NOVI TEDNIK 20. SEPTEMBRA 1973 — ŠTEVILKA 36 — LETO XXVII — CENA 1 DIN LasILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur. šmarje pri jelšah in žalec IZ VSEBINE: france popit na kozjanskem — 50 stanovanj v slo- venskih konjicah — ob dogodkih v čilu: protest za- radi nasilja — celjski izvoz: odlični dosežki — še o izkoriščanju gramoza iz savinje: upravni spor je tukaj — srečanje z adijem arzenškom — gozd širi veje — tednikovi pogovori s kmeti: še vedno nejasen položaj — dobesedno: sreča v nesreči — nagradna križanka — kako postanete zapeljive POPIT NA hOZJANSKEM ' v Lorek popoldne je t šmarsko občino pripo- •jral predsednik central- 3ga komiteja zveze ko- jiunistov Slovenije, Fran- n Popit. V Podčetrtek, jamor je prišel okoli 14. jre, ga je spremljal se- tetar medobčinskega ko- miteja ZKS Celje, Janez "Zahrastnik. Skupaj s Fran- Itetom Popitom so na raz- pvore prišli tudi pred- itavTiiki občinske skupšči- 36 Šentjur pri Celju, na pogovoru pa je sodeloval udi Milan Naprudnik, di- rektor Zavoda za prostor- isto regionalno planiranje Slovenije. Predsednika Popita so v Podčetrtku podrobneje in- formirali o rasti obeh ob- HI, pa tudi o problemih, i katerimi se bore. Pred- sednik se je še posebej za- nimal za načrte šmarske občine pri spominskem parku Kumrovec — Koz- 'jansko. Po {»govorih, ki so tra- jsli okoli tri ure, sta z Ja- »zom Zahrastnikom kre- nila proti Ptuju. -mst- mi iN ČILE že lani smo se v re- dakciji odločili, da bo le- tošnje poletje eden izmed članov redakcije NT in RC obiskal čile. Državo in po- skus, ki mu je dajal sve- žino in veličino Salvador Allende, voditelj, ki je ve- roval v čilsko ljudstvo. V socializem. V boljše živ- ljenje za revno južnoame- nško celino, za ljudstva, fci že leta trepetajo zaradi bogatejšega, imperialistič. nega severnega očeta. Letošnji dogodki so na- zorno upravičili našo na- mero. Pa je bilo že prepoz- no. Slutili smo, da je čile z njegovo posebno potjo v človeške družbene odnose trn v peti čilski in svetov- ni reakciji. Nasilje in re- akcija, nazadnjaštvo, in mračnjaštvo so za trenu- tek poteptali idejo, v kate- ro je veroval ves napredni svet. Toda — velike misli ni nikoli moč zakopati tako globoko v zemljo, da ne bi vselej znova kazale poti, po kateri mora hoditi človek. Zato Salvador Allende še živi. Na celotnem celjskem območju so v preteklih dneh organizirali več protestnih zborovanj zaradi hu- dega nasilja reakcionarnih sil v Čilu. Zborovanj so se udeležili delavci in predvsem mladi ljudje, ki so s transparenti izražali nestrinjanje s politiko, ki je močno v nasprotju s težnjami celotnega sveta po miru in svobodi. Na celjskem zborovanju pred gimnazijo je o dogodkih v Čilu in o liku velikega državnika Allendeja govoril sekretar komiteja občinske konference ZK Celje Stane Seničar. Foto: Milan Božič Z urednikove mize Prihodnji teden bomo izdelali sejemsko številko NT. Bogato. Vse o sejmu. Vse o delovnih organizacijah, ki nastopajo na sejmu. S programom prireditev v času obrtnega sejma. Torej — več bra- nja večja naklada za isto ceno. Ne zamudite sejemske MeviUce. Včeraj popoldne smo v uredništvni pripravili okroglo mizo o delu in naporih celjskega gledališča. Zapis tega privlačnega po- govora preberite v eni izmed prihodnjih št&vilk NT. Drago Medved se je v Tehnomercatorjevem avtobusu odpeljal na potep v Švico. S srečnimi izžrebanci nagradne prodaje tega ko- lektiva. Pričakujemo polno malho vtisov. Na uho — kmalu veliko presenečenje. Za vse. Za prav vsakOr gar. Zato — ne zamudite niti enega NT. VAŠ UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK 20. september 1973 —. §^ Energetski položaj se jasni »Vroči« val okoli pomanj- kanja in celotne problemati- ke energetike v Sloveniji se počasi »ohlaja«. To pa še ne pomeni, da se bo »val« tudi pomiril, ampak bo verjetno bolj v senci in ga bodo mno- gi za to poklicani poskušali čimhitreje odpraviti. Ker se je vsa stvar omejila v glav- nem na Termoelektrarno Šo- štanj in Rudnik lignita Vele- nje, je prav, da o tem še ne- kaj napišemo. Dogodki so se v zadnjih dneh razvijali iz- redno hitro, menjavali so se iz minute v minuto, vse pa z eno samo željo, da se si- tuacija glede energetike pri nas takoj ali vsaj čimprej reši. Sklep je znan: da bi se si- tuacija čimprej rešila, se uvedr v Termoelektrarno pri- silna uprava, katero vodi kot prisilni upravitelj in predsednik odbora za prisil- no upravo Tone Bole, pred- sednik gospodarskega zbora skupščine Slovenije. Tone Bole je v ponedeljek prispel v podjetje, kjer ga je kolek- tivu predstavil predsednik skupščine občine Velenje Nest Zgank. Sam kolektiv pa je pred tem imel tudi celo vrsto naj- različnejših posvetovanj, kjer so želeli in hoteli, da pripo- morejo k temu, da ublažijo nastalo situacijo. Delavci so na okvari delali vse dneve in noči in napako odpravili. Bivši direktor dipl. ing. Ci- ril Mislej je povedal, da so po svoji moči naredili vse, da bt naprave dobro delova- le in da ne bi prihajalo do tako pogostih okvar, kot do- slej. Povedal je tudi, da niso krivi, če so kupili napravo s konstrukcijsko napako (kdo je potem za to kriv?), ampak da je za to kriv dobavitelj. »Prepričan sem, da ne gre za nobeno sabotažo ali kaj po- dobnega, temveč je to zgolj ugoden trenutek za reševanje osebnih obračunov. To sem povedal tudi na izredni seji občinske skupščine.« Tako Ciril Mislej. Sklepi seje Delavskega sveta pa so znani. Sedem jih je. najpo- membne^^ši med njimi pa so da delavski svet Elektrarne Šoštanj razume ukrep druž- be o uvedbi prisilne uprave ki jo pogojuje kritična ener- getska situacija in da jo tu- da zavestno sprejemajo. Za takšno stanje niso edini krivci, ne odrekajo pa se so- odgovomofiti. Za potrebno tudi smatrajo, da prisilni uvraviteli Tone Bole pride čimprej v podjetje in mu bo- do nudiU vso vomoč. Delav- ski svet tudi zahteva od ustreznih republiških orga- nov, da vsa odprta vpraša- nja v elekfrnaospodarstvu čimvrei rešijo ter da se ustrezno vrednoti položaj elektrogospodarstva v riaši družbi Ob koncu so v zapi- snik razširjene seje delavske- ga sveta zavisali, da so nave- dene sklepe sprejeli po vse- stranski vroučitvi nastalega gosvodarskegn in 'nolitičn/>aa položaja v Sloveniji z name- nom, da najhitreje odpravi- jo ^rizo 11 e^ernetski situa- ciji. Vsa situacija se ie na bolj- še ■nremnkvila tudi v Rudni- ku lianitn Velenje, kjer so se odloMli da bodo zaradi na stnl.'> fsituacije delali tudi ob snhntah in nedeliah. samo da bodo nnkovaH dovolj pre- moga zn vormalno obrato- vavjp termoelektrarne. Vse to je lepo in prav, sa- mo to niso dolgoročne reši- tve. In prav v teh spremem- bah, ki zdaj nastajajo v Šo- štanju in Velenju, (morajo pa tudi drugje, kajti samo v omenjenih krajih in ljudeh ni vsa krivda!) vidimo reši- tev. Situacija se jasni, mora pa postati tudi msna TONE VRABL\ Slovenske konjiče »Analiza gospodarskega po- ložaja, izgradnja delavskih stanovanj, ustavna razrprava, problemi mladine in pripra- ve na oba kongresa, to so najvažnejše sedanje naloge ZK v Slovenskih Konjicah,« je ocenil nedavno razširjeno sejo komiteja občinske kon- ference ZK sekretar Franc Ban. Osemmesečna gospodarska gibanja v občini so zadovolji- va. Akumulativna moč gospo darstva je povečana. Politika osebnih dohodkov je primer- nejša, saj so se delavci v ko- njeniških delovnih organizaci jah šele letos bolj približali poprečnim izplačanim oseb- nim dohodkom v drugih ob- činah regije. Se dva kazalni- ka govorita o notranji kako- vosti konjiškega gospodarstva — ekonomičnost in storilnost sta povečani. Zato bi lahko rekli, da se je konjiško go- spodarstvo stabiliziralo kljub zaostrenim pogojem gosipo- darjenja. Konjiška ZK zlasti ugodno ocenjuje politiko Ljubljanske banke, podružnice Celje, do zanimivih gospodarskih pro- jektov delovnih organizacij v občini. Več je bančnega po- sluha, kar seveda spodbuja živahno gospodarsko dejav- nost. »Vendar pa.« je pou- daril Franc Ban, »vidimo, da se bodo morale zlasti manjše delovne organizacije pogii- mneje pogovarjati o povezo- vanju. V občini in regiji. Jas- ne proizvodne in razvojne na- črte so zasnovali v Konusu Kovaški industriji v Zrečah in v Lesnoindustrijskem po- djetju v Ločah. Tudi kmetij- stvo je dobro usmerjeno. Na področju trgovine in gostin- stva pa bomo morali izvesti dogovorjene povezave in in- terese.« Komite v Slovenskih Konji- cah ni zadovoljen z doseda- njim uresmčevanjem ustav- nih dopolnil v konjiški obči- li. V LIP-u in Konosu so si- cer že opredelili novo samo- upravno organiziranost Drug je pa kasnijo. V Konusu predvidevajo 14 temeljnih or- ganizacij združenega dela in bodo samoupravni sporazum podpisali v sredini novembra, ker v večini delovnih kolek- tivov še niso dovolj odgovor- no zasnovali uveljavljanje ustavnih sprememb, bo ZK kritično in konkretno oceni- la delo komunistov in vod- stvenih delavcev v kolekti- vih. »Tudi tam* kjer ne name ravajo ustanoviti temeljnih organizacij združenega dela, morajo samoupravne akte izpopolniti iin oplemenititi z novimi ustavnimi določili,« je ix>udaril PVanc Ban. Komi- te ZK bo o konkretnih vidi- kih uresničevanja ustavnih sprememb spregovoril na eni izerod sej v oktobru skupaj s predsedniki delavskih sve- tov in sekretarji OZK »V stanovanjski izgradnji smo si zadali povsem določ- ne cilje. V oktobru moramo 'istanoviti samoupravno sta- novanjsko interesno skup- nost. Zavzeli se bomo za konkretno akcijo. Letos mo- ramo začeti graditi 50 stano- vanj, ki bodo prihodnje leto vseljiva. V petih letih mora biti konjiška občina bogatejša za približno 350 stanovanj, na- trosenih predvsem v Konji- cah, Zrečah, Ločah in Vita- nju. Delovnim organizacijam in samoupravni skupnosti bo- mo predlagali, da bo znašal prihodnje leto stanovanjski prispevek 7 odstotkov. Ne mislimo zaustaviti zasebne iniciative in zasebne gradnje, bomo pa načrtno »družbe- no« gradili. Pomanjkanje sta- novanj je za danes kritično. Imamo mlado strukturo za- poslenih in izgradnja delav- skih stanovanj, z vsem pri- mernim komfortom, je ena naših pomembnih družbenih nalog. Vzporedno s tem se moramo dogovoriti tudi za regresiranje stanarin vsem ti- stim družinam, Id morda no- ve cene ne bi zmogli,« je skle- nil konjiški partijski sekretar misel o stanovanjski politiki v občini. Spremenjen odnos ZK v Slovenskih Konjicah do mla- dine kaže vsaj troje ugotovi- tev — da je socialna služba pri občinski skui>ščHD pri- pravila analizo o mladih in da ta analiza ni j>okazala najboljše slike. Da name- i^vajo. Dom partizanksih enot preurediti v mladinski pro- stor in da bodo v prihodnje zaposlili profesionalnega po- litičnega delavca na občinski konferenci ZM. Menijo tudi, ra bi moralo več mladih or- ganizirano delovati znotraj ZM in drugih dejavnosti. Vendar pa je razveseljivo, da bodo v začetku oktobra na zboru komimistov Konji- ške otičine sprejeli v ZK več kot 40 novih članov. Pred- vsem mladih. Če k vsem tem odgovorom Franca Bana dodamo še po- datke o poteku ustavnih raz- prav, o čemer tudi poročamo v današnjem NT, potem je na dlani, da se je tudi v ko- njiški občini začela živahna politična jesen. -nd Ob javni razpravi vprašanj! V teh dneh je javna raz- prava o predlogu nove zrvezne ustave ter nove ustave SR tudi v celjski občini. Sestan- ki se vrstijo v delovnih orga- nizacijah in v krajevnih skup- nostih. Večina sestankov je dobro obiskana, so p>a tudi primeri, ko tega ravno ne bi mogli trditi. Sorazmerno sla- ba udeležba je bila na prvi raz;pravi v EMO, med kra- jevmmi skupnostmi pa na Dolgem polju. Ce je nekoliko slabša udeležba v krajevnih skupnostih razumljiva, spričo dejstva, da mnogi sodelujejo na razpravah kot proizvajal- ci, pa je nekohko težje razu- meti slabo udeležbo v delov- nih organizacijah. Res je, da so to več ali manj osamljeni primeri, vendar smo trdno pre pričani, da tudi teh ne bi bilo treba in jih je treba v bo- doče preprečiti. Organizatorji javne razprave, odnosno ne- posredno odgovorni, bodo morali temu vprašanju za- gotoviti več pKjzomosti, pred- vsem pa bodo morah k spre- jetim obvezam pristopiti z večjo mero odgovornosti Interes delovnih ljudi, da spoznajo temeljna določila našega bodočega družbeno po litičnega razvoja, je velik. K taki ugotovitvi nas navaja dejstvo, da ljudje razpravlja- jo o mnogih vprašanjih te- meljnega pomena, še zlasti veliko zanimanje ljudi velja problemom delegatskega si- stema. V zvezi s tem postav- ljajo mnoga aktualna vpraša- nja. Se zlasti jih zanima nova vloga krajevnih skupnosti in problemi financiranja. Res pa je, da so na mnogih se- stankih ljudje postavljali tudi taka vprašanja, katerih pro- blematika sodi v konkreto zakonodajo, v nobenem prime- ru pa ne v ustavo. Ljudje se pač zanimajo za mnoga vpra- šanja m razlagalci ^ imajo ponekod polne^ dela, da razlagajo IjudJj kar jih zanima. Seveda^ tudi primeri (čeprav ni), ko na sestankih ^ j šne razprave, kot bi želj eno in potrebno, v J na pnmer ni od 420 naJj na sestanku razpravljj^ če! Je to pomanjkanje J sa? Ali ti ljudje že vse Kdo ve, čudno pa vsek je! ^ Ker javna razprava v« siki občini šele prihaja v| mtnacijo in se bodo sestanki zivrstili v prihcnh dneh, potem seveda nii^ ni odveč, da smo opozorili nekatere slabosti, ki jih možno še odpraviti, da celotna sedanja politična oija dobila takšen pomen značaj, kot ji pritiče. BERNI STRMO 1 PROTESli SOLIDARNOS Protestom po vsem sva po Jugoslaviji in ostalih b jih v Sloveniji so se pridu žih tudi konjiški občani,! so v petek opoldan izai svoj gnev proti nasilju, ki| takoj po konferenci neunsi nih zavladal v Cilu. Pro«ai so se udeležili občani iz M območij konjiške občine, 1 so svojo solidarnost z M naprednih idej v Cilu izrd v resoluciji, ki so jo po^ izvršnemu biroju predse« ZKJ I Ustavilo kraihlj^nj^ Kako se združuiemo? (Nadaljevanje in konec) Sredstva, ki so se po- družbljala za družbeno reprodukcijo, bi morala omogočiti samoupravno integracijo združenega de- la in družbenega kapitala. Delavci, samoupravni or- ganizirani in medsebojno povezani bi morali zaščiti- ti življenjsko soodvisnost v združenem delu. Vendar pa ta odtujena sredstva v bančnih in za- varovalniških zavodih in na področju prometa bla- ga niso spodbujala takih procesov, že danes se stvari menjajo. V zadnjih dneh smo, na pnmer, ne- kajkrat slišali, kako so se sredstva zavarovalnice po- novno znašla v proizvod- nji po odločitvi ustrezne- ga organa. Podobne kako- vostne spremembe doživ- lja celotna bančna politi- ka. In vsa ustavna dolo- čila, ki govore o združe- vanju dela in sredstev družbene reprodukcije, zahtevajo odločilno bese- do delavcev v družbeni reprodukciji. Zahtevajo spremembe odnosov v proizvodnji in celotnem procesu držbenega dela. Zlasti v tem, da združeni delavec zagospodari nad usodo družbene reproduk- cije. Zato ni nepomembno, kakšna bo urc^-njr-ifp-o ustavnih sprememb v ban- kah, trgovini, zavarovalni- cah, zbornici in drugod. Zavest o združenem delu, o združenih delavcih in o novi delavčevi vlogi v raz- poreditvi družbene aku- mulacije mora prodreti v vse delovne sredine. To lahko pripomore k ustvar- janju novih družbeno-eko- nomskih odnosov. Nekateri so trdno pre- pričani, da bo z novo ustavo spreobrnjen prejš- nji enosmerni lok kon- centracije in centralizaci- je presežnega dela. Ne več le pot dinarja iz delavče- vih rok v različne bolj ali manj »ne« samoupravne in preveč samostojne skla- de. Pač pa drugače. Pre- sežno delo se mora ople- meniteno vrniti delavcem kot rezultat povečane pro- duktivnosti združenega de- la. Usoda »odtečenega« do- hodka združenega dela naj bi bila v prihodnje jasnej- ša. Z njim naj ne bi uprav- ljali oddaljeni monopoli- stični skladi, pač pa sa- moupravno organizirani združeni delavci tudi na teh »ravneh«. Med pomembnimi dejav- niki družbenega usmerja- nja delitve dohodka mora biti. poudarja Edvard Kar- delj, sistem notranjih eko- nomskih odnosov v zdru- ženem delu. Gre torej za to. knkie.v nai bn sistem medsebojnih odnosov or- ganizacij združenega dela pri uresničevanju njihove družbene funkcije na pod- ročju razširjene reproduk- cije. Temeljne organizacije združenega dela dobivajo z ustavo najpomembnejše mesto v družbenoekonom- skih odnosih in v politič- nem sistemu. Toda, če imamo pred očmi vpraša- nja družbenoekonomskih odnosov, država, samo- upravni organi na raznih ravneh odločanja in si- stem družbenega dogovar- janja in samoupravnega sporazumevanja, vsi ti de- javniki niso izločeni. Kaj- ti, razumljivo je, da te- meljnim organizacijam združenega dela nihče ne bo mogel povrniti, vsaj neposredno ne. celotnega presežnega dela. Kaj pa skupne potrebe? Kaj pa dejavnosti poseb- nega družbenega interesa, o čemer poučno govori 52. člen predloga slovenske ustave? Določen del do- hodka bo torej namenjen na razne njive družbene rasti. A bistveno je, ka- ko bo namenjen. Kdo bo o tem dohodku navidez- nega (ne)povračila odlo- čal? Zakaj navideznega? Za- pisali smo že, da doho- dek neprekinjeno kroži. Saj je to res-"ičpn voaoj razvoja in rasti celotne družbe, vseh delov zdru- ženega dela in združenega dela v celoti. Kolikokrat smo že zapisali, da zdru- ženo delo ni le sad in me- hanična sestava dela po- sameznega delavca. Delo, znanost, kultura, šolstvo, tehnika, moderna tehnolo- gija — vse to je medse- bojno povezano in preple- teno. Zakaj poudarjeno razmišljamo o odgovorno- sti temeljnih organizacij združenega dela do člove- kovega življenja in okolja v krajevni skupnosti? Na zadnjem obisku v Velenju je Sergej Kraig- her večkrat ponudil sogo- vornikom dobro temo za razmišljanje — koliko je, na primer. Gorenje name- nilo sredstev krajevnim skupnostim, kjer žive nji- hovi delavci. No, pa tudi uradni raz- sojevalci v fabrikah prav dobro vedo, da bo mati- delavka drugače delala, če bo urejeno otroško var- stvo za njenega sina in hčerko. Pa saj ne gre samo za več ali manj pameti, ali se bodo na primer zdru- ževale temeljne organiza- cije združenega dela, ker se pač ve, da združena, osredinjena družbena aku- mulacija lahko več nese. In iznese. Več da. Lahko da T-anon ^^nvi tehniki. modernejši tehnologiji, ra- ziskovalnemu delu. Gre še za tisto, o čmer v zad- njem času mnogokrat te- če beseda— za celovitost kroženja dohodka. Za krog. ki mu pravimo druž- bena reprodukcija. Za kro- gotok, ki naj bo vse bo- gatejši. Vse močnejši. To novo moč mu lahko da drugače zasnovan in izp^' Ijan proces združevanja dela in sredstev. Zavest svobodnega pretoka, zdru- ženega interesa, s čim manj ozkosti, odtujenosti posa- meznih sredin, ki spozna- jo samo svoj interes do vratarja. Do zidov njiho- ve fabrike. Vse drugo, od kulture, šolstva, varstva pa do morebitnega zdru- ževanja s sorodnimi te- meljnimi organizacijami združenega dela jim je tuje. Nekaj, kar jim «^ S77?e biti mar. Zato bi morala biti kim sredinam povsem J"^' zumljiva družbena reguia- tiva v primerih preobčut- ne in preočitne zaprtosti-, Ali pa celo odločna akciji^ ZK. Morda smo v pretek.- losti grešili, ker ZK ni do- volj radikalno stopila ^ prste tistim, ki so ravna- li tako, kakor da jim družba poklonila v priva^' no upravljanje družbeno lastnino. JOŽE VOLFASP jg — 20. september 1973 NOVI TEDNIK — stran S PODEUBIA NAGRADA . soboto je bila na Rečiui ^vinji sklepna prireditev 'sinskega praznika mozir- ^' občine. Na prireditvi, ki ^\ila P" osnovni šo- ^50 izvedli kulturni pro- številnim zbranim ob- pa so spregovorili vid- družbenopolitični delavci 'občine. Prav tako je bila ' tej priložnosti podeljena Lska nagrada, ^'jgrada ni bila podeljena ■^ezniku, ampak je bila beljena (3x po 2.000 din) f^ed delovni organizaciji 0 Nazarje, Elkroj Mo- j,je ter občinsko gasilsko Simbolična nagrada je ja podeljena za uspehe in jjluge na delovnih področ- ij teh organizacij. GLIN Nazarje je v pre- [ilem letu zabeležil vidne (ailtate. Nov obrat stavbne- «pohištva ter nova tovarna J izdelovanje prvovrstnih ygniili plošč sta veliki inve- ficiji, ki ju je podjetje zmo- [io delno s pomočjo kreditov, glavnem pa s svojimi sred- lii Ta so plod prizadevanj 1 smotrnega gospodarjenja jga velikega kolektiva. Zgra- (oih je bilo veliko gozdnih jst, ki so povezale višinske ijete z dolino. Vložena so ia sredstva za pomoč elek- lifikaciji višinskih kmetij tr, Z načrtno kadrovsko po- ao in nadaljnjim razvo- im bo podjetje gotovo še sprej zagotavljalo številnim iposlenim primerne osebne iodke ter smotrno izkori- iimje bogatega lesnega zaied- Movni koletiv Elkroj Mo- rje se bo moral preimeno- iti v Elkroj Nazarje, saj M v Nazarju sodobne pro- nodne prostore. Pravkar pa it^ajuje še nove proizvodne Jtostore. Takoj, ko bodo ure- .811 prostori, bo kolektiv za- M novih 70 delavcev in tou primerno povečal pro- "odnjo. ^' kolektivu je zaživelo po- ^no življenje. Formiran je ^ aktiv ZK. Delo sindikata ^'ooljše. Elkroj rešuje pro- '6in zaposlovanja ženske de- ^'iie sile v Zgomjesavinjski dolini, kar je velikega pome- na. Nagrada, ki je bila pode- ljena občinski gasilski zvezi, je priznanje vsem gasilcem v občini za izredno uspešno in himiano delo- Letos so torej mozirski ob- čani s pomembnimi uspehi počastili občinski praznik. PEPI MIKLAVC Del nove moderne osnovne šole na Rečici ob Savinji v mozirski občini. CELJE 179 NOVIH ČLANOV V celjski občini so v prvih osmih mesecih tega leta spre- jeU v ZK 179 novih članov. Do 27 let starosti je bilo spre- jetih 129 članov, kar pomeni, da je največ novosprejetih prav iz vrst mladih. Med no- vimi člani je 40 dijakov in 21 učencev v gospodarstvu. V ZK so letos največ sprejeli v Emo (15), Merx (12), in v Aeru (10 novih članov). Med šolami pa je največ novih članov sprejel ŠCBK (19) in Pedagoški šolski center (11). REKLI SO SREČKO KOJC Preds&dnik krajevne or- ganizacije Rdečega križa v Šempetru je Srečko Kojc. To dolžnost opravlja že tri leta, poprej pa je bil član odbora in krvo- dajalec. Kaj meni o zad- nji krvodajalski akciji? »Menim, da je bila zelo uspešna, saj smo dobili 401 krvi, kar je za naše območje sorazmerno ve- liko. Tako uspešna izpe- ljava akcije pa ni odvisna samo od nas, ki jih pri- pravljamo, in od krvoda- jalcev, ampak tudi od de- lovnih organizacij, v ka- terih delajo. Pohvaliti je treba vse delovne organi- zacije na našem območju, ki s svojim razumeva- njem in sodelovanjem v veliki meri prispevajo k uspehu akcije«. Kot je povedal, je tudi sam daroval kri 21-krat, zaradi bolezni pa je zaen- krat ne more dajati, ven- dar upa, da se bo še lah- ko postavil v vrsto krvo- dajalcev. T. Tavčar VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU TOVARIŠ FRANC VALENČAK, inženir agranomije, kmetijski kombinat Hmezad, enota Kozje Tovariš Franc Valenčak, inženir agronomije, lime- tijski kombinat Hmezad, enota Kozje! Kozjansko je znano i>o pridelovanju grozdičevja! Dolga leta je bil v tej po- krajina nadvse popularen črni ribez, ki še danes igra precejšnjo vlogo, če- prav so nekateri ali sko- raj večina nasadov zasta- relih in jih bo treba obno- viti. V lanskem letu pa so se na Kozjanskem po- javile še jagode. Precej FKDvršin na Kozjanskem je pokritih s to vrsto kul- ture. Od njih so sd Koz- janci obetah marsikaj. Se- daj, ko je letina znana in ko se širijo govorice, da pri jagodah marsikaj ni bilo v redu, da so bile prepozno sajene, da so bi- le nestrokovno sajene, da pridelek niti najmanj na takšen, kot bi moral biti in podobno (tudi tx3, da je temu kriv kader, ki se je s temi rečmi ukvarjal), bi radi p>odrobnejše infor- macije o izvoru takšnih in podobnih govoric. Saj veste, kjer je ogenj, je ponavadi tudi dim! Milenko Strašek USTAVNE RAZPRAVE OBČINA CELJE v celjski občini tudi v ted- nu do 27. t. m. ne bo pre- daha. Ustavna razprava je še vedno v srediiš6u pozornosti tako med člani delovnih ko- lektivov kot na območju kra- jevnih organizacij SZDL. Se- stanki pa se bodo vrstili po naslednjem rajsporedu: Četrtek, 20. septembra: Že- lezarna Store II, Klima, Fino- mehaniika, Utež in Obut«v skupaj. Mlekarna in Vrtnar- stvo ter ob 18. uri v dvorani In^ada — Otok II Petek, 21. septembra: Gozd- no gospodarstvo, Ingrad I. Iz- letnik I, Center in Slovenija- les skupaj, FotolJk. Kreator. Dimnikarstvo skupaj ter Vod- na skupnost. V soboto, 22. septembra, ne bo sestankov. Nedelja, 23. septembra: tri- je sestamki na območju treh krajevnih organizacij SZDL. in to ob 8.00 za Strmec v osnovni šoli. Ob istem času se bodo sešli tudi na Fran- fcolovem v dvorani Turista Popoldne ob 15.00 pa bo raz- prava za del Škofje vasi v Zadobrovi. Sestali se bodo v bifeju pri Krpanu. Ponedeljek, 24. septembra: ot» 18.00 bo javna razprava za občane Otoka III (dvora- na Ingrada). Sicer pa se bo- do seSli še člani naslednjih delovnih organizacij,: Zlatarne Zavoda za požarno varnost. Petrola, Surovine in Dinosa (skupaj), skupina osnovnih Sol z vojniškega območja. Merx III in PTT. Torek, 25. septembra: Sa- mo sestanki v okviru delovnih organl^zacij: EMO, Oljske opekarne, Avto Celje I, zdrav- stveni dom In občinska upra- va. Sreda, 26. septembra: Na območju krajevnih organiza- cij SZDL bo ta dan samo razgovor za Dolgo polje III in to ob 19.00 v osnovni šoli ob Dečkova cesti. Vsi drugi razgovori bodo v okviru de- lovnih organizacij: Etol, Met- ka 11, Socialno in pokojnin- sko zavarovanje ter lekarne skupaj, Kovinotehna in Avto Celje II. OBČINA SLOVENSKE KONJICE ČETRTEK, 19. septembra: Zreče ob 18. uri v krajevnem uradu. SOBOTA, 22. septembra: Draža vas ob 19.30 v gasil- skem domu. NEDELJA, 23. septembra: Loče ob 7. url v kinodvorani; Žiče ob 7.30 v prosvetnem domu; Resnik ob 14. uri v osnovni .šoli; Dobrova-Gabrov- Ije ob 15. uri pri Železinger; Tepanje ob 14. uri v osnovni šoli. )6 dogodkih v Čilu PROTEST ZARADI NASlUA •^oti nasilju, lu je iz- '^nUo v Cilu, protesti- ! "es svet. Države neuvr- '"^h so dobile rokavico "liraz, ki so jo vrgle ^''servativne temne sile češ, ne bojimo se Kaj storiti v tem tre- ki je zahteval žrtev L Socialista in voditelja r^^deja, kako odgovoriti [»asilje, ki se je zgo- C" v dežeU, ki si je uti- Pot v boljše čase s [/■»lističreimi idejami in ^^uanji? Kako bomo od. I^!!"^!! mi, ki smo prija- Jj dežele, ki v teh dneh Itf kri? Bodo demon- j^'je dovolj, da bo naši ^^^t odjeknil v svetu' ijj"' da bo kanček upa- if ^^sijal v očeh prole- j*^' ki od zore do mra- ilj"*la za borni dinar na (j^^žah mogočnika? i. ne dvomimo več, L'*' ne dvomi niti mla- V-.^ se je zbrala na i ^'sču celjske gimnazi- 't^j^^elju in protestirala. y^ nasilju, proti umo- ^'■oti trenutni zmagi ^»^ativnih siL BORIS BIZJAK, vajenec v Elektrosignalu: »Umor v Či- lu ni bil potreben, ker zma- ga naprednih sil v svetu s tem ni omajana. To je samo trenutna zmaga reakcionar- nih sil, ki so si oblast pri- borile s terorjem. Jaz veru- jem v napredek socialistič- nega razvoja v svetu. Izra- žam solidarnost s čilskimi delavci, ki so bili na strani voditelja Allendeja.« MATJAŽ ZAKONŠEK, di- jak: »Pridružujem se prote- stu zaradi nasilstev v Čilu. Vmešavanje ZDA v notranje zadeve neke države je neu- mestno. Mi to težko razu- memo, ker smo vzgojeni v svobodni Jugoslaviji, a mi- slim, da se bodo delavci v Čilu še upirali in da ne bodo odneheali. Allendejeva smrt jim je odličen kažipot, sim- bol za nadaljni boj.« ZVONKO VIRTIČ, dijak: »Dogodek v Čilu me je pre- tresel. Že v šoli smo se o razmerah pred tragedijo me- nili o tem. Močno upam, da bodo socialisti prevladali in da bodo zmagali. Allendeja so izbrali sami, bil je njihov voditelj, zato naj se delavski glas tudi upošteva. Verja- mem, da je današnje stanje v Čilu le trenutna zmaga konservativrnh sil.« MARJETA BREČKO, dija- kinja pedagoške gimnazije: »Ob dogodku v Čilu se spra- šujem, kako bo čilsko ljud- stvo nadaljevalo revolucio- narno pot. Upam, da ne bo politika Allendeja ostala na pol poti. Želim, da bi revo- lucionarno pot uresničili s pomočjo neuvrščenih držav, ki so z dogodkom v Čilu do- bile klofuto v obraz. Trdno verjamem v zmago.« FRANC ROVERE, delavec Cestnega podjetja: »Na raz- voj naprednih socialističnih sil v svetu trenutna zmaga konservativcev v Čilu ne bo vplivala. Nekaj podobnega smo lahko videli že v Alžiru in Vietnamu. Tudi tam so bile borbe, a zmagalo je ljudstvo. Jaz sem politični udar v Čilu pričakoval, a ne tako strahovitega konca. En- krat bodo zmagali socialisti.« 4. stran — NOVI TEDNIK 20. september 1973 ^ IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV? DOBRI GOSPODARSKI rezultati, ki so jili dosegla celjska podjetja v prvem polletju letošnjega leta, se kažejo tudi v porastu fi- zičnega obsega proizvod- nje, ki je v občini pora- stel za 9,7 odst. So pa tudi podjetja, ki so v tem času dosegla nižji fizič- ni obseg kot v istem ob- dobju lani. Predvsem so to podjetja s področja ko- vinsko predelovalne indu- strije: EMO, Libela, Žič- na, Klima. Nekaj manj so proizvedli tudi v LIK Sa- vinja ter Elegantu. V vseh ostalih delovnih organiza- cijah je fizični obseg pro- izvodnje porastel, največ- ja porast pa so zabeleži- li v Ceste — kanalizacije, obrat Pečovnik in AERO, obrat Cetis. PORA.SLI SO OSEBNI I>OHODKI. To za prvo pol- let je v celjski občini še zlasti velja za nekatere deja^rnosti. Največji po- rast je zabeležilo področ- je kmetijstva (15,8), goz- darstva (15,1) in industrije (14,5). Najvišji osebni do- hodki na področju indu- strije so še vedno v Elek- tro, kjer zaiaša povprečni OD 2.541 din, temu pa sledijo še kolektivi Zla- tarne z 2.450 din, Aero z 2.360 din, Etol 2.349 din. Opekarna Ljubečna 2.234 din. Železarna 2.217 din. Najnižje osebne dohodke v tem času pa izkazujejo v TVO škofja vas 1.592 din, LIK Savinja 1.773 din in Metka 1.780_diiia.-..____ ŠTEVILO ZAPOSLENIH se v celjskih delovnih or- ganizaoijah praktično ni bistveno spremenilo. V celotni občini se je zapo- slenost v industriji pove- čala za 2,6 odst. Med ko- lektivi se je največ novih delavcev zaposlilo v Zla- tarni (22,2 odst.), Cinkar- ni (18,5), AERO (11,8), Ele- gant (10,3). Vsega skupaj se je v letošnjem prvem polletju v celjski industri- ji na novo zaposlilo točno 350 delavcev, tako da znaša sedaj skupno števi- lo vseh v industriji za- poslemih delavcev 13.716. GOSTINSKE ORGANI- ZACIJE pa iizkazujejo kar zanimive ugotovitve o tem, koliko smo (ali pa so, če ste abstinent) popili v le- tošnjem prvem polletju alkoholnih pijač. Nekaj preko 720 tisoč litrov piva je steklo po grlu žejnih pivcev, kar je za okroglo 60 tisoč litrov več kot la- ni v prvem polletju. Zato pa je bilo manj popitega vina in sicer letos 214 ti- soč litrov, lani pa kar 225 tiisoč. Tu je napredek to- rej očiten. Pri žganju ka- ž/ejo podatki celjskih go- stincev, da ga je steklo po grlih preko 23 tisoč li- trov, oziroma kar tisoč li- trov več kot lani. No, za- to pa je za devet tisoč li- trov manj bilo popitih dru- gih žganih pijač, ki so jih vrli celjski gostinci letos v prvem polletju že stočili kar 66.660 litrov. In koli- ko so bile vse te pijače, ki 90 bile popite letos ju- lija v Celju vredne? Kar čedno premoženje, celih 15,691.381 din. Novih seve- da!!! Celjski izvoz ODLIČNI V Izvozna prizadevanja orga- nizacij združenega dela v celj- ski občini izkazujejo tudi v sedanjih gospodarskih priza- devanjih odlične rezultate. Na območju celotne občine je bil ob koncu juUja dosežen izvoz v vrednosti preko 13,5 milijonov $, kar predstavlja nekaj nad polovico celotnega letnega plana izvoza. Morda bi kazalo sklepati, da je to sorazmerno počasen tempo, vendar velja opozoriti na to, ra je letošnji plan znatno nad lanskoletnimi dosežki. Zato so doseženi rezultati več kot odlični. Če smo lahko v celoti za- dovoljni z izvoznimi rezulta- ti na območju celotne obči- ne, potem je potrebno pose- bej pohvaliti še nekatere de- lovne organizacije. Zelo visok izvoz so glede na svoj letni plan dosegli v Železarni što- re (preko 70 odstotkov letne- ga plana), EMO (preko 60 odstotkov plana), še nadalje pa po vrednosti izvoza osta- ja na prvem mestu celjska Cinkarna, ki je imela v prejš- njih mesecih sicer doktijšen izpad. Ta pa je bil v juliju že prekinjen, ko je podjetje doseglo zopet pomembne iz- vozne rezultate. Pomemben izvoznik v celjski občini je še vedno kolektiv LIK Savi- nja, ki je v mesecu juliju dosegel absolutni rekord v zgodovini podjetja po vred- nosti izvoženega blaga. ludi v tem podjetju so že izpolni- li preko 70 odstotkov letnega izvoznega načrta, kar pome- ni, da je pričakovati pomemb- ne rezultate tudi v bodoče. Sicer pa ie stanje v celotni občini tako, da dve tretjini vseh delovnih organizacij pre- sega letne plane izvoza. Naj- večji zaostanek za letnim pa izkazujejo v ETOLU, kjer so doslej uresničili le četrti- no za vse leto predvidenega izvoza. Omeniti velja še to, da se je med izvoznike celj- skega gospodarstva letos vpi- sal tudi kolektiv Eleganta, ki je že uresničil preko 60 od- stotkov letnega načrta izvo- za. Pač pa se med celjskimi izvozniki ne pojavlja kolek- tiv KLIME. Prav gotovo ob- stoje možnosti za vzvoz sicer kvalitetnih izdelkov tudi v tem podjetju, brez potrebnih naporov in prizadevanj pa seveda ne gre. Kot je to bilo v minulih letih, je tudi letošnji izvoz celjskega gospodarstva v pre- težni meri usmerjen na ob- močja konvertibilnih valut, saj je tja bilo izvoženega kar preko 80 odstotkov vsega blaga. Taka usmeritev je se- veda ugodna, čeprav po dru- gi strani velja opozoriti tudi na tržišča tretjega sveta, ka- mor bodo lahko delovne or- ganizacije, ki si bodo to pra- vočasno zagotovile, v bodoče izvažale pomembne količine svojih proizvodov. Bojazen, da bi celjsko go- spodarstvo letos ne doseglo planiranega izvoza, pa čeprav je ta mnogo večji, kot je bil lani, je torej vsekakor od- več. Doseženi rezultati priča- jo o tem, da si kolektivi pri izvozu veliko prizadevajo, se- veda pa bo moral ta trend ostati tudi v prihodnjih me- secih. Največ težav bodo prav gotovo imeli v Cinkarni, kjer bo težko nadoknaditi izgxibe, ki jih je povzročila nedavna katastrofa. Letni plan tega kolektiva je izredno visok in pomeni praktično polovico planiranega izvoza celjskega gospodarstva. Dosežki na področju izvo- za so torej odlični in v vsa- kem primeru je potrebno za- gotoviti, da bodo taki ostali tudi v prihodnjih mesecih. BERNISTRMCNIK EMO BO, BO! Po osmih mesecih letoš- njega poslovanja izkazuje tovarna EMO okroglo sta- ro milijardo izgube. Ven- dar direktor Mirko Janči- gaj pravi, da bo vse še dobro, če . .. Več je teh če-jev. če bo- do poslovno leto končali brez izgube, bo to že lep uspeh. Kajti lani ob pr- vem polletju je bilo ena- ko. Težave z reprodukcij- skim materialom, letos pa so občutili še močno po- večane cene surovin — od 30 in celo do 100 odst. Tako se je, kot smo o tem že pisali, dogajalo ne- kaj prav nerazumljivega. Surovina, pločevina, ki so jo v EMO nakupili za proizvodnjo radiatorjev, je bila v ceni proizvoda draž- ja kot finalni proizvod. Zato so proizvodnjo radi- atorjev in tudi kopalnih kadi ukinili. A ne pozabi- mo, da smo prav te ar- tikle v istem času po pre- cej višjih cenah prodajali na domačem tržišču — a iz uvoza. Zato so v EMO že nekaj časa bili hudo bitko z zve- znimi organi, da bi jim dovolili povišati cene ko- palnim kadem in radiator- jem. Sedaj vse kaže, da je prošnjam ugodeno. In tako v EMO upajo, da bo- do kljub odpisom (700 sta- rih milijonov), k sreči pa novih ni, dobro končali nelahko stabilizacijsko le- to. S prodajo v EMO ni- majo skoraj nobenih pro- blemov. »Dosledna uresničitev sa- nacijskega načrta, nove ce- ne in bančni krediti so objektivna osnova, da se postopno izkopljemo iz te- žav. Proizvodni asortiment smo nekoliko prečesali in .Sfa oplemenitili. Proizvod- njo nameravamo še obo- gatiti. Močne rezerve pa so še v intelektualni moči naših delavcev in strokov- nih delavcev ter v boljši ortfanizaciji dela. Sedaj so podane vse možnosti, da se hitreje prilagajamo trž. nim razmeram. V proiz- vodnih kapacitetah smo omejeni, izboljšati pa ramo delovne razmere ^j. poslenih in ukiniti nočno izmeno. To so načrti prihodnje leto,« je realno ocenil položaj tovarne EMO direktor Mirko hn. čigaj. Čez dve leti se mora uspešno skleniti sanacij, ska doba. V EMO predvi. devajo, da bodo dosegij leta 1975 več kot 60 starih, milijard realizacije. Letos I računajo na okrog 45 n^/ lijard, kar seveda za tako velik kolektiv po temelj, nih ekonomskih merilih ni mnogo. Glede na polo. žaj, s katerim se EMO sooča že nekaj let, pa bo že končni rezultat s pozi- tivnim saldom dovolj spod. buden začetek novega upa. nja. Kako je s perspektivo tovarne EMO? »Situacija je težka,« pravi direktor, »a so vsi izgledi, da bo boljše. Da se bo lahko ta. varna v prihodnje hitre-' je razvijala.« ZK Žalec člani komiteja Občinske konference Zveze komunistov občine Žalec so se pretekli te- den sestali na dvajseti redni seji komiteja na kateri so spregovorili v vrsti aktualnih vprašanj. V osrednji točki dnevnega reda so podrobno analizirali polletna gospodar- ska gibanja v občini. Uvodno besedo k tej točki dnevnega reda je podal predsednik ko- misije za družbeno ekonom- ska vprašanja in načelnik od- delka za gospodarstvo pri ob- činski skupščini dipl. oec. JO- ŽE CEROVŠEK. V svojih iz- vajanjih je poudaril pomeb- nost gospodarskih dosežkov delovnih organizacij, ki so plod načrtnega in organizira- nega pristopa k razvoju go- spodarstva v žalski občini. Poleg tega pa so doseženi us- pehi pomembni zaradi tega, ker so doseženi v času pove- čanih naporov za stabilizacijo gospodarstva. V nadaljevanju seje, vodil jo je politični sekretar VLA- DO GORIŠEK, so člani komi- teja podrobno spregovorili o predlogu osnutka novega ob- činskega statuta, ki ga je za javno razpravo pripravila sta- tutarna komisija. Komite je ugodno ocenil napore komisi- je, saj je bila žalska občina prva v celjski regiji, ki je pripravila tekst predloga no- vega statuta in med prvimi v Sloveniji sploh. Ob tej priliki so spregovorili tudi o prr vah in poteku javne razpra- o novi ustavi in pri tem op zorili, da je potrebno za? toviti, da bo ta nad vse p membna akcija potekala t«! kot je bilo predvideno. Komisija za kadre pn činskem komiteju je pript vila za sejo komiteja gra* o tem, kakšna je pripravlj nost članov ZK za delo i raznih področjih, kot so 1« to izrazili ob nedavnem pfl su članstva. Ugotovili so i razmerno ugodne, saj je * liko komunistov pripra^ no sprejeti posamezne ' žnosti. BERNI STRMCSJ GARANT Polzela »v prvem polletju smo pro- dali blaga za 2,3 stare mili- jarde. Prodaja je večja za 11 odstotkov, celotna realiza- cija pa za 35 odstotkov v pri- meri z lanskim polletjem. Torej ugodno, čeprav nismo zadovoljni^ ker ne dosegamo začrtanih ciljev,« je o seda- njem položaju polzelskega Garanta menil direktor Er- nest Ramšak. Značilnost poslovanja veči- ne delovnih kolektivov na celjskem območju so — po- večane zaloge. Enak položaj je v Garantu. Vendar so pre- pričani, da za njihove spalni- ce, omare, kosovno pohištvo in ležišča pravi čas šele pri- haja. Za spalnice in omare je že sedaj veliko povpraše- vanje. Pričakujejo pa, da bo jesensko obdobje izrazito konjunkturno in da bo zani- manja za njihove izdelke če- dalje več, (Sarant širi asorti- ment proizvodnje. V razvojni načrt so zapisali, da bodo še izpopolnjevali kosovno pohi- štvo. Kot nov proizvod pa bo- do dali na tržišče — vratna krila. »Za naše podjetje je po- membno, da smo skrajšaU dobavne roke na okrog 10 dni. Res je v celotni pohišt- veni industriji zabeležen pa- dec konjunkture, toda mi smo proizvodnjo povečali. In prodajo prav tako. Likvidnost se popravlja. Zaradi zamrz: njenih cen smo vsi finalisti v težjem položaju. Kajti re- produkcijskemu materialu se je cena zvišala, mi pa priča- kujemo, da bi smeli vsaj za enak procent zvišati ceno na- šim proizvodom. K tem pro- blemom naj dodam še to, da je dobava surovin problema- tična. Za les ne, pač pa za barve, lake in lesonit. Za le- sonit je najtežje, zato se bo- mo odločili za sovlaganje pri pridobitvi te surovine«, je poudaril direktor. Najzanimivejši dogodek v poslovnem življenju Garanta v teh dneh je dokončen do- govor o nakupu kompletne linije za površinsko obdelavo. Naložba bo stala okrog 1,2 stare milijarde in bo začela dajati sadove v prvi polovici prihodnjega leta. Za novo, moderno strojno opremo bo- do uporabili sedanje proiz- vodne prostore. Garant je bil doslej edini specializirani proizvajalec pohištva s tiska- nim le.som, z imitacijo. V zadnjem času se mu pridru žujejo še nekateri. Z novo linijo bodo lahko fumirali z dotiskom, uporabljali tisk in proizvajali barvno pohištvo (mat izvedba in sijaj). Pred- nost modeme tehnologije bo seveda v tem, da bo omogo- čala na liniji vse faze. Večji bo finančni učinek, z boljšo organizacijo dela bodo lahko sprostili nekaj zaposlenih za druga opravila (primanjkuje delovne sile!), serijska proiz- vodnja bo dala večje P' vodne rezultate in boljšo*^ liteto. Skratka — načrt, blizu in ki se ga v tov* zelo veselijo. Za naložbo je Garant P| jel zahodnonemško posfi'' za pet let. Pravijo, da ^''^ bo posojilo bogato obrest" lo. Ljubljanska banlca- J družnica Celje, jim odobrila 300 starih milij^ za repromaterial. Z v^eH' mi sredstvi in kakovost"^ načrti (uvesti namei'*^ proizivodnjo vratnih kri' ^ bo 320-članski kolektiv ^ ranta res pogumno vKir v stabilizacijska dogaJ''; Še posebej pomembno P^^ da se je Garant s '^^a vseh proizvodov močno bližal letos nekolik«. ^ praznim kupčevim Vemo pa, kaj dostopni pomenijo kupcem. jg — 20. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 5 foliela 25 novih stanovanj [leia gradnje stanovanjskega bloka na Polzeli napredujejo kar hitro, izvaja pa jih Ingrad V središču Polzele bo kma- lu pod streho nov stanovanj- ski blok Tovarne nogavic Polzela. Blok bo predvidoma vseljiv spomladi prihodinjega leta. Imel bo 25 stanovanj — od garsonjer do dvo in pol sobnih stanovanj. V Tovarni nogavic Polzela so z doslednim delom pripra- vili prioritetni seznam prosil- cev, tako da bodo dobili sita- novanja prvi res tisti, ki ga najbolj potrebujejo. Tudi glede vplačila pred vselitvi- ■ jo so se že pogovarjali. Ver- jetno se bo obdržal predlog, naj bi tokrat teh vplačil ne plačevali. Vendar ta predlog še čaka na pK>trditev. S tem bo deloma rešen stanovanjski problem, v na- črtu pa že imajo gradnjo še enega stolpiča za prihodnje leto. Gradili bi ga s sodelo- vanjem sklada za solidarost- no izgradnjo Garanta in do- ma oskrbovancev. T. Tavčar le o izkoriščanju gramoza iz Savinje Tse torej kaže, da zadeva Dli izkoriščanja gramoza iz [rita Savinje, ki ga na ob- noiju krajevnih skupnosti iK in Šempeter opravlja ?lošna vodna skupnost iz (Ija, ne bo tako kmalu kon- ffla. Zakaj gre? V zvezi z iločbo republiškega vodno- jspodarskega inšpektorata fi Republiškem sekretariatu 'urbanizem v Ljubljani, ki I še naprej dovoljevala iz- sriščanje gramoza Savinja v 'sedanjem obsegu, so pred- '■smiki krajevne skupnosti ^^peter in Žalec ter Ribiške "Jžine Šempeter sprožili pri ■tovnem sodišču SRS upra- ^ spor. Svojo odločitev ute- ''•iujejo z mnenjem, da je pravilno utemeljena ugoto- omeoijene odločbe, da Wa eksploatacija gramoza ;relje Savinje na območju '^^e Žalec v okvir rednih '^ževalnih del. Upravni spor omenjenih predlagateljih j* bil sprožen tudi iz for- ^0 pravnih razlogov reše- vanja postopka pri dn^o- stopnem organu. Vsekakor kaže celoten problem nekoliko osvetliti. Javnosti je zna- no, da je Ribiška družina Iz Šem- petra sredi maja letos seznanila skupščino občine Žalec o škodi, ki nastaja pri obnavljanju in raz- voju favne in flore v reki Savinji zaradi prekomernega in nenačrtne- ga eksploatiranja gramoza, kot ga opravlja splošna vodna skupnost Savinje — NIVO iz Celja. Več kritik pa je bilo izrečen.h tudi s strani občanov in krajevnih skup- nosti. Ustna obravnava in ogled korita reke Savinje (prisotm so bili predstavniki vseh prizadetih institucij in strokovnjaki) je po- kazala na nekatere probleme: ko- rito je bilo v času ogleda izpraz- njeno do laporne podlage kar po- meni, da predstavlja vodotok le gol odvodnik, v katerem je ne- sporno prizadeta mikroDioIoška dejavnost in regeneracija vode, s tem pa je seveda v celoti priza- deto življenje v rečnem koritu. Nadalje je bilo ob tej pri- Uki ugotovljeno, da vodna skupnost NIVO nima izdela- nega načrta za sistematični odvzem gramoza, oziroma na- črta za vzdrževanje brežin in pretočne zmogljivosti. To sta predstavnika Vodne skupno- sti, ki sta bila navzoča, tudi potrdila. Poleg tega bi morala Vod- na skupnost za tolikšen ob- seg izkoriščanja gramoza ime. ti vodnogospodarsko soglasje, oziroma za posege v levi in desni breg korita, tudi potr- jen urbanistični dokument. Na osnovi vseh teh ugoto- vitev je vodnogospodarska in- špekcija pri skupščini občine Žalec vodni skupnosti NIVO prepovedala konec junija na- daljnjo ekspioatacijo gramo- za iz reke Savinje na območ- ju občine Žalec. Zahtevala je, da do konca septembra pred- loži ustrezne manjkajoče na- črte, nakar se bo o eksploa- taciji naknadno odločalo. Vo- dna skupnost NIVO iz Celja se je na to odločbo pritožila na drugostopenjski organ, ki pa je izdal odločbo, s katero je odpravil odločbo prve stop- nje. Pri tem je bilo po mne- nju prizadetih storjenih več stvarnih in formalnih nepra- vilnosti. Drugostopenjski or- gan ni upošteval strokovnih mnenj, podanih v nekaterih študijah, poleg tega pa k ogle- du, ki ga je sprožil ta organ, niso bili povabljeni vsi, ki bi zraven morali sodelovati. Storjene so bile tudi napake v postopku, saj drugostopenj- ski organ s pritožbo ni sezna- nil prvostopenjskega organa. Niti od njega ni zahteval na vpog'led gradiva in dokumen- tacije iz postopka, čeprav mu očita vrzeli in pomanjkljivo- sti. Tako ravnanje pa je v nasprotju z 233. členom za- kona o upravnem postopku, ki določa, da mora drugosto- F>enjski organ, v primeru, da je bila pritožba zoper odlo- čitev organa prve stopnje po- slana direktno njemu, o pri- tožbi seznaniti prvostopenjski organ. Republiški vodnogo- spodarski inšpektorat tega ni storil, niti ni terjal ustreznih spisov organa prve stopnje. Tako je »gramozna zadeva« do- bila novo razsežnost in o njej bo odločalo še Vrhovno sodišče SR Slovenije. V primeru, da bo upra- vni spor rešen v korist njihovih predlagateljev, potem se bo seveda pri gospodarjenju z gramozom v reki Savinji na žalskem območju moralo nekaj bistveno spremeid- ti... BERNI STRMCNIK STANE KREVZEL življenje v šmartnem Paki se je od pomladi " tnarsičem spremenilo. Skoraj bi lahko rekli, da veje nov duh, da vlada med ljudmi drugačna pri- pravljenost za reševanje skupnih problemov in na- log. Vse je živahno, ak- tivno. Povsod delajo, naj- več pa na cestah. »Odločili smo se, da jih v kratkem času moderni- ziramo, uredimo. Zato smo v okviru novih odbo- rov krajevne organizacije SZDL in sveta krajevne skupnosti sprejeli podro- ben delovni načrt in se tudi dogovorili za denarne in drugačne prispevke lju- di. Vsega skupaj bomo za ceste izdali okoli 65 mi- lijonov starih dinarjev. Lep delež te vsote bodo in so že prispevali občani v denarju, drugo pa z udarniškim delom in dru- gače,« je povedal predsed- nik krajevne organizacije SZDL Stane Krevzel. V ta delovni načrt so zajeli ceste: Rečica—Veli vrh. Ta dela bodo nadalje- vali še drugo leto. Potem cesto do Slatine pa Šmart- no—Veli vrh (drugi J, Šmartno—Mali vrh itd. Poleg tega se lotevajo urbanističnega načrta kra- ja. V tej zvezi tečejo tudi dela za načrte za položi- tev kanalizacije in za re- gulacijo Pake. Z veliko odgovornostjo so se loti- li problema pitne vode. Morda bodo pri teh delih našli skupen jezik s tovar- no gospodinjske opreme, ki bo gradila nove proiz- vodne objekte v svoji rojstni vasi. Zadeve se ugodno pre- mikajo tudi v urejevanju trgovine. Merx se je le odločil za samopostrežno trgovino. Do spomladi bo tudi Tehnomercatorjeva trgovina nova. Nekdanji dom Partiza- na, sedaj kulturni dom, je dobil nove garderobe in tako olajšal pogoje vsem, ki v njem nastopajo. »Velike načrte imamo tudi v programu razvoja do 1980. leta. Gre za naš delež v okviru občinskega srednjeročnega programa razvoja. Posebno skrb bo- mo v tem programu po- svetili dokončni moderni- zaciji cest, pa zgraditvi zdravstvene postaje, šport- nim objektom okoli šo- le, stanovanjem itd.« Tako je pripovedoval Stane Kervzel, ki je sjk)- mladi letos prijel za kr- milo krajevne organiza- cije SZDL v Šmartnem ob Paki. Ko je pripove- doval o načrtih in delih, je bU vzhičen, prizadet. Živi s svojim krajem in dogajanjem v njem. Brž- čas mu je dal tudi svoj- stven ritem, na vsak na- čin pa nekaj novega, ak- tivnega. Del njegovega življenja se še vedno odvija na do- mači osnovni šoli. In kot kaže, je prav šola posta- la v zadnjem času sredi- šče novega življenja v kraju. MB TURIZEMi v nedeljo, pri Dragovem domu na Homu... ^ (Foto: T. Tav&tf) ^PLANINSKI DESETLETNICA POSTOJANKE Hom nad Zabukovico je zagotovo ena najlepših točk na »savinjski planinski po- ti«, ki so jo »zaznamovali planinski fanatiki iz Dobr- teše vasi, Zabukovice ia Griž« (Tine Orel). Točka pa ni privlačna le kot cilj pri- jetne poti iz Zabukovice aU Griž ali Šempetra, temveč tudi zaradi svoje domače planinske postojanke, ki so jo izjemno delovni zabuko- viški planinci uredili leta 1963, poimenovali pa po danes 82-letnem, a še vedno čilem planincu rojaku Dra- gu Ocvirku. Preteklo nede- ljo, 16. t. m., je Hom (608 m) privabil izpod svojega vznožja pa tudi od drugod lepo kardelo planincev vseh starosti. Dragov dom je kot prenovljena in razširjena postojanka planinskega dru- štva Zabukovica, vnovič od- piral svoja vrata. Otvoritev so njegovi graditelji razši- rili v proslavo 80-letnice Pla- ninske zveze Slovenije in v počastitev svojih najagilnej- ših sodelavcev. Slavnostni govor, ki ga Je na mnogo čez stoglavo pla- ninsko tovariši j o naslovil predsednik Franc Kovač, je odkril zlasti tri odlike pla- ninskega društva: požrtvo- valno udamištvo za lastno planinsko postojanko, mno- žično in organizirano hojo po naših gorah in prisrčno p>ozornost do zaslužnih pla- ninskih delavcev. Skratka, gre za zgledno aktivno pla- ninsko organizacijo, ki svo- jo aktivnost povezuje z oživ- ljanjem tradicij našega na- rodnoosvobodilnega boja. Društvu, ki šteje preko 1160 članov, predseduje Franc Kovač, tajnik je Franc Ježovnik, gospodar Milan Podveržan, mentor pionirske skupine pa Dra- gica Ulaga. Toda, številna V imenu vseh, ki so dobili častna priznanja Planinske zveze Slovenije, se je kot najstarejši zahvalil 82-letni Drago Ocvirk. — (Foto: T. Tavčar) odličja, ki so jih ta dan podelili, pričajo, da jih ima zasluge za razvoj tega revir- skega društva, dosti več. Ta- ko so poleg drugih priznanj podelili zlati častni znak PZS 82-letnemu Dragu Oc- virku. Štirje so dobili sre- brni znak: Milan Podveržan, Franc Vrhovnik, Karel Ko- lar in Stanko Kotnik, pet pa bronasti častni znak: Marjan Oblak, Edi Petek, Matevž Oblak, Martin šon in Jože Jurbar. Agilnl zabukovški planin- ci pa tudi poslej ne bodo mirovali. Mladinci so se že zagrizU v hrib — za novo klet s teraso. Objekt bo do prve plošče kmalu dograjen. Ob takem elanu in zavzeto- sti za planinstvo, lahko še tedaj upamo, da se bomo še dolgo srečevali s »planin- skimi fanatiki« izpod, vsem planincem tako priljublje- nega Homa... ..... G. GROBELNIK 6. stran — NOVI TEDNIK 20. september 1973 — §j ODGOVOR ■ f ■ JAVNEGA DELAVCA ŠTORE NEKDAJ IN DANES Mnogim našim bralcem je goSovo znano, kako so izgledale Store pr«d petnajstimi leti. Takrat ni bilo nobenega okras- nega drevja, grmičevja, nobene cvetliAiie grede ali urejene ze- lenice, nobene žive meje. Ni- smo mitli stadiona na Lipi in ne asfaltiranih cest. Bralcem je gotov« še v spominu, kak- šna je bila avtobusna postaja v Štorah, polna velikih jam in druge nesnage. V takšnih Štorah, kot sem jih opisal, je bilo življenje več kot neprijetno. V začetku leta 1959 smo se pripravljali na počastitev 40-letnice KPJ in SKOJ. V Štorah smo se od- ločili, da bomo veliko obletni- co počastili s tem, da bomo Štore uredili tako, da bodo lepe, da bo življenje v njih prijetno. V ta namen smo or- ganizirali veliko, štiri leta tra- jajočo prostovoljno delovno akcijo, v kateri je sodelovalo staro in mlado in celoten ko- lektiv Železarne Štore, pa še občinski komite ZMS je pri- šel na pomoč z mladinci celj- skih šol in enote JLA. Akcije so se udeležili tudi železničarji, ki nikdar ne bodo stanovali v Štorah. To je bila zares lepa in velika prostovoljna delovna akcija, ki je takrat imela pri- merjavo samo v Velenju. V štirih letih, kolikor je ak- cija trajala, ki je bUa pod mo- jim vodsftvom, smo opravili preko 302.000 prostovoljnih de- lovnih ur In porabili precej nad sto starih milijonov. Ta sredstva je dal delovni kolek- tiv Železarne, posredno pa tu- di občinska skupščina. Po končani delovni akciji so bile Štore zares lepe in smo nanje bili upravičeno ponusni. KAJ PA DANES? Štore so ponovno zanemar- jene, polne navlake, smeti, psov, mačk, ki jih nihče ne hrani, krav, svinj, zajcev, ze- lenice pa polne avtomobilov in kokoši ter drv in lesenih ga- raž. Poudariti moram, da so nekatere stavbe oz'roma njihovi prebivalci ohranili skoraj v celoti tak videz, kot je bil po končani delovni akciji. Nekate- re hiše pa so vsa leta obložene s skladovnicami drv, ki kvarijo lepoto okolja, v mnogih pri- merih pa uničujejo fasade hiš, ki so družbena last. Že vleč let nazaj je stanje najbolj kri- tično na Lipi pri hi.šah št. 68, 71, 76, 77, 87 in še neka- terih. Pri teh hišah je bilo vse leto dovolj skladovnic drv, pa še danes so, čeprav imajo ravno naštete hiše več kot do- volj velike, suhe in svetle klet- ne prostore. Naloga komisije za lepši vi- dez naselja, katero sem vodil, je bila, postoiroma Store ure- diti tako, da bodo ponovno le- pe in čiste, ker je pač v Što- rah tudi železarna, ki nam poleg zaslužka mudi tudi praš- no ozračje. Da bi komisija dosegla svoj namen in opravačila svoj ob- stoj, smo meseca aprila lani In letos sklicaU sestanke več- jih društev, t*igovin in drugih loikalov ter predstavnike ust- reaaiih komisij pri kralevnih skupnostih in Železarne. Na teh sestankih smo se dogovorili, kaj mora kdo med leiom na- praviti, da bodo Štore čiste in lepe. Naša komisija pa je med letom nadzirala izvajanje dogovora in prizadete pLsmeno ali ustmeno opozarjala. K.AKSNO JE BILO IZVAJANJE DOGOVORA? Šole, trgovine m gostinci so dogovor v celoti in pravočasno realizirali. TVD Partizan, kate- rega predsednik je direktor splošnega sektorja v železarni, dogovora ni realiziralo, stano- vanjsko-gradbena enota Žele- zarne, ki je v sklopu splošnega sektorja Železarne, dogovora prav tako ni realizirala niti po večkratnih intervencijah naše komisije. Direktorju splošnega sektorja Železarne in stanovaiijsko-grad- beni enoti Železarne je najbolj zameriti, ker dopuščajo, da so ob hišah skladovnice drv, ki poleg izgleda kvarijo tudi fasa- de hiš, ki jih ima ta sektor- enota v opravljanju. Da dovo-' ljujejo ali dopuščajo parkira- nje avtomobilov po zelenicah in rejo kokoši, ki namesto cve- tja in grmičevja »krasijo« ze- lenice. ZAKAJ SEM ODSTOPIL KOT PREDSEDNIK KOMI.SIJE? Dela, ki smo ga v Štorah opravili s 302.000 prostovoljni- mi delovnimi urami in opleme- nitili z več kot sto milijoni, sta z malomarnim odnosom razvTednotila direktor splošne- ga sektorja in vodja stanovanj- sko-gradbene enote Železarne. Tak odnos je tudi posmeh ve- likemu delu, ki smo gu opra- vili in resno pomanjkanje ču- ta odgovornosti do družbenega premoženja. Manjše število prebivalcev, predvsem na Lipi, zaradi svoje nesnage ob hišah obrekuje mo- je ime, namesto da bi očistili okolico hiše, v kateri stanuje- jo. Del teh prebivalcev je po- zabilo, da moje stanovanje in moj pro.sti flas ni pisarna kra- jevne skupnosti. Izpostavljen sem kritiki ob- čanov, ki jih moti obstoječi nered v Štorah, istočasno pa kritiki občanov in nekaterih uslužbencev stanovanjsko-grad- bene enote, ki jih moti aktivno delo naše komisije. Pri tem jih je v lanskem letu podpi- ral celo štorski železar. Končno sem se naveličal na- vedenih razmer. Odstopil sem v upanju, da bo moj odstop, gornji sestavek in sestavek Janka Volfa v Večeru morda le prisi)eval k izboljšanju raz- mer. Zakaj nisem združil vseh sU, da bi bile štore leiie, urejene in zdrave? To je v današnjih razmerah v Štorah nemogoče: — zaradi odnosa do prob- lema, ki ga imajo v splošnem sektorju v Železarni, — zaradi razvajenosti, malo- meščanske užaljenostl in po- manjkanje čuta za lepoto kra- ja, manjšega števila »uglednih« prebivalcev, predvsem na Lipi. Sestavek bi bil preobsežen, če bi pLsal še o vzrokUi za neure- jene komunalne probleme v štorah. IGNAC KOROŠEC. STORE 78 KOLIKO DA ŽELEZARN A Vprašanja, ki ste jih objavi- li v Novem tedniku, v števil- ki 33 so tako obširna, da mo- ram vsaj nekoliko natančneje odgovoriti nanje. Dejansko je res, da je naše podjetje sklenilo ustni dogo- vor z občinsko skup.ščino Ce- lje v letu li)64, da se nase- lje Lipa dokončno zgradi in komunalno uredi. Podjetje je na podlagi tega dogovora pre- vzelo odkup zemljišč, indivi- dualno izgradnjo in k temu tudi izgradnjo vs«>h komunal- nih objektov, ki k temu spa- dajo. Na podlagi tega je bil izdelan urbanistični in zazi- dalni načrt, ki .je bil v javni diskusiji in dokončno sprejet (kasneje z manjšimi dopolnit- vami) na občinski skupščini Celje. Takrat je bilo tudi do- končno rešeno, da se na Lipi zgradi nova šola in samopo- strežna trgovina. Dopolnitve, ki so bile sprejete pri občin- ski skupščini, so bile preokal vanj a dijaških d^mov. ^jj) gPANPl' 20. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 7 ^^^canje z Adijem Arzenškom Pedantnost, ki je načelo . Arzenška smo srečali letos v Savinovem razstavnem salonu v Žalcu. To je bila ena zelo redkih likovnih razstav samosvojega likovnika na domačih tleh. Tujina, zlasti Švica, Avstrija in Zahodna Nemčija bolje poznajo našega ^\ialca ki po besedah v zadnjem času obeta tudi domačim spremljevalcem likovne umetnosti nekaj zanimivih dogodkov. Morda tudi zaradi tega odločitev za ta razgovor — predstavitev Adija Arzenška z besedami, prav %o pa bo sledila tudi tista na panojih. Tista bo prava, neposredna, ki odpira vrata v svet grafike, gravure, miniature. ^ Ker so miniature že vna- "j »obsojene« na gledanje fblizu, posebno še vaše, v fih domuje gravura, sre- .pio dokajšnjo mero pe- ^tnosti- Od kod te poteze? ,Vse to izhaja že iz moje- (jsnovnega poklica. Kot jpjni tehnik sem moral oh- i^jti natančnost in »čisto- ^ 2e šolske risbe iz pro- j3ia tehničnega risanja so \ pedantne in zelo eksakt- izdelane. Vse to pa sem enesel pozneje na slikanje, jjav sem pričel z oljem. ,Ta začetek se mi zdi po- jitaicem povsem nelogičen? .,Res, začel sem z oljem. 5 je ena tistih tehnik v sh- irskem izpovedovanju, ki :,vlači. Namreč, zelo obetav- ,je, človeku se zazdi, da bi a'0 lahko povedal resnično diko. Tako sem se šele po- leie odločil za grafiko, gra- - Zanima me predvsem larura, kajti klasična oblika ijfike vam je bila najbrž že una- Ob gravurah v folije iste morali priti najprej le (spoznanja samega materi- - Začetek je bil pravzaprav »prost. Še ko sem bil v Bbi v Aeru smo dobili na e»lago neke angleške alu- sijaste folije. To je bilo lio ali 66 leta in ostajah so ladki, ker pač angleške ere niso odgovarjale našim 1 normam. Nekaj tega od- ifa^a materiala sem nesel iraov in na črni osriovi zari- li prve like. To se mi je «10 odkritje, kajti sama teh- mi je že pogojevala čisto bjski vsebinski, vizualni iz- t. ki se je močno razUko- (od navadnega na papirju, "sem drugi refleksi so na- »jali. ■- Kakšna so notranja po- »la ob odkritju, ki obeta noj? - To je bila neke vrste itostitev. Zdelo se mi je, da '.o najbolj primeren mate- ri, ki zaradi svojih struktu- ""iii lastnosti v sekimdami f- podpira mojo lastno *^iko risanja. ^Vendar niste ostali pri ""•vni foliji, takšni, kakr- ^ ste kot odpadni material domov? Seveda ne. Iskal sem na- kako bi še oplemenitil J">vo, ki je bila črna. Pre- r^sem na barvni sistem, ki ? ?a do danes tako obvla- l'^ je v popolnem sozvoč- ^ gravuro, ki jo nanašam ^uminijasto folijo. p^^ko pa nanašate bar- rokami, s prsti, z dla- j ■ "^e ko barvo raztenjujem . foliji, mi nekako roka /"^nira, sama išče prave poti in načine. Vedno pa pa- zim, da barvna struktura ne prevladuje nad pk>znejšo strukturo same gravure. Ko se folija posuši, prične z gra- viranjem z graviranjem in ta- krat deloma tudi lahko i>o- pravim kakšno barvno napa- ko. Pri graviranju pa ne mo- rem popravljati pkdtez, ki sem jih zarezal v aluminij. Zato takšno delo predstavlja velik fizični, pa tudi psiholo- ški napor- — Kateri je večji? — Vsak po svoje si delita »fimkcijo«. Da je to resnično fizični napor, pričajo moji že nekoliko deformirani prsti, psihološki napor pa se pojav- lja po nekajurnem graviranju, ker napetost narašča Izogibali se je treba napačnih kretenj, sproti je treba nadgrajevati zgradbo, kompozicijo. Zaklju- čena celota ni popolna, če med delom uidem v različna razhajanja. — Kje je najpomembnejše razmerje med barvo in gra- vuro? — Veste, barva živi od da- leč. Od slike se moraš od- daljiti, potem zaživi. Gravura pa je v miniaturi, torej jo moraš opazovati od blizu. Če ni pravega razmerja, moraš zaradi barve gledati sliko od daleč, pa ne vidiš gravure, za- radi gravure pa moraš gleda- ti sliko od blizu, vendar ta- krat barve nič ne ik>menijo, ker ne dajo od sebe tistega odnosa, ki bi moral biti v sin- tezi z grravuro. Zato je nanos barve na črno aluminijasto folijo tako pomemben. — Kaj pa razmerja? To je zelo precizno delo, vendar so vaše ladje, ljudje in živali zelo svobodno oblikovane, simbolistične? — To je pač stvar izraza. Meni vehko p>omaga fantazi- ja, če delam ladjo, jo delam tudi z njenimi ljudmi. Z no- trajnostjo njenih ljudi. Jaz ni- sem ladjedelničar, da moram ustvarjati proporce, da se mi ladja ne bi potopila. Ka- dar delam, razmišljam. En- krat so jadra napeta, drugič ohlapna- Povod pa je prisot- no človekovo oko. To je sim- bolj zaznavanja, videnja. Ta- ko potem gravura nasta- ja, nekako iz centra in se širi. Sam začetek pogojuje celotno vsebino. To so slike svobodnejšega izbora, medtem ko pri ikonah mora biti že sama osnova razčiščena. Si- csr je pa vse skupaj odvisno od notranje energije človeka ki to dela. če znotraj ni nič, potem tudi ven ne more nič priti. — Kdo pa so bil! vaši vzor- niki, mislim na samem začet- ku, ker v sedanji fazi ste že povsem samosvoj? — Vzorniki, ja? Ponekod se res pozna Jaki, samo zdaj sem že daleč od tega. Veliko je treba delati, eksperimen- tirati, primerjati. Še ko sem bil v službi, sem cele ure doma presedel za mizo in de- lal. — Nekateri imenujejo tak- šen način, precizen in izbru- šen, miniaturen, za obrtni- štvo. Kaj pravite k temu? — Osnovni elementi so že enaki, črta je črta in krog je krog. Drugače ne more biti. Vendar skupek tega je kom- pozicija, ki pa je ne moremo nikakor obeležiti kot obrtni- štvo, ker je zaključena celota rezultat kontinuitete dela. Se pravi, da je končni rezultat nastal na osnovi razmišljanja, spontane volje in »znanja«. Mislim, da je to dovolj velik korak od obrtniškega dela. Saj tako je bilo tudi z mojim položajem. Hoteli so me na- rediti za naivca. Moje mne- nje p>a je, da ni razlike med akademskim in amaterskim. Razlika je med »znaš ali ne znaš«. Akademije sicer ni- mam, sem pa svoja dela predložil v Ljubljano in sem bil sprejet med srvobodne umetnike. Dobil sem status, dobil pa sem ga lahko samo na osnovi kvalitete. — V skoraj vseh vaših de- lih nastopa človek... ? — Kot sem že rekel, če ne cel pa vsaj oko. — Dobro, oko je nekaj oprijemljivega. Kaj pa, bi lah- ko likovno ustvarili razum? — Ja bi ga. Abstraktno. Slo bi za človeka brez slabih mi- sli. Kompizicija bi mi v naj- večji meri omogočila to izpo- vedati. — Je vaše remek delo že nastalo ali šele bo? — Bo, bo! — Bolj malo vas vidimo do- ma. — V tujini sem res veliko angažiran. 29. novembra bom imel večjo razstavo v Ziiri- chu, v Nemčiji. Vendar pa pripravljam tudi veliko raz- stavo v Ljubljani in v Roga- ški Slatini. Tudi v Celju bi rad razstavljal, pa se bomo že zmenili. Rad bi se angažiral doma, vendar me zimanji do- govori vežejo. 2e sama moja tehnika dela pa mi ne dovo- ljuje kvantiteto dela, tako da nimam niti dovolj del za več razstav hkrati. Besedilo in slika: DRAGO MEDVED Prvi abonmajski koncert: Duhravka Tomšič v sredo, 26. septembra, ho v dvorani Narodnega doma prvi letošnji abon- majski koncert. Otvori- tveni nastop letošnje kon- certne sezone bo imela tokrat naša izvrstna pia- nistka Duhravka Tomšič- Srehotnjakova, ki prav go- tovo trenutno predstavlja vrh jugoslovanskih umet- nikov z mednarodnim slo- vesom. Svoj prvi recital je ime- la že s 5 leti. Njena kon- certna solistična pot tako teče že od zgodnje mla- dosti na domačih in tujih odrih. Koncertirala je v vseh večjih središčih Ev- rope, ZDA, Kanade, Av- stralije in Afrike. O njej je celo sloviti pianist Ar- tur Rubinstein izjavil, da »je popoln in izreden pia- nist« ... Letošnji nastop sodi tu- di v prvo večjo turnejo umetnice po Sloveniji, ko se bo predstavila širšemu krogu poslušalcev zunaj glavnega kulturnega sre- dišča. Na programu bo imela v prvem delu Bach— Silotijev Orgelski preludij, Scarlattijevih 5 sonat ter Beethovnovo sonato v d- molu. Drugi del njenega sporeda bo izpolnjen s Tajčevičevimi Balkanski- mi plesi, dvema skladba- ma Debussyja ter z dvema Scherzoma F. Chopina. Pred večernim koncertom bo imela Duhravka Tom- šič-Srebotnjakova še dva koncerta za mladinski abonma. Iz dnevnika SLG (3) k enkrat o zmaju 12 metrov dolg zmaj v gledališču! Po zamisli av- torja in režiser-ja Jvra Kislingerja in scenografa Avgu- sta Lavrenčiča so ga več tednov v svojem prostem ča- su izdelovoLi v ath gledališča oblikovalci AERA Jože Dom]an, Rafko Počivašek in Gregor švab. Torej 12 metrov dolg zmaj! Najprej je to čisto nedolžen, maj- hen zmaj, ki ga kupi oblasten župan, da bi pregnal '2 cežele volkodlake in psoglavce. Te si je gladko iz- imslil, da bi ustrahoval srenjo in dobil vsa pooblastila za nakup strašnega zmaja. Le zmaj jih lahko zares ob- varuje pred sovražniki. Zmaja pa je treba kar naprej krmiti, da bi Čimprej zrasel, in vaščani si zategnejo pasove, si pritrgujejo od ust, odpovedo se slastnim pe- čenkam, samo Ur^ bi imeli strašnega zmaja! Ko pa zmajček zrase v 12 metrov dolgega zmaja, se vaščanom odpro oči. Sovražnih psoglavcev nikjer ni, zato pa sta tukaj župan in zmaj ki zahtevata vse več in več. Kdor ne uboga župana na migljaj, kdor se mu upira, ga zmaj pogoltne! Vsaj dvakrat prav zares!... Ker pa je to igra za otroke, predvsem igra, ki se zgodi v gle- dališču, je grozen pogled na zmajevo pojedino otrokom prihranjen. Prihranjen na gledališko očarljiv, razvese- ljiv način. Kako gledališko je Juro Kislinger napisal svojo IGRO O ZMAJU, koliko je v njej pravega gleda- liškega humorja, nevsiljive podučnosti, šegavih nasto- pov igralcev, ki se sproti — tako, kakor pač otroci de- lajo — spreminjajo pred našimi očmi, bomo lahko gle- dali že to soboto ob štirih popoldne. Doživeli bomo odrski krst novega domačega dela. jž Sv. Rok bo zaživel Pred kratkim se je v javnosti pojavil lepak, ki vabi na »Šmarska kulturna srečanja« pri Sv. Roku nad Šmarjem. Gre namreč za zanimivo pobudo znanega kulturnega de- lavca Jurčeta Vrežeta, da bi znamenito baročno cerkvico sv. Roka izkoristili za kvalitetne kulturne prireditve. Tako bi naj tudi izpolnili vrzel, ki jo je čutiti v pomanjkanju kulturnih prireditev na Kozjanskem. Pri tem je pobudnik naletel na razumevanje šmarske kulturne skupnosti, občin- skega sveta prosvetnih organizacij in domačega kulturnega društva. Tako bodo šmarčani in ostali ljubitelji pesmi lahko že v bližnji prihodnosti prisluhnili dvema vokalnima koncer- toma. V nedeljo 30. septembra ob 15. uri bo v cerkvi sv. Roka nad Šmarjem koncertiral mešani zbor France Preše- ren iz Celja pod vodstvom Edvarda Goršiča, štirinajst dni kasneje pa ob isti uri Koroški akademski oktet pod umet- niškim vodstvom Cirila Krpača. Posebna zanimivost obeh koncertnih prireditev bo tudi povezava s spoznavanjem umetnostno zgodovinskih spomenikov, zlasti cerkve same. Za to bosta poskrbela pri prvem koncertu dr. Sergej Vri- šer iz Maribora, pri drugem pa Anka Aškerčeva iz Celja. Tako se bodo obiskovalci res lahko dodobra spoznali z večjim delom šmarske kulture. Pobuda Jurčeta Vrežeta — šmarskega rojaka, je vseka- kor hvalevredna, zahtevala pa bo predvsem angažiranje vseh dejavnikov, ki bi naj v prihodnosti poskrbeli za to, da bi se kulturno življenje razširilo tam, kjer so za to vsi pogoji, pa jih dostikrat ne znamo izkoristiti. In če so cer- kve zgodovinski spomeniki, zakaj si teh spomenikov ne bi ogledali. In če so cerkve med najbolj akustičnnni dvora- nami, zakaj v teh dvoranah ne bi imeli koncerte. Ravno s te plati pa je pobuda za »šmarska kulturna srečanja« pri sv. Roku nad Šmarjem hvalevredna. Ali že veste da je pri letošnjih spomeniškovarstvenih obnovitvenih delih na taborni cerkvi va Svetini posebna ekipa ljub- ljanskega Zavoda za raziskavo materiala utrjevala zidovje z betonskimi injekcijami in da so razpoke v zidovje po- goltnile nad 40 kubičnih metrov betonske injekcijske mase... da so komunalni delavci pri kopanju jarka za novi pli- novod mimo celjskega gledališča v Vodnikovi ulici nale- teli na ostanke zidovja starorimske zgradbe? Po tem, ko je arheolog Lojze Bolta iz celjskega Pokrajinskega mu- zeja najdbo dokumentiral, so lahko zid porušili in brez daljšega zadrževanja nadaljevali z deli... da bo konec tega meseca posebna ekipa pod vodstvom univerzitetnega profesorja dr. Vilka Novaka opravila et- nografske raziskave na obrobju Savinjske doline v oko- lici Vranskega? Sodelovali bodo tudi strokovnjaki celj- skega Pokrajinskega muzeja, terenske raziskave pa je Jinanino oTnoggčila Raniskovalna skupnost Slovenije.,, 8. stran — NOVI TEDNIK 20. september 1973 — DOGODKI CELJE: ZABAVO TUDI UPOKOJENCEM Ravnateljstvo Doma upokojencev v Celju se je odločilo že pred £asjm, da z nekaterimi spremembami vsaj malo popestrijo monoto- no življenje svojih oskrbovancev. Prvi resni premik v tej smeri se Je pokazal, ko je ansambel Vikija Ašlča v dogovoru z ravnatelj- stvom doma upokojencev prevzel patronat nad kulturno zabavnim življenjem v domu. Tako bodo celjski upokojenci, ki so našli svoje pribežališče v tem modernem objektu, ki že več mesecev zadovo- ljuje stanovalce, imeli priliko, da se iztrgajo vsakdanjosti. V torek so upokojenci odšli na Polzelo, kjer so se srečali s polzelsklmi upokojenci tamkajšnjega doma upokojencev. Izlet, ki so ga združili s piknikom, so izkoristili še za izmenjavo vtisov in pa za .or o nadaljnjem sodelovanju Ob tem velja še poudariti, da je ansambel Vikija Ašlča, ki zadnje čase dosega lepe uspehe na področju narodnozabavne glasbe, upokojencem igral zastonj. Gesta, ki je res pohvale vredna. Po Izjavi direktorja doma. Toneta Stoparja, bo to le ena izmed oblik kulturno zabavnega življenja v domu. Vsekakor bodo to zvrst udejstvovanja še goJUi in ji posvečali čedalje večjo pozornost. —mst— ŽALEC: NOVO VODSTVO Pretekli petek Je bila v Žalcu programska konferenca občinske konference zveae mladine Žalec, ki so se jo udeležili člani konfe- rence in predsedniki mladinskih aktivov. Na konferenci so razpravljali o osnutku ustavnih sprememb in dopolnil, ki je pritegnil največ pokornosti v tistih členih, ki se na- našajo na mladino, mladinske organizacije in na posamezne mla- dince. Zlasti glede na njihove pravice in dolžnosti. Nadaljnja raz- prava je tekla o akcijskem programu. Glavne naloge, ki so si jih zadali za zadnje štiri mesece, pa so: ustanavljanje mladinskih akti- vov, zbiranje sredstev za Kumrovec, formiranje aktivov mladih no- vinarjev, organiziranje raznih seminarjev, politično izobraževanje, ustanavljanje aktivov mladih kmetijskih proizvajalcev in klubov OZN, sprejem novih članov v ZK, priprave na 9. kongres Zveze mladine Slovenije, problemske konference — učem^ v gospodar- stvu itd. Konferenca Je razrešila dosedanjega predsednika Janeza Krofllča, ki je odšel na novo službeno dolžnost. Za novega predsed- nika Je bil izvoljen Branko Povše iz Andraža nad Polzelo, za sekre- tarja pa Marjan LubeJ iz Prebolda. T. TAVČAR GLEDALIŠKI ABONMA Na predlog Občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij v žalski oučini so se odločili, da bodo organiziraU tako imenovajtii »žalski gledališki abonma« v Slovenskem gledališču v Celju. Raz- govori s predstavniki gledališča so- bili uspešni in dogovorili so se, da jim bodo za ta abonma dali na razpolago sobotni termin. Prizadevni kulturni delavci v žalski občini so se že lotili zbira- nja abonentov in prepričani so, da bodo zbrali toliko interesentov, da bodo v celoti napolnili dvorano Slovenskega ljudskega gledali- šča v Ceiju. Prvi \T)isi žalskega gledališkega abonmaja kažejo na velLk interes med ljubitelji gledališke umetnosti. Prevoze abonentov v Celje bodo v pretežni meri zagotovili z osebnimi avtomobili, možen pa bo tudi prevoz z rednimi javnimi prevoznimi sredstvi. Vsekakor gre v tem primeru za posnemanja vredno pobudo. ŠuMPETER: AKCIJA USPELA Krajevna organizacija RK v Šempetru je minuli teden pripra- vila krvodajalsko akcijo, ki se je Je udeležilo 134 ljudi. Največ jih Je bilo iz SIP Šempetra (35), LIK Savinja (24), Aera (15) itd. Med posamezniki je največkrat daroval kri Anton Gros (33-krat), Stanko Klančnik (32), Jože Dravec (32), Alojzija Golavžek (29- krat), Peter Pungartnik 23-krat itd. Skupno so oddali 40 litrov krvi, kar Je uspeh za Šempeter. tt SLOV. KONJICE: O DELAVSKI KONTROLI o uresničitvi delavske kontrole v konjiški občini še razmišljajo, dokončni sklep o tej samoupravni obliki nadzora pa bo dala par- tijska konferenca, ki bo pojem kontrole v samoupravnih organih tudi konkretizirala. V družbeno političnih organizacijah v Sloven- skih Konjicah se zavzemajo za tako obliko delavske kontrole, ki ne bi imela statusa samostojnega organa, pač pa bi bila le skupina, ki bi se formirala iz samoupravnih organov vsakega podjetja. Sku- pina bi bila pooblaščena za kontrolo, delovala pa bi v sklopu de- lavskega sveta. V Konusu interno kontrolo že imajo, izvaja pa jo Inšpektor, ki odgovarja komisiji za delavsko kontrolo v podjetju. Nekaj organov delavske kontrole Je bUo formiranih še na šo- lah, tako v Ločah in Zrečah, drugi pa se na uresničitev še pri- pravljajo. Z, S. ŽALEC: 20 LET »GRADNJE« Minulo soboto so člani kolektiva gradbenega podjetja i^RAD- NJA« iz Žalca slovesno proslavili dvajsetletnico ustanovitve podjet- ja. Kolektiv se Je zbral na osrednji proslavi, ki je bila ob bazenu v Preboldu. Ob tej priliki so bila izročena priznanja najprizadev- nejšim članom kolektiva, izveden pa Je bU tudi krajši kulturni pro- gram. Svojo proslavo pa Je kolektiv izkoristil tudi za protest zoper nedavne d<^:«dke v Cilu. Spregovorili so tudi o vlogi in mestu Ju- goslavije po uspeli četrti konferenci neuvrščenih v Alžiru. Kolektivu »GRADNJE« iz Žalca, ob njihovem jubileju, ki ga slave v času, ko podjetje dosega pomembne dosežke zaradi' njihove proizvodne preusmeritve, tudi naše iskrene čestitke. CELJE: ZA ZAČETEK STATUT Za odbornike celjske občinske skupščine so počitnice že zdavnaj minile. Po uvodnem delu v svetih in komisijah bo jutri, v petek, 21, septembra, iM-vič po poletnem odmoru zasedala občinska skup- ščina. To bo 55. skupna seja članov obeh zborov. Začetek obeta iz- redno delo. Tako se bodo odborniki že na tej seji srečali z osnut- kom občinskega statuta. V nadaljevanju se bodo seznanili z energet- skim polož:yem, zatem pa sklepali o več predlogih sveta za urba- nizem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve. Večji del te obravnave bo segal na področje stanovanjskega gospodarstva, vrh tega bodo odločali o novih cenah nekaterim komunalnim uslugam. Zanimivo bo tudi poročilo o opravljenih komunalnih delih v letoš- njem letu. Zaključek seje bo pripadal svetu za družbeni plan in finance. V tej zvezi bo beseda tekla tudi o predlogu odloka za gradnjo re- gionalne ceste na odseku Celje—Polule. M. B. SLOV. KONJICE: ZAČELI Z RAZPRAVAMI Javne razprave o osnutku nove ustave so se v Slovenskih Konji, cah že začele. V primerjavi z mariborskim področjem so celo dobro obiskane in za začetek celo zelo tvorne. Pripombe na položaj žena, ki še vedno nimajo ustreznega položaja v naši družbi, pripombe pa je posredovala sodnica Lijana Kladnik, so bile sprejete in jih bodo posredovali statutarni komisiji. V konjLški občini Je 32 razlagalcev osnutka nove ustave, raz- prava o njej pa bo trajala do sredine oktobra meseca. Z. SVETINA: KONČALI Z OBNOVO Pretekli teden so končali z obnovitvenimi deli na taborni cerkvi na Svetini. V letošnjem letu Je zavod za spomeniško varstvo v Ce- lju s pomočjo zavoda za raziskavo materialov iz LJubljane injiciral ztmanjščlno in dal cerkvi prvotno trdnost. Obnovitvena dela so le- tos na Svetini potekala po programu, da pa je program zavod za spomeniško varstvo lahko realiziral. Je zasluga tudi celjske kultur- M sktQ>nosti, ki je manjkajoči denar za obnovo takoj nakazala. IZ ŽIVLJENJA VINKA PRIMOŽIČA ŠIRI VEJE Vinko ki Mena Primožič Dobrohotno vabilo v hi- šo je izdajalo gostoljubje, ki ima v sebi nekaj več kot pa privajene oblike le- pega vedenja. Sicer me je MENA PRIMOŽICEVA najprej vprašala, če sem prišel zaradi antene, ko sem tisto opoldne megle- nega in deževnega pone- deljka v Vitanju potrkal na vrata stanovanja Pri- možičevih. Njen soprog VINKO je bil tačas v le- po urejeni »dnevni-lovski« sobi in nič kaj zadrege ni bilo v hiši, ko sem pove- dal, da sem prišea po nje- govo zgodbo iz življenja v gozdovih. Vinko Primožič je ugle- dal luč sveta na Ljubelju, vendar na drugi, avstrij- ski strani, leta 1898. Po osnovni šoli se je namenil v Celovec v gozdarsko šo- lo a mu je šolanje preki- nila prva svetovna vojna. Ko so se bojišča sprazni- la in so odstranili števil- ne ovire z bodečih žic, ta simbol fronte prve vojne, je Vinko dokončal šolanje v Ljubljani. Od tam pa ga je pot vodila na prvo službeno mesto v Slovenj Gradec, kjer je služboval pet let. V Slovenj Gradcu je spoznal tudi svojo živ- ljenjsko družico Meno, ki je tisti čas bila v službi v gozdni upravi. No, ko sta se poročila, je bilo tu- di njenega uradnega služ- bovanja konec in od ta- krat do danes gospodinji doma. Po petih letih dela in življenja v Slovenj Gradcu je bil Vinko pre- meščen v Vitanje, kjer je še danes. Bil je za upra- vitelja veleposestva grofa Thurna. Mogočni pohorski goz- dovi skrivajo pod svojo obširno in nepregledno krošnjo toliko življenja, da le slutnja nevedneža lahko zazna tisto veličino, ki je pod hladom iglav- cev. Listnatega drevja sko- raj ni več, kajti pohor- ske glažute so svoje po- brale. Pepel iz bukovine so rabili pri svojem de- lu, danes pa je tako ma- lo listavcev ostalo, da gozd ne moremo uvrščati v kategorijo »mešani«. V starih časih je bito vse drugače kot danes, se spominja Vinko, ko je še na Rakovniku skrbel za gojenje in izkoriščanje gozda. Imeli so tudi svoj obrat žage, ki so jo upo- rabljali za opravila, ki so sodila v lastno režijo. Ta- krat je bilo zelo povezano gozdarstvo z lovstvom in ribištvom. Gozd je bil pro- strano domovanje živalim in življenje je potekalo v čudoviti, naravno pogoje- ni simbiozi. Na steni se ne košati j o velike lovske trofeje. Le nekaj jih je a tiste toli- kanj izbrane in odmerje- ne, da so tudi nelovčevske- mu očesu prijetne. Dve puški sta ponos Vinka Pri- možiča, ki je vsak svoj korak po pohorski hosti izmerih z ljubeznijo in za- vzetostjo. Tudi njegov oče je bil gozdar, to je Vinku ostalo v krvi. Ljubezen do hoste, njene rasti in ne- govanja mora biti priroje- na, šola pa samo znaje obogatijo in razširijo, če- prav so potem še življenj- ske izkušnje tiste, ki na- pravijo mojstra in dobre- ga poznavalca svoje stro- ke. V tistih, predvojnih časih ni bilo toliko gog^j nih poti, sploh pa ne veij! kih, kamionskih, kakršni so danes, ko je živinska vprega v gozdu skorajcj^ I izumrla. Gozd pa so p^. stile naravne katastrofe I kot so snegolomi in vetrt)! lomi. Po zadnji vojni je bilo sekanje zelo inten. zivno in to se je vleklo kar pet let. Potem pa so se pričeli boljši časi. Do. ločen je bil prirastek in sploh se je pričelo redno gozdarsko delovanje in go. j it vena smer naravnega pomlajevanja. Tako je še danes, ko se načrtno in preudarno, predvsem pa strokovno gospodari. Danes je v gozdu več nemira. Številne ceste, iz- letniki, mehanizacija. Ro- pot strojnih žag moti mir in spokojnost, ki ždi med vejami in le ptica tu in tam prebije s krikom ta mir, ki se kmalu ponovno razleze med krošnjo in ostro dišeče iglice smrek in jelk. Toda tudi živali se privadijo na to. To se pozna po tem, pripovedu- je Vinko, če se peljete skozi gozd z avtom, se prenekatera žival niti ne umakne daleč od ceste. Na Rakovniku in dru- god po Pohorju je naj- več srnjadi, gamsov, polj- skih zajcev, divjih peteli- nov, jerebov in fazanov, ki so jih šele na novo na- selili. Včasih pa pride pre- ko Pohorja z dravske stra- ni tudi jelenjad, ki pa je nekako nezaželjena, ker dela veliko škodo. Lovci jim nekako ogradijo in določijo življenjski pro- stor. V zadnjem času so na Rakovniku tudi muflo ni, pred leti pa je bil tudi medved z medvedko, ime- la sta kmalu tri mladiče. Ker pa so bili »priseljen- ci« s kočevskega Roga se niso najbolje znašli v po- horskih gozdovih in so pričeli trgati kmetom ov- ce. Lovci so jih postreli- li, medvedov ni več, otro- ke pa je minil strah pred temi kosmatinci. 1938. leta pa je zgorelo na Rakovni- ku pet hektarjev gozda. Deklica je doma vzela vži- galice in v gozdu podkuri- la dračje in to je bila pra- va paša za zvedave otro- ške oči. Zadnji vojni časi pa ni- so prizanesli tem krajem. Pohorska hosta je nudila dom prvim partizanom Šarhovi četi in pozneje Pohorskemu bataljonu. Vsi pa so bili dobro zna- ni pri Primožičevi hiši- Pozneje, s prihodom Štiri- najste, je bil štab v njiho- vi hiši in prav za miz«, za katero smo mi sedeli, so takrat sedeli oficirji Štirinajste. Vinko je bi' aktivist, obveščevalec i^ ob premiku Štirinajste na Koroško, sta morala b®" žati tudi Mena in Vinko- Vinko je že 1955 odšel v pokoj, vendar je še deset let delal honorarno na okrajni upravi za gozdar- stvo s sedežem v Vitanju- Tiho je ostalo v sobi. Puške so nemo visele na steni in lisičji repi so mi- rovali. Ostali so spomini- Tihi, kot je tiho a neiz- prosno življenje v gozdu, ki mu je Vinko posveti* vse svoje življenje. Tud' njegova Mena. Besedilo in slik^- DRAC30 MEDVEP ^6 —- 20. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 9 njihovo življenje je materinstvo h koncu gremo Dve leti in pol vam fiaš časnik prinaša zapi. se o materah, ki so ro- 0e deset in več otrok. iCo ste na pomlad pri- dno odgovarjali na na- šo anketo, je rubrika: NJIHOVO ŽIVLJENJE JE MATERINSTVO do. bila največ glasov. Vsi naši bralci, ali vsaj ve- lika večina, je rada pre- birala zgodbe o sloven- skih ženah, ki so pogo- sto legale v porodniško posteljo, ki jim je bil otroški jok in smeh de- setletja najpogostejša glasba, ki jim je skrb in odrekanje bil vsak- danja stvar. Okoli 150 mater, ki so povile deset in več otrok, se je zvrstilo pod naslovom naše rubrike. Zdaj, kaže vsaj tako, se nam rubrika izteka. Le dva naslova še imamo v uredništvu. Jih res ni več? Opravičiti se moramo tistim, ki so nam posla- li naslove, pa v časniku niso našli zgodbe, ki bi jo radi brali, žal so ne- katere matere odkloni- le, da bi pisali o njih. Največ primerov je bi- lo, da zaradi tega niso hotele, ker so baje že itak deležne ogovarjanj in zbadljivk, da se v soseščini celo norčujejo iz njih. že morajo biti dovolj strupeni jeziki, če se mati odpove jav- nemu izpovedovanju ponosa, da je toliko- krat mati. Torej dvakrat se bo- mo še srečali z mate- rami, ki jim je mate- rinstvo najpomembnej- ša življenjska naloga in dolžnost. Ali pa je kje še ka- tera, ki smo jo prezrli, ki ste jo spregledali vi, cenjeni bralci, ki ste nam polni dve leti tako pridno pošiljali naslo- ve, če so, pohitite. Na- pišite nam takoj karti- co. Kar danes, ker ko bomo zaključili, rubri- ke za dolgo časa ne bo- mo več obnavljali. llatarstvo ŽE PRI VRHU NlCA BERGLEZOVA O SEDMI ZLATARSKI RAZSTAVI »Kot vseh dosedanjih šest "■toskih razstav, bo tudi le- ""^"ja sedma, uresničevanje '^^ojnega programa cejjsKe ^^rne in s tom mesta Celja '"'sredina zlatarstva v Ju- •^^iji tea- kot mendarodnega '^šča designa nakita,« je j* tiskovni konferenci med ^"?im dejala Anica Bergle- '"^^i vodja strokovnih služb 'latami. .'^ podatkih, ki so na vo bo to najbolj množičen 5*^ dosežkov zlatarske in spremljajočih de- ^*osti v Jugoslaviji sploh, letava bo pravzaprav ime- i^^va dela — komercialnega fazstavo designa. Svojo .'ežbo je prijavilo sto raz- vijalcev in to 48 iz naše ^'e ter 52 iz tujine. Poleg ^ države bodo zastopa- • Zvezma republika Nemči- ^ Španija, Švica, Belgija, C^k, Danska, ZDA, Indija, iJ^Ja, švedska, Francija, Afrika in Nizozemska. (j[,^lJubomo lahko občudo- j izdelke firme Krauss, ki iti^^s nosilec svetovnega ^j^ja za najboljši design •^}^- Žal bo zaradi pomanj- prostora imel vsak raz- j^lalec le po eno vitrino, k!! slovenskih, ki bodo Po tri.« '^aj boste razstavili?« it^' ^.kit, ročne in stenske »l^.'aponske bisere in em- fj^< srebrno posodo in kristalno ■ brušeno ^' znake in zlate kovan- ce, opremo in material za zla- tarsko stroko, zobno zlato in nadomestke za opremo zobo- zdravstva, plemenite kovine in izdelke iz njih za potrebe in- dustrije.« »Četudi bo razstava že sa- ma po sebi posebnost, na kaj bi radi posebej opozorili?« »Vsekakor na demonstraci- jo ročne izdelave nakita in na demonstracijo čiščenja nakita. Za strokovne delavce v zlatarski stroki pa bodo vsekakor zelo zanimivi in- strumenti za kontrolo okras- nega kamenja.« »In tako imenovane sprem- ljajoče prireditve?« »Naj naštejem samo neka- tere. Na prvem mestu kaže KONJICE ŠE AVSENIKI Kot smo zvedeli od organi- zatorjev letošnjih poletnih kulturnih prireditev v Ločah pri Slovenskih Konjicah, je bil obisk rekorden, saj si jih je ogledalo okoh 11.000 ljudi. Podobno kot v prejšnjih letih je bila večina prireditev v Ločah na gradu Pogled, po eno pa so izvajali v Poljča- nah in Slovenskih Konjicah. Zunaj rednega programa bo v torek, 25. septembra zvečer še nastop znanega ansambla Slavka Avsenika. omeniti seminar o uporabi dentalnih legur za vse zobo- zdravstvene delavce v Jugo- slaviji. Tu bo tudi tradicio- nalna modna revija, tokrat pod naslovom »zlati nakit in Tereza«. Gre namreč za show Tereze Kesovije. Letos zače- njamo stopenjski študij (iz- redni) za pridobitev naziva juvelirja. Vrh tega bo orga- nizirana prva stopnja za sor- tiranje diamantov. Potem še posvet pod naslovom »dobro oblikovani proizvod in njegov vpliv na produktivnost in pro- dajo«. V tem času bo tudi seminar za prodajalce zlate- ga nakita ter seminar na te- mo »vse o izdelkih iz belega zlata«. Za nas bo pomembna tudi podelitev priznanja naj- boljši prodajalni. In 6e k vsemu temu dodam še sesta- nek skupine zlatarjev pri zvezni gospodarski zbornici o problematiki zlatarstva v Jugoslaviji, da je v teku na- tečaj »zlatarna Celje — desig- ne«, na katerega je že do- slej prijavilo udeležbo več kot 70 natečajnikov iz tu in inozemstva sem v glavnem povedala vse.« »Kaj pričakujete od raz- stave?« »Veliko, zelo vehko, še zlasti ker so tudi priprave na- njo izredne. Razveseljivo je, da je ta prireditev vzbudila veliko zanimanje tudi zunaj našega kolektiva. Zato ob ta- kem skunnem delu uspeh ne more izostati.« M. B02IČ! CELJE NA POLULAH TRIM STEZA Zamisel trima na Polulali se je porodila v glavi Jožija VedenUta iz Šempetra^ ki je bil tu na po- čitnicah. Joži, Mllii in jaz smo naredili trim stezo Itar iz pred- metov, ki so ležali v gozdu. To je bila slabša steza, l^ot smo jo zgradili pozneje. Potem so se nam pridružili še Penlč, Zgoznili, Gradišnili in pro- ti lioncu tudi Ga.šperšič. Sltlenili smo, da bomo zgradili trim ste- zo, vsaj malo podobno tisti Na gričku. Material urno dobili v gozdu, orodje pa doma. Delali smo štiri dni In steza je dobila svojo pravo podobo. Vse ovire so skrbno narejene, prostor oko- li njih je očiščen, od ovire do ovire pa speljana potka. Marsika- terega so boleli žulji, ki jih je dobU med trdim delom. Toda, vsi smo bili zadovoljni. V sredini avgusta je bila slav- nostna otvoritev, na katero so pri. šli starši in otroci. Jože Vedenik je imel čast, da je prerezal vr- vico. Vsi graditelji smo dobili nagrade. Na našo trim stezo prihaja zdaj vse več ljudi. Tudi šolske telo- vadne ure preživimo na njej. Vsi upamo, da bo trim steza dolgo stala in da je ne bo kak- šen zlobnež skušal razdreti. Zgra- dili smo jo mi, otroci. TONČEK TISEIJ. 6. b razred, Polule AKCIJA KOZJANSKO 73 USPELA Mladinske brigade in strojniki so na cesti Gračnica—Ledinšca ■ prebili najbolj trd oreii. Zgradili so 3 km nove ceste in okoli 5 km adaptirali in usposobili za prevoz. Se en tak HO-RUK, pa bo oesta do Ledinšce gotova. Ljudje so ze- lo veseli tega uspeha, saj so tudi brezplačno dali vso zemljo, ki je za gradmjo ceste potrebna. Bri- gade v petih izmenah so pod po- veljstvom Milana Bratca delale, da je bilo veselje. Ropotanje strojev je spodbuja- lo k hitremu napredku. VojaJci- minerci celjske garnizije so v Planinski vasi pridno vrtali v hrib in z miniranjem oznanjali napredek gradnje. Za stroko-vno delo je pridno skrbel zelo mar- ljiv gradbeni tehnik Slavko Tan- šek, ki ni šitedil svojih moči in je s hitrimi io preudarnimi na- sveti spodbujal ves gradbeni apa- rat. Odnos brigadirjev do tukajš- njih ljudi je bil zelo dober, tako da je bilo ob slovesu marsikate- ro oko solzmo, še posebno ob koncu gradbene sezone na Cir- kužah. J02E PERCIČ SOSED SOSEDU JADIKOVANJE Običajen klepet pri fri- zerju. Časa je dovolj, da se obere vsa soseska, pa še polovica druge zra- ven. Na stol se je vsedla ženska v ponošeni oble- ki in pošvedranih čevljih. Ker se to že malokdaj vidi, je vzbudila pozornost. S frizerko se je zapletla v pogovor in pripovedo- vala, da ima tri hčerke, da je srečna z njimi, da študirajo, da nosijo dol- ge lase, za kar je ona zelo huda. Dekleta se tu- di rade oblačijo po modi, nosijo krila nad koleni, za kar je ona zelo zelo huda. Povedala je še, da so se dekleta za študij odločile same, čemur ona ni nasprotovala. Doma ži- vijo sicer bolj na tenko, pa vendar le gre, ker ni- so nikoli bile še lačne. Ne OTM, ne njena dekleta. Frizerka jo je le ostrig- la, glavo si je doma umi- ta že sama, ker to bolje zna kot »smrklja« za umi- valno mizo. Posuši ka- milice, potem si skuha zvarek in lasje se ji niko- li ne cepijo. Prepletene s srebrnimi nitmi so bile še posebno lepe. Znesek, ki ga je dala frizerki, je bil skromen, več kot skro- men. Za njo je prišla na vr- sto »gospa«, še veliko fri- zure ji je ostalo od prejš- njega tedna, pa je tako navajena, da gre vsak te- den k frizerju, da je kar prišla. Videlo se je, da je s frizerko stara znanka. Klepetali sta, da ju je glavnik komaj dohajal. Gospa je povedala, kako ker imajo avto v po- pravilu, pa so ga tako popravilu, pa so ga tako navajeni, da so brez nje- ga tako kot brez rok. čas je že, da bi zvozili ozim- nico, pa vikend morajo dokončati, ker jih priga- nja zima. To bodo naredi" H težko, ker je velika dra- ginja, pa vse toliko sta- ne. Sine je letos šel v šo- lo, kupiti so morali knji- ge in zvezke. Pa kakšna je to šola v socializmu, ko pa imajo nekatere dr- žave šolanje zastonj, či- sto zastonj, še knjige do- bijo v šoli, se je hudova- la, medtem pa ji je frizer- ka nanašala s čopičem de- bele sloje barve. Danes bi rada imela za spoznanje svetlejše kot zadnjič, ser se bo taka barva bolj ujemala z njenim lasnim vložkom. Pa hiteti mora, ker mora obiskati še koz- metični salon, kjer je tu- di vsak dan dražje. Ker si je še pulila obrvi in mazala trepalnice, je bil račun dokaj visok. Je k tema kratkima zgodbama sploh potreben komentar? Kaj ne govori v prid tistemu spoznanju, da je bogatinova mošnja dvakrat bolj zavezana kot siromakova, da naša sre- ča ni odvisna le od naše- ga imetja, ampak od zado- voljstva in počutja, ki smo si ga v življenju na- brali? -ka 10. stran — NOVI TEDNIK 20. september 1973 pisma POJASNILO Napisala sem samo ne- kaj vrstic v pojasnilo to- varišici Majdi Z., ki niti s polnim naslovom ni podpi- sana. Povedala bi ji rada, da me o enakosti ljudi ni prav razumela. Tudi njen prejšnji sestavek se je glasil malo drugače glede vrnitve drobiža. Gle- de opravka z ljudmi pa se zavedajmo, da smo vsi med ljudmi. Marta Golež SPET POŠILJAM Spet vam pošiljam pes- mico za objavo. Do zdaj ste mi jih že veliko obja- vili, le tega ne vem, če vam s tem nisem preveč nadležen. Sem sicer bolj starokopiten, vendar po novem ne znam pisati. Sem pač doma na Koz- janskem. Lojze Planinšek, Breclje- vo 20, Šmarje pri Jelšah Odgovor: Tovariš Lojze, le še pošljite. Vaše pesmi prav zato rad objavim, ker so domače, naše in nekaj povedo. Zato le ta- ko naprej! OB ZAPUŠČENEM MLINU Voda na kolesa je šumela, v noči mlin je glasno klo- potal. Mesečina naju je oblila in v srebrni pajčolan ovila, ko sem roko ti v slovo podal. Zdaj stoji mlin brez koles in kamnov, potok še kot včasih žubori. Tebe ni, le mesečina poje, vrbe štegajo v noč veje svoje, kot v obupu dvignjene roke in me spremljajo domov grede. Lojze Planinšek ŠE O »DOMAČEM KRUHU« VEČ DOMAČEGA KRU- HA, piše Jože Petek v va- šem listu št. 33. Tudi jaz, star upokojenec, stanujem na kmetih in vidim, da se danes povsem drugače go- spodari, kakor se je pred leti. V celi naši vasi ni nihče kupoval kruha, ra- zen za otročička ali kakš- no žemljico. V prvi kot drugi vojni so bili lastni- ki primojani oddati od vseh vrst žitaric gotovo količino. Bilo je preraču- nano — toliko imaš obde- lovalne zemlje, toliko imaš za družino, za katero po- rabiš to ali to množino, drugo pa oddaš za one, ki nimajo zemlje. Danes res ni vojne, da- nes je svoboda in vendar bi se lastniki zemlje mo- rali zavedati, da žive tudi ljudje, ki jedo kruh, a zemlje nimajo, da bi žita- rice pridelali. Nekdaj so rekli, da je greh s pše- nico krmiti živino. Danes pa bi se pridelovalci m.orali zavedati, da je objestnost, ker pokrmijo ves pridelek žitaric kokošim, prašičem in zadnji čas še bikcem, ki sicer vržejo lepe denar- ce, vendar bi se morda dalo zrediti tudi brez ži- ta, ki je določen za ljudi. Kmetje danes; z redkimi izjemami, kupujejo kruh pri peku, ker so mnogi podrli celo krušne peči, tisti del domačnosti, ki je bila posebno značilna v kmečkih domovih in kjer so gospodinje pekle tako sladek domač kruhek. Če bi kmetje pekli kruh doma, če bi viške proda- li, kakor nekdaj, pa bi ne bilo treba naši agrarni dr- žavi žita uvažati in tudi kruh bi bil cenejši. Polje- delec bi pri tem ne bil prikrajšan, saj bi jedel zdrav domač kruh in še bi imel zavest pozimi, da sedi, na topli krušni peči. Koliko revme se je nekdaj pozdravilo ravno s toplo krušno pečjo! Ali bi se ne hoteli sedanji lastniki kmetij o tem zamisliti? FRANČEK ŠOŠTANJSKI BAZEN IN BONTON Bilo je mračno nedelj- sko popoldne okoli 17. ure, ko smo si na povratku iz Topolšice želeli ogledati še Šoštanj ske zanimivosti in seveda tudi bazen. Vho- dna vrata so bila sirom odprta, blagajna ob vho- du pa zaprta, torej smo vstopili in se ogledovali. Kar se oglasi iz nekega temnega prostora izpod te- rase neprijazen klic: Hej, vi, kam greste? Povedali smo, da bi si radi ogledali kopališče, nakar nam je mož zabrusil, da bi lahko vsaj vprašali. Želeli smo vedeti, koga naj bi vpra- šali. Moški ni imel nobe- ne oznake ali uniforme, kar bi dalo sklepati, da je kak »funkcionar« ali vsaj vratar. Zahvalili smo se za ljubezniv sprejem in pripomnili, da bi bilo to vredno objaviti v časopi- su, nakar je bil šele ogenj v strehi. Molče smo si ogledali kopališče, ki je res lepo in vzorno ureje- no. V tem času si je prvi moški poiskal pomoč. Ko smo se vračali, je nek mo- čan možakar razburjeno bentil in mahal z rokami. Nismo se zmenili za to, misleč, da se to ne tiče nas, dokler nam ni slu- čajno prišla na uho opaz- ka, češ ... saj bazen ni muzej, da bi si ga hodih ogledovat. To je pa popol- noma nova »turistična po- gruntacija«, za katero res nismo vedeli. Hoteli smo podariti kopališču tiskan napis VSTOP PREPOVE- DAN, katerega bi lahko obesili na vhod, kadar bo v bodoče vhod odprt in blagajna zaprta. S tem bi mogoče bodočim turistič- nim radovednežem prihra- nili neprijetno doživetje. Pripominjam, da smo bili skupina starejših oseb, ki ni dajala videza, da se hoče na »črno« kopati ali delati škodo, škodo so si naredili s takim nastopom oni sami. MILKA P.'§ENICKA, Mo.še Pijade 41, Zagreb LOVCI V DOBJU GRADIJO Naši lovci, družina Hen- dil, so si zadali veliko, skoraj preveliko dela z izgradnjo lovske koče na Dobju pri Planini, vendar jim ne da miru, dokler se jim ne izpolni želja. Ko- ča je že dograjena tako daleč, da ne bi bilo odveč, ko bi prišel eden od novi- narjev in poslikal, da bi bralci videli, kako pridno delajo lovci v prostih so- botah in nedeljah. Seveda pomagajo domačini. Ne bo dolgo, ko nas bodo pova- bili, dragi bralci, da boste videli in si ogleaali kraj na Kozjanskem, kjer je vodg prav_tukaj, čez naš kraj, 1. celjsko četo Peter štante-Skala. Skozi naš kraj je šla četa 1. 1944 — s XIV. divizijo. Ko je bilo osvobojeno Dobje, so jim tukaj postregle kmeč- ke gospodinje s skromnim kruhom in so jim skuhale navadno krompirjevo juho. Danes je vse težko minilo in bodo lovci pripravili lovsko specialiteto Lovci želijo ime*ti v svoji koči sestanke in pomenke o neposrednem lovu. Kmalu se jim bo želja izpolnila. TONČKA CENTRIH, Dobje pri Planini POZDRAV MLADIM Pisati vam moram, da se nahajam v vojski in to v Valjevu. Vseeno pa sem z veseljem sprejel vaše po- vabilo k sodelovanju, ka- terega so mi poslali od doma. O vsebini Novega tedni- ka sedaj ne bi mogel pi- sati, ker nisem seznanjen z njo. Pred odhodom v vojsko je bila v redu — le kakšen roman v nadalje- vanjih za mlade bi bilo dobro pristaviti. Iz sedanjega vojaškega stanu se oglašam s po- zdravi vsem oralcem, mladincem, mladinskim aktivom ter prijateljem. Mladinskemu aktivu v Zbelovem pa bi zaželel, da bi čimprej zgradili stavbo, skupno s KS in SZDL, v kulturne namene. SREČKO METLIC AR, V. P. 6734/15 — 14002 Valjevo Odgovor: Srečko, hvala za pisemce. Upam, da se ti bo kdo od naših bral- cev oglasil s kartico. TURISTIČNA PROPAGANDA — KAKO? To, da je Celje zgodo- vin^o me^o, vemo. Rim- ljani, Kelti, Iliri, so 1 bivali tod in pustili tu^ sledove svojega bivanja. Toda, priznajmo, da te ga nismo znali izkoristitj v turistične namene, če prav je precej bogatega gradiva na razpolago ^, Pokrajinskem muzeju, fj predmeti niso bili podani v raznih inačicah kot spo minki na mesto ob Savi nji. Italijani so nam v te^ pogledu lahko resničen zgled. V svojo turistično dejavnost so vpregli pr^^ vse: od poganstva in kf. Sčanstva. Likovne stvari, tve vidimo tudi na vsa. kem koraku v vseh mogo, čih oblikah. Romeo in Ju. lija nosita težke milijarde Veroni. V obliki kipcev celo grob lahko obiščeš, čeprav nista nikdar živela'. Nihče se pri nas ni spom- nil nesrečne Veronike D«, seniške, da bi jo likovno predstavil. Tudi Friderika ne. še manj je znano - razen seveda zgodovinar- jem—o kmečkih upori.h, turških vdorih, obisku ku- ge, potresov, skratka — to je vse le za muzejskimi zidovi. Znameniti celjski strop dobiš sicer na raz- glednicah v muzeju, toda da bi ga kdo spravil v promet v obliki stenskih krožnikov, pepelnikov itd., na to še nihče ni pomislil. Tudi nihče se še ni spom- nil, da bi odprl boutique z umetniškimi predmeti. Ima pa ga npr. Novo me- sto, takega, da bi ga lah- ko postavil v vsako večje mesto. Vse izgleda, da so Novomeščani bolj dovzet- ni za svojo lastno zgodo- vino. Pa bi se vendar dal celjski grb obdelati v pe- pelnikih, papirnih nožih, nalepkah, denarnicah, va- zah, keramičnih predme- tih itn. Tega nič ni. O, da, ima- mo pa zato španske bikce v izložbah. GORAZD KLEVIŠAR, ....... -.Celje.. BOJANA KiKELj POČITNICE V MAROKU 2 To nikakor ni bilo enostavno, saj je bilo vse sku- paj precej vroče. Poleg tega pa smo lahko uporabljali samo eno roko. Nato je prišlo na vrsto še kup nam neznanih jedi in nato še pecivo ter sadje. Prav na koncu so nas postregli z odličnim menta čajem, ki ga je gospodar po posebnem postopku pripravil kar pred nami. Da pa smo lahko čimveč pojedli, smo se med eno jedjo in drugo sprehajali po vrtu. Večer je bil izredno zanimiv, saj sem spoznala mnogo novih obi- čajev in navad domačinov. Kot vsa dekleta so tudi nas privlačevala oblačila teh ljudi. Naprednejši med njimi že nosijo naše oble- ke, še veliko pa je takih, ki se raje oblačijo kar po starih običajih. Ženske imajo na vrhu dolge halje s kapuco, spodaj pa dimije in obleke iz raznih tančic. Nekatere med njimi imajo še vedno pokrit obraz in se jim vidijo samo oči. Tudi moški imajo dolge halje, na glavi pa kapuce ali pa zavite široke trakove, ki jih obvarujejo pred močnim soncem. Vendar pa se oblačila iz ene pokrajine v drugo zelo spreminjajo, prav tako pa tudi polt prebivalcev. Ljudje na Atlasu, to je pleme Berberov, imajo izredno svetlo kožo, medtem ko živijo na jugu prebivalci s skoraj črno poltjo. Najštevilnejša pa so prav plemena Berberov in pa Arapov. Spoznale smo tudi precej novih mest, med njimi Fes, Marrakech, Meknes, Rabata, Casablanco in Volu- bilis. Slednje je nastalo že v času Rimljanov, to je 200 let pred našim štetjem. Do danes se je ohranilo kar precej stvari, med njimi čudovit barvan mozaik, premična vrata, parne kopeli, pokrita kanalizacija ter mlin za olje. Vse to nam priča o visoki civilizaciji Rim- ljanov Mesto je imelo 14.000 prebivalcev in je obse- galo 39 ha zemlje. Obdajalo ga je obzidje z osmimi vrati. 2e tedaj so poznali razno medicinsko orodje, kot so klešče za zobe ali pa železne igle. Mesto je bilo v 17. stoletju porušeno, vendar pa so se kljub temu ohranile nekatere umetniške stvaritve, poleg tega pa še ceia vrsta latinskih zapisov. Prva raziskovalna de- la so tu začeli šele nemški ujetniki 1951. leta. Zako- panih je ostalo še precej stvari, ki skrivajo v sebi po- datke o življenju Rimljanov pred več kot 2000 leti. Nekateri izmed Arabcev imajo še vedno po več žena — včasih tudi po štiri. Vendar pa si to lahko privoščijo le bogatejši, saj porabijo za njihovo vzdrže- vanje kar precej denarja. Ob neki priložnosti sem vpra- šala našega turističnega vodiča, kaj meni o večžen- stvu. Dejal je, da se mu zdi to neumnost, saj se zene doma samo kregajo, mož pa mora delati za vse. Pripomnil pa je tudi, da bi se sam najraje poro- čil z Evropejko, za ljubice pa bi imel domačinke. Kljub velikemu napredku civilizacije v zadnjem ča- su, se tu še vedno kaže zapostavljen položaj žensk. Te so večinoma doma in skrbijo za številno družino. V državnih službah se le težko uveljavijo, nekaj pa jih dela tudi kot služkinje pri Evropejcih. Te predstavljajo zelo poceni delovno silo, saj jim plačujejo na teden le okoli 30 FF Njihovo manjvrednost sem spoznala tu- di iz dogodka, ki se je med tem časom zgodil. V At- lantiku je utonilo 6 ljudi in o tem nam je poročal nek Arabec. Ko sem hotela zvedeti, koliko je med njimi žensk, mi je sogovornik postregel z kaj čudnim podat- kom. »Bilo je šest moških, žensk pa sploh ne šteje- mo.« Torej so ljudje samo moški. Bilo je precej hladno in deževno jutro, ko smo se odpravljali na daljši izlet v Marrakech. Deževne kap- lje so tu poleti zelo redke, bile pa so nam dobrodoš- le, saj so obetale vsaj nekoliko hladnejši dan in zato prijetnejšo 450 km dolgo pot. Marrakech je mesto na zahodnem obrobju Visoke- ga Atlasa, v bogato namočeni oazi. Krasi ga mnogo zgodovinskih znamenitosti, med njimi tudi grobnica iz 11. ali 12. stoletja. Tu so pokopani člani kraljevske družine, in sicer moški in ženske skupaj. To je poseb- nost, kajti tu srečamo edini tak primer, saj so po na- vadi ženske strogo ločene od moških. Presenetil me je grob, ki je bil ograjen z visoko leseno ograjo. Na Praznik v maroškem mestu. vprašanje, zakaj, mi je vodič odgovoril, da je bila ta ženska hudobna. Ograja pa preprečuje, da bi se njena hudobija preselila še v druga ženska trupla. Notra- njost grobnice je vsa v marmorju in mozaikih. Vse je zelo natančno izdelano, ohranjene pa so tudi barve mozaika, saj so izdelane iz rož in raznih drugih rast- lin. Uporabljali pa so močno dišeč cedrov les, ki je zelo obstojen. Do sedaj ni bilo tam potrebnih še no- benih popravil, kljub veliki starosti spomenika. Mar- mor, iz katerega je grobnica zgrajena, so uvažali iz Italije. Zamenjavali so ga za sladkor — 1 kg marmor- ja za 1 kg sladkorja. Značilen za Marrakech je še arabski trg v centru mesta Do 14 ure popoldne služi za prodajanje razno- vrstnega blaga, medtem ko je preostali del dneva namenjen raznim zabavam. Tu se zbirajo igralci, dre- serji kač, ki s piskanjem izvabljajo. le-te iz košar ter žonglerji, frizerji ter kuharji, ki kar na prostem pri- pravljajo razne specialitete. Vse, kar se godi na trgu. je namenjeno turistom, teh pa je tu vedno dovolj. Drugi dan je sonce že navsezgodaj prav toplo sija- lo in obetalo posebno vroč dan. In res, bilo je 45 sto- pinj v senci. Tedaj smo pošteno občutile pravo afriško podnebje Omenila sem že, da je v Maroku ostalo le malo tuj- cev. Vendar imajo ti dovolj zaslužka in si lahko privo- ščijo bogato življenje. Tvorijo nekako višjo kasto. Sko- raj iste ljudi smo vsak dan srečevali na jahanju, smu; čanju na vodi in raznih zabavah. To so športi, ki si jih pri nas skoraj ne moremo privoščiti, tam pa smO kot belke bile uvrščene v višjo družbo in smo se tak" pravzaprav morale vključiti v njihovo družabno življe- nje. Naši počitniški dnevi so se vse bolj iztekali, s tefU pa so se pi-ičele priprave na pot in postavljanje z naši- mi belimi in temnimi prijatelji. Le težko smo se poslo- vile od tako čudovitih počitnic, saj smo se zavedale, da si takih verjetno ne bomo mogle več privoščiti^ Nazaj smo potovale z avtomobilom. Vozili smo šes dni in vsak dan nas je spremljala huda vročina. Kiju" temu je bilo potovanje zanimivo, saj smo prevozili vs" Španijo. Francijo, Italijo in na koncu pristali v Jugosla- viji. Ko smo prekoračili našo mejo, se nam je kar rn' lo storilo pri srcu. saj smo bile končno spet doma. P tudi stric je bil vesel, da je zopet ugledal svojo rodn domovino. Tedaj sem ga razumela, zakaj vsako 1^^ naredi 8.000 km, da lahko za nekaj dni vidi svoj doi^^' KONEC jt,36 — 20. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 11 DOBRO O MLADINI pne 18. 8. 1973 ob se- demnajsti uri in trideset punut vozi redno avtobus g celjske koče prek Sve- (ine na Store in Celje. Qjnenjenega dne se je na- vedeni avto napolnil pre- sežno z mladimi dekleti jn fanti. Njihovo vedenje je že pri samem vstopu v avto pa Svetini opozorilo pot- pilce, da gre za inteligent- ne in ponižne mladince, ]jar so tudi v času vožnje do Celja dokazali, saj so celo pot prepevali lepe na- rodne pesmi. Ker sem se že veliko- Itrat vozil s tem in drugi- mi avtobusi Izletnika Ce- lje, skoraj lahko trdim, da nisem potoval s tako mladino. Torej imamo tudi mi mladino, kot jo želimo. Mladini s takim obna- šanjem čestitamo in jo že- limo večkrat poslušati. REDNI POTNIK V TEH AVTOMOBILIH, ANŽI KAJ PA MLADOLETNIKI Mesto Celje je res lepo, a vendar bi bilo še lepše in mirnejše, če bi z malo dobre volje in razumno ukrepali proti nekaterim mladim fantom. Imamo primere, da pozno v noč posedajo v parkih, pijejo razne pijače, nato pa kri- čijo. Nihče se ne upa pregnati teh mladoletnikov, preprosto zato, ker bi se takoj maščevali, še sam sem občutil maščevalnost. Nekega dne sem opozoril skupino fantov, da naj ne kričijo ravno pod oknom. Še isto popoldne so se maščevali in pobrali z av- tomobila vse ščitnike pri zračnicah. S tem hočem reči, da ni več varno nikogar od mladih opozoriti na nji- hove nape, ki niso tako majhne. Imamo pred blo- kom lep majhen park, ki je do kraja uničen. Klopi sta taki, da sta za uporabo nemogoči. Vse naokrog pa so blatne ste- ze z motorji in kolesi za- rezane globoko v zemljo. S takimi motorji, ki ni- majo zadušnikov, da pre- bivalci mirne duše poslu- šajo ropot teh strojev in vdihavamo strupene pline. Smilijo se mi zelenice, ki jih brezsrčno uničujejo, ne še toliko podnevi, bolj v večernih urah. V tem ča- su si pa vsakdo želi miru, a na žalost ga je vedno manj. Menim, da smo v prvi vrsti starši dolžni, da vzgajamo naše otroke. Ne bi smeli puščati otrok po 20. uri na ulicah in teh je mnogo. Nič ne bi ško- dovalo, če bi tu pa tam katerega od staršev ka- znovali, če bi v poznejših urah njegov otrok delal škodo in nemir. Imeli smo priložnost prebrati članek pod naslovom Samo, v 28, številki NT, kjer pisec ob- širno piše o tej problema- tiki, torej si ne izmišlja- mo takih dogajanj, am- pak jih močno občutimo. P. BEVC KOZJANSKO 73 Kot je znano, je bilo nedavno na proslavi praz- nika občin Šentjur na Pla- nini pri Sevnici zelo ži- vahno in razgibano, saj so se na njem srečali mno- gi prijatelji. Ko sem tako opazoval p>očettje mladin- cev, mi je prišlo na misel, še nekaj drugega. V časopisju, ne v va- šem, sem prebiral nekate- re članke, ki so spodbuja- li mladince za udarniško brigado. Tudi iz Ljublja- ne se je nekdo oglasil in koval načrte. Vendar je vse splahnelo kot ploha. S tem, kakor vidim, so si privoščih samo nekak pohod in izlet. Krampi in lopate se smejijo v sko- rajšnjem brezdelju. Prav tako se zelo počasi odvija graditev ceste Crnolica— Vezovje—Jezerce. Saj, ka- darkoli jih opazujem, si požvižgavajo. Stroji stoje, zakaj ne bi delavec! V naših tovarnah je dru- gače. Nihče ne tava ali po- ležuje, če lahko tako re- čem. Brigadirji-mladinci, spoznajmo geslo drugega izvora, ki pravi: Zrno do zrna pogača, kamen na kamen palača. Venčeslav Jager Odgovor: Ali niste mal- ce preveč kritični? IGRA NARAVE Navadno radi objavite kakšno posebnost, zato vam tudi jaz pošiljam eno. Na dvorišču škrubej Al- fonza v Dolenji vasi je ja- blana, ki je julija še en- krat cvetela. Žal vam sliko pošiljam šele sedaj, ker je posnetek čisto na za- četku filma, ki sem ga pred kratkim do konca poslikal. Se pa dobro vidijo cvetovi in stara ja- bolka. Ta so zdaj že od- padla, iz cvetx>v pa so zrasla nova jabolka. Ce ne verjamete, pridite pogle- dat. Primož Lorenčak, Dolenja vas 73 Prebold Odgovor: Tovariš Pri- mož, hvala za informacijo. Slika je pretemna za ob- javo, se bo pa nekdo oglasil pri vas. Dve najnovejši po- dobi naše »zelene« reke Savinje: Prva pismeno potrjuje, da reka ni več ze- lena, ampak tako umazana, da je v njej vse do mosta v Tremarju prepo- vedano kopanje. In drugi posnetek pri- kazuje še sušo — kakor da hoče na- rava sama umakni- ti vodo pred one- snaženjem. Foto: D. Medved ANTON NOVACAN: 7FNITEV GREGCA ZAVOŽENA — Kar hitro bomo napravili! je skLnil dan. , štiri- najstih dneh moro. biti vse zvezuno m blagoslovljeno. Kakor je rekei, tako ae je zgodilo. Spiemeni. se je tudi stari Zavožen tiste dni, pootročil se je. Vse sam je opravil in jt na avojih številnih potih oznanjal lju- dem sinovo zenitev. Tri vasi naokrog so se čudile, tri vasi so'se smejale, norčevale so se. In mnenje je bi.o splošno: Da m mogel naiti Dragec drugačne neveste m Mica ne drug.:ga ženina. Še zadovoljni so bili ljudje, da je Bog vse tako napeljal. Tistega večera po poroki, ko so se razšli malošte- vilni svatje, je posedel atari Zavožen pri mladem pa- ^u. Bil je že močno vinjen. V sled tega je po svoji na- ^'adi veliko govoril, nauke jima je dajal. Mlada sla povešala oči; vsa sta žarela od vina in blagoslova v cerkvi. — Vidita, kadar se sporečeta... je učil stari, tedaj Vridita k meni. . Očetovsko vaju posvarim in raz- sodim, na čigavi strani je krivica. .. In hud še bom zmerom, saj vesta, četudi si ti gosiodar, Gregec. Kaj Misliš, da si res gospodar? Ne, motiš se, še zmerom born jaz ukazoval . kaj bi ti bil gospodar... tak ^edak .. tak . . Glava mu je zlezla na mizo in butala ob kozarec. ^0 ga je spomnilo, da je potreben spanja. Vzdignil se je z velikim ropotom odšel od mize. — Lahko noč! Dobro spita in . . . razumita se . . . ^ahahaha! III Kar oblečen je legel stari Zavožen na posteljo in ta- '^o; zaspal. Najprej je iežal vznak in glasno smrčal, po- se je obrnil na trebuh m pukal z nosom, potem na ^^sno; ko se je obrnil na levo stran, se je prebudil. ^9odi se tako liuuem mso pc.anci. Bolela ga je ga- kljub temu pa je bil vesel. Namestil se je udobno je počakal, da se je šumenje v glavi poleglo, potem ^ je začel premišljevati bolj s srcem nego z glavo ~ek, šentjurc, Šmerc, Bratec, Les- jak, Prelog Zorko, šmidt, Ograjenšek, Vajdetič — prve prvenstvene tekme ne bodo igrali doma. V goste bodo odšli na drsališče v Halo Ti- voli ali na IVIežakljo na lese- nice in to zaradi zamude s prlčetkom montažne strehe na celjskem di-sališču. Toda te dni smo končno lahko zabeležili začetek mon- tažnih del predstavnikov Me- talne iz Maribora, ki .je do- stavila elemente iz Krmelja. Z montažo so torej pričeli in v petem kolu bodo lalikoCe- Ijani že igrali doma pred svo- jimi gledalci. Upamo, da pr- ve tekme ne bodo odločale o končnem uspehu celjske ekipe v letošnjem prvenstvu. Posne- tffk Ervina Kranjca prikazu- je prvi dan montažnih pri- prav. J. Kuzma DALI FlEGO v soboto, 8. septembra t. 1., je v LaSkem nenadoma in nepričakovano preminil znani, priljubljeni DEili Plego. Pokojni se je rodil 5. mar- ca 1916 v Gradcu, kjer je bi- la njegova mati med vojno na obisku. Dali je hodil v os- novno šolo v Celju, gimnazijo je obiskoval v Celju in Ko- čevju, maturiral pa je v Cač- ku. Nato je končal vojno akademijo v Beogradu in do- bil čin podporočnika. Druga svetovna vojna ga je zatekla v Beogradu, kjer so ga Nem- ci zajeli in odved.li v tabori- šče Niimberg. Tu so ga ie- ta 1945 osvobodile ameriške enote. Sam je dejaJ, da je bil to njegov najlepši praz- nik v življenju, saj je štiri leta okušal vso grenkobo in huda ponižanja v taborišču. Nemci so se zlasti mašaJi nad ujetimi jugoslovanskimi ofi- cirji, češ, da so oni nosilci Simovičevega upora v Beogra- du. Trpljenje v tabonšč-u mu je zadalo posledice za vse življenje. Po rešitvi iz tabo- rišča so ga poslali v zbirno bazo v Bratislavi, od tam pa v Beograd, odkoder se je šele septembra 1945 ves srečen vr- nil domov v Laško. Ves skrušen od vojnih udar- cev si je leta 1848 našel v Iraškem življenjsko družico, ki ji je bil 26 let skrben in vzoren mož. Prav lepo sta živela v slogi in zvestobi. Usodnega dopoldneva je še ves nasmejan hodil po La- škem, obiskal obolelega La- ščana dr. Roša, okoli 11. ure pa je na domačem pragu ugasnil za vedno. Pokojnega Dalija je poz- nal vsak Laščan, saj je bil po duši in srcu miren, blag, izredno ustrežljiv, družaben, zabaven in vedno z nasmehom na obrazu. Lepo je bilo kram- ljati z njim, ker je bil ši- roko razgledan, načitan inte- ligent življenskih izkustev, saj je številnim občanom da- jal modre nasvete. Skoraj vsak dan je bil z ženko in prijatelji v laškem parku p se z njimi veselil življraija. V mlajših' letih je bil vnet član laškega Športnega kluba kot izvrsten nogometaš. Po letu 1945 je služboval v komerciali laške tekstilne to- varne, na celjski občini, v rudniku Krmelj, nato pa po celjskih bankah. Nekaj let je bil tudi direktor banke v Laškem. Dragi Dali bo ohranjen v trajnem spominiu. Edo Jelovšek, Laško DR, ARNOID PERNAT Pred nedavnim so Laščani pospremili na zadnjo pot uglednega občana, 91-ietnega sodnega svetnika v pokoju, Arnolda Pernata. Pravzaprav mu je do 91 let manjkal še dober mesec, kajti lani je v novembru proslavljal visok jubilej, kot eden najstarejših obča- nov. Arnold Pernat je bil rojen v Ormožu, študiral je v Gradcu in bil po končanem študiju dolgo brez za- poslitve in preganjan od avstrijskih oblasti zaradi svoje narodnostne zavesti. Po končani prvi vojni je prišel v Laško, kjer se je kot sodni svetnik, kot pred- sednik okrajnega sodišča ustalil in postal vnet za napredek Laškega, ki mu je pri srcu. Pokojni je bil predsednik turističnega društva pred drugo svetovno vojno in prva leta po njej. Vrsto let sem je upravljal laško muzejsko zbirko, ki ji je posvetil vso svojo skrb in znanje. V tem času je bila zbirka obogatena z novimi pričevanji o zgodovini Laškega in okolice. Arnold Pernat je bil mož, čigar ugled je segal da- leč čez meje območja do koder je segala njegova po- klicna in družbena dejavnost. Tudi po njegovi za- slugi je našlo Laško prostor v umetnosti, zlasti li- kovni, kajti mnogi slovenski umetniki so bili osebni prijatelji dr. Arnolda Pernata. Pa ne samo umetniki, tudi druge osebnosti v slovenski kulturni in znan- stveni tvornosti. Res je, da vsako življenje enkrat premine. Dr. Ar- nold Pernat je dočakal visoko starost, zaptistil boga- to dediščino Laškemu in vsej ožji domovini, izguba pa je kljub temu velika. Naj mu bo trajen spomin! I tnimu- VANJE Klub za vzrejo športnih in služ- benih psov Celje ter slovenska zveza teh klubov sta minulo ne- deljo poskrbela za zanimivo in privlačno prireditev. Na igrišču v Skalni kleti sta namreč organi- zirala mednarodno tekmovanje službenih in športnih psov, ki je tako v organizaciji kot še zlasti po udeležbi lepo uspelo. Pomeri- lo se je namreč kar 21 tekmoval- cev, ki so jih njihovi dreserji za to priložnost še posebej dobro pripravili. Mednarodno udeležbo so zagotovili predstavniki iz Ita- lije in Avstrije, naše barve pa so zastopali večinoma slovenski dre- serji. Psi so tekmovali v slede- nju, poslušnosti, obrambi ter vo- denju in .se takole razvrstili: pr- vo mesto je pripadlo psu Con- dorju z vodnikom Renatom Tuz- zom, drugo je osvojila psica Me- ta z lastnikom Valterjem E*re- mom. tretja je bila psica Leda (Vllhem Moesembacher). četrti pes Donar (Franc Hawelka), na peto pa se je uvrstil pes Šaro (Bogdan šergo), ki je postal tudi prvak Celja in osvojil svojemu dreserju prehodni pokal. Klub za vzrejo športnih in služ- benih psov Celje programira tudi Za to nedeljo pomemben dogo- dek. Tudi tokrat bo prizorišče igrišče na Skalni kleti, kjer bo preR;led čistopasemskih nemških ovčarjev Iz vse Slovenije. V de- javnosti vzreje športnih in služ- benih psov zasluži ta pregled po- sebno pozornost, saj bo prispe- val k nadaljnji vzreji zares čisto- pasemskih neni^k"1i ovčarjev, ki pri nas sicer sodtio med na.iboli priljubljeno In razširjeno vrsto teh srvesfh štirinornih priiateliev TVTCA BURNIK USTAVNE RAZPRAVE 23. v nedeljo bodo potekale ustavne razprave v naslednjih krajih: Marija Gradec ob 15. uri v Os na Reki; Sedraž ob 9. uri v Domu Borisa Kidriča; 26. v sredo v Zidanem mo- stu ob 18. uri v Domu svo- bode; 27. v četrtek v Laškem ob 18. uri v Domu Dušana Požene- la; Radeče ob 19. uri v kino dvorani; Vrhovo ob 19. uri v Prosvet- nem domu; 30. v nedeljo Vrh nad La- škem ob 8. uri v OŠ Vrh; Rečica pri Laškem ob 9 uri v sindikalnem domu v Huda jami; Laziše ob 15. uri v Oš La- ziše; Jurklošter ob 9. uri v dvo- rani GG; 2. oktobra Jagnjenica ob 19. uri v OŠ Jagnjendca; 7. oktobra Breze ob 8. uri v OŠ Breze; Rimske Toplice ob 8. uri v stari pošti; Lokavec ob 15. uri v OŠ Lokavec; Svibno ob 8. uri v OŠ Svib- no. »PARTIZAN— GABERJE« VABI TVD Partizan Gaberje Celje obvešča vse svoje člane, ka- kor tudi vse tiste k; bi se hoteli vključite v njegove vr- ste, da se je pričela redna vadba za vse oddelke s 15 9, 1973. Njen umik, katerega si lahko ogledate tud' v dru- štveni izložbi na Mariborski 42, je naslednji- Ponedeljek: od 18.00 do 19,39 pionirke; od 19,30 do 21,00 rekreacija mladinke; od 21,00 do 22.30 rekreacija st. člani Torek: od 16.00 do. 18.00 cicibani; od 18.CM) do 19.30 re- kreacija st. član-ce: od 19.30 do 21.00 gimnastika M -)- 2; od 21.00 do 22.30 rekreacija m', člani. Sreda: od 16,00 do 18,00 rokreacMa odbojka; od 18 00 do 19,30 pion-rji; od 19,30 do 21,00 rekreacija mladinci; od 21.00 do 22.30 odbojka moški Četrtek: od 18.30 do 20.00 p.onirke; od 20.00 do 22 30 h .kpj na travi. Petek: od 16.30 do 19.00 od- 1)1 ka ženske; od 19.00 do ■'■''.V) gimnastika M -I- 2; od 30 do 22.00 rekreacija ml. •rce, -obota: od 8.00 do 10.00 ■nizni tenis; od 10,00 do ■il pionirj'; od 13.00 do iT.fK) namizni tenis. Nedelja: od 8,00 do 10.00 odboika; od 10.00 do 12.00 gim- nastika. Vljudno vabljeni! T>.\RJA GLANČNIK PONOSI še nekaj dni mu obrti in sedmi celjska prireditev \ več kot 200 domaj kov, od tega 67 pr] da se bodo zasebj so končno le prema« nem številu. Kako se pripravij, pomeni obrtni sejem^ Ijali v tej mali anket, In kaj so povedali? ALOJZ LAH, cemec stvo, Hruševec pri s ju: »Upam, da bom praviti posebne izdelke tako prvič predstanti mu krogu potrošnik« šele gradim svojo deli sem v vehki časovni: lovni stiski. Sicer pa jem priložnost, da o) pokažemo svojo spoal V prihodnje bom w stalen gost na tej pg| ŽELJKO TOMAŽIH čarstvo, Celje: »Stol* očetovih stopinjah, * v obrtni dejavnosti, tudi po udeležbi na" obrtnem sejmu. Kot' sem lani prvič sa3 razstavljal. Dobil sec no medaljo. Za let^* sebe j pripravljam. ^ še v delu. In še to' sejem nam je potret'' ni pa so tudi novi i^' nejši prostori zanj-« Priprave so torfij.j in predstavili. . pa je velo še nekaj ^ Zato bi se moral«,^ storskega vprašaP^ hteva in potreba ^ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE no SOTLE — OD RINKE DO SOTLE SEJEM •a šestemu sej- tradicionalna nj jktobra. Med tibo 133 obrtni- r^prva ni kazalo, f »a sodelovanje, 'prijavili v rekord- jvijali in kaj jim ^ismo jih zastav- .pomenu besede. ^ STEBLOVNIK, ^jster v Celju: i obrtnik. Delavni- jjjaj eno leto. Na sejmih so bili za- 0 mojstri slabo 0 sem se odlo- predstavim. Kot lan pokazal dam- jj moško obleko, kaj, Kar se tiče sej- prav je, da ima J) prireditev, še morali negovati.« PAVLIC, strojno :stvo, Celje: »Kot obrtnik delam do- • sejmu pa bom iOTal, Zakaj, ste ■ Zato, da bodo uveden, da delam |E pripravljam peč C kurjavo in boj- iel IZ mojega tre- i2\'odnega obsega. > ga bom razširil ijše peči in po- }^^0, čevljarski J^'Ja: »Letos bom t^^loval na sejmu. 2 'lekatere moške (* škornje pa tu- ^^Ije. Največ se j(jj''jam z izdelova- obutve. Na Sj^J^ sejmih sem n "^0 in zlato me- J^< da ima naše U.f^rireditev. Prav jj^o. da bi čim- ^6 prostore.« ki.. radi postavili Os^J^Pisanih besed hr^^^ svoj sejem. Irj^^o rešitev pro- ie^^ovcem so za- ^LAN BO2I0 „MOJE SANJE - LEPO STANOVANJE" Pod gornjim geslom tovarna poliištva Mcblo iz Nove Gorice raz.stavlja v dneli od 15. do 26. septembra v liall B na Go.spodar. skem razstavišču v Ljubljani stanovanjsidio poliištvo in opremo. Namen te razstave je, da potrošniliom pril^ažejo svoje izdeliie, predvsem nove variante »E« sistema, hkrati pa da jih seznanijo z možnostjo opreme stanovanj z njihovim pohištvom, možnostjo nakupa, montaže in ostalih servisnih uslug Program Mebla je tako obsežen in raznovrsten, da ga še tako velika trgovina ne b\ mogla razstaviti v celoti. Zato je ta razstava še toliko l>olj pomembna, saj na njej potrošnik dobi vsestranske informacije o programih tovarne In možnostili. Iti jih ti programi nudijo. Program obsega omarasto in oblazinje- no pohištvo, dopolnilno pohištvo, vzmetnice, ležišča in svetila, ki se funkcionalnt in oblikovno lepo vključujejo k sodobnemu pohištvu. Tako je možno c. temi programi opremiti vse bivalne prostore, razen kuhinje. Značilnost pohištva in opreme Meblo, kot smo videli na raz- stavi je v tem, da kljub veliko serijski proizvodnji zadovolji željam posameznih potrošnikov. Njihovi komponibilni (sestav- ljivi) programi omogočajo da potrošnik najde »svoj jaz«, da Izbere take elemente In kombinacije, kot da bi pohištvo naro- čil pri obrtniku. Tako se kupec izogne uniformiranosti in bo- jazni, da bi pri sosedu našel enak ambient, kot ga ima doma, hkrati pa ima možnost tudi naknadnega dokupovanja. Razstavo si je vredno oglf-dati. saj prikazuje tisto, kar bo že danes in jutri potreboval potrošnik. Razstava je končno lep prispevek k širjenju stanovan.jske kulture med našimi ljudmi, saj vzgaja potrošnika. Nenazadnje dodamo še to, da je tovarna Meblo sprejela letos za kvaliteto svojih izdelkov in uslug zlato plaketo. ma— KONJICE , NA OBISKU V CERKNICI Delegacija Zveze borcev, ki so jo sestavljaU nekdanji bor- ci Bračičeve brigade in člani občinskega odbora Zveze bor- cev so v nedeljo odpotovali na zbor aktivistov v Cerkni- co na Notranjskem. Konji- ška občina je podelila domi- cil Bračičevi brigadi, ki je bila ustanovljena v Ložu, a se je izkazala v borbah v ko- njiški občini. Dan pred tem pa je v Cerknico odpotovala tudi delegacija mladine ter bila gost cerkniške mladine. ZAKAJ TAKO? CE 127-16 15. septembra letos je oko- li 17. ure peljal po Gregorči- čevi ulici osebni avto CE 127-16, last Splošnega gradbenega podjetja Vegrad Velenje. Pri semaforju je na pločniku stala ženska oseba, katero je iz omenjenega oseb- nega avtomobila, potem ko je stegnil roko skozi okno, nekdo izmed potnikov udaril močno po prsih. Tovarišico, kateri se je zgo- dil neljubi dogodek, prosimo, da to prijavi najbližji p>ostaji milice URJENJE PARTIZANSKIH ENOT — Pričujoči posne- tek je z vaj pripadnikov poveljstva partizanskih enot teritorialne obrambe, v celjski občini. Pro- gram urejanja in rednega preverjanja sposobnosti delov partizanskih enot in specializiranih enot se je začel pred dobrim tednom. Strelske in druge vaje bodo zaključene konec septembra, vtem ko bodo v oktobru specializirane vaje poveljstev par- tizanskih teritorialnih enot. Foto: F. Krivec Srečanje moj vsakdan Dobil sem ga v recepciji hotela »Evropa«. Vedno na- smejan, pripravljen na šalo, ustrežljiv — takšen je VOJ- KO HERNAUS, rojen v Liki pri Žusmu. Osnovno šolo je obiskoval v Šentjurju, nato pa je odšel na pedagoško gimnazijo v Celje. Poleg te izobrazbe je obiskoval tudi več tečajev. Delal je kot mi- ličnik — usmerjevalec v Ce- lju, šest mesecev je delal v Nemčiji, tri mesece pri GG Podčetrtek in še bi lahko našteval. Prosil sem ga za pomenek. Kako poteka tvoj delovni čas? »Delam dve izmeni popold- ne in ponoči. Trenutno po 12 ur, ker so moji sodelav- ci na dopustu.« Si mo.goče že našel svoje delovno mesto? »Nisem še našel tistega, ki ga pričakujem. Moram doštu- dirati, ker si s srednjo izo- brazbo prav malo vreden.« Kaj boš študiral? »Letos sem se vpisal na fi- lozofsko fakulteto, nemščino in angleščino Pri tem pa sem naletel' na težave zaradi šti- pendije. V občini Šentjur so mi namreč prošnjo zavrnili. In nazadnje sem le dobil kre- dit pri republiški izobraže- valni skupnosti. Kako si razdeliš proste ure? »Če ne grem domov, sem v kinu. Morda čutim do fil- mov največje veselje zaradi tega, ker pišem sam scena- rije. Drugače pa rad prebi- ram knjige, dnevno časopis- je ter infromacije o politič- nih dogodkih.« Kakšno je tvoje mnenje o današnji družbi? »Nanjo gledam skeptično. Preveč je malomeščanska tn gleda le na osebni prestiž. To trdim iz lastnih izkušenj. Pet mesecev sem zaman iskal službo, ker je nisem dobil. Ne zaradi tega, ker nočem delati, nasprotno, primoran sem delati ker imajo domači prenizke osebne dohodke, da bi me lahko preživljali. In prav zaradi tega, ker nisem dobil službe doma, sem mo- ral v tujino.« In kaj misliš o mladih, o njihovi uveljavitvi na delov- nem mestu? »Mladi se težko uveljavijo. Vzrok je treba iskati v »sta- rih koreninah« v podjetju, ki se bojijo za svoje mesto. Mi- slim, da je malo mladih, ki bi želeli živeti na račun dru- g^a. Mladi želimo biti cenje- ni po svojih zmožnostih in spKjsobnostih. In tvoje želje? »Doštudirati, doseči ugoden položaj v službi, spoštovati druge. Skratka — postati družbi v pomoč in ne v bre- me«. BOGDAN PODPLATAN Pri delavski univerzi v Slovenskih Konjicah poteka že drugi začetni in nadaljeval- ni tečaj šivanja in krojenja. V njem se uči šivanja in krojenja nad 50 mladih deklet in žena. mali intervju Sprašuje: Milenko Strašek Odgovarja: Jože Plahuta Zgornja Crnolica ali Preskočina, kot se reče za- seku, ki šteje okoli deset hiš, kjer živi upokojeni cinkarniški delavec Jože Plahuta, niti ni tako daleč vstran od Celja, najbližje- ga industrijskega središča. Kljub temu se v Preskoči- m ukvarjajo s problemi, ki so izrazito kmečkega zna- čaja. Ljudje, ki tod žive, so, kot rečeno, sloj polpro- letarcev — ljudi, ki si re- žejo kruh z delom na kme- tiji in z delom v delovni organizaciji. Tudi Jože Pla- huta. »Vi ste majhna skupnost. Kako rešujete svoje, vaške probleme?« Nič drugače kot drugje: dobimo se skupaj in dela- mo, nekaj malega prispe- vamo sami, nekaj dobimo. Naredili smo si cesto, po- pravili hiše. Z našim de- narjem bi to bolj slabo šlo, zato so fantje odšli v tujino. Iz vasi so kar tri- je zunaj, tudi moj sin.« »Omenili ste akcijo za cesto?« »Pred skoraj sedmimi le- ti smo vaščani navozili skoraj 80 traktorjev peska za tole cesto, po kateri ste prišli. Zdaj je v redu. Sa- mi smo kupili preko 150 kubikov leša od Cinkarne. Saj veste, nihče ne da ni- česar zastonj.« »V vaši hiši smo opazili vodo?« »Kje je že to, ko smo dobili vodo, kakšne štiri leta bo že tega, ko smo jo potegnili. To je zasebni vodovod, ki smo ga nare- dil- štirje kmetje. Tudi re- zervoar, dva rezervoarja, smo zgradili, z našim de- narjem. Obadva držita oko- 7.000 in 6.000 litrov.« »Spodaj v dolini je prav razločno videti gradbišče?« »To je gradbišče novega jezu Tratna. Marsikaj pri- čakujemo od njega, ko bo voda stala tnkorekoč pred pragom naših hiš. Ne samo, da bo Cinkarna dobila vo- do ali kdorkoli jo bo že, mi mislimo tudi na turi- zem. Okolica je lepa, spre- hodov dovolj, malo bomo pa še uredili. Kar poglejte, kako se je spremenilo, od- kar je šmartinsko jezero. Če bi bili bolj nagli tam, bi lahko svremenili še več stvari. Tisti kraj je prav kot naš ustvarjen za turi- zem, pa tako čakajo.« Tako misli o bodočnosti Plahutov Joža. Nekaj po- dobnega misli tudi njegov sin. ki je v Nemčiji. Brez razloga tja ni odšel... 14. stran — NOVI TEDNIK 20. september 1973 k. KOZJANSKO NI LE REVŠČINA Prišlo nam je že v krt, da ob besedah Kozjansko, Kozje, nehote pomislimo na beao in revščino. V mislih vidimo hribovi- te preaele, stare, napol podrte hiše in raz- padajoče kozolce. Toliko se govori o rev ščini v teh krajih, da si povprečen občan, ki za vse izve le iz časopisov, ne more predstavljati drugače. Toda resnica je či- sto drugačna. Na zboru aktivistov OF, ki je bil 2. sep- tembra v Kozjem, smo sodelovali tudi mladinci iz Laškega. V soboto popoldne smo krenili peš iz Laškega preko Jurklo- štra na Planino. Kakšno je bilo moje za- čudenje, ko smo prišli, bi težko povedala. Predstavljala sem si jo kot revno vasico, našla pa sem urejeno mesto. Res je, da je bila že noč, ko smo prispeli, toda lahko sem videla lepe, urejene hiše in asfaltirano cesto. Cestne svetilke so dajale ulicam pri- jeten in vabljiv videz. »Saj to je pravo mesto,« sem dejala in mnogi so mi pritr- dili. Prenočili smo pri nekem kmetu nekaj kilometrov iz Planine. Prijazni gospodarji so nam ponudili prenočišče na senu, kjer je bilo ravno dovolj prostora za vseh 32 pohodnikov. Predno smo odšli spat, pa nam je eden izmed tamkajšnjih kmetov povedal nekaj stvari v zvezi s Kozjanskim. Pouda- ril je zasluge vaščanov, ki so jih imeli v NOB. ter izredno požrtvovalnost in hra- brost teh ljudi. Potem pa je spregovoril še nekaj o sedanjih problemih. Zdi se mi, da še danes slišim besede: »Kozjansko ni le revščina, Kozjanci ni- smo zaostali in primitivni ljudje. Ne ži- vimo slabo; gradimo poslopja, obnavljamo hiše in moderniziramo kmetije. Marsikate- ra hiša že ima traktor ali pa vsaj osnovne kmetijske stroje. Pametni ljudje živijo tu, seznanjeni z vsemi novostmi. Poznamo KP, vemo, kaj je socializem in visoko cenimo Tita. Toda manjka nam povezave s sve- tom? To je problem! Odrezanost ljudi od mest. Nimamo cest in tako nimamo stika s svetom. Zaio nam je ta cesta, ki so jo gradili naši brigadirji, toliko bolj dobro- došla. Hvaležni smo jim, hvaležni smo vsem ljudem, ki nam želijo pomagati. Želi- mo stik s svetom in želimo pokazati, da Kozjansko ni le revščina in zaostalost.« To so bile besede precej starejšega to- variša. Segle so nam v srce, in ko je ne- hal govoriti, smo ostali nemi. Šele potem smo mu od srca zaploskali. Ne ne, da smo spoznali resnico, ki je precej drugačna od tiste, za katero smo vedeli doslej. Ču- dili smo se namreč liku našega govorni- ka. Kakšen knjižni jezik je uporabljal. Brez vsakih slovničnih napaka, brez narečij. Lah- ko bi se pred njim skril marsikateri izo- braženec. In kako je tovariš poudarjal be- sedo socializem — bistvo komunistične par- tije. To so ljudje, tisti pravi ljudje, ki so se borili za našo domovino in jo znajo tudi ceniti. Ko smo drugo jutro pešačili naprej v Kozje, se mi je zdelo vse drugačno. In šele sedaj sem opazila, da mi ni bilo žal, da sem šla na ta pohod. Za marsikoga iz- med nas je bilo to prvo srečanje s temi kraji in presenečeni smo bili. Videli smo čisto nekaj drugega, kot smo pričakovali. Vemo, da je ponekod še revščina, toda na Kozjanskem ne živijo ljudje, ki bi bili duhovno zaostali. Živijo v naprednem du- hu, le možnosti nimajo, da bi svoje načrte uresničili. Preveč so odmaknjeni od mest. Morda pa jim bo cesta, ki jo je zgradila slovenska mladina, le odprla vrata in dala možnosti, da stopijo v stik s svetom. JOŽICA SELIČ, LAŠKO Velenje — odprt je Trgovsko in proizvodno po- djetje ERA Velenje je pred dnevi doseglo nov uspeh z otvoritvijo modeme in dobro založene blagovnice »Stan- dard«. Otvoritve sta se med drugimi udeležila tudi častni občan Velenja Franc Leskov- šek in predsednik občinske skupščine Velenje Nestl Zgank, navzoči pa so bili tu- di mnogi predstavniki ostalih trgovskih podjetij, s kateri- mi ERA sodeluje. Direktor ERE Miha Krofi je ob otvoritvi povedal, da je blagovnica »Standard« največ- ja ix>slovna enota na drobno v sestavi podjetja, nato pa je o razvoju In načrtih pod- jetja govoril predsednik de- lavskega sveta Stane Košto- manj. Podjetje je od leta 1951 dalje doseglo velik razr voj, ki je zlasti pomemben za samo velenjsko občino. V vseh dvajsetih letih se je da- našnjemu podjetju priključilo več ostalih manjših, tako da danes skupaj predstavljajo močnega partnerja na trži- šču. Sporedno z razširitvijo podjetja so se povečevali tu- di realizacija in skladi ter seveda število zaposlenih, ki jih je danes v podjetju 432. Lansko leto so imeU 32 mi- lijard realizacije in 851 mili- jonov skladov. Letos se bo reaUzacija povečala, skladi pa se bodo sorazmerno z reali- zacijo zaradi znanih razlogov nekoliko zmanjšali. V ERI si stalno prizadeva- jo, da bi z leti imeli samo svoj kader. Zaradi tega tre- nutno štipendirajo 67 učencev v trgovskih šolah, 18 na viš- jih šolah, istočasno pa skr- bijo tudi za dodatno izobrar zevanje že obstoječega ^ Marsikdo je pred oi-,q jo »Standarda« govoril I vpraševal zakaj še ena j govnica v Velenju, je, da je bilo leta 1968 v, lenju samo 0,17 kvadJ metrov prodajne povrl-^ prebivalca, kar je bilo "J ko pod republiškim po;^ jem, letos pa imajo že J kvadratnih metrov prodjj površin ali na prebit; 0,43 kvadratne metre, pa se uvršačjo takoj naj go mesto v Sloveniji čino Ljubljana-Center. Pri ERI si bodo v bo^, prizadevali, da bi ostale ^ je trgovske lokale specia] rali in s tem izboljšala nudbo do potrošnikov, kakor je takšna iisnie.n pametna. Ob mozirskem prazniku šola za darilo Občani mozirske občine so preteklo soboto na osrednji proslavi v Re- čici ob Savinji nadvse slovesno proslavili svoj občinski praznik, 12. sep- tember, ki ga slave kot spomin na dan, ko je bila v celoti osvobojena Gor- nia Savinjska dolina. Ob tej priliki so svečano odprli novo šolo na Rečici, ki je bila zgrajena s sredstvi samoprispevka, ki so ga nedavno tega uvedli v tej občini. Na proslavi, na kateri se je zbralo veliko število občanov iz vse občine, pa so podelili tudi letošnje občinske nagrade ter izkoristili ta slovesni tre- nutek rlq izrečejo svoje ogorčenje nad zadnjimi dogodki v daljnem Čilu. Svečano je bila odeta Reči- ca, ko so se od vsepovsod z^injali gostje, da skupaj z občani te nad vse prijazne vasice, proslave občinski praznik. Nov asfalt na igri- šču se še ni dodobra ohladil, ko so se fantje že zapodili po njem in nabijali usnjeno žogo ter zabijali gole. Na sploh je Rečica na slehernem koraku kazala svečano podo- bo za kar so seveda poskr- beli občani, ki so skrbno ure- diili svoje domove in jih okra- sil- s cvetjem. Ob novi šoli, povemo naj, da se je arhitekt nadvse po- trudil, da jO je vkomponiral v urbanistično izročilo kraja, se je zbralo veliko ljudi od blizu m daleč. Praznično vadušje je tilo povsod prisot- no. Sve^^ani govornik je bil JO^E DEBER.'^EK, predsed- n skupščine občine Mozirje k' je orisal enoletno razvoj- no pot c^b^^ine ter pri tem opozoril tudi na nekatere konkrS't.ne naloge, ki stoje pred občani mozirske občine v prihodnjem obdobju- še zlasti je poudairil pomemb- nost sedanjega političnega trenutka ko občani razprav- ljajo o novi ustavni ureditvi, d-^je^o svoje dodatne predlo- g<^ n dopolnitve. Svečanemu govorniku se je pridružil tudi Hubert Herček, predsednik Občinskega sindi- kalnega sveta Mozirje, ki je spregovoril navzočim o tra- gičnih dogodkih v Cilu. Tako je praznik za trenutek preš&l tudi v prp'-°st zoper nasilje, in zoper vse kar se po za- , slugi imperialističnih sil do- j gaja v daljnem Cilu. Otroci osnovne šole, doma- i ča godba na pihala in pevsiki ' zbor so izvedli obsežen, skrb- \ no izbran in odločno priprav- i Ijen kxiltumi program. Po-1 tem, ko so otvorili novo šolo, v kateri so učenci pripravili razstavo izdelkov, je bilo ve- liko ljudsko rajanje, ki je trajalo po-^o v noč. BERNI STRiMCNIK Nc zifodi se v.sak dan, tla bt se ponudila možnost, da ]ahko nekdo svečano prereže trak pri otvoritvi nove šole ... Prve javne razprave o ustavnih spremembah in dinižbenem planu velenjske občine do leta 1980 so bile v krajevnih skupnostih Bele vode, Cirkovci. Paka pri Vele- nju in v Ravnah. Od 21 pla- niranih razprav po krajevnih skupnostih so jih že hneli 13, ostale pa se bodo zvrstile do konca septembra. V Belih vodah sta se z občani pogovarjala Jože Me- lanšek o ustavnih spremem- bah in Milan Valenček o drtižbenem planu velenjske občine do leta 1980. že hred tem sta krajevni odbor SZDL in krajevna skupnost pripra- vila svoje srečanje, tako da so občani na naslednjo jav- no razoravo že prišli nriprav- Ijeni. Milan Valenčak (na sliki) je povedal, da se je ja;ne razprave udeležilo precej ob- čanov in da so vsi p>okazah dokaj velik interes za spre- membo ustave, kot tudi za družbeni plan. Najbolj jih je motilo to, da je po družbe- nem planu predvidena kra- jevna skupnost v Pohrasni- ku, kamor naj bi se pridru- žila tudi krajevna skupnost Bele vode. V Pohrastniku, ki leži v dolini med Šoštanjem in Belimi vodami, naj bi se v naslednjem obdobju razvilo novo krajevno središče z ure- jenimi komimalnimi, športni- mi in drugimi objekti. Tak- šen razvoj Pohrastnika naj bi bil glede na bodoči razvoj bližnjega Šoštanja najpamet- nejši. Seveda pa bo še v na- dalje ostala šala v Belih vo- dah, za kar so se občani bali, da jo bodo s preusmeritvijo v novi krajevni center izgubi- li. Prav tako sedanja krajev- na skupnost Bele vode ne bo prikrajšana za nadaljnje ure- jevanje cest, ki jih bodo vse asfaltirale. Tudi na občini v vseh ostalih političnih organi- zacijah velenjske občine se namreč zavedajo, da so prav krajevna skupnost Bele vode in njeni občani tisti, ki so v zadnjih letih s prostovoljnim delom in prispevki veliko na- redili za izboljšavo svojega kraja. Tu je mišljena pred- vsem cesta, obnovitev šole in izgradnja rekreacijskega cen- tra ob njej, ki ga bodo po programu v bodoče še bolj razvijali in mu dali še večji pomen in vlogo, kot jo je imel doslej. Pri ustavnih spremembah so se najbolj zavzeli za na- ti pomagati kmetu iz | ter ga zainteresirati, d) ostal na kmetiji in jo nK)demiziral do tiste l ki mu bo omogočila sol življenje. To še posebej' za višinske kmetije, ki s hajajo v posebno teža položaju. Na javni razpravi so { šali prisotnost in deja mladih, kar jih je še pa motilo. Milan Valenčai je' soncu povedal, da je bila: prava o vseh vprašanjih} ti pričakovanjem plodna da je samo želeti, da bi' takšna tudi po ostalih jevnih skupnostih. TXDNE daljne izpopolnjevanje kmeč- kega zavarovanja in da je treba s pK>sebnimi instrumen- FRANJO KORUN, sekretar Občinske konference ZKS v Vclcn,;u: » Čaka nas zelo raz- gibanii jesen. V celoti smo se vključili v razprave, ki pote- kajo po krajevnih skupno.stih in delovnih organizacijah o pri- lagajanju novim ustavnim spre- membam, prav t,ako pa isto- časno razpravljamo tudi o na- črtu razvoja občine do leta 1980. Delo poteka preko sekre- tarjev osnovnih organizacij, v kratkem pa bomo pripravili tu- di poseben seminar, da se po- tem pri delu na terenu ne bi zataknilo. Na občinskem nivo- ju pa bomo reševali tri večje probleme: problem številka n ■ .je energetika, problem številka dve ocena gospodarske situaci- je v prvi polovici letošnjega leta in pregledati je treba, iiak- šne so napovedi do konca leta. Situacija ni rožn&ta, saj že dalj ča-sa stoji kompletna hala v Gorenju za proizvodnjo šte- dilnikov. Zaradi tega ima.jo že za 40 milijard manjka. Tret,ji problem pa je priprava izho- dišč za kongres in nova, oziro- ma dopoln,iena ustava.« T. VRABL VELIK m Solidarnostni skladi podjetju Konus v S!o»* skih Konjicah je za n*' vo šolskih potrebščin ' rok njihovih članov f speval štiri milijone s* rib dinarjev. Za preprostim stavi« se skriva globlja Brez velikih besed s* solidarnostni sklad njenega podjetja o0. da se konkretno vkljuf'^ prizadevanja socialno kih članov njihovega PjJ jetja in jim na ta omili stisko, v kateH se znašli ob začetku ' skega leta. Štiri milijone starih narjev so letos naka^ konjiško knjigarno, vi člani pa so tam z* g je otroke nabavil) ^ (na posameznika je P okoli 20.000 dinarjev)' tem so se Izognili ^ koli špekulaciji iz P. njih let, ko so i^^^ starši porabili denai" ^ druge potrebe. Skromno darilo, a no veliko besed, zabeležimo priza^c^ tega kolektiva za čiiijj vključevanje v dr«f^ življenje konjiške o" ZDENKA STO*^ NOVI TEDNIK — stran 15 ^^20. september 1973_ Unikovi pogovori S kmeti PETELINEK, kmet iz ŠKALC pri slovenskih KONJICAH O POLOŽAJU KMETOV V NAŠI DRUŽBI — SAMO KkRAT je po ovinku pripeljal besedo do ODGOVORA, TAKRAT, KO JE POVEDAL, DA ZA KMETA VENDAR ^ ŠE NI DRUŽBENI POLOŽAJ ČISTO JASEN Jože Petelinek, petinštiridesetletni kmet iz Škalc pri Slovenskih Konjicah, gospo- na svojem posestvu odkar je odslužil vojake, to pa je bilo pred 22 leti. Je napre- ,p kmet, ki postopno preusmerja kmetijo v blagovno proizvodnjo. Je živinorejec, po- Idjl pa je tudi 12.000 jagodnih grmičev. Lani so slabo prezimile, bolj malo rodile . . . Ker obisk pri njem ni bil namenjen pogovoru o kmetovanju, povejmo še to, da je ije Petelinek podpredsednik občinske konference SZDL, predsednik sveta za kmetij- p,.o pri občinski skupščini in predsednik zbora zadružnikov v konjiški zadrugi. K sreči je tisti dan rosilo, pa je bil doma. Lažje si je utrgal urico za razgovor, v ka- irem je govoril v imenu svojih stanovskih tovarišev ne glede na to, da je nekajkrat itrdil, da izraža le svoje misli. [aj mislijo kmetje o svo- j položaju v sedanjem po- ^em trenutku, zdaj ko si istavo krojimo nove na- jdnejše družbene norme za jjsebojne odnose? !reba je bilo vprašati kme- ame. Z mnogimi sem v ;taeh govoril, ko sem is- sogovornike na to temo. C je črnogledih odgovorov, takšnih, kot jih je na- i Jože Petelinek, ni pa 1 čisto optimističnih, brez lika skrbi, dvoma, previd- i okolici Laškega mi je snasul samega žolča, češ, li cilj te družbe je uni- kmeta. Njegovo mnenje Mko. Večina kmetov ven- š misli, da jim družba taašnU ni nenaklonjena, M so ekonomsko prešib- 2a hitreiši vzpon — oni inižba tuai 3 ker je Jože Petelinek ■edal vse tisto, kar so pri- šli tudi drugi, pri- mimo razg(>voru KOT OBČANI SMO KMETJE ENAKOVREDNI *ela sva pri temeljnem »šanju kakšen je položaj •ta v naši družbeni stvar- In edino pri tem vpra- ^W je Jože Petelinek kre- Po ovinku ^jal je namreč, da bo ■Ost v položaju kmeta v " družbi zagotovljena, če "resničen zakon o zdru- kmetov, o zadrugah "netijskih kombinatih, če , bistveno boljšega pri- *' zakon o gozdnem go- P^rstvu. Rekel in poudaril ""■esničitev in pribil, da ■Opisanih besed in dekla- ^^samih še ne more biti JJemb. pa, je pristavil sogo- smo kot občani zdaj izenačeni, tako pri Jjn vplivu v krajevni l™^sti, preko zborov ob- MlUdi v okviru občine fERJAMEM. DA IjE TAKTIZIRAJO ^ NAMI if;''^^al sem mu, da neka- i^^etje mislijo, kako je 1 J^' cilj odpraviti privat- . ^tnino nad zemljo in kaj meni on? jjj^ovoril je, da se v mark- ih iii poglabljal, da pa ve, 'Marksistična teorija j sloj ne obravnava kot družbeni razred, l^jj^kot sloj, ki nagiba C'Raciji, še bolj pa k ii^rizaciji. v razvitih dr- »1, Sre razvoj v to smer. |((,.^a posestva imajo per- mali kmetje propa- *y JO ubiramo pri nas, kj^^e Jože Petelinek kot |2^misno pot. Zemljiški maksimum, družbeni značaj kmetijske proizvodnje, vse večji obseg kooperacije po- družblja tudi kmetovanje v zasebni lasti. Golo lastništvo vedno manj pomeni. Zemlja je vredna toliko, kolikor da, kolikor rodi. »Neposredno po vojni in tam okoli leta 1962 je res vse kazalo, da zasebnemu kmetu v tej družbi ne bo dolgo mesta. Zadnja leta pa se j'3 marsikaj spremenilo. Sam zase sem prepričan, da sedanja kmetijska politika ni taktiziranje, da je dolgoroč- na. . . Seveda pa včasih spri- čo počasnosti prehoda od idej, od sklepov k dejanjem, človek pomisli tudi na to,« je zaključil kmet Petelinek. LASTNIŠTVO BI BILO ŠE MANJ PO- MEMBNO, ČE . . . Zadržal sem ga na tem vprašanju. Je res, da lastni- ški pomen zemlje pri kmetih prerašča spoznanje, da je vredno le delo? Je potemta- kem vseeno, ali kmet, če ima premalo zemlje, zemljo dobi v last, ali jo najame? Jože Petelinek meni, da ni vseeno. Ne zato, ker bi kot lastnik užival nad posestni- štvom. To ne. V vprašanju je le varnost. Varnost vla- ganj. Vlaganja v zemljo se počasi obračajo, so dolgoroč- na, če bi recimo vzel v na- jem zemljo, konkretno jo imam za polno izkoriščenost mehanizacije premalo, bi ho- tel biti zavarovan, da mi čez čas z mojimi vlaganji vred ne bo odvzeta. Vzemimo kme- ta, ki redi živino? Zgradi ta- ko velik hlev, da mora za polovico govedi vzeti zemljo v najem, če mu čez čas kdo to zemljo spet odtuji, lahko sicer proda pol črede, ne more pa pol hleva. Tu je »hakelc«, ne pa prazen ponos nad hektarjem več ali manj. QF VFnWO NA <;i ARqPM 71 ASTI KMPCMA 7FNA Končno sva prišla do po- ložaja kmečkega človeka, ki izvira iz njegove ekonomske osnove. Na tem področju, trdi Jože Petelinek, je ena- kost z drugimi sloji delovnih ljudi še daleč. V pogledu zdravstvenega zavarovanja je zdaj urejeno. Kmet se bo zdravil, ko mu bo zdravlje- nje še lahko pomoglo, ne te- daj, ko je že prepozno. Sicer pa: Kdaj bo kmet dosegel po- kojnino s 40. leti dela? In kmečka žena s 35. leti dela? Kdaj se bo kmet mogel po- govarjati o 42-urnem delov- nem tednu? Kdaj bo kmet prišel tako daleč, da bo vzel dopust? V kmetijstvo neka- tere stvari enostavno ne gre- do. Obrtnik, ki 4,udi dela.....s svojimi sredstvi za proizvod- njo, obvesti občino, izobesi listek, zaradi dopvista zaprto do . .. Navsezadnje, kdor se odloči, da bo kmet, mora s tem računati. Bolj boleč je položaj kmeč- ke žene — matere. Ko rodi, ima nego, dokler je v porod- nišnici, če je včasih podpi- rala tri hišne vogale, podpira danes vse štiri. Zanjo ni 105 porodniških dni, ni 4 urnega delavnika. Rodila pa je otro- ka, ki bo mogoče inženir, mo- goče učitelj, mogoče kmet. Otrok ni vnaprej zaznamo- van — kmečki skorajda je. Zdaj se je kar razvnel, ko se je spomnil na 8. marec, čestitka v »kmečkem glasu«, kar storijo otroci in mož, pa je praznik žene-kmetice- mi- mo. Pa bi se tudi politično-eko- nomsko dalo kaj storiti, je mnenja Jože Petelinek. Bi ne bilo mogoče pri davkih upo- števati rojstva tako kot po- nekod upoštevajo hud primer bolezni, elementarno nesrečo. Nasmehniti sva se morala, ko je primerjava pomešala sre- čen dogodek z nesrečo. ZA TRETJINO SMO KMETJE SAMI KRIVI Vprašal sem, kolikšni delež za neenakost kmečkega člo- veka do ostalih družbenih slojev je zakrivila družba. Terjal sem matematični od- nos. Rekel je, da vsaj 70 od- stotkov krivde lahko pripiše družbi. V zadnjem obdobju mnogo manj kot v polpre- teklem. »Poglejte. Hiša, v kateri se pogovarjava, je nova. Zunaj še ometana ni. Stara hiša ni bila tako slaba, da bi bil mo- ral graditi novo. Toda kak- šne izglede sem takrat imel. Strojev nisem mogel kupiti, ker jih ni bilo. Tudi tega ni- sem vedel, kako dolgo bom še kmet. Pa sem postavil hi- šo. Ta mi bo ostala, tudi če se bom zaposlil, bom imel stanovanje«. Tako je pripovedoval in na- vrgel, da bi danes, če bi ta- krat, ko je začel zidati, in- vestiral v proizvodnjo, tudi imel hišo, toda iz dohodkov, ki bi ga vrgla povečana pro- izvodnja. Navedel je potem še celo vrsto vzrokov. Tiste- ga, da so na kmetijah ostali manj sposobni, manj šolani ljudje, ker bistrejši v kme- tijstvu niso videli bodočno- sti. Zdaj seveda delež krivde s strani kmetov narašča. V no- vih pogojih je vedno več kmečka trma, starokopitnost tista, ki zadržuje razvoj. Bolj so sami krivi mlajši. Starej- še kmete, izčrpane, otopele je treba pripisati družbenim pogojem v minulosti. Zaradi vsega tega, tako je zatrjeval Jože Petelinek, je delež kriv- de na kmečki strani le za tretjino. V GOZDARSTVU SE MORA NEKAJ PREMAKNITI Naravnost je povedal, da je gozd kmetu ekonomsko povsem odtujen. Nov predlog zakona po njegovem zelo ma- lo ali skoraj nič ne prinaša v korist kmeta-lastnika goz- da. Zanj je že to dokaz, kako se Gozdno gospodarstvo ote- pa večjih samoupravnih pra- vic kmetov, da bodo tu še hudi spopadi mnenj. Ena sa- ma temeljna organizacija združenega dela za kmečke gozdne posestnike od Savinj- skih Alp do Sotle — to je nemogoče, je vzkliknil na koncu. SOCIALISTIČNA ZVEZA UČINKO- VITA ZA NAS Ne zato, ker je podpred- sednik občinske konference, marveč ker je v to prepri- čan, je Jože Petelinek, kmet iz škalc, poudaril, da je SZDL organizacija, v kateri s-e kme- tje morejo učinkovito boriti za svoj boljši družbeni po- ložaj, za svoje interese. Ker je SZDL bila v tem pogledu, vsaj v konjiški občini, uspeš- na, kmetje v njej radi delu- jejo. In končno že to, da je bil izvoljen za podpredsed- nika občinske konference SZDL on, ki je čisti kmet, je dokaz za to, da kmetje vsaj v političnem življenju današnje družbene stvarnosti niso odrinjen sloj. ZADOVOLJEN S PREDLOGOM USTAVE — VENDAR . . Jože Petelinek meni, da v novi ustavi kmetje niso za- postavljeni. Ni tu le 68 člen republiškega predloga. Kmet se kot delovni človek, kot občan, lahko poišče v kate- remkoli ustavnem členu. Ni mu pa dala žilica miru, da bi ne omenil neke misli, ki se mu je ob proučevanju predloga ustave porodila: »Bojim &3, da obstoja mož- nost, da bomo kmetje v pri- hodnje v novem delegatskem sistemu manj zastopani, če se ne bomo v SZDL in kra- jevnih skupnostih bolje orga- nizirali. Recimo samo ta mož- nost, da bi se vodilni iz go- spodarstva poskušali prek krajevnih skupnosti vključiti v odločujoče organe. Vemo, da po ustavnem določilu v TOZD ne bodo mogli biti iz- voljeni, pa bodo iskali drugo pot. Na to misel sem prišel, ker poznam strukturo mno- gih občinskih skupščin, pa vem, da so v zborih delov- nih skupnosti bili direktorji najbolj številna kategorija. Tole samo takole mimogre- de . ..« Samo takole mimogrede? Res samo mimogrede sem prišel do spoznanja, kako kmet Jože Petelinek ne upo- rablja svojih možgan samo za svojo domačijo, marveč tudi za mnogo bolj obsežne zadeve. In ravno zato, ker o vsem razmišlja, pa je še ved- no ostal kmet, je moč zaok- rožiti ta sestavek z mislijo: Res, še vedno je položaj kmeta sem in tja nejasen, to- da ne več toliko, da bi ne bilo prostora za optimizem, za jutrišnji dan, ko tudi ta- kih pomislekov ne bo več. Besedilo: JURE KRAŠOVEC Slika: DRAGO MEDVED NAGRAJENI REŠEVALCI Za nagradno križanko s krivinami, objavljeno v Novem tedniku 6. septembra, je žreb razdelil na grade takole: 1. nagrada: 100 din — FANIKA MURN, Hruševec 2, Šentjur 2. nagrada: 50 din — MARICA ROJC, Kocbekova 5, Celje 3. nagrada: ,50 din — DRAGO BRADAČ, Celje, Ljubljanska 10 4. nagrad^: 50 din — IVICA RAJTMAJER, Celje, Titov trg 3 5. nagrada: 50 din: TONČKA PODJ.\VORšEK, Resljeva 1, Celje 6. nagrada: 50 din — MAGDA LENASI, Partizan- ska 49, Celje Vsem izžrebancem bomo nagrade poslali po po- šti, čestitamo! Rešitev nagradne križanke s krivinami Vodoravno: 1. fižol, 3. smuči, 10. sled, 13. as, 22. os, 23. avba, 27. nateg, 30. talij. Navpično: 1. fjord, 6. izsek, 15. ica, 16. rek, 18. Essen, 20. školj. Krivine: 2. luksus, 4. Mozirje, 5. ukras, 7. klav niča, 8. sestanek, 9. obliž, 11. dihur, 12. ravnilo, 14. • draže, 15. iztis, 17. kokoš, 19. afera, 21. sopenje, 24. Aztek, 25. dvojnica, 26. obstanek, 28. Tunis, 29. gr- dost, 31. amoniak, 32. Lovro. 16. stran — NOVI TEDNIK 20. september 1973 Nevsakdanja nesreča SREČA V NESREČI: DOBESEDNI Nihče bi pravzaprav ne mogel verjeti, da se lahko tudi v tako zaplete- nih okoliščinah zgodi neverjetno: nihče ni bil poškodovan. Prizorišče ne- sreče v Tremarjih je kazalo takšno sliko, da nI nič čudnega, če je spodaj podpisani, ko je prispel na kraj nesreče, najprej vprašal službujočega milič- nika: »Kje pa so ponesrečenci?« In če smo čisto odkriti, je pri tem mislil na mrliče! Sicer pa poskušajmo rekonstruirati dogodek, vsaj približno tako, kot je potekal in kot smo ga posneli iz pripovedovanja voznika ter ga rekonstru- irali po tistem, kar je kazalo prizorišče nesreče. "j Malce bolj kot običajno je Franc Zohar, ki je postal voz- nik šele pred dvema mesece- ma, pritisnil na plin, da bi na dokaj ravnem odseku ce- ste med Tremarji in Celjem prehitel tovornjak s prikoli- co, ki je iz Laškega peljal pivo. Nova škoda, kupljena pred nekaj meseci, je gladko stekla po cesti in se živahno pognala mimo tovornjaka. Vozniku so oči tipale po ce- sti, po kateri je iz nasprotne strani pripeljal tovornjak. Skoraj klasične škarje, pa vendar ne, saj je 2oharju še preostali okoli 30 metrov do srečanja z nasproti vozečim tovornjakom, ko je zavil pred tovornjak s prikolico, ki ga je ravnokar prehitel... O čem je v tem trenutku razmišljal voznik tovornjaka laške pivovarne IVAN CE- ŠNOVAR je težko reči. Mor- da je razmišljal o tem, kako mu le še nekaj mesecev manjka do zaslužene upoko- jitve. Morda pa se je v mishih tudi hudoval na voznika ško- de, ki ga je v ogledalu za- gledal, kako prehiteva njegov tovornjak. Umaknil se je na skrajno desno, da bi napravil škodi dovolj prostora, škoda je zidrsnila mimo vrat njego- ve kabine, nakar je voznik sunkovito zavil proti desni, zavM tako tesno, da je z zad- njim delom zadel ob prednji del tovornjaka ... Boaj kot je Franc žohar pritiskal na plin svoje nove škode, manj ga je ubogala. Ni in ni se hotela odlepiti od tovornjaka, ki ga je prehitel. Nasproti vozeči tovornjak je že zdavnaj zdrsnil mimo, ško- da pa ne more naprej. Tu- di češnovar se je zmedel in vse njegove bogate izkušnje, ki si jih je skozi desetletja nabral za volanom, mu niso pomagale, da bi se rešil ško- de, ki se je spredaj »prilepi- la« na njegov tovornjak. Se- kunde, metri ... Stmek in že se je škoda znašla na travna- tem robu, ki je ob cesti ši- rok dobrih pet metrov, nato pa se strmo spušča proti Sa- vinji. Češnovar je napel vse sile svojih močnih ter utrje- nih rok in usmeril tovornjak nazaj proti cesti, škodo je zasukalo za 180 stopinj, ta- ko da je gledala nazaj pro- ti Tremarjem in jo preobrni- lo na streho. Samo še rahel sunek bi bdi dovolj in vse bi zgrmelo po strmem bregu proti koritu Savinje, ki v tem ovinku ustvarja precej globoke tolmune ... Pločevina je zaječala, ko se je škoda osvobodila tovor- njaka in je ta zopet krenil nazaj proti cesti, ko je pred tem vozil po travi kakšnih petnajst metrov; petnajst me- trov na robu katastrofe! Med- tem ko je vozilo, to je pred- nji del tovornjaka srečno pri- spel nazaj na cesto, zahvalju- joč veščnosti rok voznika, ki ga je upravljal, pa je visoko naložena prikolica zgubila ravnotežje in se z vsem tovo- rom in vso težo prevrnila na prevmjeno škodo ... Ko je 2ohar ugotovil, da nesreči ne bo ušel in ko je videl, da potiska tovornjak njegovo vozilo reko roba ce- ste in proti strmini, ki se spušča v Savinjo, se je ob prvem sunku bliskovito obr- nil na desni bok in se vrgel proti zadnjemu sedežu. Ploče- vina je zabreščala, zacvilila in utihnili so prvi poki, ko se je avto umiril. Takrat pa je zagrmelo v drugo, ko se je na vozilo usui tovor plastič- nih zabojev polnih piva. Ste- klo je žvenketalo, se lomilo in drobilo, pokali so zaboji zadevajoč se drug ob druge- ga, ko je, trajalo je ce- lo večnost in Zohar je že mi- slil, da je po njem, naenkrat vse utihnilo. Nastala je za- strašujoča tišina. Tišina, ki ubija, ki para živce. Moreča in težka, ki lega v zavest in povzroča tesnobo ... Češnovar je ustavil tovor- njak in se napotil proti kupu embalaže. Zrak je zsavdarjal po pivu. Zakaj se mu je mo- ralo primeriti ravno zdaj, ko se mu ni vsa ta dolga leta ni- koli? O pač! V Cmem Kalu so mu enkrat odpovedale za- vore na tovornjaku, pa je iz- peljal s ceste na kolovoe, ki se je vil v breg in tako avto- mobil srečno ustavil. Kaj je z ljudmi v škodi? Samo to mu je rojilo po glavi, ko je opa- zil, da se med zaboji na zad- nji strani škode, izp>od po- krova motorja, nekaj premi- ka. Po vseh štirih, brez kakr- šne koli poškodbe, je Prane Zohar iz štor, na svoje ve- liko presenečenje in veselje, pa tudi Cešnovarjevo, zlezel iz zmečkane in potlačene ško- de, ki je bila skoraj čez in čez pokrita z embalažo in pivom. Zazrla sta si v oči in oba sta bila srečna, kajti plo- čevina ne boli... No, in- za konec le še to. Kot je običajno, se seveda ra- dovednežev tudi tokral manjkalo. Delavci Piva so pridno zlagali cele si niče v zaboje, pri čenu jim pomagali tudi nei nepoklicani. Pri tem pai pokazalo, da je Slovena spodaren in preračunljif vek, kajti tudi ti so se naU po logiki: veliko s nic se je razbilo; nekaj (no bilo jih je kar prec^ veda ostalih celih. Toda te bi se lahko razbile, pa se niso, so namesto i v zaboje, vandrale v št« aktovke .. . Posebno dO štirih m.ulcev je bila pd dokaj aktivna in njiho* tovka je bila iz minute nuto debelejša. No, reai ljubo bodi povedano, steklenic pa so spravili v zaboje .. Franc Zohar je pO( okoli pomečkane škod« skal pod pazduho odpad gistrsko tablico in se nesreči nenehno smejal, že vedel zakaj? In če b slej slavU dva rojstna i tudi ne bo napak storJ bi ju že! ! ! Tekst in i BERNI STRMO Franc Žohar, pa se je nav- kljub vsemu ves čas le smeh- ljal. Je že vedel zakaj ...! To ni nagradna slikovna uganka, pri kateri morate poiskati avtomobil, temveč prizorii nesreče v Tremarjih, ki se je tako srečno končala ... Šempeter naravni užitek O tem, naj ostane Savinja s pritoki nekakšen savinjski zaščiteni prostor, ali pa naj bo še naprej dovoljeno go- sp>odarskim in drugim velja- kom-brezsrčnežem, da spušča- jo v te vode najgršo odplako rn vanje mečejo ostudno na- vlako — teče že kako leto huda pravda. Nekateri od- govorni trde , da gre ri- biški družini Šempeter samo za nemoteno gojenje rib, do- čim si velika družina priza- deva, da bi ostalo okolje či- sto in solidno ohranjeno tudi za poznejše rodove. Slednje so potrdili tudi vidni strokov- njaki iz Ljubljane in drugih slovenskih središč. Mogoče pa se bo le našla dovolj pa- metna GLAVA, ki bo za vrsto let uzakonila red, kakršnega že poznajo mnoge.druge de- žele. šempeterski ribiči so pri- pravili veliko tekmovanje, kdo bo vlovil najtežjo ribo in { seveda prve tri so čaka'* pe nagrade. Pa so se tu času vedno bolj od- mikalo od statusa pomembne družbene dejavnosti — družbeno oceno In norme za njeno delo. In dobila je svojo zakonsko opre- delitev. Prvič v svoji zgodovini. Telesno-kulturnl delavci v Ce- lju niso v tem obdobju stali ob strani. Nasprotno! S svojim ak- tivnim in kreativnim sodelova- njem so nedvomno prispevali k razreševanju mnogih v.seblnskih in organizacijskih problemov. Prese- ganje spoznanja, da zaostajamo za sodobnimi zahtevami, smo naj- prej skušali doseči z boljšim not- ranjim povezovanjem. Prepričani smo bili, da je lahko boljša or- ganiziranost 10.000 občanov, od šolarjev do delovnih ljudi, ki so vključeni v različnih oblikah v telesno kulturo, jamstvo za ure- ditev njenega položaja. Prizadeva- nja v tej smeri .so prav gotovo dala boljše rezultate. S tem, da smo občinski skupščini predloži- li ne le problematiko, ampak tu- di cilje razvoja ter načine in kri- terije za doseganje teh ciljev, smo dosegli, da se Je delež sredstev za telesno kulturo iz občinskega proračuna dvignil od 1,52 odstot- ka v letu 1970 do 2,71 odstotka v letu 1972. Vendar pa to še ni bila sistemska rešitev. Odnosi so še vedno temeljili na proračun- ski logiki. Iz te pa so izhajale tudi slabosti. Na program in nje- govo izvajanje še vedno ni mo- goče vplivati na dogovorJem'h družbenih izhodiščih. Sredstva sklada za telesno kulturo še ved- no predstavljajo 40 odstotkov vseh realnih potreb, ostanek se je zbi- ral ob slabi volji gospodarstva in telesno kulturnih delavcev po »si-stemu« uvidevnosti, razumeva- nja in osebnih zvez. Zato smo tudi v Celju pozdra- vili pobude, da se ustanovijo te- lesno kulturne skupnosti kot me- sto neposrednega dialoga med te- lesnokulturno in ostalo družbeno sfero. Občinska skupščina Je za- to že kot prva v Sloveniji ime- novala iniciativni odbor za usta- novitev skupnosti. Ob delu od- bora se Je oblikovalo spoznanje, da bo mogoče doseči zastavljene cilje le na ta način, da bo samo- upravna organiziranost stekla ta- ko znotraj telesne kulture same, kakor tudi v njeni povezanosti z gospodarstvom, družbeno politič- nimi in samoupravnimi skupnost- mi. Na to so nas še posebej opo- zorila ustavna dopolnila. Jasno Je namreč, da več pravic pomeni tu- di več odgovornosti. Z drugimi besedami: če bomo želeli, da naš program osvojijo in s tem seve- da tudi finansirajo tisti, ki sred- stva ustvarjajo, potem bo moral ta program biti resničen odraz potreb večine. Ta ga bo morala tudi utemeljiti in zagovarjati. To pa zahteva boljšo samoupravno pov^ftnost to enotngst kot gostej. Iniciativni odbor je, upošteva- joč ta spoznanja in navedene do- kumente predložil občinski skup- ščini načela organiziranosti skup- nosti. Ta Jih Je potrdila. Na nji- hovi osnovi Je bil izdelan pred- log tez o skupnosti, ki je bil po- sredovan v javno razpravo osnov- nim organizacijam za telesno kul- turo ter družbeno političnim or- ganizacijam in organom. Odziv na teze je bil skromen zlasti v te- lesnokulturnih krogih. To kaže bodisi na nerazumevanje pome- na skupnosti, čeprav vsi od nje veliko (včasih preveč) pričakuje- jo, ali pa potrjuje dejstvo o pre- slabi samoupravni dejavnosti. 2al v razpravo niso bile vklju- čene tudi delovne organizacije. To bo potrebno nadoknaditi ob raz- pravi o osnutku statuta. Na os- novi tez so namreč v izdelavi po- trebni dokumenti za ustanovitve- no skupščino, ki naj bi bila pred- vidoma v začetku oktobra. Gre predvsem za statut in poslovnik, iniciativni odbor pa bo predložil tudi predlog okvirnega programa dela in kriterije za oblikovanje in delitev sredstev. Statut predvideva, da bo skup- nost imela naslednje organe: skup- .ščino in izvrnši odbor ter kot delovna telesa koordinacijski svet in strokovno službo. Skupščino bodo sestavljali delegati TOZD, KS in osnovnih organizacij teles- ne kulture. Delegacija delegatov TOZD bo formirana na enakih načelih kakor za ostale interesne skupnosti, prav tako tudi za KS. Delegati iz telesne kulture se bo- do v enakem številu izbrali iz- med osnovnih nosilcev t. j. športa, športne rekreacije in temeljne te- lesne vzgoje (šole in predšolska mladina). Skupščina bo sklepala lahko skupno, posamezne delega- cije pa bodo lahko razpravljale tudi ločeno. Delegati TOZD bodo imeli možnost suspenzivnega ve- ta za vsa vprašanja, ki se nana- šajo na finansiranje. Predvsem torej za program, finančni načrt in kriterije za delitev sredstev. Skupščina bo imela svojega pred- sednika, kar bo med ostalim po- trebno tudi zaradi tega, ker bo lahko nastopala tudi kot zbor občinske skupščine kadar bo tek- la beseda o telesni kulturi in ker bo. odločala o večini vprašanj. (nadaljevanje in konec prihodnjič) MITJA PIPAN KONJI V CELJU v nedeljo bo veliko tek- movanje v konjeniškem športu v Celju, katerega prireja domače konjeni- ško društvo. Pričetek tek movanja je ob 14. uri na hipodromu ob Mariborski cesti. Najprej se bodo vsi najboljši slovenski ko- njeniki pomerili za naslov republiškega prvaka, nato pa bo še uradni dvoboj med reprezentancama Slo- venije in Hrvatske. Na tekmovanju, ki je letos največje te vrste v Celju bodo pomembno vlogo od- igrali tudi Celjani, zlasti Eva Završnik. NEPOPOLNE EKIPE v Ceiju je Dilo atletsko tekmovanje za republiški at- letski pokal Slovenije, to tekmovanje pa je istočasno služilo tudi kot kvalifikacije sa zvezni finale. Obe Kladi- varjevi ekipi — moška in ženska — tokrat nista nasto- pili kompletni. Pri moških je manjkal Kocuvan, pri dekle- tih pa je vsestranska Dermo- lova nastopila samo v eni disciplini. To je tudi vpliva- lo na končni rezultat v žen- ski ekipi, ki .je osvojila dru- go mesto za ljubljansko Olimpijo v republiki, ker pa je zbrala izredno majhno šte- vilo točk je vprašanje, če bo- do nastopile v zveznem fina- lu. Moški so bili prvi in so se tudi uvrstili v zvezni fi- nale. Med posamezniki moramo tokrat pohvaliti Pečarja (zma- gal v krogli In disku — .'>8,.'52 m), Leska (palica: 470 cm) Sveta (dve zmagi na 1500 in 5000 m), Dvoršaka (dve zmagi na 100 In 200 m) Mijača (v disku osebni rekord 54.06 m) M. in D. Prezl,|a za dragoce- ne točke v skokih. Pristovni- ka (kladivo), Urankar.ievo :dve zmagi na 400 in 800 m). UrbančiCevo (dve zmagi v krogli In kopju). Kuzmanovo 1.500 m), Pavšerjevo (200 m) in Kastelčevo (druga v di- sku). Povsem razumljivo je da ekipa z dvema odličnima tekmovalkama (Urankarjevo in UrbančiCevo) nekaj po- prečnimi atletinjami in neka; mladimi, neizkušenimi tekmo- valkami In še ob odsotnosti Dermolove nI mogla doseči kaj več. Nekaj nodobnega ve- lja tudi za moško ek'po. ki jo drži pokonci nekaj odlič- nih posameznikov (z marsika- terim že prihodnjo sezono ne bo nič), kaj dosti persnek- t'vn'h atletov ki bi se v do- slednem času razvili v vrhun- ske ali vsaj dohre atlete, pa tudi nI. Predvsem tu bo tre- ba delo društva v bodoče dru- gače rasfavHI. Celjski rally pet ur nočne vožnje Predsertiiik športne komisije pri Združenju šoferjev in avtomehani- kov Celje, Vlado Planinšek (na sliki), nas je seznanil z najnovej- šimi podatki pred letošnjim tradi- cionalnim tekmovanjem najboljših slovensldh turističnih avto rally voznikov. Marljivi športni delavec Vlado Planinšek, ki skupaj s svo- jimi kolegi v združenju pripravlja to veliko tradicionalno prireditev, nam Je povedat »Tradicionalni IV. nočni rally, ki ga prirejamo ob sejmu obrti v Celju in katerega pokrovitelj Je celjska Zlatarna, se letos ime- nuje simbolično »Zlati nočni ral- ly. To pa zaradi tega, ker bodo po- leg tekmovalcev sodelovali še zla- tarji, obrtniki in gostje iz tujine. Torej gre za vsesplošno tekmova- nje v turističnem razredu, ki ima iz leta v leto več pristašev in Je letos poleg telmiovanja za Nagra- do Štajerske 73, edino tovrstno or- ganizirano tekmovanje na področ- ju Slovenije. Vsega skupaj bomo imeli kar pet tekmovanj.« Koliflco tetonovanilcev pričaku- jete? »V sobot« 29. septembra ob 18. url bo pred startom pri Zlatarni sigurno preko 100 posadk. Te bodo vozile na 268 kilometrov dolgi progi in to v šestih etapah. Vmes bodlo imeli tekmovalci spretnostne vožnje, slalom vožnjo in šest raz- ličnih spretnostih vaj. Vsega skupaj bo tekmovalcev na tekmo- valni stezi po Štajerski 321 mi- nut. Zamudniki pa nekoliko več«. Nam lahko poveste progo? »Prva etapa pelje od Celja do Kisovca —- 48 km. Tu Je spret- nostna vožnja. Sledi pot preko Trojan do spodnje postaje Golt. Tu sta dve vaji v spretnosti in za tekmovalci bo že 92 km. Sledi eta- pa do Celja. Novih 48 km in nove vaje. Potem se tekmovalci poda- jo na drugi iiraJk tekmovalne pro- ge v smer Slovenska Bistrica. Toda pot vodi skozi Šmarje in Poljčane. Dolžina proge 48 km. Peta etapa je od Slovenske Bistrice do Doli- ča — 44 km. Pred tem sledi sla- lom in še dve vaji. Zadnja šesta etapa pa je najkrajša. Od Doliča do Celja je 36 km. Vsega skupaj bodo tekmovali na progi nekaj več kot pet ur. Ker pa so zahte- vane vaje precej zanimive, bo ob kontrolnih posta.jah kljub nočnim uram mnogo prijateljev tega špor- ta«. Kako pa je s prijavo? »Za člane tekmovalne skupnosti, ki tekmujejo za Nagrado štajer- ske je rok 20. september. Za osta- le ljubitelje tega športa, obrtnike in člane delovnih organizacij, pa bodo sprejemali prijave še nekaj dni pozneje. Tekmuje se v treh kategorijah, pri moških in to do 750 ccm, do 1150 ccm in nad 1150 ccm. Ženske tekmujejo v enotnem razredu ne glede na veli- kost in moč avtomobila. Poleg tekmovanja posameznikov se tek- muje tudi v moštvenem tekmo- vanju. Zmagovalci bodo dobili pokale in kolajne. DrugouvTŠčeni in tretjeuvrščeni lepe kolajne, prvih (ijset v skupni uvrstitvi pa prak- tične nagrade. Po-sebne nagrade bo prireditelj pripravil za naj- boljše tekmovalce iz vrst zlatar- jev in tujih voznikov«. Tako živo je te dni pri celjskih šoferjih in avtomehanikih. Ti želi- jo ponovno odlično pripraviti svo. Je največje tekmovanje in s tem dati svoj prispevek sejmu obrti v Celju. NOGOMET Celjani so presenetili v Ljublja- ni. Premagali so Ilirijo z 1:0 in se uvrstili v vrh republiške lest- vice. Igra v Ljubljani je bila uspešna pri celjskih igralcih. Po- kazali so mnogo več kot doma- čini in zasluženo zmagali. Zlasti je ugajal s svojo igro odlični Do- brajc, ki je bil nosilec vseh na- padov v moštvu Kladivarja. Med drugimi Je izsilil tudi najstrožjo kazen, katere Celjani niso izkori- stili. Edini, zlati zadetek za Ce- ljane, je dosegel Viki Hribernik v 71 minuti. Igralci Šmartna so igrali doma proti lanskoletnemu prvaku Slove- nije Železničarju. Igra je bila v znaku premoči gostov. Zato Je ne- odločen rezultat 1:1 popolnoma za- služen za domačine. Za Šmartno je zadetek dosegel Kač v 84 mi- nuti. Pri domačih lahko pohva- limo vratarja Podgor.ška in Kača. V naslednjem kolu igrajo Ce- Uani doma proti Izoli. Šmartno pa gostuje v Kopru. Na lestvici -so Celjani prvi s šestimi točka- mi, igralci Šmartna pa enajsti z tremi točkami. V conski nogometni ligi so pretlstavniki celjske nogometne re- gije med vodečimi. Tretje kolo Je bilo uspešno za nogometaše Bre- žic, ki so doma premagali Tehno- stroj iz Ljutomera 3:2 in so na lestvici drugi. .Steklar je presenet- ljivo in zasluženo premagal Vele- rje 3:0, Dravinja pa je v derbyju prvenstva odpravila Branik 2:1. Celjski predstavnik Olimp Je po- novno ostal praznih rok. Izgubil je v Slivnici 0:2. Na razpredelnici po tretjem ko- lu vodl.K) igralci Pohorja, ki so med tednom v zaostali tekmi pre- magali Dravinjo 2:1. Brežice so druge. Steklar tretji, Dravin.ja če- trta, Velenje deveto in Olimp enajsti. Prihodnjo nedeljo bodo igrali: Tenhnostroj — Olimp, Bakovcl — Dravinja, Velenje — Rakičan in Brežice — Steklar. RIBIŠKO TEKMOVANJE v soboto, dne 8. 9. je bi- lo za Voglajno v Šentjurju ribiško tekmovanje, katere- ga se je udeležilo 17 mladin- cev od 22 prijavljenih. Ob 8. uri so se zbrali pred gostilno »Nežika«, nakar so lovili do 10. ure. Sobotno tek- movanje je bilo tekmovanje na težo. Kljub nizkemu vo- dostaju je bil rezultat nad pričakovanji. Mladinci so se uvrstili takole: 1. mesto je zasedel BO- ROVNIK ANDREJ - 560 točk, II. mesto MALEC BRANKO — 320 točk, III. in IV. mesto si delita ŠANTEJ EMIL in MALEC, oba po — 225 točk m peto mesto MU- LEJ BORIS - 155 točk. Tako so se mladinci na zaključku svoje sezone še en- krat pomerili med seboj. Ri- bolovna sezona se je zanje sončala 15. t. m. BOGDAN PODPLATAN TRENERJI IN GLEDALO Naša igra se nadaljuje. Ku- poni prihajajo v uredništvo in tega smo še posebej ve- seli. Upamo, da bo v prihod- nje še bolje. Problem je sa- mo v tem, da kupone v re- dakcijo dobivamo prepozno, pravilo, da takoj po oglodani tekmi oddate izpolnjeni ku- pon in ga nam pošljete. Zdaj pa še ocene trenerjev. Hokejisti na travi niso odi- grali pi-venstvene tekme z Ze- lino in zaradi tega tudi ne posredujemo ocene njihovega trenerja Rovana. Rokometaši Celja so gosto- vaU v Zenici in tekmo tesno izgubili. Tokrat ocenjuje igro trener Tone Goršič: Vso tekmo je lilo kot iz »škafa«, kar je vsekakor vpli- valo na sam razvoj tekme in njeno kvaliteto. Poleg tega je sodnik v zadnjih desetih mi- nutah napravil šest do sedem napak, ki so tudi precej vpli- vale na končni rezultat. Po- vedati pa moram, da smo že v prvem času zapravili nekaj priložnosti, ki bi nam lahko prinesle prednost in kar bi lahko zadostovalo za boljši razplet ob koncu tekme. Naše ocene: pet točk Ernest Marguč, tri točke Pucko in eno točko Jure Koren.« Torej po dveh kolih je vi ni red med rokometaši i slednji: vodi Marguč z 9 točla pred Korenom 6, Miho BJ vičem 5, Levstikom 4 iiif^ kom 3. Hokej na travi: Vojko Bratec in Kolenc: 5, Jošt in Zupane po 3' Milan Bratec in Jeram !" Ne bo več dolgo, ko se do v igro vključili tudi šarkarji in hokejisti na 1« Tekmovanje bo s tem po^' še zanimivejše in pričah mo, upravičeno, tudi vež ponov in več vašega so* vanja. ^ še ta teden je mož polniti pogoje za prt^i trim značke. Vse infoiW ob II. trim tednu, ki čan v soboto, dobite t^J"^ misiji za rekreacijo ij^^ v Celju, Gledališka uiic^j Kot vsako leto so tudi TT Prebold organizirali {3 nalne športne igre, kjer pilo 200 tekmovalcev v s«! panogah. Rezultati tekmov^* počastitev tovarniškega in 100-letnice gasilstva v Tet? tovarni Prebold: streljanje movalcev) — 1. ekipa BD J proizvodnja 551 krogov. 2 g? rova proizvodnja 448, 3 " oplemenitenje 421 itd. tenis (20) — 1. Korapjuter jj 3. »Zodiak« itd. Nastopili , v kegljanju, odbojki. ma\(^ gonietu in šahu, tekmovali J tudi gasilci. Končna n^^f. 1. DE skupne službe 73 toft DE surova proizvodnja 72, 3, nogavice 54 in 4. DE oplanL nje 49 točk. A v soboto smo videli v Celja šahovskem klubu zanimiv i-^^ Celjani, zmagovalci v vzhinJnj hovski ligi, so se pomerili j, boljšo vrsto iz zahodne sini To Je odlična ekipa Iskra 1 Zmaj. Gostje, ki imajo ? ^ vrstah odlične šahiste so s 6:41 magall Celjane in osvojili m prvaka v republiški šahovski za sezono 1972/73. Celjani s ženski in mladinski konlmn dosegli neodločen reirultat 1;1, da, člani na prvih šestih so izgubili srečanje s 4:2, Ki temu pa je rezultat za Celj uspeh. Lojzka Pongrac je pr« gala republiško prvakinjo. R« tati: Pešec — Barle remi, D: sler — Preinfalk remi, Bervji Jelen remi, .Streiher — Galltl Jazbec — Paple 0:1, Ojstrei Petek remi, Pongrac — Petet: Užmah — Košir 0:1, Planih Striper 0:1, Agrež — Mahnio KEGLJANJE v Salzburgu .je bilo veliko n narodno tekmovanje v keglja kjer je nastopilo 12 ekip, Celj pa so osvojili odlično drugo 1 sto z 4878. podrtimi keglji. I posamezniki je bil najbolj! I Ijan Vanovšek na šestem M z 854. podrtimi keglji. ^gj^ 20. september 1973 NOVI TEDNIK — stran 19 ŽEISIIN Jesenski kostim Ce ste se odločili za jesenski kostim, ne 50 odveč, če pogledamo, mkšne novosti je kosti- mu namenila nova moda. Predvsem je poudarje- na linija po telesu. Uodel na prvi skici je nekoliko bolj športen: ' „na majhen koničast >(ii}ratnik, dva našita žepa i na prsih in ozek usnjen [pos. Drugi model je bolj \tleganten in v klasičnem angleškem stilu. Reverji so podobni tistim na mo- Bih sakojih, tudi zape- nja se samo z enim gum- iom. žepa sta našita na iokih. Krila so še vedno na- pibana na različne načine in pokrivajo kolena. Ce boste izbrali še pri- jeien jesenski tweed, bo Kil kostim popolnoma v itilu Coco Chanel in za- to seveda tudi zelo mo- ieren. STASA GORENŠEK MED ŠTIfilMl OČMI TRMASTO DEKLE stara sem 17 let in ho- dim v službo. Imela sem dva fanta. S prvim sem hodila pol leta, a me je zapustil, ker se mu nisem dala. Z drugim sem hodi- la dva meseca in me je tudi zapustil, ker mu ni- sem takorekoč dala. Me- ne je bilo strah, da bi za- nosila, ker imam stroge starše in ne vem kaj bi potem bilo z menoj. Fant mi je govoril, da se ni- mam kaj bati, da bo pa- zil, da ne bi zanosila. Jaz pa vseeno nisem hotela, potem pa mi je rekel, da ne bom nikoli nobenega imela, ker sem tako trma- sta. Lepo vas prosim za na- svet, kaj naj naredim. Prosim za nasvet, ali se fant lahko pazi, da dekle ne zanosi? RAZOČARANA MAJDA Ljubica draga, kje pa živiš? Sprašuješ me o čisto navadnih spol- nih zadevah, pa ne veš najbolj enostavnega pravi- la, da se te stvari ne go- jijo za šport. Ni čudno, če si potem razočarana (ta- ko si se namreč podpisa- la) in s svojimi sedemnaj- stimi leti najdeš probleme tam, kjer jih ni. Jaz res ne vem kaj je z našo spol- no vzgojo, a pisma, ki pri- hajajo k nam s tako po- dobno vsebino, kot je tvo- ja danfs, dokazujejo, da je z njo nekaj narobe. Kaj pa z materjo, ste se že pogovorili? če šola ne da- je ničesar, se posvetuj z njo in že naprej ne misli, da je starokopitna. Ce ti prepoveduje spolne odno- se, je to le zaradi bojazni, ki v njej tli. Ker se boji za tebe, ki o teii stvareh še nič ne veš. Ne veš niti najbolj osnovnega pravi- la, da so spolni odnosi zlasti med mladimi ljud- mi POSLEDICA LJUBEZ- NI in ne športna rekrea- cija. Ljubezni med fanto- ma v pismu niti nič ome- nila, zato tu na prvem me- stu govorim o njej. Da dekle ob stiku s fan- tom ne zanosi kar takoj, je vzrokov več. Fant lah- ko pazi, dekle se lahko za- ščiti na več načinov, ne- plodni dnevi žena itd. Kot vidiš le ne zanosiš takoj, pa vendar na drugi strani je veliko deklet, ki rodijo ali plod odpravijo. Kaj mi- sliš, so potem vse te me- tode zanesljive? Za stik in spolne odno- se med mladimi ljudmi je potrebna odgovornost za vse posledice, ki bi nasta- le, ker kljub zaščiti ob- staja še vedno možnost za. nositve. Predno boš zače- la intimne spolne odnose, pomisli na te stvari in potem stori kar ti bo ve- levala pamet. Potrudi se, da se bosta s fantom dru- gače razumela, imela iste interese, hodila na spreho- de, v kino in ne mislila samo na te stvari. Prišle bodo same od sebe, tako, da se še zavedala ne boš kdaj boš vzlujbila. Pa še to, ne misli, da imajo fantje dekleta samo za v posteljo, vsaj za začetek ne! LJUBIM SPOMINČKE Neskončno ljubim dekle, ki sem jo videl pred ted- nom dni v kinu. Ima oči kot spominčice, lasje so podobm zreli koruzi, ima noge gazele. Odkar je več ne vidim ne morem spati. Kje naj jo iščem. Kje do- bim? Pomagajte mi, pro- sim, sem v hudi stiski! Ciril Dragi Ciril, še dobro, da si svojo de- klico tako nazorno opisal, ker drugače bi je ne mogli najti! Tako pa bomo naj- prej odšli v živalski vrt, da bomo pogledali kakšnih nog je gazela, potem pa se bomo odpravili na iska- nje. Ni vraga, da nam ne bo sreča mila, ko pa bomo pomagali iskati tako pa- metnemu fantu kot si ti. Najbrž tudi ti ne boš dr- žal križem rok in uspeh bo tu. Upam, da se ti o tem dekletu ni le sanjalo, ker drugače bi bilo iska- nje zaman. Tako pa .. ., upajmo, da jo bomo na- šli! PRESUHEMU DEKLETU NA ROB Tvojega problema ne pustiš objaviti in želiš v naši rubriki samo odgo- vor. Tega ne morem sto- riti, ker mora biti pro- blem objavljen, da ga po- tem razjasnim in ga be- rejo tudi drugi. Piši mi še enkrat in se odloči! NATAŠA obvestilo »Solidarnostni stanovanjski sklad občine Celje obvešča vse temeljne orga- nizacije združenega dela in druge organizacije, društva, skupnosti in ob- čane, da se je začasno vselil v nove prostore sklada, ki se nahajajo v novi Agrotehniki — terasa ob Aškerčevi ulici. Pošta se naj naslavlja na naslov: Solidarnostni stanovanjski sklad občine Celje, Aškerčeva 20, Celje, p.p. 152, telefon 26-155 in 26-156. Prav tako ponovno obveščamo vse temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije ter društva in občane, da je sklad dostavil vsem gor- njim TOZD-om in organizacijam ter društvom pod št. 402-1/2-73 z dne 14. 8. 1973 obvestilo o delni nadomestitvi stanarine tistim delavcem in občanom upravičencem oz. nosilcem stanovanjske pravice, ki imajo najnižje osebne dohodke. Do danes še sklad ni prejel nobene prošnje, zato predvidevamo, da še delavci niso bili v celoti seznanjeni z odlokom SOb Celje, kateri do- loča merila in pogoje za izplačilo delne nadomestitve stanarine tistim de-; lavcem in občanom, ki so nosilci stanovanjske pravice in imajo najnižje! osebne dohodke ter številno družino. Zato ponovno prosimo, da TOZD-i in druge organizacije ter društva na do- govorjen in običajen način informirajo delavce o vsebini odloka - delavce. In občane pa prosimo, da se zanimajo za vsebino pisma in odloka, da bi' lahko vložili eventuelno prošnjo za delno nadomestitev stanarine, katero bol sklad poravnal vsakemu upravičencu za drugo polletje 1973.« J 20. stran — NOVI TEDNIK 20. september 1973 ODSLEJ PO AVTOPLAŠČE IN DRUGE GUMIJASTE PROIZVODE FEilDO^CiODIIVA BELE- TrLPIKE Roman poklanja bralcem Slovenija ^q Lepa iieaeLja je biLa. Komaj sem opravil veliko mašo, sem stopi, j}red cerkev. Ljudje so se razlili po vaseh, le ncicai slc7i'h ženic se je še držalo cerkve. Dan je cvetel. ^aUepši poletni dan. Križi na pokopališču so trepetali v soricn goz^,. za tarojom se je kopal v vročini. Zidovi obeh cencva so se greli. Sonce je poljubovalo stvarstvo s svojo topioto Uiatorice so preletavale farof. Letate so nad Turni- ščem. škrjanci so prepevali svoie pesmi. čeprav sem bil šiban, sem vendar v sebi začutil nov val moči. Zivel sem še rad dolgo. sei sem proti tarofu. Sonce mi je dobro delo. Zaslišal sem od Kataja, kako je cigan udarjal na cimbale in izvab- ljal IZ inštrumenta pesem Prisluhnil sem. Strune so pele, pesem vof^tajala jasnejša, mehkejša in prijetna. Vziadostil sem se. Ze ves teden sva z Ratajem govo- rila o muziki, ki bo danes. Rataj se je pogodil s cigani. Nihče me ne bi zadržal doma. Kaj bi, moj Bog. Vse dneve sem presedel med stenami, zasovražen in zavržen. Pri materi nimam več zatočišča. Kaj se ne bi razveselil tega prijetnega dogodka v enoličnosti, ki jo preživljam. Klarinet se je zaslišal, kratko, odsekano, a zamrl ie med zlivojočimi se strunami cimbat Sel sem v Jarof. ča- kal sem kosilo drugače kakor ponavadi. Na Trezo se ni- sem jezit Naj bo! Tudi Treza je končno človek. Gledal sem skozi oknn svet pod seboj. Treza je prišla, ko je zvonilo poldne. Je i mi je teknila, kar je bilo v farofu redko, odkar je bil tu Jerebic. Po kosilu sem legel, toda spati nisem mogel Po sili sem. zapiral oči. Odmev nejasne pesmi, ki sem jo slišal od Rataja, mi je šumel v ušesih. Vstal sem, se umil in se oblekel, šel sem iz farofa. Pri Rataju so se že zbirali ljudje. Moja miza je bila prazna. Vsak je vedel, da sedim pri njej jaz. Pet ciganov je bilo v nasprotnem kotu pri okrogli mi- zi. Cimbale, so imeli na mizi. drugi inštrumenti pa so bi- li razmetani po klopeh in stolih: gosli, trobenta, klarinet. Nisem mogel strpen pri mizi, tako sem bil vznemir- jen. Ljudje so prihajali v prazničnih oblekah, pozdravlja- il so se kakor da bi se že dolgo ne videli. »Bog daj. gospod kaplan,« sem slišal neprestano. »Bog daj,« sem odgovarjal. »Kaj vas je prineslo sem?« sem smeje vprašal vsakogar »Noge, noge, gospoa kaplan,« so mi odgovarjali. Klical so me k tej in oni mazi ter mi ponujali vina. To naradc so imeli bogati, siroma.šnejši si niso upali. Cigam so zaigrali, cimbale so napolnile veliko Ratajevo sobo. Pari so se začeli vrteti po umazanem podu. Sedel sem za mizo in gledal ljudi. Z njimi sem se veselil Vri- skal bi, kakor so vriskali drugi. Vino me je razgrelo. Ralcj ni imel časa, da bi se mudil pri meni. »Gospod kaplan, postrezite si sami, bodite kakor do- ma.« Cigani so zaigrali sotiš. Dekleta so se nemirno pre- stopala, fantje so jih držali za boke. Muzika jim je bru- sila pete. Trgajoč so pele cimbale, klarinet je piskal in gosli so se mešale z drugimi inštrumenti Razgreti obrazi so bili nasmejani, nekateri so se stiskuli, drugi vriskali, peli in kričali. Noben kaplan dosedaj še ni šel na muziko. Jaz se na to nisem oziral. Pririnil sem k ciganom. Nisem se mogel prema? da ne bi primaša Gezo z gostimi vred objel. Pustil se objeti in se smejal. Zdelo se mi je, da sem cigane zlu iz otopelosti Udarih so močno. Ljudje so vpili, a joi nisem poslušal. Mahat sem ciganom po taktu, oni J» ig^oM. Cigani so me divje gledali. Potegnil sem iz žep setak in ga vrgel v cimbale. Zajela nas je toplota pop inš*:umentov. Cigan se je sklonil med cimbale, za tn tek pomiril strune, nato pa spet udaril po njih. Hni vpitje je raslo. Naredila se je noč. Dan je minil, kakor bi jnhrni.- taj je prinesel veliko luč Cigani so večerjali. Ljudjt mizah so poskušali s pesmijo. »Ne luči!« sem vpil Rataju, ki se mi je smejd' luči!« »Zakaj ne?« me je vprašal. Nekateri so utihnili- »Dan še ne sme miniti. Sonce moramo ustaviti.« je krohot Rataj se je smejal in obesil luč. »Sonca ni več. škoda, da se niste na to prej spo' li,« se je šalil PU sem vino kakor vodo. V glavi mi je šumelo<^ mi je hotelo raznesli, toda jaz bi govorit. Govoril bi' prestanka. Smejal bi se in ves svet bi rad objel. Po sobi čebljajo, mnogi me ogovarjajo. Vem, ^ čefo Razdaljo, ki je med menoj in njimi, hočejo pr^. ti Redke so prilike, ko pridejo v takšno bližino 2 '^"^ nikom Oglasile so se zopet cimbale. Inštrument je sobo. Takoj nato je Geza začel peti. Njegov glas i^j trgal sleherni pogovor Ljudje so utihnili, še sedaj ^, Gezo. kalco stoji pred mizo, obrnjen proti ljudstvu, pod pazduho stiska gosli ter mimo in lahkotno poji no pesem Gledal sem cigana, ki je pel, kakor da ga svet "'^ briga. Cimbale so potem spremljale njegovo violinO' t sem Strmet sem v Gezov lepi, široki obraz. Beli se mu svetili .a P'ed oči mi je stopila Rahela. Moja zlata, Raheta. Zahrepenel sem po njej. Cigan neprenehoma poje ^. Zagrabil sem steKtenico, treščil sem jo na mi^o, ^ je razletela na milijon kosov. Ljudje so osup^^^^'^ Geza je prenehat s pesmijo. Ko je slišal žvenket se 76 odtrgal od svoje mize in hitel med ljudmi P^'^ ni. Nagnil je glavo na gosli, struna je zatrepetalo^- V NOVO PfigRAJALNO „SAVA" NA MARIBORSKI CESTI V CELJU POGUEJIVlO NAOKROG-%PQ<3LE4M NAOKROG ZAPELJIVE BOSTE... Vsak delovni dan v septembru, toliko, kolikor ga je že bilo in kolikor ga še bo, se v veliki go- stinski sobi pri »Mlinarjevem Janezu« na Teharjih plete vaša usoda — žene in dekleta. No, in mi- mogrede, moškim tudi. Tovarna »TOPER« iz Celja prireja vsako dopold- ne interno modno revijo za predstavnike trgovskih organizacij, ki so na seznamu dolgoletnih, novej- ših in bodočih poslovnih partnerjev te tovarne. Manekenke in manekeni vsak dan pokažejo daleč čez sto modelov. Začenjajo s tradicijo, z moškimi srajcami, nadaljujejo z ženskimi bluzami, pidža- mami, spalnimi srajcami, jutranjimi haljami, peri- lom za kamp in oddih predvsem za mlade in na koncu še športna oblačila in težko konfekcijo, ki jo izdeluje priključeni »Elegant«. Pustimo ob strani srajce, čeprav tudi moški postajamo vse bolj nečimrni. Paša za oči so pred- vsem izdelki, namenjeni nežnemu spolu. Komen- tator, ki Z besedo opisuje modele, ima prav, ko zatrjuje, da v takšnih spalnih kompletih pač ni bojazni, da bi žensko presenetil poštar ali mlekar. Prej bo poštarju ali mlekarju padlo vse iz rok od presenečenja. Kaj je tako presenetljivega? Pravzaprav vse, predvsem pa žive, nežne, radostne barve, pretež- no rože in geometrijski vzorci. Kaj nam bo vse to, boste rekle, samo skomine nam delate. To smo organizatorjem oponesli tudi mi. Pa je bil odgovor takle. Vse, kar ste videli na reviji, bo tudi za domači trg. Koliko bo in kaj vse, pa je odvisno od trgovcev. Kar bodo naročili za prihodnjo pomlad, to bomo delali. Pa jih imamo — trgovce z novci. »še bom b'la v'lkal« Foto: Miienko S. EROS V SAVNAH Savna, prastara finska kopel, se je v ■^adnjiii desetlet jih začela širiti po Evropi, vendar kot posebnost za petič- nejše. Na Fnskem je človek zares revež, če si savne ne more privoščiti. V Zahodni Evropi pa je savna predmet razgovorov med bogiatejšimi, kajti savne v Evropi niso ta- ko sila preproste lesene hišice, kot so na Finskem, marveč so luksuzno opremljena kopališča z mnogimi stranskimi prostori, od športnih igrišč, do klubskih prostorov in nočit- venih prostorov. Ta smer uveljavljanja saune med imovitejšimi sloji (se- veda so tudi že savne za širšo potrošnjo — ljudske savne) se seveda razvija skladno z drugimi pojavi. Medtem ko se na Finskem poda v sauno cela družina, torej mešano po spolih, zaradi ekonomičnosti, so postale saune za bogatine v Evropi eno od svetišč boga Erosa. Kaj bi ovinkarili. V te savne, kjer je mogoče dobiti pijačo, dobrote za pod zob, kjer so tudi spalnice na voljo, se prenekateri pohod v me- šano očiščevanje in preznojevanje v savni konča z grupnim seksom, ki baje po moči uporabe energije odgovarja napor- nim športom. Vrh vsega vse pod imenom zdravja in čistoče — kar zagotavlja savna. Pri seksi večerjah je namreč silno nerodno za začetnike, pa tudi veterane, kako neprisiljeno začeti slačenje in vse drugo. V savni — kjer si od začetka nag, ta uvod odpade. Zato na zahodu, morda sem in tja tudi pri nas, hoditi v savno ne pomeni le čisto ljubezen do čistoče in zdravja.^ KUKISTI ELEKTRIČNEGJ MRKA Energija je energija. Ne da se je razničiti. če je znM na eni strani, se toliko bolj uveljavi drugje. Ob zadnjih redukcijah, ko so se ustavili stroji, 26^ televizorji, nemeli radijski aparati, obmirovala dmfffli« so meščani po dolgih mesecih spet videli zvezdno ne^ bilo marsikaj dobrega, le da časniki o tem ne pišejo. Pa bi morali! Na primer o tem, da utegne čez devet mesecev iif statistika ugotoviti viden porast natalitete v naši repi^ ki ji itak že grozi takoimenovana bela smrt. Res je, * tedniku zmanjkalo mater z več kot desetimi otroki, H bo na stotine žena čez čas ugotovilo, da bodo maU'"'- tudi dobro. Za materinstvo so se odločile zaradi nask^ dejavnikov: Zaradi kitajskega pregovora, ki pravi, da tisti, fei * zgodaj spat, da bi varčeval s'svečami, ima veliko otroV večerih, ko ni bilo toka, zato ne kina, ne televizijskih 0» je bilo ob zvokih tranzistorjev mogoče početi le 0«^ Zaradi pomote v temi so mnoge ženske vzele n""" anti-baby tableto kakšno drugo, recimo za spanje, za jenje, za glavobol, kar ob dandanašnji tabletovfiaii^'^ nobena posebnost. 1 Noči so bile v tej energetski temi vendarle tor^ svetle, zato seksualno uporabne tudi za neregistriro^ amaterje, kar spričo enakopravnosti nezakonskih otf^ zakonskimi sploh ni noben problem. ^ Ne gre samo za to vrsto razširjene reprodukcije " energetske krize. Bilo je obilo primerov, ko so se rf^' ljudje idejno krepili, kajti v času, ko ni bilo mogoi^ rabiti mikrofona, so se relacije spremenile s pozicij/^ nik—poslušalci na raven vsi govorniki, vsi poslušale^- Nekateri, ki jim je za poglobljen študij, so v c"^ niso mogli streči strojem, ko je bila tema, obrai najbolj bistvena vprašanja iz teorije, ki se tako 2?^ uresničuje. Na primer teorija, da je socialistični sisi^ zaradi tega v prednosti pred kapitalizmom, ker v zrnu zaradi tekme po dobičkih niso sposobni plani^'^' prihaja do raznih kriz... j Ker bi bil nek kmet s Kozjanskega rad zvečer Pj referat o tem, kako je pomanjkanje elektrike tudi naše hitre in dinamične rasti, je šel v mesto po . dobil ne sveče, ne karbida, niti petrolejke. Ponujali * žarnico. ^ « Seveda jo bom vzel, če mi jo boste tukaj p^^^ ste bolj napredni. Doma mi elektrike zmanjkuje!« ^ NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško Slovenske Šentjur Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5, poštni predaj 161; Naročnma in ogiasi^jj V kongresa 10 - Glavni m odgovonu urednik Jože Volfand. Tetmicm urednik urago Medved - Redakcija: MilaD Edi Goršič Jure ICrašovec Dommika Poš Zdenka Stopat Miienko Strašek Benu Strmčmk Tone Vrabl - Izhaja ^ četrtek - Izdaja ga CGP »Delo« - Tisk m klišejl: CGP »Delo« Ljubljana - Elokopisov ne vračamo - Cena posamezJ^i^j Vilke 1 din - Celoletna naročnma 4fl din polletna 24 din Tokoči račun 50102-601 20012 CGP »DELO« Ljubljana - uredništvo 22,3-69 m 231-05 mali oglasi m naročnine ^