merisk/i Domovina

/
/

NO- 244
AMCRJCAW m SPSRi?
». UMIU** m™	National „d Inton.tl.nal Clrcnl.tkn
CLEVELAND OHIO. FRIDAY MORNING, DECEMBER 19 1969
Zadnje vesti
LONDON, Vel. Brit. — Skupina .JI vodilnih pisateljev in umet nikov je objavila v Timesu pismo, v katerem grozi Sovjetski zvezi s kulturnim bojkotom, če bo še nadalje “barbarsko” postopala s pisateljem A. Solženicinom in drugimi umetniki. Pismo označuje izključitev Solženicina iz Zveze sovjetskih pisateljev za “zločin proti civilizaciji”. SAIGON, J. Viet. — Prvič po 22. juniju letos je bilo izstreljenih več I22-mm raket na letališče Tan Son Nhut, veliko vojaško oporišče. Škoda je bila sorazmerno majhna. Pretekli teden je padlo v bojih z rdečimi 85 ameriških vojakov.	, tyj.
PARIZ, Fr. — X. Thuy je bojkotiral sejo konference za končanje vojskovanja v Vietnamu, “ker so jo ZDA spra-viie na nižjo raven, ko po odhodu H. C- Lodgea niso imenovale novega vodnika svoje delegacije z enakim položajem in ugledom”. Razgovori se niso premaknili nikamor, rdeči vstrajajo na svojih znanih zahtevah, katerih izpolnitev bi pomenila izročitev Južnega Vietnama rdečim, kot je zadnjič dejal predsednik ZDA. Te niso voljne teh zahtev izpolniti in so še vedno odločene zagotoviti ljudstvu Južnega Vietnama “svobodno izbiro njegove bodočnosti”. TOKIO, Jap. — Cyrus Eaton( znani clevelandski industrialec in finančnik, je po povratku iz Hanoia, kjer se je mudil en teden, svaril ZDA, naj ne verjamejo, da je Severni Vietnam že poražen. On ima še vedno sredstva in voljo za nadaljevanje boja.
LONDON, Vel. Brit. — Gornji dom je včeraj izglasoval odpravo smrtne kazni v Veliki Britaniji, podobno kot je to storil preje spodnji dom, četudi javnost do 84% zagovarja ohranitev smrtne kazni za določene vrste zločinov. HELSINKI, Fin. — Razgovori med ZDA in ZSSR o omejitvi strategičnega orožja tu bi morali biti danes zaključeni, pa so jih na predlog ZDA podaljšali na drugi teden, da bi končno dosegli sporazum o braju, kjer naj bi se začeli po novem letu stvarni razgovori. ZDA se zavzemajo od vsega začetka za Dunaj, kjer imajo veliko poslopje poslaništva in dovolj osobja, da bi mogle 2a miren in reden potek razgovorov poskrbeti vse potrebno. ZSSR bi rada nadaljevala tudi bistveni del razgovorov v Helsinkih. Pričakujejo, da bo tekom prihodnjega ledna to vprašanje rešeno. ^ARI2, Fr. — Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj je na svojem zasedanju tu včeraj napovedala, da bodo ZDA zašle prihodnje leto v manjši gospodarski zastoj, tekom katerega bo brezposelnost porastla na ,l4.5%
•n čez.”
WASHINGTON, D.C. — Cene na debelo so v preteklem mesecu porastle največ v zadnjega pol leta in potisnile letošnji porast na 4.(>',. WASHINGTON, D.C. — Senat je potrdile imenovanje A. F. Burnsa za novega direktorja Federalnega Rezervnega bančnega sistema. Nasledil bo 1. februarja 1970 Wiiliama McChesney Martina Jr., ki je znan po svoji trdni odločnosti braniti trdnost in vrednost dolarja. Burns je nakazal, da utegne priti do povečanja denarnega obtoka, kadar bo za to položen pravi “temelj”, kar pa sedaj še ni. Ta “dobra novica” je dobila nagel odmev na borzi, kjer so se vrednostni papirji po dolgih dneh padanja dvignili za skoraj 14 točk.
WASHINGTON, D.C. — Konferenca Doma in Senata je danes zjutraj ob treh zaključila svoje delo na davčni reformi. Kompromis baje določa, da naj se osebni davčni izuzetek poviša od sedanjih ijifi'iO na
$650 s 1. julijem prihodnjega leta in na $750 v letu 1972. Povišanje pokojnin za 15'i ostane, črtano pa je povišanje najmanjše pokojnine na $100 mesečno.
RABAT, Mar. — Tu so se začeli zbirati vodniki arabskih držav, da se sporazumejo in dogovore o mobilizaciji vseh arabskih sil za skupen nastop proti Izraelu. To je prvi sestanek te vrste od avgusta 1967. DJAKARTA, Indonez. — Vlada je odkrila zaroto med vojaštvom, ki je hotela vrniti na oblast bivšega predsednika Sukarna. Zarotniki so bil prijeti, zarota pa zatrta. JERUZALEM, Izr. — Izraelski komandosi so udarili preko Sueškega prekopa in vdrli 18 milj globoko v Egipt, ne da bi naleteli na kak odločen cgipt-ski odpor. Ko so porušili vojaške naprave, so se Izraelci brez izgub vrnili preko prekopa na Sinaj.
------o-----
SLOVENIAN
ŠTEV. LXVII — VOL.. LXVD
PRVI DEL — SECTION I
Zahodne sile predložile ZSSR razgovore o Berlinu
MOSKVA, ZSSR. — Tri za-'bo na primer
NIX0N SE BORI PROTI INFLACIJI V KONGRESU!
va na ameriški kapitalni trg, saj za dolgoročne federalne obveznice ni sploh nobenega trga več, za kratkoročne pa mora federacija plačevati že do 9% obresti in še več. Nixon odbija stališče, da je temu kriva politika federalnega rezervnega sistema, odgovorna je kongresna finančna
WASHINGTON, D.C. — Kon- tošnjem letu in to brez vsakega greš se je zagnal s tako vnemo kritja, za zakonodajno delo, da mu ce-l rp v
n^’tSjpomiEa nihče drugi" Bo pa
sedaj S;	V	U*
------ i- __ i--'«— p«	moči našega dolarja.
predložile Sovjetski zvezi razgovore o Zahodnem Berlinu. Šlo naj bi v glavnem za izboljšanje prometnih zvez Zahodnega Berlina z Zahodno Nemčijo, pa delno tudi za izboljšanje razmer v samem mestu.
Zahodna Nemčija je predlog pozdravila, v Londonu pa svare, da ni mogoče pričakovati naglih uspehov.
k K®


j
Vremenski
prerok
pravi:
Oblačno, t ^tavanjem emPeratura okoli 28.
vetrovno, mrzlo z snega. Nojvišja
Novi zakon o podpiranju
tujine bo veljal za 2 leti
WASHINGTON, D.C. — Zakonski pooblastilni predlog o podpiranju tujine se trenutno nahaja pred skupno kongresno komisijo, ki se je sporazumela na končni znesek $1.97 bilijona, torej toliko kot lani. Zato mislijo, da se bo tudi nakazilni zakon
davčna
hodne sne so v shčnih	— o't je^rTS!^ ^	^ k‘“
mana skupni kongr^a komt'™311«1111 «**%,°*“ j* “ sija, ki obravnava končno bese-Cf6'" V, l"" Predl0«.° dilo zakona o davčni reformi I f f Upr8.?’ kl bl poVe-
malo misli, da je njeno delo dvorezen nož. za našo finančno politiko. Lahko se bori proti inflaciji, lahko jo tudi podpira. Komisija kar mirno predlaga nove omejitve dohodkov, obenem
čala dohodke poštne uprave za dober bilijon dolarjev.
Kongres je dalje prehitro o-dobril večje plače za federalne uslužbence, civilne in vojaške, I sedaj pa se je vrgel še na nove
omejitve uuhuukov, ooenem pa ,
tudi nove izdatke. Je torej pre-,17 v nas* socia^n^ politiki, koračila svoj delokrog in na-'ne C*a ^ Poskrbel
men, da namreč reformira davč-J^1^'16 ^ iz(^atkov-
proračunsko1 poli tiko8 ^ no ve eks-	PO™ pomladi, predno je začel
Kar je Nixon povedal Kongresu, vse drži. Je pa za vse to soodgovoren tudi on sam. Sedanje stanje se namreč ne razlikuje v bistvu dosti od tistega, ki je bilo spomladi v našem gospodarstvu. Že takrat so bile znane vse napake naše federalne finančne politike, že takrat so bile predmet ostrih debat in očitkov v dodatno našem gospodarskem svetu, že takrat so bile znane njegovi administraciji, on je pa čakal do
perimente.
Če je temu tako, potem misli.ko zmanjšati davke, ne pa kako Nixon in v tem ima prav, da reformorati davčni sistem bi moral Kongres tudi pomisliti,! Vse to je Nixon nadrobil v pida je že uzakonil izdatke, ki ni- smu poslancem in vodilnim se-so kriti z nobenimi novimi do-(natorjem in kongresnikom ki hodki. Federalna administracija prav sedaj pilijo proračunske
dodatkov, ki so idejo o davčni opozarjati na temne plati v naši reformi spremenili v priliko, ka- finančni politiki. Opozorila niso
bila tako odločna, da bi se Kon-
naslonil na lansko vsoto $1.76 je naračunala, da je Kongres že nakazilne zakone in zakon
bilijona.
V zakonu je ena novost: zakon bo veljal za dve leti. Senatorji in kongresniki so se sporazumeli, da ni vredno vsako leto zgubljati toliko časa z zakonodajnim postopkom in obenem dajati priliko za razne “dodatke”, ki so navadno končno vsi odbiti.
— Poznamo vsaj 8 vrst rib, so popolnoma slepe.
obremenil proračun z dodatnim davčni reformi. Opozoril jih je zneskom $6 bilijonov samo v le- obenem, da vse to že močno vpli-
Prav vesele in blagoslova polne božične praznike vsem naročnikom, društvom, trgovcem ter sploh vsem, ki na katerikoli način podpirajo ta list, žele uredništvo, uprava, uslužbenci, zastopniki in vsi raznašale!	AMERIŠKE DOMOVINE
Harold Wilson dobro krotil svojo stranko
Dosegel je, da je parlament omejil povišanje plač za prihodnje leto na največ 4.5%, četudi so se delavske unije izjavile proti temu. LONDON, Ang. — Angleški ministrski p r e d s ednik Harold Wilson je spreten in pogumen politik. Je ta teden prisilil svojo stranko, da mu je izglasovala zakon, ki dovoljuje delavskim unijam, da smejo prihodnje leto zahtevati kvečjemu 4.5% povišanje mezd in plač. Ta meja velja samo po osebi in po tradiciji tudi za cene. Ta zmaga je za Wilso«a tem pomembnejša, ker sakon zadene v živo 9 milijonov angleških delavcev, ki so obenem tudi hrbtenica delavske stranke. Delavske unije so se jeseni na svojem kongresu z veliko večino izjavile proti tako nizkemu odstotku. Glasovanje je bilo za delavske poslance res trd oreh, saj jih 37 ni glasovalo. So bili ali odsotni ali pa so se glasovanja vzdržali.
Wilson je dosegel s svojo zmago več ciljev. Najprvo je preprečil naraščanje cen in mezd in s tem podprl stabilizacijo angleškega gospodarstva na temelju novega deviznega tečaja za angleški funt kot posledice devalvacije v 1. 1967. Dalje je podprl stališče Anglije pri bodočih po-gajanjih z Evropsko gospodarsko skupnostjo. Evropski kontinent je rad mislil, da je angleško gospodarsko stanje slabše od evropskega, pa se je sedaj pokazalo, da to ne drži. Končno bo pa tudi lažje razpisal nove volitve, ako bi bilo to potrebno.
Iz Clevelanda in okolice
šlirje glavni kandidaii za ohajskega senatoija
COLUMBUS, O. — Na republikanski strani imamo dva vplivna kandidata za S. Youngovo mesto v senatu: kongresnika R. Tafta in guvernerja J. A. Rhode-sa. Na demokratski strani je prijavil kandidaturo najprej bivši astronavt John Glenn, ta teden pa še demokratski veljak Me-tzenbaum.
Kdo bo med njimi zmagal v maju in kdo v novembru, se res ne da prerokovati. Metzenbaum je svojo kandidaturo vzel hudo za res. Je že vpregel v svojo propagandno organizacijo Roberta Wallaceja, ki je svoje dni organiziral kampanjo za senatorja F. J. Lauscheta, potem pa tudi za bivšega guvernerja M. DiSalla.
V svoj propagandni sistem bo seveda vpregel kar 22 predmestnih časopisov, ki so itak njegova last. Svojo kampanjo je začel z veliko tiskovno konferenco, ki je nanjo povabil vse ohajske časnikarje, ki kaj pomenijo.
Božičnica—
Društvo sv. Marije Magdalene št- 162 KSKJ ima jutri, 20. decembra, ob dveh popoldne božičnico v Družabni sobi farne dvorane sv. Vida.
Letna seja—
Društvo Kraljica miru št. 24 ADZ ima v nedeljo ob dveh pop. letno seje v SND na E. 80 St. Na dnevnem redu so volitve odbora in izmenjava enodolarskih daril. Krofi naprodaj—
Jutri od 12. naprej bodo v farni dvorani pri Sv. Vidu naprodaj krofi.
Letna seja—
Društvo sv- Ane št. 150 KSKJ ima v nedeljo ob enih popoldne v SND na E. 80 St. letno sejo in izmenjavo enodolarskih daril. Po seji bo na razpolago prigrizek.
Iz bolnice—
Mrs. Helen Mirtel s Prince Avenue se je vrnila iz St. Vincent Charity bolnice, kjer je prestala težko operacijo, in se zahvaljuje za obiske, cvetje, druge darove in za pozdrave.
Čas za prijave prihaja—
Imigracijski urad obvešča vse nedržavljene, ki žive v naši deželi, da se morajo v mesecu januarju prijaviti pravosodnemu tajništvu na posebnih formularjih, ki so na razpolago na poštnih uradih in seveda v vseh imigracijskih uradih. Prijaviti: se mora vsak nedržavljen neo-ziraje se na to, ali je prišel v ZDA včeraj ali pa pred 40 leti! V Kalifornijo—
Mrs. Jennie Zelko, 1062 E- 67 St., bo jutri odletela v San Juan Capistrano v Kaliforniji k sinu Johnu Zelku in njegovi družini. Pred odhodom pozdravlja vse sorodnike, prijateljice in znance ter jim vošči vesele praznike. Najlepše darilo—
Pri Brodnick Bros. na Waterloo Rd. imajo naprodaj CALORIC plinske štedilnike — za gospodinje najlepše darilo. — Več v oglasu!
greš oziral nanje.
Da to pojasnimo z vzgledom! Nixon grozi sedaj, da bo zakone, ki predlagajo nove nekrite izdatke vetiral. Zakaj tega ni storil že poleti? Burja bi bila naravno tudi takrat zelo velika. Kongres bi verjetno poskušal zavreči veto stališče z dvetret-j insko večino, kot določa ustava. Kongres bi si zaipomnil slučaje vetiranih zakonov in ne bi Ni-xonove grožnje z vetom vzel s tako lahko strani, kot jo danes.
V tem tiči njegova politična odgovornost za razpoloženje v Kongresu, kar se tiče finančnih problemov.
Kongres izglasoval zakon o bančnih posojilih
WASHINGTON, D.C. — Večni kritik našega bančnega sistema kongresnik Patman je dosegel svoj cilj. Kongres je izglasoval zakon, ki daje predsedniku pooblastilo, da preko federalnega rezervnega sistema regulira pogoje za 'kreditiranje. Zakon je federaciji potreben, da lahko tudi banke vpreže v boj proti inflaciji. ,
Boj za in proti zakonu se je vršil po strankarski liniji. Republikanci so ga pobijali, demo-kratje so ga zagovarjali, demo-kratje so glasovali zanj, republikanci pa proti. Bančni svet se radi zakona ni preveč razburjal, sa ga republikanski režim naj-brže ne bo rabil, da kroti banke.
V Washingtonu varnost manjša kot v Saigonu!
CLEVELAND, O. — Tega si ni izmislil noben časnikar. To trdi znani britanski strokovnjak za vojskovanje z gverilci v vzhodni Aziji Sir R. Thompson, ki je ukrotil malajske partizane. Nixon ga je naprosil, naj gre v Vietnam opazovat, kakšno je tam politično in vojno stanje.
Mož je šel tja, se po enem mesecu pregledovanja položaja vrnil in poročal Nixonu. Nixon je potem na televiziji izjavil, da ga je Thompson prepričal, da on prav presoja stanje v Vietnamu. R. Thompson je te dni v Londonu opisoval življenje in razmere v Vietnamu in pri tem prif»om-nil, da “je hoja ponoči po Saigonu varnejša kot na primer v Washingtonu”. Lep poklon, toda ne Ameriki!
Vojni protesti v ZDA
dajejo Hanoiu pogum
VARŠAVA, Polj. — Predsednik vlade Severnega Vietnama Pham Van Dong je v razgovoru, ki ga je poljska vlada objavila tu, dejal, da so protivojne demonstracije v ZDA dale komunističnim silam novega poleta v njihovem boju za “končno zmago”.
Hanoiec je napovedal “razširitev in poglobitev” protestnega gibanja v ZDA.
Ameriška Domovina
. Ji Vi i a ej a^^E3 l [111*1 l.flSSSSSSSS^’
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st we*k ol July
Managing Fditjr: Mary Debevec
J	NAROČNINA:	~
Re Združene države:
|	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za I meseca
Zm Kanado in dežele izven Združenih držav:
^	$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece
Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
*	$16.00 per year; $3.00 for 6 months; S5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
^	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months
Friday edition $5.00 for one year
*	__SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83	No. 244, Friday, Dec. 19, 1969
Za božič 1969
Pisatelj Karel Mauser je ob deseti obletnici smrti Škofa Gregorija Rožmana v Clevelandu dejal, naj bi besede škofove iz leta 1959 bile v naših hišah Še za leto 1969. Škof je namreč malo pred svojo smrtjo razposlal božična voščila, ki jih je že s tresočo se roko še podpisal, dasi je podpis komaj še mogoče spoznati. Tako je zapisano na voščilu:
“V revščini hleva in tihoti svete noči sta se pogleda deviške Matere in božjega Deteta prvič srečala, prvič sta se zazrla drug drugemu v oči. Vsa blažena in prevzeta od svete ljubezni občuduje Mati novorojenčka, ki ga je Sveti Duh upodobil v njenem deviškem telesu, učlovečeni Bog pa prvič s človeškimi očmi zre svojo mater. Božja ljubezen in človeško hrepenenje po Bogu sta se po dolgih tisočletjih zopet sešla.
Mati Marija, pokaži nam po tem izgnanstvu Jezusa, blagoslovljeni sad svojega telesa, in pomagaj nam, da bomo še druge z besedo in zgledom učili Jezusa spoznavati in ljubiti.”
In ,škof je dodal samo še besede za božično in novoletno voščilo za praznike, ki jih na zemlji ni več doživel. Tako blizu sta si smrt in življenje. Vsak dan ju doživljamo in vendar oboje ostane preprosto. Nič ne prinesemo s seboj in tudi nič zemeljskega ne odnešemo V bno^t^ilstvo. Vmes je naše življenje, ki naj* m n^šlo švbjd pofiTosT v ljubezni. Življenje nas uči, da je ljubezen osnova, prava resničnost vsega drugega. Kot ljudje moremo graditi svoje življenje na čemur koli: nekateri na bogastvu,, drugi na znanstvu. Ob koncu pa spoznavajoč da so s'tem pokrili le svojo nebogljenost. Ničesar ni več, kar bi jim ostalo. Zato se tudi velika'yečina obrne, da poišče ono, kar je večno, kar je nadaljevanje življenja na zemlji, dasi v drugačni obliki.
Ljubezen hoče predanost. Lahko se izrodimo ideji, človeku, delu, vsemu, kar naj bi sestavljalo naše vsakdanje življenje. Največja pa je predanost Bogu, ki izhaja iz ljubezni v našem vsakdanjem življenju. Končno je res ljubezen božja skrivnost. Pravimo, da je Bog ljubezen. Je v svojem polnem bitju in bistvu. Iz tega se je Bog sam učlovečil. In bo prav to vzrok, da nevede ves svet praznuje božične praznike.
Vse te velike stvari so preproste, kar pa ne pomeni njih vrednosti. Le razumemo jih vsi. Tako tudi vedno ostanejo, ker izhajajo iz narave in teže po globini. Koliko je ljudi, ki tudi danes hočejo priti do globljega spoznanja, ki iščejo tudi poslednjo resničnost — Boga.
Tudi božič vkljub šumnemu praznovanju ostane tisti skriti del človeka, ki hoče najti srečo in mir. Bernard Haer-ring v svoji knjigi: Koncil se pričenja zdaj, pove: “Življenje sloni na ljubezni, ki je velika, vse zajemajoča ljubezen, preprosta zato, ker je velika resničnost, ker je božja skrivnost in prava narava Cerkve (str. 64).
Mi sami čutimo pomanjkanje te velike resničnosti in vendar je iz nje črpal koncil, iz nje prihaja obnovitveno aelo v Cerkvi in svetu. Vse je kakor novo rojstvo, nov božič. Ne velja le za Cerkev, velja za nas vse.
V	ljubezni se začne novo življenje, tudi naše se je tako začelo. Rojstvo je še marsikdaj polno trpljenja in bolečin. In vendar marsikatera mati je povedala: “Saj je res, a je vendar vse takoj pozabljeno, ko vzameš svojega otroka v naročje.” Koliko očetov trdi: “Vedel sem, da more človek imeti svojega otroka rad, a da bi ga tako rad imd, kot ga sedaj imam, tega nisem vedel.”
V	jaslicah vidimo revščino in pomanjkanje najbolj preprostih stvari, ki so potrebne za življenje. V vendar je vse v neki skladnosti: pastirska votlina, jasli, rojstvo. Vse je izšlo iz globine božje ljubezni. Pot, ki si jo je Bog izbral, je splošno človeška.
Ko bomo v teh dneh stali pred jaslicami, bo za nas vseeno, ali so velike in lepe, izrezljane umetniško nekje na Tirolskem, ali le iz papirja izstrižene, ali je množica ovac in pastirjev, ali le sveta družina, ali v pestrih vzhodnih barvah ali v obleki sedanje dobe, saj je tam novorojeno Dete s svojo materjo in krušnim očetom. Dosti za našo božično misel: Bog se je rodil na svet!
Zato je božič dan tihega, globokega notranjega veselja. Kaj je zapisanih božičnih zgodb: zgodb, ki kažejo na dobroto in ljubezen v človeku in svetu. Med tem je tudi naša zgodba, ki ni nikjer zapisana in verjetno tudi ne bo. Vredna toliko, kolikor smo si sami vredni, zapisana v božjo knjigo življenja, ki nam bo odprta nekega dne, da bomo spoznali vrednost svojega življenja. Dober prijatelj je zapisal za deseto obletnico na podobico v spomin škofa Gregorija:
in ob smrti plačilo križa dobili.
“Zgled sem vam dal,” da bi tudi vi:
svoj narod do konca ljubili, za brate križ nosili,
sovražnikom odpustili,
Mariijo kot mater častili, skozi viharje vero ohranili
I. Kunstelj
Ssimmzmmmmmmmm&miiL:
m -i....»iiiiinrTiiimitflr'
m
S
BESEDA IZ NARODA |

mam
msmM
Posebna božična slovenska radio ura v Milwaukeeju
MILWAUKEE, Wis. — Slovenska radio ura, ki jo poslušamo vsako nedeljo od 12. do 12.30 na WTOF-FM, bo imela posebni enourni slovenski božični program na Sveti večer, v sredo, 24. decembra, od 7. do 8.
Odprimo to uro radio in ga naravnajmo na slovenski Božič, saj je to praznik družine, male, dejanske, pa tudi večje narodne. Slovenskemu človeku je Božič brez slovenske besede, brez slovenske pesmi, brez slovenskih jaslic in slovenske molitve, brez kajenja in kropljenja hladen, tuj in prazen.
Držimo se slovenskega praznovanja in ga predajmo tudi svojim otrokom!
K. V.
-----o-----
Pok. dr, M, Kreku v spomin
KANSAS CITY, Kans. — Dober zgled je dal s svojim delom, s svojo vedno pripravljenostjo pomagati bližnjemu. Še letos je pomagal nečaku s. Daviane, da je dobil službo v Clevelandu, preje pa mu je pomagal urediti vse potrebno za prihod v ZDA.
Bogat na dobrih delih in očiščen v potrpljenju je padel v objem Očeta.
S. LaVoslava
IZ NAŠIH VRŠI
Euclid, O. — Cenjeni! Pismu orilagam denarno nakaznico za i dolarjev za zapuščenega rojaka v potrebi. Zelo lepo in plemenito je to, da ste apelirali na bralce našega lista Ameriške Domovine in prepričan sem, da aspeh ne bo izostal.
Vsem v uredništvu in upravi, kakor tudi vsem sodelavcem lista prav blagoslovljen Božič in srečno, zdravo ter uspehov pol-!
no novo leto 1970.
Z najlepšimi pozdravi ostajam Vaš vdani
France Šega
*
Chicago, 111. — Spoštovano u-redništvo! V decembru mi poteče naročnina, zato Vam priloženo pošiljam ček v znesku $20, za naročnino, ostanek pa za tiskovni sklad lista.
Blagoslovljene božične praznike in sreče polno novo leto želim uredništvu in upravi, vsem naročnikom in čitateljem lista in Vas naj lepše pozdravljam!
Joseph Virant
*
Wickliffe, O. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček v znesku $18, za celoletno naročnino, ostalo pa za tiskovni sklad.
Hvala za pošiljanje Ameriške Domovine. Res pride včasih z zamudo, pa smo jo vseeno veseli. Vas lepo pozdravlja
Lojze Drobnič -------o------
M. Jakopič:
Nocoj
Nocoj je svet večer in mi—pastirji s poljan se tujih vračamo domov, tja v hlevček, kjer nas ljubo Dete čaka;
obrazi znancev, večno zvesti krov.
žerjavica diši, z njo sveže brinje, prav v dušo se razlil je vonj kadila, lepo nam je, kot da bi dobra mati se iz onega sveta med nas vrnila.
Vso hišo, dvor, živino, speče polje v skrivnostnem mraku oče pokropi, vse tiste, ki nocoj so blage volje, in tudi tiste, ki jih letos ni.
Nocoj )<• ^ vet večer in mi - pastirji si iščemo po>i pladost - domov, kjer v kotu bolmove ;ii rojeno Dete zdaj blagoslavlja nas, in ves naš krov.
-------o------
Angelsko petje
Angelsko petje se čuje v višavi, gloria, slava Bogu sc glasi.
Mir se oznanja ljudem po širjavi, mili Zveličar nocoj se rodi.
Bodi češčeno o Dete preblago, sama ljubezen do nas te rodi!
Fred 25 leti je bii konec vojne blizu, zmaga rdeče revolucije je nato pognaia tisoče skvenskih ljudi
v tujino
Nemci, ki so po zlomu Italije 8. septembra 1943 zasedli Ljubljano in ves od tedaj po Italijanih zasedeni in upravljani del Slovenije, so začeli spomladi 1944 načrtno stikati za nacionalnimi slovenskimi skupinami, ki so sestavljale podtalni odpor proti okupatorju. Prvo večjo skupino so prijeli na Vidov dan 1944 v Batovi palači v Ljubljani, drugo v začetku septembra, še eno v začetku oktobra in nato glavno — skupno okoli 150 oseb — v decembru 1944.
Dober del pripadnikov teh nacionalnih skupin odpora proti okupatorju je bil poslan v koncentracijsko taborišče Dachau na Bavarskem. Med temi je bil tudi podpolk. Andrej M. Glušič, načelnik glavnega, stana Slovenske vojske v domovini, ki je bila del Jugoslovanske vojske v domovini pod poveljstvom gen. Draže Mi-hajloviča, vojnega ministra v jugoslovanski vladi v Londonu.
V tej številki AD ponatiskujemo v spomin 25-letnice teh dogodkoii in v spomin vseh, ki so v onih dneh kazali svojo trdno narodno zavednost tako v odporu proti komunističnim revolucionarjem kot v odporu proti nacističnemu okupatorju, sestavek, ki ga je napisal podpolk. A. M. Glušič za božično številko Ameriške Domovine leta 1957.
* * *
Prve dni maja 1945 so z obsežno podporo zaveznikov, ki so že od marca uradno priznavali Tito-šubaši-čevo vlado kot zakonito vlado Jugoslavije, močne od zaveznikov opremljene in oborožene vojaške enote Titovih oboroženih sil začele prodirati skozi Slovenijo proti Avstriji. V strahu pred nasiljem zmagovite komunistične revolucije so tisoči protikomunističnih Slovencev zapuščali svoje domove in iskali zavetje v tujini.
Sliko iz življenja teh ljudi v begunskih taboriščih je podal pisatelj Karl Mauser v svoji črtici “Gmajna nad Edlingom” za AD že pred več leti. Po svoji vsebini, globoki misli in čustvih ima trajno vrednost, za naš čas še posebej, zato smo jo v tej božični številki ponatisnili.
Modema ptičja strašila '
LONDON, Vel. Brit. — Poljedelci v Veliki Britaniji lahko j kupijo vrvice s pritrjenimi malimi eksplozivi, ki na določen čas “počijo” in preženo ptiče.
ti svojemu otroku v tem svetem božičnem času.
Dobro ve ...
Detece smo zdaj previli, v tople jasli položili, da prezebalo ne bo.
Jožef truden je zadremal, kdo pastirje bo sprejemal, ko ovčice priženo?
Mi vse bomo popazili, lučko drobno še odvili, da bo tudi Jezus spal.
Mati sina prvič gleda, dobro ve in se zaveda, da ga svet ne bo priznal.
Marjan Jakopič
*
Pripravimo novorojenemu Detetu topel in ljubeč sprejem s čistimi srci, praznujmo Njegov rojstni dan z vso zmogljivostjo naše duše in otresimo se kolikor le mogoče motenj posvetnega praznovanja božiča. Jezušček se je rodil za nas!
m
Otrokov stik z Bogom
Otrok je zelo dostopen za prvi stik z Bogom: gleda, poljubi njegovo podobo, sklepa ročice in se nerodno pokriža. Pri tem seveda opazuje in posnema starše in brate.
Globoke vtise dobi otročiček ob svetih praznikih, ob božiču, ko gleda Ježuščka v jaslicah, in ob svetih zgodbah, ki so mu posebno ljube, saj so za njegovo radovednost prepolne veselih pa tudi žalostnih dogodkov. Večkrat so močnejše kakor pravljice. V njih se mu odpira srce tudi do revnih in trpečih.
Pokažite, dragi starši, vašim naj mlaj šim Ježuščka na slamici v mrzli štalici, ob dobri mamici Mariji in redniku sv. Jožefu, ob osličku in voličku, ki sta ga tako lepo grela s svojo toplo sapo, da ga ni zeblo v tisti mrzli zimski noči, ko se je rodil. Lepše in resničnejše zgodbe ne morete nudi
Za Božič potice
Slovenske potice so znane tudi izven meja naše lepe domovine. Njihovo ime je nastalo najverjetnejše iz prvotne besede po-vitica. V preteklosti so bile potice na zahodu Slovenije to, kar so bile na vzhodu pogače.
Po mnenju narodopicev so potice boljša in novejša oblika ko-ača. V širšem smislu jih štejemo med podobnjake in sicer zato, ker jih pečemo v modlih, ki jim določajo obliko. Stare oblike modlov so bile izraz ljudske u-stvarjalnosti in fantazije in so se mnoge ohranile še do današnjega dne, tako da imajo potice tudi lepo zunanjo obliko. Modli za potice so okrogli, nekateri imajo v sredini tulce, tako da imajo pečene potice obliko obroča ali kolača.
V bias; spomin
16. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA in STAREGA OČETA
Joseph Pozelnik
ki je umrl 19. decembra 1953. leta
16. let je že minilo, odkar si Ti zapustil nas, odkar Te groba tema krije.
A Tvoj spomin še zdaj živi, iz večnosti ljubeče sije.
A raju pa prosi zdaj Boga, da raj nebeški vsem nam da, tam bomo zopet združeni veselje večno uživali!
Žalujoči:
ANGELA — soproga EDWARD — sin ANGELA — hčerka MARY — snaha DONALD ŽNIDARŠIČ — zet ir. vnuki.
Cleveland, O., 19. decembra 1969.

Potice so po izvoru različno stare. Starost je odvisna od vrste nadeva. Po vrsti nadeva lahko presodimo starost nastanka. O-rehi, lešniki, med, meta, skuta, smetana, ocvirki, slanina, suho sadje itd. so živila, ki so bila ljudem znana že izdavna, medtem ko je čokolado, kakao in druge delikatese prinesla šele trgovinska izmenjava. Prvotne potice niso bile sladkane, ker sladkorja še niso poznali. Za sladkanje so uporabljali med.
Testo za potice je kvašeno iz pšenične moke. Značilno za vse potice je, da razvaljano testo namažemo z nadevom, po katerem imajo potice navadno tudi ime. Testo pa ne sme biti prebogato, ker težko vzhaja. Vzhajanje pa lahko ovira tudi nadev v predebelih plasteh.
Vsaka od nas, pridnih in sposobnih slovenskih kuharic, ima svoj poseben recept za pripravo potice. Skoro dve potici ne tekneta enako. Imajo pa vse mikavno obliko in še mikavnejšo vsebino!
V slovenske domove za večje praznike — potice!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM:
HOLMES AVE. MARKET
15638 HOLMES AVE.
LI 1-8139
opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE!
Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice :§ in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse I:	vrste grocerije, zelenjavo in sadje.
Direklorij Slovenskega društvenega doma na Rocher Ave.
VOŠČI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN
SREČNO NOVO LETO VSEM
OBISKOVALCEM S. D. DOMA
Vljudno vabimo, da obiščete prenovljeno prostore doma v velikem številu na Silvestrov večer, da se skupaj poslovimo od starega in si voščimo veselo novo leto 1970.
DIREKTORIJ S.D.D,
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV
VOŠČI VSEM ČLANOM IN OSTALIM BORCEM ZA NAŠO SVOBODO IN NJIHOVIM DRUŽINAM, DA BI V MIRU BOŽJEM IN V VESELJU SVETE NOČI PRAZNOVALI LETOŠNJE BOŽIČNE PRAZNIKE IN DA BI NAS BOG V NOVEM LETU OBVAROVAL VSEGA HUDEGA.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BLAGOSLOVA POLNO NOVO LETO želiva
vsem Slovencem kamor doseže Ameriška Domovina
Franc in Angela Sleme
BOŽIČNO VOŠČILO
Vsem, ki se žrtvujejo in sodelujejo pri tiskanju tega kulturnega in zanimivega slovenskega časopisa, voščiva
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1970
Andrej Bala in Darjan lavčič
Andrej Kozjek na Slovenski Pristavi vošči vsem prijateljem in znancem
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
:X
'jr:

ANDREJ KOZJEK Z DRUŽINO
1024 Brandt Rd.
Geneva, Ohio

KANADSKA DOMOVINA
i VOŠČILA IZ TORONTA, ONI. ^
Vsem zvestim sedanjim in bodočim odjemalcem in njiihovim družinam s voščimo VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1970 vsi pri
ANTON'S MEAT MARKET if
ANTON BAVDEK
3 V TORONTU SMO BILI PRVA SLOVENSKA TRGOVINA Z MESOM
K Kdor kupuje pri nas, mu postrežemo s svežim mesom.
Imamo pa tudi okusno prekajeno meso, mesene klobase K in krvavice. Ce se ženiš, te bomo oskrbeli z mesnimi dobrotami. Povabite nas (na bankete, da vam dobavimo Jjs vsakovrstno meso. Isto delamo za slovenske dneve in pike. Tudi bučno olje in rogaško slatino dobite pri nas. Dostavljamo na dom in poceni napolnimo hladilnike.
G33 Vaughan Ed. na vogalu Oakwooda.
Tel.: 783-0423 — 783-0312
Iz slovenskega Toronta
I-----------
I
Mkmm in POSOJILNO
SLOVENSKIH ŽUPNIJ V TORONTU
želi
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in USPEHA POLNO NOVO LETO 1970 vsem Slovencem, posebno pa še članom in njihovim družinam
Naj ne bo Slovenca, ki ne bi bil član te naše bančne ustanove
618 MANNING AVE., Toronatb 4, Ont. •	531-8475
739 BROWN’S. LINE, Toionto 14, Ont.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA
5
1
vošči vsem športnikom in ljubiteljem slovenske
mladine prav prisrčen Božič in srečno novo leto 1970
BLAGOSLOVA POLNE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO želi
VSEM PRIJATELJEM in ZNANCEM
KAVČIČ CONSTRUCTION LTD.
162 Clinton St., Toronto 4, Ont. Tel.: 532-8161
I
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO Vam želi
družim JOHN TRATNIK
81 OXENDEN CRES., ETOBICOKE
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO 1970 vam želi
STAVBENO PODJETJE
F-F CONSTRUCTION CO. LTD.
Lastnik A. FERKUL ^83 Beta Street, Toronto 14

259-7334

Sveti večer - Sveti dan
(Voščila )
Pravljice se začenjajo z besedami: “Bilo je nekoč.. .” Ni pa pravljica, kar bi rad povedal. Pred mnogimi leti je bilo, če po letih štejem čas. Ce ga pa po občutku, pa še ni dolgo tega, ko smo bili mi, kar so sedaj naši o-troci. Nihče pa ne more zanikati, da je bilo tedaj vse drugače. Ne bom trdil, da je bilo boljše, da so bili ljudje manj hudobni in bolj dobri. Bili so pač ljudje, kot smo danes.
Televizije tedaj’ še ni bilo. V nekem oziru je bila to sreča. Nihče ni skozi televizijski aparat vdiral v domove in po radiju pripovedoval družinam, kaj naj delajo, kaj je boljše in lepše in cenejše. Cela naša fara je imela en sam gromofonski aparat z dvema ploščama. Praznike so ljudje praznovali po svoji iznajdljivosti in po volji božji. Daril za Božič tedaj še niso dajali. Obdarovanje je opravil sv. Miklavž v noči med 5. in 6. decembrom. Koliko sreče je prinesel v mlada srca s suhimi hruškami, jabolki, svinčniki in zvezki. Preproščine se je držala sreča...
Za Miklavžem je kar naenkrat prišel Božič, In kako svet je bil tisti večer pred Božičem. Bil je tako strašno preprost kot prvi dan tam na betlehemskih poljanah v bornem hlevu. Noč je zgodaj objela naravo in z nočjo se je naselil blažen mir; dihala ga je narava, prihajal je izpod neba; polni miru so bili domovi pokropljeni in blagoslovljeni; molitev ga je klicala iz nebes. Nič ni bilo izumetničenega ta večer, vse je bilo preprosto, ljudje so bili zadržani in dobri, BIL JE SVETI VEČER. Vse je dihalo svetost, vsakdo je je mogel občutiti in doživeti. Večer pred Božičem je bil res sveti večer. Ko bi se ti sveti večeri vrnili nazaj k ljudem! Saj ljudje težijo po njih, a toliko jih ne ve, kako priklicati nazaj svetost svetih večerov. Ljudstva zemlje — danes skregana — bi postala boljša družina.
In sveti dan. Zopet ista preproščina. Le v župni cerkvi je bilo vse slovesno. Nad vasjo, med sosedi in v domovih je vladal mir. Od ust do ust so šla voščila. Dom je praznoval, ker se je v njegovo sredo rodil božji Otrok. Treba i je bilo ostati ves dan doma. Kako potrebna terapija bi bila za današnjega človeka v tej modemi razrvanosti tako praznovanje prelepih božičnih svetosti...
Da bi bil večer pred Božičem res svet, in božični dan res sveti dan, želim vsem pri “Ameriški Domovini” in po njej vsem bralcem ter vsem Slovencem dobre volje. Bog daj, da bi žarki te svetosti razsvetljevali pota v letu 1970.
Por.
Hvaležen za širjenje veselih novic
Na robu Tokia, 25. nov. 1969.— Iskren Bog lonaj! za Vaš misijonski dar, za Vaše ljubeznivo pismo, za Vaše molitve in Vaše zanimanje za misijone. Kako bi rad, da bi namesto mene prišel' kdo iz nebes, se vsedel za mizo in napisal to pismo in pokazal, kako v nebesih cenijo vsak napor za misijone, to je širjenje veselih novic v Jezusu Kristusu za sprejem in življenje z Njim.
A najbrž si želim nekaj nepotrebnega; zbirka zgodovinskih dokumentov o Njem — imenujemo jih Sveto pismo — vse priča o Jezusovih naporih za gradbo božjega kraljestva na tem planetu. Prve besede Njegove pridige so usmrjene v ta načrt in zadnje Njegove besede
pred odhodom v nebesa so u-smerjene v isti načrt.
Kako iti v svet, s katerimi sredstvi, pa je prepustil človekovemu umu in podjetnosti in ljubezni; kot zmeraj, se tudi v tem kaže Stvaritelja in Prijatelja človeške svobode.
Zato se Vam torej iz srca zahvaljujem za vse, kar storite za misijone doma in v svetu; svobodno sodelujete, lahko bi si bili izbrali druga polja udejstvovanja, bolj donosne načrte, vidnejše podvige. Tako pa ste blizu Kristusu. Čestitam:	! |
O Japonski najbrže berete vsak dan. Močna postaja, demokratično svobodo načenja spoznavati in ceniti. Vendar je na zunaj obdana z morjem, ki jo dela oteško omejeno in zaverovano vase, na znotraj pa še zmeraj ne more odkriti veličine vzpona k pravemu Božanstvu. Cerkev raste sicer, dasi trudoma, neznatno počasi, skoraj obupno počasi. A narod kot tak še zmeraj ves živi v tostranstvu in njega lepoti in njega trpljenju.
Saj veste za lepoto samotne svečke, ki brli v temi; toda, ko zasije sonce, se naenkrat zdi svečka tako drobna in bleda. Tako ”kot so delali v času rimskega imperija, bi rad Kristusa primerjal s Soncem”. Vse japonsko otočje je pokopano v soncu in vendar mu manjka SONCE. Prosim, molite, zanimajte se! Študirajte! Žrtvujte kaj! In spet molite! In govorite z drugimi o misijonih! Čudno zveni in vendar se mi zdi, da lahko zapišem: Kristus Vam bo hvaležen za vsak napor.
Kmalu bo Božič. .Sredi kanalov in skladišč in peščenih planjav Vam vsem iz srca želim vesele praznike. Veselja in praznikov. Vaš vdani —
Vladimir Kos
Božična in novoletna
v v «1
voščila
Nekdanja prednica usmiljenih sester v Torontu sestra Lidija je poslala misijo nskemu krožku sledeča voščila: “Spet ste me razveselili s čekom. Hvala Vam in vsemu misijonskemu krožku! Dobri Bog naj da srečo in zdravje in svoj poseben blagoslov vsem in vsakemu posebej. V molitvi Vas ne bom pozabila. Obenem želim vsem, ki so prispevali k božičnemu daru velik kos milosti od Jezuščka, ki se nam bo čez mesec dni znova pokazal v jaslicah. Njegov mir in blagoslov naj Vas spremljata vse dni novega leta.” Hvaležna
sestra Lidija, usm.
*
Kdo se v Torontu ne spomni sestre Palmine Dvoršak? Sedaj deluje v Palestini. Tudi ona je poslala božična voščila: “Vse člane misijonskega krožka bom dala v moj žep na Sveti večer, ko bom šla k polnočnici v votlino na kraj pravega rojstva, ter bomo tako v duhu skupaj molili in peli. Vesele božične praznike te sreče polno novo leto 1970 vsem skupaj in še vsakemu posebej preko betlehemskih, jeruzalemskih, nazareških planjav, tja preko širnega morja, hvaležna
s. Palmina Dvoršak, usm.”
♦
Oglasila se je tudi sestra Terezija dr. žužek, ki je v preteklem letu obiskala Slovence v Kanadi, zlasti v Torontu. Vošči prav vesele in blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto.
Sr. Terezija Žužek,
Karachi, W. Pakistan.
*
Lansko leto nam je še praznike voščil, letos bo že v večnosti božičeval predsednik dr. Miha Krek.
“Pri viru odrešenja, ob spominu rojstva Odrešenika hvalimo Gospoda za milost luči. Hvalimo Ga, da je ohranil vernost Slovencem tudi med preganjanjem, tudi pod brezbožno in pro-tibožno vlado v Sloveniji, hvalimo Ga za vse dobro, ki ga nam ohranja v našem izseljeniškem življenju. Saj tu še prav posebno čutimo, da sami ne moremo nič, da smo kaplja v morju. Vse pa zmoremo v Njem, ki je Pot in Življenje.” (Dr. Miha Krek,
A.D., 20. dec. 1968.)
•
Namesto božičnih kart — v dobrodelne namene: “Letos smo se odločili, da ne bomo pošiljali božičnih kart prijateljem, znancem in sodelavcem. Vsem tem na tem mestu voščimo, da bi bili v teh božičnih dneh deležni obilice svetonočnih darov in da bi jih božji blagoslov spremljal na vseh njihovih potih in pri vseh njihovih podvigih v novem letu 1970. Namesto božičnih kart smo darovali $20 v dobrodelne namene v pomoč potrebnim.”
Družina Peter in Marija Markeš z otroci iz Toronta, Ont.
Nagrada za leto 1969
Letos je že tretje leto upravni odbor Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij mislil na podelitev nagrade slovenskemu kulturnemu delavcu oz. za slovensko kulturno delo. Že meseca oktobra je izbral posvetovalno komisijo, ki naj bi pomagala izbrati nagrajenca za letošnje leto. V komisiji so bili sledeči: Za Evropo dr. Jakob Kolarič, C.M.; za Združene države Severne Amerike dr. Viktor Antolin; za Kanado g. Jakob Kvas in za Hranilnico in Posojilnico S. Ž. g. Peter Markeš.
Denarna sredstva v kulturni fond je tudi letos izglasoval občni zbor. Upravni odbor pa je o podelitvi nagrade razpravljal na svoji prvi seji 9. decembra 1969. Predlog posvetovalne komisije je bil, naj bi letos denarno nagrado dobila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Vsota nagrade je $300. Upravrfi odbor je soglasno sprejel ta predlog in ga z veseljem odobril.
Težko si je na daljavo predstavljati, kako ogromne zasluge ima Mohorjeva za narod, za njegovo kulturo in vero. Danes je ona najmočnejši branik slovenstva na zemlji, ki je bila nekoč prva slovenska država Karantanija. Za svoje delo zasluži brez dvoma več pozornosti zdomske Slovenije in več pomoči, da bo mogla vzdržati slovenstvu sovražni prepih s severa zlasti danes, ko je matična dežela Slovenija v krempljih breznarodnega in protinarodnega komunizma. S to nagrado je H. P. S. Ž. pomagala ustanovi, ki nadaljuje Slomškovo tradicijo.
VOŠČILA IZ TORONTA, ONT
O ljubezni
Ljubezen je potrpljiva, je dobrotljiva, ni nevoščljiva, se ne ponaša, se ne napihuje, ni prešerna, ne išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega, se ne veseli krivice, veseli se pa resnice, vse opraviči, vse veruje, vse upa, vse prenaša.
Ljubezen nikoli ne mine.
Zdaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja med temi pa je ljubezen.
Prizadevajte si, da boste imeli ljubezen.
Apostol Pavel
Mesarija in klobasicama
DERMASTJA
ZELI VSEM ODJEMALCEM IN ROJAKOM VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO
Obiščite nas in postregli vas bomo s svežim mesom, Mogoče pa želite kranjske klobase, doma prekajenega mesa, izvrstnih salam? Pri nas dobite vsega tega. Se več: nudimo vam bučno olje, kislo zelje v glavicah in druge specilitete. Dostavljamo na dom brezplačno. Sprejemamo naročila tudi po pošti in pošiljamo C.O.D.
192-194 AUGUSTA AVE., Toronto 2B, Ont. — 366-2165
MNOGO BOŽIČNEGA MIRU
IN SREČE V NOVEM LETU
želi
GRADBENO PODJETJE
JOŽE KASTELIC Ltd.
10 Keywell Court, Toronto 18, Ont. 255-2085
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE IN MIRNO NOVO LETO Vam želi
GRADBENO PODJETJE
JEREB BROTHERS Ltd.
24 WOODBURY AVE., Toronto 14	•	255-0920
98 NEILSON DR., Etobicoke	•	231-2196
SLOVENSKA POTNIŠKA AGENCIJA
Center za cenena skupinska potovanja v domovino
želi
BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE
in SREČNO NOVO LETO
WORLD TRAVEL SERVICE LTD.
258 College Street, Toronto, Ont. Tel.: 922-4161
— Vojaška akademija West'J Point je bila odprta leta 1802. J!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
1970
želi vsem Slovencem
SLOVENSKA GRADBENA DRUŽBA
TRIGLAV Conslruclion Co. Ltd

Če nameravate kupiti nov plinski štedilnik kupite CALORIC -ki se sam čisti!

Model H — 214 ima pored drugih tudi tele poschnosti-
Je ravno na udpbni višini za kuharico. Ima ultra žarko infra red brojler. Ima dve pečici za kuhanje in za pečenje. Poseben sistem, ki drži hrano vedno toplo. Pečice imajo svojo razsvetljavo Ima posebno časovno uro. Zgornja fluorescentna razsvetljava se lahko hiti o nadomesti. Gornja površina štedilnika je vedno perfektno čista. Ima poseben energičen sistem gorilcev. Med zgornjo pečico in normalno ploskvo štedilnika je samo 13Vz”. Zraven tega ima tkz. “Lady-Level” kuhinjsko površino in termo “Burner with a Brain”. Vsa oprava je iz brezhibnega jekla. Vse kontrole so prikladne. Skozi “Hide-N-See” okno se lahko posmatra brojler. Brojler, vrata pečice in gornji del se lahko odstranijo. Predal za - aloge je čez celo širino. Panele zgornje pečice se lahko odstranijo.
BOŽIČNA
POSEBNOST
New
Gas Ranges
with ovens that clean themselves.
s429’95
Ravnotako pa lahko dobite plinske štedilnike, ki se sami čistijo od
naprej!
BRODNICK BROS.
Furniture and Appliances 16013-15 Waterloo fid.	IV 1-6972
Poslušajte naše radio oglase na WXEN-FM vsak dan od 1—2 pop. in v soboto od 12.00—1.30 pop.
Odprto vse do Božiča vsak dan do 9. zvečer razen nedelje!
NOV HAMMOND ORGAN VREDEN $2500 SE PRODA ZA $1,000
i
ICciic®
nc&iftifrefe cbblfi kraje
izven mesta
Samo dvignite svoj telefon in zavrtite za neposredno zvezo. Je preprosto kot ABC.
Si Zavrtite 1
k Zavrtite “Area Code”, (razen če je 216)
Zavrtite telefonsko številko
... pa ste ven iz mesta! Je najhitrejši in najlažji način biti v zvezi s prijatelji in sorodniki. Za karkoli. Zakaj ne bi klicali nocoj?
Ghio Bel!
Zvesti naročnik lista g. Henrik Kremžar, 1204 E. 60 St., Cleveland, Ohio, je prispeval $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine namesto pošiljanja božičnih kartic. Vsem prijateljem in znancem vošči tem potom blagoslovljene božične praznike in zdravo novo leto 1970. Lepa hvala za prispevek.
•l
Mrs. Jennie Kozely 687 E. 156 St., Cleveland Ohio, in sinova Ted in Emil voščijo vsem prijateljem, znancem in sosedom vesele božične praznike in ljubega ! zdravja polno novo leto. V tiskovni sklad Ameriške Domovine so prispevali $5. Naj prejmejo našo toplo zahvalo!
*
G. Jernej Slak, Cleveland, O., je prispeval $2 v tiskovni sklad 1 Ameriške Domovine, ko je obno-I vil naročnino. Najlepša hvala!
*
G. Franc Sleme, Cleveland, O., jc poklonil $5 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Bog plačaj za lepo darilo!
*
G. Jože Gazvoda, Cleveland, Ohio, je prispeval $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Lepa hvala!
;	L- -»
«1
G. ftefan Marolt, Cleveland, Ohio, je prispeval $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala!
G. Ferdinand Otto Krečič, Euclid, Ohio, je prispeval $2 v ti-
skovni sklad A.D., ko je obnovil
naročnino. Najlepša hvala!
••
G. Peter in ga. Ančka Zupan, Canon City, Colo., sta prispevala $2 v tiskovni sklad A.D., ko sta obnovila naročnino. Iskrena hvala!
*
Joseph in Caroline Zadnik, Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio, letos ne bosta pošiljala božičnih in novoletnih pozdravov. Vsem prijateljem voščita vesele božične praznike in srečno novo leto. Prispevala sta $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Lepa hvala!
n
Zvesti naročnik lista g. Joseph Virant, Chicago, 111., je prispeval $4 v tiskovni sklad Ameriške Domivine, ko je obnovil naročnino. Naj prejme našo toplo zahvalo!
•
Zvesti naročnik lista g. Miha Sodnik, Gilbert, Minn., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je -obnovil naročnino. Najprisrčnejša' hvala!
Dolgoletni naročnik lista g. Anton Smole, Waukegan, 111., je j prispeval $2 v tiskovni sklad A-i meriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala!
*
Zvesti naročnik g. Louis Drobnič, V/ickliffe, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala!
•
Zvesta naročnika lista g. in ga. Viktor Lamovec, Cleveland, O.,
' sta prispevala $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko sta obnovila naročnino. Iskren Bog plačaj!
Dolgoletni naročnik g. Louis Šimenc, Cleveland, Ohio, je prispeval $4 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prisrčna hvala!
*
Janez in Julka Ferkulj, 1109 j E. 67 St., Cleveland, Ohio, letos ne bosta pošiljala božičnih kartic. Zato pa voščita tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in srečno ter blagoslovljeno novo leto 1970. Prispevala sta $5 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Najlepša hvala!
Neimenovana rojakinja iz Clevelanda je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine ob priliki božičnih praznikov. Najlepša hvala!
»
Zvesta naročnika lista gg. Andrej Bata in Marjan Kavčič, Cleveland, Ohio, sta prispevala $5 v tiskovni sklad Ameriške Domo-I vine in voščita tem potom vesele j božične praznike in srečno novo
leto 1970. Najlepša hvala za dar!
♦
J Zvesti naročnik g. Nikola Gri-njewsky, Laike Villa, 111., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil j naročnino. Najlepša hvala!
Zvesti naročnik g. Louis Rus, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad ob priliki božičnih praznikov. Iskrena hvala!
*
Mrs. Jennie Zelko, Cleveland, Ohio, je prispevala $1 v tiskovni sklad Ameriške Domovine pred odhodom v Kalifornijo. Lepa hvala!
VOŠČILA n TORONTA, 9KT.
DRUŠTVO SLOVENCEV BARAGA
Vsem članom m njihovim družinam, Slovencem v zdomstvu in v domovini VESELJA, SREČE IN MIRU v letošnjih božičnih praznikih in OBILICO BOŽJIH BLAGOSLOVOV V NOVEM LETU 1970 želi in vošči
ODBOR
— Povprečen Amerikanec po-Ipije letno 17 galonov piva.
¥ blag spomin na naše umrle starše,
katerih se ob obletnicah smrti hvaležno in ljubeče spominjamo.
OB TRETJI OBLETNICI SMRTI NAŠE NEPOZABNE MAME, STARE IN PRASTARE MAME
OB OSMI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA DOBREGA OČETA, STAREGA IN PRASTAREGA OČETA
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO
197»
želi
vsem Slovencem
TONE AMBROŽIČ l DRUŽINO
Frances Gerbec Jacoba Gerbec
roj. KOMIDAR,
ki jc v Gospodu za vedno zaspala 20- decembra 198C
V božjem vrtu sladko spava, kjer nežne cvetke valove, naša ljuba, zlata mama, za trpljenje več ne ve.
Srčna ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas. dobra, skrbna si nam bila, kako brez Tebe dolg je čas!
ki je v Gospodu za vedno zaspal 17. decembra 1981.
Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam je vsem res vdano bilo, vse do zadnjega je dne?
Zvesto Te bomo vsi ljubili, in Te nikoli pozabili, pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših še živiš!
Gospod, daj jima večni pokoj in večna luč naj jima sveti! Žalujoči ostali:
sinova JACK in FRANK hčerki FRANCES in ANN vnuki, vnukinje, pravnuki in pravnukinje
ter ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio 19. decembra 1969.
SLOVENKA PISARNA ¥ TORONTU
v zastopstvu: Ameriške Domovine, Družabne pravde, Mohorjeve družbe, Slovenske Kulturne Akcije, Svobodne Slovenije in Studia Slovenicae,
VOŠČI ZA BOŽIC MIRU, KI GA SVET NE DAJE IN ŽELI, DA V NOVEM LETU NE BI PONEHAVALI BITI SVOBODNI SLOVENCI; NAŠO ZAVEST lN DELO NAJ BOG BLAGOSLOVI.
618 Manning Ave.	Toronto 4, Ont.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
in SREČNO NOVO LETO želi
ZDRAVNICA
M, GLORIJA S. BRATINA
6 Ridout St- Toronto 3, Ont.
mm glass co. ltd.
ff 1770 Albion Road • IlexdaJc • Phone: 749-2777 Sc	SLOVENSKA STEKLARNA
1?	ZELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in
Sg	SREČNO NOVO LETO
n	VSEM STRANKAM IN ZNANCEM
LASTNIK: FRANK VLAHOVIČ
&	NAJSTAREJŠE SLOVENSKO GRADBENO
PODJETJE
Alojz DGšM
K.
$1	Želi vsem svojim rojakom in prijateljem
BLAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE	jt
^	in PRAV SREČNO NOVO LETO
Jpj 362 Wellesley Ave., East, Toronto 5 Tel.: 921-295-
Nad 70 let obiskuje Ameriška Domovina slovenski domove po Združenih državah, Kanadijn drugod
Bilo je leta 1899, torej še v 19. stoletju, ko je pokojni Anton Klinc, rodom z Gornjega polja pri Novem mestu na Dolenjskem, ustanovil v Clevelandu prvi slovenski list, mesečnik “Narodna beseda”, kateri se je naslednje leto spremenil v tednik “Novo Domovino”, leta 1906 pa postal dnevnik.
Tedaj so ga prekrstili v ‘Ameriko”, pa so mu morali ime dopolniti v “Clevelandsko Ameriko”, kot piše v svojih spominih upokojeni slovenski zdravnik dr. Frank Kern, ko poštna uprava slovenskega lista z imenom “Amerika” ni hotela sprejeti, ker je nosil to ime že neki romunski list, tudi izhajajoč v Clevelandu.
Mrs. Mary Debevec
List je preživljal v prvih letih svojega obstoja velike in hude težave, pa se je pod uredništvom Louisa Pirca, ki je prišel k listu leta 1906 in ostal pri njem vse do svoje smrti leta 1939, opomogel, uveljavil in utrdil. Skupno z Louisem Pircem je list urejal in vodil pokojni James Debevec od leta 1919 pa do svoje smrti meseca marca 1952, najprej s pomočjo Pranka Turka in pokojnega dr. Mihe Kreka, nato s pokojnim Antonom Žabcem in sedanjim Urednikom prof. Vinkom Lipovcem.
Leta 1924 so zgradili sedanje poslopje in namestili za tisti čas V njem poleg uradov uprave in Uredništva tudi kar moderno in dobro urejeno tiskarno. V tem poslopju domuje Ameriška Domovina še danes. V tem po-slopju je list doživljal svoje lepe in težke čase, tu se veselil s slovenskimi ljudmi ob veselih dogodkih in jokal z njimi ob žalostnih-
V tiskarni Ameriške Domovine tiskajo tudi Glasilo KSKJ “Ameriški Slovenec” in “Glas ADZ”. Prvi je tednik, drugi pa polmesečnik. Oba sta glasili bratskih organizacij.
Vseh sedemdeset let je bila današnja “Ameriška Domovina” neodvisen list, ki je izhajal iz slovenskega narodnega in verskega izročila, pa se pri tem držal načel ameriške demokracije in svobode.
Na teh načelih je posebno trdno vztrajal pokojni uredik Jakob Debevec, ki je prav zaradi njih odklonil podporo “Narodni Osvobodilni Fronti” in partizanstvu, ko sta začela leta 1944 voditi obsežno propagando med slovenskimi rojaki v Združenih državah. Po nasvetu tedanjega guvernerja Franka J. Lauscheta je Jaka Debevec na tem stališču vstrajal, četudi je moral zaradi tega trpeti hudo materialno škodo, ker je večje število naročnikov, navdušenih za rdečo Osvobodilno fronto, list odpovedalo.
Pokojni urednik Jaka Debevec se je odločno zavzel za'protikomunistične begunce in jim na vse mogoče načine pomagal priti v novo domovino Ameriko in .se’v njej prilagoditi in udomačiti. Za to se je trudil prav do svoje smrti, to je vedno priporočal svojim sodelavcem.
❖
Kakšno pa je današnje stanje Ameriške Domovine?
Lastnica poslopja, tiskarne in lista je vdova pok. J. Debevca, gospa Mary Debevec, rojena Andolšek. Ameriško Domovino ureja prof. Vinko Lipovec, ki je njen urednik od julija leta 1950-V uredništvu sodeluje že 10 let ,g Ivan Avsenek. Angleško prilogo v petkovi izdaji ureja lastnica in upravnica lista ga- Mary Debevec. V upravi vodi knjigovodstvo ga. Anne Larko, ostaleN posle s korespondenco, dostavo in neštetimi drugimi deli, pa opravlja od leta 1951 ga. Mara Lipovec.
List stavita gg. Frank Šušteršič in James V. Debevec, najmlajši sin pokojnega Jamesa Debevca. Tehnično stran sestavljanja oglasov in prelom lista
Joe Andolsen, brat lastnice lista, razpošilja pa ga g. Edward Debevec, najstarejši sin pok. Jamesa Debevca.
Stalna dolgoletna zastopnika lista sta g. Ivan Prezelj za Col-linwood, Nottingham in Euclia ter 90-letni g. Joseph J. Peshel za Ely, Minnesota. Zastopnik za St. Clairsko okolico dr. Miha Krek je pretekli mesec odšel v večnost. V tem letu je za vedno zaspal tudi dolgoletni zastopnik za Lorain, Ohio, in okolico g. Louis Balant, lanskega avgusta pa se je preselil v večno domovino požrtvovalni zastopnik za Newburg in okolico ter dolgoletni dopisnik g. Jakob Resnik. Naj jim bo blag in lep spomin, naj počivajo v miru in se veselijo v nebesih!
Vinko Lipovec
Tudi veliko stalnih sodelav-:ev lista je odšlo v večnost in praznina za njimi je zelo občutna. Vneto in požrtvovalno še sodelujejo pri Ameriški Domovini kot stalni sodelavci: gg. John Jerich iz Berwyna, 111., prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio, pisatelj Karel Mauser, Cleveland, Ohio, č. g. Klavdij Okorn iz Milwaukeeja, Wis-, g. Tone Osovnik iz New Yorka, g. Bogomir Chokel iz Washingtona, D.C., g. Peter Markež iz Toronta v Kanadi, in g. Lojze Ambrožič iz Toronta v Kanadi.
Ne bilo bi prav, če se v teh skromnih vrsticah za bogato tako in zaslužno delo tekom dolgih sedemdeset let, ne bi spomnili na stotine in stotine slovenskih otrok, dečkov in deklic, izpod in iznad desetega leta
opravlja g- Michael Kolar. On I starosti, ki so in ki list danes
je tudi upravnik tiskarne, saj je v njej zaposlen od mladosti, neprestano skozi 50 let. Tiskarske stroje obratuje in list tiska g.
raznašajo. Ni to lahka in ma-
mestu, ob prav vsakem vremenu in počutju. Koliko uglednih mož našega rodu je raznašalo v mladih letih naš list, med njimi tudi bivši senator Frank J. Lau-sche dr. A- Perko in drugi. Tega nekdanjega opravila za slovensko stvar se ti še vedno radi in s ponosom spominjajo.
Zapisali smo že, da se jc vseh sedemdeset let Ameriška Domovina s slovenskimi ljudmi veselila in žalostila, je z njimi sočustvovala, jim pomagala, skušala je pravilno reševati slovenske narodne zadeve. Veliko spomenic je bilo odposlanih iz tega skromnega urada v Washington na naj višja mesta, veliko prošenj na senatorje, kongresnike, na državne urade in drugam. Na tisoče nezaraču-nanih osmrtnic je bilo objavljenih tekom dolgih let na prvi strani lista. Koliko solza žalujočih sorodnikov je bilo potočenih na vrstice žalostnega oznanila, koliko spominov vzbujenih na lepe čase ob objavi obletnic smrrti.
Ameriška Domovina se je slovenskimi ljudmi tudi veselila, prinašala osebna novice o porokah, rojstvih, poročnih obletnicah, rojstnih dneh in drugih veselih dogodkih. Vabila je na veselice, plese, koncerte, igre, javne nastope po dvoranah in v prirodi, na piknike, romanja in izlete. Tiskala vstopnice, programe, poročna vabila, srečke, jubilejne knjige in knjižice, spominske podobice in vse, kar je naš slovenski človek potreboval.
70 let je dolga doba! Če bi čas dopuščal posvetiti se podrobni statistiki, bi številke raznovrstnega dela ssegle v milijone. Dela je veliko', a delavcev je malo. Te Gospodove besede bi danes veljale tu^i za delo pri Ameriški Domovini. Uverjeni smo, da je bila Njegova volja, da je slovenski dnevnik v Ameriki ostal tako dolgo pri življenju. Naj ga On, brez katerega volje se ničesar ne zgodi, ohranja in blagoslavlja tudi v bodoče.
Vsem, ki so pri listu sodelovali in še sodelujejo, vsem, ki v njem oglašujejo, vsem, ki se nanj zvesto naročajo in ga s svo-
MHY A. SVETEK
POGREBNICA še vedno samostojno
posluje.
KUČite
KE 1-3177
Na razpolago
Joseph L.
FORTUNA
POGREBNI ZAVOD
5316 Fleet Ave.
Ul 1-0046
Moderni pogrebni zavod
Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči
CENE NIZKE! PO VASI ŽELJI
CVETLICE ZA POROKE POGREBE
IN VSE DRUGE PRILIKE • Brezplačna dostava po vsem mestu • Brzojavna dostava po vsem svetu FTD
STARC FLORAL Inc.
6131 St. Clair Ave. Telefon podnevi: 431-6474 Dom: 1164 Norwood Rd. Telefon ponoči EX 1-5078
Smo tako olizu vas kot vaš telefon
ZAKRAJŠEK
FUNERAL HOME 00.
«016 St. Clair Ave. Tel.: ENdicott 1-3113
ARNOLD TALSS
STROKOVNJAK V FOTOGRAFIRANJU
Vaš studio za poročne posnetke, portrete, fotografije vseh vrst, v črno-belih in barvastih posnetkih
Prosimo kličite;
432-0040	7106 Superior Ave.
Cleveland, O. 44103
692-1515	15606 St. Clair Ave.
Cleveland, O. 44110 (Blizu Five Points)
lenkostna naloga, saj mora biti	darovi podphajo, izrekamo
Ameriška Domovina dostavljena ob pravem času, na pravem
ob 70-letnici njegovega obstoja najtoplejšo zahvalo!
DRAGI BRATJE IN SESTRE PO RODU — AMERIŠKA DOMOVINA JE VAS LIST!
UGANKE
Sredi njive noč in dan mož stoji ves razcapan, ne premika se, ne gleda, vrabec mu na rame seda.
(onscus)
Nosat,
zobat,
je v džungli doma, trobentati zna.
(u°IS)
Sfc&v **	.v**
POSLOPJE AMERIŠKE DOMOVINE Slika je bila posneta leta 1934.
MALI OGLASI
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE 8-sobna enodružinska, ima 2 kuhinji in 2 kopalnici. $9.500, samo $300 naplačiia-
Enodružinska z dohodkom, 4-4, na Norwood Rd. Vse sobe velike, garaže, $350 naplačiia. 2-družinska, 6-6 na Addison Rd., 2 peči za ogrev, vsa podkletena, v odličnem stanju. Lep dom in $80 dohodka.
4-družinska, blizu Sv. Vida, vsako stanovanje po 2 spalnici, 4 plinski furnezi, gaxaže, dohodek $260 mesečno. Idealen dom z-dohodkom. Na razpolago 8% posojilo.
Potrebujemo več hiš. Kupci z gotovino čakajo. Kličite nas!
A.M.D. REALTY
1123% Not wood Rd. 432-1322
(Fx)
IZ SLOVENIJE
Gramofonske plošče ® Knjige Radenska voda • Zdravilni čaji Spominčki • Časopisje • Vage na kilograme • Semena • Strojčki za valjanje in rezanje testa
TIVOLI ENTERPRISES, INC. 6419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 431-5296
Čistimo v vaše zadovoljstvo
Tudi barvamo, likamo in popravljamo
ACME DRY CLEANING & DYEING CO.
672 E. 152 St.	GL 1-5314
V najem
Oddamo 5 sob zgoraj, blizu cerkve Marije Vncbovzete. Kličite 451-7909.
(245)
E. 185 St.
V fari Marije Pomočnice je naprodaj 6-sobna hiša v prvovrstnem stanju po zmerni ceni.
GEORGE KNAUS, BROKER 481-9300
(244)
Ce nameravate prodati Vaše posestvo, kličite John Lauriclt Realty IV 1-1313 in bo piišei n« Vaš dom, da se pogovori z Vami o Vašem problemu zastonj.
(Fx)
Žtenftke dobijo
mM&šs	4
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN SREČNO NOVO LETO
ŽELIVA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM.
Naj Vas Dete z jaslic bogato blagoslovi!
PRISRČNO POZDRAVLJAVA!
VINKO In MARN LIPOVEC
SLOVENSKO PISARNA
v Baragovem Domu, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 Phone: EN 1-5926
želi ameriškim Slovencem in vsem rojakom po svetu blagoslovljene božične praznike in vso srečo v novem letu.
Pisarna je odprta ob hedeljah, torkih in petkih od 11. ure dopoldne do 4. popoldne. Zastopamo SLOVENSKE ZALOŽBE: Svobodna Slovenija, Mohorjeva družba v Celovcu in Mohorjeva družba v Gorici, Slovenska Kulturna Akcija.
Sprejemamo NAROČNINE IN ČLANARINE za: Tednik m Zbornik Svobodna Slovenija, za Družbo sv. Mohorja v Celovcu, za Slovensko Kulturno Akcijo, Duhovno Življenje, Koroško Kroniko, tednik Družina in Dom in mesečnik Naša Luč.
Sprejemamo naročila za darilne pakete LIGE KATOLIŠKIH SLOVENSKIH AMERIKANCEV.
V razprodaji imamo dve GRAMOFONSKI PLOŠČI BOŽIČNIH PESMI za ceno $7.00 ter ploščo pesmi kvarteta Finkovih po $5.00.
Imamo SLOVENSKE MOLITVENIKE IN KNJIGE ZA DUHOVNO BRANJE. Priročnik Marijine Legije je po $2.00, Povest duše po zapiskih Male Terezije Deteta Jezusa pa broširana po $3.00, vezana po $4.00. Najnovejše: izšel je prvi zvezek brošur Svobodni Pogledi. To je dr. Tine Debeljakov popis komunistične revolucije na Slovenskem. Broširan 60 centov.
Knjige: dr. Kolarič: škof Rožman I. del., broš. $4. vez. po $5. Marjan Marolt: Rojstvo, ženitev, življenje in smrt Ludvika Kavška, broš. $4., vez. $5. Jože Felicijan: Ustoličenje koroških vojvod (v angleščini) po $6.00. Mauser: Ljudje pod bičem L, II., in III. del, Vauhnik: Nevidna Fronta, Pregelj: Moj svet in moj čas, Velikonja: Ljudje. Jontez: Jutro brez sonca, Jučec: Skozi Luči in Sence I. in II. del, Kociper: Na božji dlani, Komar: Pot iz mrtvila, Jurčec: Ljubljanski Triptik, Simčič: Na obeh straneh stene, Geržinič: Dnevi smrtnikov, Kremžar: Sivi dnevi, Karapandžič: Kočevje, Jukič: Hrvatska politika; Kriza Titova režima. Druge knjige in časopise po želji naročimo.
831-5158 Res: 391-9473
Vesele božične praznike
srečno N
želi
ANTHONY F. NOVA!
State Senator
ACCCramSERVICE
TAXES - ACCOUNTING - AUDITS ACCOUNT ANALYSES “Specialized Service to Small Business”
6218 St. Clair Avenue Cleveland, O. 44103;
Cleaning Women	| Jjg
Experienced preferred. Full or part time evenings.
Call 884-9145	! §;
(247) Ig
~ I *|**'
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
LASTNICA GOSTILNE ERSTES
SLOVENIAN VILLAGE
BERTA LOBE 6802 St. Clair Avenue
Tel.: 361 - 9373
Oglašajte v -,Auiei. liuiuoviuj
iff4S
gr—»»fr#*#*#*—****#**#—*#—*.
OTROŠKI
KOTIČEK
*#»»###»####*#»####»####*#»#»»»»#< »»»#####»####»»##»#######»###»»»##*
Božič je pred nami. Le še nekaj dni in bo sveti večer. Pokadili požegnali bomo hiše, odmolili rožni venec, nekateri boste
šli k polnočnici in na poseben način v srcu obnovili prvi sveti večer. Predvsem glejte, da ne boste kakor tisoči in tisoči, nare-
V blag spomin naših dragih staršev

dili iz božiča trgovino, da ne boste mislili samo na darove, na resnično vsebino božiča pa pozabili.
Pošte se je ravno toliko' nabralo, da danes ta kotiček je. Vse, kar je prišlo, je prišlo po pošti. Kakor sem zadnjič povedal, tega se bom odslej držal. Kotiček bo samo tisti petek, če bom do- ponedeljka imel dovolj pisemc. Če jih ne bo, tisti petek Kotička ne bo. Prestar sem in prenaverdjan, da bi ga pisal sam.
pe Kennedy. Bilo je zelo zonimi-Joj, ta bo pa za Kotičkovega stri-
OB 23. OBLETNICI SMRTI LJUBLJENEGA IN DOBREGA OČETA
Frank Magdalene
Umrl 9. aprila 1946
OB 21. OBLETNICI SMRTI LJUBLJENE IN SKRBNE MATERE
Mary Magdalene
Umrla 4. junija 1948
Leto za letom se v večnost izliva težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Vaju pa vedno je živa v našem življenju kot lučka gori.
V zborih nebeških prepevajta slavo, mi v sveti ljubezni smo z Vama vsak čas; kjer Stvarnik je Vaj’no neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodita še nas.
Dragi Kotičkov stric!
Otroci slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti Vas lepo vabijo na miklavževanje. Igrali bomo kratko igrico, nato pa bo prišel sveti Miklavž v spremstvu an-geljev in parkljov. Pridite v nedeljo, 7. decembra, ob treh popoldne v šolsko dvorano. Lepo Vas pozdravljajo — Marko Jakomin, Tone Hauptman, Viktor Štepec, Klemen Hren, Edi Zalar, Jože Celestina, Danica Bajc, A-nica Cesar, Viviana Zadkovič, Franc Lavriša, Frank Vegel, An ton Nemec, Rudolf Knez.
Gospod!
S pomočjo Tvoje milosti naj bosta vredna uživati blaženost večne luči!
2 a 1 uj o č i:
sin FRANK v Tucson, Arizona hčerke FRANCES ZADNIK, SOPHIE KNAUTZ ALBINA KONECNY, JENNIE GOSPODARICH, ANNIE STERNOT vnuki in vnukinje, pravnuki in pravnukinje
Cleveland, Ohio 19. dec. 1969.
Dragi otroci!
Sem bil vesel Vašega povabila, dobil pa sem ga prepozno. Pa bi tudi priti ne mogel, nekaj mi je padlo na nogo, ravno na palec in sem krevljal še bolj kakor navadno. Vem, da ste se dobro imeli in da Miklavž ni prišel praznih rok. Oglasite se kdaj, samo eno pisemce sem dobil do zdaj iz Vašega konca. Lepo| vas vse pozdravljam.
vo in ata je slikal raketo, ko je že letela v vsemirje. Ta izlet mi bo ostal vedno v spominu. Vedno bom hvaležna atu, da nas je peljal tako daleč. Sedaj smo zopet v šoli in se pridno učimo. Lepo Vas pozdravlja
Rezka Jarem
Draga Rezka!
Dolgo pot si napravila in videla stvari, o katerih jaz samo berem. Ko sem bil jaz majhen, je bila zame že čudovita stvar visoka smreka v Gobovcih. Svet poznal od Tržiča na eni
sem
strani pa do Kranja na drugi strani. Mislil sem, da je na drugi strani gora konec sveta. Sem bil avšast v tistih letih. Zdaj vem, da je svet hudo velik, da nosi veliko lepega in veliko hudega. Oboje sem pozneje jedel z veliko žlico. Tako pač je. Rada ogleduj svet in ogleduj ga vedno obeh strani. Uči se živeti že zdaj. Hvala Ti za pisemce in Tebi in vsem Tvojim želim žegna-ne praznike.
ca, da se bo ob njej malo pomla dil. Kajne, stric, da si tudi Ti kot tale fantiček nekoč kukal skoz okno na lepo zasneženo planjavo in čakal, kdaj pridejo koledniki zapet pod okno? Morda si kot mlad fant celo z njimi šel in basiral tisto lepo pesem —
Prišli so, prišli Kralji trije,
Gašper, Miha, Boltežar. Eden je črn pa je še mlad, ves je oportan, ves je zlat. Ena zvezda gori gre proti Betlehemu, če pa ne verjamete, pojte, gledat gremo.
Tja, tja k štalci, tam, kjer Jezus naš leži.
A. M. Slomšek:
0 lepcli
slovenske gevorico
“Kar je oče dobrega prejel od
svojih starih, mora zapustiti svojemu sinu; kar se je mati hvale vrednega naučila od svoje matere, bo zapustila tudi svoji hčeri. Materin jezik je najdražja dota, ki smo jo dobili od svojih starih ...
O ljubi, lepi in pošteni slovenski materni jezik! S teboj sem prvič klical svojo ljubeznivo mater in dobrega očeta; v tebi me je mati učila moliti in spoznavati Boga; tebe hočem hvaležno spoštovati in te ohraniti
kot najdražji spomin na svoje rajne starše; za svojo čast in lepoto hočem po pameti skrbeti, kolikor premorem. Do svoje poslednje ure hočem najrajši v slovenskem jeziku hvaliti Boga ... Kot hvaležen sin svoje ljube matere želim, da bi bila slovenska moja poslednja beseda, prav kakor je bila slovenska moja prva-”
UGANKA
Vrhu strehe sajast ded mirno opazuje svet, ker mu za norčije ni, črno pipico kadi.
(jpuuiiQ)
Tebi, stric in vsem bralcem naj bodo stari ali mladi, želim prav vesel in blagoslovljen božič	Martina Košnik
Dragi Kotičkov stric!
Vesele božične praznike in srečno novo leto z željo, da bi še dolgo pisali nam v Otroški kotiček. Lepo Vas pozdravlja
Janez Rovanšek
Dragi Janez!
Hvala Ti za lepo božično kartico in za voščilo. Vesel sem ga bil in še tako daleč iz Kanade je prišlo. Prazniki bodo lepi, vem, čeprav tudi vem, da jih veliko ne bo več. Starost je tu, fantiček, starost in nadložnosti. Pa si mislim, da ne bo nič lepšega ka-kar jaslice videti s pravim Bog-
Dragi Kotičkov stric!
Lepo se Vam zahvalim^za trud,
da ste začeli spet pisati naš Ko-jcem v njih. Jemnasta, jemnasta, tiček. Ker že vsi otroci pišejo o j da bi le milost božja vedno z me-počitnicah, na tudi jaz opišem noj ostala. Pa s Teboj tudi, Ja-moje. šli smo v Florido. Peljali nez. Bog Te požegnaj za te praz-smo se čez veliko držav in ih-Inike in Tvoje tudi. deli zanimive reči. Vožnja je ze-	*
lo dolga. Peljali smo se prav do 'Dragi Kotičkov stric! konca, to je do Key West. Ko so že sem napisala nekaj božič-poslali raketo Apollo 11 na Lu- nih kartic tja v lepo Slovenijo, no, smo bili dvajset milj od Ca- ko mi pride na vrsto ta slikica.
Draga Martina!
Hvala za lepo kartico in za pisemce. O, je res, s koledniki sem jo marsikdaj udaril čez vas. In peli smo, deklič, tako peli, da so ljudje z darovi kar čakali. Zdaj je vse tisto že tako daleč nazaj, da se mi zdi, da ni več res. Šla so leta, koliko božičev, jemnasta! Kdo bi si mislil? Bili so lepi, nekateri tudi grenkljati, toda v vsakem je bilo božje rojstvo. Bog daj, da bi med našimi ljudmi vedno tako ostalo. Da bi naši ljudje vedno čutili, kaj je božično bistvo in da ne bi noreli samo za zlatom in srebrom.
Hvala Ti za Tvojo prijaznost in Tvoja voščila. Tudi jaz Ti voščim žegnane božične dni in vso srečo v novem letu. I^po Te pozdravljam.
Poklonite svojim otrokom in slovenskim in ameriškim prijateljem
FROM CARNIOLA TO CARNEGIE HALL
odlično ocenjen življenjepis Antona šublja v angleščini, s številnimi fotografijami slovenskih zborov in kulturnih nastopov in s krasnimi barvnimi slikami slovenskih krajev in pokrajin.
Cena: platno $6, broširana $5. Dobite jo pri Tivoli Enterprises in v potniški pisarni g. M. Antloga na St. Clairju in pri Mrs. Ani Jesenko od Zbora Triglav, po pošti pa na naslovu:
EURAM BOOKS 29227 Eddy Rd. Wickliffe, Ohio 44092
Tako, dragi otroci, vam vsem, vašim staršem in vsej vaši žlahti žegnane božične dni in prosim Boga, da nam vsem požegna vse dni v novem letu.
Vaš Kotičkov stric
— Oranža'ima v sebi od 5 10% sladkorja.

V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE MATERE, STARE MATERE IN SESTRE
MARY JERSAN
rojena MIHELČIČ
Zatisnila je njene mile oči decembra 20, 1968.
Kje ste ljuba mati, kje Vaš mili je ohrae,
Kje je Vaša skrbna roka ki skrbela je za nas,
Kje si, mama naša draga, več ne čujemo Vaš glas, Kje je Vaše zlato srce, ki vedno je ljubilo nas,
Počivajte v miru, blaga mati,
Preljuba mati, v grobu tam,
V spominu trajnem boste ostali, ne pozabna draga nam.
Žalujoči ostali: SOPHIE in JEAN hčere, VIC MELLE, in JOSEPH KACHUREK zeta. FRANCES OKORN sestra, v Ameriki, LOJZKA in IVANKA sestre v stari domovini, in drugo sorodstvo tu in. v stari domovini. Cleveland, Ohio, 19. decembra 1969.

ZtahnJala
mr
1309
DR. MIHA KREK
Dobri Bog, ki :;i poklical k Sebi ranjkega Miha, prosimo, poplačaj, kakor je Tvoja sveta volja, vsem, ki so se ga kakorkoli spomnili ob njegovi smrti, pogrebu in po njem! Posebej prosimo:
O Bog, poplačaj vse, prečastitim duhovnikom za vsa opravljena cerkvena opravila v pogrebnem zavodu, v cerkvi in na pokopališču, zlasti pa tudi za vse opravljene svete maše za večni mir njegove duše. Prav posebej, prosimo, poplačaj Msgr. Ignaciju Kunstlju, glavnemu ravnatelju slovenskih duhovnikov, ki je prišel iz Rima na pogreb in tu opravil z dr. Francem Blatnikom in dr. Pavlom Krajnikom koncele-brirano sv. mašo-zadušnico ter se še posebej v lepem govoru poslovil od ranjkega!
O Bog, prosimo Te, poplačaj vsem, ki so prišli molit za dušo ranjkega, pokropit njegovo truplo in ga spremit na pokopališče Vernih duš. Posebej, prosimo, poplačaj še vsem tistim, ki so se mimo tega s toplo besedo poslovili od ranjkega; med temi zlasti še bivšemu zveznemu senatorju Francetu Lauschetu za njegovo iskreno prijateljsko poslovilno besedo ob krsti v Grdinovem pogrebnem zavodu; dalje vsem številnim zastopnikom bratskega hrvatskega in srbskega naroda, med temi izrečno onim, ki so ranjkemu ob grobu spregovorili v zadnje
slovo ter še zlasti vsem tistim, ki so prišli na pokojnikov pogreb iz New Yorka, Chicage, Milwaukee, Toronta, Montreala, Washingtona, in od drugod!
O Bog, prosimo Te, poplačaj vsem številnim onim, ki so nam osebno, pismeno ali kako drugače posamič ali po svojih organizacijah in ustanovah izrazili svoje sočustvovanje z nami, med temi še zlasti knezu Pavlu in njegovi gospej soprogi, vdovi pokojnega ministrskega predsednika Cvetkoviča, Most Revi Msgr. Nunciju dr. Jože Žabkarju.
O Bog, prosimo Te, poplačaj vsem, ki so počastili spomin ranjkega z darovi za sv. maše in druge plemenite namene!
O Bog, prosimo Te, poplačaj vsem pevcem, ki so se prišli poslovit od ranjkega s pesmijo, katero je bil tako zelo ljubil in spoštoval.
O Bog, prosimo Te, poplačaj vsem tistim posameznikom, organizacijam in ustanovam, ki so ranjkemu prinesli še zadnjikrat rože, vence in šopke!
O Bog, obilo poplačaj zdravnike, ki so se trudili, da bi ohranili Soproga MALKA, sin ALES Snaha FRANCKA, vnukinja KATI, vnuk MIHEC, ter ostali sorodniki v Clevelandu, Sloveniji, Hrvatski, Argentiniji in Chile.
pokojnika pri življenju in Grdinov pogrebni zavod, ki je skrbno in ljubeznivo uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
O Bog, prosimo Te, poplačaj vsem onim, ki so prenesli zemeljske ostanke ranjkega iz pogrebnega zavoda v cerkev Marije Vnebovzete in potem na pokopališče!
O Bog, prosimo Te, prav posebno pa daj, poplačaj sorodnikom kakor tudi vsem tistim premnogim tihim prijateljem, rojakom in drugim, ki so nam bili v urah naše potrtosti, žalosti in bolečine ob strani s svojo moralno in gmotno pomočjo!
O Bog, prosimo Te, posebej poplačaj z božjim plačilom tiste, ki tu niso omenjeni in ki tudi sicer niso še prejeli naše zahvale; vsem, katerih naslove smo imeli, smo poslali zahvalne kartice.
Ob teh naših ponižnih prošnjah k vsemogočnemu Bogu, ki se mu — vdani v Njegovo sveto voljo — zahvaljujemo za to hudo žrtev, katero je terjal od nas, pa obenem iskreno prosimo vse, prav vse, naj vključijo še v naprej v svojo molitev ranjkega Miha, kar naj jim Vsemogočni dobri in pravični Bog tudi bogato poplača.
Cleveland, Ohio 19. decembra 1969.






Sesss^r--—>-	..
■ . ....•. -
:1 "V1:^ i.::- ,r,-.-,
Vt&r' ■■■■■■■■
:*T' \ \ ^ ' ■>:<; ■h"' ••—
Hmeri$k\ Domovih
saJH—MOIW1E
/MCRICAM IN SPIRIT POftSWN IN UN9UA0« ONMT
SLOVENIAN MORNINO NCWtM
PRAYER FOR CHRISTMAS
Dr. Carl Gpaskar Heads The Singing Angels
School Heallh Ass'n. On TV Christmas Eve
“The Singing Angels-’ will appear on Christmas Eve at 9 p.m. on The Kraft Music Hall Christmas Color Special, starring Wayne Newton and the Cowsills, on Channel 3.
These young singers from every city and suburban neighborhood in Cleveland and the surrounding four counties, represent the best in real American youth and enthusiasm, combined with their own special touch in fine choral music.
They have been trained for this appearance by their four staff conductors. George F. Strickling, many of whose special choral arrangements they will use; Luther J. Blackwell, Jr-, who trains them in their “special sound”; Tom Neal, whose “Barbershop Style” work with them has stunned audiences; and Bill Boehm, who started the group and trains and conducts them.
C« birthday. To our subscriber of scales feel loose and papery. They	* ss»	,
years, congratulations and grow on wire trellises 16 to 22 feet °Paskar llas two brothers, At-!	toOSMSR’s
jjshes for many more happy and high- Young hop vines have been torney Frank V- Opaskar, and | n. >	^	. j	..
known to grow six inches or more Dentist Dr. Vincent Opaskar |	MISO 1*1 &NšCt!QŠ1
in 24 hours.	I	‘ j • •	• f _	■
O God our loving Father,
help us rightly to remember
the birth of Jesus, that we may
share in the song of the angels, the
gladness of the shepherds and the worship
of the wise men- Close the door of hate and
open the door of love all over the world.
Deliver us from evil by the blessing that Christ brings,
and teach us to be merry with clear hearts.
May the Christmas morning make us happy to be thy children and the Christmas evening bring us
to our beds with grateful thoughts, forgiving and forgiven, for Jesus’ sake. Amen.
/iMRIŠtiA D©S!©!/3IWt
NDENSED NEWS FROM OUR HOME FRONT
*’*15. Agnes Zagorc of 25330 trrying to sell their loot. All the j.j0re View, was taker, recently to 240 stolen shoes were the left foot, y Vincent Charity Hospital We A Los Angeles, Calif. — Hops, sh her a Speeciy recovery!	needed for brewing, look like small
^ On December 10th, Zora Petru- Pir-e cones except that they are ,Ja of 1404 E. 52 St., celebrated her yellowish green and their petal-like Ah birthrinAr To our subscriber of scales feel loose and papery. They
Dr. Carl Opaskar became President of the American School Health Association- This is a national organization.
Dr. Carl Opaskar is head physician of the Cleveland School Board. He formerly had an office on E. 152 St.
He is the son of Mr. Frank G. Opaskar, age 93, who was one of the first settlers of the St. Clair Neighborhood. Dr. Carl
^ahhy birthdays!	....,_ti	^ 6
k Mrs. Agnes Braddock (formerly	hours.
Cemencic), 9427 Mentor Aye., * ^wedesboro, N.J. — A quiet >,toke her leg and is confined to	Jersey community, Swedes-
Aclid General Hospital. We wish boro 15 d°inS ds °™n thinS regard-
Cathedral Latins Hold Christmas Concert
The Cathedral Latin Glee Club and Concert Bands will present their annual Christmas Concert on Friday, Dec. 19, and Sunday, Dec. 21, in the school auditorium at 8 p.m. The Boys Choir of Saint Ann’s parish will be featured with the Glee Club.
Admission is 50f* for students and $1 for adults.
lagdata lates
!
THE UNFULFILLED CHRISTMAS MESSAGE
Destruction of life abounds in Vietnam seven thousand miles away; humanity struggles for survival in turmoiled lands around the globe; and people are victims of violent disillusion of life in our own domicile.
1 wo thousand years ago a Babe was born in a simple surrounding. The angels from heaven proclaimed to mankind a message pregnant with meaning; but its fulfillment has been humanity’s elusive quest.
The centuries old message should take on new significance in our present muddled world. Let’s everyone strive harder because our efforts have obviously been second best. Let us obtain, “Peace on Earth, Good Will Toward All Men.”
— James V. Debevec, Assistant Editor, English Page
«51

CHRISTMAS PARTY DEC. 20,
DUES COLLECTION DEC- 23 Members of- St. Mary Magdalene Lodge No. 162 are hereby reminded that the Christmas Party for members of our juvenile division, takes place on Saturday, Dec. 20th at 2 o’clock in the Social Room of the New Jan* 31, 1970 — Catholic War St. Vitus Hall.	Vets Post 1655 —	20th Annual
Parents are asked	to kindly	Dance in the St.	Vitus audi-
send or bring the children in torium.
time to take advantage ot' Ja„ 9._Fish F _ Dad. C1 everything that is being pre- from 5;o0 to 7:00 p.m pared for them. Santa Claus j
will be there to visit	with	the	3an‘ H — Family	Communion
youngsters, give them	gifts	and	; Sunday at the 8:90	o’clock Mass
si. viios nois nar®
Peklit T&vlttsri

At this time we wish all our bowlers, backers and friends a Very Merry Christmas and a Happy New Year. There will be a two week holiday from kegl-ing. The next session will be held Thursday, January 8. 1970.
and one sister, Mrs. Stan Gregor. Congratulations!
IivMrs'Joseph Novak’ 1951 Su,ns“t other1 things,1 t^ba^kissing in"3?
t>,T'^cbrnor'<:* heights, was tak- jjc an(j jmproper attire. Among the 8o‘ Huron Rd. Hospital to under- 57
in|g youth and their reyels and
Ofobefraffers Entertain Oes. 28th at Hrena
The fantastic Harlem Globetrotters — round-the-world am-
-. new regulations that became °Peration. We wish tier a jaWj inciucjing the aforementioned ^ etc recovery!	1 one prohibiting “displays of affec-
J-idendars for 1970 are available tier, such as kissing, hugging and , bassadors of goodwill, laughter ^ai S Funeral Horne at 6016 st- | any type of improper or indecent and entertainment for folks of vl Ave.	I action'’ in the parks or public pla- 1 -ri agpq _ wj]i h.p tu„ r i„..0
L Mrs. Steffi Arko, 970 E. 76 St., ces of this town of 2,500 population, ,	, A„„nn ’ ,,717 v ,	. v
hebrated her 75th birthday on is an ordinance providing for noti-	Alena, 3717 Euclid Ave.,
^mber 13th. Congratulations fication of parents, guardians and Sunday, Dec. 28, for a big holi-iij. wishes for many more happy others responsible for the young, day show.
It ‘lealthy birthdays!	They are told they “will be held ■ This 44th annual edition of
LBranko Lukez, who was on a tmancially responsible ior damage in Hoilar.d. became ill caused by their childien.
1970 officers for the Slovenian Women’s Union Branch No. 14, Euclid, Ohio, are as follows:
advise them to continue being good and obedient.
As the 25th of the month is Christmas, the dues will be col-
tip	J,re=dfT!lfeSa l“ted on Tuesday, the 23rd in-
; kur' U2,! ,:aSa!l,; F:d" Ueve- stead and that from 5:30 to 8
o’clock p.m. in the Panel Room
This 44th annual edition the Globetrotters will play the
in Hoilar.d, became ill	-	, T _ , .	.
Op	and had to undergo an	★ Fort Pierce, Fla. — A lawyer	-New	Jersey	Reds	in	the	basket-
i(0 ration.	He is now at University	and an optometrist here	bear names	ball	portion	of	the	program.
Cm9113!,	2065 Adeibert Rd., in	appropriate for their	jobs. The
and.	We wish him a fast	optometrist is Horace	Glass and
j 0veryi	the lawyer is Frank Fee.	,
Adalyne Bober, secretary of A New York, N.Y. — Sculptor son, Nate Branch, Bobby Hun-bi “
land, Ohio 44119; Vice pres., Mary Stražišar, 19102 Aitow-head Ave., Cleveland, O. 44119; Treas. Mary Iskra, 18814 Arrowhead Ave., Sec’y. Vera Bajec, 19613 Chickasaw Ave., Cleveland, 19, 0-; Rec. Sec’y., Antonia
of St. Vitus School- Members are kindly asked to heed this reminder and do take care of their obligations then.
A Very Merry Christmas and a Happy, Healthy, and Blessed
followed by meeting and breakfast in the parish auditorium.
March 15 — Annual Holy Name Pancakes and Sausage Break-
Grdina No. 2 beat Cimperman Market in two games. Tony Drobnik 201-583 paced the victors.
Grdina Roc. 2 783-872-898-2553 Cimperman M. 849-796-816-2461
MARY HOCHEVAR
^fedi
ek Lodge No. 132 ABZ, will Forrest Myers believes he has at ter, Mel Davis, Jumping Jackie tth. of town for the holidays. If iast attained his longtime yearning .Jackson and nlaver-coach Leon
Meadowlark Lemon, Fred
(Curly) Neal, Bobby Joe Ma-1 land 19, O.; Mary Fakult, 19419
Kildeer Ave., Cleveland 19, O. Representatives for “Klub društev”: Mary Iskra, Antonia Ipavec. Representatives for Certificate Holders of Slovenian Society Home, Euclid, Ohio: Mary
U* whose dinners got cold and dule Intrepid. The drawings were1 ,	“	““ Ric'nraan s i Iskra, Mary Stražišar, and Rose
Planes leave without him reduced by photographic means and downtown and the A.rena.	Mickovic.
tlDLts the House abe
Sustar, 20561 Lindbergh Ave.; j New year of 1970 is the sincere Slovenian Zarja Reporter, An- wish of your secretary. tonia Sustar; Zarja Reporter,
English, Mitzi Globokar, 19200 Abby Ave., Euclid 19; Auditors:
Frances Globokar, Rose Mickovic, 19612 Cherokee Ave., Cleve-
!ifti >11:iat,;ers come up during that to plant a work of art on the moon. ^3 members can call John it 7° at 732-8930.
F. A tir.y ceramic water bearing draw- Hillard will be among the stars, mgs by six New York artists is who promise some new tricks,
Mike’s Tavern defeated Meeker Tavern twice. Bill Evans 214-534 led his team to victory-Mike’s Tavern 767-832-797-2356 fast in auditorium from 8:00 a.m. ! Hecker Tavern 765-817-843-2425 to 1:00 p.m.
Aug. 23 — St. Vitus Holy Name LGr,dl'la N,°' 2 dJ.WJ,ed C'0^'
Family Picnic at Saxon Acres 2 .‘T ‘T*' K D°h‘’’5 ®>
starred for the winners.
on White Road, Highland Hts-, Ohio.
St. Vitus Men's Bowling League
Grdina No. 2 C.O-F. No. 2
819-894-862-2575
845-881-752-2478
ashington, D.C.— A congress- said to have been clandestinely af- new laughs and new faces. vvbose name begins with W xixed to the leg of the lunar mo-j Tickets are
to reverse the etched in a thin film onto 13 cera-vemetieM sequence of roll call mic wafers. The wafers were rc-
) V^S evory year. That way, in al- I portedly attached to the hatch ui | lics.a*e years, Zwach would vote | an access port on the Intrepid’s leg pAbbitt last — and Rep. Char- ' by an engineer working at Cape tf .f’' Wiggins, R-Calif., promoter Kennedy. "Now I know that there
Where There’s Help,
There’s Hope
$Pirp 6» S!»v
M.mrM M' mis ms
IPir>®v;®ntnt IBScptliki ID^fecudg J
December 11, 1969	_ ^ ^ ^
In preparation for Christmas, i c O F *No”l Jimmy Slapnik got himself a ’ ' ' mess of strikes in his final game for
Mezic Insurance swept a series from C.O.F. No. 1. Barney Collingwood’s 200-556 sparked the Foresters.
Mezic Insurance 931-889-901-2721 865-820-824-2509
Hofbrau Haus scalped KSKJ
c. brilliant 255 game. W. n0 25 in two games. Jimmy Stangry had the evening’s best siapnik’s torrid 255-570 stood series 229-589. 200 games were out for the winners.
ReSt ^ eighQiWereu.r01 Kd' Hofbrau Haus 754-821-872-2447
lb	PniS • blf K.S.K.J. No. 25 831-761-808-2400
255, the others were: Drobnik	______
trn’ n M-hT	1 KePic’s Lounge shut out. Nor-
I?' p lbeC1C 2°!’inCah 214 [wood Men’s Shop. W. Stangry’s and B. Collingwood 200-	!	, nllilIietf PaRe y
would vote 19th in-
'kto* Pla‘k
of 417. Wiggins said he was
Alj(A missing planes while the among b,, *02, Abernethys and Adairs junk.”
is a soulful piece of art up there,’ Myers said. “A piece of software all that hardware and
SLOVENIANS FORM FIRST CIVIC GROUP 1 CLEVELAND, OHIO IN 1909
Abernethys
H'e v°led and gore in dinner. It I ★ New York, N.Y. — The Greater 135 s about 30 minutes to call the I New York Safety Council declared ^ames on the roll.	| the maxi-coat a safety hazard,
In the year 1909 a group of young immigrant Slovenians headed by Mr. Frank J. Turk, son of Joseph Turk, the first Slovenian to settle in Cleveland in 1880, organized the first Slo-
~ 1W	Gil U1U IUI1.	‘Kic. iIlClA.i-L.UC46 a DCIAL-UJ HCUJcU U, __•	/~1 ’ ’ /'ll U T 1	, , ,
ayficid Heights, O. — Miss | warning of these pitfalls: Maxies v-nian Civic Club. It was called dj,.s Knoll, in reality Mrs. Joseph | can easily trip the wearer on stairs , the North End Improvement s\g‘anna- 6509 Marsol Road, a and curbs; the floor-length hem j Association-
S^tcr, claims that she and catches in escalators and in bus Yes, only 60 years ago, these
sweet young thing from In- ] elevator and revolving doors; and I  _______________J u	_	j,
h p P°hs is in fact the first girl Ss ,Bcly announce her willing-
^ go to the moon. She lam' the claim made by Melanie
^ who is
‘Miss Outer Space.’1
^krl 1 years ag°i Miss Knoll dedi-jiq., her song “The New Fron-'W John F. Kennedy, then a
^cLoCbusetts senator.
Ccled
The lyrics
some lines containing her liSi. otfer. In a story in 1958,
tv*, was quoted as saying: nt t° meet the man in the %/ possible. I want to be a ®0r on the first rocket to the k U K not, the second will do ^ ^ ^ Purposes.”
' Louis, Mo. — Thieves who sample shoes from the
maxis have a tendency to become jmen reakzed the value of cooperation in a growing community.
In December, 1915 they changed their name to The St. Clair Merchants Ass'n. In looking over their records we find that Messrs. Anton Grdina, Louis Knaus, Frank Suhadolnik, and Dr. James M. Seliškar accepted May 4, 1915 to push legislation for pavihg of St. Clair Ave.,
| from E. 55th to E. 72 St. It was a predominantely Slovenian neighborhood.
Other members and trustees were Anton Kausek, John Gor-nick, John Zulich, August Kau-
sek, Anton Anzlovar, ^ Frank duced by the then Councilman The St. Clair Merchants Assn, tiča, krofe, klobase
street sweepers and subway dusters if hems are not lifted. Some department stores have already posted signs at escalators warning maxi-coated patrons to hoist their hems. A Washington, D.C. — Three major companies told congressional investigators recently they were dropping sweepstake games under criticism for r.ot giving all the prizes they promise. Spokesmen for Gulf Oil Co., Sun Oil Co., and Procter and Gamble Co., said their firms had decided to do away with the games being investigated by a House small business subcommittee. Another, Readers Digest Corp.., said i'''hrip	anuco iium me ■ it would award all $400,000 n pri-
Sljj “ dock of the Lambert-St. \ zes when it announces a fortheiom-airport may have trouble ing promotion.
Černe, Benno Leustig, F rank Mervar, and many others.
A picnic was held in July, 1916 to raise funds, to help defray costs of promoting the area necessities. On January 11, 1916 a model home exhibit was held to support merchants and business, also to promote good will and cooperation within the Slovenian community.
From its initial beginning, the Association has backed many opportunities and achievements to which today they can look back with pride.
Yes, 60 years later they can say the St. Clair Merchants were successful in bringing in the St. Clair Bath House. Beginning, with their meeting of Sept. 7, 1915 when a motion by F’rank J- Turk moved to circulate a petition in the entire Slovenian area, several thousand names were obtained; they were intro-
Adam Damm, who was very held many celebrations, large friendly to his constituents. | crowds assembled at both the
AFTER MANY MONTHS of jbath house and the Park after debating, the opposition to the the World War Armistice in petition was broken, and the	same Line neighbor-
resolution to build the bath , lood sPdi*; existed through the house was passed after the St. j Assn- hi their efforts for the Clair Merchant Assn, sent over "'L'*0 wa.Y system of Illumina-700 children by wagon and ^',°n’ ek!C-Lic street lights on St.
truck load with banners and flags waving to Cleveland City Hall.
Shouting, we have the land, we cannot bathe in the sand, they stopped at City Hall. In minutes this regiment of chil- chants outing. Mr. William Ken-dren crowded itself into the {nick was then the President of
the Merchants Assn. He also was the 23rd Ward Councilman.
Clair Ave.
On another occasion an outing was held at Gordon Park, Over 3,000 children attended the outing, every boy and girl remembered the St. Clair Mer
! Council Chambers and overwhelmed the Councilmen. The legislation granted the community a $30,000.00 bath house.
Soon after the City of Cleveland gave to the Slovenian Community' a play ground in
Gordon Park.
These gatherings gave every resident the opportunity to meet his merchant friends at these socials, where there was a fine steaming of breaded chicken dinners, cole slaw, potatoes, po-
and of
course the lively polkas and waltzes they loved to dance to, coupled with a few drinks of home made red wine that made smooth harmonizing with the vocal groups that are still today a delight to listen to-
I hope I have in a short brief outline of activities of the St. Clair Merchant Assn, refreshed the memories of the youngsters in those days that took part in those doings. Although many are now deceased, there are still some to be seen or heard from.
This article brings us up to the depression years of the early 30’s, the years many of today’s parents were born. In writing this I hope I have left a lasting impression on the Slovenian Community and progress of its people in Cleveland.
JACOB STREKAL
Make A Mince Meat Cobbler
Kres Folk Dancers On Television
-------,—-------
Spicy mince meat has been used in holiday fare since the fifteenth century. Though most commonly baked in traditional mmee meat pies, it fits equally well in desserts like Mince .Meat Cobbler. The recipe from the Borden Kitchen smartly combines convenience foods for old-time flavor and modern day speed.
Making the cobbles is merely a matter of combining canned ready-made apple pie-filling, grated orange rind and brandy with ready-to-use mmee meat, which can be used “as is” from the jar. J he top of the cobbler is then crowned with spirals of dough formed from refrigerated flaky rolls. The final touch is a glaze, brushed on the spirals when the dish emerges from the oven.
Mince Meat Cobbler (Makes about S servings)
1 (1-lb- 9-pz.) can apple 2% cups (one 28-oz. jar)
'	. Pie-filhng	None Such Ready-to-Use
teaspoons grated orange	Mince Meat
k- Iinii	3 to 4 tablespoons brandy
mi-i	1 (9-oz.) package Butter
U	Crescent Flaky Rolls
. Co,nlbine Pie-filling with orange rind; spread on bottom of buttered 2-quart (12 x VVi x 2-inch) shallow baking dish. Combine mi*ce meat with brandy; spoon over apple layer. Bake in moderate (Svb’F.) oven 10 to 16 minutes or until hot and bubbly. Open roils according to package directions. Unroll and separate dough into triangles. Cut each triangle in half through its shorter dimension; twist each piece into spiral shape. Place spirals, point up, on hot mince meat mixture. Bake in moderate (376° F.) oven •bout 12 to 14 minutes longsr or until spirals are golden brown. Combine one cup confectioners’ sugar, one tablespoon each of orange juice and brandy; mix until smooth. Brush on spirals. Serv« warm with erange garnish.
Book on Anton Schubel 1$ Atdaimed by American Critics
During his life, our “Tone” City Council thanks to our (as he prelerred to be called) Councilman Edmund Turk. The was subject of scores of editor- { Voice of America devoted to lals and hundreds of articles in Schubel and American Slove-Sloveman and in several other nians a highly flattering ten-anguages. Several years after minute broadcast, just as did his death, Anton Schubel is Radio Ljubljana, again touring Slovenian com- Award-winning American au-munities, America and the big thor on minority groups Brew-world.
Now he is winning friends
ton Berry writes that the pictures of Slovenia published in for Slo\ ehia and for our cul- Schubel’s biography are so beau-ture by means of his biography ' tiful that he and his wife deci-FROM CARNIOLA TO CAR- ded to pay a visit to Ljubljana, NEGIE HALL which was re- Bled, Bohinj and other beautiful cently published in English by EURAM BOOKS.
Here are some comments by leading American critics:
Dr. John White, American
The Kres Folk Dancers will appear on TV Channel 3 on December 28 at 11:00 a.m., on the Young World Circle” at the invitation of the Cleveland School Board.
Ohrlsfmas Wrestitag ietweees i® Brazil
A big professional wrestling program is lining up for the Cleveland Arena, 3717 Euclid Ave., on Christmas Night, starting at 3 p.m-
Matchmaker Pedro Martinez has rescheduled a meeting between Bobo Brazil, uncrowned king of the heavyweights to
Long Distance To Vietnam
Holiday callers were advised the immediate vicinity.
by Ohio Bell to plan ahead if they wish to talk to relatives or friends stationed in Vietnam during the coming holiday season.
In most instances it is easier for a serviceman to call home than for his family to try reaching him in Vietnam. And
many fans, and The Sheik, v/ily j servicemen, too, are encouraged
United States heavyweight champion. Both were disqualified in their Dec. 11th clash, for fighting outside the ring—where Brazil had chased The Sheik. IN ADDITION, the upcoming
When a call is made to Saigon, it is important that t h e caller have the serviceman’s unit, APO number and, if possible, a telephone number where he can be reached.
Oisaihfet! Ycuth
Cleveland, O. — The 1968 social security law gave more advantages to disabled youth. The amount of work required for young workers to qualify for
Oeaifs loi&es
BOBNAR, JOHANNA (nee Brajer) — Mother of Frank Bobnar, Mrs. Alice Lausche, sister of Josephine Stanonik, Frances Krašovec.
EICHHORN, HENRY A- — Husband of Carrie (nee Coughlin), father of Virginia Koran, Paula, Dorothy Dacar, Henry. Residence at 20190 Goller Ave.
HABE, JOHN SR.,—Husband of Josephine nee Sutej), father of John, Josephine Plesničar, Jane Lisy, Mary Waverly. Residence at 15011 Lake Shore Blvd.
KAUSEK, FRANK J. -- Husband of Gertrude (nee Suhadolnik), brother of John, Caroline Strmole, Ivana Zajc (last two in Yugoslavia). Residence on Miner Rd., Highland Heights, O.
MERHAR, MILAN J. — Husband of Anne (nee Yurkcvich),
Si. Aim's No. 150 KSKJ
Ssis Yearly Meeting
Lodge St. Ann’s No. 150 KS-KJ will hold its yearly meeting on Sunday, Dec. 21 at 1 p-ni. ^ the Slovenian National Home on E. 80 St. There will be a gift exchange.
Refreshments will be served.
health feeiim Special Mes
The Cleveland Health Mu* seum, 8911 Euclid Ave., wd1 present a special “Health Fib'1 Festival” which will feature health films on Dec. 29, 30, 3b and Jan. 2, 1970. The films will be shown at 10:30 a.m- and 2:33 p.m.
The Museum will be closed Dec. 25 and Jan. 1.
Some of the films to be shown
father of Milan Jr., brother of ' are, “How to Catch a Cold,” “E,at John, Joseph, Helen Fortuna, J Well — Grow Well,” “The Story
of Dr. Lister,” “The Day Susi® Lost Her Smile,” “The .Owl and Fred Jones.”
Jean Klemenčič, Anthony. Residence at 18011 Neff Rd.
RAYER, JOSEPH F. — Husband of Ann (nec Drazdik), |	*	■■■	*
father of Joseph F., William D., i MOVIES DEC. 27, 28 at 2:30 P111
brother of Marie Rayer, Anne Disanto, Molly Palechek, Louis. Residence at 19730 Naumann Avenue.
to notify their families in advance if they expect to call home.
More than 42,000 calls were	,	...
completed between the United I	^ne!“S w“ ?duced'
States and Vietnam last year. I. “ a	gabled
holiday card also will feature Most of the calls were, made 016 he 13 ~4’ he needs only two of the popular four-man tag from Vietnam rather than from i1 ^ yearS °f ,W°r^ m the three team events. In one, polka-lov- the United States because of the I f,earS, im™ed|ately preceeding ing Moose Cholak will return difficulty in locating servicemen I w-, 6 ae he becomes disabled, to the area to partner Johnny when caRs come in from the 1,1011:1 ageS 24 t0 31 he needs
spots in our old country.
There are numerous such full-page pictures of beautiful Slovenian scenes in color, in addition to scores of photographs of composer, conductor and pro- Schubel and his Slovenian sing-lessor of Music:	... Ihe book ers, as v/ell as of many famous
is, admirably written,... a fine American stars whom Schubel piece of scholarship as well as had discovered and brought to a Very interesting book about Carnegie Hall. Even Slovenian
‘sv. Miklavž” is not forgotten. We hope this is a book you
Powers, North American champ for a battle with the colorful Love brothers.
In the other “tag tussle.” Chief White Owl and Ivan Kalmikoff will join forces against The Kan-gai’oos, clever teUrri from Australia.
States.
Although telephone service in
social security credits for half of the time between age 21 and the date he becomes disabled.
a fascinating man.”
Professor Everett Hughes,	^	____ __ _______ ^___
former President of the Ameri- can give with pride to your Slo-can Sociological Association: venian children, as well as to It is indeed a beautiful book, your Slovenian and American The author combined sociolo- friends, libraries, etc. Although gical insight with human color reproductions are extre-warmth and with love of his mely expensive to print, books
native people.”
Professor Rudolph Vecoli, Director of the Center for Immigration Studies, University of Minnesota: “From Carniola To Carnegie Hall will be a prized addition to the Immigrant Archives. I particularly admire the way the author presented the ethnic dimension of Anton Schubel’s career. I am also much taken with the evocative paintings by Daniel‘Fugger.”
Dr. Joseph Roucek, President of the International Social Science Honor Society: “Splendid work!”
From the Indian Tepa
Christmas Gift Coupons, that are exchangeable for tickets to ( any Indians game, are on sale at Mrs. Erika Bourguignon, Pro- the Stadium Ticket Office and fessor of Anthropology, Ohio''^^ "1
sell for only $6 clothbound, and $5 paperbound.
You may obtain your copy from Tivoli , Enterprises and M- Antloga Travel Bureau 6n St. Clair, from Mrs. Anna Jesenko of the Triglav Chorus on the West side, or by mail frrom: EURAM BOOKS 29227 Eddy Rd.
Wickliffe, Ohio 44092
iiiimmiiiiicmmiimiiHiiMiiimiiimim
ST. VITUS
(Continued from Page 7) 229-589 was tops for the Lounge team.
Kepic’s Lounge 881-780-874-2535 Norwood M. S. 827-777-821 2425
Vietnam has been improved A person disabled at 31 or later su stantia y in recent years, it needs five years of work out of is still far below U.S. standards. the ten years just before his
Until 1967 servicemen could disability begins.
(.all home only fiom orugon. | This new law especially be-Novv calls can be placed from ! nefitted young Vietnam vete-hospitals and bases in Ton Son ' ns> since social security credit
ut’ LonS Binn, Cam Rahn is earned from all jobs covered ay, Nha Tiang, Qui Nhon and by socjai security, including the
da Nang	armed forces. Regular social se-
U.S. callers, however, can only curity taxes have been paid ,
reach telephones in Saigon and members 0f the armed forces
since 1957. However, Congress
MARIJUANA — A pot party is interrupted by police. Scream' ing, protesting, teenagers ar® caught and speak out. A teenager idol, Sonny Bono (of Sonny and Cher), provokes th® teenagers to think for themselves. Makes no moral ju^' ments; it simply examines th® facts about marijuana.

ZULICH
INSURANCE
AGENCY
FRANCES ZULICH 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
Standings December 11, 1969 Team	W L
Kepic’s Lounge	34	11
Mezic’s Insurance 29 16
C.O-F. No. 2 ........26	19
Cimperman’s Market 24	21
Grdina No. 2 ........24	21
Hofbrau Haus ........23	22
C.O.F. No. 1 ........21	24
K.S.K.J. No. 25 .....21	24
Mike’s Tavern .......19	26
Hecker Tavern .......18	27
Grdina Recreation 1 .18	27
Norwood Men’s Shop 13	32
Schedule for January 8, ,1970 Alleys
1-2 Grdina 2 vs. Grdina No. 1 3- 4 C.O.F. No. 2 vs- Norwood 5- 6 Hecker T.'vs. Cimperman 7- 8 Mike’s Tav. vs. Kepics L. 9-10 KSKJ 25 vs- Mezic Ins. 11-12 Hofbrau Haus vs. CQF 1
Important Mse To Lodges and 014s
Many local and out of town clubs and lodges run a regular monthly ad in our newspaper containing all such information as: Names of officers, time and place of meetings, etc. This lodge roster is published once or twice a month. The price is $12 per year, which is low considering the service it renders your group.
Lodges which run such ads usually get free publicity announcing their meetings and other similar short notices.
Yearly meetings are usually held during December. We suggest that all lodges and clubs vote for this monthly ad.
granted special wage credits for veterans beginning in ’39. Some WW II veterans who wete injured before they were 31 years old might now qualify for disability benefits under the new law.
The law still states the disability must be totally disabling and have lasted or be expected jto last at least twelve months.
I The person does not necessarily j have to be an invalid and the disability does not have to be permanent.
Gales Defined
Winds of 28 to 34 miles an 'hour are called inoderate gales.
Team High Series
State University: “ ... a most enlightening contribution to our understanding of the dynamics of immigrant groups in this country.”
Miss Edith Kermit Roosevelt, granddaughter of U.S. President Theodore Roosevelt: “This book has brought me much closer to an understanding of the great contribution Slovenians have made to the United States-
In 1969, Schubel and American Slovenians have also received much praise in a special U.S. Congressional Resolution, introduced by Congressman Mike Feighan and in a similar document issued by the Cleveland
at Richman Brothers.
Ten Uhlaender, the Indians new centerfielder, played 150 games at the outfield position last season and was charged with only one error.
The Indians last season logged 24,830 air miles, a record for the club.
Graig (that’s right, “Graig”, not Craig) Nettles, led the Southern League and the Pacific Coast League in making double plays by a third baseman.
Cleveland will play 15 games in Tucson this coming spring, the most at the Arizona site since 15 were played in 1966.
OPENING DAY vs. BALTIMORE, Tuesday, April 7, 2 p.m-
Grdina Rec. No. 2		 2752
Hecker Tavern 			 2730
C.O.F. No. 1		2719
Grdina No. 1 			 2663
Team High Single	
C.O.F. No. 1 		1040
Grdina No. 2 			1007
Kepic’s Lounge 			 969
Mike’s Tavern 			967
Individual High	Series
B. Collingwood 			653
F. Praznik 			646
J. Gabrenya			643
B. Evans 			640
Individual High Single
R. Albert .............280
F. Praznik ............259
J. Gabrenya ...........255
J. Slapnik	255
A Christmas Silt That Will Lasi All Year
Do you have a relative or friend who doesn’t get the American Home? Why not make someone happy all year? For someone who can read Slovenian, you can order the daily for $16 per year, but jf.you have someone, like a soldier, for instance, who would enjoy reading our English section, you can order just the Friday edition for $5.00 for all year.
We will send a Christmas card and notify the new subscriber that it is a Christmas gift from you. Just fill out the coupon below and enclose the money with the address of the new subscriber.
_______________________COUPON_____________
AMERICAN HOME PURUSHINO OO fill? St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio
Please send the American Home as my Christmas gift to:
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR To All My Relatives and Friends Thank you for your Christmas greetings and all your kindness.
In Deep Appreciation,
PAULINE STAiPFEL
1161 Norwood Rd.	Cleveland, Ohio 44103
Give Records —
“The Gift of Lasting Pleasure”
ALLELUIA!	HAPPY EASTER!
Mervor Records
6919 ST. CLAIR AVENUE
EN 1-3628
6RDINA FUNERAL HOMES
1033 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
mmm furniture store

15301 Waterloo Road
531-1235
Name .... Address


City
For this gift I enclose $■ VVv name is ....
My address is City ..........
Zone-
State..



.. Zone..

State....



Offered For The First Time
SLOVENE LANGUAGE COURSE
on RECORDS with TEXT BOOK
(Instructions presented in the English Language)
NOW YOU CAN LEARN THE SLOVENIAN LANGUAGE at your convenience and in the comfort of your home-
COMPLETE COURSE ............ $16.00
postage .50
6 — 45 RPM records	—------
---Test book — 49 lessons .. $16.50
.72 Ohio residents as sales tax
The complete SLOVENE RECORD LANGUAGE COURSE now available at
TIVOLI ENTERPRISES, ING.
6419 St. Clair Ave.	Cleveland, Ohio 44K>3
Phone: (216) 431-5296
THE IDEAL CHRISTMAS GIFT!
Domovi ima
AMCmCAN <W SPUtm
m umouAm otm/
NO- 244
National and International Circnlation
CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING. DECEMBER 19, 1969
§LOV€NIAN
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVU
DRUGI DEL. — SECTION II
"POJDIMO V BETLEHEM IH POGLEJMO...
Malo manj kot eno miljo vzhodno od Betlehema pri današnjem naselju Beth-Sachur se raztezajo poljane in pašniki, ki so takoj po prvem zimskem dežju nudili ovčjim čredam svežo pašo. Vsako noč “so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi”. Tako tudi ono sveto noč, ko se je dopolnil čas, ki ga je Vsemo-močni določil za prihod obljubljenega Odrešenika. Deviška Mati je rodila Sina božjega v človeški naravi, dete povila v plenice in — ker ni bilo ne zibeljke, ne košare, ne vozička ali posteljice — ga položila v prazne jasli.
Pastirjem, ki so tisto noč stražili črede, je angel Gospodov v božji svetlobi, ki je vse obsvetila. oznanil “veliko veselje”, da se je v mestu Davidovem, Betlehemu, rodil "Zveličar, ki je Kristus Gospod”. Evangelist Luka še dostavlja, — da so se pastirji “silno prestrašili”. Najprej prestrašeni, potem ob besedah angela začudeni in zavzeti, nato pa med petjem “množice nebeške vojske” Slava Bogu na višavah... vsi zamaknjeni so pastirji po odhodu angelov rekli drug drugemu: “Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in nam je oznanil Gospod.” Pri teh besedah, ki se berejo pri drugi božični maši, se malo pomudimo.
Pojdimo, so si rekli pastirji. Grška originalna beseda evangelistova in njen točen prevod v latinščino pomeni nekaj več kakor naš “pojdimo”. “Transeamus” je v latinskem rečeno. Trans pomeni čez, preko, onstran. Pastirji so si torej rekli: Od tu, kjer smo, pojdimo tja preko pašnikov in Čez kamenite ograje, ki obdajajo njive, tja do mesta in poglejmo, kje je prazen hlev, votlina z jasli, v katere je položen novorojenček.
Pojdimo tja preko, velja tudi nam in vsako leto se ponavlja: “transeamus!” Resničen Božič, to je, prihod učlovečenega Boga-Zveličarja, bomo doživeli, ako se od točke, kjer duhovno smo, podamo tja, kjer je Bog, ki nas čaka kot dete, ves majhen, ponižen, odvisen od materine nege. Odtod, kjer smo, naj gremo. Kje smo? Ali ne vse preveč “v sebi”? Naš lastni “jaz” je osrednja točka, okrog katere se vse drugo suče Pretirano samoljubje in premišljena sebičnost, ki misli, da ji mora vse drugo služiti. Iz objema miselnosti, ki postavlja sebe vsemu za središče (egocentričen kompleks), moramo ven, streti vezi ozkosrčnosti in svoje središče preložiti v Boga. Kdor to stori in v ljubezni Bogu služi, ta doživi, da mu tudi vse drugo v dobro služi, česar sebičnež ne doživi. “Tistim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu” (Sv. Pavel Rimljanom) — Ven moramo iz materialistične miselnosti, ki v tvarnih minljivih dobrinah vidi glavni ali celo edini smisel življenja, ven iz meh-kužnosti in lenive neodločnosti, ven iz bojazni pred žrtvami, ki jih krščanstvo nalaga. Ven, tja preko teh nečastnih slabosti v svetlobo pristnega in lepega krščanskega mišljenja in življenja, da najdemo Marijo in Jožefa in Dete božje
Pot tja čez do jaslic je pot kesanja in zadoščevanja. Kdor se ne odloči stopiti na to pot, ne bo našel Zveličarja, Ut v tem življenju ne v enostranskem. To pot Marija sama priporoča. Vse svoje življenje je hodila po poti odpovedi in >adoščevanja za naše grehe; svojih grehov ni imela in zase ni potrebovala ne kesanja in ne zadoščevanja. Nad sto let že v prikazovanjih naroča pokoro in zvesto izpolnjevanje zapovedi božjih kot rešitev človeštva iz še večjih stisk, katerim gre po grešnih potih naproti.
Pastirji so takoj “pohiteli”, tako pravi evangelist, tja proti Betlehemu. Brez odlašanja in obotavljanja so šli tisto miljo tako vneti in brzi, da so vsi zasopli vstopili v hlev pred božje Dete. Ni bila le naravna radovednost, ki jih je gnala; svetloba Gospodova, ki jih je bila obsvetlila, jim je močno vzbudila vero v Zveličarja, ki so jo tudi^ ti preprosti sinovi izvoljenega ljudstva nosili globoko v duši. Vzbujena Vera jim je ogrela srca, da so se podvizali iti gledat tistega, ki je “Kristus Gospod”. Ta beseda nam pa ne pove toliko, kolikor je pomenila vernemu Izraelcu. Kristus, po naše Maziljenec, je tisti, katerega Bog mazili za kralja, duhovnika in preroka. Prvi in pred vsemi od Boga maziljeni pa bo obljubljeni Odrešenik, ki bo prišel osvobodit grešni rod. Izrecno pod tem imenom je bil Odrešenik napovedan. Besedo Gospod so Judje uporabljali izključno le za Boga; nikdar je niso rabili za kakega človeka, kakor smo mi navajeni. Iz svetega spoštovanja, da bi najsvetejše ime nikdar po nemarnem ne izgovorili, niso nikdar rabili tistega imena, s katerim se je Bog sam predstavil Mojzesu: “Jahve,” po naše: Jaz sem, ki sem. Pisali so to ime, v knjigah svetega pisma in napisi v templju, a namesto Jahve so brali in govorili: Adonai, to je Gospod. Pastirji so angelove besede mogli edino le tako razumeti, da je novorojeno Dete v Betlehemu Zveličar — Bog.
Brez odlašanja hitimo tudi mi tja k Zveličarju. Vera nam mora oči odpreti in ljubezen nas gnati. Če ni vere v nas, ne ljubezni, ne navdušenja in zamaknjenja, bo le telo pri jaslicah, duša pa hladna kje drugod. Pripravimo se torej, da nam Božič ne bo samo tisti praznik v letu, ki nam nalaga stroške za darila in voščila, ampak pravi pristni Gospodov dan, ki nas duhovno obogati za vse leto.
(Gornje razmišljanje je napisal za božično številko Ameriške Domovine pokojni ljubljanski škof dr. Gre-
_________________________ _	„ . ___________j ostali štori, trdno zasidrani v
Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar
Tiste dni je od cesarja Avgusta izšlo povelje, naj se popiše ves svet.	■ aI.
In hodili so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto.
Šel je torej tudi Jožef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem - bil je namreč iz hiše in rodovine Davidove — da bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča.
Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. Jn porodila je sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču.
*
V ptav tistem kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom ih bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in svetloba Gospodova jih je obsvetlila in silno so se prestrašili.
Angel jim je rekel: "Ne bojte se. Zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo: Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.
In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili:
“Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji.”
korenini, gost in če je suh gori kakor sam zlodej. Dvakrat več gorkote da kakor navaden les.
“Sem imel doma drva nič koliko,” se je Tine nenadoma ujezil. “Do oken je segala krada. Butare in okleški, vmes meces-novi, ki so smolnati in gore tako, da jih nemara še v peklu nimajo takih. Na, zdaj pa štore obse-kuj”
Pljunil je skoz zobe kakor je on znal, potlej pa odprl tobačnico, kjer je imel narezan zelen domač tobak.
“Zvij eno,” mi je ponudil. “Toda sedi na štor. Dvakrat potegneš in te vrže.”
In je bil res tisti tobak od samega zlodeja. Žgal je in pekel, toda tobak je bil. Vsaj dišal je po tobaku. Tine ga je menda imel tri dni v preši. Tako je pravil. Zelenega tobaka ne zna delati vsak.
Potlej sva pričela. Štore sekati ni lahko. Zasekati moraš pri korenini potlej pa udariti od zgoraj. Za dlan širok lesen list ti zvali pred noge in si ga vesel- Tine je znal boljše. Pri ,’sakem zamahu je vzdignil, nekako pihnil, tako kakor stari tesarji.
Spodaj je ležalo leseno mesto. Iz krivih cevi se je kadil dim in črnih strehah se je svetil srež. Zadaj je v belini spal Gol-deck in čezenj je prihajal božič. Miren, tih, preprost, žalosten božič, ki ga ne pozna vsak. Pred nama leseni listi, ki sva jih odvijala od ........ štorov, očrneli
vreči in v
.......... najinih rokah topi j'’ezano in zvezano, zavozljano
sekiri. Kakor da sva presekala ij' skrotovičeno in kadar SKUsas
svet in pol. In je na eni strani ostala bogatija in sreča in na drugi osušena kri in velike solze. Vse, kar je bilo lepega na tem svetu, so bile tiste strehe, potrešene s srežem, ki je bil videti od daleč kakor sladkor.
Karel Mauser:
Gmajna nad Edlingom
Ko se z mrzlim vetrom ponu- ^koz gmajne, smrt čepi v snegu, dijo prve snežinke, zaklene toda skoz smrečje že sije lučka človek pomlad in poletje v srce, j domače hiše in materi se sanja,
~ 'da sin prihaja. In pride, potrka
pogleda, če molji niso načeli zimske suknje in se zmisli na božič, na novo leto in Svete Tri sralje. Kakor navadne misli skoraj vedno kakor kamen padejo v srce, misli na božič pridejo nalahno, vedno spremljane z lepimi spomini, z željami in hrepenenji. Nič zato, če se misel izstrga nekje iz mladosti in se dotakne starih in črvivih ovčic izpred štaTce, ki so bile desetletja pri hiši. Ta je morda naj-lepša in najsvetlejša.
Spomnim se božičev daleč nazaj. Tistih s starim čarom, ki še diše po zgodbah iz starih večernic in tistih, ki so prišli z veliko bedo in samdto in so bili na moč podobni prvemu božiču. In se spomnim božiča pri Ser-njavskemu, v baraki na ljubljanskem barju in se spomnim božiča, ko sem v snegu do kolen gazil od Hodoša do Monoštra in nisem slišal slovenske besede, čeprav bi jo moral Nisem rad bral božičnih zgodb
kjer se sin, ki je bil deset let gorij Rožman leta 1957, torej dve leti pred svojo | zgubljen, vrne ravno za sveti smrtjo.)	'večer. Utrujen od vsega tava
na vrata in sreča je tolikšna, da je ni moč izmeriti. Takele zgodbe mi ne gredo preveč do srca, Ker življenje navadno piše zgodbe počasi. Malenkostne na zunaj da jih komaj vidiš, pa so polne na znotraj in jih doumeš le, če si jih do kraja odprl. Tako nekako kakor vrata v staro hišo, ki jo je nekdo zapustil, pa še vse pustil na starem mestu. In ti obračaš zapuščene stvari in ugibaš, zakaj je človek odšel in počemu mu je vse to bilo.
Z novembrom, takole proti koncu je bilo, ko je zemlja toliko zmrznila, da se je kramp ni več prijel, ko so nam rekli pri firmi, da nas za to leto ne potrebujejo več. Spravili smo krampe in lopate, macole in vozičke, umili steklenice, v katerih smo nosili, na delo črno vodo in izstresli drobtine kruha iz oguljenih aktovk, ki so se nabrale čez leto in se prežgale v poletni pripeki. Nekaj mi jih je ostalo od Gmuenda, nekaj od Seebodna, kjer smo kupili Ro-
tistem kamnolomu ob jezeru, nekaj od Sv- Petra v Lesu, kjer so menda nekoč Rimljani imeli močno naselje, pa je po njih ostal samo muzej in nekaj okrašenih stebrov. Saj čas tako hitro mine.
Od vsega je ostala samo zima s snegom in misel na božič. Skozi deske in skoz špranje je pihalo v barako in treba je bilo misliti na drva. Izpod pegrada sem privlekel sekiro, potegnil s palcem po ostrini, navadil sem se bil tega v gmajni, kjer sem sekal les. Ostrine ni bilo. Vse ostrine so se v lesenem mestu zgubile.
Potlej sem stisnil sekiro pod pazduho, vzel vrečo in stopil do Groharjevega Tineta. Droban je bil, majhen kakor škrat, toda odporen kakor stenica. Čaka me je s sekiro in z vrečo. “Greva?”
“Greva.”
In sva oba vedela kam. So časi na svetu, ko vsak misli na eno. Redki so, toda so, hvala Bogu- Zdaj jih najbrže dolgo ne bo, ker je predobro ljudem.
In sva šla. Lepo vštric, narav not mimo pokopališča. Pot ledena, mraz tak, da so se mi mrliči pod zemljo smilili. Samo sebi se nisem smilil.
Na vrhu sva obstala. Todle je
bila jasa, kjer so pred leti selijo in kjer sem kamen lomil v [kali. Zdaj so od mogočnih smrek
PRED JASLICAMI
Tiho, tiho, bratci in sestrice, v Bethlehemu ne žgolijo tiče, kadar lepo Detece Device pod večer zaspi.
Tiho, tiho, da ne prebudimo sveto Dete; k jaslicam stopimo; lahno, lahno, da ga ne zbudimo s hrumom naših dni.
Ali vendar, bratci, prebudimo božje Dete, da mu potožimo hude čase, ki jih zdaj živimo bedni mi ljudje.
spomnim, da je pri tistih zgod-cah ravno pričelo pritrkavati, ko se je sin plazil pred domače duri- Še kakšna baklja se je morda kje užgala, morda je veter še glas svetonočne pesmi prinesel čez zamrzlo vas. Še to se ne morem spomniti, če celo sam nisem utrnil kdaj take: zgodbe. Naj bo tisti moj greh, če sem ga kdaj naredil, pozabljen. Ni bil greh, lepo pa ni bilo, ker je toliko malenkosti na svetu in v življenju, ki imajo korenine v resničnosti in ne v bajanju.
ZapisaJ sem eno malenkost, če tako rečem. Zakaj v resnici na svetu ni malenkosti. Vse je po-
zavozljano razvozljati, tedaj boš videl, kako velike so majhne stvari.
Pa sem zapisal tale spomin na tisto edlinško gmajno, za s a m božič zapisal. V spomin in pozdrav tistim, ki so v lesenem
Zdaj sva sedela vsak na svo- mestu živeli in v spomin tistim,
jem štoru in gledala tja čez. Do božiča je bilo komaj še štiunajst dni. Štirinajst dni nama toiej še ostane, da olupiva štore, da v vrečah zvlačiva te lesene liste v barako, da bo vsaj toplo, če se je že ves božič prevesil na lepšo polovico sveta.
“Ti,” je nenadoma rekel Tine.
V črne šole si hodil in učil si se, ali je bilo takrat, ko se je Bog rodil tudi tako grdo na svetu?”
“Bili so dobri ljudje in bili so slabi ljudje- Svet se samo suče, spremeni skoraj nič.”
In sva bila oba tiho. Mirno je ežalo leseno mesto pod nama in srež je ležal nad skrbmi tisočih, ki so mislili nazaj in naprej. Tisto za zadajem je bilo lepo, skrbno zloženo kakor platnene rjuhe v skrinji. Naprej je bilo temno in toliko svetle reže bi ne našel, da bi prst pomolil skoznjo.
“Na hudimanovo je lep svet, če ga gledaš zvrha,” je goltnil Tine. “Ko prideš blizu je pa umazan in posvinjan, da se ti vzdiguje.”
Nič nisem rekel. Počasi sem pričel pobirati debele iveri od štora in jih mašil v vrečo. Za-nohtalo se m,i je in prsti so mi bili vroči, da me je peklo prav tja v možgane.
Do samega svetega večera sva tesarila štore in nosila vreče. Prijetno toplo je bilo ob pločevinastem gašperju in otroci so od daleč vzdigovali roke proti prijazni toploti, ki sva jo s Tinetom ožela iz mrtvih korenin.
Tole ni zgodba o sinu, ki se po desetih letih, na sam sveti večer vrne pod domačo streho. In se
ki so iz otrok zrasli v zrelo mladost, da bodo vedeli, da smo iz zmrzle zemlje kopali njim božični večer in da je bil tisti božič vopel zato, ker je po vseh barakah v gašperlih gorela skrb očetov in žalost mater.
Ce ni to lep spomin, pa je resničen. Bolj resničen kakor zasnežena gmajna s sinom, ki se na sveti večer vrača, bolj resničen in bolj globok kakor kar koli.
Če ti vest sprašujem, oprosti, prijatelj. Tudi sebi jo. In še komu, ki ni obsekaval štorov, ki še ni stradal kot pes, ko se je bel kruh metal v sode, ko je žamet šumel, ko so se v lučih kopale dvorane in v plesih žeh-tela telesa- Prav tisti čas so naši otroci v zasteničenih barakah greli premrle roke.
Ne verjamem, da je svet v dva dela presekan. Verjamem pa, da je človek.
Ko boš letos jaslice narejal, ovčice posajal v mah, pridi, da
s Tinetom stopiš še na tisto edlinško poseko. Boš le videl koliko lepši bo božič. Saj ne bomo obsekavali, samo tiste stare štore si bomo ogledali, naše stare zamahe presodili, pogledali, če je še tista zmrzal po črnih strehah, kakor je bila takrat in spet šli nazaj.
In če ti na tisti edlinški gmajni ne bo dano spoznati, kaj je življenje, potlej zapri in zabij vsa vrata. Mrtev si in trohniš pa sam ne veš.
Zase vem. Ko bi imel še kakšno iver tistega štora, za vsak božič bi jo otrokom pokazal.

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN A. FAKULT
COMMISSIONER Cleveland Municipal Light & Power Comissioner
^ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO if ^	LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM,	f
PRIJATELJEM IN ZNANCEM	S
LONGFELLOW	I
EAGLE SUPERMARKET |
JACK in FRANK TROHA, lastnika
15800-02 Waterloo Rd.	IV 6-4290
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
EAST 200TH HARDWARE
673 East 200th St. Euclid, Ohio 44119
481-8448
Hvala vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodočnost
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM POSETILCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
JOHN PETRIČ
lastnik
SLOVENSKE BRIVNICE
783 East 185 St.	IV 1-3465
Zahvaljuje se za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI vsem prijateljem in odjemalcem ANN KOVACH, lastnica
(OILINWOOD DRY (LEANING COMPANY
Pri nas napravimo vedno prvovrstno delo.
Pridemo iskat in pripeljemo na dom.
15210 Saranac Rd.	GL 1-4746
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZELI VSEM!
mim

KRANJSKA GORA — Kranjsko gora je turistično središče gornje Savske doline. Smrekovi gozdovi z jasami in žuborečimi potpčki ter pogledi na bele stene gora vse naokrog nudijo užitek letoviščarjem, ki se iz vročih krajev umaknejo v gorski hlad. Prostrani snežni bregovi, hotel in žičnica na Vitrancu (1631 m), ki v 24 minutah premaga 743 m višinske razlike do vrha, privabljajo smučarje še sredi pomladi.
Kranjska gora je vas, ki se po-
testj * &■	vlili
časi ureja za turistični promet, ima nekaj gostišč ih motel, sobe oddajajo tudi zasebniki. H Kranjski gori se odpirata vilasto razcepljeni dolini Velika in Mala Pišnica. Nad njima se belijo vrhovi Razor, Prisojnik in Moj-strovka. Iz Velike Pišnice se vzdiguje gorska cesta, del mednarodne alpske ceste. Gradili so jo ruski ujetniki med prvo svetovno vojno. Mnogi od njih počivajo v grobovih pri Ruski kapelici. Ob tej alpski cesti so razvrščene planinske postojanke: Mihov dom (1150 m), Koča
mmm
na Gozdu (1226 m), Erjavčeva koča (1515 m), Tičarjev dom (1620 m) in Poštarska koča (1725 m). Table ob cestnih vijugah naznanjajo višino in opozarjajo na razglede v Škrlatico, Krnico in stene Prisojnika. V zadnjih letih so utrdili in zasadili strme bregove, ki jih je uničevala erizoja in s tem ogrožala cesto. Na prevalu Vršiču (1611 m) doseže cesta vrh in se začne spuščati v Trento, kamor se odpirajo novi čudoviti pogledi.
Ludovik Puš:
Kmet v domovini se poiaplja
Komunisti v Sloveniji uvide-vajo, da bi bilo kmeta treba rešiti iz obupnega položaja, kamor so ga spravili s svojo popolnoma zgrešeno narodno in gospodarsko politiko. Poročila iz domovine nakazujejo, da jim reševanje kmečkega stanu nič prav ne uspeva in da je upravičena bojazen, da bodo kmečko domačijo dokončno uničili.
.s
C0LLINW00D BAKING COMPANY
1600C Waterloo Rd.
IV 1-7526
J VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO £ LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM 2*	IN ZNANCEM ŽELI
i L & M TOBACCO AND (ANDY (0.
IŠ	JOHN E. LOKAR, lastnik
784 East 185th St.	KEnmore 1-8777
CANDY - CIGARE - CIGARETE IGRAČE NA DEBELO
SEASON’S GREETINGS!
VESEL BOŽIČ! Srečno novo leto!
Eletlric Molor Repair Co., Inc.
3340 St. Clair Ave.	Tel.: 881-5766
DRAGO PRELOG, LASTNIK
Mislim, da. je vprašanje reševanja in ohranjevanja kmečke domačije eden najvažnejših, temeljnih problemov za obstanek slovenskega naroda samega. Zato ne bo odveč, če se z njim seznani tudi zdomska javnost, čeprav mi vsi skupaj od svoje strani z najboljšo voljo he moremo preokreniti razvoja, ki so ga pred 25 leti komunisti vedo-ma in po načrtu sprožili in zapo-čeli, pa ga sedaj ne morejo ustaviti. Vedeti pa moramo, kot zavedni narodnjaki, da je problem kmečkega stanu tu, vedeti, da se kmet v domovini, kolikor je od tega stanu še ostalo, le z največjo težavo še vzdržuje nad vodo. Morda pa bo le prišel čas, ko bomo lahko tudi mi pomagali pri njegovem reševanju.
Kdor je v preteklosti kaj pisal o kmetu, o njegovi domačiji in gruntu, ni pozabil naglasiti; da je domačija, večja in manjša, vir in izvor narodove fizične ’ moči in zdravja ter vrelec njegove kulturne in duhovne samorast-losti- Na. kmetih je tudi aasidra-na stabilnost javnega reda in miru, zdrave kontinuitete (nepretrganega nadaljevanje) narodnih izročil in močna afirmacija narodne karakteristike. Na tem mestu ne bom ponavljal vsega tistega, s čimer sem v letih med obema vojnama sam prepričeval kmečke ljudi o njihovem posebnem poslanstvu kot jedru in osnovi naroda, pa tudi nekmečke kroge z raznimi spisi in razpravami o tem predmetu. Prehodil sem slovensko deželo ponovno podolgem in počez, spodbujal na sestankih in zborovanjih Kmečke ljudi, zlasti mladino, ra njihove naloge, kako bi zagotovili kmečkemu domu gospodarski obstoj in napredek, in bi s tem tudi ohranili in razvijali vse kulturne in duhovne prvine v tem domu. V kmečkih in kmetijskih organizacijah (Kmečka zveza, Kmetijska zbornica, zadružništvo) smo s skupnimi močmi s kmečkimi voditelji z I dežele iskali pota in načine, ki bi nas pripeljali do cilja: zago-
toviti slovenski kmetiji gospodarsko trdnost, uvesti socialno zaščito in negovati pristne prvine kmečke kulture in duhovne sestavine podeželskega življenja.
Komaj dobro smo bili začeli, ko je prišla druga vojha ter vse delo in načrte prekrižala. To je bila velika nesreča in ogromna škoda zlasti zato, ker je bilo vzpostavljeno naj ožje sodelovanje med temi organizacijami in javno oblAftjb v Ljubljani in Beogradu, kjer je bila povsod na oblasti bivša SLS, sedanja Slovenska krščanska demokracija v zdomstvu; povsod se je kazala dobra volja 'slovenskemu kmetu odločno pomagati na noge in ga učinkovito podpreti, da si bo potem z lastnimi močmi sam pomagal do boljših časov in razmer. Jaz lahko to javno zapišem, ker sem bil sam sredi načrtov in akcij, da bi se zgoraj navedeno doseglo.
Vojna je vse podrla, in komunistična revolucija zvezana z okupatorjevim nasiljem je prignala kmetovo stisko do roba ih čez rob.
Nobenega dvoma ni, da je komunistična revolucija najtežje, rekli bi skoraj lahko — edino težko prizadela kmeta,. zlasti v predelu Slovenije, ki ' je bila med vojno znana kot Ljubljanska pokrajina. V mestih revolucije ni bilo, ker se jih zasedle okupatorske čete, a dežela je ostala nezaščitena razen redkih sovražnih patrulj, ki so pa za kmečke vasi in naselja pomenile samo nesrečo.
Vsesplošno je dognano, da je' bil slovenski kmet (in bi bil vsak kmet katerega koli naroda) nasproten komunizmu in njegovemu nauku. Znano je, da je bil naš kmet v ogromni večini pristaš SLS in njenega političnega, socialnega in gospodarskega programa, ki je v celoti in brezkompromisno nasprotoval onemu, kar so komunisti učili in kar so doseči hoteli. Ni torej čudno, da je kmet skoraj soglasno (z/ morebitno izjemo kakih vaških magnatov in postopačev) partizanstvo odklonil, ker je vedel, kdo se za njim skriva. Ima,oster čut in bistro presojo v tem oziru in ga zatorej ni bilo mogoče ukaniti- Ko je zaradi partizanskih akcij, ki niso imele namena sovražnikovih patrulj izgnati (to ni bilo mogoče) pač pa ukloniti kmeta k sodelovanju, sovražnik začel izvajati represalije s požiganjem
in množičnim odpeljevanjem nedolžnih ljudi v koncentracijska taborišča, je kmetov odpor dosegel višek: segel je sam po orožju in se branil. Kmečki mladci so polnili odrede vaških straž in pozneje domobrancev, da so ušli nasilnim mobilizacijam in branili domove in družine. Tedaj je zazijal med kmetom in komunističnim partizanom nepremostljiv prepad. Postala sta odprta sovražnika in taka ostala do konca vojne in revolucije.
Komunistična doktrina kmeta kot samostojnega proizvajalca rie prizna: Kot tak bi bil komunizmu usodno' nevaren. Zato je po tem nauku treba pri vsakem narodu, kjer ima kmet večino, tega zreducirati na neznatno manjšino, to manjšino pa kolek-tivizirati, da postane kmečki človek iz neodvisnega gospodarja navaden delavec kolektiva. Tako veli in zahteva komunistična postava že sama po sebi v vsakem primeru. V slovenskem pa se je razmerje med komunističnim partizanstvom in kmečkim ljudstvom spremenilo v odprto sovražnost, kjer je govorilo orožje. Razumljivo in logično je zatorej, da so slovenski komunisti iz maščevanja sklenili kmeta ukloniti s silo ali pa ga iztrebiti. Ukloniti ga ni bilo niti s silo mogoče po končanih vojnih operacijah, zatorej: uničiti. In začeli so z uničevanjem dosledno in načrtno.
Reči se mora, da so imeli v prvih letih po vojni pri roki vsa sredstva v ta namen. Saj kmetijskih pridelkov sploh niso Veljko potrebovali, ker je jugoslovanske komuniste UNRRA (ki ji je načeloval bivši newyorški župan La Guardia) kar zasipala z življenjskimi potrebščinami-Ljudem se je dobro godilo tudi brez kmeta in njegovih produt-kov, saj se zanje skoro nihče ni zmenil in kmet še tiste revščine, ki jo je bil v takih razmerah pridelal, ni mogel spraviti v denar. Začel se je zanj križev pot. To so komunisti hoteli in se zanj ne samo niso brigali, ampak so napovedali kolektivizacijo vse kmetijske zemlje. To je pognalo mladino s kmetov v mesto na debelo, ker ni videla bodočnosti na kmetiji, a v mestu in tovarni so oblastniki slikali fantu in dekletu vso lepoto življenja.
S pretirano, gospodarsko neutemeljeno industrializacijo Slovenije in celotne Jugoslavije je komunistični režim kmečki stan zadel naravnost v srce, ker je domačiji odpeljal v tovarno skoraj vso mlado moč. To je bilo (Dalje na 3. strani)

ISKRENA BOŽIČNA IN NOVOLETNA VOŠČILA
DR. A. L GARBAS
SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU
6411 St. Clair Ave.
EXpress 1-5300
Vesele božične praznike in srečno novo leto želi odjemalcem in prijateljem
ACME DRY CLEANING
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO
Se priporočamo
6^2 East 152nd St. GLenville 1-5374
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM!
DR. P. B. VIRANT
OPTOMETRIST
PREGLED OČI —- PREDPIS OČAL
15621 Waterloo Rd.	IVanhoe 1-6436
v poslopju Central National Banke
SORN'S RESTAURANT
SLOVENSKA RESTAVRACIJA
361-5214	6036 St. Clair Ave.
Priporoča svojo domačo kuhinjo, kjer dobite vedno jako okusna jedila po zmernih cenah. Točna postrežba in čistoča v vseh ozirih.
Želimo vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ZELI
vsem prijateljem, znancem in odjemalcem
BAirm WINERY
ODLIČNA DOMAČA VINA ; 15322 Waterloo Road
IV 1-5230)
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELI ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
joe's shoe mm
749 East 185 Street, na oglu Muskoka Ave.
Hitra in točna postrežba!
Joe FUGIN \ - lastnik
r
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM!
| TREBEČ
| EXCAVATING, INC.
g 571 East 200th St.	IV M 000
Euclid 19, Ohio
Best wishes for a Merry Christmas and a Happy New Year
Min's Beauty Salon
! 6430 St. Clair Ave. EN 1-7157	;	BISIM! HI
Lastnica MINNIE KADER želi vsem gospem in gospodičnam, ki obiskujejo naš salon, vesele božične praznike in srečno novo leto.
Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem gostom, kegljačem in kegljačkam, prijateljem in znancem želi
ANGELA POZELNIK
lastnica
I WATERLOO 1 RECREATION
BOV/LING ALLEYS
15721 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-9595
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM1, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
EUCLID JALOUSIE INC
490 E. 200 Street	£86-1112
Kompletna oskrba hiš z aluminijastimi okni, vratmi in potrebami za verande, patio itd. Prosta ocenitev!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
JAY & VEE DELICATESSEN
Zahvaljujemo se vsem našim odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in upamo, da nam bodo isto ohranili tudi v bodoče!
JOHN in VERA, lastnika
vam sporočata, da boste vedno dobro posluženi!
16024 Grovewood Ave.
IV 1-3924
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vsem odjemalcem in prijateljem žele in se obenem zahvaljujejo za naklonjenost v preteklosti in se tudi priporočajo za bodočnost
BRODNICK BROS.
APPLIANCE & FURNITURE
16013 Waterloo Rd.
IV 1-6072
m
FRANK JOS. BRODNICK in JOHN J. BRODNICK, JR.
lastnika
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem odjemalcem, prijateljem in znancem
PRIMC DELICATESSEN
Vedno na razpolago grocerija vseh vrst, meso za prigrizek, pivo in vimo
15508 Holmes Ave.	Tel.: GL 1-7487
immmsimmimmsm
KMET V DOMOVINI SE POTAPLJA
(Nadaljevanje s 2. strani)
napravljeno po načrtu in z namenom, da kmeta tako zdeci-mirajo, da politično, gospodarsko in kulturno ne bo nič pomenil. Dosegli so z lahkoto, da so skoraj čez noč ostali kmečki domovi prazni, ker mladih ljudi ni več bilo. Mnoga dobra kmetija se je zamajala in bila radi pomanjkanja delovne sile primorana iskati pomoči s priljučitvijo v kolektiv. Kar ni šlo v kolektiv— in resnici na ljubo je treba povedati, — da so starejši in stari ljudje napeli zadnje moči, da so ohranili kmetije izven kolektiva, neodvisne in samostojne, kakor so jih bili prej vajeni, je prekrižalo komunistični zahtevek, da se mora celotno kmetijstvo kolektivizirati. Kmet je žilav in odporen do skrajnosti in se ni uklonil. A prizadet je bil težko. V nekaj letih po koncu vojne se je število kmečkega prebivalstva v Sloveniji po uradnih statistikah zmanjšalo : od prejšnjih cca 60 procentov j na koma 25 procentov, torej padec za več kot polovico.
Že sam ta ogromni premik v strukturi poklicne zaposlitve je spremenil slovenski narod v kratki dobi nekaj let iz pretežno kmečke, podeželske ljudske plasti v pretežno industrijsko, mestno plast. Sam po sebi bi bil tak premik naraven in umesten do gotove meje, ker se je itak po nujni potrebi del kmečke mladine vedno in redno tudi prej odlival v mesto in tovarno- Zločin zoper kmeta in zoper narod pa je bil storjen s tem, da se je ta sicer naravni proces izvršil skokoma v zelo kratkem času, in drugič, da so s posebnimi ukrepi skoraj vso kmečko mladino zvabili z domačij, ki so na ta način ostale prazne.
Kakor koli motrimo ta zločin, se nam pokaže kot tak. Izkazalo se je kmalu, v zadnjem času pa naravnost katastrofalno, kako gospodarsko nepremišljen je bil ta ukrep komunistične oblasti in partije. Motiviran je bil čisto politično, da bi se zlomila odporna sila kmečkega ljudstva. V ta namen so ustanavljali tovarne in podjetja, ki niso imela gospodarske osnove in izgleda za razvoj ter so začela drugo za drugim propadati. Danes vemo, zakaj je deset tisoče slovenske mladine na delu v Nemčiji. Zapustili so dom za delo v domači tovarni; ta je radi nerentabilno-sti prenehala z delom ali propadla, fant in dekle se nista hotela vrniti domov na kmete, zato sta zapustila domovino in se podala na delo v tujino. Med tem marsikateri kmečki dom radi pomanjkanja delovne sile propada in bo pripadel. To je zločin.
Kmetije danes še komaj vzdržujejo stari ljudje. Z njimi bo legla v grob ne le samostojna kmetija, ampak tudi vse tiste velike vrednote, ki jih je kmečki dom ohranjal iz roda v rod. Posušil se bo studenec fizične moči, ustavila se bo zibel v kmečki domačiji, pretrgana bo dragocena tradicija navad in običajev, podeželska kultura je zapisana smrti, ognjišče slovenske vernosti bo ugasnilo. Vse to je v skladu s komunistično doktrino. A vse to je še hujši zločin-
Utaplja se slovenski kmečki stan, steber in nosilec naroda. Kaj bo z narodom?
Fran Erjavec:
Božični večer na Kranjskem
Pratika, zvesta družica vsaki slovenski hiši, naznanja najkra-čje dneve. Medlo sonce obseva pusto zemljo in snežna odeja krije polje in travnike. Ob cesti oprezajo sestradane vrane in se leno preletavajo z drevesa do drevesa, medtem ko vrabci in strnadi, ščinkavci in šrkljice prezebajo okoli hiš in brskajo pri zideh, ali se ne bi tu morebiti našla še kaka mrvica hrane. Poti in ceste so prazne, niti beračev ni videti. Božični prazniki so pred durmi. Vsak je najrajši doma v svojem kotu; na te svete dni noče nadlegovati, dobro vedoč, da bodo zato gospodinje po praznikih tem radodarnejše.
Toliko živahneje pa je po hišah. Mati ima veliko peko in po vsej hiši se širijo tisti dobri duhovi po poticah in gubanicah. Med mnogim pecivom se odlikuje po velikosti posebno poprt-njak, ki bo na velike praznike ves čas ležal na mizi in ki ga šele na svetih treh kraljev dan načne gospodar, s tem da ureže vsakemu v družini svoj kos, nfe pozabivši niti živine v hlevu niti kuretine pred pragom, da bi bila zdrava ter se dobro redila-
Za čudo pridni so pa ta dan otroci; nič jim ni treba prepovedovati kepanja in drsanja in, kar je še posebno čudno, materi pred pečjo ne delajo napotja. Vsi so v hiši, vsi se gneto za mizo. In tihi so, da je kar neverjetno; vsi drugačni kakor sicer. Tu je namreč njih starejši brat, ki se šola v mestnih šolah. Sinoči že pozno ga je hlapec pripeljal iz mesta. S seboj je prinesel vse, kar je potrebno za jaslice. Zgodaj zjutraj, ko se še ni prav razvidelo, se je napotila hrabra, četa pod vodstvom mestnega učenjaka s košem o-prtnikov v log, nabirat mah za jaslice. Vsi so šli, nobeden ni hotel ostati doma; celo najmlajši, ki še platno prodaja, je menil, da brez njega ne bi opravili. Res ga je zeblo, ko sO izpod snega kopali mah in ga trgali s skal in drevja. Otrpnili so mu prsti in malo da mu nista zmrznili svečici pod nosom. Ali vendar je bil vesel, neizrečeno vesel, da je tudi on nekaj pripomogel k jaslicam. Prinesli so mahu poln koš. Za petere take jaslice bi ga bilo dosti.
Hlapec je medtem pritrdil v kotu veliko desko; na to desko stavi zdaj starejši deček jaslice-Iz maha napravi goro, po gori se vije sem ter tja cesta, posuta z najdrobnejšim peskom. Cesta drži v Betlehem, ki se rumeno, zeleno in rdeče žari v kotu vrh gore. Pod goro, od ceste nekoliko v stran, postavi hlev, lepo izrezan iz smrekovega lubja. Vanj položi na slaitiico božje Dete, ob straneh mu stojita osli-
— Britanska kolonija Hong Kong ima preko 2.6 milijona prebivalcev.
SATELLITE
BAR
7117 St. Clair Ave.
Lastnica MIMI MARIN vošči gostom in prijateljem vesel Božič in srečno Novo leto.
• •	. w	A	A	^	X	*9
ček in volek in poleg božja Porodnica s svetim Jožefom. Potem razpostavi po gori drevesa, ovce, krave, voličke in pastirce, vse iz lesa izrezane in živo pobarvane. Spredaj utrdi vrsto drobnih voščenih svečic, tu in tam nastavi katero tudi po gori. Naposled obesi na dolgo konjsko žimo od stropa božjega angela, ki nosi v rokah napis: “Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!” — preveselo oznanilo, da se je rodil kralj nebeški, odrešenik grešnemu rodu. Tudi svete tri kralje je prinesel s seboj, toda ti se zdaj še ne smejo pokazati; šele zvečer pred njihovim praznikom jim bo dovoljeno stopiti v borni hlev. Pač se pa že sveti nad streho zlata zvezda, ki jim je kazala pot v Betlehem.
Vtem je sonce zašlo, dan se je stisnil in mrak je počasi legel v izbo. Ravno prav, ker jaslice so dodelane in graditelj, zadovoljen s svojim delom, pospravlja še ostrižke, izrezke in odpadke, ki mu jih hvaležni gledalci odnašajo na ogenj.
Zdaj prinese gospodinja v hišo posodo z žerjavico in kadilo ter oboje poda očetu gospodarju. Ta se odkrije, za njim vsi moški in takoj se uredi sprevod. Najprej stopa pastir s svetilnico v roki, za njim gre gospodar, trosi kadilo na žerjavico, potem se vrste otroci in posli. Tako hodijo od hrama do hrama, od shrambe do shrambe, povsod kadeč, kropeč in moleč. Oče se ta večer otrokom zdi oblastnejši kakor navadno, skoraj pol duhovnika je, in celo glas mu zveni praznično.
Ko se sprevod vrne v izbo, so prižgane pri jaslicah vse svečice; zdaj jih Ipti vse gledat in hvali mojstra. Mati poklekne, okoli nje otroci, za njimi dekle in moški; iz pobožnih src se utrga stara božična pesem: “Pastirci, vstanite, pogledat hitite!”
Bila sva mlada oba
Bila sva mlada oba, ko preko mosta sva šla.
Maj je dehtel in mak je cvetel, jaz pa od sreče ves svet bi objel.
Se še spominjaš nazaj, daleč je že tisti maj, so leta minila, vsa siva sva že, jaz pa spominjam se še.
Ko v mraku zrem v vodo, vidim leta, da teko, mladost je za nama, že bliža se noč.
Bila sva mlada oba, ko preko mosta sva šla.
Zdaj pa drhteče mi stiskaš roko,
vendar je obema lepo.
r	f rtili'* f'TtiV f	f tfun f	f
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO
1 ' , ' • , 1	( v • • ?	*	\
LETO ŽELIMO SVOJIM ODJEMALCEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
ANZLOVAR'S DEPARTMENT STORE
6214 ST. CLAIR AVE.

ry
NEW YORK DRY (LEANING (0.
6124 Glass Ave. Phone: HE 1-6465
LASTNIK WM. A. ROPOŠ VOŠČI VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU
PROSIMO PRINESITE K ČIŠČENJU ZGODAJ
SLOVENSKA PRISTAVA
želi
svojim članom, prijateljem, obiskovalcem in vsem slovenskim rojakom po Združenih državah, po Kanadi in drugod po svetu
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
SEASON’S GREETINGS
A MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR
TO OUR CUSTOMERS AND FRIENDS
LACK'S BAR
875 E. 79 St.	EN 1-9061
BOB BRINKO, manager
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM
ANTON IN JUSTINA KLANČAR
1084 E. 67 St.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA
DR. MAKS in META RAK
15517 WATERLOO RD.
Telefon
urad: KE 1-0700 • doma: IV 6-4958 • Akad. med. HI 2-8500
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želi
PRIJATEL’S PHARMACY
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions - Vitamins - First-Aid Supplies
vogal St. Clair Ave. in 68th St.
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO!
BRADACH'S MARKET
GROCERIES — MEATS Domače klobase — Hams — Želodec 5919 PROSSER AVENUE	HE 1-0982
We deliver	EDDIE & JOSIE, lastnika
SMREKAR HARDWARE
6112-14 St. Clair Ave.	HE 1-5479
Vsem odjemalcem in prijateljem voščimo vesele božične praznike in srečno novo leto.
BELOKRANJSKI KLUB, CLEVELAND, OHIO
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ČITATELJEM AMERIŠKE DOMOVINE
JOS. J. PESHEL, zastopnik
V ELY, MINN.
samrattstMamai

VOŠČIMO VSEM NAŠJM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
till
Naše podjetje Vam nudi kompletno izbiro pohištva za Vaš dom po najnižjih cenah.
NORWOOD
rti!
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM NAROČNIKOM, ODJEMALCEM IN DRUGIM ROJAKOM
APPLIANCE & FURNITURE l
PIRAN — Zgornja slika prika-
6202 St. Clair Ave.
361-3634
Mr. in Mrs. JOHN J. SUSN1K in sinovi.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
ŽELITA VSEM ORJAKOM IN ROJAKINJAM
zuje mesto Piran v Koprskem Primorju. Piran ima vse značilnosti sredozemskih obmorskih mest, ki vzbujajo pri obiskoval-cih s celine občutje prijetne ne-navadnosti in znamenitosti. Po-Vfa maknjen je na konico nizkega slemena, ki se od Šavrinskih brd VA spušča v morje. Na rtiču stojita 1? svetilnik in stara cerkvica. Pobočje zavzema gmota hiš, prepletenih s tesnimi ulicami, speljanimi marsikje pod oboki. Vrh brega gospoduje nad mestom stolnica s posebej stoječo krstil-
I

i
Michael Telich John R. Telich, CLU §
ZASTOPNIKA
SUN LIFE OF CANADA
2829 Euclid Avenue	CII 1-7877
THE NORWOOD MEN'S SHOP
UT 1-1393
6217 St. Clair Ave.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in vsem rojakom. Hvala za zaupanje, priporočamo se za bodoče.
MERRY CHRISTMAS SEASON AND A HAPPY NEW YEAR
BARAGOV DOM INC.
IN
Družabni klub v Baragovem Domu
želita svojim članom, prijateljem in vsem rojakom vesele božične praznike in srečno novo leto!
6303 St. Clair Ave.
EN 1-5926
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIM VSEM SVOJIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
U
FRANK VIRANT
( RIBENCAN)
2194 Glenridge Road	Cleveland, Ohio 44117
nico
mogočnim zvonikom.
Morje je pri Piranu mnogo globlje kot v Koprskem zalivu in sega v sredo mesta, kjer je urejena mala, notranja luka. Del te luke so konec prejšnjega stoletja zasuli in tako ustvarili središčni Tartinijev trg, imenovan po slavnem rojaku, violinistu in skladatelju Tartiniju (1692 -1770).
Pomen Pirana je predvsem v pomorstvu in turizmu. Leta 1954 so v Piranu ustanovili podjetje Splošna plovba. Začelo je s tremi ladjami: Martin Krpan, Go-
renjska in Rog. Za turiste, posebno za izletnike, je privlačno še svojsko vzdušje starinskega obmorskega mesteca. Ce gremo gor k stolnici, je pod nami vse mesto s korcastimi strehami, trgom in ulicami, vse okrog pa modro morje. V zvoniku je razgledišče, kjer se nudi prava paša očem. Mestni muzej ima razstavljene lepe zbirke o zgodovinski preteklosti in pomorstvu, v bližini pa je majhen akvarij. Iz Pirana gre stara cesta čez hrib v Strunjan, glavna pa ob o-bali v Portorož.
MIHA SRŠEN SME REPAIR
7208% ST. CLAIR AVENUE
Vsa čevljarska dela, — popravljam galoše vseh vrst in všijem ziper v usnjate jopiče.
ga___
MIHCK CAFE
7114 St. Clair Ave.	Telephone: EN 1-9359
Lastnika voščiva vsem našim gostom in prijateljem vesele božične praznike in srečno, zadovoljno novo leto. Priporočava se za vašo nadaljno naklonjenost.
Frank in Dorothy Ziitko
PRAV VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELITA VSEM GOSTOM IN PRIJATELJEM
MARY HRIBAR in MARY ŠUŠTARŠIČ, solastnici
F. Žebot
ANDREJ BERNARD SMOLNIKAR
'11
EMILEE'S BEAUTY SALON
6128 Glass Ave.	Cleveland, O. 44103
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO
Tel.: 881-6480	EMILEE JENKO
Reason's
greetings

Letos o Božiču bo minilo sto M let, kar je v bolnici v Philadel-phiji umrl nekdanji bogoslovni M profesor v Celovcu, slovenski rojak Andrej Smolnikar. Povprečnemu Slovencu njegovo ime ni poznano, še manj njegovo življenje in delovanje. Od svoje zrele moške dobe pa se do smrti je živel v Združenih državah. Tu^e fbilo-torišče njegovega kontroverznega delovanja, motiviranega v njegovi vročično-bolestni duševni ekscentričnosti. Zato predstavlja Smolnikar sam, njegovo življenje in delovanje, če nam je to ljubo ali ne, kos slovensko-ame-riške zgodovine. Iz svoje preda-meriške dobe pa je poznan v slovenski literarni in splošni zgodovini radi ožjega stika z našimi velikimi možmi devetnajstega stoletja:	Prešernom,
Slomškom, Barago, Čopom, Kopitarjem in Ahaclom.
Smolnikar si je pridobil dokajšnjo notornost, ko je po svo-arr jem prihodu v Ameriko (1837) ® jel javno napadati nauk o pape-— ški nezmotljivosti in ustanovo papeštva samega. Dana mu je bila izredna, čeprav v njegovem primeru dvomljiva čast, da je redek — če ne edini Slovenec— ovekovečen v svetovni literaturi. Slavni ameriški pesnik in pisatelj Henry Wadsworth Longfellow (1807-82) mu je posvetil v svojem potopisnem romanu “Hyperion” (1839) dve poglavji.
Rodil se je Smolnikar leta 1795 v Kamniku. Gimnazijo in licej je dovršil v Ljubljani, kjer je leta 1816 načel bogoslovne študije, ki jih je z odliko dokončal leta 1820, ko je bil posvečen v mašnika- Kaplanoval je eno leto v Stični, tri leta v Ložu in eho leto v Škofji Loki. Leta 1825 je vstopil v benediktinski samostan v Št. Pavlu na Koroškem.
; V samostanu je privzel redovno Sime Bernard. Šentpavelski benediktinci so oskrbovali pouk na M celovški gimnaziji in 'liceju. -Ai Predstojniki so namenili nada-M rjenega Smolnikarja za proteso-rja sv. pisma nove zaveze. Na-M rava ga je obdarila z izrednim afe talentom, bil je priznan jezikoslovec, mojster v latinščini. Iz njegove ohranjene literarne zapuščine je razvidno, da je pisal . . knjige in razprave v latinščini, m nemščini, angleščini in sloven-stv ščini.
Jjj V šentpavelskem samostanu
se je Smolnikar zaprl v svojo
celico ter noč in dan prebiral knjige in se pripravljal na profesorski poklic. To samotarstvo in prenapeto razmišljanje je iz-prevrglo njegovo duševno ravnovesje. Postal je žrtev halucinacij. Duševna ekscentričnost je bila delež njegove biti skozi vse nadaljnje življenje. Leta pozneje je pripovedoval Long-fellowu, da mu je pred vsemi važnimi odločitvami Duh (Spirit) “v znamenjih in čudežih” nakazal pravo pot- Ko je v samostanu zvedel, da je umri njegov nekdanji spovednik, ga je to tako pretreslo, da ni mogel več ne brati ne študirati, omahoval je, ali naj izstopi iz reda in samostana. Pozno ponoči ga je zbudila izredno močna svetloba, ki je zalila vso celico. Iz ozadja je slišal v slovenskem jeziku izgovorjene besede “Ostani v samostanu!” Bil je glas njegove pokojne matere. Longfellow našteva v “Hyperionu” še več podobnih primerov.
Leta 1827 je nastopil profesorsko službo na bogoslovnem oddelku celovškega liceja. V Celovcu je bil osem let, vse do svojega odhoda v Ameriko, v ožjem stiku s Slomškom, ki je bil od leta 1829 spiritual na bogoslovju. Slomška je visoko cenil, ohranil ga je v lepem spominu tudi pozneje v Ameriki. V Slomškovi zapuščini je večkrat najti Smolnikarjevo i m e (glej Fr. Hrastelj: “Otrok luči”). Slomšek ga tudi imenuje v pismu Matiji Čopu dne 23. februarja 1834, v katerem pravi, da je Smolnikar čudovito podoben “dihurju” v znanem Prešernovem epigramu “V Ljubljani je dihur .. S Prešernom se je Smolnikar seznanil leta 1832, ko je pesnik bival štiri mesece v Celovcu. Prešeren ga večkrat omenja v poročilih, ki jih je pisal Čopu v Ljubljano. Čop je Smolnikarja poznal, ker sta leta 1817 bila tovariša v ljubljanskem bogoslovju.
pravico “veta”, pa je njegovo izvolitev že vnaprej preprečila. Tako se je zgodilo, da je bil izvoljen nekdanji menih iz Ca-maldonija Maurus Capellari, priznan teolog in filozof. Še kot menih je napisal več knjig, v katerih je branil nauk o papeški nezmotljivosti. Po tem razgovoru je Smolnikar poizvedoval za Capellarijeve knjige. V originalu jih ni mogel nikjer dobiti. Zvedel pa je, da je najvažnejše njegovo delo “Zmagoslavje Sv. Stolice in Cerkve” bilo prestavljeno v nefriščiho. V kratkem je knjigo prejel in je ni odložil, dokler je ni prebral do zadnje vrstice. Knjiga, ki bi mu naj utrdila vero v papeško nezmotljivost, je učinkovala na Smolnikarja prav v nasprotni smeri. Kakor je sam pripovedoval Longfellowu, je našel v tem Capellarijevem delu “mnogo napak in zmot”. Odtlej ni več veroval v papeško nezmotljivost. Ne samo to, prišel je celo do zaključka, da je treba “podreti zidove, ki ločijo krristjare od kristjanov”. Tedaj se je odločil za pot v Ameriko. Začel je pisati v latinščini — kakor sam pravi — “moje veliko delo o svetopisemski hermenevitiki” (razlaga sv. pisma). Med pisanjem ga je “Duh” spodbujal k delu in mu dajal voljo in moč, da je končal rokopis- Spravil ga je v skrivno odprtino v zidu cerkve, da ga ob odhodu vzame s seboj v Ameriko. Svoje novo-pridobljene nazore je znal spretno prikrivati. Prijateljem in znancem se. sicer ni mogel povsem utajiti, vendar so ga šteli preje za svojevrstnega čudaka kot za krivoverca.
Kako priti v Ameriko, je bila odslej Smolnikarjeva velika skrb. Bal se je, da bo v tem načrtu naletel na nepremostljive ovire tako pri svetnih kot pri cerkvenih oblasteh. Izredna nepričakovana prilika se mu je ponudila, ko je ameriški misijonar Friderik Baraga prišel leta 1837 na obisk v domovino. Smolnikar je takoj stopil z njim v stik in se mu ponudil za delo v njegovih misijonih. Baraga se-
HECKER TAVERN
1194 East 71 St.
Tel.: 361-9779
MATT'S SHOES
EX 1-9559
7008 St. Clair Ave. ■
Prop. MATT VERBIČ ŽELI ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJA-
KOM PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO.
A Merry Christmas and Happy New Year
Tudi v Celovcu je Smolnikar yeda ni mogel vedeti) da je vstrajal v samotarstvu. Edino
SUPERIOR BODY
6605 Sl. Clair Ave.
Telefon: EN 1-1633
Želimo vesele božične praznike in srečna novo leto vsem našim naročnikom in prijateljem.
V naši popravljalnici avtomobilov boste dobili najboljše delo, najnižje cene in ljubeznivo postrežbo. w
-------------------1
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM
ZLATE'5 FOOD MARKET
Meso odlične kvalitete, grocerija vseh vrst, zelenjava in mehke pijače
662 East 140th Street
MU 1-S160
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELITA
EDWARD HOMOVEC in ALBERT KLINEK,
lastnika
RACE DAIRY STORE
17002 Grovewood Ave.
iVanhoe 1-9604
A MERRY CHRISTMAS SEASON
AND A HAPPY NEW YEAR!
OHIO FURNITURE CO.
6323 St. Clair Avenue
EN 1-5016
FURNITURE AND APPLIANCES FOR EVERY HOME ☆ NATIONALLY ADVERTISED BRANDS
zvezo z zunanjim svetom so mu posredovali razgovori s kolegi profesorji. Predmet teh razgovorov mu je včasih bil vir za nova razmišljanja in načrte. Ob priliki izvolitve novega papeža Gregorija XVI. so profesorji debatirali o okolnostih njegove izbire. Večina v kardinalskem konklavu je bila za karclinala Giustinianija. Španska vlada, ki si je v konkordatu pridržala j
Smolnikarjeva ponudba le pretveza, ,da bi mogel v Ameriko. Z veseljem mu je izposloval vladno in cerkveno odobrenje za vselitev in prestop v detroitsko škofijo.
Baraga se je po kratkem postanku v domovini vrnil v Ameriko. Smolnikar pa je moral j čakati na dovoljenje z Dunaja. I Ko ga je koncem julija dobil, se je preko Trsta odpravil na pot.
(Dalje na 5. stram)
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR!
EAST SIXTY-SIXTH ST. DAIRY
6210 White Avenue
HE 1-2116
Vesele božične praznike in srečno novo leto!
že več
kot »n let oskrbujemo naše odjemalce. Prisrčna hvala vam! Over years of service, thanks to our faithful customers!

LISTEN TO
TONY'S POLKA PARTY
— DAILY —

mm - m3 Megs, on the m BM
Monday — Friday — 1:00 P.M.
Friday — 7:00 P.M. — 7::50 P.M. Saturday — 12 Noon — 1:30 P.M.
7:00 P.M. — 7:30 P.M-
SEASONS GREETINGS!
I would like to personally thank the near 2000 people who attended my “Lucky 8th Anniversary” on Thanksgiving at the Slovenian Home.
“?o9ka Ambassador”
TfliiY PETKOVŠEK
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELI DRAGIM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM
MARTIN VAJDIČ
MESNICA IN GROCERIJA
6634 St. Clair Avenue, Tel.: 391-7528
vsako soboto pečeni prašiček in jagnje- naše domače hrenovke in safalade - kranjske klobase in salame vseh vrst- sveže in prekajeno meso- teletina za naravne in dunajske zrezke- vse grocerijsko blago-
iJOffli CECH'S SAUSAGES |
*	is
SLOVENSKE KLOBASE, ŽELODCI IN NAŠI
DOMAČI MESNI IZDELKI
478 East 152 Street (at N. Marginal Dr.) Tel. 486-1944
Želimo prijateljem in odjemalcem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu.
A Merry Christmas and a Happy New Year to our dear customers and friends.
| STAN'S SHOE STORE
&	(il07 St. Clair Ave. UT 1-5027
8 Posebno pozimi dobri čevlji varjejo zdravje
8 Imamo novo zalogo najnovejših čevljev, copat, snežk,; jjZ?aloš in škornjev. Skrbno, strokovno primerimo in priredimo Ifiievlje po nogi. Prodajamo samo kvalitetno obutev.
Eagle Stamps — Gifts for everybody — Gift Certificates
ANDREJ BERNARD SMOLNIKAR
(Nadaljevanje s 4. strani)
V Ameriko je prišel novembra 1837. Mesto da bi šel v indijanske misijone, kakor je obljubil Baragi, se je ustavil v Bostonu, kjer je ustanovil in organiziral župnijo v tamkajšnji nemški naselbini. V Bostonu se je seznanil s pesnikom Longfellowom. Predstavil se mu je kot “izredni pooblaščenec božji” (Kopitar ga je zato v nekem pismu nazval
splošnega miru”. Avstrijska policija je pošiljko prestregla v Trstu, še predno je prišla v roke naslovnikom. Leta 1853 pa je celo prišel na obisk na Kranjsko. Ob povratku je pustil v Ljubljani rokopis nabožne knjige, ki ga je napisal v slovenščini.
Po letu 1860 pa je njegova zvezda začela bledeti. Njegove ustanove (“Naselbina zveze miru” in dr.) so jele usihati, dokler niso dokončno usahnile. O Božiču 1869 je Smolnikar obubožan in zapuščen od vseh umrl
trinajstega apostola), ki je bil I v neki bolnici v Philadelphiji.
Vesele praznike vsem!
P--------------------------------
I
Š	VESEL BOŽIČ V 1969!
-—i
DOBER VID VSE LETO 1970!
SLAK
OPTIK
SINCLAIR Aulo Service Sialicn
5221 St. Clair Ave.
EN 1-5577
Lastnika JOSIP BOSNAR in MIKE NOVOSELEC se zahvaljujeta za zaupanje in želita vsem odjemalcem in slovenskim prijateljem vesele božične praznike, zdravje in vso srečo v novem letu.
MARQUETTE SHEET METAL WORKS
LEO LADIHA, 1336 E. 55 St. — UT 1-4076 VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO! kleparska dela in furnezi
poslan v Ameriko, da deluje za združitev vseh narodov in ljudstev v eno enotno vesel j no cerkev. Razodel mu je vso svojo življensko pot, okolnosti svoje “konverzije”, živo orisal vzvišenost svojega poslanstva in z gorečnostjo reformatorja govoril o velikih načrtih, ki jih namerava izvesti v Ameriki. Longfellow je Smolnikarjevo zgodbo vložil v “Hyperion” v poglavju “Brother Bernardus”. Da napravi svoj potopisni roman bolj zanimiv, se je poslužil poetične licence, s tem da je prestavil srečanje s Smolnikarjem iz Bostona k St. Wolfgangu na Solno-graškem. V resnici pa se tam nista mogla srečati, ker se je, Longfellow vrnil s potovanja, ki ga opisuje v “Hyperionu”, že v jeseni leta 1836 nazaj v Bps-ton, torej leto dni pred Smolni-, karjevim odhodom v Ameriko: “Hyperion” je zavedel nekatere naše zgodovinopisce, da so beležili, kakor da se je Smolnikar ob svojem odhodu v Ameriko res srečal z Longfellowom pri Wolfgangskem jezeru.
V Ameriki Smolnikar ni več prikrival svojih nazorov in pogledov. Kot župnik v Bostonu je v pisani in ustni besedi ne le zanikal papeško nezmotljivost ampak celo nastopil proti ustanovi papeštva samega. O Veliki noči 1838 je v pridigi označil papeštvo kot glavno oviro k zedinjenju vseh kristjanov v eni cerkvi. O Božiču je “izobčil” papeža Gregorija XVI., avstrijskega cesarja Ferdinanda I. in vse škofe, ki bi ne priznavali njegovega poslanstva-V svojih spominih, ki jih je pisal v nemškem jeziku pod naslovom “Ereignisse” in jih izdal v knjižni obliki se je prav pohvalno izražal o Baragi. Ko pa ga ni mogel pridobiti za svojo zamisel o zedinjenju kristjanov veno cerkev, je pozneje tudi njega “izobčil”.
Razumljivo je, da v teh okoliščinah ni mogel ostati za župnika. Škof ga je na zahtevo lastnih župljanov odstavil. Smolnikar se je po izgonu naselil v Philadelphiji. Od časa do časa je potoval po deželi in si pridobival pristašev in učencev. Sprva je imel znatne uspehe, zlasti med'protestanti. V Philadelphiji je leta 1840 začel izdajati nemški časopis “Frie-densbotschaft an alle Volker”. V Pensilvaniji je nakupil zemljo in ustanovil “Naselbino zveze miru”, po vzoru v tistem času znanih komun. Leta 1843 se je odzval klicu svoje brezmejne ambicioznosti. Stopil je na politično pozornico in s tem dopolnil celoten spektrum tedaj možnega javnega udejstvovanja. Na socialistični konvenciji v New Yorku je bil izvoljen za prvega podpredsednika.
Tudi stare domovine ni pozabil. Leta 1843 je poslal domov obilico propagande literature, v kateri je pozival prijatelje, znance in rojake sploh za pristop v “Družbo za pospeševanje
Ob stoletnici smrti tega nesrečnega rojaka, ki so ga nekoč v življenju sklepale iskrene pri-
jateljske vezi z naj večjima Slovencema vseh časov Prešernom in Slomškom, se ga spomnimo s čustvi, ki so prevevala Long-fellowa, kakor jih je posnel v zaključku poglavja o “menihu Bernardu” v “Hyperionu”-
“In the solitary, singular enthusiast who had just left them he saw only another melancholy victim to solitude and over-labor of brain, and felt how painful a thing it is thus to become unconsciously the almsman of other merfs sympathies, a kind of blind begger for the charity of a good wish or prayer.”
Frank Žebol
BETLEHEM
Veliko je mest, ki so znana po imenih velikih mož. Ncbeno mesto pa ni tako slavno in toli-krat imenovano kot je judovsko mesto Betlehem. Mesto danes šteje 14.000 prebivalcev in spada pod državo Jordan- Leži pet milj južno od Jeruzalema. Mesto, ki so ga komaj poznali pismarji izraelskega ljudstva je postalo znano, ker je v njem tekla zibelka Našega Odrešenika.
Krščanska umetnost je obdala to mesto v vso lepoto ki jo umetnost premore. Domišljija umetnikov si je na vse načine pomagala prikazati družinski dogodek rojstva v najbolj pri-kupljivih barvah. Kako tudi ne. Saj ni nič bolj v srce segajočega kakor znana zgodba svete noči, ko je Bog sam stopil na zemljo kot majhen, nebogljen otrok.
Zgodbo svete noči morda znamo že na pamet, vendar, ko jo znova beremo se nam srce razneži in postane dovzetno za vplive, ki bi jih nikoli ne dopustilo v drugem času, ki ni božični. In vendar tega božičnega duha pripravljenosti in razpoloženja tako manjka. Želimo si ga kot otrok igrače. Tudi dobro vemo, da je ta božični duh potreben posebno v današnjih časih, ki so polni preizkušenj, sporov med ljudmi, nesporazumov med narodi, obupa in dvomov v duši posameznika. V globini duše čutimo, da je božič še vedno rešitev na vprašanje: kdo bo prinesel svetu mir? Kje je rešitev današnjih težav?
V Behlehemu v jaslicah leži otrok, pred katerim poklekujeta nebo in zemlja. Seveda ta otrok nima namena zavojevati svet z ognjem in mečem ali razbijati domove in uničevati življenja z atomskimi bombami, ampak z ljubeznijo in dobroto. Takole pravi sveti Pavel: “Razodela se je dobrotljivost in Ijudonilost Boga, našega Odrešenika “O njem poje uvodna pesem pri
zorni maši na božič: “Njegovo ime je Čudoviti, Bog, Knez Miru oče prihodnjega veka; in njegovo kraljestvo je neskončno.”
Ali je potem čudno, da je mesto Betlehem tako slavno. Škoda je le, da se ljudje tako malo zavedajo pomena tega mesta, posebno tisti, ki iščejo sreče in miru pa ga ne najdejo. Zakaj v tem mestu, ki v našem jeziku pomeni “hiša kruha” smo nasičeni z dobrotami. Tam se je rodil pravi voditelj in tolažnik ljudi. Spoznajo in poznajo ga le tisti, ki v resnici iščejo pot božjo, so pripravljeni zapustiti kriva pota tudi za ceno velikih žrtev in so dobre volje.
Vesele in blagoslovljene božične praznike vsem.
Rev. Okorn, OFM
DOMOVINI
Vse pesmi moje tebe pojo, vse misli moje k tebi gredo, vse solze moje tebi teko, o domovina!
Tvoje ljubim stoletno gorje, tvoje nebo, tvoje morje, tvoje zemlje tesne meje, o domovina!
Bodi velika — ko sončni poldan, bodi silna ko v pušči orkan, bodi moj grob — moj grob hladan, o domovina!
Ivan Pregelj

%
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VSEM PRIJATELJEM IN ODJEMALCEM ŽELI
MODEL MEAT MARKET
610 East 200 St.	531-7447
IMA:
Vse vrste prekajenega mesa in zraven tega:
DOMAČE ŠUNKE RAZNIH VRST — te morate naročiti že vnaprej, da Vam jih pripravimo, kakor želite! — DOMAČE hrenovke / vinerce /, DOMAČE meso za narezek /Lunch meat/, DOMAČE kuhane salame, krvave in riževe klobase,
DOMAČO repo in zelje, kašo in ajdovo moko.
ZMLETE ROŽIČE za potice — Sveže meso odlične kvalitete!
NAROČITE ŽE SEDAJ ZA BOŽIČNE PRAZNIKE!
FLORIAN IN MARY KONČAR — lastnika
VSEM SLOVENCEM IN HRVATOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
Zahvaljujemo se vsem za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za v bodoče.

EUCLID POULTRY
548 East 185th Street
MR. in MRS. HOWARD BAKER, lastnika
VESEL
BOŽIČ
VSEM
SREČNO
NOVO
LETO
JAMES k. SLAPNIK, JR.
FLORIST - CVETLIČAR -
6620 St. Clair Avenue HEnderson l-8824i
BEST WISHES FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS!
HUTCH'S GARAGE
1109 East 61 Street — Tel.: HE 1-2988
Splošna popravila avtomobilov, motorjev za čolne, motornih kosilnih strojev.
■ $S »<> >	'
General repairs Service: carburetors, ignition, outboard, power mowers, all automobile repairs.
(,	1} p	c v** ».«4	1
VESELE BOŽIČNE PR AZNIKE IN--PRAV/SREČNO NOVO LETO VSEM OBISKOVALCI^ NAŠE GARAŽE IN PRIJATELJEM,- ■	•
ZA DOBRA VINA SE OGLASITE PRI
BOZEGLAV'S TAVERN
6010 St. Clair Avenue WINE - LIQUOR - BEER 1125 E. 60 St.
MERRY CHRISTMAS AND A MOST HAPPY NEW YEAR!

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM!
Phone EN 1-8606
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELITA
CHICKIE & EDDIE ABE, lastnika
MAPLE LANES
6918 St. Clair Avenue	Phone: 361 - 8698
• LIQUOR • WINE • BOWLING •
KEnmore 1-8187

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČI
Eddie Turk's Service
MOTOR TUNE-UP
TIRES - BATTERIES - BRAKE SERVICE
Corner E. 61 st and St. Clair Ave.
ENdicott 1-9140	Cleveland, Ohio
WE GIVE EAGLE STAMPS
IGNACIJ in ALENKA HREN
voščita
vsem sorodnikom, prijateljem in znancem
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
JOS. MELAHER MEN'S WEAR
SLOVENSKA TRGOVINA MOŠKIH OBLAČIL 6205 St. Clair Ave. — Phone: 861-4349 NAŠIM ODJEMALCEM IN VSEM DRAGIM ROJAKOM ŽELIVA VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO
SREČO V NOVEM LETU.	*
JOŽE IN MARIJA MELAHER moške hlače in jopiči, športna in delovna oblačila, osebno perilo za može in fante, klobuki, kape, rokavice, nogavice, vse za moško garderobo.

•p:

Maticev sveti večer
Toplo je dahnila na svet nadnaravna dobrota in ogrela sleherno bitje na božično noč. Z ljubečo roko je šla človeku čez obličje, mu zabrisala skrbi in slednjo bol, zmehčala trpkost ter mu v oči pričarala otroški sijaj. Bog je nocoj Božiček in človek otrok — otrok, ki mu duša poje pesem brezmejne radosti. Sama božja ljubezen jo je stkala zanj, da ne omaga pod križem. Kot olje na pekočo rano segajo njeni zvoki v izmučeno dušo.
Marko je preživljal šesti sveti večer v tujini sam. Sam ne toliko iz potrebe, saj je imel svojo družbo, ki ga je cenila in ljubila, dasi je bil tujec. Bil je mlad, lep, prikupnega značaja in — pošten. Nocoj pa se je hotel iztrgati tujemu objemu. Zaprl se je v sobo. Vedel je, da bodo to noč prišli k njemu v vas spomini. Iz nekdanjih dni bodo prišli, mehko in toplo kakor božajoča roka, in v sobo bo posijal odsvit rodne zemlje, odete v snežno belino. Nad njo bo plavala jasna noč in svetle zvezde bodo blestele v srebrni mesečini. Spokojna kristalno čista noč— v spominu bo pil njeno dehteli j e-
Kako jih je ljubil božične spomine!
Otrok je bil kakor drugi otroci. Za ranega jutra ga je advetni čas gnalo hrepenenje k zorni maši. Srebrno jasna noč, ugašajoča v luninem svitu, votli odmevi lesenih cokel po zamrznjeni cesti skozi vas, iz spanja se prebujajoči domovi, nenadni pasji lajež, od suhega mraza po-sineli otroški obrazi in v očeh ogenj pričakovanja ter božičnega koprnenja. V cerkvici ta-jinstveni polmrak, sveža jutranja voljnost, skrivnostno otožne orgle in adventna pesem. Besedilo se mu je otroku mehanično vtisnilo v spomin, ne da bi ga doumel. Toda napev, ta prekipeva še danes v njegovi duši ter budi hrepenenje po domu.
Teden pred božičem je Marku prinesel prijetnih skrbi. Kje bo našel mahu? Ob robu pašnika, kjer svet strmo pada, tam bo pod mejo našel zelenega in lepo raslega, da mu ga bodo tovariši zavidali. Lesen bo, kakor lanski, ki ga je bratec — neroda pohodil. In v hlevčku še jasli, sena in slame. Tudi kočo pastirju na planini bo letos prepleskal in odgrnjeno ovčko bo zopet ovil v volneni puh: prirasla mu je k srcu, ne dal bi je za novo. Pastirju z zelenim klobukom, tistemu z ovčko okrog vratu, je pri lanskem pospravljanju odneslo roko po njegovi nerodnosti. Živo se spominja, še tepen je bil za to! Pri Jezuščku, Mariji in Jožefu se je oddahnil- Skrbno je gledal nanje, med vsemi naj-skrbneje. Sedaj je vsa njegova družina iz mavca in lesa čakala previdno zavita v papir v škatli nad omaro, da ni mogla otrokova radovednost do nje. Tja gor je med letom gledal s poželenjem in svetim strahom obenem. Le kadar je bil sam doma, je kdaj pa kdaj primaknil stol k omari, plašno stopil nanj in s trepetajočo roko odkril pokrov na škatli, Toda pastirčki so bili tako hudo zaviti, da si ni upal naprej. Kaj, če se zdaj, zdaj odpro vrata in ga zasačijo? Saj je vedel, da se zavoja na omari nima dotikati. Užaljeno in ponižano je zlezel s stola in ga dal spet na mesto. V srcu je ostalo hrepenenje ...
In zdaj bo božični večer in konec hrepenenju. Dobil bo pastirčke in ovčke in Jezuščka, smel jih bo vzeti v roke, jih občudovati, božati, prestavljati; seveda bo pazil, da mu kateri ne pade iz rok in se razbije.
Sredih malih skrbi in velikega pričakovanja je Marko vendarle dočakal svetega večera. Ves dan je že prodajal sitnosti okrog odraslih zaradi pastirčkov na omari. Le--------oni so kajpak
imeli svoje velike skrbi in se niso ozirali na njegovo nepoča-kanost. “Ni še čas,” je bil odgovor njegovemu moledovanju. Ce je bil le preveč siten, ga je starejši brat celo sunil. Dokon-čaval je hlevček, pa mu delo kar ni šlo od rok spričo otrokove nestrpnosti. Marku so se ulile solze po licih.
“Iz zavisti, iz same zavisi mi brat noče dati pastirčkov, ker bi jih rad imel vse zase,” so se malemu užaljencu vzbujale maščevalne misli. Vmes je posegla mati, ki je starejšemu bratu velela, naj mu jih že vendar da, te pastirčke in cvčke, da bo enkrat mir. Izza solznih oči je otroku zablestel presrečen smehljaj in z njim odpuščanje ter otroška pozaba.
Marko je dobil zavoj z omare. Namah je postal pravi gradbenik. Stavil je in prestavljal, tuhtal in premikal. Roka odraslih je samo vodila, popravljala njegov načrt in bil ji je hvaležen, kajti vse lepše so stali kipci, ko jih je ona uredila.
Zrasel je drevešček in pod njim hlevček- V hlevčku je na slami ležalo Detece. Marija in Jožef sta ga ljubeznivo varovala. Zadihala sta voliček in osliček, prihajali so pastirčki ter prinašali darove; pred stajo so se radovedno gnetle ovčke, dve sta se prerili prav do Jezuščka na slami, druge so se mirno pasle po pobočju, ki so po njem vodile peščene stezice. Nad hlevčkom je angel v blesteči halji oznanjal ljudem mir. In na dreve-ščku je migljalo nič koliko lučk, belih, zelenih, modrih, rdečih, rumenih ... Prijetno topla soba je postala Markov in Jezuščkov dom. V njem se je božično deh-tenje zlivalo z vonjem po jelki in mahu, po sveže olupljen ;h pomarančah, po izgorevajočih svečkah in po kadilu.
Zdajci so z vaškega zvonika zapeli zvonovi. Veselo in slovesno kakor nikoli je šla njih pesem skozi noč. In kot k polnočnici — kot da ni peljala v cerkev, pač pa v sam nebeški raj. Tu lučka pri lučki in prazniški vonj kadila, polni glas orgel in pesem božična, srebrno zvončkljanje in zlasti mašnikov plašč, sveže cvetice na oltarjih in prti snežne beline.-. Oči so pile nebeški čar.
Sanje, žive in resnične sanje. Od njih mu je ostal silen, vsa čustva osvajajoč spomin.
:!«	#	:|i
Marko je vstal, kakor da je prehodil dolgo dolgo pot. Odpravil se je k polnočnici. V cerkvi je bil v gneči med tujci, toda v sebi je nosil razkošje domačega božičnega večera, ki mu zunanji svet ni mogel narediti sile. Trdno je veroval v božično noč, ' veroval v tajne miru, ki ga oznanja. In veroval je v dan, ko se bo brat spravil z bratom in bo rodna mati prižela na srce svoje razkropljene otroke.
ŠPANSKA BOŽIČNA LEGENDA
Ko so se ob rojstvu Gospodovem na prvo sveto noč končali v betlehemski votlini obiski pastirjev in je tik pred svitom potihnilo tudi petje angelov, je sveti Jožef utrujen zadremal, Marija pa je rahlo priprla oči in je še naprej bedela nad Detetom.
Tedaj je nenadoma vstopila skozi vhod votline ženica, ki se ji je hrbet od starosti pripogibal do pasu, in se je s težkim, utrujenim in počasnim korakom bližala Detetu. Marija, ki ji je nenavaden obisk vzbudil radovednost in zaskrbljenost, je skozi priprte veke spremljala vsak gib starke. Ta je prišla t;k do Jezuščka in je tam obstala. Nato je dolgo iskala po žepih svoje
Marija je opazila, da so pri tem njenemu Sinu zažarele cči, in to je še povečalo njeno radovednost- Kdo bi mogla biti neznana ženica in kakšno je bilo njeno darilo?
Toda glej, novo presenečenje! Potem ko je stara ženica izročila svoj dar in se je pomudila še nekaj trenutkov pred jaslicami, se je nenadoma vzravnala in je odšla z lahnim korakom. Ko je šla mimo Marije, se je ozrla nanjo in Marija je opazila, da so oči ženice žarele v toplem sijaju, polne sreče in da so bile tako sinje svetle barve kot oči njenega Sina.
Po obisku neznane obiskovalke je Marije vstala in stopila do jaslic, da bi pogledala, kakšno
od starosti preperele obleke, na- j darilo je prineslo starko, da je zadnje pa je nekaj našla in polo- [tako vzradostila Jezuščka in da žila Detetu v roke kot svoj dar. je bilo videti, kot da bi bilo z
njim odvzeto težko breme darovalki sami. Dar, ki ga je Dete držalo v rokah, je bilo jabolko. Tedaj je Marija spoznala, kdo je bila skrivnostna ženica. Bila je prišla obiskat novorojenega Odrešenika in mu je vrnila jabolko iz raja.
TEPEŽNICA
Šip, šap!
Bog daj vam srečo in zdravje, da bi bili veseli ko ptičice v gozdu,
zdravi ko ribice v vodi, močni ko medved v gori!
Da bi (/»segli sivo brado, težko mošnjo, da bi tako dolgo živeli, da bi si nebesa zaslužili!
Narodna


Sbft padded “Cushion Comfort” by Florsheim. Arch prop for important support. Fine premium calf for extra good looks. Extra fine construction for longer wear and better value.
Agreatshpe.
Most Florsheim styles $1993 to $2793^/.lfo*f Imperial styles $3795
ZA ŽENSKE bogata izbira najmodernejših čevljev, posebno znamk: ENNA JETTICKS IN WILBUR COON ZA OTROKE fletkani in trpežni čeveljčki znamke POLL PARROT
COPATE vseh novih vrst in oblik, SNE2KE, ŠKORNJI,
GALOŠE za vso DRUŽINO, topli, podloženi ZIMSKI !	ČEVLJI za moške, ženske in otroke
;	Ugodne cene v razprodaji pred prazniki
P	NAŠIM ODJEMALCEM, DRAGIM PRIJATELJEM IN
i&j	VSEM ROJAKOM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE
|||	PRAZNIKE IN KAR NAJBOLJ SREČNO
NOVO LETO 1969. ZAHVALJUJEMO If*	SE ZA DOSEDANJO NAKLONJENOST
IN SE PRIPOROČAMO.
1 Louis Majer
«	FINO IN TRPEŽNO OBUVALO
g	ZA VSO DRUŽINO
$	6410 St. Clair Ave.	EX 1-0564
______________________
to
— Grenlandija je pokrita ponekod z ledeno plastjo debelo do 5,000 čevljev in več.
EUCLID RACE DAIRY & ICE CREAM CO.
S03 East 2Q0ih St.
IVanhoe 1-4700
VOŠČIMO VAM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LEIO!

A. GRMA 1 SONS INC
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU ŽELIMO PRIJATELJEM IN ZNANCEM, POSEBNO' TISTIM, KI NAM POKLANJAJO SVOJE ZAUPANJE, SO Z NAMI V POSLOVNIH ZVEZAH IN SE POSLUŽUJEJO NAŠIH PODJETIJ:
GRDINA LAKESHORE
GRDINA ST CLAIR
FUNERAL HOME 17(110 Lakcshore Blvd. Telephone: 531-6300
— Nil je najdaljša reka v A-friki in ena najdaljših na vsem svetu.
FUNERAL HOME 1053 East G2nd Street Telephone 431-2088
GRDINA RECREATION 6017 St. Clair Ave. Telephone: 361-9398
ANTHONY J. GRDINA, president
GRDINA FURNITURE 15301 Waterloo Road Telephone 531-1235
1/7
n
GOLUB FUNERAL HOME
4703 Superior Ave. EXpress 1-0357	|
Peace on earth and good will toward men!
Merry Christmas! Happy New Year!
EMIL J. GOLUB GEORGE KOENIG
LOUIS ZIGMUND lastnik
ZIGMUND'S DELICATESSEN
1048 E. 76th St., vogal Korman Ave. ENdicott 1-6094
DRAGIM PRIJATELJEM IN NAŠIM ODJEMALCEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU.
V zalogi vino in pivo. — Pripeljemo tudi na dom.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI ZDRAVNIK
LEOPOLD UKMAR, M. D.
Ordinira vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5:30 do 7:30 zvečer na
6802 St. Clair Avenue — Telefon: 881-9677
Telefon doma je: 481-6422
Lastnika
Sf. (fair Hardware
LADDIE PUJZDAR in JOE VERTOCNIK
želita odjemalcem in vsem prijateljem vesele božične praznike in srečno novo leto. Zahvaljujeva se za dosedanje zaupanje in priporočava za bodoče. Plumbing supplies — Tools — Hardware — Lock Keys — Electrical Supplies — Paints.
7014 St. Clair Avenue
881-0920
VESEL BOŽIC IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
EDWARD J, KOVAČIČ
INSURANCE AGENCY — NOTARY PUBLIC INSURANCE, CASUALTY, FIRE, BONDS
7308 Hecker Ave., Cleveland 3, 0.—Telephone 431-3011
mtmmiSMM-mmsm

NO. 244

AmmcAH ih <mnft
UJ^A
$lLO uu^
Natlon&J #n«i twternalion&l Circulatico	fta^lftWliiWp.
CLEVELAND OHIO. FRIDAY MORNING. DECEMBER 19, 1909
ŠTEV. LXVII — VOL. LXVD TRETJI DEL. — SECTION III


Napredek človeštva ni sad le nekega naravnega in nujnega razvoja.
Zgodovina uči, da so nekateri stari narodi, n. pr. Babilonci, Eeržani, Egipčani prišli do precejšnje izobrazbe, pa so začeli
propadati na vseh področjih in propadli.
Ko so proti koncu starega Veka Rimljani podjarmili tedaj znani svet, niso zato postali bolj izobraženi. Začeli so propadati-V verskem življenju so zašli v še večje mnogoboštvo. Privzeli so bogove podjarmljenih narodov. V Rimu je l.eta 26 pr. Kr. zgradil Vipsanij Agripa, sodelavec cesarja Avgusta, Panteon, to je tempelj vseh bogov!
Grški misleci so se v filozofiji pač najvišje dvignili. Toda kljub Sokratu, Platonu, Aristotelu in drugim se Grki niso dvignili do spoznanja, da je le en Bog. Potapljali so se v mnogoboštvo.
Moralno so stali v rimskem imperiju narodi silno nizko. Pri Rimljanih je bil za časa Cezarja in Cicerona (v 1. stol. pr. Kr.) naravnost odpor proti poroki.
pa samo zato, da so se tako laže vdajali nemoralnemu izživljanju- Poročeni so se pa brez sramu razporočali. Tako so rimske gospe svoja leta štele ne po konzulih, kot je bila tedaj navada, ampak po svojih ločenih možeh! Zakonsko nezvestobo so obsojali le, če je bila med poročenimi. Cesar Avgust je bil prisiljen dati postavo (lex Julia et Roppaea), ki je nalagala občutne denarne kazni za zakonce, ki niso hoteli otrok. Homoseksualnost so celo filozofi zagovarjali. Sam imperator Hadrian (117-138 pr. Kr ) je zahteval, da njegovega ljubljenca, mladega An-tinouja, častijo po božje.
V	socialnem oziru je bilo žalostno. Skoraj polovica ljudi so kili sužnji. V Rimu so imeli bogataši tudi do dvajset tisoč sužnjev. Imeti po pet sto sužnjev ni bila nobena redkost. Kolikor toliko premožen je imel Pa najmanj po deset sužnjev-filozofi, grški kakor rimski, so Ogovarjali potrebo suženjstva. Gospodar je sužnja lahko ubil, he da bi zato bil sodnijsko kaznovan.
V	političnem oziru je rimska fopublika v prvem stoletju pr. l^1'. oslabela. Obsegala je ves todaj znani svet, a je bila žoga
rokah nekaterih vojaških poveljnikov ali pustolovcev. Pojavni se je pa tedaj mož, ki ga sma-trajo za najboljšega državnika starega veka — Julij Cezar. V hjem so ljudstva videla rešitelja, ki bo ozdravil rimski ;mpe-flj in dvignil narode iz nemoral-^aga močvirja. Ko mu je pa leta ^5 pr. Kr. rimski senat zastran Rogovih zaslug za državo izrodi dosmrtno diktatorsko oblast, s° ga nasprotniki 15.3.44 pr. Kr-, *° je že naslednje leto, umorili.
^ bodali so mu zadali 23 ran. Narodi so žalovali za njim.
*	% !H
Evidevnejši proti koncu sta-tega veka so bili prepričani, da ljudstva sama ne morejo re-Slti iz tega zmešanega in nemoralnega položaja.
Na splošno so pričakovali Usenika ne samo Judje, ampak tudi pogani, kar priča tudi svet-literatura.
To hrepenenje oznanja že 750 let prej prerok Izaija: “Rosite nebesa od zgoraj in vi oblaki ^žite pravičnega; odpre naj se 2^rnlja in rodi zveličarja in pralca naj obenem raste! (Iz 45,
:»	:j!
Ta rešenik je prišel.
Bog je osebno posegel v človeška dogajanja in zemeljske homatije.
Gospod sam je prišel kot Odrešenik!

Slava Bogu na višavah
Gospod sam je prišel. Kot malo dete. Ne na bogatem kraljevskem dvoru, ampak v revnem hlevčku- Ni prišel ob ropotanju vojaških bobnov, pozaven, ampak je prišel v tihi noči. Niso mu defilirale armade, pivi so ga obiskali ubogi pastirji.
Tako je že prerok Izaija o njem prerokoval: “Dete nam je rojeno in Sin nam je dan. Na njegovi rami je poglavarstvo. Imenuje se Čudoviti, Svetovalec, Močni Bog, Oče večnosti, Poglavar miru.”
(Iz 9, 6)
Angel je naznanil pastirjem na betlehemski poljani: “Oznanjam vam veliko veselje .. . Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveličar, ki je Kristus Gospod. In to vam bodi znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno.” (Lk 2, 10 sl).
Gospod Jezus Odrešenik ni prišel z mečem, pač pa z božjim naukom. Ni prišel z nasiljem, pač pa z milostjo. Ni prišel z lažjo, pač pa z resnico- Ni prišel zasužnjevat, pač pa osvobojevat.
Paudaril je odliko človekovo. Človek ima neumrljivo dušo. Tudi otrok. Tudi suženj. Zato je človek več vreden kot ves svet. Zato človeka nihče ne sme zlorabljati, zatirati.
Zato je tudi poudaril, da je vsa oblast od Boga. Tako je obsodil vsako diktaturo in vse nasilneže, ki se opirajo na orožje in verige in ječe in gnjavijo kot absolutni vladarji ljudi kot trop živine.
Poudaril je zasebno lastnino. Človek, ki ima razumno dušo, je oseba. Sam se mora truditi za večno zveličanje. Zato mora tudi imeti sredstva, lastnino, da se svobodno odloči, da ni igrača v pohlepu nasilnežev, ki mu prepovedujejo častiti Boga, skrbeti za dušo, živeti po božjem nauku.
Gospod Jezus je poudaril, da je zakon neločljiv- Celo poželjiv pogled je moralno hudo zlo. Obsodil je vsako nečisto misel. Nečisto izživljanje spolnosti je namreč največji sovražnik poštenega življenja in urejenega odnosa do sebe in do bližnjega in do Boga. In je navadno največji vzrok nevere.
% * *
Nasproti sovraštvu je postavil ljubezen, nasproti nevoščljivosti zadovoljstvo, nasproti grabežljivosti dobrodelnost.
Ločil je duhovno oblast od svetne. Ta ločitev je bila do tedaj poganom neznana.
Poudaril je važnost molitve in češčenja božjega. To je pač v veden opomin, da smo odvisni od Boga. Veden opomin oblastnikom, da niso najvišji gospodje. Polagali bodo račun Gospodarju nebes in zemlje. Veden opomin vsakemu: Nisi samo za ta svet. Zato živi po božji volji!
sS $	*
S svojim naukom in nastopom je Gospod Jezus Odrešenik pre-okrenil tek zgodovine. Drvenje ljudstev v nered in nemoralo ter zmoto je uravnal na pot resnice in poštenja- In to na vseh področjih.
Če dandanes govorijo oblastniki in diplomati, pisatelji in filozofi o človečanskih pravicah, o človeka vrednem življenju, je
KSAVER MEŠKO:
Sveta noč
imv
to vpliv in poseg betlehemskega Deteta v življenje in vrvenje ljudstev in narodov. Ti politični moralisti se največkrat ne zavedajo, da stojijo na Kamnu, ki je Kristus.
To je Kamen, o katerem je govoril prerok Danijel kralju Nabuhodonozorju in mu razlagal njegovo videnje: Kamen se je utrgal z gore (brez sodelovanja človeške roke). Podrl je velik, pa strašen kip, ki je stal pred Nabuhodonozorjem. Glavo je imel iz zlata, prsi in roke iz srebra, trebuh in stegna iz brona, piščali iz železa. En del nog je bil iz železa, en del pa iz ila. Kamen je postal velika gora in je napolnil vso zemljo. (Prim. Dan 31-45). Kovine in prst, iz katerih je bila podoba, so razne države, bolj ali manj močne, zidane le na zemeljski modrosti. Kamen je pa Kristus s svojim naukom in delovanjem.
Da je dandanes toliko nemoralnega življenja in krivic, toliko zatirani in prisilnih tabo-
rišč, toliko mučenj in justičnih (istih, ki doma teptajo vse člove-ubojev, obenem pa da je prijške pravice, taka gorečnost za
človečanske pravice v drugih
Josip Murn-Aleksandrov:
PRIŠEL ČAS JE KROG BOŽIČA
Prišel čas je krog božiča, bele naokrog gore] k dvorom bliža se lisica, v snegu zajčje so steze.
Mrzla polja so, gozdovi, mraz in mrak v deželo gre, snega polni so vrhovi, zvečer poti so težke.
Mlin ne gre več zaporedom, voda čezenj manj šumi, potok skriva se pod ledom, curek skozenj čist blešči.
To so zimski, zimski časi, sever poti je zamel, 1 skozi okno zrem po vasi, skoro bi kosminke štel.
Skoro bi kosminke štel, svet se ves mi je zaklel, z žalostjo, bledo nevesto, ah, živeti sem pričel.
deželah, torej taka hinavščina, je vzrok ta, ker te vrste reše-niki človeštva zavračajo betlehemsko Dete. Če bi tem “reše-nikom” narodi sledili, bodo postali narodi hudobnejši in ne-srečnejši kot ljudstva pred Kristusom-
Gospoda Jezusa Kristusa ime bi ti “rešitelji” najrajši izbrisali z obličja zemlje, kot nekdaj farizeji. Kot nekdaj Judje niso krščanskega štetja imenovali ‘po Kristusu’, ampak po “običajnem štetju”, tako sedaj za železno zaveso štejejo leta “po našem štetju”. Toda od kod izvira to “naše” šteje? Ali ne od Kristusa?
Sveta noč kliče vsako leto: Rešenje je od zgoraj! Brez Boga ni moralnega življenja. Brez Boga ni prave kulture! Brez Boga ni pravega miru!
Vsak pri sebi glej, da mu srce ne bo direndaj betlehemskega
Sveta noč — samo ena je v krogu leta kakor samo ena “velika noč”: začetek in dopolnjenje našega odrešenja, rojstvo in smrt ter vstajenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, slavljenega in hvaljenega danes in na vekov veke.
Vsaka noč ima nekaj skrivnostnega in čudežnega. Že spanje, ki človeka nekako loči od življenja in vsega sveta. Sanje kako nerazjasnljiva skrivnost: srečujemo se z ljudmi, morda že davno umrlimi, z ljudmi, ki jih nismo nikdar videli. Noč s svojim globokim molkom, ki pa srcu in duši govori dostikrat glasneje, kakor mu je govoril kateri koli dan z vsem svojim hruščem. Kakor so govorile mlademu francoskemu grofu Karlu Fukoldu tihe noči v puščavi Sahari. Ko je moral zaradi sinbega življenja pustiti vojaško službo, je — bogat človek — šel na potovanje po Sahari. V toplih afriških pokrajinah je prenočil marsikatero noč kar na prostem, ležeč na toplem puščavskem pesku. Nad njim neizmerno sinje nebo, posuto z zlatimi zvezdami. Naokrog negibna, neizmerna tišina. In iz tega globokega, skrivnostnega molka je govoril ubogemu zablodlemu grešniku glas božji, ki ga je klical k Očetu domov. In mladi grof je v svoji dušni osamljenosti poslušal klic. Do tedaj tako napuhnjen, je šel k molčpčim trapistom, od tam za ponižnega hlapca k ubogim nunam v Nazaret v Sv- deželi. A še tja je slišal tisti klic iz tihih saharskih noči. Pa se je vrnil tja, živel kot puščavnik v največji revščini, v večnem zatajevanju, v postih in molitvah, da so ga leta 1916 zdivjani moha-medanci zavratno usmrtili. Pa je upanje, da ga bo Cerkev prej ali slej postavila na oltarje.
Vsaka noč je polno skrivnosti. A sveta noč? Saj je to posebna božja noč. Vse pa, kar je božje, je že samo ob sebi skrivnostno. Sveta noč — kako polna skrivnosti in čudežev. Rodi se Sin božji — človeški pameti nedo-umrljiva skrivnost. Rodi se v ubožnem hlevcu — skrivnost božje ponižnosti. Nebesa se od-pro, nebeški duhovi oznanjajo največji dogodek svetovne zgo-
Sveta noč je praznik otroka. Otrok je nekaj čudovito nežnega in ljubeznivega. Otrok je središče družine. Vse skrbi zanj. Zajoka — vsi se vznemirijo: “Kaj pa mu je?” Zboli- Vsi se boje: “Kako mu naj pomagamo?” A tu je božje Dete. A 1 i moremo mi ob njem ostati hladni?
Sveta noč je praznik družine. Menda nikoli v letu si ne želi človek, živeč kje daleč od doma, tako silno, kakor za Božič, da bi mogel biti doma pri svojih. V duhu jih kar vidi, kako sede ob veliki mizi, se poltiho pogovarjajo, ker vsi čutijo skrivnost svete noči. V “božjem kotičku” pa so jaslice, svečke mirno pla-:olajo, med njimi pa spi božje Dete. In človeku v hipu od ganjenosti in hrepenenja pridejo solze. Praznik družine je: domači ostanejo med seboj: ne zahaja ta dan sosed k sosedu. Bi nekako motilo, razpršilo sveto-nočno razpoloženje.
In praznik vsega sveta je. Kjer bije še kako verno srce, čuti tudi v najhujši zimi toploto in svetost tega časa. Uslužbenec na vlaku, ki drvi skozi tiho, skrivnostni noč, je v duhu doma med svojimi ob božičnem drevesu. Mornar na širšem morju poroma v duhu v svoj daljni dom in razmišlja, kako stoji ali kleči mati z otročiči pred Jezu-ščkom v jaslicah in ga prosijo, naj varuje in srečno privede očeta domov. Vojak na straži zre gor v zvezdnato nebo ali v tiho noč, v kateri skoro neslišno padajo mehke snežinke, in ves premražen misli na beli božični večer doma. Jetnik v ječi zasliši pesem svetonočnih zvonov, skrivnostni odmev angelske pesmi nad betlehemskimi poljanami in se ne more zdržati solz: “Sveta noč, kako srečni so, ki jo morejo praznovati v zlati prostosti, med svojimi v topli sobi-” V visokem snegu v gorah zamigljajo na vseh straneh na zasneženih potih večje ali manjše luči, plamenice, smolnice, ročne svetilke. Vse se pomikajo proti enemu kraju, proti župnijski cerkvi: k polnočnici, k božjemu Detetu gredo verni župljani. Kjerkoli je katoliška cerkev in katoliški duhovnik, v žgočih a-
dovine. Komu? Rimskemu ce- friških pokrajinah, pri Eski-
sarju, vsemogočnemu? Ne! Ubo-smih in večnem snegu Groen-
žnim, nevednim pastirjem. Ti hitijo v hlevček. Ali najdejo mogočnega kralja? Ne! Nebo-
landije in Alaske, ob Himalaji v Indiji, na Japonskem, se glasi nocoj angelski spev nad betle-
gljeno dete. Pa pokleknejo, ga bernskimi poljanami: “Gloria in molijo — prvi častilci Najsve- Jexcelsizs Deo — Slava Boga na tejšega- Čudež za čudežem. -višavah.” Po širnem svetu, na Ali čuda, da sveta noč in sveti kopnem in na morju, v milijon-
dan razgibljeta srca in duše otrok in odraslih kakor nobena druga noč, noben drugi dan v vsem letu. Ko mislijo že tedne in tedne prej vznemirjeni in v pričakovanju na ta praznik, pripravljajo jaslice, pastirce, božična drevesca. Tudi Cerkev opominja vernike, naj pripravijo srca in duše, ker “Gospod je blizu”. Sv. spoved, sv. obhajilo, postni dnevi v adventu. Na Bavarskem postavijo v nekaterih krajih jaslice že v začetku adventa. A božjega Deteta še ni v njih. Le en angel z metlo pometa in snaži prostor pred jaslicami, da bo vse čedno in lepo pripravljeno za božje Dete. In naša srca, naše duše?
skih mestih in preprostih vaseh, na ladjah, pod varstvom božjim plovečih po šumečih morskih valovih, poslušajo ljudje, verniki in neverniki, kristjani, mo-hamedani, pogani to noč večno epo božično pesem: “Sveta noč, blažena noč.”
Mi pa pokleknimo z začudenimi pastirji pred jaslice in molimo: “Zahvaljeno, božje Dete, za prvo sveto noč in za vse božične noči, ko tako bogato rosi božja tvoja milost in sreča tvojega rojstva čez širni svet in vse, ki so blage volje.”
prenočišča, pač pa vernost in mir betlehemskega hlevčka!
N. S.
Novice in voščila z Otoka
ABERDARE, V. Br. — Po dolgem molku par besed z “Otoka”. Kronika nase slovenske skupnosti nam letos nič veselega ne poroča. Do srede oktobra smo v letu 1969 izgubili kar 6 članov našega naroda, bivajočih na o-zemlju Velike Britanije. Umrli so:
Manfredo Franc, doma iz Vipave, umrl 22. marca v bolnici Bartonon-Sea pri Portsmouthu. Več let je preživel v Domu za starejše begunce iz Evrope. U-ptrava taborišča mu je preskrbela lep, dostojen pogreb. Sv. mašo zanj je opravil naš slovenski župnik ob asistenci domačega krajevnega župnika. Pogreba so se udeležili vsi njegovi sostano-valci-begunci iz vzhodnoevropskih držav.
Lumpert Anton, doma iz Vel. Brusnic pri Novem mestu, umrl na Veliki petek, 4. aprila, v bolnici v Rochdalah vsled pljučnice. Pckpjni Tone je bil star 59 let, zelo skromen, marljiv, tih mož. Izgleda, da v življenju ni okusil posebno dobrega. Z njim sva se srečala prvič v marcu leta 1944 pri domobrancih v Trstu in potem pri raznih postojankah domobranstva na Slovenskem Primorju. Od 1. 1945 pa do prihoda sem pred Božičem 1. 1947 užival dobrote taboriščnega življenja v Italiji, Nemčiji. Tu je delal na raznih krajih Lancashi-ra kot delavec*težak in veljal za marljivega, poštenega moža. Da je le imel za vivček tobaka in za kozarec vina ali piva, pa je bil zadovoljen. Govoril je večkrat: “Doma pod Gorjanci, pod Tolstim vrhom je bilo lepo, čeprav večkrat ni bilo dinarja v žepu. Pred 10 leti sem ga spremljal neke sobote zvečer skozi samotno naselje z veselim Francetom iz Orehovice in pravi, zapojmo ono “Brusničani se vkup zbero ’ in se je ves razživel. Sedaj gotovo iz srečne večnosti gleda lepoto in krasoto rodnih krajev. , Puc Alojzij s Cola nad Vipavo, umrl v starosti 41 let, v bol niči Neath v južnem Walesu dne 23. julija. Rak na ledvicah je v teku dveh mesecev uničil mlado življenje. Zadnje tri tedne je strašno trpel, toda vseeno ohranil svojo vedrost in šegavost ter globoko živo vero. Med boleznijo je prejel večkrat sv. obhajilo in lepo spravljen z Bogom odšel na drugi, lepši svet. Pogreb je bil 28. julija. Kljub hudemu dežju se je zbralo v cerkvi pri pogrebni maši in na pokopališču v Aberdare veliko ljudi. Počiva poleg sovaščana g. Tratnika Franca, ki je umrl vsled poškodb v rudnku 1. 1951. Pokojni zapušča tu dva brata, več sovaščanov ip drugih znancev, doma na Colu pa sestro in več sorodnikov.
Juš Feliks, iz Maribora, umrl vsled kapi v bolnici v Roohada-lah 18. avgusta v starosti 69 let. Pokojni je bil tri leta že v pokoju in sta si z ženo, gospo Barbaro ustvarila lep domek. Pogrebne maše in pogreba se je udeležilo veliko rojakov, sestre pala-tinke tam in domačinov.
Kuhar Stefan. Kraja rojstva nisem mogel ugotoviti. Umrl je 13. junija v bolnici v Bedfordu v starosti 50 let. Nekaj tednov preje je bil operiran na želodcu. Operacija žal ni uspela. Pogreba se je udeležilo mnogo rojakov in] slovenski g. župnik je opravil zanj sv. mašo in pogrebne obrede. Pokojni zapušča v Avstriji sestro in več daljnih sorodnikov.
Ribič Francka iz Dola cb Savi je umrla 30. avgusta v bolnici v Cambridgu v starosti 58 let. Rak na želodcu ji je uničil življenje. Pogreb je bil na Mali Šmaren v Bedfordu. Ogromno ljudi se je zbralo k njenemu pogrebu. V cerkvi sv. Križa je bila slovesna sv. maša zadušnica, katero je o-pravil nas slovenski župnik, dva bogoslovca iz Slovenije sta pa vodila mogočno slovensko ljudsko petje. Na grehu ji je govoril v s’ovo g. Rožman Franc. Pokojna Francka je bila zelo mar-
ljiva, tiha, blaga žena. V Bedfordu je imela zelo lep, velik, prijeten dom in vsi so jo zelo spoštovali. Tu je bivala od leta 1938 — eno leto pred izbruhom zadnje vojne in vsa leta grozote preživela v Londonu. Marsikaj bridkega je prestala tisti čas. Kmalu se je seznanila (1. 1944) s pok. g. dr. Kuharjem in z malo
skupino rojakov, kateri so živeli med vojnimi leti v velemestu. Ko so leta 1947/48 prišle sem večje skupine rojakov, se je takoj pridružila njim in slehernemu v prvotnih urah pomagala, kolikor je mogla. Ohranila je globoko živo vero in ljubezen do slovenskega naroda in njegove kulture. Doma v Sloveniji zapušča brata in več sorodnikov.
Vsem pokojnim rojakom želi-
mo večni mir in pokoj in nekoč'^anie kmetijstva Dolenjske. Dol-srečno poslednjo Veliko noč. §° ^ ie kil kmetijski referent
I okraja Novo mesto in poučeval Doma v Sloveniji, na Dolenj- na kmetijski šoli na Grmu. Te-skem, sta umrli dve znani osebi: čajnikom je vedno poudarjal: v Novem mestu je v marcu 1969 zemlja' sega do pekla in iz nje umrl češki rojak, kmetijski stro- moramo izvleči čim več, vse ono, kovnjak prof. Malasek /• rane, kar je g0g ustVaril v našo korist, zelo znana osebnost širom Do- Vedno je pripovedoval izrek na-

ienjske. Mož je dočakal visoko starost 84 let in bil ves čas zelo agilen v svojem poklicu. Zelo se je trudil in prizadeval za izbolj-
šega Vodnika: “Jablane, hruške in druge čepe, cepi v mladosti za stare zobe.” Zelo je ljubil sle-(Dalje na 3. strani)
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR FROM
DIMSHAR & SONS, INC.
22034 Lake Shore Blvd. Tel.: 731-4770
Boqata izbira slovenskih in hrvaških gramofonskih plošč:
Imamo tudi naj novejše, izvrstne izdelke Jugoton:
Deželica sonca in grozdja,
Kadar pa mini’ hišce grem,
Sinko ne sprašuj,
instrumentalni trio, Lojze Slak, izbor dolenjsk;1'. in štajerskih,
Beneški fantje,
slovenske primorske in beneške, zbrali Vodopivec, Zlatko Hable in Ludvik Orehar,
Štirje kovači,
moški trio, zbir štajerskih, Stane Jerko, Lakovšek. Šegovc.
Slovenske narodne, petje s spremljavo muzike. Boris Frank,
Po slovenski deželi, 10 narodnih, petje s harmoniko. Božične pesmi Slovenskega okteta in tudi rev- Nace Berana
Izvrstna izbira polk na zvočnih trakovih
T.V. APARATI MAGNAVOX IN STEREO
PHONOGRAPH — FOTOPARATI, PRIMOČKI IN MATERIJAL ZA FOTOGRAFIRANJE
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO
VSEM NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM
& A
&
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO VAM VSEM ŽELIJO
STAK lEZtS EDWARD KOLEDAR AL SADAR

Zavarujte svoje hiše, trgovske prostore, avtomobile. Pri nas Vam bomo najboljše postregli.
STAN F. MEZIC INSURANCE AGENCIJA
6629 St. Clair Ave.	EX 1-4855
|^/stw^l,qher.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem cenjenim odjemalcem in znancem
ZUL1CH
INSURANCE AGENCY
VSAKOVRSTNA ZAVAROVALNINA PROTI POŽARU IN NEZGODI FRANCES ZULICH, Agent
18115 Neff Road	IVanhoe 1 -4221
središča slovenske
vasi, kipi proti
nebu sredi zimske
pokrajine
EDMUND J. TIM
CLAN MESTNEGA SVETA - 23 WARD-COUNClLftlA^
6411 St. Clair Ave.	EX
VOŠCi VSEM PRIJATELJEM IN ZNANCEM POSEBNO VSEM MEŠČANOM V 23. VARDI, PRAV SELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VELIKO	’
ZADOVOLJNOSTI IN NOVIH USPEHOV V N
LETU. ,

NOVICE IN VOŠČILA Z OTOKA
(Nadaljevanje s 2. strani)
nje. Pravijo, da je vse demokracija. Po mojem bi bilo pravilno, take vrste ljudi, kateri vrše taka dejanja, vtakniti pod ključ, še
--j--j-y	------- X------J-->--
herno grudo, bil zelo šegav, vča- bolj pa one, ki organizirajo in fi-sih. pa tudi zelo buren. L. 1945 nancirajo slična dejanja. Mladi ga je nova oblast precej potiš- kraljevič je obiskal več krajev nila v kot, toda po 10 letih so Walesa in bil povsod navdušeno spoznali svojo zmoto in dali mo- sprejet, posebno še, ker dobro žu priznanje in prosto pot v po- obvlada stari častitljivi keltski-klicu.	waleški jezik. Prestolonaslednik
V St. Vidu pri Stični je v ma- je zelo preprost, prikupen, bister ju umrl blagi mož g. Pevec Ig- dečko in Bog daj njemu in vsem nacij, dolgoletni župan te velike narodom njegovega kraljestva občine, dopisnik ‘Slovenca’ in mir, vso srečo, varstvo, modrost ‘Jutra’ in sploh velik javni dela- in blagoslov, vec. Radi odločnega krščanskega Polet treh ameriških astronav-značaja je mož precej pretrpel tov na Luno in pristanek na in ob grobu je duhovnik prebral njej, sredi julija letos, je žel tu
tisočeri množici (katera se je u-deležila pogreba) poslovilno pismo, v katerem pravi, da iz srca odpušča vsem, kateri so mu grenili pot življenja. Tudi ta mož je
vsepovsod veliko priznanje. Seveda je bilo sem pa tja tudi malo zavisti, češ, zakaj mi nismo tega zmožni. Toda vsi resni, trezni strokovnjaki tu pa so govorili:
doživel lepo starost 85 let. Naj Vsa čast in priznanje tem hero-oba pokojnika uživata pri Bogu jem! Ravno danes, ko pišem te Večno srečo in veselje.	j vrstice, so ti trije zračni velikani
Drugače tu še kar gre. Dela in stopili na britanska tla in bili po-zaslužka je trenutno še kar do- vsod lepo sprejeti. Te dni poiz-volj. Davki in cene slehernim kiišajo slično pot strokovnjaki iz artiklom naraščajo. Je slična pe- Moskve in izgleda, da bodo u-sem po vseh predelih sveta. Ob-: spMi. Dejstva potrjujejo, da šele last si na vse načine prizadeva sedai človeštvo spoznava, kako omejiti vse to, a nima pravega mog°čno je božje stvarstvo in
wAXiV.JXl/X V	tv	tv V
uspeha. Narod zahteva to in ono	velik je Bog v svojem
izboljšanje, kar mu ( po vsem; s^vars^VU-
pravu pripada, grade se nove ce-j ^ človek kdaj bival na Lu ste, stanovanja, socialna pomoč	-i0 izkoriščal, je vprašanje
• i -i	i	+ i *7 v« #-*	v.	/-r 14-1 o
itd. in vlada mora od nekod vse črpati, da krije potrebe državljanov. Je pa tudi dejstvo to, da pri penijih štedi in skopari, sterling! se pa na široko razmetavajo za nepotrebne reči. Vrednost in stabilnost funta se je trenutno utrdila. Koliko časa bb
bodočnosti. Zna se pa zgoditi, da se bosta človeški napuh in egoizem še udarila med seboj za o-blast in posest Lune. Leta 1946 sem v neki italijanski reviji gledal nemški predvojni vojaški načrt, ko so nameravali zgraditi mali planet za bivanje do 10,000
uuuna. ivoijKO časa do v 1--------------------------j —	—
trajalo, bomo videli. Upajmo, da 1vn0^; vse^1 vrst vojske. Ta bi kro-bo to trajalo dolgo časa in tukaj- ^ okoli zemeljske oble in kjer šnja valuta naraščala v veljavi. ^ ae pojavili kakšni nemiri, u-Pristop Vel. Britanije k Skup- Pro^ nemški oblasti, bi ta nemu evropskemu trgu je bil vois^a daljne zračne višine z pred leti predmet vsakdanje tu- vso s^° v uničila ves upor. kajšnje debate. Takrat so trdili,1 uPaimo> da sedanjost tega ne da De Gaulle-ov oče iz Pariza bo skufaM posnemati, vse se pa vse to ovirajo. Sedaj, ko je mož lahko še zgodi. Luna koristi, v
IV 1	....	S'1! AVI-V	r	. .  
odšel, se pa tu čujejo glasovi, in pomisleki, ali bi šli ali ne v evropsko skupnost ter izgleda, da je do tega še daleč.
Dogodki v severni Irski zelo razburjajo tukajšnjo javnost. Tam se je nad 400 let vodilo po *>tari srednjeveški metodi, kaf za tukajšnjo demokratično upravo ni preveč častno. Irec domačin je delal, trpel, plačeval, a ni imel prave zaščite in svobode in zato ni čudno, da je s tako silo butnilo na dan in vojska mora delati red in mir. In to se ne nahaja na ‘divjem Balkanu’, kar Je bil včasih na dnevnem očitku v svetovni javnosti. Duhovnik Ivan Paisley s svojim neumnim
dobro vsemu svetu in stvarstvu.
V bodoče bo možno naglo priti iz U.S.A. v staro domovino. Vzemimo Toneta s hriba in Jureta. Do 8h zjutraj v vročem poletju bosta lahko spala, ob 9h po dobrem, obilnem zajtrku bosta sedla v raketo in ob 9.30 bosta lahko pristala na ravnini vrh Gorjancev pred cerkvijo sv. Miklavža in ker je tam sedaj ob nedeljah v poletni dobi večkrat sv. maša, bosta lahko tam opravila nedeljsko dolžnost, popoldne pa lahko obiskala stare znance širom Belokrajine, Dolenjske in se prepričala, kako kaj vinska trta obeta, seveda pa tudi pokusila žlahtno kapljico vinske trte belokranjskih in dolenjskih vi-
in neprevidnim ponašanjem ne	f lenJskih vi-
dela preveč časti samemu sebi,| °5ča; J® b0^a-S.t°nla Re-svoii nroWan+cti	c,,™;™ SerLan m Jamrovski Miha m tu-
svoji protestantski veri, svojim duhovnim sobratom in celokup-nemu krščanstvu. Tu se vse veroizpovedi resno prizedavajo za izboljšanje odnosa ip razumevanje med seboj, ta mož pa dela nepotrebne bolečine in prepire, kateri se bodo končali v sramo-to njemu samemu. Tu osebno Poznam dva zelo ugledna cerkvena kneza nadškofa —■ katoliškega in protestantskega. Oba živita s svojimi verniki rta enem ^n istem področju in skušata drug drugemu pomagati in odstraniti vsa nesoglasja in prepire ter nerazumevanja med verniki obeh veroizpovedi. Kadar pride kaj Posebno važnega, sedeta skupno ^ avto brez slehernega sprem-Jjevalca ter se peljeta v 50 km °ddaljen samoten kraj in sama Predita nepotrebne spore v ko-'ist obeh Cerkva in kadar se sestane škofijski konzorcij, se vse 0 z lahkoto reši.
Rrecej zanimanja je letos zbujalo tu kronanje 21-letnega Princa Karla, katero se je vršilo
torek, 1. julija, v gradu Caer-a\von-u v severnem Walesu. O-Sromno naroda je ta poletni dan r rak Seveda so bili vmes tudi azni nezadovoljneži, padale so . °mPe in uspeh: 1 vojak mrtev h 3 civilisti, vsi navadni prepre-
di jaz se bom rade volje pridru zil tej skupini in zapeli bomo ono:	i
Pojdmo gori na Gorjance, bomo jedli pečene jance.
Tam se sv. Miklavž časti, Krajnc Hrvata pogosti!
Regerčana in mene bi vleklo po sv. maši in gostiji tam na Trško goro, Grčevje, Tolsti vrh, Mihata pa proti Gadovi peči, Raki in Bučki. Vsakega pač vleče v kraje brezskrbne mladosti. Res lepi časi se nam obetajo, toda izgleda, da vse to ne bo še jutri in bo treba še precej časa počakati do tega. Danes pa stopam pred vas: Tone in Jure, Re-gerčan, Miha, Vrhenšk Tine, štajerski “Čehi” in drugi, z novim predlogom. In to je:
Neki moj sorojak z Dolenjske je šel lani domov na obisk. Vrhove njegove glave je slično kot mojo pobelil sneg. Ob slovesu v Londonu mi ves vesel reče: “Nič se ne boj. Ko pridem v Ljubija-1 no, bom tam pri Suttnerju ali pa v Novem mestu pri Rajcu kupil tako uro, katere kazalci bodo pomikali čas nazaj in ne naprej in tudi koledar bom tak kupil, da bo kazal leta nazaj in tako bo šlo do 20. leta. Takrat bom pa preokrenil kolesje zopet naprej
kel in mu stisnil roko. Cez štiri tedne, ko se je vrnil, sem ga seveda takoj vprašal, kako in kaj je s tisto uro, pa mi žalosten odgovori: “Povsod sem iskal tisto uro, v Ljubljani pri Suttnerju, v Novem mestu pri Rajcu in Bla-žonu, v Kranju pri Savniku, v Celju pri Stermecky-ju, še v Zagreb sem šel radi nje, pa povsod mi odgovore, da takih še nimajo in sploh še ne vedo, če bodo kdaj prišle na dan. S pratikami in koledarji je pa tudi ista pesem in se bo kar treba predati in navaditi načinu starosti.
Morda boste v deželi strica Sama bolj srečni v tem oziru in naredili tako uro ter natisnili take pratike in koledarje, da boste večno mladi. Bog daj srečo!
Precej rojakov je šlo letos od tu zopet domov na obisk k svojcem. Prav lepo so bili od strani oblasti in domačih sprejeti ter niso imeli nikjer nobenih ovir. Razmere doma so se zelo izboljšale v vsakem oziru. Letos je bil v Jugoslaviji izredno velik obisk tujcev-turistov. Radi tega se je tam zelo podražila hrana in mesta in večja naselja precej trpe radi tega. Vlada se radi tega zaveda napak preteklosti — zanemarjanja kmetijstva, a si ne more pomagati. Tujec res prinese denar, a tudi zahteva veliko. Cestno omrežje je v glavnih točkah lepo urejeno, na podeželju pa zelo zanemarjeno, ker državna blagajna noče za to zlasti v Sloveniji dosti prispevati. Na kmetih ni pomanjkanja prehrane, drugače pa tam kmet res zelo trpi in gara naprej. Letos je vsa letina zelo dobro obetala, a nazadnje srednje obrodila radi vremenskih neprilik: toča, suša, deževje itd. Neki Anglež se mi je po obisku Slovenije in Dalmacije tako izrazil: “Lepi so vaši kraji, dobri ljudje, le prometna oskrba je zelo slabo urejena. Vozil sem z avtom nad 2 uri nad 80 milj daljine, pa nikjer bencinske postaje, mehanične delavnice, garaž itd. Mož je povedal resnico. Tu je za vsakim vogalom avto-garaža, bencinska postaja in imajo vse polno dela. Slično je v Nemčiji, Italiji, Avstriji in bodo morali tudi v Jugoslaviji urediti in izboljšati vse to. Ako bi imeli dobro misleči Slovenci tam več besede pri odločanju, bi bilo vse to že zdavnaj urejeno, tako gre pa vse bolj počasi naprej. Polagoma se bo vse uredilo.
Prav lepo je bilo doma vsepovsod na novih mašah, katerih je letos Slovenija imela 44. V Ljubljani 13, v Mariboru 24 in v Kopru 7!
Letos je Maribor odnesel ‘fan-
Božično čudo
Tiho in molče, ob zvonjenju zvonov, stopa starec po snežni poti v sveti noči, polni vseh čudes.
V cerkvi
neka sila — božja milost — ga navdaja, da skesa se pregrešenj, da njegova duša v Luči se zasveti.
In tudi cerkev vsa se zablesti, iz skrivnostne teme tisoč lučic zabrli v spomin angelske noči.
Tudi njemu — starcu se je Dete približalo, ganilo srce mu in dalo mir, mir svete noči, da prerodil se je v tej božični noči.
Aleksej
mi je v spominu predstava: Igra o božjem kraljestvu, katera se je vršila v lepi poletni noči na Stadionu. Ali nismo vse to, kar se je dogajalo na predstavi: tuljenje, razsajanje, razbijanje pekla, uničevanja in sramotenje verskih resnic, mi sami na lastni koži občutili 2 leti pozneje. Le nekaj še nismo doživeli: zmago božje ljubezni, pravice in resnice in vstajo nove krščanske mladine. Ta že vstaja in se krepi po vsem svetu in bo stopila mirno na plan, kadar bo božja volja za! vse to.
Dne 1. septembra letos pred 30' leti se je začela druga svetovna, vojna, katera je zahtevala na milijone človeških žrtev. Živo so mi v spominu vsi tisti dogodki. Oba dnevnika, “Slovenec” in “Jutro”, sta prinesla na prvi strani z velikimi črkami poročilo: “Bližajo se usodni trenutki — mir ali vojna.” Ljudje so zaskrbljeno vse to brali in s strahom zrli v bodočnost. Bog je nas skoraj 2 leti varoval te kazni, i Morda smo premalo molili in de-
|lali za mir, da nas je potem tako co’, za kar gre zasluga Antonu hudo udaril. Živo so mi v spomi-Martinu Slomšeku in vroča, go- j nu dogodki v vojašnici 40. peš. reča molitev vernega ljudstva, polka v Ljubljani. Tisto leto je So pa bili slučaji, da so morali bila vinska in sadna letina izred-novomašniki po posvetitvi za en no bogata in ni čuda, da so Ijud-teden v vojsko na orožne vaje. | je pripravili doma veliko dobre-Se je veren narod doma. Kako ga, zdravega žganja. Zal ga niso je v tem oziru, nam prav lepo znali uživati in so res v žalost-pove Ameriška Domovina z dne nem stanju prihajali nekateri v 6. sept. 1969 v članku: To je naša; vojašnico. Vojaška oblast je radi nova Cerkev. — Hvala Bogu za tega odredila strogo preiskavo vse to in zato je naša sveta dolž- po kovčkih in odvzem vseh alko-nost, da molimo za Cerkev in holnih pijač. Tudi žganje je do-narod doma, saj doma se tudi bro včrvsih za človeka, toda popi-veliko moli za vse nas, kateri je naj se toliko, kakor je prav, smo zunaj. Pokojni škof Rožman da ni kvar ne umu ne telesu, je večkrat učil: “Molitev naj bo Isto je z vinčkom. Prav lepo pra-tista vez, katera naj nas vsak vi Slomšek: “Po pameti ga pij-dan znova in živo veže z domo- mo, da pamet ne izgubimo.”
vino in ljudmi tam.
Sedaj še par spominov! Letos
Lahko bi dodal k prošnjam tudi to molitev: Kuge, lakote, voj-
na prvi petek v juniju je minilo ske in razdejanj alkohola reši 30 let, ko je na Jesenicah vsled nas, o Gospod! kaPi — v juniju 1939 — umrl G. dr. Blatnik France prav le-veliki Slovenec g. Matej Toma- po opisuje velik moški tabor na Zin. Javnost je kar nekako pre- Zaplazu, kateri se je vršil zad-
zrla ta dogodek, čeprav se je mož zelo boril in delal dobro v korist slovenskega naroda in pomagal povsod, kjer je mogel. On je dal nam Slovencem velikega moža sedanje dobe, škofa Leniča Stanka. Iz revnega, a bistrega pastirčka na gmajni Cerklje ob Krki je postal velik, skrben dušni pastir Slovenije. Pokojni Tomazin je bil Leniču to kot Prašnikar Slomšeku in naj za vse to uživa pri Bogu večno plačilo.
Kopcem julija letos je minilo 30 let, ko se je v Ljubljani tik pred zoro druge svetovne vojne vršil veličasten m e d n a r o dni kongres Kristusa Kralja. Živo
njo nedeljo v juliju 1941 v času italijanske okupacije. Tudi jaz sem bil takrat tam navzoč. Res veličastna, molčeča manifestacija je bila to, saj se je na tiho Zbralo nad.300 mož in fantov iz cele Slovenije. Toplo poletno sonce nas je prijetno ogrevalo, ko smo stopali po hribčku skozi vinograde proti božjepotni cerkvi in jo do cela napolnili. Italijani so nas zvedavo opazovali, a storili ničesar žalega. G. Blatnik je imel sv. mašo in povedal med pridigo besede evangelija sedme nedelje po Binkoštih, kjer evangelist Matej pove Jezusove bese-
fDalie na 4. strani'
ANTON ZAK
ŽENO A. ZAK
Ob zatonu leta se najtopleje zahvaljujemo za vso naklonjenost izkazano našemu podjetju
ŽELIMO SREČNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER ZDRAVO JN ZADOVOLJNO NOVO LETOl

i "• ' v	i"
T'fK
' r ,

•• • •
-


. .__ . ■
V*
* ■
raiftsjiloMr,
rr
	 			
ui , ^ .-f. >... L i<..	.. a v, - - ^
ZAK-P0GREBNI ZAVOD- ZAKRAJŠEK
NAJMODERNEJE UREJEN V VSEH PODROBNOSTIH
-delavd—družinski očetje, nek do 40. leta in takrat pa zopet na-n e*ni deček pa je vsled bomb- zaj, do 20. leta in bova večno ko K S^OZI^e	nogo in ta- mlada. Bog te usliši in vso srečo,
bo ostal siromak vse življe- Pri nakupu, sem ves ganjen re-!
Postrežba z invalidnim vozom vedno na razpolago
ČETRTI ROD V POGREBNI SLUŽBI
6016 St. Clair Avenue	ENdicott 1-3113

VSEM DRAGIM ROJAKOM, POSEBNO NAŠIM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM ŽELIMO KAR NAJBOLJ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU!
ŠsTSSS
STARC FLORAL, INC.
6131 St. Clair Ave.
Cleveland, O. 44103; Tel.: podnevi 431-6474, ponoči EX 1-5078 (prejšnji prostori North American Bank)
☆
•	Vaše cvetlice dostavimo takoj po vsem področju mesta Cleveland.
•	Kot član svetovne organizacije floristov dostavimo cvetje po Vašem naročilu telefonično ali telegrafično po vseh mestih Združenih Ameriških Držav in vsem ostalem svetu.
•	Bogata izbira rož v lončkih.
•	Vsakovrstno narezano cvetje po želji.
•	Krasni, mali šopki, da si okrasite obleko za praznike.
Pozor! Sladko darilo je FLORA MIR. Pozor!
V naši cvetličarni lahko kupite to odlično čokolado in vse slaščice znamke FLORA MIR: mints, marshmallows, creams, crunches, crisps, chewies, nuts and nougats — in bars and boxes.
Najlepše voščilo: s cvetjem in FLORA MIR.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE in SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
LOUIS CIMPERMAN
GROCERIJA in MESNICA
1115 Norwood Rd. ENdicott 1 -0566
Ako hočete imeti okusne jestvine na mizi za praznike, se oglasite pri nas. Dobra postrežba in
zmerne cene.
Se iskreno zahvalimo za naklonjenost v preteklosti in se priporočamo za bodoče!
EUftOPA TRAVEL SERVICE
759 East 185 Street 486-3773 Cleveland 19, Ohio
VSEM NAŠIM KLIJENTOM IN PRIJATELJEM ŽELIMO VESELE IN ZADOVOLJNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER VSO SREČO V NOVEM LETU
Urejujemo potovanja v domovino in ostalo Evropo -Po vseh kontinentih in po Amerikah - Po zraku, po morjih in po suhem - Pošiljanje daril in urejevanje dokumentov - Potovanja svojcev iz domovine v Ameriko na obiske in za stalno naselitev - Postrežemo - govorimo in pišemo tudi v jeziku Vaše rojstne domovine -Pridemo tudi na dom.
JEROME A. BRENTAR, lastnik
SLOVENSKO GRADBENO IN MIZARSKO PODJETJE
RUDY KRISTAVNIK C0.
5908 Bonna Ave.
Cleveland, Ohio 44103
431-1108
ŽELI VSEM ROJAKOM, POSEBNO CENJENIM NAROČNIKOM IN ODJEMALCEM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE
IN
SREČNO NOVO LETO !
MERRY CHRISTMAS AND A HAPPY NEW YEAR
TO ALL OUR CUSTOMERS AND FRIENDS!
WIEHN'S BAKERY
BEST BAKED FOOD FROM OUR OVEN TO YOUR TABLE
704 E. 185 St. — Tel.: KE 1-0650 Cleveland, O.
Famous for our Potica
ANN'S DELICATESSEN & BEVERAGE
1395 East 55 Street
Lastnika FRANK in ANNA SMREKAR želita odjemalcem in prijateljem VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU.



DA BI BLAGODEJEN MIR IN SREČA VLADALA V VAŠIH DOMOVIH IN VAŠIH SRCIH MED BOŽIČNIMI PRAZNIKI IN V LETU 1969,
da bi potovali vedno prijetno in udobno, da bi radostni uživali naravne krasote Slovenije, morja in neba ter vseh krajev, ki jih boste obiskovali
VAM IZ VSEGA SRCA ŽELITA lastnika najstarejše slovenske potniške pisarne
HOLLANDER WORLD
TRAVEL INC.
589 East 185 Street - tel.: 531 >1082 in 6419 St. Clair Avenue - tel.: 431-4148
MR. Ilf MRS. AUGUST HOLLANDER
May the happiness of Christmas And the spirit it conveys Be with you And your loved ones Through a year of happy days.
FERFOLIA FUNERAL HOME
1 m
9116 Union Ave at E. 93rd St.
MI 1-7420
LOUIS L. FERFOLIA - DONALD L. FERFOLIA
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
Koliko bogastva in blagostanja pomeni gornjih šest besed!
Hvala za vašo naklonjenost!
MARIE RICARD BEAUTY SALON
17216 Grove wood Avenue
IV 1-0645
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
MRS. ROZI JAKLIČ, lastnica
TRIANGLE DRY CLEANING
1136 East 71st St.	HEnderson 2-1350
ČISTIMO - LIKAMO - POPRAVLJAMO tako da je Vaša obleka kakor nova — Se priporočamo
MIRKO ANTLOGA
lastnik
M. A. TRAVEL SERVICE
6516 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103 • HE 1-3500
VOŠČI VSEM KLIJENTOM, PRIJATELJEM IN ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO vošči vsem svojim naročnikom, prijateljem in vsem dragim rojakom
RUDY DRMOTA
LASTNIK POPRAVLJALNICE ČEVLJEV 6506 ST. CLAIR AVENUE
Iskrena hvala za dosedanjo naklonjenost, se priporočam za bodoče.
NOVICE IN VOŠČILA Z OTOKA
(Nadaljevanje s 3. strani)
de: “Varujte se krivih, lažnjivih prerokov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih, znotraj pa so grabežljivi volkovi.”
Kako živo so zadele te evangeljske besede med vse nas, saj ravno tisti čas je še med mirno Dolenjsko začel prihajati val sovraštva do vere vsega, kar je z Bogom, val sovraštva in mržnje do vsega poštenega in dobrega. Začele so se širiti neresnične vesti in tako vznemirjale ljudi, kateri so bili že siti vsega in res s strahom zrli v bodočnost. Vse one grdobije Nemcev po Štajer-iSkem in Gorenjskem so omalovaževali in tolažili, saj čez dva meseca bodo Rusi p r e m a g ali Nemčijo in Italijo in bo zopet mir. Pa je vsakdo vedel, da je to laž. Pri tisti maši se je res iskreno pobožno molilo in pelo v čast Bogu in prošnjo Njemu in Materi božji, naj Bog obvaruje vsega hudega našo domovino in svetu vrne zaželjeni potrebni mir.
Po sv. maši je bilo zborovanje, katerega je vodil dr. Žitko iz Ljubljane, predsednik Fantovske zveze. Takrat je bil formalni razpust te organizacije. Govorili so še drugi: g. Stanko Grims, sedaj izseljeniški duhovnik v Franciji, g. Lavrih Ivan, takrat kaplan v Dobrepoljah, sedaj v ZDA župnik na neki fari tam, in mož v šaljivi prozi, povedal nam vsem par bridkih, a poštenih resnic v pristnem dolenjskem, šentviškem narečju in žel globoko priznanje. Govoril je tudi takratni bogoslovec g. Mausar Jože, sedaj isto župnik v ZDA. Takrat je bilo tam tudi več drugih — danes učenih mož, naš dr. Jože Jančar, g. Guštin Jože, Martin Turk, danes oba duhovnika, prvi v Argentini, drugi v Kanadi itd. Urar in javni delavec g. Jonke Jože, danes v Argentini, je bil tudi zelo živahen tam. Ves hrib: seri'^ikopal v poletnem toplem soncu in dal prav veselo razpoloženje. Z žalostjo smo zrli v okoliške hribe, kateri so bili pod nemško zasedbo in kjer je bila sleherna slovenska beseda in pesem prepovedana. Davno je že odzvonilo poldne, ko smo se še enkrat zbrali v cerkvi in tam še enkrat vroče prosili Marijo za varstvo in pomoč. Pri Urbančkovih na Čatežu smo utešili žejo in lačne želodce ter premlevali žalostne dogodke takratnih časov in dobri, blagi — danes že pokojni Urbančkov oče so rekli: “Ljudje božji, hudo bo še in Bog se nas usmili.” Mož je imel prav.
G. Vincenc Povirk prav lepo opisuje upokojenega župnika Leona Kristanca v Stocktonu, Kalifornija. Gospod je bil samo pol leta, od septembra 1932 do začetka aprila 1933 kaplan v moji rostni fari Št. Peter pri Novem mestu in ljudje ga imajo še vedno v spominu. Takrat je bil v naj lepši dobi, krasen govornik zelo aktiven na vseh področjih in skušal pomagati bednim v tisti težki ekonomski krizi takratne dobe.
Juretova Bara s hriba in Re-
SVETA NOC
Zopet sveta noč se zgrinja čez ravan;
tista noč, ki je rodila sveti dan.
Polna svetega veselja in miru,
prav je začula pesem:
“Čast Bogu!”
Vsa nebesa so zajela:
‘Mir ljudem!”
Ko ljubezen je objela Betlehem.
Gledala je brez bojazni raj odprt.
Zdaj Nebo je izpolnilo svoj načrt.
Širna zemlja je sprejela blaigovest;
križ Ljubezen je objela in bolest.
Detece nocoj obhaja rojstni god;
za vezilo spet preganja ga Herod.
Mi pa polni svete volje gremo v hlev
k Detetu, ki ga pozdravlja rajski spev.
Limbarski
gerčan sta parkrat prav pošteno povedala. Ko je Nick ogledoval lepo obdelan Juretov vrt in vinograd, vse lepo urejeno okrog, pri nekaterih sosedih, pa čeprav so mladi moški pri hiši, pa vse zapuščeno in zanemarjeno. Pa se oglasi Bara in pravi: “Kako bodo imeli takile v redu, ko se ne znajo umiti, čeprav je vode in mila dovolj pri hiši, ne znajo se obriti, ne počesati las, ne poznajo brivca, da jim striže lase, zmečkane srajce, hlače, blatne čevlje, čeprav imajo časa dovolj in hodijo okrog kakor neki strahovi. Vse jim je mar, samo resno delo ne! Vsa čast Bari! Povedala je sveto resnico, katera velja danes vsemu Zapadu. Danes, ko je kar dosti blagoštanja, ko je za dostojno opravo in snago vsega do-
ponove isto, takrat je bila mera potrpljenja polna. Policija jih je naložila na avto, peljala v hotel, tam so morali plačati vse stroške, pospraviti vse svoje stvari, pa na letališče in takoj nazaj v London. Ko so prišli, so pa kričali: “Franco je diktator, fašist itd.” Pa je tam vedno polno vseh narodnosti in kdor se dostojno, pošteno obnaša, - ga nihče ne vpraša, kako in kaj. V tem oziru čast Francu. Tu pravijo, da je demokracija. Prav! Nihče pa ne reče, da demokracija, katera dopušča slična dejanja, uvaja sebi in drugim najhujši teror in uničenje. Pravi Regerčan, da v Rusiji ni tako. Neki moj daljni sorodnik, kateri živi dalj časa v Zapadni Nemčiji, je bil letos tu nekaj dni in mi slično pripove-val o razmerah Zapadne Nemčije. V Vzhodni Nemčiji ni tega. Tam je vse zelo strogo. Mladi svet mora delati in nima časa za razne neumnosti. Demokracija je neobhodno potrebna in nujna za obstoj človeštva, toda če se spremeni v anarhijo, je naj večje gorje. Isto je z mladino. Ona je zdrava, dobromisleča, toda ako gre v svoji lagodnosti, udobnosti in brezdelju predaleč, tedaj pa gorje sami sebi in drugim. Hvala Bogu, je tudi na Zapadu mnogo zdrave, poštene, trezne, marljive, Bogu zveste mladine in ta bo v doglednem času ozdravila nevarne bolezni sedanje dobe in spravila človeštvo na pravi tir.
Vesel, srečen, blagoslovljen Božič
in veselo, srečno novo leto 1970
želi prav iz srca vsem
Peter Selak
Zakon o marijuani je postal nesmiseln?
Sociologa z univerze v Illinoisu sta na 64. letnem zboru združenja sociologov ZDA v San Franciscu izjavila, da toliko lju-
di nekaznovano uživa marijua-vol j, pa hodi j o okrog kakor stra- no’ da 50 zakonski predpisi, ki
hovi. Nič preveč častno za današnjo dobo. Regerčan pa pove drugo pošteno resnico. Tudi o-blasti se premalo brigajo za vse to. Stavi za zgled visokega mestnega upravitelja Chicaga in o-kolice, ki je strogo določil, kako naj se oblači mladina obojega spola v uradih tam. Čast temu
jemanje teh mamil prepovedu jejo, postali neučinkoviti.
To svoje stališče sta oba znanstvenika utemeljila s statističnimi podatki iz Kalifornije, v katerih je omenjeno število ujetih in kaznovanih uživalcev mari-juane v zadnjih šestih letih.
Po podatkih te statistike se je
resnemu, dcbromlstečemu možu, | števil° 1judi- ki 50 ^ zalotili Pri Nek moj sorojak tu je bil letosj^ži^nju ,.ali. na'kupV mamil’ v na počitnicah v Španiji. Ko se
je vrnil, sem ga vprašal, kako ije bilo tam. Odlično, mi odgovo-, ri. Zelo prijazni so povsod, po-' steni in dobri. Svobodno vse po-ivsod. Angleži imajo tam ob mor-|ju svoje lokale, Američani svoje in kar ne opaziš, da si v Španiji. Po ulicah in lokalih moraš pa biti dostojno oblečen. Potem je nadaljeval: “V hotelu, kjer sem stanoval, je bila grupa šest Britancev obojega spola, kopali so se v plavalnem bazenu in hotelu kar v Adamovi obleki na u-lico. Policija jih je na lep način opozorila in vrnila nazaj. Čez 2 uri, ko se napili vinčka, so zopet krenili na isto pot. Drugi dan
Kalifornjii astronomsko povečalo, hkrati pa se je zmanjšal odstotek tistih, ki so jih za te prestopke kaznovali in tudi kazni so precej nižje kot svojčas.
Predvsem se je povečalo število marijuane med pripadniki srednjih in višjih slojev. Po mnenju obeh znanstvenikov bo “edini rezultat še nadaljnega strogega izvajanja zakon skih predpisov samo še vnaprejšnje izigravanje zakona”.
Oba znanstvenika sta poudarila, da pri tem ne nameravata načenjati vprašanja, ali je marijuana škodljiva ali ne, ampak da skušata s podatki samo dokazati, kako je zakonodaja o marijuani postala nesmiselna.
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VOŠČIJO VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM LASTNIKI IN USLUŽBENCI
RUDY'S
QUALITY MEATS
DVE MESNICI
6706 St. Clair Avenue	881-0871
31728 Vine Street, Willowick 943-5490
OPERATED AND MANAGED BY THE SONS OF RUDOLPH AND AGNES BUKOVEC
BEST WISHES FOR THE HOLIDAY SEASON FROM THE MANAGEMENT & EMPLOYEES
^	BEST WISHES
FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR!

VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
ŽELE FUNERAL HOMES, INC.
OFFICE: 452 East 152nd St., Telephone 481-3118 Cleveland, Ohio 44110
Dva razširjena in prenovljena pogrebna zavoda:
452 East 152nd Street — 481-3118 in 6502 St. Clair Avenue - 361-0583
Cadillac bolniški voz z oksigensko napravo
DOSTI PROSTORA ZA PARKANJE
S
Kličete nas lahko vsak čas.
Naš bolniški voz z vso pripravo za prvo pomoč in drugi naši avtomobili za hiter prevoz so Vam vedno na razpolago.
You may call us at any time.
OUR INVALID CAR ALWAYS AT YOUR SERVICE.
i------
Vesele božične praznike in srečno novo leto vam želijo
Best wishes for a Merry Christmas and a most happy New Year
CARL G. OPASKAR, M.D.
ZDRAVNIK
DR. VINCENT OPASKAR
ZOBOZDRAVNIK
6402 St. Clair Avenue	431-4114
FRANK V. OPASKAR
ODVETNIK
Hippodrome Bldg.
Office: 771-4304	Res.: 932-9803
SLOVENIAN COUNTRY HOUSE
1401 East 55th St.
Tel.: 361-8974
Vošči vsem gostom, prijateljem in znancem vesele božične praznike in vso srečo v novem letu. Zahvaljuje se vsem za dosedanjo naklonjenost in se priporoča za bodoče.
Ob petkih, sobotah in nedeljah igra izvrstna godba poskočne polke in živahno mehke valčke.
FRANK in HERBERT STERLE, lastnika
KB
it

Andrej Glušič:
Božični večer v Dachauu
krepila misel na skorajšnji konec trpljenja — svobodo. Še več, gonila nas je prava strast, da doživimo zlom Hitlerjevega ‘ cesarstva”, saj je bil tako blizUj.
MORDA so zvezde svetile v temno noč. Prav gotovo je debela snežena odeja pokrivala Neznane mi okolne griče in tujo plan. V mestu, ki ga nisem , še videl, so ljudje najbrž hiteli čutili smo ga in naravnost videli v cerkve in otroci so se gnetli kako strah pred bližajočim se okoli božičnih drevesc. •.	polomom že polni mozeg in
V samici je vladala tema; če-' mehča kosti nadutih nacističnih mu naj bi pač nocoj prižigali hord •..
luči zavrženi svojati, ki ni hotela 1 Neke noči sredi novembra i razumeti novega časa in še 1944, so me prignali iz Frizije in tnanj — služiti ‘‘Novi Evropi”, me pahnili v samico dahavrkega Tu pa tam je odjeknil strel, od j bunkerja. Sledeče jutro me je časa do časa je zalajal pes in obiskal poveljnik bunkerja preko debelega zidu ter s plo- j Obersturmfuehrer Stiller, bivši črvino zastrtega okna so iz mra- odvetnik iz Gradca in mi prav vljišču podobnega taborišč i pri-1 prijazno naznanil, da me ne mis-
hajali nerazločni glasovi. Vzdolž Hodnika jetnišnice, ki so ji rekli “bunker”, je odmevala rjovenju podobna kvantaška pesem “Meine Dime ist aus Wuppertal ...”; drla se je elita “Herren-Volka” — pijani SS-ovci... Nič kaj svečan uvod v božično praznovanje. Toda v tistih časih smo sr bili privadili vsemu in mar-sikatereri izmed nas bi cisto mirno ugotovil: kraju primerno slavje. Živeli smo v nekakšnem deliričnem stanju in tako nismo Povsem razumeli, kaj se dogaja I okoli nas. Kakor nas je dušilo I ledeno vzdušje vedno prisotne smrti, tako nas je še močnejše
lij o takoj obesiti, pač pa pridem na vrsto morda že jutri. Tako sem čakal in pričakal zadnji november, moj god in rojstni dan. Takrat sem sklenil, da naredim jaslice in če dočakam sveti večer, jih postavim v kot celice — pa naj se zgodi kar hoče!
Pri odhodu iz taborišča pri Aurichu (Friesland), kamor so me iz Dachau v oktobru pomotoma poslali, sem dobil tri maje^ zavoje, ki mi jih je medtem po* slala sestrična. Tako sem imel ovojni papir, nekoliko stanioLa, v katerem je bil zavit sir, in' vrečico iz tankega zelenega pa-
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO VSEM NAŠIM ODJEMALCEM, STARIM IN NOVIM, SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM.
Prisrčno se zahvaljujejmo vsem, ki so se v 35 letih našega poslovanja posluževali naše trgovine pri nakupih pohištva in hišnih potrebščin. Prav posebna zahvala pa predvsem tistim dobrim prijateljem, ki so ostali ali postali naši zvesti odjemalci po strašnem požaru pred štirimi leti, ki nam je uničil trud in delo življenja dolgih let.
Naj Vam Božje Dete blagoslovi božične praznike in nakloni sreče in zdravja v novem letu!
oblak mmim
6612 St. Clair Avenue Telephone: 431-2288
II-
;
I
i
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
JULIA MAROLT
SLOVENSKA
GOSTILNA
1128 E. 71st St.
1129 E. 68th St. Telefon: EN 1-7500^
Pristni legalni likerji, dobra vina, pivo in prigrizek
Ljubitelja planin sta se ustavila in se ozirata v zasnežene vrhove slovenskih gora.
Se toplo priporočamo
	
11	VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
H ŽELI SVOJIM NAROČNIKOM IN PRIJATELJEM
I	TONY KRISTAVNIK
g
lastnik podjetja za slikanje in pleskanje g	sob, hiš in poslopij zunaj in znotraj
PAINTING AND DECORATING
VS 37120 Skyline Drive Willoughby Hills, Ohio 44094 lr	Telephone: 946-8430
pirja z bonboni. Ali kako naj naredim jaslice? - Nisem imel nikakršnega rezila in ne svinčnika. V zidu sem našel žebelj, ki sem ga nato ob kamnu nabrusil, vendar s tako nabrušenim žebljem je bilo težko količkaj primerno rezati papir. Prišel sem do zaključka, da z mojimi jaslicami ne bo nič, če si nekako ne nabavim boljšega orodja. Brivec, ki me je enkrat na teden prihajal brit, je bil kmečki fant iz okolice Ljubljane, ki so ga partizani mobilizirali, a Nemci kmalu nato ujeli. Bil je zanesljiv, zato sem mu zaupal kaj rabim. Že drugi dan mi je prinesel ostanek svinčnika in kli-nico za britje. Tako so moje jaslice hitreje napredovale. Narisal sem hlevček, Manjo z ^
Jezuščkom, sv- Jožefa, sv. Tri (j0 polnoči lahko sprehajali in Kralje, pastirčka, kravo, oslička ir. ovčice. Nato sem vse izrezal, posrebril, kar se je imelo svetiti, zlasti veliko zvezdo repatico, ki bi sijala nad hlevcem. Za
lico. Z njim je bil Paul, kuhinjski kapo, sredi hodnika pa je stal namestnik komandanta Arond. Ker je tudi Paul preveč zvedavo gledal v celico je Arond odprl vrata in stopil do jaslic. Nasmejal se je in dejal, da sem jih dobro napravil. Arond ie bil po rodu Francoz iz Lorene, dober človek in je videl le ono, kar je videti moral. Stiller je bil odšel na dopust in tako je vsaka nevarnost minila.
Večerja je bila praznična — nekaj ocvirkov kravjega vimena je plavalo v koruznem zdrobu. Pa kaj večerja, Stanko mi je šepnil, da bo okno v vratih nocoj odprto do polnoči in luč
da zavezniki vkorakajo v Jugoslavijo, zaustavijo državljansko vojno in najdejo vsaj kakšno kompromisno rešitev.
Prav ko so te misli rojile v| glavi, se je okence zopet odprlo; bil je Stanko, z njim pa škof Clermond - Ferrandski msgr. Piquette, ki me je vprašal, če bi za Božič želel prejeti sv. obha-1 jilo. Pojasnil mi je, da naj obudim kesanje in ko bodo zjutraj delili zajtrk, se bo postavil med vrata nasprotne celice in mi dal odvezo. Stanko pa mi že nocoj prinese v škatlici od vžigalic v papir zavito sv. hostijo, ki naj jo zjutraj po odvezi zaužijem-(Takrat je veljala za koncentra-
naj
SEASON’S GREETINGS!
VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO!
mim ELECIR3NK5 INC.
SERVICE SPECIALISTS 1151 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio
391-8787
Popravljamo televizorje, stereo aparate, tape recorderje, gramofone, radijske aparate in sploh vse, kar spada v elektroniko.
Ker tetos ne bom pošilja' božičnih kartic želim na tem. mestu
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem ter jih naj prisrčne j še pozdravljam!
i-
11210 Greenwich Avenue
JOSEPH STREKAl
Cleveland, Ohio 44105

pred jaslice sem izrezal papirnat prtiček. Mah pa mi je nadomestil narezan zelen papir. Brivec mi je nabavil tudi svečko, da bi razsvetljevala hlevček Na veliko srečo je ravno pred sam Božič prišel od doma prvi večji paket, tako sem imel tudi papirnato škatlo, na katero bom lahko postavil jaslice. Čeprav sem moral oprezno delati, da me ne zalotijo, sem jaslice pravočasno dovršil in jih spravil v škatlo pod prepečenec.
Surovo petje vojakov me je vznemirjalo, zlasti še ker druge dni niso popevali. Tudi večerjo so nam običajno delili bolj zgodaj in prižgali luč. Ravno na sveti večer pa le ni hotel zaškripati voziček s kotlom. Ko sem nemiren koračil po celici, so vojaki utihnili in z d.ugega hodnika so zadoneli psalmi. Peli jih protestantski duhovniki izmed katerih se še spomnim dr. Martina Niemoellerja. Luč zasvetila in tam doli nekje pri kuhinji je zacvilil voziček-Vedel sem, da' bodo rabili naj-.
| manj pet minut, da pridejo do 1 mojih vrat, zato sem hitro odprl ,r škatlo in razpostavil ^ jaslice.
, Nato sem nestrpno poslušal kako — ^ se je “procesija” bližala in premišljeval, kateri SS-ovec • bo nadzoroval delitev. večerje. Končno se je le-odprlo okence, na vratih in Stanko je pomolil' glavo v celico ter vzel skode-
4.*
tudi smeli govoriti z nami, ki smo uradno bili smatrani za bandite. In res, komaj je voziček odklopotal naprej, sta že prišla prijatelja Novak in Mita, ki sta tydi bila med “svobodnjaki”. O jaslicah se je hitro zvedelo po vsem bunkerju in vsi prominentni, pa tudi mnogi SS-ovci so jih prišli pogledat. Pastor Niemoeller mi je celo prinesel steklenico črnega vina, ki ga je dobival za službo božjo, mlad SS-ovec pa vrč za vodo napolnjen s pivom. Stanko je v kuhinji “organiziral” svinjsko pečenko s praženim krompirjem in zelnato solato, kar so imeli vojaki in prominentni za večerjo, in mi vse skupaj prinesel, veselo ukazujoč, naj zlijem koruzno čorbo v stranišče- Novak mu je svetoval, naj zapre lino v mojih vratih, da bom lahko v miru povečerjal. Kasneje pa se zopet vrnejo in se kaj pogovorimo. Tako se je tudi zgodilo. Večerja je bila za dahavski bunker naravnost kraljevska in vino se mi je zdelo tako dobro, da nikjer nisem več našel takega. Hvaležen sem bil prijateljem, ampak mislil sem le na to, kaj vse mi bosta Novak in Mita povedala. Stanko me je sicer obveščal, toda on ni tako poznal položaja, kakor sta vse dobro vedela Novak in Mita, prvi diplomat, drugi pa novinar. O stanju v Jugoslaviji sem t.u pa tam kaj našel v “Voelkischer Beoba-chterju”, kar pač ni bila zgolj Goebbelsova propaganda, kakor sem takrat mislil. In kdo ni .v tistih časih živel v prepričanju,
LOUIS, IVANKA IN VIKTOR OBLAK
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELIMO. VSEM, ČLANOM IN ČLANICAM
KLUBA SLOVENSKIH UPOKOJENCEV : ; V EUCLID, OHIO
Krist Stokel, preds.	John.Zaman, tajnik
John Gerl, pbflpreds. Andrew Bozich, blagajnik Josephine .Skater,	> Leo Poljšak, zqpis.
II podpreds.*	■
,,	., j ^ \ uJ
Nadzorni odbor	. ,e<
Molly Legat, Mary Kobal in John Troha
V '4*“
Poročevalci: Frank Česen, Leo Poljšak in Louis Kaferle
Vsem cenjenim gospem in gospodičnam, ki obiskujejo
[ANN'S BEAUTY SALON
se lastnica ANICA BREMEC s svojo družino
^iskreno zahvaljuje za dosedanjo ^naklonjenost in se p r i p o r o č a ! tudi v bodoče ter jim želi
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO!
15602 HOLMES AVE.
TEL.: 451 -0259
bo gorela ter prominentni pri- j cijska taborišča posebna dispen-porniki, živeči v celicah na na-1 za sv- Očeta. Če bi SS-ovci za-sprotni strani hodnika, se bodo j lotili duhovnika, da je pripor-
1 niku podelil sv. zakramente, bi ga takoj poslali v krematorij.) Škofova pozornost in zaupanje sta me globoko ganila in bil sem presrečen, da sem napravil jaslice.
Novak in Mita sta se po škofovem odhodu vrnila in mi hitela pripovedovati, da so Nemci na izdihu, bencina ni več, da je pol Jugoslavije osvobojene, da so Rusi v Srbiji in Tito v Beogradu, ali da zavezniki hite od zapada in bo.do zasedli ostalo polovico Jugoslavije, zasedli pa so že nekatere dalmatinske otoke...
Po hodniku je prišel stražar in objavil polnoč. Svobodnjaki so morali v svoje celice. Novak mi je še zaklical:
“Hristos se rodi! Do godine u slobodi...”
Stanko je najprej zaprl vrata na celicah prominentnih nato pa okenca v vratih nevarnih političnih zločincev. Ko je zapiral okence v mojih vratih, mi je skrrivaj potisnil v roko škatlico od vžigalic ...
Položil sem škatlico z Božjim Detetom v podobi sv. hostije v jaslice. Dolgo sem klečal pred jaslicami, zatopljen v molitev in premišljevanje. Ko sem vstal, sem bil popolnoma miren. Srce mi je bilo napolnjeno z vero in neka posebna moč me je navdajala, saj sem imel pri sebi resnično Božj,e Dete v jaslicah in brez vsakih dvomov upal, da zavezniki že hite od zapada osvobajat domovino .. .
Dahavske jaslice sem srečno prinesel iz taborišča, da jih vsa-(Dalje na B. strani)
----------«
i!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
MARTIN ANTONČIČ
Poslušajte njegov slovenski program vsako nedeljo ob 10:00 na radio postaji WXEN 106,6 FM
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO
NOVO LETO ŽELI VSEM
KNIFIC INSURANCE
ŠTAJERSKI KLUB, (LEVEIAHD, 0KI0
ŽELI VSEM ČLANOM, PRIJATELJEM IN VSEM SLOVENSKIM ROJAKOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
mrnmrnitmmmmm *
Božič prvih lemontskih farmaric
KANSAS CITY, Kans. — Ker Ijal to delo. so naše sestre bolehale in umi- “Kaj boš ti napravila, ko
rale za jetiko, je tedanja s. pro-vincijalka Sebastijana Neuwirth — Čikažani se je še vedno spominjajo — kupila farmo s 86 a-kri zemlje blizu Lemonta. Kakor hitro se je farmar izselil, so hišo zasedle sestre. Samo tri smo bile tam nastanjene prvo leto: S. Salvatora je bila gospodinja in podpirala vse štiri ogle hiše. S. Dekolata ji je pomalem pomagala, ker si ji še morala krpati pljuča. Moja malenkost ni prišla v poštev, ker sem šele vzela slovo od sanatorija za jetične. Dali sta mi pa važno nalogo — odgovarjati na klice telefona.
lopato komaj držiš,” me je navadno spodil v hišo na peč.
“Vesel Božič, sestra!” pozdravi Mr. Martin Kremesec iz Chicaga. Kako presenečenje!
Tako sem bila zatopljena v svoje delo, da nisem ne videla ne slišala avtomobila, ki se je bil ustavil pri vrtni ograji.
Spremila sem gosta v hišo. Komaj je nesel težko škatljo po strmem pločniku.
Vse tri smo ga obkolile, da vidimo, kaj nam je prinesel Santa. Iz škatlje je izložil na mizo: šunko, goveje meso, kranjske klobase, potico in steklenico najbolj-
Kadar sta kam odšli, sem pa s šega vina. Tudi raznih keksov je psom varovala hišo. Na kužeta| dodal. Imel je trgovino v Chica-se nista mogli zanesti. Vsakemu gu. Njegova hči je naša s. Kon
tujcu je zaupljivo položil gobec na koleno. Imele smo tudi kravo, da je bilo dovolj mleka doma. Tudi kozo in kozla nam je s. provincijalka kupila, da bi “jetični” pili kozje mleko. K sreči ga ni bilo nikoli niti kapljice na mizi. Zakaj so nam še ovco in koštruna poslali, nismo mogle razumeti, ker ni bilo nikoli ovčjega mleka. Koštrun je bil boljši varuh kot pes, saj se je še v Fa-thra Hugona hrbet zagnal, da je učeni pater komaj obdržal ravnotežje. Vse to, kar vam pripovedujem, je samo uvod moje božične zgodbice, pa je potreben.
Dan pred Božičem je že zjutraj bil zavit v mrak. Sonca ni bilo na izpregled: zastirali so ga oblaki, iz katerih so se neprestano vsipavali kosmiči snega. Toliko ga je nametalo do štirih popoldne, da so se veje drevja pred hišo kar šibile pod njim. Grmovje ob pločniku je klonilo k tlom pod snežno odejo. Veverice, ki so navadno kradle koruzo iz koruznika in se gostile z njo na vejah, so bile izginile v svoja dupla, še angleških krokarjev, ki so neznansko vsiljivi in predrzni, da si upajo skoro do praga hiše in planejo kar med kokoši, da jih oropajo nekaj zrnc, ni bilo blizu. Cesta pod hribčkom je samevala, le kak či-kaški tovornjak je motil njene sanje. Nič ni skrunilo tišine Sv. večera, ki se je počasi spuščal na zemljo. Vsa narava je bila zavita v skrivnosten mrak, kot bi pričakovala nečesa lepega. Taki so bili Sv. večeri narave v domovini, smo se “farmari-ce” z ljubeznijo spominjale, kadar nam je pogled ušel skozi okno. In vesele smo bile, da bo naš Sveti večer prav tako lep, tako domač, kot smo ga uživale pred leti pod rodno streho . . .
Vsa hiša je bila polna vonja kruha, ki ga je spekla s. Salvatora. Tudi to je obudilo spomine na dom . .. duh kruha, ki ga je spekla mati ... Da bi ji ne bilo
zolata. Zato je pa tako poskrbel, da bi “uboge lemontske farma-rice” imele lep Božič. Rade bi bile kaj poklepetale z njim, pa se mu je silno mudilo.
“Ne morem, drage sestre. Saj vidite, da kar naprej mete. Komaj sem privozil do vas. Plugov za oranje snega še ni na cesti.
Vesele praznike!” in je že iskal kljuko na vratih. Toliko, da smo se še vsaj mogle zahvaliti. Iz- rei° ljubiti...
V	resnih in šaljivih pogovorih je dogorevala sveča. Prižgale smo drugo, daljšo in odšle v govorilnico k staremu, nadušljive-mu harmoniju. S. Dekolata je morala pritiskati na pedale z vso močjo, da je “pripumpala” iz njega božične melodije. Jaz sem preobračala liste not, s. Salvatora je držala svečo. Ce je harmoniju zmanjkalo sape, se ni dosti poznalo, saj smo s svojimi “angleškimi” glasovi zamašile luknje. Cd časa do časa je katero prijel smeh, če kak glas ni zvenel preveč nebeško, premalo u-brano .. . Prav nič nismo pogrešile elektrike. Srce lahko poje brez nje...
V	kapeli je bilo rajsko lepo. Sij večne luči je trepetal na vratih tabernaklja. Lučka pri jaslicah je obsevala smehljajoči o-brazek Jezužčka. Zdaj pa zdaj ga je katera od naše trojice obiskala, da ni sameval. Marije in sv. Jožefa, niti ovčk in pastirjev nismo imele. Smo jih pa me nadomestile. Prav gotovo so mu bila živa srca naše trojice lepše nadomestilo še za tako umetniško izdelane kipce, “ki imajo oči, pa ne vidijo, in ušesa, ki ne slišijo,” in ti vrsti psalma bi jaz dodala: ki imajo srca, pa ne mo-
ginil je v mraku . . Moja gaz je tudi bila kmalu končana. Če verjamete al’ pa ne, nehalo je snežiti!
Naša večerja ni dolgo trajala — takrat smo se še morali postiti. Seveda sva “bolnici” bili dispenzirani, a vendar nekaj malega pa le lahko tudi dispenzirani pokloni božjemu Detetu za njegov rojstni dan.
Naenkrat, komaj smo odloži-
Zvonček nam je naznanil pri-! hod patra. Tekle smo po stopnicah v pritličje, a ni bilo sile, ker si je gospod že otepal sneg s škornjev. Ena mu je z metlo pomagala, ko je druga svetila.
“Zakaj pa ne prižgete luči?” nas je zvedavo pogledal, ko je iskal primernega sedeža.
Povedale smo mu zgodbo o našem trmastem Delcu, ki je moral “zboleti” na sam Sv. ve-
le žlice, se znajdemo v temi. Od-lč>er- 0 cbuianju spominov na napovedala je elektrika. Poiskale!še v domovini, v prijetni domač-smo sveče in šle vse tri v klet.	se Je kazalec na uri pomi-
V kotu je čepel Delco stroj. Se- kal Proti številki 12. Voščili smo stra Salvatora, ki je poznala nje- druS druSemu vesele praznike gove muhe, ga je skrbno pre-'*n vsa lemontska srenja z du-iskala, a ni mogla podati diagno- hovnikom vred se je podvizala v

ze. Naj pokličemo mehanika? Na Sveti večer je vsak krščanski
kapelo.
Na oltarju sta goreli dve sve-
človek rad doma v krogu druži- nam l'e svetila bila. Kar všeč In še taka cesta. “Telefoni-i nam J6 bil°’ da nismo imele e‘
rajmo kleriku Benediktu!” sve-
lektrične luči, saj je tudi betle-
Med njegovim zajtrkom smo mu delale družbo in mu pripovedovale o naši polnočnici. Pogledal nas je preko očal:
“Sem že slišal, kako ste jo u-kradle. Nobena fara v celi nad-, škofiji je ni imela, niti katedrala.”
Debelo smo pogledale. “In ve, ki niste ne fara, ne samostan, ne oratorij, ste jo imele preko vseh cerkvenih predpisov,” je nadaljeval. '
“Če nismo niti samostan, kaj smo pa? Nekaj vendar smo,” smo hotele vedeti.
“Nič! Farmarice ste,” in si je prilil mleka. To nam je vzelo besedo — in sapo. Ugovarjati in debatirati s tako učenim profesorjem ni kazalo. Pogovor je prišel na drugi tir.
Drugi teden je hodil maševat k nam p. Aleksander Urankar. On nam je izdal skrivnost, da je moral ubogi p. Salezij pred “sodnika” radi polnočnice. Pater Hugo mu je bral “levite”, kot smo doma rekli kreganju. Dobra duša, kot je p. Salezij bil, je bila navajena delati dobro. Sveto o-Ije na prstih se mu je komaj še posušilo — prišel je v Ameriko takoj po novi maši. In kako naj tak mlad gospod ve za vse rubrike, ki jih je p. Hugo imel v malem prstu? Gospod se nam je smilil, da Jje moral radi nas v
-
BOŽIČNI VEČER V DACHAUU
(Nadaljevanje s 5. strani)
ko leto o Božiču postavim v kotiček sobe. V jaslice tudi položim papirček, v katerem je nekoč prebival Bog. Nisem pa prinesel v svobodni svet onega silnega upanja, ki je polnilo moje srce v dahavski celici na sveti večer. Ni več one moči, ki me je krepila v taborišču smrti. V meni se je nekaj zrušilo in tudi na sveti večer ne najdem več miru.
Mir ljudem na Zemlji, ki so dobre volje ...
Miru zame več ni! In kako naj vlada v meni mir, ko že toliko let gledam to “osvoboje-vanje” moje domovine; ko mi namesto pesmi zvonov že toliki božični večer polni ušesa podsmehljiv glas:	Prihodnje
leto v svobodi ...
Da, v meni se je podrlo prav vse, razen vere v Boga in v naš trpeči narod.
Zemeljsko drhtenje
Znanstveniki iz instituta za geofiziko sovjetske akademije znanosti so ugotovili, da je lahko drhtenje zemlje zelo pomembno za točno napovedovanje potresov.
Po večletnih raziskavah v Tadžikistanu, ki je potresno najbolj nemirno področje v Sovjet-“žehto”. Ko smo ga videle, smo skj zvezi, so odkrili, da seizmo-mu to tudi povedale. Samo na- l°l3ke naprave dva do tri mesece
tuje ena. “Tudi on želi. preživeti . hemska D™^ina ni imela. Sv. ‘ srne.hljal se je, češ, ni bilo tako Pred močnejšim potresom že za-
Jožef je najbrž prižgal leščerbo. hudo. ker je takoj po “grmenju” znamujejo zemeljsko drhtenje, Morda mu jo je posodil lastnik posijalo sonce. Kdor je p. Hugo- hkrati Pa že kaiej°> kJe bo sre* votline, v kateri sta Romarja na- na p0znai, Ve, da je imel zlato|dišče P°tresa. šla zavetje. Tako je tudi naša srCe, kj je znalo vse odpustiti, kapelica bolj sličila prvi betle- vse pozabiti — takoj, hemski “kapeli”. Bilo je lahko, ■
S. Lavoslava
Sv. večer v miru,” odvrne s. Sal vatora.
“Kaj naj storimo?”
Bomo pač morale pri luči sveč obhajati Sv. večer.”
Odšle smo v kuhinjo, hitro pomile posodo in pospravile. In potem se je začelo naše božičeva-nje.
Na kuhinjski mizi sveča. Njen sij je risal čarobne oblike na stene, me smo pa potovale na perotih domišljije daleč, daleč tja v domače kraje, kjer je tekla naša zibelka ... O-bujale smo spomine mladosti — vsaka od nas je preživljala to dobo življenja v drugačnem okolju, v drugačnih razmerah. Vsa-
moliti z zbranostjo v poltemi,1 posebno še po prejemu sv. Evharistije ... Ko so naša srca posta-^
ie tmrpln !la PraVe J281106 in je V nJih P061- I J	vak) boUe Dete ... sai Mu jih je j:
Marija sama pripravila...
Pater je po zahvali kar izginil, ker nas ni hotel motiti. Tudi me smo kmalu odšle z božjim* Detetom v srcu spat.
Tak je bil prvi Sv. večer na] iemontski farmi. Spomin nanj še ni obledel in vsako leto, ko se1
— Vatikanska država — Citta del Vaticano — je bila ustanovljena leta 1929.
treba svetiti, je sestra gospodi-;ko od nas trek Je Bog poklical	n.ari°V° oživi, z vsa-
nja odšla k živini že pred mra-
na drug način v svojo službo —
kem. S. Dekolata je kuhala večerjo. .. Telefon!
“Ali bi rade imele polnočnico?” vpraša p. Salezij Glavnik. “Rade? Pa še kako!”
“Preden je p. Hugo odšel v Chicago, je naročil, naj jaz mašujem pri vas. In zdajle sem se domislil, da bi morda rade imele polnočnico.”	I Sj
“Večjega veselja, lepšega dari- ■?? la bi nam ne mogli dati. Bomo Vse pripravile!”
“Na svidenje ob pol 12h. Vesel Božič!”
Komaj sva čakali vrnitve s. Salvatore. Tudi njo je silno razveselila nepričakovana novica. Takoj je šla v kapelo pri- J pravljat vse potrebno. Jaslice sta s s. Dekolato že prej postavili. Ker ni bilo drugih delovnih moči, sem se ponudila, da napravim gaz do ceste, drugače bi Father težko prisopihal do hiše. Nista bili nič kaj navdušeni, a vendar sta me pustili iz hiše.
Prvič v življenju sem odmetavala sneg. Najprvo z lopato, potem sem še pa pometla. A kaj, ko je sproti snežilo in je bilo takoj vse zopet belo. Mislila sem na očeta, ki je vsako zimo oprav-
a v enem smo si vse sličile: Vse tri nas je Bog ljubil in izbral, da mu služimo v tujini...
kim letom v lepših barvah ...
Epilog
Na praznik prišel maševat
sv. Štefana je p. Hugo Bren.
GRDINA SHOPPE
TRGOVINA OPREME ZA NEVESTE
6111 ST. CLAIR AVENUE, PHONE 431-6800
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN VSO SREČO V NOVEM LETU!
Merry Christmas and a Happy New Year!
VESELE
BOŽIČNE PRAZNIKE
I
SREČNO NOVO LETO
Mg
rn	ŽELI VSEM
m
g PRIJATELJEM IN jp	ZNANCEM
! STANtEY R.
| ZA80RC
|	COUNCILMAN
J	3. VARDE
v Euclidu
Hvala volivcem in vsem, ki so kaj pripomogli, da sem bil izvoljen.
DRUŠTVO SLOVENSKIH PROMGMUNISTIČM BORCEV CLEVELAND, OHIO
želi članom, sobojevnikom, vsem rojakom in njihovim družinam božičnega miru in blagoslova ter vso srečo v novem letu!
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI
MANDEL’S SHOE STORE
OBUVALO ZA VSO DRUŽINO
6125 St. Clair A ve.
v Lauschetovem poslopju
mmm levstik
iz Opčin pri Trstu Ul. Hermada, 13/1
lastnik
hotelov
“BLE8” m “DAfSSEU”
Via S.C. in Gerusalemme 40
Roma — Rim
Želi in vošči
vsem sorodnikom, prijateljem, bivšim gostom ter svojim bližnjim in daljnim sodelavcem,
Vesele božične praznike ter Srečno in uspeha polno novo leto 1970!
Člani slovenskega grocerijskega in	?
mesarskega kluba v Collinwoodu	j
ŽELE VSEM SVOJIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO I NOVO LETO TER SE PRIPOROČAJO ZA NAKLONJENOST	?
BLAGOSLOVLJEN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem
SLOVENSKA RADIJSKA ODDAJA "Pesmi in melodije iz lepe Slovenije" WXEN-FM 106.5 Mc
CLEVELAND
AŽMAN & SONS MARKET
GROCERIJA — MESNICA — IZVRSTNE KLOBASE
6501 St. Clair Ave.
Telephone: EN 1-0347
JOE KOZAR—15638 Holme« Ave.
MRS. ANN KUHAR—383 East 156th St.
LOUIS OSWALD—17205 Grovewood Ave.
FRANK TAUCHAR—360 E. 271 St.
LOUIS URBAS, JR.—17305 Grovewood Ave. STRUMBEL & RADDELL—17701 Grovewood Ave. MRS. LEO KAUSEK—5240 Oakmont Dr., Lyndhurst, O.
JOHN ŠKOF—19301 South Lake Shore Blvd.
MRS. JOHN ASSEG—23550 Chardon Road JOHN DOLENC—2324 River Rd. Willoughby, O.
JOE METLIKA—34006 Lake Shore Blvd.
MRS. MARY KASTELIC—22905 Chardon Rd. JOHN KAUSEK—19517 Kewanee Ave.
LUDWIG RADDELI____111 East 196th St.
JOHN SIVEC—17931 Neff Road LOUIS URBAS, SR.—23430 Chardon Rd.
MRS. JOE SETINA—18208 Rosecliff Ave. ANDREW VICIC—24120 Chardon Rd.
MRS. ANNA TOMAŽIČ—25701 Lake Shore Blvd. JOE TISOVEC—17817 Delavan Rd.
Vesele božične praznike in srečno novo leto želimo vsem našim odjemalcem in prijateljem
LOUIS, WILLIAM, EDWARD in FRANK
PRAV VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želimo
vsem našim sorodnikom, prijateljen in znancem.
Anton in Anna Zallnick
1058 E. 72iid St.	Cleveland, Ohie