pletes« C. F. Ramuza, ki je splošno priznan za najizrazitejšega sodobnega pisatelja francoskega dela Švi«*. Ramuzovi zbrani spisri so izšli pri lausannskem založniku Mermodu v dvajsetih knjigah, kar je že z založniškega stališča veliko dejanje; Izdaja je grafično razkošna in združuje vse Ramuzove poezije, poeroe, novele in predvsem romane, ki so največ pospevaii k njegovemu mednarodnemu slovesu. Izpopolnjena je tudi z njegovimi članki in T odlomki ve pisateljevega dnevnika v letih 1895 do 1920, ki v marsičem osvetljujejo Ramuzov literarni razvoj.
Umrli so v Gorizli 75-letni delavec Her-magora Gregorič, 57-letnl krojač Bernard Kučič, 79-letni državni upokojenec Matija Komac, 72-letna zasebnica Josipina Cotič, vdova Doljak, 80-letni tkalec Peter Cekot, 69-letna zasebnica Josipina Pellegrini. poročena Gomišček. 44-letna posestnica Viktorija Rovtar. vdova Stare, 61-letni delavoc Anton Cerne, 57-letna zasebnica Ivana Kra-pec, poročena Vallidinare, 76-letna zasebnica Ana Krašcvic. 87-letna zasebnica Josipina Prinčič. vdova Milavžič, in 55-letni posestnik Josip Bcrot. — Dne 18. in 19 januarja so v glavnem mestu pokrajine zabeležili 3 rojstva in 5 smrtnih primerov.
S kolesa Je padci. V bolnico so pripeljail 52-letncga Karla Markolina. Ftanujočega pri S. Michelu. Ko se je s kolesom peljal v mesto, je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo.
Z Gcren*skesa
60 let železniške unrave v Beljaku. Ko bi ne bilo vojne, bi Beljak te dni slovesno praznoval dogodek, ki ie pripomogel temu n^jaznemu mestecu do dana=niega razvoja. Minilo je pravkar 60 let. odkaT je b;l v BeMaku ustanovljen višj: železniški urad. iz katerega ie zras'a dana:n'a državna železniška direkcija V pričetku leta 1882. je takratni občinski svet pnis'al železniški generalni direkciji spomenico, naj bi Beljak, zaradi ugodne lese postal sede? višjega prometnega urada Obenem je občinski jMStcp ponudil za dobo 10 let brezplačno deset pisarniških sob Spomenici je bilo ucKxlmo ;n julija 1882 ie začel prometni urad poslovati. Prvi ravnatelj ie bi' Friderik Neu-mann Sedem let pozneje ie bi'o pri belja-Ški direkciji v službi že 07 uradnikov na nestaji pa 12. Dotok uradniških družn je povzročil stanovanjsko krizo vendar je o>hč;na začela zidati nove hiše ir, tako se jt Beljak razvil v značilno železničirsko mesto, ki je zlasti tudi v narodnostnem pogledu motno izpremeni'o svoje lice. Uradništvo ie namreč prišlo največ iz nenvkih soidetskih kraiev.
.Vovi koroški gauleiter dr RaVier nadaljuje z obiski posameznih koroških kraiev. Preteklo soboto m nedeljo ;e obiskal Smo-hor in Licnz. Smohcrjanom ;e zagotovil, da bo njihov kraj imel še lepo bodočnost spričo rudniškega razvoja m v pogledu tujskega prometa Obljubil je vso potrebno pomoč in je izrekel prepnčanie da bc novi šmohorski okrožn' vodja KoHnitz vodi! šmohorski okraj lepši bodočnosti naproti.
Praznik koroškega kiparja. Znani koroški kipar Friderik Gornik jc te dni praznoval 651etnico. Predsednik državne zborn ce upodabljajočih umetnost' prof Ziegler mu je poslaj iz Berlina čestitko z željo, da bi mu bilo še dolgo mogoče sodelovati pri novem razvoju nemške kulture.
Koroško lovstvo. Pokrajinski lovski mojster na Koroškem je objavil zanimive podatke: leta 1940. je bilo v vseh koroških revirjih ustreljenih: 1600 gamsov, 1200 jelenov, 3900 srnjakov in srn, 4000 zajcev, 1600 divjih golobov, 900 divjih rac, 500 divjih petelinov, 500 ruševcev, 3150 lisic in 190 kun. Število ustreljenih zajcev je razmeroma nizko, kar je pač posledica osrtre zime 1939-40 in krajevnih razmer na Koroškem Da bi se poravnala škoda po divjačini, ki znaša samo 10 odstotkov od vsote, katero prinaša lov. je letos dovoljen za 20 odstotkov višji odstrel. V nekaterih revirjih bodo postrelili letos izredno mnogo divjačine.
O županih, tajnikih in nameščencih malih podeželskih občin pravi gorenjski tednik, da so to tihi junaki dela. Brez odmora butajo ob nje polni valovi vseh želj in pritožb, vseh upov in brezmočja, ki navdaja narod v vojnem času. Delo teh mož ln žen, pravi člankar, je treba v resnici uvaževati. Vsi ti lju lje so .poleg napornega uradnega delovanja, ki ne pozna uradnih ur, skoraj povsod obremenjeni še z drugimi uradi in nalogami, ki so vse drugo kakor »reprezentativnega« značaja. Njihovo delo, pravi člankar, je zaradi tega vzorno delo skupnosti- zgledna storitev za domovino in narod.
Iz Spodnle štaferske
Naselitveno področje kočevskih Nemcev. Uradni list šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem št. 61 z dne 7, januarja letos objavlja odredbo državnega komisarja za učvrščevanje nemštva. Po tej odredbi je kočevskim Nemcem dodeljena Spodnja Štajerska kot nova domovina. Naselitveno področje obsega naslednje kraje in občine: V brežiškem okraju celotno področje na desnem bregu Save s političnimi občinami Božanj, Studenec, Bučka. Raka, Leskovec, Krško, Cerklje, Čatež in Velika dolina. Na levem bregu Save pa politične občine: Do-bova, Brežice. Kapele, Bizeljsko. Artiče, Št Peter po Sv. Gorami. Globoke z izjemo davčne občine Blatno, dalje ostanek Krškega, kolikor ga je na levi strani, 7 izjemo davčnih občin Pleterje, Anovec in Sremič, od politične občine Kozje pa dvčni občini Vrenska gorca in Buče. Od trboveljskega okrožja obsega naselitveno področje Koče-varjev vse kraje na desnem bregu Save s političnimi občinami Radeče, Šentjanška dolina, Šent Jurij pod Kumom. Šmartno pri Litiji in Polsnik.
Novi grobovi. V Studencih pri Mariboru je umrla 73Ietna zasebnica Veronika Mer-nikova, v mariborski bolnišnici 501etna Roza Janžekovičeva s Pobrežja, v Hruš-kovcu pri Št Juriju pa 861etna Neža Ose-tovo, priljubljena kot zelo dobroti j i va podpornica siromakov
Zmrznil je. Posestnik Janez Kožuh iz Pesnice se je v nedeljo zvečer pomudil v nekaterih gostilnah. Ko se je precej pozno ponoči odpravili domov, ga je zajel hud mraz. Mož je zašel na zasnežen travnik in opešal. Vloge! se je in zaspal. Zjutraj ga je sin našel zmrzlega.
Če so otroci sami Na Teznem sta roditelja pustila svojo 41etno Olgo Plevnikovo samo doma. Dekletce je seglo po steklenici, v kateri je bila ocetna kisi na. Krepko je nagnilo in se zgrudilo nezavestno. V takem stanju sta hčerko našla roditelja. ReševaJci so otroka prepeljali v marbor-sko bolnišnico. Verjetno bo dekletce okrevalo. toda posledice hudih opeklin v ustih fci grlu utegnejo ostati trajne.
O trgatvi pretekle jeseni poročajo nemški listi, da so pridobili na področju vse bivše Avstri je 1,100.000 hI vinskega mošta. Po vinogradih Podonavja in Srednjega Štajerskega so pridobili okrog 773.500 hI, na Spodnjem Štajerskem pa blizu 350.000 hI mošta. Odštevši spodnještajer?ki pridelek cenijo mošt na približnih 70 milijonov mark. V splošnem je kakovost srednja, na Spodnjem Štajerskem pa zadovoljiva. Po-
donavska vina imajo med 61 in 80 stopinj sladkorja, merjeno po Oechleju. Kisline je povprečno 11 do 15 odstotkov.
Tečaji nemščine. Heimatbund nadaljuje
v vseh spodnještajerskih okrožjih s tečaji nemščine, ker je zvezni vodja Framz SteindJ dai! nalog, da se vsi Spodnještajerci v teku štirih let nauče nem:ko govoriti, pisati in brati. V mariborskem okrožju je zdaj 341 takih tečajev, v kratkem pa bodo odprli na Spodnjem Štajerskem še kakih 150 do 200 tečajev.
Zelenjava v mariborskem okraju. Nedavno je bilo v Mariboru prvo uradno posvetovanje okrožnega odreka za razširjenje nasadov ze^njave in sadjarstva. Štabni vodja Nitzsche je naglašal potrebo, da se v vojni posveča čim večja pozornost ze!e-njadarstvu in sadjars'vu in tudi vinogradništvu. Vrtnarji v mariborskem okrožju dobijo podrobna navodila.
Iz Hrvatske
Nemška odlikovanja hrvatskih letalcev.
Listi poročajo, da je bilo doslej 22 hrvatskih letalcev, ki se bore na vzhodnem bojišču. odlikovanih z nemškimi odlikovanji. 16 jih je prejelo železne križce, 6 pa druga odlikovanja za vojaške zasluge. Odlikovanja so prejeli za svoje posebne vojne podvige.
Hrvatski delavci iz Nemčije pri Poglavniku. Pretekli teden je sprejel Poglavnik odposlanstvo hrvatskih delavcev, ki so zaposleni na Bavarskem. Poglavniku so podali vdanostno izjavo.
Iz Srbije
Prepoved kvartanja v javnih lokalih. Minister za notranje zadeve je izdal uredbo, ki prepoveduje igranje s kartami, domino, biljard in vseh drugih zabavnih iger v javnih lokalih.
Traktorji za setve. V okupirani Srbiji so ostale letošnio jesen vebke površine zemlja neposejane. Da bi se moglo to nadoknaditi deloma že tekom zime deloma zgodaj spomladi, je ministrstvo za kmetijstvo naročilo večje število traktorjev, ki bodo pod nadzorstvom strokovnih organov šli od okraja do okraja in vršili službo v tej smeri.
Za pospeševanje kmetijstva v Srbi.ji.
Minister za kmetijstvo in prehrano je izdal nov pravilnik o delovanju strokovnih kmetijskih organov na terenu. To so: inšpektorji za kmetijstvo, svetniki ali tajniki inšpektorata za kmetijstvo, okrajni referenti za kmetijstvo in rejonski ekonomi. Zlasti imajo slednji nalogo, da do gotovem načrtu na licu me.=ta neposredno poučujejo narod o izboljšanju in povečanju kmetijske pro:zvodnje, da stalno obiskujejo hiše in njive, vinograde, sadovnjake, hleve itd. in dajejo navodila in nasvete, da pomagajo pri organiziranju kmetov v zadruge, da vrše predavanja na tečajih in po šolah itd. Zlasti se jim nalaga, da vrše čim manj birokratskih p;-samiških poslov in naj bodo čim več na terenu. Ako pravilnik ne bo ostal samo na papirju, bo to nedvomno srb~kemu kmetijstvu, ki je v mnogih predelih zenV.ie silno zaostalo, pripomoglo do napredka in novega razcvita. Saj se srbski kmet.ie silno pritožujejo, da se dotlej v tem pogledu za nje skoro nič ni storilo.
Mestni dom kulture v Beogradu je bii 22. dec. 1941 ponovno slovesno otvorjen. Prirejena je bila slavnostna akademija in obenem je bila otvorjena razstava knj g in rokopisov, ki so v domu. V drmu .ie mestna knjižnica in čitalnica, ki je sedaj zopet pričela poslovati.
Med Kraljevim in Kragujevcem je železniški promet, ki je bil dolgo časa ukinjen, zopet otvorjen.
Beograjski špekulanti so odsedeli doslej vsega 7000 dni zaporne kazni in plačali tri in pol milijona dinarjev globe.
Stoletnico prve gledališke predstave v Beogradu je proslavilo 18. dec. 1941 beograjsko narodno gledališče.
Še o Važfilksm
zapis sciai
Ljubljana, 21. januarja.
V našem listu z dne 13. t. m. št. 9 str. 3 so bili priobčeni podatki o zakijučenju zapuščinskega postopanja o imovin: po dne 9. januarja 1939 umrlem Vodniku Alojziju, posestniku in kamnoseškem mojstru iz Ljubljane. Resnici na ljubo moramo popraviti svoje poročilo, ki ni točno, ker smo dobili le delne podatke. Pravo stanje zapuščinskega imetja in dednih upravičencev izhaja samo iz zapuščinskih spisov.
Iz teh spisov je videti, da se kot zakoniti dediči po pokojniku niso priglasili le trije, kot smo jih navajali, temveč je bilo vseh zakonitih dedičev 29, to so biii poleg treh navedenih še nečaki in nečakinje z veje pokojnikovega brata Alberta Vodnika iz Podutika št. 25. in sicer 12 po številu, od veje pokojnikove sestre Marjete Skerlep iz Male vasi — Ježica 10 po številu ter veje pokojnikove sestre Ivane Stražišar iz Ljubljane, Krakovska ulica, 4 po številu.
Cista zapuščina je bila ugotovljena po sodni cenitvi z zneskom 12.670.000 din ali Lir 4,814.600 in so se nepremičn ne. spadajoče v zapuščino, prepisale na imenovane tri dediče le zaradi medsebojnega dogovora med dediči in medsebojnih kupov.
Z Vrhnike
Visoki komisarlat razglaša, da bo tudi v bodoče imel sreski račelnik na Vrhniki v občinski pisarni kot do sedaj, vsak mesec enkrat uradni dam. Po razpisu so določeni uradni dnevi za vse leto takole: 29. I., 26. II., 26. IH„ 23. IV., 28. V., 25. VI., 23. VII, 27. Vin., 24. IX., 22. X.f 26. XI. in 24. XII. Prvi uradni dan bo torej v četrtek, dne 29. januarja. Uradovanje se začne takoj po prihodu jutranjega vlaka na Vrhniko. — županstvo opozarja vse osebe, ki bodo prišle na uradni dan, da si pripravijo vse potrebno, da se ne bo uradovanje zavleklo.
Davčna uprava na Vrhniki razglaša, da je treba priglasiti do 31. januarja 1942 rentnino. Dalje opo?aria ista uprava, da dvignejo delodajalci davčne karte za slu-žinčad pri davčni upravi do 31. jan. 1942.
MODA V GOSTILNI
Gost: — Natakar, zahteval sem porcijo pečenke »po modi«.
Natakar: — Saj sem vam jo prinesel, gospod!
Gost: — Ta pečenka vendar nj »po modi«, v nji sem našel dolg lasi
3.	Torino	13	6	5	2	16	14	17
4.	Triestina	13	4	6	3	14	10	14
5	Genova	13	4	6	3	17	14	14
6.	Liguria	13	5	4	4	23	21	14
7.	Ambrosiana	13	4	6	3	19	18	14
8	Juventus	13	5	3	5	19	20	13
9.	Fiorentina	13	4	5	4	17	18	13
10.	Lazio	13	3	6	4	21	15	12
11	Atalanta	13	5	2	6	19	18	12
12.	Livorno	13	3	6	4	18	25	12
13.	Milano	13	4	2	7	26	24	10
14	Bologna	13	4	2	7	19	19	10
15	Napoli	13	3	3	7	12	25	9
16.	Modena	13	2	4	7	11	26	8
	V	divizji		B				
S P O B T
Se pogled v italijansko prvenstvo
Stanje prvenstvene kampanje v nogometu v obeta najboljših italijanskih divizijah
Prav za prav je treba priznati, da je itali.ansko nogometno prvenstvo ena izmed redkih športnih konkurenc, ki se kljub vse. mu še vedno razvija naprej čisto tako kakor v najbolj mirnih časih in je zdaj že dospela do XIII kola v obeh najboljših divizijah, prav tako daleč pa z redkimi iz. jemami tudi v diviziji C, k er sodeluje ne baš majhno število nad 100 nogometnih klubov. Ker se torej to tekmovanje izdaja Aajbolj nemoteno in spada zdaj med recine športne dogodke vsake nedelje — to nedeljo so za majhno poživljenje poskibeli v Zagrebu, k;er so v meddržavni tekmi igrali Nemci in Hrvati, se nam zdi umestno, da mu tudi mi posvetimo še nekaj pozornosti, čeprav je navsezadnje nekoliko vstran od nas in tudi še nismo imeli priložnosti, da bi od blizu spoznali dolge vrste znanih in neznanih nogometašev, ki se nedeljo za nedeljo borijo za lavorike na italijanskih nogometnih terenih.
Prvo kratko poročilo o tem zadnjem kolu prvenstvenih tekem v divizji A in B smo objavili že v torkovi številki, danes pa bi hoteli vreči še nov bežni pogled na to množico nedeljskih dogodkov na zelenem polju z naslednjimi vrsticami:
V diviziji A
Moštvo Rome je na tujem terenu brez ugovora dobilo tekmo proti poletni Am-b ros rani, medtem ko je morala Venezia — čeprav z vsemi častmi — prepustiti obe točki na igrišču v Turinu. Viden učinek teh dveh rezultatov je ta, da je Roma ostala sama na čelu prvenstvene tabele in se je izborna ena.storica Turina priključila z enakim številom točk na Venezio. Tako se je še ena edinica pridružila skromni skupini treh, ki je precej pustila za seboj vse zasledovalce. Med njimi sta prvi skupno z vztrajno Triestino, ki se ie v nedeljo ko_ rajžno branila napadov Fiorentine in nazadnje le izgubila, obe enajstorici Genove, kakor tudi Ambrosiana s skupno 14 točkami Ta nedelja., ki je značilna po številnih uspehih moštev, kolikor jih je moralo oditi na gostovanja, je prinesla zmago tudi Ju-ventusu v Modeni in potrdila, da je Bolog-na še zmerom nevaren nasprotnik in resen kandidat za eno boljših mest. Neodločeni izid med Laziom in Milanom v Rimu je prinesel Milančanom prvo točko izven domačega terena v tej sezoni.
Na bolj pregleden komentar h gornjim vrsticam daje tabela sama, ki nudi po XIII kolu naslednjo sliko:
1	Roma	13 7 5 1 22 9 19
2	Venezia	13 6 5 2 16 8 17
Trinajsti termin v prvenstvu ni prinesel skoraj nobenih sprememb Vodilni Bari je zmagal na svojih tleh preti Sieni in obdržal prvo mesto. Vicenza je pokopala vse nade Lucchesi in si utrdila položaj na drugem častnem mestu. Novara je morala gostovati v Pratu in se zadovoljiti z remi-som, kar je zanjo vse pre: kakor zadovoljivo. čeprav je ohranila svoje tretje mesto med IS kandidati Tudi na poznejših mestih se vrstni red nI bistveno spremenil, omembe vredno pa je, da je moštvo Fiumane gostovalo v Udinu in kljub temu rešilo eno točko po končani tekmi brez gola na obeh straneh Fiumana pa je ža! že po prejšnjih tekmah zaostala tako daleč, da se tudi po tem delnem uspehu ni mogla dvigniti z neugodnega predzadnjega mesta v tabeli.
Da bodo čitatelji imeli enkrat celotni pregled kandidatov in uspehov odnosno neuspehov, ki so bili dozdaj zabeleženi v diviziji B — najboljši dve moštvi iz te divizije pojdeta prihodnje leto v najvišji razred objavljamo niže tudi prvenstveno tabelo te divizije, in sicer takole:
1	Bari	13	9	3	1	21	11	21
2.	Vicenza	13	7	6	0	21	2	20
3.	Novara	13	7	4	2	21	7	18
4	Alessandria	12	8	1	3	21	12	17
5	Padova	13	6	4	3	23	11	16
6	Pescara	13	7	2	4	19	13	16
7.	Fanfulla	13	6	3	4	22	16	15
8	Brescia	12	6	3	3	17	12	15
9	Udinese	13	6	3	4	13	13	15
10.	Spezia	13	5	3	5	14	15	13
11	Savona	13	4	3	6	12	16	11
12.	Pro Patria	12	2	6	4	14	12	10
13.	Prato	13	O %J	4	6	11	17	10
14	Pisa	13	4	2	7	15	25	10
15.	Siena	13	4	1	8	15	22	9
16.	Reggiana	13	2	4	7	10	18	8
17	Fiumana	13	0	5	8	14	26	5
18.	Lucchese	12	0	1	11	9	44	1
Drobiž ps svetu
Najbolfši italijanski drsalci na daljavo
V	Bardonecehii so bile v soboto in nedeljo tekme za italijansko državno prvenstvo v hitrostnem drsanju v vseh klasičnih disciplinah. Med številnimi tekmovalci se je najbolj izkazal mladi Apollonio iz Corti-ne. ki se je na tem tekmovanju, čeprav je nastopil prvič v tako važni konkurenci, uvel avil kar na treh progah, in sicer na 1500 m, na 3000 m in na 5000 m in si na vseh treh priboril naslov državnega prvaka za letošnje leto
Med podrobnimi izidi navajamo naslednje glavne: na 500 m Celotti iz Milana z 52.4, na 1500 m Apollonio iz Cortine z 2:39.7, na 3000 m Apollonio s 5:412 in na 5000 m Apollonio z 9:33.99. V zadnjih treh disciplinah je zmagovalec pustil za seboj tekmece z velikim naskokom in je vselej daleč pred drugimi sam prišel prvi na cilj. V skupni oceni, kjer je dobil 225.8 točke, se mu je najbolj približal prej omenjeni Celotti (229 1 točka), to pa spet predvsem zaradi zmage na 500 m, kjer Apollonio sploh ni nastopil.
•
V	Oslu sc bila v teh dnevih prav tako tekmovanja za državno prvenstvo v hitrostnem drsanju, vendar imamo zaenkrat s teh tekem na razpolago samo dva rezultata, in sicer na 500 in 5000 m. V obeh konkurencah je zmagal znani norveški drsalec Egnestangen, in sicer v časih 44.9 odnosno 9:05
Berlinski hokeisti so imeli te dni v gostih izborno švedko hokejsko moštvo Ham_ marby iz Stockholma in so v dveh tekmah dosegli z njimi nad vse astni remis 1 : 1 dosegli 4 : 4 Prvi dan so Švedi igrali proti Berliner SC, dan pozneje pa proti moštvu Rot-Weissa. V okviru te prireditve je nastopila v veliki reviji na ledu tudi nova nemška prvakinja v umetnem drsanju Marta Musilek, ki je vzbujala s svojimi izvajanji splošno priznanje.
CONI v Rimu je potrdil imenovanje zna_ ne teniške igralke Wally San Donnino iz Modene za zvezno inšpektorico italijanske teniške zveze za. ves ženski teniški šport. Voditelji italijanskega tenisa si obetajo od njenega neposrednega vpliva v ženskem tenisu nov napredek že tako dobrih italijanskih igralk.
V Budimpešti je zadnjo nedeljo nemška reprezentanca v basket-ballu zmagala nad Madžarsko s 35 : 32 zgoditki.
Edina prvenstvena tekma pretekle nedelje v Ostmarki je bila odigrana na Dunaju, v kateri je FC WIen zmagal nad Post SG z 8 : 0.
Belgijski teniški igralec Peten, ki je v polfinalu premagal bivšega svetovnega prvaka Cocheta — o tem smo že pisali — je zmagal v finalu še nad drugim Francozom Pellizzo v treh setih 8 : 6, 0 : 6, 6 : 4 in postal tako prvak teniškega turnirja v Niči.
Celovški KAC je v soboto in nedeljo igral hokej na ledu doma, in sicer proti nemškemu moštvu iz Prage. Prvi dan so domačini zmagali kar z 8 : 0, v nedeljo pa so si Pražani le izvojevali zmago, čeprav je bila z 2 : 1 precej bolj tesna.
Boksarji iz Zeltwega so v nedeljo gostovali na Jesenicah in izgubili ta prvi dvoboj na Gorenjskem z 10 : 6 Proti pričakovanju pa je že v prvem kolu izgubil dobri Jeseničan Ažman.
Naše gledališče
DRAMA
Četrtek, 22. jan.: ob 17.30: Bog z vami
mlada leta! Red četrtek Petek, 23. jan.: ob 17.30: Lepa pustolovščina. Premiera. Red Premierski Sobota, 24. jan.: ob 17.: Voda. Izven
OPERA četrtek, 22. jan.: ob 17.: Ples v Operi. Izven. Zelo znižane cene Petek, 23. jan.: ob 17.30: Plesni večer Mire Sanjine-Jovanovičeve. Izven Sobota, 24. jan.: ob 17.: Don Pasquale. Premiera. Red Premierski
Radio LJubljana
V ČETRTEK, 22. JANUARJA 1942-XX
Ob 730: Poročila v slovenščini 7.45: Operetna glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Koncert Lumbarjevega vokalnega kvarteta, 12.40: Trio Emona. 13: Napoved časa poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 1317: Orkester Cetra pod vodstvom Angelinija. 14: Poročila v italijanščini. 14.15. Simfonični koncert pod vodstvom F. Prevrtali ja. 14.45: Poročila v slovenščini 17.15: Lahka glasba pod vodstvom Petralija. 19.30: Poročila v slovenščini. 19-45. Vlado Golob šolo na harmoniko. 20: Napoved časa. poročila v italijanščini. 20.20: Komentai dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.50 Prenos 'z Verdijevega gledališča v Trieste Fran-cesca Danmini; v odmorih slovensko pre davanje, vesti v slovenščini in poročila v italijanščini.
VSE NAROBE
Kmetica, žena občinskega svetnika, si je vedno želela imeti tako mašno knjižico, kakršno je imela mati županja.
»Gos neumna!« jo je mož nahrulil, »saj niti brati ne znaš!«
Kmetica pa ni odjenjala in je začela vedno znova.
Zaradi ljubega miru je kmet kupil svoji ženi zaželeno mašno knjižico.
Ponosno jo je vzela kmetica takoj prvo nedeljo s seboj k maši.
Mati županja ji je pokukala čez rame n posmehljivo rekla:
»Slišite! Vi pa držite mašno knjižico narobe v rokah.«
Kmetico je postalo sram in je zardela. »O, ti otroci,« je dejala, »ti otroci! Vse mi morajo postaviti doma narobe!« NATANČNA SLUŽKINJA Nekdo j? poslal služkinjo na ^tanovar..^-težko bolnega prijatelja, da bi poizve 1e -.. kako mu gre. Sprejme jo vsa objokana bolnikova žena.
—	Zahvalite se vašemu gospodarju v mojem imenu in mu sporočite, da e noj ubogi soprog zelo slab: zdravnn pravi, do bi utegnil umreti vsak čas. ie »e ne zgod; kak čudež.
—	če je tako, gospa — ie odgovorila služkinja — bo pač najbolje, da počakan tako dolgo, da bom bogla našega g»s™c-j natančno obvestiti, Kako je t vašim gospodom.
NEPRIČAKOVANA IZJAVA »Gospod! Zdaj pa hočem vedeti, zakaj neprestano zijate mojo ženo!« »Mar moram zares povedati?« »Da, na vsak način!« »Nu, glejte, kadarkoli pogledam vašo soprogo, si pomislim: nak, tele pa ne bi hotel imeti!«
Kuharico
ki opravlja tudi m draga gospodinjska deli, prid no, pošteno in vestno ter zelo snažno spreime boljša družina dveh oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača« 10^5-1
INSERIRAJ V „ JUTRU"
Službe iiče
kotli. .	.h., utu --»o.
ti laianu aaslova tli šifro l ».—
Službo dobi
Beseda L —.60. taksa —.60. za daianje naslova tli za šifro l 3.—-
Postrežnico
pošteno, pridno, vaieno vseh hišnih poslov, ki zna dobro kuhati spreimem takoj za ves dan. Naslov v vseh posl. Jutra. 1067-1
Sobarico
z večletnimi spričevali takoi sprejmem. Poeoj: čisti in dobra Iikarica. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poštena 66« 1044-1
INSERIRAJ V „ JUTRU44 S
La lampada di qualita prodotta nello stabilimento di Milano della TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.
Kakovostna žarnica proizvajana v Milanu v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S. A.

TUNGSRAM
Boljše dekle
srednjih let z dobrimi spričevali, ki dobro kuha in fino servira, gre v gostilno ali privatno službo takoi ali po dogovoru Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zanesliiva« 1066-2
Dobra frizerka
išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi ali po dogovoru«
1050 .
Šivilja
z okusom in prakso za obleke in perilo, staro in novo, gre šivat na dom brez hrane, spreime tudi delo k sebi na dom. Po nudbe na ogl. odd lutra pod »Praksa«.	1042-2
Pouk
beseda L —.JO. caksa — al -> daianit aaslova ali u itlro l i.—.
Harmoniko in
klavir
poučuje gospa po mtn m uspešni metodi. Obenem temeliit pouk teorne. Po-učuie začetnike tudi v maniših skupinah (3 do 4 uč.t Naslov v vseh posl. Jutra.	988-4
rteseda 1 OL. taltsa — AL ■j daianje aaslova tli šifro l 3.-^
Kdo posodi
kotel za žgan jekuho privit niku proti odškodnini. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žgan|e«.	1046-7
Radio
tiescua • oo. um — .oo. u daianje aaslova ali ta šifro l J.—
Radioprejemnik
s 3 valovnimi območji pro dam. Ogled: med 13 .in 14. uro Bltiweisova c. 42 1. nad. vrata 26. 1068-9
Oblačila
">c»Cll« ' -JL.	-OL
>> minit aaslova tli »> titro l ».—
Angleški kostim
temnomoder, proda Ravni kar, Gosposvetska c 3-1.
1075-13
Železne peči
različne velikosti in 2 nova triciklia zelo ugodno proda Generator delavnica — Tvršcva 13 (Figovec, levo dvorišče).	1061-6
Jahalno sedlo
luksuzno, prodam. Ogled med 13. in 14. uro. Blei-weisova 42-1, vrata 26.
1073-6
Brivskofrizerski
salon
v centrumu mesta Ljublja-ne, dobro upelian, se radi družinskih razmer ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrtna sreča«.	764-6
Salone da barbiere
e parrucchiere nel centro di Lubiana, bene avviato, vendesi causa situazione fa-miliare favorevolmente: of-ferte all'Uff. Pubbl. Jutro sub »Fortuna«.	764-6
Kupim
»seseda L —.60. taksa — AL ta daianje aaslova tli u šifro l J.—v
Zdravilna zelišča
vseb vrst kupuje m plača naibolte Grom Jože, Liub liana. Tržaška cesta 11.
beseda i — .60 taksa — .60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—.
Sinčka
2 in pol leti starega odda mati za svoiega. Poizve se Sv. Petra cesta 49. pri Mami Novak, Liubliana
1065-14
Les
Beseda L —.60. taksa — .60. za daianje naslova ali za šifro l 3.—.
Hrastove plohe
40 m3 od 70-100 mm, dolžine do 4.50 m. popolnoma suhe, obležane kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Les«	1039-15
beseda I -.60. talesa — -60. » iaianjc naslova ilJ " šifro l ».—
Ratno šteto
din 80.000 prodam za ta-koišnio gotovino. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod šifro »Ratna šteta« 1071-16
Leksikon
Brockhaus 1894 letnik kom pleten 21 zvezkov ugodno prodam. Rudolf Zore, Liub liana. Gledališka ul. 12.
1070-16
Delnice
večia množina LKS in papirnice Vevče takoi napro-dai. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »4000« 1049-16
iH9
beseda I -.60, caksa —.60, z* daianje aaslova ali za šifro L 3.—.
Plačilno natakarico
starejšo išče dobro idoča gostilna 3. kategorije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezna in poštena« 1038-19
Parcelo
v Jarnikovi ulici med Daksovo in Pirševo vilo v bližini stadiona prodam. Ponudbe po možnosti z na vedbo cene naj se pošlie-10 na upravo lista pod šifro »Parcela 140«. Stavbi-šče men 600 m2, na cesto ne odpade nič.
1011-20
Stanovanjsko vilo
z vrtom, prodam iz prve roke. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Resna kupčiia 347«	1072-20
Enodružinsko hišo
na periferni Liubliane kupim. Ponudbe na ogl. oddelek (utra pod »Denar ta koi«	1051-20
• OL lak*« rn. 'i laiame aaslova ti« u šifro 1 ».—.
Enosob. stanovanje
s priletno kuhinjo in po rrožnosti tudi s kopalnico iščem za takoi ali za 1. februar. Prednost v ali blizu središča mesta. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Dvojica«	995-21a
Dvosob. stanovanje
v novejši hiši, v ali blizu središča mesta, s kopalnico in ostalimi pritiklinami za takoj ali za 1. februar — iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik« 996-21 a
3-sobno stanovanje
komfortno tik pošte zame-niam za manjše v isti okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plin« ins9-21a
Sobo dddw
Opremljeno sobo
lepo z 2 posteljama, poseben vhod, oddam s 1. februarjem bolišim osebam. Naslov v vseh posl. Jutra 1064-23
Sobe išče
tseseda L —.60. caksa — AL. ta dannje aaslova tli u šifro L J.—.
Sobo
z 2 posteljama ako mogoče z divanom za takoj — iščem. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »3000«
1009-23a
Opremljeno sobo
za 2 osebi iščem za tako). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cista« 1056-23»
Opremljeno sobo
z 2 ffltsteljama ali 2 sobi iščem v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uradnik«.	1040-2 3a
Sobo s štedilnikom
če mogoče meblirano ali prazno, event. sobo in ku-hinio iščem v Linbjani. Kupim tudi pohištvo Ponudbe na ogl. odd Jutri pod »S štedilnikom«.
1043-23a
Vdova
čisto sama, išče meblovi-no sobico fkabinet), pečico ima lastno kakor tudi posteljno perilo. Za plačilo bi pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum«.
1041-231
Opremljeno sobo
lepo, čisto, z dvema posteljama v mestu išče dober plačnik. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Dober «ta-nar«.	10"4-23i
Izgubljeno
Heseda I 60. takss .60. tj daianie naslova tli šifre t 3.—
Naprošam osebo,
ki je dvignila darr.sko torbico v šišenskem tramvaju, naj jo odda proti nagradi v ogl. odd. Tutra 1057-28
Stroji
Beseda L —.60. taksa —.60, za daianje naslova tli *a šifro L J.—
Otroški voziček
in rabljen šivalni stroi ku pim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Zamenjam za živež«	1047-29
Šivalni stroj
(Singer), brezhiben, kupim za šiviljo. Plačam v gotovini z živežem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šivalni stroj«. 1074-29
Opremljeno sobo
ali garsoniero v novejši hi ši, v ali blizu središča me sta iščem za takoj proti dobremu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. Jutr apod ši fro »Strogo ločen vhod« 994-23a
Opremljeno sobo
po možnosti z vso oskrbo iščem. Naslov v vseh poslov. Jutra.	1069-23a
beseda 1 - 60. taksa —.60. za daianie naslova ali ta šifro L 3.—.
5?
PREMOG
L Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva alica 5
Telefon 20-59
t
ŽELEZO-PROMET, r. z. z o. z. naznanja žalostno vest, da je preminil predsednik njegovega nadzornega odbora, gospod
MIHAEL KAVČIČ
trgovec, ključavn. mojster itd.
Zaslužnemu in požrtvovalnemu sodelavcu bomo ohranili časten in hvaležen spomin.
LJUBLJANA, 21. januarja 1942.
+
Likvidacijski odbor Električne zadruge v šiški naznanja tužno vest, da je umrl njegov podpredsednik gospod
Mihael Kavčič
posestnik, trgovec in gostilničar
Zaslužnemu in požrtvovalnemu sodelavcu bomo ohranili časten spomin. V LJUBLJANI, dne 21. januarja 1942.
r- j'- ' " • -	"f,
& Sabatinl:
47
DOTA iN SRCE
Staai
Tako so minili skoraj trije tedni, ki sem jih prebil v svojem skrivališču, boreč se z nepopisnim dolgočasjem Hišo sem mogel zapustiti kvečjemu ponoči, razen če bi bil imel krinko; ker pa krink nisi mogel več nositi, kakor za časa pokojnega kralja, ne da bi zbudil pozornost, se nisem upal zateči k temu sredstvu.
Dolgočasje so mi seveda močno lajšali Montre-sorievi obiski, ki so postali zelo pogosti, zakaj podoba ie bilo, da sem se fantu prikupil: in v tistih treh tednih je postalo najino prijateljstvo seveda še tem tesnejše, ker sva skupaj izpraznila nemalo steklenk. Andreju sem bil pisal prvi dan po svoji vrnitvi v Pariz ter mu sporočil, kako ljubeznivo je Montresor ravnal z menoj, in čez kakih deset dni mi je poročnik prinesel naslednje pismo, ki je bilo iz pervidnosti naslovljeno nanj:
»Predragi Gaston!
Nimam besed, da bi izrazil svojo radost nad dobrimi novicami, ki mi jih pošiljate: rešile so me skrbi, v kateri sem živel ves čas. odkar ste se na nesrečni dan najine svatbe Doslovili od naju.
Negotovost zastran vaše usode, strah, da se vam ne bi bilo zgodilo kai hujšesa. misel, da ne morem nič storiti za vas. ki ste zame toliko storili — in to v uri. ko me morda potrebujete — evo. vse
to je bilo oblak, ki je zagrinjal jasno sonce moje sreče.
Ta oblak je razpršilo vaše pismo, in zavest, da ste na varnem, me dela docela srečnega.
Vitez je še vedno neizprosen, kakor nedvomno tudi gospod kardinal. A kaj mi je mar njune slabe volje in njunih mračnih obrazov, če se moja ženica smehlja? Genovefa je še nekoliko zmedena od vseh teh dogodkov, vendar jo učim, da je treba imeti zaupanje v Cas, tega zaščitnika vseh ljubečih, ki so prišli v navzkrižje z voljo svojih roditeljev; prej ali slej bo posegel vmes in potrkal na očetovo srce. Čez kaj dni odpeljem svojo ženo iz Chamborda; v kočiji bova zložno potovala do Marselja, tam pa se vkrcava za Palermo.
Ostanite torej zdravi, dragi, zvesti prijatelj, dokler se spet ne vidimo; Bog vas obvaruj človeške zlobe, posebno pa jeze starega peklenščka, mojega strica kardinala.
Za vse, kar ste mi storili, nimam besed, da bi zapustite svojo Francijo in pridete za menoj v se vam dostojno zahvalim; a če bi se odločili, da Palermo, boste zmerom našli streho in pogrnjeno mizo, dokler bo imel streh in mizo ta, ki ostane — vsaj po svoji iskreni vdanosti do vas — vaš brat
Andrej de Mancini.«
Z vzdihom sem položil pismo iz rok. Bil je vzdih ljubezni in hvaležnosti, hkrati pa vzdih žalosti za bistrim, srečnim fantom, izvirom moje radosti in mojega gorja. Zdelo se mi je, da ga najbrž dolgo ne bom več videl, zakaj mirno življenie v njegovi
rodni Siciliji je bilo zame, ki sem človek dejanja, kaj malo privlačno.
Prišla je zadnja nedelja v maju. V bližnji jezuitski cerkvi je pravkar zvonilo k večernicam, ko je Montresor nenadoma planil v mojo sobo ter me pozval, naj hitro vzamem klobuk in plašč ter stopim z njim nekam na obisk.
»Pismo, ki ga je pisala njegova prevzišenost Ar-mandu de Canaplesu, je že obrodilo sad,« je odgovoril na moje vprašanje. »Pojdite z menoj, pa boste videli, kakšen.«
Odvedel me je mimo Bastilje in po ulici Rue des Tournelles navzgor do vrat nekazne hiše, na katera je potrkal. Odprla nama je starka, ki je menda poznala Montresor j a, kajti, ko sta izpregovorila nekaj besed, je ta sam krenil po stopnicah naprej in mi odprl vrata.
Pri otožni svetlobi edine sveče, ki je gorela na mizi, sem zagledal lepo sobo, kateri je stala postelja, obdana z zavesami.
Moj tovariš je vzel svečo, stopil k postelji in od-grnil zaveso. •
Na postelji sem zagledal človeka, v katerem sem vzlic bledemu obrazu in krvavi obvezi na čelu takoj spoznal malega srboriteža Malpertuisa.
Svetloba, ki mu ie posijala v obraz, ga je zdramila; odpri je oči, se nenadoma zganil, ko me ie zagledal, in od bolečine zastokal.
»Ne razburjajte se, gospod.« je mirno rekel moj spremljevalec.
Toda ranjenec se je kljub poročnikovim opominom s krčevitim naporom vzdignil, sedel na po-
stelji in poprosil Montresorja, naj mu podloži nekaj blazin.
»Bog bodi zahvaljen, gospod de Luynes,« je rekel, »v Canaplesu sem zvedel, da niste mrtvi.«
»Bili ste v Canaplesu?«
»Dvanajst dni sem bil vitezov gost. Prišel sem dan po vašem odhodu. «
»Vi!« sem suho vzkliknil. »Ali bi mi hoteli povedati, zakaj ste šli v Canaples?«
»Zakaj sem šel?« je ponovil in ponosno uprl vame vročične oči. »Iz istega nagiba, ki mi je velel, da sem pomagal lopovu St. Aubanu. ko me je klical na boj proti Manciniju; iz istega nagiba, ki je bil vzrok, da sem se z njim razšel. ko sem izpre-gledal njegove naklepe in videl, da hoče ugrabiti gospodično; iz istega nagiba, ki me je napotil k vam, svarit vas pred nameravano ugrabitvijo, da jo preprečite, če je mogoče, ali pa vsaj ooverite to nalogo komu drugemu.«
Zleknil sem se po stolu in ga pazljivo, zvedavo gledal. Ali je bil mar tudi on snubec Ivone de Canaples? Kaj so bili res vsi moški blazno zaljubljeni vanjo?
Nadaljeval je:
»Ko sem slišal, da je St. Auban v Parizu in da je menda zgubil vsakršno upanje zastran gospodične, sem si izprosil od gospoda de Larochefoucaul-da, svojega bližnjega prijatelja, priporočilno pismo in sem s tem pismom krenil na pot. Po nesreči sem se v Bloi.su na ulici spri z družbo ple-mičev, kardinalovih privržencev, ki so se čutili užaljene zaradi puntraske zbadljivke.
Urejuje Davorin Ra vi jen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jermn. - Za inaeratni del ja odgovoren Oton Christof. - Val v Ljubljani.