XL URADA GLAVNEGA TAJNIKA KAMPANJSKO POROČILO V sedanji naši kampanji smo imeli po okrožjih minuli mt sec september sledeče uspehe: Odrastli oddelek 1. (Germovo) ckrožje .... novih članov 43, zavaroval. $29.500 SPOMIN NA BARAGOVO SLAVNOST V CLEVELANDU 35-LETNKA DRUŠTVA SV. GRČIJA POSTANE ZOPET 2. Pavlakovičevo) okrpžje - " 3. (Lekšanovo) ckrožje ___ 4. (Nemaničevo) okrožje _ $ 6,750 $16.000 $16.000 Skupaj " " 100, Novo članstvo od prejšnjih mesecev 564, $68,250 352,000 $420,250 Skupaj 664. Mladinski oddelek 1. okrožje------_-------------novih čtenov 25, zavaroval. $ 15,100 2. okrožje------------------------- " "11. " $ 5,500 3. okrožje_______________________ " " 14, " $ 7,400 4. okrožje---------------------- " ' " 10,' *" $ 4,500 Skupaj " " 60, Novo članstvo od prejšnjih mesecev 457, $ 32,500 $249,650 Skupaj 517, " $282,15C Tekom zadnjih sedem mesecev smo torej pridobili v obeh oddelkih 1181 članov zavarovanih za $702,400. Kakor iz gornje tabelice razvidno, je minulega meseca septembra dosegel prvo mesto naš I. podpredsednik, brat Qerm; na drugem mestu je brat Lekšan, na tretjem brat Nemanič in na četrtem brat Pavlakovich. Brat Germ je menda čakal na Mussolinija. Ko je polentai začel z vojsko v ^.friki, je naš glavni prvi podpredsednik pričel s ofenzivo in njegova močna armada se že pcmika čez naše za padne "Karpate," da se spoprime z nasprotnikom tja enkrat \ decembru. Poveljniki ostalih ckrožij pozor! Z uspehom meseca septembra smo lahko zadovoljni. Po membno je pri tem dejstvo, da smo ravno toliko novega članstva obeh oddelkov (160) pridobili tudi meseca maja in junija. Kakor je brat urednik v svojem zadnjem uredniškem član ku omenil, naj velja tekoči mesec oktober našim mladim članom za agitacijo v počast gl. predsedniku br. Opeki, ki je dne 1. ok tobra obhajal svojo 60 letnico. S sobratskim pozdravom, Joeip Zalar, gl. tajnik. JOŽEFA ŠT. 53 Da bo gori navedeno društvo MONARHIJA Atene, Grška. 11. okt. — S praznovalo 35letnico obstanka, pomočjo armade je bila na Gr- je bilo že poročano v Glasilu št. 30-34, kjer je na obširno priobčil zgodovino društva brat John Omek, ustanovitelj in prvi tajnik društva. Ta slavnost se bo vršila dne škem odpravljena republika. Po celi deželi je bilo razglašeno obsedno stanje; brzojavne in telefonske zveze z inozemstvom so bile pretrgane, vladna poslopja straži vojaštvo-in mini- VESTI IZ SLOVENSKIH NASELBIN Chicago, III.—Ko je nakupo vala v neki trgovini v mestu 5. oktobra Mrs. Josephine Cerni-vec, je postala žrtev možganske kapi. Hitro je bila odpeljana v bolnišnico, toda pomor je bila brezuspešna, in je sirota po štirih urah izdihnila Fokojna je bila rojena v Ljub ljani leta 1892 in zapušča v Chicagi soproga in sina, v Jugoslaviji pa brata in eno sestro drugo sestro pa v Južni Ameriki. " V okrajni hiralnici v Oglesby, 111., je preminul rožak Josip Koželj, star 63 let, doma iz Stra-hovice pri Kamniku, kjer zapušča ženo in otroke. V Ameriki je bival 24 let. V Bon Air, Pa., je umrl 2. oktobra po dolgi bolezni rudarski naduhi rojak John Milavec, star 57 let, doma iz Unca pri Rakeku. V Ameriki je bil 29 let in zapušča tu ženo in 12 otrok. Bil je član SNPJ. t V Nanticoke, Pa., je umrl Stanley Rysek, star 49 let, rodom iz Čehoslovakije. Tukaj v Ameriki je bival 30 let, ter je bil vdovec. Pokojni zapušča hčerko, omoženo Serafin, enega sina v Clevelandu, O., enega sina pa na Havajskih otokih v ameriški armadi. Za sušico je podlegel v Ren-ton, Wash'., Jerry Plute, v sta- rosti 47 let. Doma je bil o Črnomlja v Sloveniji. Tu za pušča soprogo in dva še nedo letna sina. Bil je član SSPZ nad 22 let. V Milwaukee, Wis., sta bila Anton Krivec in njegova žena Lucija lahko pobita v avtomo fcilski nezgodi. Pozor KSKJ. kadet je v Collin woodu! * Po redni' mesečni Seji društva sv. Jožefa Št. 169 v Collin-woodu, vršeči se v četrtek, 17. cktobra zvečer, bo Mr. Anton Grdina kazal filmske slike skupine kadetov, ki so prvič javno nastopili letošnje poletje na društvenem pikniku v Euclidu. Vsi ste vabljeni, da pridete; slike so jako lepe! Seveda vabljeni so tudi odrasli člani in članice. Ameriški časnikar umrl v Addis Ababi Gornja slika nam predstavlja govorniški da ^ iaška parobrod- $1.50. Da se bo vršilo vse v lepem redu in splošno zadovolj-nost, bo skrbel pripravljalni odbor. Celoten program te proslave bo priobčen v prihodnji številki Glasila, tako tudi večja slika še živečih ustanovni-kov tega društva. A. K. Bodite ponosni, da imate tako veliko število Jeduotinih bratov in sester, Id vam radi dijo svojo na linija tudi zanaprej vzdrževala redni potniški promet med New Yorkom in Italijo kljub prepovedi predsednika Roosevel-ta ki je izjavil, da ameriški državljani, ki potujejo na laških potniških ladjah delajo to na svojo lastno riziko. Vodstvo italijanske linije pravi, da bosta parobroda "Rex" in "Roma" redno odplnla iz New Yorka 19. in 26. oktobra. Vodstvo trdi, da ni potovanje na laških par-nikih združeno z nobeno nevarnostjo. II "T "'TTf! Kraojako - Slovenska Katoliški Jednote 6117 8t, Clair Ave. CLEVELAND, OHIO Telephone: HSndenon 3912 /e prva in nafatarefia slovenska bratih* pod- poma organizacija v Ameriki ŠE TKI MESECE te** «iUnj» nafti Posluje ie 42. leto OBŠLO K. B. K. J. JE: Krajevna društva, S vizajte se, da dosdti ^ a \ določeno kvoto! . h \ 'Vse za vero, dom in narodr Sffto J CmaAL ORGAN OP THE GRAND CARNfOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Enteral u SeeonS Cla« Matter December » at Um Post Office at Ohio, Under th« Act ef Mia. lfll. •i Special Bate ef PeeUce an. ltlT lias. AM ef NO. 42 — ŠTEV, 42 CLEVELAND, O- 15. OKTOBRA (OCTOBER), 1935 LETO (VOLUME) XXL DBDSTVENA NAZNANILA Drofttro Marij« Devic«, it. 50, Pittafcvrgh, Pa. Našem« članstvu v blagohotno nraževanje Naznanjam, da je naš društveni zdravnik Dr. R. G. Fabian odprl svoj novi urad na 5200 Butler St.; na omenjenem prostoru ga lahko dobite od 7. do 9. zvečer; vsak čas ga pa lahko v potrebi pokličete po telefonu Fairfox 3177. Kolikor je meni znano, je to prvi slovenski zdravnik na Butler St. Ravno tako ima svoj urad na 5170 Butler St. zobozdravnik Dr. J. J Boltey. Sobratje in sestre! Oba najdena zdravnika sta člana našega društva, zatorej je naša finega gulaža, katerega nam je dal na razpolago Slov. Dom. Vsak se je dobro zabaval in lahko s svojim sobratom po domače razgovarjal. Na bolniški listi so zdaj sle-deči naši člani: Valentin Kos, John Cvetkov« in Josip Baro-niza; vsem tem Selim, da bi kmalu okrevali. K sklepu vas še enkrat prosim, da pripeljite na prihodnjo sejo kakega «iove-ga kandidata. S sobratskim pozdravom, Joseph J. Klun, društveni poročevalec. Društvo Vitezi sv. Mihalja, odsj. 61, Youngstown, O. Javljam članom i članicam našeg društva, da se obdržava dojduča sjednica na 20. oktobra točno u 2 sata posle podne dolžnost, da se v potrebi v prvi u navadnim progtorijama. ysi vrsti njih poslužimo ali nan e ^ ^^ da ge ^^ obrnemo; tako so in zdaj delajo vilno udeležite. Na cftievnem re- tudi druge narodnosti; vpotte- k ^ če ^ yažn. ^^ ko vajmo še mi znano geslo: bvoji' k svojim! S pozdravom. Math Pavlakovich, Jajnik. Društvo sv. Jožefa, št. 57, Brooklyn, N. Y. Naznanjam članom našega društva, posebno tistim, ki so bili tako zaposleni, da niso mogli priti na zadnjo tričetrtletno je če vam nadzorni odbor pro-čitati. Drugo molim sve one člane (ce), koji su dužni društvu, da vplate nešto na stari svoj dug. Sobratski vam pozdrav, Imbro Mavracich, tajnik. Društvo sv. Petar i Pavao, broj 64, Etna, Pa. . i Po zaključku zadnje sjednice sejo. da na tej seji;so 6 oktobra daje se flanstvu nadzorniki porokah da ^ da ^^ „ članov dolguje za asesment. lo- * , , . ... » • i •• s pogledu bolesne podpore ovako: rej vsi ti so naproseni, da pise- . £ K ..... . „ . __ Članovi, koji su bili prvo na bo- jo tajniku, ali pa da vsaj na . , • . sejo pridejo in tam naznanijolesnoj podpori pa so pustili ra-članstvu kako in kaj, da ne bo dl tedcog vpJačivanja, a danas co zaradi tega člani vedno kre- da natrag na is- gali odbora ker nihče člana tu, takivim članovima je drust-rad ne suspendira. Torej dragi v° z*klji*čilo, da imajo tri mje-mi bratje, potrudite se v vašo seca vremena bez doktorske mol-lastno korist in plačujte pravo- Venice ili ti bez da idu pred dok-časno svoj asesment, saj varrJtora na predgledbu, da mogu je vendar znano, da gre naša pristupiti natrag na bolesnu blagajna vedno nazaj, namestc podporu. Ako koji želi, ali u da bi se dvigala, ali da bi vsaj slučaju bolesti, takovi članovi ostala pri starem. Pred nekaj i nemaju pravo na bolestno pod-meseci smo vzeli precej veliko poru u roku od tri mjesece kada svoto iz banke da smo dolg poravnali pri Jednoti za asesment. Kakor izgleda zadnje mesece, bo spet ena in ista, namreč da bo pristupe na istu, pošto če se sva-kc-me računati od dana kada pri-stupi tri mjeseca, a za istu mora platiti, kada pristupi. Mi i- mcrda zopet dolg narastel za mademo okrog 75 članova, koji asesment? K sreči smo letos ne plačuju za bolestnu podporu, priredili v korist blagajne eno a sada imadu priliku, da dodu igro in en piknik, zdaj, 9. no- i natrag se povrate. Svaki član, vembra bomo pa priredili še i koji želi gore spomenuto učini-eno zabavo, namreč Martinov ti, mora da podmiri itavu svoju večer, da bomo s tem blagajni1 staru doguvinu, pošto kod neko-pomagali. Torej vas prosim, j j članova postoji dosta velika ne godrnajte vedno "Spet bo dugovina. Ni dosta samo kaza-veselica!" Ali mislite, da od- ti: Ja ču biti na bolestnoj pod-bor nima drugega dela in da peri, — a dužan je društvu 5 rad priporoča prireditev vese- ali 6 mjeseci. Najprvo mora, da lic? Vse to vrši iz dobrega na- se stari dug plati, onda može mena, da za nekatere člane lah- postati članom bolestne podpo-ko plačamo asesment in jih ne;re> bo treba takoj suspendirati.; j>aije se daje svemu članstvu Vem, da so še vedno slabi časi, do znanja> da svaki čian in člani--saj sem Vsled istih tudi jaz pri- ca> koji duguje društvu više kao zadet. Tisti pa, ki so bolj sreč-| 2 mjeseca, nečedu imati u slučaju ni, da delajo, so prošeni, da naj;pravo na bolesnu podporu; zato svoje prispevke redno plačuje-; je treba da ge yan3tvo maiQ p0_ jo. Ne hudovati se na one. ki skrbi> da plačaJU redovito svoje so brez dela, čes, jaz ne bom;mje3ečue pristojbe. Bilo je do-težko delal in za druge plače- gta članova u prošlosti> koji su \al. — Usmilite se svojih dru- biH dužnj društvu 5 { 6 mjeseci, štvenih sebratov, saj bo enkrat > 8U se javiH na podporu i u zopet boljše. ' jsto vrijeme su ju j dobili 0d \eseh me, da je zopet en danas ^ ne bude yiše> pošto clan ushsal mojo prosnjo Za pn. ^ ^ ^ ^ zanji oobitev novega kandidata; m. Mmo Mi znademo, da člano- to je eden izmed ta malih so- . . , , , . ,r , , „ vi imadu za sve drugo novaca, bratov V. Stem pel, po domače, , . "af* « j • • , a" samo za društvo nemaju, i Ciine. Mislim, da je imel pre- , x . , , . T . . ,, j . . j« • kazu, neka društvo ceka. Ima cej težko delo, ker predlagani , . ... . , i a-a 4. \r tt • j dosta članova, koji sve i svuda, kandidat M. Kavcic je res dva-; . . . , , ,. , . , , ... , . I r, , a i po javnim lokahma polazi, a krat večji kot pa nas Cene; to-i . , . da vseeno je zmagal in ga dJSV0Je dl?štvo ^^marujti, koje bil za naše društvo; sprejet bnajvečje koristi u slu- na prihodnji seji. Torej dra-!^u kakove nesrece-gi mi sobratje, sledite temu iz-. Toliko do znanja i ravnanja gledu! Saj vendar kampanjsko svemu članstvu našeg društva i delo ni zastonj! Jednofa plača oprez. Tajnik ubira novac lepo denarno nagrado za vsake- svaki dan krez mjesec; donesite ga novega kandidata; jaz sem novac kada ga imate, samo da letos že dva čeka dobil iz Jo- dug odpade, i da se duga riješi-lieta, na kar sem ponosen. Naj te. A isto gledajte, da i na re-velja vsem skupaj ta moj po- dovite sjednice polazite, da zna-novni apel, da gremo še te tri te, što se radi. mesece VSI na agitacijsko delo. Sa bratskim pozdravom, marljivog člana Mihajla Capan, koji je podlegao nagioj bolesti IS. septembra. U večer bio je pokogni brat odpremljen u bolnico, i nakom operacija za šest sati umro. Zatim bio doprem-ljen kuči, i naš odsjek se je po-brinuo da mu dade što dosto-janstveniji sprovod u dogovoru sa njegovu suprugu, i po-loiio mu društveni )vjenac na odar. ^ Na 16. sept. povorka krenula od kuče žalosti u crkvu sv. Ni-kole, Millvale, Pa., kde je naš g. župnik Rev. Žagar odslužio pjevanu sv. misu za dušu pokoj nog brata. Posli je povorka krenula od crkve na groblje sv. Nikole, kde smo položili tjelo pokoj nog brata u zemlju. Nad otvorenim grobom progovorio je nekoliko drljivi reči naš pod-predsjednik društva Stanko Žugaj, koje su dirnule svakoga prisutnoga u srce. Tako smo se za pokojnim bratom za uvijek razstavili. Pokojni brat ostavlja iza sebe razcviljenu suprugu i jedno djete od sedam-godin, i jednog brata u ovoj zemlji; a u starom kraju majku i dvoje sestre i jednog brata. Pokojni bio rodom Iz sela Orljak kraj Ogu-lina, Hrvatska. • Sada Ti kličemo brate Mihajl mi članovi društva: Pokoj Ti viječni, i neka Ti bude lahka !rna zemlja. Počivaj u miru božjemu. A Tvojoj suprugi i djetetu i ostaloj rodbini naše iskreno zaučešče. Izvjestitelj. Društvo Marije Pomagaj, št. 78 Chicago, III. Vabilo na veselico Vsem članicam našega društva in cenjenemu občinstvu se naznanja, da priredi naše društvo jesensko zabavo v nedeljo 20. oktobra ob 7. uri zvečer. Ob tej priliki prijazno vabimo vse naše prijatelje in znance, kakor tudi društva v tej naselbini in okolici, da nas v velikem številif pbsetite iA se z j nami razveselite, kar vam bo-| mo ob priliki povrnile. Izvrstna godba in dobra in točna po-rtrežba. Ta večer nas obišče tudi teta Sreča po imenu ter nam prinese 3 krasne dobitke. Komu bo sreča mila? Torej dobro nam došli in na veselo svidenje! Odbor. Društvo Marije Pomagaj, št. 79, Waukegan, 111. Članstvu našega društva tem potom uljudno naznanjam, da te bo prihodnja redna mesečna reja vršila v nedeljo 20. oktobra in sicer popoldne ob navadni uri to je db dveh. Upam, da ce članstvo udeleži polnoštevil-no, ker bodo na tej seji prebrani računi za zadnje tri mesecc. Kot znano, je bil za zadnji mesec razpisan posebni asesment za oremogli sklad in sicer iOc. Večina članov je sicer že plačala, toda kateri niso biii zadnjič na seji in kateri pošljejo asesment po drugih, prosim da ne pozabijo na to na prihodnji seji. Sobratski pozdrav, Ig. Grom, tajnik. fa prihiteli nam na pomoč. Tako je torej tudi naša dolžnost, da se v velikem številu udeležimo njih slavnoati dne 27. oktobra. Pridite v šolsko dvorano ob 10. dopoldne, da potem skupaj odkorakamo v cerkev k sv. maši, po maši bo pa banket v šolski dvorani; vse bo v redu tukaj pripravljeno za vse, dp vam ne bo treba doma kosila pripravljati za tisti 'dan. Torej na svidenje na seji v sredo večer, 23.. t. m. in na slavnosti 27. oktobra. Bolne so sledeče naše članice: Terezija Umek, Jennie Sedej, in Jennie Cepon.' Zadnja se je morala podvreči operaciji; zdravje se ji hvala IJogu že boljša; ostali dve članici ste pa že delj časa bolani; lepo bi bilo od vas, članic, da jih greste kaj obiskat, ko vam čas dopušča. Vsem našim bolnicam želim, da bi kmalu povsem okrevale. S pozdravom, Frances Terček, tajnica. Društvo sv. Ane, št. 150, Cleveland, O. Naznanjam članicam našega društva, da se bodo od sedaj naprej zopet vršile seje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v navadnih prostorih. Prihodnja seja bo torej dne 20. oktobra. Ker ste se tako slabo udeleževale sej v poletnem času, u-pam, da boste bolj točno hodile na iste zdaj v jeseni in čez zimo. Dalje prosim one članice, ki ste zaostale z asesmentom, da bi začele bolj redno plačevati. Od društva mi je bilo naročeno, da ne smem za nobeno založiti a asesment več kakor za dva meseca in če tretji mesec ne plača, jo moram suspendirati. Asesment moram poslati za vsako članico vsak mesec, torej če mi ga ne boste plačale in ker društvo ne dovoli več zakladati, potem mi ne kaže drugega na^ rediti, kakor da bom primorana suspendirati''take članice, kar se je 'pri našem društvu dose-daj prav malo vršilo. Jaz iz svojega žepa ne morem za nobeno več zakladatf, sem že preveč tako izgubila. Plačevala sem zanjo več mesecev, potem je pa pustila društvo in tudi i mene na cedilu, da sem ob svoj denar. Le presodite, kako bi se ve počutile, če bi bile na mojem mestu. Jaz moram delati po društvenih pravilih. Naznanjam tudi, da imamo dve hudo in nevarno bolne članice: Mrs. Josephine Fink in Mrs. Mary Papež iz Burke Ave. Prošene ste, da se jih spominjate v molitvah in če je vam mogoče, da jih greste obiskat. S sosestrskim pozdravom, Mary PuceU, tajnica. kester na Range, saj tako sem slišala od drugih. S sosestrskim pozdravom, Gabriela Masel, tajnica. Drufttvo sv. Joiefa, št. 169, Cleveland, O. Težko mi je poročati, da se moram posluževati suspendacije Članstva ker število Članov, ki ne plačujejo redno svojih ases-mentov je tako naraslo, da meni ni mogoče več za vse take zalagati. > Torej drugega izhoda ni, kot da člana, ki svojega asesmenta ne plača ob pravem času, suspendiram. Posledice, ki lahko zadenejo takega člana, sami veste. Radi tega vas prosim, da ste s plačevanjem bolj točni ter da plačujete svoj asesment najkasneje do 25. vsaki mesec. Jutri večer (17. okt.) je naša redna mesečna seja. Radi velike važnosti te seje vas prosim, da se v velikem številu udeležite. ' Predloženi vam bodo v pretres načrti tikajoči se naših kadetov in drugih športov, radi tega apeliram na vse članstvo, da se brez izjeme udeležite. Po seji bomo tudi videli premikajoče slike, katere je povzel Mr. Anton Grdina na na šem društvenem pikniku; vsi tisti, ki niste prišli na piknik boste imeli priliko videti, kako so naš kadeti telovadili. Mr. Grdina mi je povedal, da so slike prav dobro izpadle in so vredne, da si jih ogledamo. Za veliko požrtvovalno delo, katero Mr. Grdina vrši v korist naših mladih kadetov, se mu v imenu društva najtopleje zahvaljujem. Bratski pozdrav, John Pezdirtz, tajnik. za društvene seje tako malomarni, da še jih ne udeležujete. Tudi to je dolžnost člana, da pride večkrat na sejo, kjer vsaj malo vidi in zve kaj se godi pri društvu. Ker je sedaj za seje tekom tedna lepa prilika vsled bolj dolgih večerov, zato vas lepo prosim, udeležujte se jih; društveni odbor ne more vsega sam ukreniti, zato so seje, kjer se lahko kaj pomenimo v korist društva. Plačevati dvorano za 10 do 15 oseb na seji, se skoraj ne izplača. Torej vas ponovno prosim, pridite bolj pogosto na seje, kjer tudi lahko plačate asesment, da se vam potem ni treba jeziti če me slučajno ne dobite doma. O tem sem že večkrat pisala v ven prizor. Izstopivše iz voz so svete Ženske pokleknile w zapele Veni Creator. Med tem so pa rabljevi pomagači izvršili zadnje priprave. Prto so prijeli novinko, ki je vstala in pokleknila pred predstojnico, proseč jo, ali sme v smrt. Nato je šla po stopnicah in pela Lau-date Dominum. 15 glasov se ji je pridružilo. Cim bolj so svete žene odhajale na morišče, tem bolj je pojemal slavnostni spev, dokler ni pela samo ena še: prednica, ki je umrla zadnja . . . Karmeličanke iz Kompjenja blizu Pariza so bile obdolžene, da so "nameravale napad na narodno skupščino." Revolucionarno sodišče je ugotovilo nji- iem sem ze veciurat ----------- - .__... Glasilu; torej ponavljam stvar hova imena ter vse obsodilo na Društvo sv. Ane, št. 170, Chicago, IU. 1 Redna mesečna seja našega društva se bo vršila v nedeljo, dne 27. oktobra ob dveh popol-I dne v navadnih prostorih. Na t tej seji bo na dnevnem redu finančno poročilo po našem nad-j "črnem odboru. Torej prosim vse članice, da se prihodnje sc-je udeležite v velikem številu. K sklepu še prosim one čla-, nice, ki ste zaostale z asesmen-; tom, da dolg poravnate po svoji moči na prihodnji seji. S sosestrskim pozdravom. Kose Pcssedi, tajnica. Društvo sv. An«s št. 127, Waukegan, 111. Naznanjam vsem članicam našega društva sklep zadnje seje, da se prestavi prihodnja seja, da se bo vršila dne 23. oktobra, to je v sredo ob 7:30 zvečer. To pa zaradi tega ker bo društvo sv. Jožefa obhajalo svojo 35 letnico na dan 27. oktobra. Ta prememba velja samo za ta mesec (oktober). Do- Naša kvota je 15 novih članov v obeh oddelkih; nekaj jih že imamo/ druge pa moramo dokonča tega leta še dobiti ! Na zadnji seji so se naši člani prav lepo in moško zadržali; tako-tudi po seji v družbi sodčka ječmenovca in pri krožniku Stanko Skrbin, tajnik. Društvo sv. Petar i Paval odsj. 64, Etna, Pa. Javljamo žalostnu vjest bra-či i članovima gore omenjenog društva, da smo izgubili iz našega društva, jednog brata i Društvo Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn. Tem potom naznanjam vsem članicam našega društva, da od zdaj naprej se bodo vršile društvene seje po starem kakor prej in sicer ysako tretjo nedeljo v mesecu ob dveh popoldne. Ta mesec pride tretja nedelja na 20. in ste prošene, da se te seje v polnem številu udeležite; saj mi je večkrat kaka članica omenila, ko bo seja zopet na nedeljo, pa bo prišla; torej upam, da boste držale besede. Pri tej priliki moram tudi poročati, da priredi naše društvo veselico in sicer dne 26. oktobra v mestnem avditoriju v korist društvene blagajne. Prosim vas, da pomagate vsaka po svoji moči, da bomo imele boljši in lepši uspeh. Dalje prosim vse tiste, ka-bile smo tudi vabilo od društ- i tere še niste plačale po 10c va sv. Jožefa na slavnost njih j Jednotine naklade za sklad iz-35 letnice; članice so sklenile, j rednih podpor, da stvar uredi-da se udeležijo te slavnosti. Za-(te tekoči mesec, kajti ta nato vas prosim v imenu odbora j klada mora biti plačana, našega društva, da bi se v ve-i K sklepu vas še enkrat va-likem številu udeležile te slav-jbim na sejo dne 20. oktobra, nosti. Gotovo se vsaka članica I tako tudi na našo veselico dne Društvo Marije Pomagaj, št. 190, Denver, Colo. Vabilo na veselico ' Kakor je bilo že zadnjič po-rečano, priredi naše društvo plesno veselico v prid svoje blagajne dne 19. oktobra, v soboto ob pol osmi uri v Domu slovenskih društev na Washing-Ion St. S tem še enkrat ali ponovno uljudno vabimo vse naše članice od blizu in daleč; vabimo tudi vse drugo občinstvo, stare in mlade. Kakor je bilo že poro-čano so vstopnice ali tiketi samo po 25c in z istim lahko dobite živega pitanega purana. To je res mala svota za vse skupaj. Ker je to prva veselica v tej sezoni, pričakujemo velike udeležbe. Zato še enkrat vse skupaj prijazno vabi Odbor. da se navadite reda. 24. in 25. v mesecu čakam ves dan doma, še niti v kako prodajalno ne grem. Pa mislite, da jih kaj pride? Štiri do šest, k večjem, potem pa pride vsak dan kdo, pa me morda • ni doma, vsled česar se jezi. To ni moja krivda. Poglejte druge tajnike v Clevelandu, kako se držijo reda. 25. gredo kar v procesiji v S. N. Dom njih člani, da plačajo svoj asesment. Meseca septembra (zadnji mesec) smo izgubili eno našo mlado članico, 13 letno Elsie Benčin. Prav škoda je je bilo, ker je že svoji mamici veliko pomagala, ker je bila edina hčerka, zato je izguba tem večja. Naše društvo izreka tem potom družini Benčin iskreno sožalje. Nekaj pohvalnega moram v tem ozira omeniti, in to je, kako hitro in točno naša KSKJ. izplačuje posmrtnino' tudi za mladimi člani. Pomislite, 5. dan po pogrebu navedene Benčinove hčerke, sem že prejela ček iz gl. urada v znesku $450, katerega s|jm izročila žalujočim staršem. Vse priznanje našemu gl. tajniku br. Zalarju za tako točnost! Namesto pokojne Elsike smo pa dobili dragega Člana v mladinski oddelek in sicer sina našega nekdanjega blagajnika ■br. M. Kerna, — Raymonda. Želim. da bi tudi Kern mlajši (Raymond) enkrat postal blagajnik pri našem društvu. Dalje je bila na oktobrski seji sprejeta v naše društvo agilna delavka na društvenem polju in blagajničarka tukajšnje podružnice S. 2. Z. Mrs. Mary Strakel. Dobre došli vsi naši novinci! K sklepu še prosim naše člane, da bi se malo potrudili in tudi za prihodnjo sejo pridobili kaj novih članov, da se na ta r.ačin doseže predpisano kampanjsko kvoto in naše društvo zopet malo oživi. S pozdravom, M. Rop ret, tajnica. 16 REDOVNIC PO NEDOLZ NEM USMRCENIH spominja, ko je naše društvo obhajalo kako slavnost, kako so tudi člani društva sv. Jože- 26. cktobra. Na to veselico so osobito vabljene naše mlado članice ker bo igral najboljši or- Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 191, Cleveland, O. Pred vsem prosim vse tiste člane in članice, ki še dolgujejo za zadnji mesečni asesment, da dolg kakor hitro mogoče poravnajo, drugače bom prisiljena vas suspendirati, potem pa že veste kaj sledi. Moram pa tudi reči in se večini člansta našega društva zahvaliti ker tako redno plačujejo svoje asesmen-te; taki člani veliko dela in skrbi prihranijo tajniku; tako nisem v štirih mesecih mojega poslovanja kot tajnica niti enega člana ali članice .suspendirala. Prosim vas zato še nadalj-nega sodelovanja, ker s tem mi \eliko pomagate če vršite svoje dolžnosti. Za nekaj vas moram pa vseeno pograjati, ker ste nekateri (Spomin na francosko revolucijo leta 1794) Francoski zgodovinar G. Le-notre opisuje ta tragičen slučaj v Parizu sledeče: 17. julij 1794 je bil lep dan. 39 obsojenih na smrt se je peljalo na štirih vozovih. Na zadnjih dveh je bilo 16 žensk, pokritih z enakimi belimi plašči in — prepevajočih ... S tenkim in mirnim glasom so pele latinsko himno Salve Regina, katere napev je bil tedaj že pozabljen, a so se mnogi spominjali, da so ga že slišali, da so ga tudi sami že peli, tedaj seveda, ko še ni bilo giljotine. Ker je bila vožnja dolga, so tej himni dodale še Te Deum. Bile so karmeličanke iz Kompjenja. Med njimi je bilo nekaj prav starih: dve sta imeli po 79 let, druge so bile v zreli dobi, ie dve sta bili jako mladi, zlasti neka novinka. Zdaj so vse zapele Miserere. Okoli voz so hodile "giljotinske beštilje," ki so obsojence navadno smešile in psovale, to pot so kar onemele in zbegane poslušale. Tistim pa, ki so karmeličankam sledili do prestolnega trga, kjer je stala giljotina, se je nudil edinst- smrt. Sest ur pozneje so bile usmrčene; kasneje se je pa dognalo da jih je neki brezverec nalašč ovadil, oziroma, da so bile po nedolžnem usmrčene. Zanimivo je, kakšnega mišljenja so bili tedanji "republikanci," ki so bili pri tej izvršbi navzoči. Neko poročilo, ki ga hranijo v policijskih arhivih, takole pravi: "Narod obžaluje le to, da nimamo hujšega orožja od giljotine. Treba bi bilo na vsak način takega, pod katerim bi žrtve dlje trpele . ..." -o- LINCOLN IN NJEGOVA ('»ENA Nikogar se Lincoln ni bal, samo žene; te pa v prav izdatni meri. Duševni velikan je bil v zakonu prava brezpomembna ničla. Že v mladih letih se je zaročil; razlikoval se je pa od drugih zaročencev v toliko, da je že takrat čutil, kaj ga čaka. Vtisi, ki jih je dobil o značaju neveste, so ga napotili, da je iskal rešitve v edinem mogočem sredstvu, v begu; na dan, ko bi se moral poročiti, ga ni bilo, izginil je. Poroko so preložili, a ne preklicali. Kajti energična roka usode in pa njegove neveste gcspice Toddove sta ga zgrabili in pritirali pod zakonski jarem. Ko se je praznično oblečen peljal k poroki, ga je vprašala hčerka gostilničarja, kam vendar gre, ko je tako lepo oblečen. Bogu vdano je odgovoril: "Mislim, da v pekel." In se ni motil, njegov zakon je bil res pekel. Ženi seveda ni bilo všeč, da je pozno zvečer prihajal domov. Pa je moral, saj je imel dela čez glavo; zlasti pozneje, ko se je posvetil politiki. Vsak večer je bil za to ozmerjan. Nazadnje mu je dala žena rok: ob desetih mora biti doma, sicer mu bo vrata zaprla. Takoj prvi večer po tem ukazu je pa prišel ob enajstih. Ni mu odprla; prosil je, zastonj. Slednjič ji je rekel v okno gor: "Imam ti povedati zelo veselo novico. — Izvoljen sem za predsednika." — In je bil res. Ona pa: "Vedela sem, da nisi dosti vreden; a doslej vsaj pijanec nisi bil. Sedaj si se pa še pijači vdal in zato govoriš take neumnosti. Sedaj ti pa prav gotovo ne odprem !" .Tako si je moral tiovi predsednik velikanske države iskati v prvi noči svojega predsedništ-va prenočišča drugje. (Iz 3. zvezka Zgodovinske anekdote.) -o- Kako daleč prideš z enim centom premoga Navaden železniški vlak porabi, če je poln, za potnike deset do dvanajst kilogramov premoga za en kilometer. Ce je 500 ljudi v vlaku, pride na vsakega človeka za en kilometer 20 gramov. Z enim centom bi se torej peljal človek lahko 2500 kilometrov daleč. Vlak, ki vozi 100 kilometrov na uro, porabi štirikrat toliko premoga kakor tisti vlak, ki vozi s hitrostjo 50 kilometrov na uro. Še bolj poceni kakor železnica je tramvaj. Dražji je pa parnik; tam pride na človeka na en kilometer že 250 gramov premoga. Seveda so pa pri pomorski vožnji drugi stroški toliko nižji, da je morska vožnja še zmeraj bolj poceni kakor po železnici. .■.j- ■■ Baragova Zveza Baragova Zveza ima namen: * • . 1.—Razširjati med verniki zanimanje za neutrudljivo misijonsko življenje škofa Baraga in za njegovo gorečo delo med paganskimi Indijanci. 2.—Napeljevati vernike k posnemanju njegove velike ljubezni do Boga in do bližnjega in njegovega pobožnega če-ščenja Marije, Matere božje. 3.—Razširjati med verniki goreče zasebne molitve do Boga, da bi On v svojem neskončnem usmiljenju uslišal naše ponižne prošnje, in dodelil veliko milost, da bi mogli enkrat škofa. Baraga častiti kot blaženega v nebesih. ♦ • * Za nadaljna pojasnila se obrnite na uradnike Baragove Zveze: Rev. John Plevnik, predsednik Baragove Zveze, 810 N. Chicago St.; Joliet, 111. Rev. P. Odilo Hajnšek, OFM, tajnik Baragove Zveze, 386 Geneva Ave., Detroit, Mich. Rev. P. Alexander Unmkar, OFM, propagandni urednik, 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. ♦ • ♦ Vsak dar v ta namen Baragove Zveze bo hvaležno sprejet. LJUBLJANSKI NADŠKOF DR. R02MAN NA POTU PROTI ZAPADU Chicago, HI.—Veliko zanimanje je zavladalo med chicaškimi Slovenci, ko se je v torek večer <'ne 8. oktobra raznesla vest, da pride ta \ečer skozi Chicaga, na potu proti zapadu naš slovenski nadškof Dr. Rožman, iz Ljub Ijane. Takoj se je zbralo kakih 25 avtomobilov, v katerih so se številni rojaki podali na La Salle j?ostajo, kjer so pričakovali in prisrčno sprejeli pre-vzvišenega gospoda nadškofa ob 7:20 zvečer. Z postaje se je pripeljal v številnem spremstvu prevzv. g. rad škof k sv. Štefanu, kjer ga je navdušeno sprejela velika množica faranov, ki so se zbrali ( k fog cerkve in župnišča. Pred župniščem je ob prihodu zasvi-rala par komadov v pozdrav prevzvišenemu mladinska god-ba sv. Štefana. Nato je prevz-višeni jxxlelil svoj nadpastirski blagoslov v cerkvi, nakar je po kc.maj dveurnem odmoru zopec odšel na vlak v spremstvu ve-Icčastitega g. J. Omana, župnika v Newburgu (Cleveland), O., ter se odj>eljal proti zapadu. Ustavil se bo naj prvo v Lead-ville, Colo., kjer bo imel v fari sv. Jožefa, kjer pastiruje .veleč, g. .J. M. Trunk, kratek misijon, in sicer dne 11., 12. in 13. okt. Zatem bo obiskal & druge slovenske naselbine po zapadu, namreč: Pueblo, Colo., 14., 15. in 16 oktobra; Denver, Colo.. 17. in 18. oktobra; Butte, Montana, 20. oktobra; Rock Springs, Wyo. od 26. do 28. oktobra; St. Stephen, Minn., 31. oktobra. Prve dni novembra pa obišče ljubljanski nadškof razne slovenske naselbine železnega o-krožja v državi Minnesota na Zahvalni dan pa mesto Marquette, Mich., kjer počivajo trije naši slovenski škofje. Romanje na Baragov grob 28. no-\ (mbra bo splošho za vse ameriške £k>v*?nce. Na kolodvoru v Chicagu so sprejeli Prevzvišenega župnik od sv. Štefana veleč. g. p. Aleksander Urankar, veleč. g. p. g\ ardijan Benedikt Hoge, veleč, g. p. Bernard Ambrožič iz Le-monta, veleč. g. John Plevnik, župnik od sv. Jožefa v Jolietu in veleč. g. G. Kuzma, pomožni župnik iz Jolieta, ter večja množica lajikov in žena. Prevzvišenemu g. nadškofu I)r. Rozmanu želimo srečno potovanje in obilo božjega uspeha na njegovih misijonskih pose-tih med našimi rojaki po za-l adu, kateri ga željno pričakujejo, da ga vidijo in čujejo, kakor sinovi in hčere svojega o« četa! Bog z Vami! S pota.—Dne 7. oktobra je na phisholmu, Minn., v Godfrey železnem rudniku zasulo rojaka Frank Spraitz-a, starega 35 let, ki zapušča poleg soproge 3 otroke. Pokojnik je spadal k društvu Friderik Baraga št. 93 KSKJ. Naj mu bo lahka ameriška gruda! Z de'om je tukaj še vedno slabo; le malo jih dela po par tednov v mesecu. 2e sedaj navdaja tukajšnje rojake veselje, ko se je zvedelo, da bo tudi Chisholm, Minn., obiskal prevzvišeni cerkveni vladi-ka ljubljanske prestolnice nadškof Dr. G. Rožman; tega obiska bodo menda deležne še druge slovenske naselbine železnega okrožja. Minnesotski katoliški Slovenci mu že danes kličemo: Iskreno dobrodošli! Zvedel sem tudi, da bo ljubljanski nadškof obiskal katedralo v Marquette, Mich., kjer je bil za prvega škofa naš nepozabni misijonar Friderik Baraga in kjer počivata ' še dva druga amer. slov. škofa Ver-ton in Mrak. Morda bo obiskal še druge cerkvice iz Baragove dobe. Tam blizu Marquette, Mich, v St. Ignace je grob tudi znanega indijanskega misijonarja Čebula, ki je zgradil prvo katoliško cerkev v Duluthu na prostoru, kjer se danes dviga škofijska katedrala. Gotovo bo prevzvišeni ljubljanski nadškof obiskal tudi grob našega amer. slovenskega škofa Jakoba Trobca pri sv. Štefanu (Brockway). Minn., kjer je svoječasno deloval in pastiroval pok. Msgr. Buh. Tako bo morda nadškof Dr. Rožman romal na Buhov in Lavtižarjev grob v Duluthu; 80 milj severoiztočno ob Superior jezeru pa lahko vidi spominski križ v počast Baragi pri Schroeder, Minn., ob Cross River, kjer se je tedanji misijonar Baraga na čudežen način lešil iz razburkanih valov v malem čolničku ob strani nekega Indijanca. Kakor Msgr. Buh, tako ima tudi Rev. Lavtižar lep nagrobni spomenik na pokopališču v Duluthu, Minn., katerega so mu postavili njegovi častilci in prijatelji, ko so 1. 1892 v Crow Wing, Minn., prekopali njegove zemeljske ostanke in jih prenesli v Duluth. Kakor znane je misijonar Lavtižar 3. decembra 1. 1858 zmrznil na Red l ake jezeru, ko je šel obhajat nekega Indijanca. Pokopali so ga v Crow Wingu na nekem zapuščenem mestu; v spomin mu je postavil pok. misijonar Pire na njegov grob leseni križ, ki je pa zgorel v nekem gozdnem požaru. V pomenku z Msgr. Buhom, ko sva zapisovala letne spomine mi je povedal, da je hodil po grobeh in premišljeval o kraju, katerega mu je bii pokazal misijonar Pire. Ukazal je nato izkopati neki grob, ki je bil pravi, ali Lavtižarjev. Msgr. Buh si je vzel več spominskih stvari Lavtižarja; nekaj izmed istih sva spravila 3 mesece pred Buhovo smrtjo v Duluthu, nekaj jih je pa meni izročil, kar sem poslal v Red Lake, Minn., za časa ko so Indijanci postavili Rev. Lavtižar-ju spomenik. V Red Lake mi-sijonari sedaj naš rojak Rev. Simon Lampe, O.S.B. Povedali so mi, da bi radi imeli kaj za spomin na Lavtižarja. V svoji zbirki imam tudi prvo pismo, katero je pok. Rev. Lavtižar pisal svojcem v staro domovino. To omenjam, ker se mnogo pi še o naših prvih misijonarjih in nekateri podatki so vsi dru- gačni kot so pa bili v resnici. S pozdravom, Matija Pogorele. -o- SV. MISIJON V MILWAUKEE, WISCONSIN Milwaukee, Wis. — Tem potom naznanjam vsem katoliškim rojakom v Milwaukee in okolici, da bomo imeli 20. in 21. oktobra cerkveni bazar na 613 So. 4th St. v šolski dvorani. Bazar bo v nedeljo popoldne in zvečer, v pondeljek pa samo zvečer. Cisti dohodek te prireditve fifre v cerkveno blagajno; torej ste vljudno vabljeni, da se udeležite našega bazarja. Zabave bo dovolj za mlade in stare; vsak večer se bo servi-ralo okusno večerjo in točilo dobro pivo. Prihodnji mesec (november), prvi teden pa bomo imeli v cerkvi sv. 1>ojice sveti misijon in sicer en teden v angleškem en teden pa v slovenskem jeziku; vodil ga bo dobro znani in vneti misijonar Rev. Odilo Hajnšek. Za časa sv. misijona bo med nami tudi prevzv. ljubljanski nadškof dr. G. Rožman, ki bo imel pridige v naši cerkvi. Torej Slovenci, ne zamudite te lepe prilike, ki se vam obeta prihodnji mesec! Pridite v našo cerkev sv. Trojice, tam pri vratih so na mizi cznanilni listki; lahko ga vzamete vsako nedeljo na dom in ga preberite. O tem lahko tudi omenite svojim sosedom in prijateljem, da bo znal vsak rojak kdaj bo pričetek sv. misijona in kdaj pride ljubljanski nadškof v našo naselbino in kdaj bo prjdigoval in kdaj se bo ustanovilo tretji red sv. Frančiška pri tej cerkvi. Torej, dragi mi Slovenci, prosim vas, udeležite se v velikem številu sv. misijona v naši cerkvi. Sram nas ne bo letos pred ljubljanskim nadškofom ker imamo cerkev sv. Trojice že v naših rokah in tri duhovnike, ki slovensko pridigajo. Torej vsak dobrodošel v na ši cerkvi za časa sv. misijona! S pozdravom, G. W. R. Društvo Krščanskih žena in mater, Pittsburgh, Pa. Važno naznanilo Drage mi sestre: Leto se bliža h koncu. Ob tem času imajo navado trgovci kmetje in podjetniki, gospodarji in organizacije, da pregledajo svoje račune ter vidijo, so 1. napredovali v preteklem letu. koliko, ali so pa nazadovali? Ako so nazadovali, potem seveda študirajo, kaj je temu vzrok? Danes to vse lahko preštudiramo, če smo nazadovali da nam ni nič drugega krivo kot ta neizprosna depresija, kateri vsi želimo že enkrat konec. Kot. tajnica goriomenjenega cerkvenega društva vas prosim, da se vse udeležite dne 19. oktobra skupne spovedi, v nedeljo, 20. bo pa med osmo sv. mašo skupno sv. obhajilo. Drage matere! Kakor razvidno, nam naše častite šolske sestre pripravljajo vsako tretjo nedeljo posebne sedeže ali klopi; zakaj potem tega nekatere ne vpošte-vate. Dajmo tem vrlim sestram čast in priznanje, ker se rade za nas trudijo! Ne jemljimo jim sedežev, ki so pripravljeni za šolsko mladino. Prosim vas tudi, da prinesete svoje regalije seboj. Isti dan od 2. do 3. popoldne bomo imele uro molitve. Ob 3. bodo litani-je Matere Božje in blagoslov, »kakor navadno. Po tem cerkvenem opravilu bo pa seja, na katero ste vse vabljene. Treba bo nekaj ukreniti, kako bi bilo bolje za naše članstvo. Omenila sem že da se leto bliža koncu; radi tega bo treba knjige zaključiti in jih izročiti drugi ali novi tajnici. Kako je pa to mogoče urediti, če tajnica nima niti ene četrtine asesmen-ta plačanega od strani članic. Drage mi sestre! To leto vam je bila dana lepa priložnost. Še marca meseca na seji ste sklenile, da po previdnosti odbora in članic, kateri članici ni mogoče plačati zaostalega a-sesmenta (morda že za več let) in bi rada ostala še pri našem društvu, je takim članicam, ki v resnici niso mogle plačati ves dolg odpuščen. Vseeno vas prosim, da pridete na prihodnjo sejo in skušajte plačati ases-ment vsaj za leto 1934, če mogoče, ako pa tega ne, pa vsaj za tekoče leto 1935. Pridite, vse ste dobrodošle. Ne odlašajte do zadnjega meseca da ne bo morda že prepozno! Članice, ki ste pristopile lani ali letos, ste prošene, da plačate svojo pristopnino in asesment, kajti odbor je moral plačati vaše regalije, rožne vence in knjige že prej preden ste jih prejele od častitih gospodov misijonarjev. Ponovno vas prosim, da to vpo-števate. Pa tudi ve, mlade članice ste prošene, da pridete na sejo, da boste videle kako in kaj je na seji, da bi tudi ve prevzele ka ko odborniško mesto pri društvu, kajti naše moči nas žc zapuščajo. Tudi vas opozarjam, da imamo vsako tretjo nedeljo Bunco party. Pridite vse, in če imate kak dobitek (prize), prinesite ga kar same ker je pretežko hoditi kolektat od hiše do hiše. Odbor vam bo zelo hvaležen če boste tako ravnale in če boste tako pridne. K sklepu vam drage sosestre priporočam v molitev našo članico Pavlino Sadar, ker se je rporala ločiti od svojih malih otrok in je odšla v bolnišnico sv. Frančiška, ker se bo morala podvreči težki, že peti operaciji. Molite zanjo, da bi tudi to operacijo srečno prestala. Vimenu odbora in vsega našega članstva ji iskreno želimo srečen in zdrav jjovratek k svoji družini. S pozdravom, Magdalena Widina, tajnica, in članica dr. št. 41 KSKJ. -o- VABILO NA "SMOKER PARTY" Waukegan, III.—Društvo Pre-svetega Imena priredi prihodnjo nedeljo zvečer, dne 20. oktobra "Smoker party." Vsi vemo, da se je letos zunanjost naše farne cerkve Matere Božje popravilo in prenovilo; tako je cerkev dobila tudi nova okna iz barvanega stekla; vsako okno stane $55.10. Zdaj so se zavzela naša cerkvena in podporna društva, da hoče vsako društvo kupiti eno okno, kar je vse hvale vredno; tako bo tudi društvo Presvete-ga Imena kupilo eno okno, in v ta namen se vrši ta "Smoker party." Ker je to za lep in dober namen, zato ste vljudno vabljeni vsi fantje in možje, ter vsi prijatelji naše župnije, da pridete prihodnjo nedeljo 20. okt. zvečer v šolsko dvorano in tako z vašo navzočnostjo pripomorete do boljšega uspeha. Zabave bo dovolj za vse, in tudi za okrep-čilo bo preskrbljeno. Na svidenje! A. K. apel Članstvu ameriške jugoslovanske zveze v minnesoti in ostalemu jugoslovanskemu občinstvu Na izredni seji gl. odbora A-meriške Jugoslovanske Zveze v Minesoti, ki se je vršila v mestu Aurora, Minn., dne 22. sept., je bilo med drugimi važnimi sklepi tudi sklenjeno, da se z dnem 1. oktobra prične z veliko kampanjo za pridobivanje novih "članov in članic v Zvezo. Bilo je tudi sklenjeno, da vsi novi člani, ki pristopijo v Zvezo skozi mesec oktober, da se jim kreditira letno članarino tudi za celo leto 1936. Letna članarina je 50c, polovico se plača v Zvezino blagajno, 25c se pa plača v blagajno lokalnega kluba. Na omenjeni seji je tudi bila sprejeta sledeča resolucija: Vsi prebivalci države Minne-sote, bodisi katerekoli narodnosti ali pokolenja, imaj$ močne politične organizacije, potom ka terih delujejo za korist in blagostanje rfjih naroda na gospodarskem in političnem polju in, ker je že skrajni čas, da tud mi Jugoslovani v Minnesoti posnemamo ostale narode v naši državi s tem, da se organiziramo stoprocentno in potom močne politične organizacije skupno delujemo za blagor in korist našega Jugoslovanskega naroda v Minnesoti na gospodarskem in političnem polju, in ker je Ameriška Jugoslovanska Zveza v Minnesoti edina Jugoslovanska organizacija v naši državi, katere geslo in namen je pospeševati interese našega naroda v Minnesoti na političnem polju, in katera je že veliko storila za naš narod v naši državi in storila bi lahko *e več dobrega za naš narod ako bi bili Jugoslovani v Minnesoti stoprocentno organizirani pod okriljem Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, radi tega glavni odbor Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti potom te resolucije apelira na vse Jugoslovane v Minnesoti, kakor tudi na vse samostojne jugoslovanske klube in izobraževalne organizacije v raznih jugoslovanskih naselbinah v Minnesoti, da se pridružijo, oziroma pristopijo pod okrilje Ameriške Jugoslovanske Zveze, da nam bo mogoče skupno, bratsko in bolj uspešno delovati za korist in blagostanje našega jugoslovanskega naroda v Minnesoti na gospodarskem kakor tudi na političnem polju. Da bi se vse Jugoslovane v Minnesoti obvestilo o tem apelu se naroči glavnemu tajniku A. J. Z., da pošlje to resolucijo za priobčitev vsem slovenskim in ostalim jugoslovanskim časopisom v Ameriki. Nadalje je bilo sklenjeno, da gl. odbor določi gotovo kvoto ?:a vsako jugoslovansko naselbino v Minnesoti, in-vsak lokalni klub, ki bo izpolnil svojo kvoto članstva do 12. redne konvencije, ki se bo vršila v mestu Eveleth, v mesecu septembru 1936, bo prejel kot za nagrado krasno ameriško zastavo. Kvota ki se je določila za vsako sledečo ijosamezno jug >-s'ovansko naselbino v St. Louis okraju, Minnesota, je kot sledi: Eveleth, 600 članov; Chisholm, 600; Gilbert, 250; Aurora, 200; Gary (New Duluth), 200; Virginia, 150; Biwabik, 100; Buhl, 100; Tower (Soudan), 100; Duluth, 100; Mountain Iron, 50. Rojaki in rojakinje, sedaj se bomo podali na resno delo. Gl. odbor Zveze bo storil svojo dolžnost v naši veliki kampanji, toda potrebuje pa sodelovanja in naklonjenosti članstva Zveze, kakor tudi ostalega jugoslovanskega občinstva v Minnesoti. Ker pa vsak Jugoslovan v naši državi lahko izprevidi, da slična organizacija kot je Ameriška Jugoslovanska Zveza v Minnesoti je nam Jugoslovanom neobhodno pbtrebna, je glavni odbor uverjen, da bo imel naklonjenost qd članstva Zveze kakor tudi od javnega jugoslovanskega občinstva v Minnesoti. Torej na delo za večjo in močnejšo Ameriško Jugoslovansko Zvezo v Minnesoti! Za glavni odbor A. J. Zveze v Minnesoti: John, C. Arko, predsednik Zveze, John Movern, tajnik Zveze. ---o- SPOMINI NA SLAVNOSTNE DNEVE V CLEVELANDU, OHIO Joliet, 111. — Med številnimi rojaki sem bila tudi jaz tako srečna, da sem imela priliko se udeležiti iz Jolieta velikih slav-nosti odkritja Baragovega spomenika in Evharističnega kon- gresa v Clevelandu, O. Nikdar mi ne bo žal tega p. ta. Še nikdar v mojem življenju nisem kaj tako krasnega in za nimivega videla. Nikdar si nisem mis'ila, da zamorejo Slo venci v Clevelandu, oziroma niš narod kaj takega prirediti kot se je vršilo v nedeljo 22. sept. ko je bil odkrit spomenik svetniškemu škofu Baragi. Podrobnosti o tem ne bom pisala ker nisem zmožna tega opisati; o tem so že naši časopisi lepo poročali, rečem le toliko, da sem bila ponosna, da sem Slovenka. Za tem pa nepopisljivo lepa s 1 a v n o s t Evharističnega kon -gresa. Ogromna, veličastna de monstracija katoličanov iz cele Amerike. Človek si ne more keta, le eno nisem čula, d3 bi kateri pohvalil kuharice, ki so nam tako imenitno postreže, pa pregovor pravi da dobro blago se samo hvali in vem, da je bil vsakdo hvaležen tem vrlim ienam in dekletom za tako dobro in uljudno postrežbo. Meni bo ostala ta prireditev v trajnem spominu. Č. g. Marcel Marinšku se prav lepo zahvalim za povabilo in mu iskreno želim zdravja in božjega blagoslova, da bi dolgo let deloval v vinogradu Gospodovem v čast božjo in za blagor duš rojakov. Tako izrekam lepo hvalo tudi njegovim staršem in sestram za prijazen sprejem in postrežbo. Ne morem najti primernih besed, da bi izrazila zahvalo, predstavljati kaj takega če ni kakor bi jo rada vsem, ki so mi videl velikansko krasno okinča-ni prostor z mnogoštevilnimi oltarji, na tisoče duhovnikov, stotisoče broječo množico vernega ljudstva in ginljive pobožno-sti, ki so se tam vršile v čast Evharističnem Kralju, ki so slehernemu segle globoko v srce in ga oživile v sv. veri. V resnici Evharistični kongres je nekaj nebeško lepega, zlasti kakor je bil v Clevelandu. Dne 27. sept. sem bila navzoča v Collinwoodu pri sprejemu prevzv. nadškofa Rožma-na. Zopet sem videla, kako naš narod ljubi svojega vzvišenega cerkvenega vladiko nadškofa Rožmana, kako mu želi izkazati ljubezen in Čast, da se je potrudil čez širno morje obiskati svoje rojake v Ameriki. Po-božnost nato v cerkvi Matere Božje in lepa pridiga, ki jo je imel prevzv. nadškof je bilo nekaj, kar se ne da popisati. Naj cmenim, da prevzv." nadškof Rožman tako temeljito prepričevalno in od srca govori, da njegove besede greda vsakemu do srca in ga sleherni z največjim zanimanjem posluša. Kar se mi je pri tej pobožn sti tudi jako dopadlo, je bilo krasno petje, ko so vsi v cerkvi peli prelepe Marijine pesmi. Po cerkveni slavnosti je šla ta ogromna množica ljudi v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer se je vršil jako br,gat sprejemni program v počast nadškofu Rožmanu. Vse je bilo v veselem razpoloženju. Culi smo razne odlične govornike in tudi prevzv. nadškof je napravil jako zanimiv in podučen govor o slovenskem narodu. Tako veselih in zadovoljnih ljudi v to-iki masi še nisem videla. Slišala sem opazke da č. Msgr. V. Hribar še niso bili tako veselega obraza kot so bili ta večer. Pa kdo bi ne bil vesel, ko se je v naši veliki družbi nahajal naš ljubljeni vladika, naš veliki duhovni oče, ki je s svojo navzočnostjo in prijaznimi besedami pokazal, kako ljubi svoj narod, slovenske sinove in hčere širom sveta. Kakor družina pri svojem skrbnem očetu, tako smo se mi počutili ta večer. Za nedeljo 29. sept. sem prejela prijazno povabilo od č. g. Rev. Marcel Marinška na nje-goro prvo slovesno sv. mašo v Ameriki. Z veseljem sem se povabilu odzvala in sem bila navzoča pri tej izvanredni lepi cerkveni slavnosti v cerkvi Matere Božje v Collinwoodu, pri kateri je ime! prevzv. nadškof Rožman gleboko pomenljivo pridigo, ki gotovo ostane vsem v trajnem spominu. Po sv. maši se je pa vršil v Slovenskem Domu sijajen slavnostni banketi nad vse imenitno postrežbo in bogatim programom. Nastopili so razni govorniki z lepimi spodbudnimi govori in tudi prevzv. nadškof Rožman so nam mnogo zanimivega povedati. Pevski zbor Ilirija, pod vodstvom Mr. Martin Rakarja, ki je tudi Jolietčan, na kar smo bili mi iz Jolieta še posebno ponosni, ko je njegov vrli zbor tako krasno zapel več jako lepih slovenskih pesmi. Mr. M Rakarju kakor pevskemu zbo ru Ilirija moje čestitke. Lepo so razni govorniki izražali priznanje vsem, ki so sodelovali pri prijaznost in postrežbo izkazali. V prvi vrsti se moram prav lepo zahvaliti Mrs. Mary IIo-chevar, gl. uradnici KSKJ. in njeni prijateljici, žal da njenega imena ne vem, ki so mene .'n Mary Papesh ml., s katero sva skupaj potovale, na postaji čakale in so me potem peljale z avtomobilom na dom mojih prijateljev k družini John i i Anna Urbančič, 791 E. 156th St., kjer sem potem vživaia vso gostoljubnost in postrežbo na njih domu ves čas mojega bivanja v Clevelandu, za kar se jim najlepše zahvaljujem. Ravno tako se iskreno zahvalim Mr. Anton Grdinatu, ki se je navzlic ogromnemu delu, ki ga je imel tisti čas, potrudil, da na3 je vozil na Evharistični kongres in razkazal znamenitosti mesta Cleveland. In v soboto je dal na razpolago svoj najlepši avtomobil in njegov sin Josip je vozil mene in Mr. in Mrs. Urbančič. Tem potom smo obiskali v Newburgu Mrs. Rozman, mater našega preljublje-nega organista in njene hčere, nadvse prijazno so nas sprejeli in bili neizrečeno veseli našega obiska, da je bila kar težka ločitev od njih. Hvala prisrčna. Mrs. Rozman, kadar pridete v Joliet, vam bom poskušala vašo gostoljubnost povrniti. Nato smo obiskali še znamenito božjo pot Lurške Matere v Eu-clidu. Krasen je ta kraj, d i se človek počuti kar nekako bližje naše nebeške matere Marije. Mr. Grdina, vedno vam ostanem hvaležna za tako velike usluge, ki ste jih nam izkazali in še enkrat iskrena vam hvala! Tako se tudi prav lepo zahvalim sinu Josipu za njegovo prijaznost, da nas je vozil' ta dan. Prav lepo se zahvalim Mr. Ivan Zupanu, uredniku Glasila, ki nas je prav po bratsko sprejel in razkazal zauimivosti njegovega urada. — Doživela sem tudi veselo iznenadenje, ko sem spoznala in pozdravila Mrs Frances Perko na 156th St., mojo najbližnjo sosedo v stari domovini. Pred 43 leti, ko sem bila še otrok, je odšla v Ameriko in sedaj smo se zopet vide-le^ obe sva bile neizrečeno vesele po dolgih letih zopetnega snidenja. Prav lepo se ji zahvalim za nad vse prijazen sprejem in postrežbo in upam, da v bodoče se bomo še večkrat videle. Končno, se moram še prav lepo zahvaliti Mrs. Somrak za vso prijaznost, ki sem je bila pri nji deležna, ravno tako se lepo zahvalim njenim vrlim sinovom Joe-u, ki je dal svoj avtomobil na razpolago in Franku, ki me je na postajo peljal ob povratku domov. Podala sem se nazaj proti Jolietu, seboj noseč polno lepih spominov na prijazne elevelandske Slovence in na veličastne dogodke, ki sem jih doživela med njimi, ki mi bodo ostali vedno v prijetnem spominu. Bodite dragi moji prijatelji in prijateljice vsi iskreno pozdravljeni ! Mary Terlep. V Virginiji je državna postava, da mora ženin pastorju plačati najmanj $1.00 za izvr-prireditvi tega veličastnega ban-'šeno poroko. "GLASILO K. S. K. JEDNOTE V« in _ 3111 m. Clair AWBM_ CLEVELAND. OHIO IhmMnt: ----AA Ai Za člane na >—»,.,, ---—----JtE Za nečlane.--—---------JJJE Za toOHMtTO...-................................................................................................................ OFFICIAL ORGAN AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the U. S. A m the Interest of the Order _Issusd ww Tusaday OFFICE: §117 8C. Clair Avenue CLEVELAND, OHIO Phone: HEndsrson »13 ■ Terms of Subscription: M For members Yearly---------------------------------------------------........................................... For nonmembers.—............-.......................—....................................... ~ "" ""13 00 Foreign Countries.........................—---------------------------------------------------------------------- NAŠA. KAMPANJA TRAJA šE DVA MESECA IN POL! Jesen je tukaj, doba pospravljanja pridelkov. Kako se kme-tič veseli uspehov svojega dela in truda tekom pomladi in poletja ker mu vse to jesenska doba poplačuje, da si bo malo opomogel, tekom zime odpočil in užival razne pridelke. Tudi delo na društvenem polju, osobito tekom kake kampanje je podobno življenju ali delu farmerjp. Ce so agitatorji pridni in marljivi, bodo ob koncu kampanje dosegli zaželjeni uspeh; baš nasprotno je pa pri takih društvih, katerim je napredek ali skrb za povečanje članstva le deveta briga/ Lepa prilika se jim nudi, toda iste nočejo vpoštevati. Uradniki (ce) takih društev menda mislijo, da jih bodo prišli kandidatje lepo prositi za sprejem; pa se motijo. Kompeticija za novo članstvo je dandanes tako resna in velika med vsemi bratskimi organizacijami v AmeT riki, kakoršne že zlepa ne pomnimo, in to ne samo med našimi slovenskimi Jednotami in zvezami, ampak tudi med drugimi. Delavske in gospodarske razmere so se pričele malo boljšati, kar je glavni povod, da se vse trudi za pridobivanje novega članstva. Kako je pa kaj z našo podpredsedniško kampanjo? V obče smo lahko zadovoljni z uspehom. Od 1. marca do 30. septembra smo namreč pridobili 1181 članov v obeh oddelkih, ki so se zavarovali v skupni svoti $702,400.00. To število znaša povprečno 169 novih članov za vsak mesec In nekaj nad $100,000 nove zavarovalnine. O uspehu kampanje za mesec september lahko či-tate bolj obširno uradno poročilo na prvi strani te izdaje. Torej še dva meseca in pol traja naša kampanja! Čast in priznanje onim vrlim društvom, ki so že dosegla svojo kvoto, tako pa tudi onim, ki so že prav blizu tega dosega! 2al, je pa še precej lepo število takih društev, ki niso tekom te kampanje pridobila niti enega novega člana ali članice. Imen in številk takih društev nočemo za enkrat še javno navajati, lahko se pa to zgcdi kasneje. Nikakor ne moremo razumeti brezbrižnosti in malomarnosti takih mrtvih društev. Skoro povsod se posluje tudi z mladinskim oddelkom, kjer mladina dorašča oziroma dosega predpisano starost 16 let za prestop v aktivni oddelek; toda tajniki (ce) teh društev se nočejo niti toliko prizadevati, da bi pridobili tako mladino v razred odrastlega članstva. Morda ne vedo, da imajo člani mladinskega oddelka gotovo rezervo pri Jed-noti, katero se izplača v slučaju prestopa in ki bi zadostovala za lepo dobo plačevanja asesmenta v odrastlem oddelku. Društva, ki se ne brigajo za pridobivanje mladine v svoje vrste, ne morejo pričakovati napredka in bodočnosti, kajti mladina je most, ki spaja eno generacijo z drugq| Mladina je naša bodočnost. Mladina je trdna vez med včerajšnjim dnevom in današnjim. Mladina je naš up in podlaga fraternalizma; zato iste nikakor ne omalovažujmo! Jože Grdina: CLEVELAND, SLOVENSKA METROPOLA Ponatis iz Spominske knjige, izdane o priliki odkritja Baragovega spomenika Menda ga ni Slovenca, kateremu ne bi bilo znano ime Cleveland. Mnogi so ga imeli priliko videti osebno, dočim so osta- li več ali manj slišali o njem in to ne samo tukaj, ampak tudi v Mesto je zlasti narastlo, ko so leta 1834 otvorili prekop, ki je vezal jezero Erie z reko Ohio. Danes je ta prekop brez pomena, ker gre ves tozadevni promet po železnici, ki jih Cleveland nima stari domovini. Zato je na me- mal0. Največje važnosti za Cle- stu, da si nekoliko ogledamo Cleveland kot tak, potem pa« še posebej nekoliko slovenski Cleveland. Mesto Cleveland se razprostira ob južnem bregu jezera Erie kjer je pristanišče Clevelanda, ki je največje mesto v državi O-hio. Skozi mesto teče reka Cuyahoga, po kateri se imenuje tudi okraj, kjer se nahaja mesto. — Cleveland so ustanovili 1. 1796. Ustanovitelj mesta je bil general Cleveland Moses, ki je bil a-gent Connecticut Land družbe, ki je leto prej kupila od države Conecticut velik del pokrajine, znane pod imenom Western Reserve. Na Public Square stoji spomenik tega moža, po katerem ima mesto svoje ime. Kraj, veland pa je jezero Erie, kjer se nahaja veliko pristanišče. Veliki parniki odvažajo in privažajo raznovrstno blago, zlasti pa rudo. Jezero Erie ima potom reke St. Lawrence zvezo z Atlantskim oceanom. Tako manjši parniki z oceana priplujejo naravnost v Cleveland. Cleveland je eno največjih industrijskih mest v Ameriki, kar se pa tiče železne in jeklene industrije, pa sploh največje. Malo je industrije, ki je ne bi imel Cleveland. Poleg železne in jeklarske industrije je tudi lesna industrija in tekstilna. Avtomobilska industrija je visoko razvita. Do visokega industrijskega standarda je zla- sti dvignilo Cleveland, ko so ob kjer se danes nahaja mesto, je'jezeru Superior odkrili železno bil nekoč zaraščen z gozdovjem, rudo> katero sG p0tem parniki kjer so se klatiK volkovi, še da- držali v mesto. Bogata pre- nes slovi Cleveland kot mesto mogovna in 0ijna polja držav krasnih drevoredov in parkov 0hio in pennsylvanije, so veii- — "Forest City." Lega mesta ko poVzdignila industrijo. Ka-"je zelo lepa t^r se nahaja 689 visoko je razvita industrija čevljev nad morjem. Površina v Clevelandu, kaže to, da je v mesta je 70.67 kvadratnih milj. mestu 2700 industrijskih kor- Mesto je oddaljeno od Chicaga poracij. Napredek Clevelanda 357 milj, od New Yorka pa 584 pa se kaže v sledečih številkah: milj. Cest ima Cleveland 1105, Leta 1830 je štelo mesto' 1076 j Ijevati. Od leta 1888 in potem od teh jih je 934 tlakovanih. prebivalcev, leta 1880 že 160,- naprej, največ od leta 1890. 146, leta 1900 381,76», a leta 1980, torej sto let pozneje, pa 900,429. Torej blizu enega milijona. Ako bi se vštelo predmestja, s katerimi je mesto ozko zvezano, bi bilo pa precej nad milijon ljudi. Davčna vrednost mesta se ceni nad dve milijardi dolarjev. Tudi v stavbinstvu se Cleveland v marsičem odlikuje. Pri tem je važno omeniti visoki Terminal Tower, ki se kosa že z newyorškimi nebotičniki in ki je stal $100,000,000. Velika mestna dvorana, ki ima prostora za 30,000 ljudi, in ki je stala $5,303,000 je prav tako im-pozantno poslopje. Veliki moderni stadion, ki je zgrajen v obliki kolizeja v Rimu ter ima prostora za 80,000 ljudi, je stal $2,925,000. Dalje ogromno poštno poslopje, velika javna knjižnica, ki je stala $4,500,000 in Federal Reserve banka. Raznih cerkva ima Cleveland 425. Od teh je rimskokatoliških 75, grško katoliških 11, pravoslavnih 5, židovskih sinagog 39. Ostale so razdeljene na razne protestantske sekte, katerih ni malo, ter še razne narodne cerkve. Poleg tega je veliko število raznih dobrodelnih zavodov, bolnišnic, sirotišnic, katerih je največ katoliških. Tudi v kulturnem oziru stoji Cleveland na visoki stopnji. Tako ima tri odlična vseučilišča, Western Reserve University, dalje Case School of Applied Science in John Carroll univerzo. Slednje je katoliško vseučilišče, kjer poučujejo 00. jezuiti. Imamo 290 višjih in nižjih šol. Med temi je 34 višjih katoliških šol ter nad 70 katoliških farnih šol. Važno je tudi omeniti, da je v Clevelandu največji zrako-plovni pristan v Ameriki, kjer se često vrše zrakoplovne tekme. Do vsega tega napredka so predvsem dvignili mesto na seljenci, ki so prišli semkaj s trebuhom za kruhom, katerega so mnogi tudi dobili. Zato je v malokaterem mestu v Ameriki toliko raznih narodov kot ravno v Clevelandu kot takem. Sedaj pa še nekoliko o slovenskem Clevelandu, ki je največja slovenska naselbina: sloven ska metropola v Ameriki. Slovenski Cleveland se deli na več delov ali župnij. Prva in glavna župnija je sv. Vida, ki se nahaja ob obče znani cesti St. Clair Ave., blizu jezera Erie. Druga slovenska župnija je ravno na nasprotni strani, na jugu, župnija sv. Lovrenca. Tretja slovenska župnija je na vzhodni strani od župnije sv. Vida, to je v Collinwoodu, kjer je župnija Marijinega Vnebovzetja Četrta slovenska župnija je še dalje proti vzhodu, v predmestju Clevelanda, v Euclidu, kjer je župnija sv. Kristine. Prav na zapadni strani mesta je slovenska naselbina West Park. Toda Slovenci tam nimajo svoje slovenske župnije, pač pa angleško. Sicer pa izmed vseh tamkajšnjih naseljencev Slovenci največ prispevajo. Tudi 11a južno-vzhodni strani mesta, v Maple Heights in Bedford je le po število Slovencev. Vseh Slovencev v Clevelandu in okolici se ceni približno na 40,000. Da je toliko Slovencev v Clevelandu, je največ pripisovati srečni izberi onih prvih Slovencev, ki so pri izbiranju različnih krajev širom Združenih držav prišli baš v Cleveland, ki je bil ravno takrat v največjem razmahu napredka. Mesto je i*a-pidno raslo in ž njim vred tudi slovenska naselbina, ki je kmalu prekosila vse druge nasel-bjne v Ameriki. Slovenci so se pričeli naseljevati v Clevelandu pred nekako 55. leti. Sprva bolj poredko-ma, potem pa bolj pogostoma. Prvi Slovenec, ki je bil tu že leta 1879, je bil Jakob Pintar, ki pa ni prvič dolgo ostal tukaj. Kakih deset let pozneje so se pa pričeli že stalno nase- Prvi naseljenci so bili iz raznih krajev Dolenjske, od Žužemberka, Hinj, Žalne, Zatične, Sv. Križa, Višnje gore. Tudi od Notranjske strani jih je bilo precej, tako iz Vrhnike, Borovnice, Preserja.. Potem iz Blok, Loške doline in še iz raznih krajev. Prihajali so tudi iz Gorenjske strani. Sprva so bili naseljeni bolj na južni strani mesta, kjer je sedaj župnija sv. Lovrenca, in je bil svet še skoro prazen. Osredotočili pa so se potem na severni strani, pri jezeru Erie, kjer se danes nahaja župnija sv. Vida, ki je največja slovenska župnija v Clevelandu. Da so se pričeli naseljevati na severni strani, je vzrok zlasti to, ker je bilo tam več prometa, zlasti ob jezeru Erie, ker ob vodi je vedno večji promet radi plovbe. To rej to je bil dovolj velik vzrok, da so se naselili fiajprvo tu. Med prvimi in odličnimi Slovenci se posebno omenja Jože Turk, po domače Stene, ki je bil markantna oseba v naselbini. Isto tako Mihael Skebe John Grdina, ki je igral zelo važno vlogo pri raznih društvih in pri župniji sv. Vida. Anton Kline, prvi ustanovitelj slovenskega lista v Clevelandu. Dalje Jože Strniša, John Rus, Jože Žnidarišč, Mihael Setnikar, Frank Zaviršek, Frank Butala, Alojzij Lah, John Pišek, Matija Dulc, John Modic, Jernej Knaus, Paul Oblak, Frank Kral, Luka Hočevar, Joseph Glavič, Frank Ž i veder, Frank Peček, John Hrovat, Štefan Kovač, John Germ, Frank Suhadolnik, Matija Grdina, Jakob Mencin, Jože Kuhar, Frank Skulj, Frank Turk, John Perko, Anton Hočevar, John Mervar, Alojz Turk, John Kamin, Jakob Grdina, Louis Lausche, Frank Jakšič, John Jadrič, Andrej Zakrajsek, Frank Puclj, Pižem, Vidmar, Petrič, Jakob Turk. Vsi ti so prišli v Cleveland pred ustanovitvijo župnije sv. Kljub temu, da je prišel naš Slovenec v Ameriko, takorekoč brez-denarja, pa je imel pridne roke, in v Clevelandu, ki je takrat nujno potreboval res pridnih rok, je naš priseljenec kmalu imel denar; bil je priden in varčen. Sprva je šlo za marsikaterega bolj težko, zlasti težko delo v livarnah, ko je s strahom gledal razbeljeno železo, katerega so vlivali v razne modele, vmes pa se je kadilo, da ga je od vsega tega kar v grlu dušilo, ga bolela glava, in marsikateri bi jo najraje kar jaderno popihal domov v stari kraj, ako bi le imel denar za potovanje. Ker ga pa ni imel, se je moral kar podati in se privaditi. Ko je pa dobil plačo ter jo preračunal, koliko bi bilo to v avstrijskih krone in da bi moral doma delati cel mesec, da bi zaslužil toliko, kot zasluži tukaj v enem dnevu, tedaj je začel pa že drugače misliti, se privadil delu in šegam. Tako je Amerika postala zanj obljubljena dežela, dasi si jo je sprva vse drugače predstavljal. Ko je prišel potem domov na obisk ali pa z željo, da tam ostane, jo je čez par mesecev že nazaj primahal, češ, Amerika je najboljša. Tega mnenja so še danes. Prvo, na kar so pričeli na seljeni Slovenci misliti, je bilo da so se organizirali v društvo, pri tem pa takoj pričeli misliti na ustanovitev svoje lastne slovenske župnije. Ker so bili v tujini navezani drug na drugega, to je na medsebojno pomoč, in pa, da so se tako več krat sešH skupaj, je bil najbolj ši pogoj za* skupnost društvo, katerega so organizirali že leta 1890. Tam so pričeli tudi z delom za organiziranje župnije. Slovenec je prinesel poleg dru gih lepih čednosti in pa pridnih rok, tudi vero s seboj. Saj je prišel iz domovine, kjer bele cerkvice na prijaznih hribih in holmih pričajo globoko živo ve- ja! g. Vid (Hribar, ki - se je potem kot bogoslovec Odločil za potovanje v Ameriko in že leta 1890 dospel v Cleveland, kjer je potem v semenišču St. Mary's nadaljeval s študijami . (Dalje prihodnjič.) Fran jo Neubauer: NASI IZSELJENCI Kaj vas gnalo je v tujino? Ali lakomnost, napuh? Mar zvedava radovednost in posvetni duh? Ste kopičit šli zaklade, da bi jih uživali, da pa mehkih bi blazinah spavali in snivali. Da napajali bi s petjem in s sladkostjo glasbe sluh? Ne! Vas gnala je v tujino borba za vsakdanji kruh. Naj ljubeč li oče gleda bledi glad otrok, ali ženin zvest posluša naj neveste jok? i Ali mater sivolaso, ki od reve mre in vzdihuje pritajeno, gleda naj dekle? Ali naj posestnik gleda svojo drago last, ki prihaja oderuh mu rubit jo in krast. Naj doma li mirno čaka strašen klic glasov, da prodajo, kar je prešlo od očetov do sinov? Skrb vas gnala v tuje kraje in moreča je bolest. Ni srce drugače dalo, to velevala je vest. -o- KAKO SLOVENSKI OTROCI OPRAVLJAJO MARIJINO POBOŽNOST V TUJINI Vida, oziroma ob ustanovitvi. r0 slovenskega naroda. To vero Zal, da ni več imen na razpola- je narod prinesel seboj v Ame-go,' da bi se jih označilo v se-!riko. Saj so mu skrbni starši, znamu. Vsekakor je važno, da bratje in sestre, katere je zase omeni re prve naseljence, ki| Pustil, tako naročali: Na Boga so prišli sem iz raznih razlo- ne pozabi, pojdi v nedeljo v cer-gov, pred vsem pa s trebuhom kev. To je bilo zadnje naročilo za kruhom. Dosti jih je ostalo j skrbnega očeta in ljubeče ma-za stalno tukaj, nekaj jih je tere, in to so novodošli Sloven-bilo pa tudi le začasno. To sojci dosledno izpolnili. Zato so bili največ' mladi možje, ki so; kar takoj pričeli misliti na svo-prišli sem. da si prislužijo ne- jo lastno župnijo, kaj denarja, da poplačajo doma Slovenci so v tem, da so pri- dolgove, ki so jih prejeli ob sprejemu posestev, ali da ista izboljšajo. Največ jih je esta- šLi v Cleveland, dobro zadeli. Ne samo v tem, da so prišli v mesto, kjer se jim je nudilo lo tukaj za stalno in so si mno-j veliko dela in zaslužka, ampak gi izmed teh prav dobro uredili poleg tega je bilo dobro zlasti svojo bedečne-st ter so postali) to, da se je v mestu nahajaio trgovci, gostilničarji in po ve-j že dosti katoliških cerkva, kjer čini imajo svoje lastne domove., so lahko opravili svojo nedeij-Položaj prvih naseljencev je ^ko dolžnost. Predvsem pa, da bil vse prej kot rožnat. Prišli i se je v mestu nahajal sedež so sem največ praznih rok, ker j cleVelandskega škofa, kjer so so imeli večinoma samo za po- takoj poskrbeli za izseljence ter tovanje. Tu pa tam je imel jim pomagali do svoje lastne ta ali oni še par dolarjev, ki so mu ostali od one svote, katero je moral pokazati strogemu na- /upnije. Tedanji elevelandski škof Rt. Rev. Richard Gilmour se je takoj zavzel za došle slo- seljeniškemu uradniku na Ellis j venske naseljence. Da jim po-lslandu pri vstopu na ameriško] maga do slovenskega duhovnika celino. Potem pa je bil prepu ščen drugim, oziroma sam sebi, in delaj, kakor pač veš in znaš. Dobro za te naseljencc je bilo, da so prišli k svojim tovarišem, ki so že nekoliko prej prišli sem ter so jim bile razmere v Ameriki že deloma znane in so novodošlecu kar takoj šli na roko, ne da bi vprašali, odkod je doma. Peljali so ga v trgovino, mu kupili obleko ter ga preoblekli v "Amerikan-ca," preskrbeli mu delo, dali stanovanje in hrano. V tem oziru so bile žene prvih naseljencev kar okupirane s temi novodošleci, katere so imele na brani. Imele so polne roke dela od jutra do večera, ko so kuhale in prale, za primerno odškodnino, in pa slovenske župnije, je škof Rt. Rev. Gilmour naročil Rev. Stephen Furdeku, župniku češke župnije Marije Lurške na 55. in Broadway cesti, da pri obisku v Evropi dobi Rev. Fur-dek kakega slovenskega bogo-slovca, ki bi bil pripravljen iti v Ameriko ter potem v Clevelandu nadaljeval z bogoslovnimi študijami, bil potem posvečen v mašnika in kot tak vodil slovenske naseljence v Clevelandu. V ta namen je dal škof Gilmour Rov. Furdeku denar, ki naj g? izroči za potne stroške onemu bogoslovcu, ki bi bil pripravljen priti v Cleveland. Rev. Furdek je na obisku v Evropi obiskal tudi Ljubljano, ter se osebno zglasil v Alojzijevišču in sporočil željo elevelandskega škofa LONDON V MEGLI Londonska megla je znana. Je še precej hujša kakor naša ljubljanska, ki se v zadnjem času sploh nekam umika. Take megle, kakor je bila pretekle dni pa v Londonu, že več desetletij ne pomnijo. Pa ne samo v Londonu, tudi po vsej Angliji je ležala. Železniška služba je bila vsa v neredu, zračni promet so morali ustaviti, samo v pristanišču South-ampston je čakalo enajst potniških parnikov, da megla poneha. Pretekli četrtek so mislili, da bo že boljše, ker so zagledali na trgu Trafalgar Nel-sona na njegovem spomeniku. To je isti znak zboljšanja, kakor smo gledali včasih na stolp frančiškanske ali šenklavške cerkve, zagledali kazavce ur. A upanje je kmalu odšlo in nastopila je še hujša megla. Najhujše je bilo v četrtek zvečer. V enem kubičnem centimetru so našteli v sredo zjutraj 27,-v 000 sajastih praškov, opoldan 50,000, zvečer 100 tisoč, v četrtek zvečer pa 150,000. Izredni stroški za cestno razsvetljavo so dosegli 20,000 funtov na uro, to je, šest milijonov in 300,000 dinarjev. Na tisoče av-tomobilistov je moralo na prostem prenočevati, ker niso v temi mogli dobiti pota domov. Dva človeka je povozil vlak, ker nista videla, kako blizu je že; drugih podobnih nesreč je bilo vse polno. Šole seveda vse zaprte. Občinstvo je bilo napro-šeno, naj bodo hiše ves dan razsvetljene, da šoferji vsaj na tlak za pešce niso zavoziH. Število zločinov se je strahovito pomnožilo; samo dva koraka, pa je bil zločinec neviden. Le par metrov daleč vidiš, ali pa še ne. Ob robu takozva-nih rešilnih otokov so velike baklje. Vse to t>a le v sredi mesta, kjer je vse razsvetljeno in odprto. Izven sredine je pa popolna tema. Po pet do šest avtomobilov se tišči drug za drugim, eden od šoferjev gre pa peš naprej s svetil j ko, in pripoveduje, kje je rob tlaka za pešce. Na tisoče ljudi se zgubi po ulicah, ki so jim sicer dobro znane. Tudi v hišah notri je megla, sicer ne tako gosta, a vendar moreča. In ta nesnaga in umazanost! Prej rdeče strehe postanejo čisto črne, o perilu in obleki rajši molčimo. Poleg električnih naprav zaslužijo v takih slučajih največ pralnice. Najslabši je pa psihični vpliv. Megla leta 1880, ki je trajala tri tedne, je morala biti nekaj groznega. Tri tedne okoli in ckoli nič drugega, kakor samo golo in smrdeče zidovje! In pljuča! Nekdo, ki ima izborna pljuča, poroča, da ima ob megli bolečine v prsih in v grlu; kaj šele tisti, ki nima zdravih pljuč in so mu dihalni organi oboleli. , Lani se je megla v najhujši obliki že dvakrat ponovila. ki pa nikakor ni bila "pretirana, ter vprašal, kateri od visokošol- V tem oziru so ravnali pošteno in niso iskoriščali. Priseljenec je bil pač lahko vesel, da je-prišel na stanovanje in hrano k slovenski družini, kjer je bil po-strežen v vseh ozirih. cev bi bil pripravljen iti v Ameriko kot bogoslovec. Rev. Furdek je nato izročil v Alojzijevišču od škofa določeni denar za potovanje v Ameriko. Med tedanjimi visokošolci se je naha- Bilo je pred petimi leti. Nekega lepega dne meseca majni-ka sem se napotil po opravkih v večje industrijsko mesto Ha-yange na Francoskem. V tem mestu je bilo pred leti zaposle-rih tudi več Slovencev. Ko se je zvečerilo, sejn se podal na kolodvor. Dolgčas mi je bilo in sam nisem vedel, kaj bi začel, kajti do vlaka je bilo še dolgo. Precej za mestom se dviguje okrog sto metrov visok hrib, odkoder je lep razgled na mesto in okolico. Na mali ravnici vrhu hriba je postavljen okrog .deset metrov visok kip Matere Božje. Da si skrajšam čas, sem napravil kratek sprehod na omenjeni hrib. Srebrna mesečina mi je skromno razsvetljevala vijugasto stezo, katera se je vila med cvetočim sadnim drevjem, izpod zelenega grmovja so dehtele šmarnice in iz bližnjega gozda se je glasila o-tožna slavčeva pesem. Prišed-ši na vrh, sem postal nekaj tre-notkov. Vse je bilo tiho. Le globoko pod menoj v mestu je vladal šum in ropot. V ogromnih livarnah železa so hropeli težki stroji. Iz velikanskih železnih peči pa so švigali dolgi ognjeni zublji ter rdeče barvali jasno nebo. Šel sem dalje proti kipu. Naenkrat mi zastane noga. Kaj je to? Na kameni-tem podstavku kipa sta goreli dve mali voščenki in sredi med njima je ležal majhen venček, spleten iz sveže nabranih šmar- nic in vijolic. Nekaj metrov od .... ^ * , tam je stal preprost lesen kle-. se Je *alnik in na niem ie kle-ala 1lmenovala Mu. »zginila je pa K - iow Tl.1 f pred 13,000 leti. V onih dav-pnbhzno 12-letna deklica, poleg 1 .. x ' 'un » nje pa komaj 6-letni dečko, oči-!"* ČaSlh ,so P°znal\že smo£ vidno njen bratec. Deklica je !" lmeh «0 aeroplane/ Go-, .. j , nil jih je navaden motor, pro- glasno molila veseli del rožnega t . ™ \ • •• ; r štora so pa imeli za 20 oseb. Mi venca, in dečko ji je glasno po- , . v , . , - a\ • 1 xt- bi se prav me ne čudili, če bi času in razločno odgovarjal. Ni-j ^ 4 \ . . , . ~ so te trditve izkazale za res- sta me zapazila. Postal sem ne-1 kaj minut ter sem pobožno prisostvoval tej nenavadni, a zame najlepši majniški pobožnosti v svojem življenju. A čas je hitel in treba je bilo iti nazaj. Vlak ne čaka. Z veselim občutkom v srcu sem korakal proti mestu in za seboj sem še dolgo slišal glas malega dečka, ko je molil: "Sveta Malija, Mati božja, plosi za nas glesnike ..." — S. ("Rafael.") Aeroplani pred 13,000 leti Angleški častnik Churchward je z indijskimi učenjaki prebral 120 starcindijskih listin in pripoveduje, da je v onih listinah omenjena neka celina blizu Indije, ki je pa vsled grozovitega r.ione. Vrednost zdravjp. Peter: "Kaj je pa zdravnik omenil glede tvoje bolezni?" Pavel: "Rekel je, da sem trden in zdrav kakor srebrn dolar." Peter: "Ali je to vse?" "Pavel: "Potem mi je za o-bisk računal $5.00. Ustanovljena v JoUetu. HL, dna 2. aprila, 1894. Inkorporlrana v Jolletu. driavi TiHt^g drie IX januarja, 1198. GLAVNI URAD: 10M N. CHICAOO 8T, JOLDCT, ILL. Telefon v glavnem uradu: Joliet 31048; stanovanja gL Solventnost: aktivnega oddelka 10388%; oddelka 801« Od ustanovitve do 81. avgusta 1888 snala skupna Izplačana podpora $6.880.998 GLAVNI ODBORNIKI: Glavni predsednik: FRANK OPEKA. 28—10th St.. North Chicago, m. Prvi podpredsednik: JOHN OKRU, 817 Rast O 8t, Pueblo, Ook>. nugl podpredsednik: MATH PAVLAKOVIOH, 4738 Hatfield St, Pittsbgh, Pa. Tretji podpredsednik: JOSEPH LEKSAN, 198—32nd 8t, N.W, Barberton. < Četrti podpredsednik: OEOROK NEMANICH. SR.. Bok 741, Soudan, Minn Glavni tajnik: JOSIP ZALAR, 100« N. Chicago St, Joliet. m. Pomoini tajnik: STEVE G. VERUN, 1004 N. Chicago, St, Joliet, m. Glavni blagajnik: LOUIS ZELEZNIKAR, 100« N. Chicago St, Joliet. HI. Duhovni vodja: REV. JOHN PLEVNIK, 810 N. Chicago St, Joliet HI. Vrhovni adravnlk: DR. M F. OMAN, 6411 St "Clair Ave, Cleveland. O. NADZORNI ODBOR Predsednik: GEORGE J. BRINCE. 716 Jones St, Eveleth, """ L nadaornlca: LOUISE LIKOVICH. 9527 Swing Ave, So Chicago, HI. n. nadzornik: FRANK LOKAR, 4617 Coleridge St, Pittsburgh, Pa. m. nadzornik: FRANK FRANOICH, 8811 W. National Ave., Milwaukee, Wis IV. nadaornlca: MART HOCHEVAR, 31841 Miller Ave, Clevefcnd. O. FINANČNI ODBOR FRANK OQgPODARICH. 313 Soott St, Joliet HI. MARTIN SHUKLE, 811 Avenue A. Eveleth. Minn. RUDOLPH G. RUDMAN, 400 Burlington Rd, Wilklnsburg, Pa. _ POROTNI ODBOR JOHN DEČMAN. Box 639. Forest City, Pa. AGNES GORlSEK 6836 Butler St, Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St.. Pueblo, Colo . GEORGE PANCHUR, 829 K 143d St, Cleveland, O. WILLIAM F. KOMPARE, 9206 Commercial Ave, So. Chicago. 111. UREDNIK IN UPRAVNIK GLASILA IVAN ZUPAN. 6117 St Clair Ave, Cleveland, O. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote, naj se poiilj&jo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet, HI. dopise društvene vesti, razna naznanila, oglase ln naročnino pa ha GLASILO K S. K JEDNOTE. 6117 St. Clair Ave, Cleveland. Ohio. Posnemanja vredno Do 31. avgusta so v sedanji naši kampanji že dosegla svojo kvoto sledeča društva: I. okrožje: Društvo Matere Božje Sinjske št. 235, Portland, Ore. II. okrožje: Društvo sv. Jeronima št. 153, Canonsburg, Pa. Društvo sv .Antona Pado-vanskega št. 185, Burgetts-town, Pa. Društvo sv. Štefana št. 187, Johnstown, Pa. Društvo Matere Božje Lur-ške št. 246, Etna, Pa. III. okrožje: Društvo s v. Jožefa št. 169 Cleveland, O. Društvo sv. Jožefa št. 249, Detroit, Mich. ^ IV. okrožje: Društvo sv. Cirila in Metoda št. 4, Soudan, Minn. Društvo sv. Mihaela št. 152, South Chicago, 111. Društvo sv. Alojzija št. 161, Gilbert, Minn. Društvo Marije Pomagaj št. 174, Willard, Wis. Društvo sv. Neže št. 206, South Chicago, 111. B Po 1 član manjka še sledečim društvom za dosego kvote: Št. 166, 190, 214, 225 in 242. Katera društva bomo prihodnji mesec v tej rubriki dostavili ? HVALA VSEM, KI STE SE ODZVALI Hvala za eno, že je prošnja za drugo! V dolžnost si štejem kot predsednik Jugoslovanskega kulturnega vrta, da se zahvalim osobju, ki je pripomoglo k tako lepemu in velikemu uspehu Baragovega dneva. V prejšnjem članku sem pojasnil, zakaj je potreba, da pišemo in beremo še o Baragovem dnevu. Danes naj pa napišem zahvalo, kot sem obljubil, ko sem prosil rojake za delo in sodelovanje pri Baragovem dnevu. Ta kulturna akcija ne spada samo slovenskemu narodu, ampak vsemu jugoslovanskemu: Slovencem, Hrvatom in Srbom. Toda, dasi je bila ta akcija že'boste hodili v tej naši novi do-več let pred nami na krožniku j movini. Saj ste prišli sem zato, ponujana, da bi se je oklenile da bi narod razveselili in ga se vse tri narodnosti, se je nismo, j bolj utrdili v verskem in na-četudi je samo kulturnega po-j rodnem življenju. Bog Vas ži-mena, za povzdigo kulture po-,vi! centno. Srbov ni po številu mnogo tukaj, a so se odzvali že od prvega dneva, ko smo dali akciji ime Jugoslovanski kulturni vrt. In mi Slovenci? Ni treba, da bi tu omenjal rane, ki so jih nam usekovali, nam, ki smo se zanimali za kulturni vrt, v časopisih radikalnega kalibra. Če bi bili le mogli, bi nam bili prekrižali vse račune, da bi bil postal Baragov dan fiasko. Toda, ker je stal narod za nami in tudi mnogo še pravičnega in poštenega časopisja, se je vsa reč zaobrnila v prilog katoliške zavesti. Zato pa si predvsem štejem v dolžnost, da izrečem zahvalo za naklonjenost Ameriški Domovini in obema urednikoma, ki sta bodrila s članki na eni strani, na drugi pa branila in zavračala napade od strani naših odpadnikov. Odstopila sta mnogo prostora v svojih kolonah za imenik darovalcev in za druga uradna poročila. Hvala torej Mr. Pircu in Mr. Debevcu za sodelovanje in tudi v bodoče prosimo njiju naklonjenosti. Ker smo baš pri časopisju, naj omenim še druge, ki so nam bili naklonjeni, kot: Glasilo K. S. K. Jednote, Amerikanski Slovenec in Ave Marija. Omenjeni so že leta prej pisali o življenju in misijonstvu Baragovem v smeri za Baragovo beatifikaci-jo. Tako smo bili od dobrega časopisja podpirani in ojačeni, čeprav smo bili od druge, sicer neznatnejše strani zaničevani in napadani. Hvala vam, ki ste zagovarjali pravično stvar in nam stali ob strani. Narod vam bo vedno hvaležen. V veliko in hvaležno dolžnost mi je, da se globoko zahvalim velikemu gostu, ki je prišel nalašč za to proslavo iz stare domovine, da počasti Baragov dan. To je prevzvišeni nadškof dr. Gregorij Rožman. Ta njegov izredni obisk je mnogo pripomogel, da je bila proslava tako sijajna. Ne vem, kako bi zbral skupaj dovolj hvaležnih besed, da bi se temu velikemu gostu dostojno in vredno zahvalil za poset, za tako dolgo in trudapol-no potovanje, za zamudo tako dragocenega časa, ki ga je moral žrtvovati. % Zavedam se, kolika čast je bila za nas ta njegov obisk, zato kličem prevzvišenemu gostu dr. Gregorij Rožmanu: JN&j Vas, prevzvišeni, sedaj narod spremlja in pozdravlja povsod, kjer sameznih narodnosti. Tako se bratje Hrvatje niso odzvali, do-čim so se bratje Srbi 100-pro- Da nas je obiskal prevzvišeni nadškof dr. Rožman, gre mnogo zahvale č. g. Omanu, ki se je največ radi tega napotil v doma* vino. Zato smo obenem hvaležni tudi č. f. Omanu za ves trud, ki ga je imel v zvezi s tem potovanjem. Kar pa velja v cerkvenem ožini za nadškofa, velja v državnem oziru za zastopnika drŽave Jugoslavije, katero je zastopal dr. Božidar Stojanovič, ki zastopa jugoslovansko vlado Washingtonu, odkar je odpotoval radi bolezni poslanik dr. Pi-tamic. V čast in dolžnoet mi je zahvaliti se dr. Božidaru Stoja-noviču, ki je velik prijatelj Slovencev in ki se vedno tako laskavo izraža o delih in napred ku slovenskega naroda. Le žal nam je, da mu nismo mogli bolje postreči in dati boljših ugodnosti radi silnega dela, kar bomo gotovo popravili prihodnjič. Ko sem kot predsednik frl v velika dela, ki so se imela zvrniti name ob času, ko se bo vršil Baragov dan, sem bil prav vsakemu iz srca hvaležen, kdor je hotel kaj takega prevzeti nase. Tako so se pri predpripravah razdelila dela raznim vodilnim osebam v roke. Mr. Frank Jakšič je prevzel vodstvo predsedovanja pri odborovih sejah, potem pa tudi vodstvo parade, o kateri vsi vemo, da je vzorno izpadla, brez vsake neprilike ali nereda. Prav lepa hvala Mr. Jakšiču. Nase je vzel veliko odgovornost tudi Mr. Andrej Tekavec, ki je vzel v oskrbo točilnico in delavce, katere si je sam odbral. To je bila druga velika odgovornost tiste slavnostne dni. še poprej, predno se je vršil Baragov dan, je bilo treba preskrbeti za razne važne stvari. Treba je bilo preskrbeti godbe. Naš rodoljubni prijatelj iz Gi-rarda, Mr. John Dolčič, se je ponudil za posredovalca, da smo se lahko zaupno obrnili na Ohio Leather Co., godbo, ki šteje 50 mož. Godba je nastopila brezplačno, razen da smo jim dali nekaj okrepčil. Družba te tovarne je pa poleg tega naklonila še oglas za spominsko knjigo v vsoti $30.00, za kar moram izreči vodstvu tovarne iskreno zahvalo. Danes še vse govori o krasnih narodnih nošah naših Slovenk in Slovencev, ki so se lesketale v pramenih sončnih žarkov na Baragov dan v paradi. Tudi za to smo imeli odbor, kateremu je načeljevala kot predsed. Mrs. Frances Ponikvar. Te narodne noše niso bile narejene samo za ta dan, 'rabile jih bodo žene in dekleta še mnogokrat pozneje pri teh ali onih slavnostih. Vselej se bomo hvaležno spominjali tistih, ki so se zanje zavze- di naš prijatelj Mr. Joseph Per-,roka vsak čas mi je bila Modico- va družina. Najsi sem potrebo-! val odprt avtomobil ali pa šoferja, Modicovi fantje so mi bili! vedno naj razpolago. Prav tako sem se zatekel k znani družini Frank Razinger, kjer imajo lepe odprte in zaprte av-j tomobile. Tako sta nam poma- par, ki jih je en cel dan snažil in pripravljal na Modicovem vrtu. Mr. Perpar je tudi vodil nadzorstvo pri vratih z možmi, katere si je sam poiskal. Tudi to je bilo veliko in važno delo ter prav vestno izvršeno. A skoro bi bil pozabil najvažnejše, kar bi bil moral že v prvi vrsti omejiti, toda kdor razume vse obširno delo, mi bo že oprostil, tako tudi gotovo č. g. Matija Jager, kaplan pri sv. Vidu, režiser igre "Divji lovec," ki je bila vprizorjena na odru SND v počast Baragovemu dnevu, za dar in v počast našim cenjenim gostom. Vsak, kdor razume, kaj se pravi postaviti na oder nekaj tako velikega in v tako kratkem času, mora dati vse priznanje igrovodji in igralcem. Torej gre č. g. Jagru vsa zahvala za to, kakor tudi za vse drugo sodelovanje ob dnevih tega velikega programa. BARAGA ADVOKAT INDIJANCEV P. Hugo (v koledarju "A. M." 1935) (Nadaljevanje) Pozneje in sicer 7. februarja gala vedno rada tudi Mr. Jeg-!1833 je 12 LaPointa P°ročal sv<>- I uradu: lič in Mr. Flajšman, ki imata le-'jemu osrednjemu misijonskemu pe avtomobile za pogrebe in po-lu™u; K*™16*™ na mejah že roke. Vsi ti avtomobili so bili fU8aj0 ;umčiti naš vPliv' Ni na razpolago zastonj pri para-idvoma' da si 1)0(10 kmalu 501 j di in to ni majhna stvar. Prizadevali to storiti kot doslej. In da se bo tembolj upošteva- °0Sti jihJe tuk&l' ki. lo, naj pojasnim sledeče. Pose- !" simPatlzJaJ° v koli- 'kor jim sredstva dopuščajo. Ne- ben odbor za nabavo Avtomobilov je imel nalogo jih preskrbeti. Mislil je, da jih bo dobil li. V SND je bil lep red v soboto in nedeljo večer. V ta namen je prevzela delo s številnimi rediteljicami izkušena Mrs. Albina Novak. Videli ste naš kulturni vrt ves okrašen. Moje največje breme in skrb predzadnjega in zadnjega dneva je bila okrasitev vrta. Še v nedeljo ob desetih sem peljal razno blago v park za okrasitev. V tem sta mi pa veliko pomagala dva naša pionirja: Mr. Jernej Knaus in Mr. Frank Perme. Oba sta velikokrat hitela s svojimi avtomobili in delavci v vrt, kjer so postavljali mlaje in iste okrasili z venci. Ne smem pozabiti tudi našega cvetličarja Mr. Jim Slapnika St., ki nam je dal na razpolago svoje prostore iir«dal tudi mnogo cvetja zastonj, ko so naše ženske plete vence za mlaje. Vsem je znano, kako je naš Mr. Slapnik vedno požrtvovalen. — Bog ga živi! Mr. Knaus tudi ni gledal za dolar ali dva, kadar je bilo potreba nahitro kaj kupiti, kar se je potrebovalo pri takih delih. Mr. Frank Perme st., je mojstrsko uredil zagrinjalo pred spomenikom. Naš stari mizarski mojster zna res vse prav iz-borno napraviti. Hvala mu! Pri mlajih je bil zaposlen tu- Na tem mestu naj bo izrečena tudi zahvala Msgr. Vitus Hribarju, ki je vedno upošteval moj nasvet. Tako se je tudi mesto mene odpeljal v New York na svoje stroške, da pozdravi nadškofa dr. Rožmana ob vstopu na ameriška tla. Prav hvaležen sem mu za to. Sedaj naj se vrnem zopet nazaj k drugim, ki so pomagali v teh slavnostnih dneh. Kuhinja je dala tudi mnogo dela in skrbi. Ljudem se mora postreči. Mrs. StaYiovnfik je skrbela s svojimi pridnimi pomočnicami, da je šlo delo lepo od rok in da se ni trošilo brez potrebe. Hva-a lepa vsem skupaj! Bila je že enajsta ura ponoči petek 20. septembra, ko so še prepevale naše vrle žene in dekleta v Slapnikovem prostoru in spletle 200 čevljev dolg venec iz rož, katerega ste videli v nedeljo pripetega na mlajih v našem Kulturnem vrtu. Mrs. Ju-ia Brezovar je imela s svojimi pomočnicami v oskrbi vse to delo, ki je bilo prav fino izvršeno. Zelo topla zahvala naj deloma pokrije velik trud in delo, če morem to sploh smatrati za delo in brezplačno. To je bil namreč nastop naših pevskih zborov. To je bilo narodu v veliko veselje in pa v čast pred drugimi narodi, ki so občudovali petje moških in mladinskih pevskih zborov v parku in posameznih r,boro»v zvečar na odru SND. Samo z besedami se to ne more poplačati. Apeliram na narod, da ostane tem pevskim zborom in pevovodjem hvaležen in naklonjen tudi v bodoče ter naj poseča njih prireditve. Le s tem se jim moremo nekoliko oddolžiti. Hvala pevovodji g. Ivanu Zormanu za toliko truda pri vajah in nastopih. Enako tudi pevovodji g. Louis šemetu za ves njegov trud ter pevcem in pevkam za njih požrtvovalnost pri nastopih. Pesem je del, in sicer velik del kulturne stavbe našega naroda in še mnogokrat vas bomo potrebovali ob enakih prireditvah. Le gojite pridno in navdušeno slovensko pesem! Še nekaj se ne sme pozabiti! Pri paradi smo se tudi vozili. Pa ne samo pri paradi, še poprej smo imeli dan in noč upre-žene avtomobile in če bi bili morali vse te najeti in plačati, bi kaj takega je začelo postajati že očitno. Dosti moči imajo tukaj. , v__ v , , ! Le voditelja jim je treba, ki jim brezplačno. Ker smo potrebo-|, ... ... ,T\. , x j , , r., . I bo dajal navodila. . . Vpliv kavah vec odprtih avtomobilov, je' , , .. ,, . . * .i j j , tonskega duhovnika z Mackina- odbor naročil dva za nedeljsko „ . , . . _____ . . . . . ' i ca se ze po celem okrožju čuti in parado pri izposojevalni druz-1 bi. Te družbe računajo po $3 na uro od vsakega avtomobila in ker smo jih naročili za pet ur, bo treba plačati za vsakega po $15.00, če se ne bomo mogli z družbo bolj zglihati. Torej je lahko umevno, koliko so nam naši domačini z avtomobili prihranili, ker niso nič računali za vožnje se bo najbrž vsako leto bolj čutil." Dne 27. julija 1835 pa se to strašilo naenkrat pojavi med njimi z namenom, da započne med čipevci katoliški misijon. Samo| po sebi umevno, da jim je bil njegov prihod skrajno neljub. Kar nervozni so postali in gelij, so jim drug za drugim u-hajali v Baragov katoliški hlev. Na kake znatne nove uspehe pa sploh niso mogli misliti, kajti kljub svojemu mnogo večjemu misijonskemu aparatu mu niso bili kos. Od tod njih jobovska, mestoma naravnost obupna poročila na osrednji urad. Rev. Bouttwell piše 12. sept. 1815: "Neki rimsko - katoliški duhovnik je zdaj tu nastavljen. Da paraliziramo njegov vpliv, bo treba iti kar moč intenzivno na delo. Razširil je svoj delokrog tudi nji Fond du Lac, in sicer skupno s tamkajšnjim pre-kupcem" (Petrom Cotte). Rev. Hali pa poroča 27. sept. 1835: "Neki katoliški duhovnik je tukaj nastavljen, ki bo brez dvoma slcušal nam naše Indijance izneveriti." Sledečega 1. junija pa piše: "Katoliški duhovnik je še vedno tu in je jako agilen med Indijanci. Mnoge je pregovoril, da so se dali krstiti. Ni nam pa znano, da bi si prizadeval v Indijancih kar naravnost netiti predsodke proti nam." A naslednjega 9. avgusta že ve pove-s dati: "Točasno se katoličani tru- dijo zbuditi v Indijancih predsodke proti nam ter jih odtrga- strahom čakali, kaj bo. Vse je Nočem ničesar omenjati o de- i kazal°' da bo med njimi in"Ba" lu našega tajnika Jožeta Grdine rag0 izbruhnil nov' še srditejši ti od našega." vpliva. boj. A Baraga si ga ni želel. Nasprot- pri spominski knjigi. Rečem pa toliko, da bi morali biti za izvr- še ^^ ga Je ,skaL aifoir f o L-orro Ary»*Am »-i z-...-.-. „ „„ ! no, skrbno je pazil, da bi jim ne š.tev takega ogromnega del. na- ^ ^^ ^ ^ ^.vedeli. da se bo čimprej vrnil. Oddahnili so se, ko je Baraga odšel v Evropo. A so kmalu iz- bili jetih več ljudi, ki bi stalno delali za plačo, da bi izvršili delo, ki ga je izvršil ta požrtvovalni rodoljub naj se varuJ'eJ° vsakega lzziva- Tudi blagajničarka, Mrs. Ma- nja' To sklepam iz tega' ker.se rion Kuhar je vestno in točno i Protestantski misijonarji nikjer konflikt. In tudi tistim, ki so 0 tem Piše Rev- Hal1 14- °ktob- vodila vse delo blagajne in neka-zovanja čekov. Nadzorni odbor bo videl, da je bilo vse nje delo izvršeno točno in natančno. Zelo lepe napise sta izvršila oba naša umetnika, Mr. Anton Plut, znani slikar in naš mladi ž njim, je menda zabičal, ira 1836: "Duhovnik je čez zimo zapustil ta kraj. Pravijo, da je odšel v Evropo zbirat prispevke, nakar bo skušal s podvojene pritožujejo čez kako osebno] ogljem uresničiti Svoje na-nasprotovanje, ne Barage, ne katoličanov, čeprav so s fari- zejsko pažnjo zasledovali vsak njih korak in njihove vlekli na uho. Ponovno so jim dali celo priznanje glede oseb- umetnik, Mr. Matt Mlinar. Oba nih odno«aJev naPram nJim' ~ priporočam narodu, naj jih pod- Rev" S~HaM P0^ 16' av^sta pira. Naš velikodušni trgovec, Mr. John Potokar, je bil pripravljen 1836. o Baragi, da katoliškim o-!trokom ne le ne brani obiskova črte." Dne 1. oktobra 1837 z žalostjo poroča: "Duhovnik, ki je bii prošlo zimo odsoten, se je se-besede I vrn^- Se razume,' da z namenom, svoje delo še z večjo vnemo vršiti. Gospod je vladar! To slepilo satanovo ne more upropastoti več duš, kot on pripusti." Njegova poročila so vedno bolj nervozna in obupna. z vsemi truki, da jih da na razpolago, kolikor in kadar bi jih hoteli. Tako tudi Mr. Jernej Knaus in Mr. Anton Korošec. ti protestantovske šole, ampak'Dne decembra 1837 piše: — jih k temu celo spodbuja, seve- j "Katoličani so budni in si z vse-da ne k njih verskemu pouku. mi močmi prizadevajo nam iztr- Tega, pravi, da se trdovratno o-tepajo. O katoličanih pa pi^e pak le proti njihovemu verske-u vplivanju. Tudi protestantski misijonar- rp i i • j• • _ i,m 19. oktobra 1839, da osebno ni Take ljudi si moramo ohraniti ... .. j i at ^o proti njih misijonarjem, am v dobrem spominu. Mr. Poto- _F _ J . ... kar je podaril še posebej sod ček pive za goste in za godbeni-jvPllvanJu- ke iz Girarda. ,.........., .. Tudi osobje, ki oskrbuje Slo- J' P™''"atol^a- . . ... _________ nom. Deloma so se bali odprte- Ave., nam je bilo res vsestran- . . . , ii t- kwl. orvi„, ga boja ker so jih katoličani ze sko naklonjeno, kolikofc- smo 6 J J . . .... , • „ • prav kmalu nadkrihh, m imeli rabili dvorane poprej za seje, H . ' .. T . . . ; takega voditelja kot je bil Bara-nam niso računali me. Istosakoi"* J , ni računal Mr. Jernej Knaus za dvorano nič, kjer smo imeli številne seje odbora. . . t>„af™„ Naj velja lepa zahvala tudi Jonskega urada v Bo.tonu, - Mr. Joe Gramcu iz Geneve, O., j80 Pnporocah miroljubnost in Mr. Anton Debevcu iz Madi-|»aPram katoličanom ccs. da se ona, O., za mlaje. - - - bo*> na ta na"n laZJe Pome ga, deloma pa zato ne, ker ko i-meli od svojih višjih taka navodila. Iz svojega glavnega misi- To je tu- O., za mlaje. Ko je Mr. ..... Grame mlaje pripeljal z velikim z ^ do*efp trukom v Cleveland, se je Mr. J razv,dno " . Plsem Da%lda ; T m • 1. »7., wv> Green-a, uradnika imenovane Louis J. Pire izrazil: Za voz-! . .. ' . . . . „ f„„i,' m sijonske družbe ki jih je pisal njo. oziroma za gazo m z* tn*| ^ntskim misijonarjtm. • bom pa kar jaz plačal! No. ve- ^P ^ ^ ^ Rev; Ija, Mr. Pire, ne bomo nič vprašali. koliko ste plačali. Na zadnji seji odbora smo iskali osebo, ki bi prevzela vodstvo pri prodaji Baragovih znakov. 5000 smo jih bili naročili Mrs. Milavec, ki je bila že prej zelo aktivna, je prevzela to delo. Toda znakov v takem navalu ni Ely-ju: "Bodite vsem vse, kolikor je mogoče, ne da bi žrtvovali pomembna načela." Rev. Hal-lu pa piše 13. junija 1836: "Naj vas prizadevanja katoličanov ne vznemirjajo in ne strašijo. Božji duh jih lahko zaustavi in odpre Indijancem oči, da bodo tain bili morali razpisati na narod prijikah pa bomo razpečali in Nadalje se zahvaljujem še č. poseben asesment. O svojih avtomobilih nočenn ničesar omeniti, to prepuščam nadzornemu nje v Catholic Universe Bullet- i j i ko spoznali vse njih zmote b,lo mogoče vseh oddat^ostale ^ ,jubeznivi pravični napram njim, a vedno čuječi nad njih gibanjem." — Dne 30. junija 1836 naroča iste- tr Victor Virantu za dopisova-■ ",1C \ .. ... g. viuur v «<. . mu: "Vaši odnošaji do katolica odboru v razsodbo. Več tednov pred slavnostjo sem dirjal na vse strani našega Clevelanda za odbori z Jožetom Grdinom, ki je iskal gradiva za knjigo, ko je letal po zapadni strani mesta za slovanskimi narodi za sodelovanje. Kajpak, neštetokrat se je vozil Jože na ulični železnici, toda največkrat pa z mojim konjičkom in se ni gledalo na to, kako dolga je pot. Ko so pa prihajali v mesto naši častni gostje, takrat pa ni bilo dovolj domačih koles, takrat sem klical sosede, naše domače voznike, da so prihiteli na pomoč. Desna nov naj bodo kar moč dobri. Poskušajte si jih nakloniti predvsem z orožjem duha, z vašo in, obema Messrs. Zupanoma, Ivanu in Stanley ju za dopisova- nje v Glasilu KSKJ in še pose- svetostjo srca in bej H* Ivanu Zupanu za vod- \ n(Bpremenljivo zaDisnika na odborovih se-, 1 J J . . V ,, •r Zahvalatudi Mr Franku ^ kolo?i v Lr"ii lagi v ^uivi osebno ves čas mirno delovali A. Grdina, preds. J. K. V. ^ ^ ^^ ^ ^ Živinozdravnik: "Draga mo- nega načelnega boja ni bilo med niste prišla k pravemu, njimi. Na znotraj pa je v srcih J a, vi zdravniku po zdravila za svo- protestantskih misijonarjev le jega moža, jaz sem namreč zi-vinozdravnik." Žena: "Vi ste pravi, moj mož je namreč velik kikar!" vrelo in brodilo. Baragovi misijonski uspehi so jih vznemirjali. Še tisti Indijanci, ki so jih pridobili za svoj 'čisti' evan- ratJ naše Indijance. Je pač le majhen korak od paganizma do krtolicizma, le zamena ene praz-noverske ceremonije z drugo. Nedvomno se jih bo mr.ogo zapletlo v satanove mreže in bodo poginili v njih. Moje efHno upanje je Bog in mož njegove milosti." še obupnejše je njegovo poročlio 16. avgusta 1836: "Kar ?.e tiče izgledov za bodočnost, so v mnogih ozirih temni, ne vidim pa, da bi bili naravnost obupni." Sledečega oktobra piše o svojem kolegu v Fond du Lac, Rev. Ely-ju: "Mr. Ely je tudi obupan. . . Prr.vi, da se ne bo čutil dolžnega ostati v Fond du Lac, ako ostanejo razmere take, kot so iile zadnje čase. .. če zapustimo :erkve v teh krajih, jih bomo korekoč prepustili katoličanom. Ako izgubimo tla ki smo si jih ž3 pridobili, bo težko jih zopet osvojiti. Bojim se, da so nekateri sobratje radi katoliškega naziranja bolj milosrčni, kot pa imajo vzrok za ta Se zdi, da so izgubili vse upanje na uspeh tam, kjer so oni sedli. Menim, da to ni prav." Takih in enakih obupnih lamentacij vsebujejo njih misijonska poročila še vse polno. Da so protestanti spričo tega svojega položaja v lapointskem misijonu mislili, kako bi Barago izrinili iz njega, je pač lahko umeti. So li pa tudi kaj zapo-čeli v ta namen, mi zaenkrat ni znano. Ko se je Baraga po osmih letih tamkajšnjega uspešnega delovanja odločil, da se odzove večkratnemu vabilu svojega predhodnika v L'Ansu, Mr. Crebasse, naj pride tja, ustar novit nov misijon, nič ne poroča, da bi bil kakorkoli prisiljen zap\istiti Lapoint. Leopoldinv-ski družbi na Dunaj piše 12. oktobra 1842, da se je zato odločil za L'Anse, ker je ondi še veliko paganov, medtem ko so v La-pointu že redki izpreobrnjenci iz paganizma. (Dalje prihodnjič) BOJ ZA PRAVICO POTEST FB. J. MILO VRANIK Roza je tašči, ko je bil Grčar cdšel, bridko očitala, da j< vzela Grčarjev denar. Ta pe se ni menila dosti za to, ampal Ji je odvrnila: "Na tak način pride lahkt vsak dan k nam, hoče! Bile bi pač neumno, braniti se de narja, posebno še- če je človel v takih stiskah, kakor smo mi!' XX. Postni čas se je bližal že svo jemu koncu. Jero je še vedm grizla in pekla vest zaradi do prinesene hudobije, še vedno j< videla v temni noči vstajati prec svojimi očmi raznovrstne -pri kazni, še vedno je, kadar so j zadremale trudne oči, klicali vsled strašnih sanj na pomoč a da bi si bila olajšala vest s tem, da bi bila priznala svo. zločin in prestala zasluženo ka zen, za to je bila preslaba. Naj bolj jo je odvračalo od tega pr to, ker še ni bila obupala popol noma, da se ji izpolni njena to liko let gojena vroča želja, dr postane namreč žena. Akorav no ji je bil povedal Grčar iz oč v oči, da nikdar resno mislil ni vzeti jo v zakon, akoravno s< je izogibal, kolikor je le mogei vendar je še upala, da ga pripravi do tega, da izpolni dane ji obljubo. Tolažila se je včas-s tem, da ga je bila razjezila, ir da jo je bil nemara le v svojen srdu tako zavrnil. Zidala je tu di na to, da bi mu moralo bit vendar le neprijetno, ako bi iz da'a vso stvar in bi obstala, d: mu je ona pomagala pri tatvini Poskusiti je torej hotela š< enkrat; še enkrat je hotela na peti vse svoje sile, da si ga pri svoji in se ji tako uresniči j( njeni upi. Velikonočni pondeljek je bil Akoravno so imeli tisto leto ne navadno zgodnjo veliko not — kajti bilo je še le konec meseci sušca — bilo je vendar jakc lepo in gorko vreme. Na pla nem je bilo videti le sem in t ji nekoliko snega, • ob rebrih pa obrnjenih proti solncu, bil j« že popolnoma izginil. Prijetne pomladne sapice so pihljale ir gonile po sinjem nebu majhne bele oblačke. Bila je res lepi velika noč! Ljudje so prihaja li v cerkev skoro že popolnorm letno oblečeni, in vse je bile nekako živo in veselo. Praz niki, ki že sami na sebi tako po vzdigujejo človeka, so imeli U leto še nekako posebno oživlja jočo moč, kajti bilo je videti kakor bi se bila z Zveličarjem ki je premagal smrt in vstal lastne moči iz groba, prebudila kar hkrati tudi vsa priroda dolgega zimskega spanja. Kako lepi so velikonočni praz niki za onega, ki si je, očisti dušo in ima mirno vest. Jers ni bila opravila velikonočne izpovedi. Groza jo je bilo, obtožiti se svojih pregreh. Izklju čena je bila tako rekoč iz člo veške družbe. Strašno ji je bilo, ko je videla v cerkvi, kake v?e okoli nje pobožno in goreče moli. Veseli klic "aleluja!" k je donel izpred oltarja in odme val zopet s kora, in ki je nek daj tudi njej tako sladko pretresal dušo, navdajal jo je zdaj s strahom. Kako ne, saj jo je ta klic spominjal na vstajenje in na sodbo pe>slednji dan! Kako bo dajala račun! Kako bo zrla svojega Stvarnika v obraz? Ali ne bodo tudi njej veljale besede, katere bo pravdni Sodnik govoril levici: "Prokleti ste!" Take misli so se ji snovale v glavi, a čudno, vse to je ni privedlo do tega, da bi se bila skesala. Misel na možitev je pri njej obvladovala vse drugo. "Potem, ko bom omožena, se spokorim !" je dejala sama pri sebi. "Dovolj časa bom imela stavljala nevarnosti, da bi naju nik domačega izdelka, ki je po- revežem bom dajala miloščino in cerkve bom podpirala; to mi zadobi odpuščanje grehov." Ne-*pametnica! Kakor bi se dala *es nebesa kupiti na tak način! Ali se ne pravi to, norčevati se božjih stvari? In vendar, koliko ljudi misli ravno tako, ivo občutila kakor ravno te praznike, kam jo je pripravil ta človek. Veselilo jo je, ko je videla, da je v zadregi in iz go-!e nagajivosti, stopi čisto tesno pred njega, pogleda mu v obraz in reče: "Ti se bojiš ljudi, kaj ne? Jaz pa nič bil kdo skupaj zalotil. Ravno iz tega vzroka mi je bilo tudi neljubo, da si me danes pri belem dnevu nagovoril* No, pa nič ne de to. Saj ni nikogar blizu! Odlašala pa zdaj res ne bova več. Samo nekaj tednov še potrpi in molči, potem pa stopiva z najino skrivnostjo na dan. Ko bo od moje strani vse pripravljeno, določim dan poroke in ti ga naznanim. Storim pa to že ob takem času, da spra vjš do tiste dobe vse svoje reči vkup. "In v#kolikem času misliš, da bo za gotovo poroka ?" "V štirih tednih bo vse pri kraju," odvrne Grčar. "Le pojdi lepo domu in potrpi! Pa nič se ne meni za to, če bi ti ljudje pravili to ali ono. Seveda, popolnoma prikriti ne bom mogel, da se pripravljam na ženitev. Govorili bodo in ugibali vse mogoče in bodo gotovo tudi hoteli vedeti, kdo je moja prihodnja žena. Ti pa lepo molči in sme-jaj se jim! Saj boš ti edina vedela, kdo je moja nevesta, dokler naju s prižnice ne okličejo." (Dalje prihodnjič) VESTI IZ JUGOSLAVIJE vzročfl nesrečo. Poučno potovanje po Sloveniji so priredili te dni najznamenitejši starinoslovci Evrope. Ogledali so si razne stare spomenike širom Slovenije. Dvanajst let je dopolnil dne 6. sept. naš kralj Peter II, Njegov rojstni dan so slovesno praznovali po vsej državi. Za župana združene celjske občine je imenovan g. Mihelčič Alojzij, ravnatelj podružnice Vzajemne zavarovalnice v Celju. Za podžupana pa je na-značen g. Stermecki Rudolf, znani veletrgovec. -o- Brezplačen pouk v angleščini Mrs. Elizabeth Coe, ki poučuje angleščino v St. Clair javni knjižnici na 55. cesti in St Clair Ave. v Clevelandu, O., že zadnjih pet let, poučuje tudi letos in sicer vsak dan od 1. do 3. ure popoldne, razen ob sobotah in nedeljah. Mrs. Coe je jako priljubljena in vešča uči teljica. Pouk je brezplačen za začetnike in take, ki angleščino že nekoliko razumejo. Vpišite se! Stiska v ljubljanski bolnišnici je tolika, da morata po dva bolnika ležati na eni postelji. V oddelku, ki ima 44 postelj, je nedavno ležalo 65 bolnikov. Ko je planil v sobo, se je vdrla streha! — Pri Ivani Ajdni-kovi, posestnici v Štatenbergu pri Mariboru živi njena hčerka Marta, poročena Skleflar, katere mož je zaposlen na žagi v Lokanji vasi. Zakonca imata troje malih otrok, ki živijo skupno z materjo pri Ajdni-kovi. Oni četrtek ponoči je izbruhnil požar. V hipu je bila slamnata streha v plamenih in v zadnjem trenutku so se domači zbudili ter pobegnili na prosto, ženske so zgrabile o-troke, Ajdnikova najstarejše- ga, Skledarjeva pa ostala dva. Naj pride, kdor hoče,; Otroke so hitro odnesli k so- štva, rojaki in rojakinje ste vljudno vabljeni, da se udeležite te veselice kajti lie bo vam žal. Godba bo izvrstna, najeti muzi-kant zna igrati angleške in slovenske komade. Posebno kadar zaigra Marička, pleši in Na planincah solnčece sije, takrat se vse vrti, staro in mlado. Ta dva komada sta celo dobro zdravilo za one, ki imajo kurja očesa na nogah; samo parkrat se zavrti okrog pa bo all right. Za dobro postrežbo bo skrbel veselični odbor. Ker spada v ta odbor tudi naš brat predsednik, vem, da bo pripravil dobre klobase. Se vedno, kadar smo i-meli kakšno zabavo ali pa veselico, je bil vsak zadovoljen s klobasami. Cul sem, da bodo za prihodnjo našo veselico še posebno ali ekstra fino narejene klobase. Poleg okrepčila za želodec, bo na razpolago tudi dobra pijača. Torej vas še enkrat vabim in prosim vse skupaj, da ne pozabite priti na našo veselico dne 27. oktobra. S sobratskim pozdravom, John Kolbezen, član društva. -o- obilo povrne! Mr. in Mrs. Joe Petrich. Chisholm, Minn., 8. okt. 1935. -o- smo se lepo zabavali do 2. ure zjutraj. Potem smo se pa še razkorajžili, da smo šli k nam na dom, kjer smo se veselili do 6. ure zjutraj. Tako smo imeli v nedeljo večer Dolžnost naju veže, da se mo- Judi drugi dan rava iz srca in .epo zkhva.iti, kratek; ca,.dom« do P*«^™ vsem našim prijateljem, ki so nama naredili "Surprise party" povodom 30 letnice najunega zakonskega livljenja. jaz se ne premaknem s tega mesta, Dovolj dolgo sem ti prizanašala !" "Kaj pa hočeš zopet? Povej hitro, kar imaš povedati. Vendar pa mislim, da bo najin razgovor čisto odveč, ker sva se že zadnjič popolnoma domenila. I)a bi imela povedati kaj novega, je težko mogoče." "Imaš prav!" odvrne Jera. — Nič novega ti nimam povedati. Stvar, za katero tu gre, je stara. Spomniti sem te hotela še enkrat, in sicer zadnjič na to, kaj si mi dolžan. Velika noč je skoro za nami in čas je tu, ko >e ljudje poročajo. Pač sva se že zadnjič o tem menila, a ne morem si misliti, da si takrat govoril resno. Ali pa si se prenaglil! Kajti jaz mislim, da bi nikakor ne bilo dobro za te, ako bi ostal pri svojih zadnjih besedah. Zaklinjam se, da te spravim v nesrečo, ako ne izpolneš svoje obljube in me ne vzameš za ženo. Vest me pefe noč in dan in strah me je zaradi hudodelstva, pri katerem sem ti pomagala; zato moram imeti moža, ki me bo varoval in odganjal od mene pošasti, ki se mi bližajo vsako noč." Jera se je kar penila, ko je govorila to, in z rokami, stisnjenimi v pesti, je mahala divje okrog sebe. Grčar, ki je bil od začetka namenjen, odgnati jo osorno od sebe, si premisli. Videl je, kako je razljučena, zato mu je kazalo bolje, potolažiti jo. Mimo, kolikor je bilo to sploh mogoče, reče torej: "Kaj pa se togotiš vendar tako brez potrebe? Sama dobro veš, da zadnjič nisem govoril resnice, pa se tako togotiš! Le nekoliko podražiti sem te hotel. V postu se itak nisva mogla poročiti. Kaj torej, če se nekaj časa nisva shajala. Saj veš, da sem bil od vsega početka namenjen. ljudi z najino poroko iznenaditi. Zato mi je bilo pa se pokoriti se. Bogata bom; tudj prav, če se nisva izpo- sedu ter se vrnile nazaj, da bi rešile, kar se še da oteti. Mati otrok je planila nazaj proti hiši ter skočila v mali hlev, da bi rešila kozo. Pri tem pa ni nihče opazil, da je stekel za materjo tudi njen triletni sinček Jo-žek, ki je mislil, da je šla mati v hišo ter jo je šel tja iskat. Komaj pa je fantek planil v sobo, se je vdrla streha in plameni so mu zaprli pot nazaj. Med tem časom je mati privezovala rešeno kozo v vinogradu ter šele čez nekaj časa pogrešila o-troka. Vsa prestrašena je zdrvela h goreči hiši, za njo pa sosedje, ki so razbili okna na hiši; skozi odprtine se jim je prožil strašen prizor. Plameni so švigali s stropa in od tal po celi sobi, v sredini pa se je stiskal otrok pod zibko ter obupno kričal na pomoč. Nihče se ni drznil planiti skozi plamene v sobo ter so skušali z dro-gavi rešiti otroka. Bilo pa je vse zaman, ker se je v naslednjem trenutku, vdrl strop ter je ogenj pokril malega siromaka. Dete je v hudih mukah živo zgorelo. Naboj smodnika je eksplodiral. V Podrečah pri Domžalah se je pripetila huda nesreča. V tej vasi ima podjetnik kamnolom v hribu. Kamenje sta lomila ono dopoldne 38 letni samski delavec Lovro Štefančič iz Zagorice in 31 letni poročeni delavec Jernej Malar iz Pod-grada. Malar se je pripravljal, da bi razstrelil skalovje v bližini pa je stal Štefančič. Malar-ju pa je naboj naenkrat eksplodiral. V trenutku sta bila oba na tleh. Na klice na pomoč so prihiteli drugi delavci. Malar se ni mogel več sam pobrati, ker je dobil resne in življenjsko nevarne poškodbe. Pri eksploziji mu je namreč zlomilo nogo in hrbtenico, Štefančič pa je dobil le lažje poškodbe. Kot so pozneje ugotovili, so v kamnolomu uporajbljali smod- Nad milijon brezposelnih dobilo delo Washington, 10. okt. — Kot naznanja administrator Hopkins je dobilo dosedaj 1,126,234 brezposelnih oseb delo glasom načrta 14,000,000,000 programa. Administracija pričakuje, da bo najkasneje 15. nov. prekinila ves direktni relif, ko bo našla delo za nadaljnih 2,400,000. Tekom prihodnjega tedna bo pripravljeno delo za 429,000 brezposelnih v raznih delih Zedinje-nih držav. ——o- Huey Long si grmadil bogastvo Baton Rouge, La. — Pokojni Huey Long, gospodar Louisiane, si je kot diktator nagrmadil sil no bogastvo. Sam sicer ni hotel nikdar priznati, koliko je vreden, niti ni trdil, da je "bogat mož," rekoč, da ljudje ne volijo radi za bogatina. Par mesecev pred svojo smrtjo je dobil od države ček za $225,000, ker je iztirjeval zaostale davke, in še en ček za $125,000, ker je vodil nekako nadzorstvo nad javnimi utilitetami. Smatra se, da je bil Long vreden $5,000,000, vendar pa številke niso zanesljive. -o Posnetek Kristusove obravnav Več vplivnih Zidov v Parizu je naznanilo, da bodo priredili zgodovinski posnetek Kristusove obravnave, v kateri se bo re-produciralo vse okolščine Kristusove prosekucije in obsodbe 2idje upajo na ta način dokazati, da je rimska oblast obsodila Kristusa na smrt, ker je videla v njem nevarnega radikalca in da Židje kot pleme niso zakri vili njegove smrti. -jO- Iz New Yorka v London v enem dnevu Washington, D. C.—Glenn L Martin, letalski inženir, nazna nja v glasilu Ameriškega aeronavtičnega društva, da je izdelan načrt za letalo, ki bo plulo preko severnega Atlantika med New Yorkom in Londonom enem dnevu. Novo letalo bo dvakrat večje od sedanjih pre-komorskih letal, imelo bo Štiri Dieselove motorje po 1500 konjskih sil in kabine za 112 potnikov. Plovba iz New Yorka v London bo trajala 26 ur in na za j 31 ur. Voznina bo spočet ka za eno stran $415 za osebo. -o- VABILO NA VESELICO San Francisco, Calif. — Večkrat se bratje in sestre enega ali drugega društva pogovarja jo: Kam bomo šli, ta dan, ali kateri drugi dan? Lahko pa vemo, kam bomo šli dne 27. oktobra. Vsi na veselico društva sv. Frančiška št. 236 K. S. K. J. ob osmih zvečer v Slovenskem Narodnem Domu na 2101 Mariposa St. Članstvo omenjenega društ va, in vsa druga cenjena dru Še nikdar nisva bila tako presenečena, kakor dne 28. septembra. Zvečer so prišli po naju prijatelji z avtom, toda niso govorili resnice, kam so namenjeni. Zapeljali so naju. pred Mahnetovo dvorano, kjer je stalo že številno avtov. Naš šofer je omenil, da pojdimo pogledat, kaj imajo tukaj, in smo šli v dvorano. Potem, pri prihodu v dvorano so pa vsi glas no naznanili, da je to presenečenje za naju. Dvorana je bila polna udeležencev in naših d> brih prijateljev, ki so nama začeli v roke segati in čestitati. Potem sva se šele zavedla kako in kaj. Tudi naj una hčerka, poročena Rigler je prišla iz Milwaukee povsem nepričakovano. Tako ZAHVALA V dolžnost si štejeva, da se najprisrčneje zahvaliva vsem številnim znancem in prijateljem, kateri ste se udeležili in naju tako be>gato ^bdarovali ob priliki 32 letnice najune poroke. Tega ne bova nikoli pozabila, in bova po svoji moči skušala povrniti. Posebno se še zahvaljujeva Mrs. Emi Petrich, ki je toliko pomagala. Hvala tudi najunim otrokom, ker so se toliko trudili. Naj vam Bog VAŽNO ZA VSAKOGA ČADAS potUJata iMJIi Iwitojww tote« 1» —n—IJtv mm < V JUGOSLAVIJO { Za • f »l 1H fetta Za M> >00 Din Za VSO >00 Din ?« 11.76 »00 Din Sa St.60 1.000 Din £a 47.00 S.000 Din V ITALIJO Za I' rst ioo ui Za 18.SS Z00 Lit Za 44.40 600 Lto Za Bt.SO 1.000 Lir Za 170.00 2.000 I.ii Za S0S.00 S.000 Li. . Pot H jamo ta* daaar hraolavM ia tevrtajaM* tap Učila t dolarjih. V Vatam laataam intaraaa Ja. da pitita aai praiao aa dr a« Jo poalotito, aa ooaa te pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Olaa Naroda—Trm vol Bureau) d« Wwt 11 SL Ne« Ter*. N. V ŽELITE POSTATI I AMERIŠKI DRŽAVLJAN? Tedaj naročite najnovejšo knjigo, ki ima vse podrobne podatke za državljanstvo, in ki se dobi samo pri Ameriška Domovini 6117 St Clair Ave. Cleveland, O. Cena 20e SKUPNA POTOVANJA Rojakom, ki bodo potovali v stari kraj za Božič, se nudijo sledeči dobri parniki: 30. nov —CHAMPLAIN na Havre 6. dec.—MAJESTIC na Cherbourg 7. dec.—ILE DE FRANCE na Havre 14. dec.—BERENARIA na Cherbourg 15. dec—EUROPA na Bremen PiSite nam po vozni red in cenik parnikov. , Mi zastopamo vse linije in parnike ter vam v vsakem slučaju lahko postrežemo. CENE ZA POŠILJANJE DENARJA Za $ s.76 100 DinlZa $ 9.25 Za 6.16 200 Din Za 18.20 Za 9.66 400 Din Za Za 11.76 600 Din Za Za ss.60 1,000 Din Za Za 47.00 2,000 Din Za 100 Lir 200 Lir 27.00 300 Lir 44.00 b00 Lir 87.50 1.000 Lir 174.00 2.000 Lir kar sva se poslovila od naju nih dobrih prijateljev, katerih nikdar ne pozabiva. V spominski dar sem prejela lep Front room set, ki ga bom imela v spominu vse moje življenje. Bog vam povrni vašo naklonjenost, dobroto in ljubezen do naju; skušala vam bova tudi midva kaj povrniti, če l>o nama le mogoče. Iskrena hvala za spominski dar! . Vsakega i*> imenu tukaj navesti je nemogoče, ker jih je bilo preveč, kar naj se nam blagohotno oprosti. Posebna hvala pa naj vseeno velja Mrs. Praznik, Mrs. Zurga, Mrs. Nosen in Mrs. Loušin, ki so nama priredile to veselico in se za to toliko trudile. Vsem skupaj še enkrat: Prisrčna hvala! Bog vas živi! Hvaležna vam, Mary in Frank Sonchar. Chisholm, Minn., 8. okt. 1935. ker a« cene ieato menjajo, ao navedene cena podvrtane spremembi gori ali doli. PatIIJamo tudi ▼ dolarjih. NOTARSKI POSLI Ako rabite pooblaatilo. iijavo, pogodbo ali kako draco notarsko listino nam pilita aa nadaljna pojasnila. LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. VtZ East 72 SL New York, N.Y. NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnen' srcem naznanjamo našim sorodnikom prijateljem in znancem, da je dne 23. septembra t. 1. po daljši bolezni previden s sv. zakramenti umrl na* ljubljeni brat Andrew Videč Pokojni je bil blizu 50 lrt star, doma iz Ajdovca pri Žužemberku. V Ameriko je prišel pred 32 leti. Pogreb se je vršil dne 30. septembra s sv. maš:> zadušnico v tukajšni cerkvi sv Jožefa. Telesne ostanke pokojnika smo izročili materi zemji na slovenskem pokopališču fare sv. Jožefa Tem potom se prav lepo zahvaljujemo vnem. ki so r.a ob-Lskali na mrtvaškem odru in molili za njegovo dušo. Prav lepa hvala vsem. ki so dafbvali za sv. maše. ravno tako k pa hvala darovalcem lepih vencev in cvetlic. Lepo hvalo izrekamo no-rilcem krste ravno tako vsem prisrčna hvala, ki so dali avtomobile na razpolago na dan porreba. Prav iskrena zahvala v m. ki so se udeležili pogreba in pokojnika spremili na zadnji poli s task constant front page activities.! Each must grow with his pro- ______fession. Each should esteem and study his state of life. Each will make application of those There is an old German leg- Principles which govern his re end of the man who was lationship to the welfare of hit traveling along the highway of Patient- hls c[ient' P«^1*" life staggering beneath the Penitent, or his patron, so that weight of an iron cross; and mav suffer dmt" finally, one night, he prayed vantage on account of the care- that it might be taken fi»m ,essness' indifference ignor him and a cross of roses sub- ance or which should stituted. He realized, he cried, find ro PIace ,n th<~ lives, of that he must carry some kind of those have made profes- cross since that the fate of all *ion of hi*h service' humanity; but oh! if it only "Men who have grown con- might be a cross of roses in- scious of their God-given des- stead of a heavy, ugly cross of tiny and have endeavored to iron, he knew that his journey develop character in harmony would be infinitely easier. with such a destiny can not bc He woke the next morning | content with an empty life nor to find the cross of roses contain themselves within the fastened to his shoulders, and narrow limits of personal ad- started on his way rejoicing; vantage whether material, so- Our Crosses La Salle, 111.—Frances Jan-cer spent the week-end of Sept. 28 in Joliet, 111., renewing old acquaintances and visiting with friends. She was a guest of the Misses Josephine and Ann Ra-muta, 1805 N. Center St. i Collinwood Choir Will i Mark 15 th Anniversary Cleveland, O.—Ilirija, St. Mary's Church choir, will present a 10th year arMversary program Oct. 20 at tlfe Sloven-Bowling Sessions Booked ian Home on Holmes Ave. Elaborate plans are in progress. Souvenir books will be t> i i XT v t, , a ,, given to each one attending. Brooklyn N. Y.—Basketball j The Rey MiUn slaje from will again be the chief athletic iLora.n hag been invited to be sport of the Knights of Trinity iguestgpeaker. Father Slaje was this coming winter and prac- he choir,g iritual director be_ tice will begin sometime in fore hg wag ,nted as ad. November. Yours truly will try , ministrator of ^^ parish. his best to put as good a ball, Another ker wm be the team on the floor this year as Rey Mggr Hribar you ve read about last year. ■■■^■■mUhh KNIGHT 0A6ER8 TO GET STARTED IN NOVEMBER for Every Tuesday PITT GIRLS TARE TO BOWLING, FIND SAME CONGENIAL SPIRIT Pittsburgh, Pa.—The Pittsburgh Booster Girls' schedule has been arranged and we have been bowling regularly now for the past few weeks, only to find that the same spirit, enthusiasm and friendly attitude continue from one bowling season to the other. The mere fact that the same group of girls who have been bowling with the KSKJ Booster Girls the l&ast years have again reported with additions of new bowlers The season will again be The group was organized Oct. 25, 1925, by Mr. M. E. Ra- RECOMMENDS STUDY CF WORLD PROBLEMS (Continued from Dage 7) tion for International Peace and aid in the promotion of ife-program throughout the nation. The following studies are recommended to all individuals and lay organizations as a basis of study and discussion: The Christian Way to Peace, Syllabus on International Relations, International Ethics, Latin America and the United States, Causes of War, The Ethics of War. Tariffs and World Peace, International Economic Life, The Catholic Church and Peace Efforts, Relations Between France and ftaly, An Introduction to Mex-co, Arbitration and the World Court, Peace Education in the Schools, Manchuria—the Problem in the Far East, Europe and the United States. The Peace started by last year's regulars kar. It was because of the Zealand there will be three or four jous work of both director and new faces to fall in line. Who lingers that the group has said something about a tourna-, progressed so rapidly, ment in Brooklyn? Or are my / After the program of song ears deceiving me? I'll bet you ,the evening will be concluded a wooden nickel I started some- by dancing in the upper hall. thing. Admission tickets as well as patron tickets can be obtained Bowling, under the leader- from any member of the choir. ?hip of Stanley (Lefty) Erhar lie, will again be started by the boys and the first practice session will start on Tuesday evening at the Ridgewood Grove Bowling Alleys. According to Lefty, try and stop the knights Committee. OBJECT OF LIFE (Continued from page 7> the world we would be removing the cause that pioduces most of the problems with this year. The boys do not go whjch aocia, work has to con in for duckpins, so if there is any kind of a tournament started in the East I hope that it isn't duckpins. The knights never did know how to play marbles. John P. Staudohar. MAN—THE GAMBLER Lut presentfiy sharp thorns began to prick him; they pressed into his flesh, digging deeper and deeper as the sun rose high and hot in the sky; and before evening came, blood was trickling in dark, crimson streams from his wounds. Again, unable to go any farther because of his suffering, he knelt and prayed. "O Lord," he said, " I see that I am not able to bear a cross of roses. It is even worse than the cross of iron. But grant, in Your infinite goodness, that I may be given a cross of gold—that I am sure I can carry with pride and facility." Once more, when he woke, he found that his cross had been changed, and he set off arrogantly, his cross of gold gleaming as he went; but he had gone only a little way when a band of robbers fell upon him and overcame him, leaving him for dead by the roadside in their violent attempt to seize the precious metal of which his cross was made. When, after many hours, he slowly recovered an agonized consciousness, it was to murmur: "Merciful Father, give Hie back my cross of iron! For I understand now that is the only one I can carry."—Selected. ______o—- Father John Tolton Hill, a Missouri slave boy born in 1848, was the first full-blooded Negro priest in the United States. After his ordination in Rome, he returned to Quincy, Illinois where he baptized his former cruel master. cial or even spiritual. They must have compassion on the multitude. From their high position of intellectual and social advantage they must proclaim rheir readiness to enlist in the common cause of human welfare which takes them out of their own limited sphere of service to follow the voice of i higher authority or a higher need, while not repudiating the responsibility that still demands their activity in their chosen field. The interests of the community are not Ignored :n the fact of individual claims The spiritual interests of self are not made paramount to the exclusion of the interests of others. The two-fold commandment of love is adopted not only as an obligation but as a glorious consummation of the irresistible power of God extending its domination over the whole being of him who seek? to know and love and serve with all his thought, with al' his heart, with all his strength, with all his soul. "Such spiritual power was communicated by the free ac4 of God in the initial sacrament of Baptism, but; it is brought to perfection in the sacred inti macy of the Holy Eucharist. In the company of our Eucharistic King the mystery of life in time '\nd in eternity finds its ulti mate fulfillment. The consecration of all the professions to the preservation of life in all its forms is elevated to an infinitely higher plane by com oanionship with Him who is the Way, the Truth and the Life, and who has condescended to permit us to associate ourselves vvitn Him in the Holy Eucharist hat we may partake of His very life, be more perfectly in--orporated in His Mystical Body and participate in His ministry itself. "A listless, languid, lifeless 'aity indicates a moribund Church. Life cannot be static. JJfe must be dynamic to be life at all. Catholic Actfion is a orocess of Catholic life that may send the Divine Presence hrobbing through the entire body of society as well as Lhrough the soul of the individual who exercises himself in Catholic Action." CONTRIBUTORS In submitting contributions to Our Page, please consider the following: 1. Use one side of paper only. 2. Manuscripts written In pencil will not be considered. 3 If possible typewrite material, using double-spacer. 4. All contributions must be signed by author Name will be withheld from publication by request. 5. Material must be received by Our Page not later than 8 a. m. Friday prior to intended publication. 7. Address communications to Our Page. 6117 8t. Clair Ave.. Cleveland. Ohio. REPORTERS Baraga Julie JCrulce Julia Bargs Louis Luko Julius Bevec John Maleckar Val. Bremsek Helen Novak J. E. Frankovic Mollie Petan Charles Grom Marie Polutnik M. T. Jancer. Frances Snyder Joseph Kastelic William Staudohar J. P. Klun Joseph J. Suich John J. Kochevar M. C. Svegel Peter Jr. Kompare E. F. Umek John Kotnik John Yapel B. Zabkar Frank Editor: Stanley P. Zupan. tend. But sad to say, social work without the guidance of religion often encourages sin while hoping to overcome the effects of sin. "It is the responsibility of Catholic social workers never to condone what is morally wrong—never to compromise truth and right—never to minimize the teachings of the Church. It is God's Church and teaches God's truth ; it cannot be wrong. Social work is not religion—it is the handmaid of religion, and when properly conducted will do much to lead souls to God. But it must use the means that lead to perfection. The use of supernatural means such as prayer, meditation, and the Sacraments, particularly the frequent use of the Sacraments of Penance and the Holy Eucharist, is of supreme importance both for the client and the worker." Programs of Pope Benedict XV and Pope Pius XI, and Peace Trends. (Continued from Page 7> ciable value. Sudden gains are just as dangerous as sudden losses are disastrous but in every case the gamble is a personal matter. There is another type of gambling that is even more worthy of condemnation than all of these. This last type of gambling is gambling with death, with the future comfort and wellbeing of women and children. It is the gamble of the man without 'life insurance. When a man hazards his money he may be endangering the immediate comfort of his family but he will remain to repair the loss. When he gambles with death and loses his family suffers and he is not present to help them. Nations enact laws against the commoner forms of gambling and attempt to protect the public against sharp practices. Nothing is done, however, to protect a man's family against his thoughtlessness except to erect almshouses where charity is dispensed with a parsimonious hand. Of recent days this charity has been named relief and is a national project but, as is usually the case, those most deserving are most frequently overlooked. DEADLINE NOTICE The reeular Our Page dead i Mne in S a m FHifsv % A FRATERNAL PREACHMENT Have you studied the wide reach in the operation of fraternal protection? It protects the family, educates children, ind promotes the habit of thrift in home-makers. It makes provision for life's "rainy day," which for the average family comes when fa-her dies and the wages stop. It develops a sense of respon-;ibility. It is the surest measure of oreparedness, giving means to Day debts, lift the mortgage from the home, bringing courage to the poor and repose to thfe well-to-do. The income that outlives the man. ' It builds credit for the widow and her family, reclaims the encumbered estate, replacing hardship and adversity with peace of mind that adds to the length of days. The joy of contentment follows knowledge that loved ones are safeguarded. 4 It is a priceless certificate of a man's love for his family. It is business prudence coupled with intelligent co-operation in the building of an estate otherwise impossible for the average man. It capitalizes a man's love and multiplies his usefulness to the community. It is universal in its beneficence, adapted to all classes, coming to fruition when most needed to stand between the home and those influences that would wreck it. To the poor it is a necessity. To the rich it is the one permanent security against bad investment and risky speculations. It offers the greatest and surest measure of co-operative service between men and women and their fellows, with ever a wider and better recognitior as the one universal channel foi home protection for the com mon people. Legislation, cour' decisions, efficient busines' methods and wise manage ments have made it the great est co-operative institution ir this day of Christian philan-1 thropy and civilization. It has become a dominant factor in every department of life. It is essential to the maintenance of the social structure, to business stability and to family financial security. Its serv-j ice to the public is immeasurable. General taxation is loosened. Fowtfer almshouses are needed. Many thousands are saved from becoming charges on the community as a result of old age and misfortune. Through it children are given a fair chance in life and it is the guarantor of good citizenship. For the husband and father it encourages saving and self-sacrifice to make happy and hopeful the future of his beloved, blessing home and community to the end of time. It offers its service to all worthy men and women with out reference to political or re-'tgious creeds. Through organized co-operation, it bears the risk of life which no person can afford to carry alone. Through the fraternal lodge system one man's strength becomes like that of a thousand, connecting him with a group of brother men sufficiently large and strong to meet all possible loss, emphasizing the truth that while the father's loss to his family is a great tragedy to the association it is but an incident The danger to the single life, tc the one carrying his own risk is very great—to the fraterna man the element of danger is entirely removed. —The Bee Hive. shows that we all seem to have the same spirit and enjoy one another's company. The captains for this season were selected according to the highest average schedule of ,the previous seasons' bowlers. Mary Golobic, Mollie Sumic, Mary Gorup and Frances Bal-kovec are the selected captains of the teaams organized. The captains are good and zealous boosters and will endeavor to bring their respective teams to the top. The one important factor of good bowling is regular attendance. Practice makes perfect. Regular attendance of a bowler helps to keep the team on top and creates a better understanding among the members of the team. Now, even though we have already started bowling, we wish to extend an invitation to each and every KSKJ member to join our ranks. The winter evenings are long and can be dull and dreary if one has nothing to do, but just one night a week bowling will cheer you up for the remainder of the week. I know that you will enjoy being a member of our group and will join in the laughter and seriousness with the members of the various teams. We meet every Tuesday evening at the Lawrenceville Recreation Alleys, 53d and Butler, at 8 o'clock. We will be only too glad to have you join us. Frances Lokar. —o HEALTH HINTS The Eye It should not be difficult for you to recall the family of some man who had gambled with death and lost. You can easily recall the look of despair and fear in the eyes of some woman facing a future without help and without hope. You have seen the hungry faces and bloodless fingers of the children of those men who forgot. You are yourself one of these gamblers if you are not carrying as much life insurance as you are able to afford. You are gambling human souls when you forget th^ comfort of your wife and children. You are assisting other men to gamble when you fail to point out these things to them. You who read this are members of the KSKJ, the greatest Slovenian fraternal organization, designed to prevent this unnecessary gamble. It has brought comfort to countless women and children. It has helped to build men and women of children that might easily have taken another path in hunger and despair. No greater service can be rendered to mankind than this rendered by your order. No other greater service can be rendered your friend than that you should persuade him to protect his own family. Think on this and then go to that friend. Show him that he has no moral right to neglect the future needs of his family. Sh'ow him the wife and children of the man who gambled with death and lost and let him decide if he would condemn his own family to a similar fate. You will be rendering an immeasurable service to your Church and your natiorj. Will you enlist in our campaign to end this worst form of gambling? Foreign bodies in the eye are usually cinders, sand or particles of dust. They cause great discomfort and pain and tears, which fortunately wash them out. Never rub the eye, as this j will likely rub the foreign body into its delicate covering. First close the eye so that the tears will accumulate and the foreign body will frequently be washed out or into view so that it may be easily removed. If this fails, pull the upper lid over the lower two or three times, close the nostril on the opposite side with the finger and have the patient blow his nose hard. If the foreign body still remains, examine first under the lower and then the upper lid. If the particle is. seen, brush it out with the corner of a clean handkerchief. A few drops of castor oil in the eye after removing a foreign body will soothe it. Above all things, do not be rough, or you will do serious injury. If you are unable to get the foreign body out of the eye it. is much safer to bandage with a pad wet with water and take the patient to a doctor. KŠKJ ATHLETIC BOARD Athletic Commissioners Commissioner of Athletics: Frank Banich, 2015 W. 22d PI., Chicago, III. Zone 1: John Starcevic, 10820 Tor-rence Ave., Chicago, I1L Zone 2: Josephine Ramuta, 1805 N. Center St., Joliet, 111. Zone 3: Pauline Treven, 1229 Lincoln St., Waukegan, 111. Zone 4: Rose Chapic, 845 E. 146th St., Cleveland O.; Leo C. Svete, 1780 E. 28th St., Lorain, O. Zone 5: Rudolph Maierle, 1220 W. Walker St., Milwaukee, Wis. Zone 6: John J. Kordish, 325 How-ard St., Chisholm, Minn. Zone 7: Frances Lokar, 4908 Hat-Held St., Pittsburgh, Pa.; Francis J. Sumic, 222 57th St., Pittsburgh, Pa. Zone 8: J. P. Staudohar, 1675 Gates A ve., Ridgewood, Brooklyn, N. Y. Zone 9: Nick Mikatich Jr., 208 E. Mesa Ave., Pueblo, Colo.