/ALADO JUTRO
Št. 35
Nedelja, 30. avgusta
1931
Rdeča kreda
Resnična zgodba
Gospa Mazinova, debela oskrbnica hiše na Zmajevi cesti št. 11, je hitro stopila na cesto. Hotela je iti na trg, da nakupi živil. A daleč mi prišla. Kakor vkopana se je po dveh korakih spet ustavila in zastrmela v tlak. Tam je bila z rdečo kredo narisana debela ženska in pod sliko je bilo napisano: *To je debela gospa Mazinova iz hiše št. 11.«
Taka nesramnost! Nu, paglavca, ki Je
zasmejal. Toda gospe Mazinovi očrvid-no ni bilo do smeha. »Govorila bom s tvojim očetom!«, je rekla z besnim glasom. »Ce ne zna bolje vzgajati svoji otrok, mora iz stanovanja! Za to bom poskrbela!« S temi besedami je odšla.
Vinko je jezen obstal. Vedel je, da oče zdaj ne more plačati stanarine. Prav zdaj je bil brez zaslužka m tiste bore dinarje, ki jih je imel v hranilnici, je bila pobrala materina bolezen. Tako ni bilo
to napravi, bom že našla! Gospa Mazinova je imela srečo. Prav tisti mah ® je prišel naproti najstarejši otrok Ka-steMčevih, ki so stanovali v četrtem nadstropju. V roki je držal rdečo kredo.
»Kastelic!« je za vpila gospa Mazinova in ga od zadaj trdno prijela, »počakaj malo in pokaži, kaj imaš v desni roki!« Vinko se je ves začuden obrnil. »Kaj pa je?« je zamrmral. Toda gospa Mazinova mu je hitro iztrgala kredo iz roke in planila k risbi Potegnila je s kredo po tlaku. Pokazala se je črta, enako debela in iste barve, kakor je Ma risba.
»KasteBc, pridi sem!«, Je kričala gospa Mazinova. Vinko je prišel. Ko je zagledal risbo, bi se bfl skoro na ves glas
nič ostalo za stanarino. Ce spravi gospa Mazinova zdaj to stvar z risbo na dan, bodo morah iz stanovanja!
In on te risbe ni bfl napravil. A kdo mu bo verjel? Rdeča kreda v njegovi roki je bila za gospo Mazinovo dovolj tehten dokaz. Zdaj mora najti tistega, ki je bfl res napravil risbo. To je bilo jasno: tisti, ki je bil napravil risbo, je b8 zavrgel kredo; Vinko jo je našel in to je bilo zanj pogubno.
Glasen smeh ga zdrami iz njegove zamišljenosti. Anica in Marica Gorjam-čeva sta staK pred risbo in se iz vsega srca smejali
»To si ti napravfl, Vinko?« je vprašala Marica in njen glas je drhtel od občudovanja. »Ne!« jo je naihruM Vinko.
»Nu, pa če Si jo bil twfi napravS, saj ne
bi bila nesreča!« je začudeno odgovorila Marica.
»Saj pra*v to je tako neumno...« je začel Vinko in povedal deklicama, kaj je doživel z gospo Mazinovo. »In vse to samo zaradi te neumne krede, ki sem jo čisto slučajno našel,« je naposled končal.
»Kdo je neki to napravil?« je vzdihnila Anica. »To moramo izvedeti!«
»Vprašal bom Otorepčevega Pavla, ki stanuje pod nami. Morda je bil on,« je rekel Vinko. »Počakajta me tu, takoj se vrnem!«
In res se je čez nekaj trenutkov Vinko spet pokazal v veži. Za njim je pritekel Otorepčev Pavle, ker si je hotel risbo ogledati. »Ni bil on,« je rekel Vinko z žalostnim glasom. Ko je Pavle zagledal risbo, se je začel grohotati.
»Nu, kaj pa spet kujete, paglavci!« je zdajci vzkliknila gospa Mazinova, ki se je bila pravkar vrnila s trga domov. »Ti, Kastelic, pojdeš zdaj z menoj k tvojemu očetu!« Prijela ga je za rokav in ga vlekla za seboj.
Otroci iz hiše št. 11 so počasi korakali za gospo Mazinovo. Zdajci pa je Otorepčev Pavle pogledal na stanovanjska vrata Pirčeviih. Tam je bilo z rdečo kredo napisano:
»Prosimo, trkajte glasno!«
Pavle je zdirjal nazaj na dvorišče. V naslednjem trenutku je zažvižgal. Njegov žvižg so poznali vsi otroci iz hiše št. 66 Pritekli so iz vseh vrat in se zbrali okoli Pavla. Med njimi je bil tudi Pirčev Tone.
Pavle je bil. med tem že povedal otrokom zgodbo o rdeči kredi in o napisa na Pirčeviih vratiih.
»Ti, Tone,« je začel Pavle, »ti si napravil risbo z rdečo kredo pred hišo!«
Tone je bil ves presenečen, ko je slišal to odločno obtožbo. »'Kako vam pride na um, da bi jo bil jaz napravil?«
»Ti že veš zakaj,« je nadaljeval Pavle. »Na vaših vratih je z isto kredo napisano: »Prosimo, trkajte glasno!«
»Nu, da,« je priznal Tone, »a kaj pa je v tem tako strašnega? Ali ni nikoli nihče izmed vas nagajal gospe Mazšno-vi?«
»To je zdaj čisto postranska stvar!
Gre za to, da ohranijo Kastelčevi svoje stanovanje. Takoj pojdi k gospe Mazi-novi in ji povej, da si ti napravil tisto risbo in da je Kasteičev Vinko nedolžen, drugače bodo morali Kastelčevi, ki so že dva meseca dolžni stanarino, na cesto!«
»Tega ne bom storil, še na pamet mi
ne pridi!« Je trmasto odviufl Tono.
»Moraš! Moraš!« so klicali ostali otroci in sunili Toneta naprej.
Predno je Tone vedel kako in kaj, se je našel z vso otročadjo za seboj pred Kastelčevim stanovanjem. In zdaj so slišali iz Kastelčevega stanovanja glas gospe Mazinove:
»Marica gotovo ni bfla, Anica tndl ne! Ampak vaš dični Vinko je imel kredo v roki. Tako sem ga zasačila! Tega pa res ne trpim. Gospod Kastelic, stanarine tudi še niste plačali! Še danes 9e mi spravite iz stanovanja!«
V tem trenutku pa so otroci potrkali na vrata. Nekdo jim je odprl in otroci so začeli kričati: »Saj ni bil Kasteičev, Tone je bil!« Gospa Mazinova jih je malo nejeverno gledala, a zdaj je tudi Tone, čeprav nekoliko jezno, rekel:
»Da, jaz sem napravil tisto risbo, ker ste me včeraj tako grdo zmerjali.«
Zdaj je bila gospa Mazinova prepričana, da je bil Tone tisti grešnik.
»Tak ti si tisti nepridiprav! Saj to bi si bila lahko takoj mislila!« je za vpila. Potem se je še enkrat obrnila h Kastelčevim in rekla: »Nu, glejte, da boste čez štirinajst dni plačali. Tako dolgo vas bom še čakala. Zdaj pa le pridi, Tone, da greva k tvojemu očetu. Povedala mu bom, kakšnega sina ima!«
In je res povedala. Palica Je malo zapela, a Kastelčevi so vendarle ostali v stanovanju.
Marica Bartolova:
Vesele in žalostne zgodbe naših otrok
3. Junak Branko.
Ej, svetovna vojna je bfla huda reč, otroci! Posebno za take kraje, kjer se ni moglo dobiti nikakega živeža. Otroci
so veliko trpeli, saj ni bilo kruha, n5 bilo mleka, za noben denar ni bilo do-
biti mleka ne v tekoči ne v strnjeni obliki.
Ljudje so si kupovali koze, tudi taki ljudje, ld niso imeli nikoli prej opraviti
z živino.
Tudi Brankovi starši so se pogovarjali, da bi bilo dobro kupiti kozo pa če bi tudi dajala le pol litra mleka na dan, boljše bi bilo nego nič, bi vsaj dalo malo lepšo barvo tisti žlobudri, ki je bal nadomestek za kavo.
Branko je prav pazljivo poslušal, ko se je govorilo o kozi. Od tistega časa je vedno in vedno izpraševal kdaj pojdejo po kozo in jo pripeljejo domov, da jo bo pasel.
Napravil je že bič ter kazal, kako jo
bo gnal ob .potoku.
»J—ja!« je vpil, »i—ja — 16 sem«. Zvečer, ko je legel v posteljo, je izmo-lil po svoji navadni molitvici še Očemaš, da bi oče kmalu kupil kozo.
Nekega dne sta šla oče in mati visoko v breg, ker sta zvedela, da imajo tam na prodaj lepo kozo.
»To je naša Nina«, je dejal gospodar, »daje kar poln liter mleka na dan. Krotka je, dasi ima roge in če jo le kdo drži za rogova, se da lepo, mirno mol-sti.«
Saj veste tudi vi, otroci, da kdor kaj prodaja, hvali svoje blaigo.
No, Brankov oče se je pogodil za ceno, gospodar je privezal kozo na vrv ter se ponudil, da jo sam popelje na nov dom.
Branko je stal ob vrtni lesi, mogočno razkoračen, ves srečen v pričakovanju Drugi štirje otroci so »tali pri hiši ob vrtni ograji
»Gredo, gredo!« je zaklical, ko je zagledal očeta in mater, ki sta stopala za možem s kozo.
Ploskal je z rokama, vihtel bič in ln kričal »i — ja, i —- ja, 16 seml«
Tedaj je koza, kdove zakaj, poskočila in zdirjala bi bila naravnost proti dečku, če je ne bi bil njen gospodar močno potegnil za vrv.
Da bi bili videli tedaj Branka! Zbežal je, kakor, da bi ga nesel veter ter se skril v vežo, odkoder je gledal skozi priprta vrata, kako se je skušala koza iztrgati iz gospodarjevi rok, da bi ušla k drevesom na vrt
V strahu je Branko izgubil celo svoj bič in nič več m kričal »i—ja, i—ja 16 seml«
Modra sova in njena šola
Indijska basen
Za najmodrejšo ptico velja na svetu sova. Ali si je to slavo pridobila s pravico ali z bahavostjo, tega res ljudje ne vemo. Vemo pa, da je v svoji časti-hlepnosti ustanovila šolo, ki so hodile vanjo razne ptice in živali, da se nauče sovine modrosti.
In sova je -učila pod starim votlim gabrom, kjer« je imela v duplini svoje gnezdo. Pod gabrom so se zbirali slavč-ki, psi, lisce, zajci, in celo bele lilije z mestnih vrtov so se ukradle od doma ter prišle v gozd pod stari gaber. To je
bilo lahko. Mestna gospoda je ogledovala lilije v vrtu samo podnevi, ponoči se nihče ni brigal zanje. Sova pa je učila samo ponoči, podnevi ni nihče mogel govoriti z njo. Tedaj se je zarila v svoje gnezdo ter razbirala modrosti iz velikih knjig. In teh .modrosti je ponoči učila svoje učence.
Pa je neke noči hotela ugotoviti, koliko so se njeni poslušalci naučili, pa je vprašala kar takoj:
»Zakaj sije ponoči mesec? Zakaj nam je mesečina?«
Odgovoril je slavec: »Zato, da v njeni lepi svetlobi lahko ves zamaknjen pojem vso noč svoji lepi prelepi roda, ki jo ljubim.
Odgovoril je zajec: »Mesec sije zato, da je zjutraj več rose na travnikih, da se je lahko napijem za ves dan.«
Odgovorile so lilije: »Zato sveti mesec ,da se naši lepi cvetovi ponoči razcvete, da jih zjutraj lahko ogleduje siromašna deca, ki hodi mimo ograje našega gosposkega vrta.«
Odgovorila je lisica: »Mesec sveti zato, da vidim tudi ponoči, kje so skrite putke, da jih lahko napadem ter pon-žijem^
Odgovoril je pes: »(Mesečina mi po-
maga nadzorovati hišo. Y mesečini tako opazim vsakega tatu, ki bi hotel okrasti mojega gospodarja.«
»Dovolj je zdaj!« je zakričala modra sova. »Na nebu sveti samo en mesec in vi bi ga radi napravili za svojega sužnja, da bi svetil temu tako in drugemu drugače, kakor pač komu bolj praja in koristi. Samo vaše osebne zadeve so vam važne. Na svojega bližnjega ne mislite! Sama sebičnost govori iz vas. Poberite sef«
In sova je razpustila svojo visoko šolo modrosti
Andrej:
Grobar Pedan
Martin Pedan je bil grobar. Otroci smo mu rekli pdcamort Imeli smo ga zelo v častih, ker je bil vesel in šaljiv mož. Radi smo poslušali njegove zgodbe. Imel je vse dobre lastnosti, samo eno slabo: rad je pil. Vedno je bil hraber mož; če se ga je pa še nalezel, potem se za vse strahove ni nič zmenil
Nekoč je kopal na pokopališču blizu cerkve nov grob. Ker je bil gotov komaj pozno v noč, se mu ni hotelo več vračati domov. Zlezel je v jamo, legel na dno in zaspal. Ob zori je prišel mež-mar zvonit jutro. Stopil je mimo sveže jame in pogledal vanjo. Groza! V odprtem grobu je ležal mrlič! Drugega mežnar ni videl in na zvonenje je tudd
pozabil. Stekel je v vais budit ljudi in gospoda župnika. Nato so se vsa skupaj napotili z velikim strahom na pokopališče gledat, kje in kakšen je strah. Na vratih pokopališča jih je sprejel grobar Pedan in ifh začudeno gledal.
»Kje straši?« so ga vpraševali vsi preplašeni
»Straši?« se Je čudi! Pedan. »Tega pač ne vem, ker sem vso noč prespal v tisti Jami«
Ljudje, gospod župnik in mežnar so takoj razumeli, kako in kaj je s strahom, zato so jo meni nič — tebi nič pobrisali Ni pa razumel Pedan, ki je gledal za njimi in se vpraševal:
»Kaj neki so nrišli iskat? Strah?«
Majal je z glavo in počasi odkorakal domov.
a
Se eno o grobarju Pedanu. Nekoč je nesel prazno krsto od mizarja in nosM-nico v sosedno vas k Matežinu, kjer so imeli mrliča. Na poti ga je zajel dež. Pedan je položil nosilnico na tla, na nosi lnioo pa krsto, zlezel vanjo in se pokril s pokrovom, da se ne zmoči Ko je tako vedril v krsti, je prišla po poti
stara Matejka. Ker je šla proti vetru, je držala dežnik pred se in ni opazila krste prej, dokler ni kar na lepem trčila ob njo.
»Ježušl« je kliknila in odskočila.
Takrat se je Pedan v krsti zganil, hotel je pogledati, kaj se godi zunaj in dvigal narahlo pokrov. Matejka pa v vrisk. Poklicala je na pomoč vse svetnike in Mater božjo, nato je vrgla dežnik od sebe in zbežala nazaj po poti kar so jo nesle noge. Ko je Pedan prilezel iz krste, jo ni bilo že nikjer več. Kaj je hotel? Pobral je dežnik, naložil si krsto in nosilnico ter nesel k Matežinu v sosedno vas.
Maksa Samsa:
Poje harmonika
Poje harmonika v krčmi na vasi, vriskajo, vabijo k plesu nje glasi —» od Svetega Petra veter zatona zvoke prinaša pogrebnega zvona.*.
Glasi zateg® t basom brenčečim, smeh in rdenje razžarjenih Hc —• tam pa prizvanja srcem ihtečim: — »Oče, naš oče!« Gubi se vmes kfia.
Gtesi oboj čez selo Mtflo —
®e v miru nedeljskega polja gubajo ,M
Ha- Ha:
Mojster Odirač in njegovi krofi
Nekoč, v siariih časih, ko so poznali ljudi še goldinarje, je živel v vasi Za-plotje bogat pok, ki je hotel postati še bolj bogat, kakor je bil. Zato so postajah njegovi hlelbi manjši in manjši, tako prav zemlje, v potice pa je trosil rozine v. raizdalji ene pedi, nič gostejše. Testa ni rumeni! z ja$ci ampak z žefranom in mesto z maslom je belil z lojem. Krat-komalo, bili je oderuh in grabež, da malo takih.
Pa se je spet 'enkrat bližal veseli pustni čas, ko statro in mlado tako rado j6 krofe. Ker je bil naš pek edini v vasi in je sosedna vas ležala tri ure daleč, tako, da se pek»n ni bilo bati, da bi va-ščani odšh drugam po krofe, je pričel premišljevati, kako bi se okoristil in koval iz krofov zlat denar.
»Kako bi ukrenila, stara, da bi bilo več dobička?« je povprašal svojo ženo.
Žena, ki je bila poštena, mu je rekla: •»Ne barvaj testa z žefranom, ampak vzemi dovolj jajec, ne delaj krofov premajhnih in napolni jih obilno s češplje-vim sokom. Potem boš imel dovoli odjemalcev.«
A mož je ni poslušal Tuhtal je in tuhtal in tako iztuhfail: na velik bel papir je napisal tole:
POZOR 1
Da naredim veselje svojim spoštovanim odjemalcem, sem zamesil topot v testo za pustne krofe goldinar. Kdor kupi pri meni krofe m naleti na goldinar, ga lahko obdirži, a podarim mu še 5 tucatov = 60 krofov povrhu in zastonj.
K srečolovu prijazno vabi in se priporoča	Blaž Odirač
pekovski mojster v Zapiotju.
Tri dna pred putstom je pribil pek to pisanje na vrata ssvoje prodajalne. Zvito in zadovoljno s» je smehljal, ko je videl pred svojim- oglasom vse polno ljudi Vsi so se čudili njegovi nenadni radodarnosti. On pa je natihem računal: kar trlo se jih bo, tepčkov, po krofe! Vsak bo mislil, da naleti na goldinar in še šestdeset krofov povrhu! Najmanj sto tucatov jih moram ocvreti in se je zvito smejal sam pri sebi, zakaj v resnici ni nikakor nameraval zamesiti goldinarja v testo. Mak> češpljevega soka bo v vsakem krofu in drugega nič! To fih bo potegnil, neumne kmetavze, sebi pa napolnil mošnjičok! In ko ne bo nih-
če naletel na goldinar, se jim že izvije, češ: morda ga je kdo s češpljevim krofom požrl. Ali pa tucata krofov ne bo prodal, češ da so za lastno rabo, v enega izmed njih bo vtihotapil goldinar, da jim ga bo lahko pokazal in bo tako sam srečni dobitnik!
Tako je Blaž Odirač vse lepo pripravil za veliko cvrtje in zadovoljen legel v svoje pernice. In vso noč se mu je sanjalo o goldinarjih, tako velikih, kakor pustni krofi.
Ko bi bil mojster Odirač vedel, kaj so se tačas menili v vaški gostilni »Pri belem jagnjetu« župan, gostilničar, kovač in dober del drugih vaščanov, me bi bil tako sladko sanjal.
Prišel je pustni torek. Mojster Odirač je stal v svoji prodajalni za gorami zla-torumenih pustnih krofov in je čakal na kupce. Teh ni bilo ravno preveč. Gostilničar je poslal po dva tucata, župan po tucat in prav tako kovač in krnet Gortjanc. Še je prišlo nekaj otrok po dva, tri kose. Nato pa je utihnil zvonček na vratih pekove prodajalne, ki je zacingljal vsakokrat, če je kdo odprl vrata.
Pekovko je zaskrbelo, a mojster jo je potolažil, češ da bo popoldne gotovo večji naval; nato pa je odracai nadzorovat cvrtje nadaijnih stotin pustnih krofov.
Tedaj ti nenadoma prilomasti vaški kovač v prodajalno, v roki drži odgriz-njen krof in ga pokaže pekovki: v 5e-špljevem soku, napol skrit tiči srebrn goldinar!
»Šmentaj!« se smeje kovač. »(Res, da sem jih ikupil cel tucat, a da bom imel tako srečo, nak, res ne bi bil mislil. Sem s petimi tucati!« Pekovka mu je od srca čestitala in izročila pet tucatov krofov. Že se je kovač smeje odpravljal domov, ko je zvonček na vratih znova za-
cingljal. V pekarno se je prismejal Kmet Gorjanc, v roki je vihtel odgrizni in krof, v krofu pa je tičal srebrn goldinar.
»Navsezgodaj sem poslal po krofe, in, saj pravim: rana ura, zlata ura! Ko ti pri zajtrku v prvega vzgriznem, vgriiz-nem v goldinar. Kar brž mi dajte še onih pet obljubljenih tucatov!«
»dej, jej,« se čudi pekovka, »pa je moj mož le dober človek, dva goldinarja je zamesil namesto enega«, — in izroči slovesno Gorjancu pet tucatov krofov. Kovač itn Gorjanc jo smeje mahneta domov.
Nenadoma plane v štacuno pek iz pekarne, rdeč kakor rak kriči: »Premisli stara, pravkar je bil župan pri meni. Kar skozi zadnja vrata je prišel v pekarno, mi pokazal goldinar v krofu in zahteval pet tucatov lepih, zlatorume-nih, dišečih, svežih krofov. In, bes ga plentaj, jaz sploh nisem zamesil nikake-ga goldinarja v testo! Ampak, saj veš, županu se nerad zamerim, in moral sem mu izročiti šestdeset krofov. Pa ne, da bi bila ti vtihotapila goldinar v testo?«
Pekovka odločno zaniika in mu obenem pove še o kovaču in Gorjancu.
Naj vam ne opisujem, kakšen je bil mojster Odirač tedaj v svoji jezi. Lep gotov ne.
»Prav ti je, kaj pa goljufaš ljudi!« se je naposled ujezila še pekovka in še bi mu jih bila povedala, da ni vstospila soseda in prijazno dejala:
»Tudi jaz bi rada poskusila srečo. Dajte mi pol tucata krofov.«
»Nič, nič več ne prodam!« se je sesedel pek, da je klop kar zaječala. »Da bo že vsak našel goldinar. Nič več ne prodam!«
In je strgal oglas s svojih vrat in ker se je zunaj bila nabrala celokupna vaška otročad in se mu smejala, je zaprl svojo štacuno in trikrat obrnil ključ. Nato se je sesedel med visoke gore le-^ pih, zlato rumenih, dišečih, svežih krofov in sram ga je bilo, da so prišli na sled njegovi nakani m ga pretentali. Res ne vem, ali ga je biio bolj sram, ali je bil bolj hud.
Na vasi pa so ga odslej imenovali »Goldinarček« ali Čudežni krofek«, —<
Kdor drugim jamo koplje
Slikar Buomamieo, ki je pred mnogimi leti živel v Italiji, je bil splošno znan zaradi svoje veselostL Neki škof, kateremu je bil slikar že poslikal kapelico, mu je naročil, naj naslika na vnanji zid kapelice orla, ki je ubil isva. S tem na-
logom pa je hotel škof v resnici slikarja samo podražiti, zakaj za tako delo bi bil lahko našel katerikoli drugega slikarja ne pa znamenitega mojstra Buon-amica.
Slikar se je delal, kakor da ne razume šale, in je prosil škofa, naj mu dovoli, da si napravi tako ogrado, da ga ljudje ne bodo mogli videti in opazovati pri delu. Škof mu je rade volje dovolil.
Tako je slikal Buonamico nekaj dni. Potem je obdal ogrado z železnimi dro-•govi in jo zaklenil. Ključe je spravil v žep in prosil škofa, naj mu dovoli dva dni dopusta, da si kupi v bližnjem mestu barve, ki so mu zmanjkale. Buonamico se je odpeljal iin škof je čakal dva, tri, štiri, pet, šest dni, a slikarja ni bilo odnikoder. Tedaj je dlal škof, ki je slutil nekaj hudega, s silo podreti ograjo.
Lahko si mislite, kako se je škof začudil, ko je zagledal pred seboj dogo-tovljeno sliko, ki pa ni ustrezala njegovemu naročilu. Slikar je bil naslikal leva, ki je raztrgal o rila. Škof se je silno razjezil in ni hotel o slikarju ničesar več vedeti. Toda čez nekaj dni se je škof pomiril; spomnil se je, da je hotel tudi on slikarja malo podražiti. Odpustil mu je in odslej mu je dal še marsikatero dobičkanosno naročilo.
Črtomira:
Lov na rake
»Ali greš z nami, Maksa,« sta me nekega večera povabila brat Milan in Ti-čarjev Pepe iz Vrbovega, »večer je lep, gremo na rake.« »Počakajta nekoliko, da vzamem plašč; po dežju je hladno in komarjev se ne manjka.«
Šli smo pod vrt. Onadva sta nosila ja-lovšča in mrežo za podkladanje, jaz pa nahrbtnik za spravljanje. »Pa veste, kaj je jalovšč? Palica, tenka in gladka, na katero privežejo vabo — to je kos mesa ali kakega ubitega polža. To denejo v vodo do dna. Rak ovoha meso, ga začne žreti, pri tem pa škrglja po palici in to je znamenje, da jo je treba previdno privleči iz vode. Da rak ne uide, mu je podložiti mrežo — in plen roma v nahrbtnik.	.
Ko smo bili pod vrtom, nama je Mile odkazal mesta — vsakemu svoje. Potak-nili smo jalovšča in. čakali. »Ti,« je dejal Tičarjev bratu, »ali verjameš, da plezajo raki ponoči na jelše?« — »Seveda verjamem. Kaj nisi videl še nikoli katerega, ki se je skril med vejevje in tam poginil?« — »Bodiita tiho, meni že škrglja, pa tako močno, da mi bo odvleklo jalovsČe!« — »O, Maksa, Maksa, potem ze ni rak, temveč kar sama hudoba, jaz že ne bi izvlekel jalovšča,« se je norčeval brat in hitel podkladat mrežo. Ujeli pmn pravega velikana. — »Tudi na mo-
Jem vleče. Mislim, da Bo Se vfičji od
prvega.« — »Na mrežo, Pepe, pa si kar sam izvleci — na mojem je ze tudi.« Pepe je previdno izvlekel, pa glej — ni-kakega velikana, temveč majhnega rakca, ki ga ni bilo vredno vzeti. »Zaženi ga nazaj v vodo, pa daleč, da nam ne bo Več nagajal!«
»Slišita, kako cvrče in padajo iz lukenj v vodo. Nocoj kaže, da boiiao ujeli mnogo. Da bi le komarji ne bili tako hudi! Mene so že vso opikalL Pepe in Mile! Vem, da nista kadilca, pa prizgita, prižgita eno cigareto — jih bosta odgnala!« sem dejala jaz in se teaneje zavila v plašč. V vrhovih vrb so brenčali hrošči — iz trave pa je bila slišaiti pesem murnov. »Ne imejta me za strahopetca — ali mene je tu pod vrtom vedtao nekoliko strah. Vselej se spomnim; nečesa, kar so pravili Ulčarjev stric:
Bilo je pred kakimi tridesetimi leti — jesen in solnčen dan. Tomažičew fant iz Vrbovega je gnal na Jemon neko staro kr^vo, da jo je zamenjal z drugo/ mlečno. Mea tem, ko je bil v vasi, se je nebo hipoma oblačilo in nastala je taka nevihta, da je bila tema kakor ponoči. V Kočanskih gorah se je bil utirgal oblak in voda je silno narasla. Zlilo se je in se bliskoma spet zjasnilo — a voda jje bila še vedno visoka in deroča. Tomaži-čev se je vračal domov. Prišel je bil do vode in skušal priti na drugi breg, a voda je bila prederoča. Izbiral je mesto in naposled sklenil, da poizkusi pod vrtom — torej tamle doli. Privezal je kravo na vrv in začel bresti. Pa ga je takoj izpodneslo. Komaj je utegnil zavpiti in ze ga ni bilo vec. Odneslo je tudi kravo. Njegovo truplo so našli kasneje pod staro vrbo, nedaleč odtod.« Pepe je končal, a Mile je rekel?: »Vem, to je bilo res. Pa sem se prav zdaj spomnil tiste o povodnem možu, ki jo je pravila Mršanka:
Pri Pezetovih so imeli dečlca, M je nekega dne pasel krave ob vodi pod »ušiv-kami«. Zvijal je vrbovo pSščal. Ko jo je naredil, je nanjo lepo z&piskal, lepo, kakor ni znal nobeden drugfi izmed vseh pastirjev. Torej začel je piskati Gledal je v vodo, pa je ob bregu rpod vrbo ne-
kaj zaječalo. Ozrl se je 9n glej, 1* vode je molela glava — vsa Jjelena — čepica vsa z mahom porastla, usta široka in grozna, oči zelene in stMišno sijoče. Deček bi bil rad pobegnil, f:er je vedel, da prikazen ni drugega kot povodnji mož,
pa ni mogel z mesta. Voda okoli tiste
glave je zapljuskala in mož je izpregovo-ril: »Tvoje piskanje, deček, je čuti v dno mojega podvodnega doma Zatiskam si ušesa, da bi ne slišal, pa me vselej zvabi na površje. Deček, vedi, da je to zame velika muka, ker sovražim dan, a odoleti tvojim glasom ne morem. Zatorej ne piskaj vec, če te zalotim še kedaj, bos piskal še nadalje, pa ne kraj vode, temveč v mojem mračnem domu. Le pazi se!«
»Mile, Mile, kako lepo znaš pripovedovati,« je dejal Tičarjev in pristavil: »Cujte, zdi se mi, da je tamle spodaj nekaj palo v vodo. Kar čudno mi je.« — »Krvavo stegno, Pepe, krvavo stegno, tisto, s katerim so nas plašili, ko smo bili še otroci, da smo se varovali vode. Ti si pa res srečen! Kos zemlje se je morda utrgal pa je pljusnil v vodo, ali pa se je kaka riba pognala iz vode in pala nazaj. Pepe, Pepe!«
»Vesta kaj! Za danes smo imeH dovolj sreče, dosti smo nalovili Zdaj ne vidijo raki nas, mi ne njih, komarji pa so tudi že prehudi in hladno je. Bi šli?« sem dejala in zavezala nahrbtnik, ki je bil poln rakov.
Voda je počasi Šumela v drugem bregu In zvezda večernica je svetlo migljala na temnem nebu.
Zakaj večina ljudi z desnico deta
Piri živalih nismo nikoK opažih, da
bi rabile ta ali oni ud bolj od drugega. To navado srečamo le pri ljudeh. V kateri dobi je človek pričel uporabljati desnico bolj od levice, tudi ni znano. Domnevamo pa, da je imel že pračlo-vek to navado. Morda lahko utemeljimo to enostranost takole: 2e najstarejši človek, ki se je moral venomer boriti za svoj obstanek s sovražniki in zvermi, je spoznal, da je rana srca, rana na levi strani prsi smrtna. V boju je torej mislil vedno na to, da čuva levo stran prsi Podzavestno je to storil z levioo, ki je bila za to najprikladnej-ša. dočim je desnica nosila orožje. V levici je nosil borec ščit, v desnica bat, meč ali sulioo. Tako je prišlo samo po sebi v navado, da je levica bolj mirovala, dočim je bila desnica kmalu vaie-na napadati in odbijati udarce. Razum-Ifivo je nadalje, da je človek tudi pri vseh drugih delih rabil gibčnejšo desnico.
Rešitev zlogovnice
Navpično: 1. So-ra, 2. Mo-ra-va, 3. ča-ši-ca, 7. si-to.
Vodoravno: 2. Mo-ra-ča, 4. ža-ra, 5. ši-lo, 6. va-si-ca.
Skrivalnica »Lovec«
Kje je zajček?
Skrivnostna osmica
dejte nepremično v četvorico drobnih črnih pik in štejte pri tem počasi do 130; nato se takoj ozrite v strop, kjer boste čez pet sekund najprej zagledali svetel krog, nato pa črno osmico.
Dopolnjevalka
i
<—lan
•—rak •—bok •—las
n
Vstavi namesto črtic črke, da dobiš pet novih besed! Od I—H: tekoča voda.
Rešitev »Skrivnostne domine« Ljubljana,
Krizafjka »Zlatorog«
Pomen besed Navpično: 1. žival iz triglavske pravljice, 3. znamka žepnih ur, 4. suženj, 5. vhod (srbh.), 7. reka v Egiptu, 9l osebni zaimek, 10. predlog.
Vodoravn o: 2. Vazalni zaimek, 4
prebivalec Rumunije, 6. ptica roparica, 8. gora v Julijskih alpah — kraljestvo Zlatoroga, 11. srni podobna žival.
Rešitev križafjke »Ogledi«
Vodoravno: L rf, S. park, & on» lo, 7. Abel, 8. en.
Navpično: 1. roma, 2. žrebe, 3. po, 4. klen, 6. oL
Praktičen migljaj
Rešitev števflnice rumenjak
Ce hočeš preliti kako tekočino iz steklenice v steklenico, ne da bi je le kapljico razlil, si lahko pomagaš z vžigalico ali čim podobnim. Vse drugo ti kaže risba:
Rešitev šaljivih vprašan] X. Vprašaj.
2. Seno se ne .kosi temveč trava