MARŠAL
MARŠAL
GENERAL VVAVELL,
BOLGARSKI-KRALJ BORIS
Španski, italijanski in bolgarski gostje na konferencah pri Hitlerju
SERANO SUNER
V Ljubljani, 20. novembra.
Sedanji rod preživlja res, veliko, razgibano dobo, dobo, ki so ji samo trdni in zdravi živci zmožni videti za kulise; ljudem s slabimi živci se spričo tolikšnega dogajanja le prerade oči zamegle.
Komaj je minil Molotova obisk v Berlinu, so že prišli in odšli iz Nemčije drugi, novi obiski; konferenca ruskega komisarja za zunanje zadeve s poglavarjem rajha, še pred tednom dni senzacija prvega reda, je spričo njih skoraj utonila v pozabo.
: Prišel je maršal Pietro Badoglio, zmagovalec nad Abesinijo in vrhovni poveljnik italijanskih armad: sestal se je v Innsbrucku s svojim nemškim tovarišem maršalom Keitlom. O čem sta govorila, ni znano; vsekako smemo domnevati, da je bila ena izmed glavnih točk dnevnega reda bodoča Vojna na Sredozemskem morju, še posebej pa na Balkanu, t. j. na Grškem. Nemška agencija DNB je v zvezi s to konferenco napovedala skupno, t. j. enotno vojno vodstvo obeh držav osi.
Potem je prišel bolgarski kralj Boris. Poročilo o njegovem obisku pri Hitlerju je bolgarska’ uradna agencija Najavila šele po kraljevi vrnitvi v Sofijo. O čem sta državna poglavarja razpravljala, lahko spet s«mo ugibamo: ameriške poročevalske agencije •L pr. napovedujejo nemški napad na Grčijo čez Bolgarijo. Vsekako je značilno, da je isti dan, kakor se je kralj Boris vrnil, bolgarski vojni minister general Daskalov opozoril Bolgare, da morajo biti pripravljeni na vsako uventualnost. Okvir, v katerem je minister govoril — spominska slovesnost na čast bolgarskim vojakom, Padlim v svetovni vojni — je lahko slučaien ali pa tudi ne.
S Španskega je nrišel zunanji minister Serano Suner. Tudi njegov obisk je bil kratek kakor Borisov. Španija je soseda Gibraltarja: obisk njenega zunanjega ministra je torej takisto — da se tako izrazimo — ■Uedozemskega značaja.
Hkrati s Suiierjem je prišel italijanski zunanji minister grof Ciano.
Njegov obisk je postavil vsem tem konferencam piko na i.
Še nikoli ni bilo tako težko napovedovati, kaj se pripravlja, kakor danes, po tolikšni seriji konferenc. Eno se zdi gotovo: invazije na Angleškem dogleden čas še ne bo. Vsi ti sestanki in pogovori so veljali vojnim dogodkom drugod, ne na zahodu.
Ce rečemo drugod, moremo ta trenutek imeti v mislih samo Sredozemlje in njega obrobne dežele, t. j. Španijo, Severno Afriko, južni Balkan in Turčijo.
Ne zdi se prav verjetno, da bi bila Španija, še krvaveča iz ran državljanske vojne, voljna tvegati grozote oboroženega konflikta z glavno sovi ažnico Nemčije in Italije. Še d : druga argumenta govorita zoper to' možnost: Španija je pasivna dežela in navezana na uvoz živeža; blokada bi jo zato hudo zadela. Španija jc pa tudi siromašna dežela, še posebno po dolgotrajni državljanski vojni; a denar za obnovo bi ji mogle dati samo Anglija in Združene države.
Vse to govori proti verjetnosti španske intervencije proti Veliki Britaniji, Možna bi bila takšna intervencija samo tedaj, če bi španski voditelji verovali v kratkotrajnost vojne. Problem Španije bi se torej dal strniti v eno samo vprašanje: Ali je Hitler prepričal Sunerja, da sta Nemčija in Italija tako močni, • da bosta že v bližnji bodočnosti, ne še(e čez leto dni ali celo še poznej.e, prisilili Anglijo na kolena?
Mnogo logičnejši se zdi nemški sunek čez vzhodni Balkan I :
<	:	S	;-Vt	t	-l	tu
l	P.	.	T	k	't.	T	•	t	p.
Bolgarija je soseda Romunije in že od nekdaj velika prijateljica Nemčije, pa hkrati neprijateljica Grčije, že zato, ker ima z njo neurejene teritorialne račune. Iz Romunije lahko Nemčija vsak trenutek vrže svoje divizije na Bolgarsko; sodeč po časopisnih poročilih —- uradno sicer demantiranih — je to že storila.
Bolgarija je soseda tudi Grčije. Nemške čete v Bolgariji lahko tedaj od danes do jutri udarijo na Grke.
Bolgarija pa meji tudi ob Turčijo, a Turčija je zaveznica Grčije. Kaj bo Turčija storila, če bo Bolgarija posredno ali neposredno napadla Grke z vzhoda?
MUSSOLINI je imel v ponedeljek, za 5, obletnico sankcij, velik govor o političnem in vojaškem položaju. (Gl. str. 2.
GROF CIANO
Doslej je veljal aksiom, da bi bolgarski napad na Grčijo avtomatsko potegnil tudi Turčijo v vojno. Toda
doslej je bilo govora zmerom le o neposrednem bolgarskem napadu, nikdar ne o posrednem. Nemški napad preko Bolgarije bi bil v njenih očeh posrednega značaja, dokler bi Bolgarija sama stala ob strani; ali bi bil takšen tudi v turških očeh?
Tako smo prišli do glavne neznanke: do Turčije. Vse do prejšnjega tedna Turčija ni bila neznanka; njeno stališče je bilo jasno in nedvoumno. Neznanka je Turčija utegnila postati prejšnji teden — po Molotova obisku v Berlinu.
In tod bo po vsej priliki ključ do celotnega problema. Ali je Rusija Nemcem kaj obljubila zastran Turčije? Če pojdejo nemške armade čez Bolgarijo na Grčijo, ne da bi se Turčija zganila, bo odgovor na vprašanje pač pritrdilen. Iz tega se bo pa rodilo novo vprašanje: kaj bo z Dardanelami? Ves ruski kompleks je zajet v tem vprašanju.
Pustimo ta kompleks ob strani in poglejmo, kakšne bi bile posledice nemškega napada na Grke.
Nedvomno je, da je položaj v vzhodnem Sredozemlju danes bistveno drugačen, kakor bi bil, če bi se bilo Italiji posrečilo v enem samem zaletu Grčijo pomandrati. Pred tremi tedni Anglija še ni bila na grških otokih v Egejskem morju, zato ne bi pohod s celinske Grčije na maloazijsko obal delal takrat napadalcem nikakršnih posebnih težav. Danes ie slika drugačna .Danes tudi padec JSrčije še he bi pomenil kapitulacije Turčije ne smrtne nevarnosti za britansko posest okoli Sueza in Palestine. Egejski otoki zanirajo dostop do Dardanel in hkrati do Sueza, a invazija na utrjene in dobro branjene otoke je ena izmed naitežjih nalog vojne strategije Dva dokaza: osamljena Malta je še zmerom nedotaknjena v angleških rokah; osamljeni in blokirani Dodeka-nez je slej ko prej trdno v italijansk1' ob'asti.
Če bi se Nemčija in Italija odločili za koncentričen napad na Grčijo, bi se iz tega razvi'a srdita in dolgotrajna vojna za britanski Bližnji vzhod. Njen izid bi utegnil bistveno vnhvati na končni razplet vojne mod diktaturami in demokracijo. Posledice vojne na Bližnjem vzhodu bi se prej ali slej videle tudi na Dalinem vzhodu — od tamkajs-\uh d^odkov hi hUa
151.10
angleški vrhovni poveljnik, v vzhodnem Sredozemlju.
pa odvisna tudi intervencija Združenih držav.
Tako bi se iz sedanjih obiskov v Nemčiji utegnila kmalu razviti nova faza svetovne vojne. Prej ali slej bo nova faza morala priti na vrsto; interesi diktatur jo zahtevajo. Dinamika je osnovno gibalo totalitarnih držav, a sedanje stanje na bojiščih grozi, da se izpridi v statičnost. Tudi ne gre izpustiti izpred oči okoliščine, da bo Anglija — in z njo USA — tem bolj pripravljena, čim bolj so vojna zavleče. Že zato Rimu in Berlinu, pa tudi Tokiu ne kaže rok križem držati.	CLse.ver
K DOGODKOM NA BALKANU IN OKOLJ NJEGA; PERSPEKTIVEN ZEMLJEVID VZHODNEGA SREDOZEMLJA
plačana v gotovini
Cena 2 Jh
DRUŽINSKI TEDNIK
Pod Ludovikom XI. (kralj od 1461. do 1483.) ni bilo niti enega velikega moža. Narod je postal podel; nobene čednosti ni bilo več; pokorščina je bila vse in ljudstvo je postalo nazadnje tako tiho kakor suženjski veslači na galejah.
Voltaire, francoski mislec (1694—1778)
Leto XII.
Ljubljana, 21. novembra 1940.
štev. 47 (579)
Danes.
»DRUŽINSKI TEDNIK«
izhaja ob. četrtkih. Uredništvo in u p r a v a v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 345. Telefon Št. 33-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti za 3 din znamk.
naročnina
iU leta 20 din, */* leta 40 din. vse leto 80 din; V Italiji na leto 40 lir, v Franciji 70 frankov, v Ameriki 21/* dolarja. Drugod sorazmerno.— Naročnino je plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm in širina 55 ram) 7 din; v oglasnem delu 4‘50 din.
V dvobarvnem tisku cenc. po dogovoru. Notiee: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.,
Rusija in Balkan
(Gl. str. 9)
j i
I
f
Obisk se za obiskom vrsti
Konec preiskave zarodi bombardiranja Bitolja
Agencija Avala je objavila o bombardiranju Bitolja to-le uradno poročilo: Anketna komisija, ki je raziskovala primer bombardiranja Bitolja dne 5. t. m., je ugotovila, da so bombe, ki so padle na Bitolj, vrgli iz letal italijanskega zrakoplovstva. O izidu ankete je kr. vlada obvestila 12. t. m. italijansko vlado ter jo naprosila, da v tej zadevi tudi s svoje strani uvede preiskavo. Italijanska vlada je odgovorila 16. t. m., da so res nehote po pomoti italijanska letala bombardirala Bitolj, ter je izrazila obžalovanje nad tem primerom. Obenem je italijanska vlada dala načelni pristanek glede povračila škode, prizadete 8 tem bombardiranjem. Na ta način se bo po zaslugi prijateljskih odnosov, ki obstoje med Jugoslavijo in Italijo, ta incident smatral za poravnan.
Katastrofa angleškega letala v Črni gori
Kmetje iz vasi Zagorača v zetski banovini so v ponedeljek zjutraj našli razbitine letala in tri zoglenela trupla posadke. O nesreči je agencija Avala izdala naslednje uradno poročilo: Davi ob 3.50 je zadelo neko dvomotorno letalo tipa »Blenheim« v planino Veliki Garač, kota 1316 pri Danilovgradu v zetski banovini. Po udaru je letalo eksplodiralo in se je trup vnel ter popolnoma zgorel. Ostalo je samo ogrodje letala. Do sedaj je ugotovljeno, da so bile v letalu štiri osebe. Tri trupla so popolnoma zoglenela, dočim je četrto ostalo celo. Vse bombe razen ene so eksplodirale, ko je letalo udarilo ob vrh. Municija za letalske strojnice je razstresena povsod naokrog.
Pri mrtvem pilotu so našli podatke, po katerih je komisija dognala, da je letalo angleško. Doslej so identificirali dva člana posadke.
PolHižni tednik
Kralj Peter II. za Bitoljčane. Nj. Vel. kralj Peter n. je daroval 100.000 dinarjev za bitoljske irtve, prizadete pri bombardiranju.
Molotov v Berlinu. Predsednik sovjetske vlade se je za časa svojega bivanja v Berlinu dvakrat sestal s Hitlerjem, razen tega je pa imel razgovore z letalskim maršalom Goringom in zunanjim ministrom Ribbentropom. Po dvodnevnem bivanju se je Molotov vrnil v Moskvo. Uradni nemški komunike pravi, da so razgovori potekali v ozračju medsebojnega zaupanja in da je prišlo do soglasja v vseh vprašanjih, ki zanimajo Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Podoben je tudi uradni komunike sovjetske agencije Tass, ki pravi, da se je pri izmenjavi misli dosegel sporazum v vseh važnejših vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Italijanski tisk piše o teh razgovorih, da sta se obe državi dogovorili, da bosta medsebojno spoštovali in priznavali vzajemne življenjske interese, in da sta izrazili željo, da bi se odstranil sleherni povod za nesoglasje, ter slednjič. da bosta prijateljsko sodelovali pri reševanju vsakega novega pojavljajočega se problema.
Angleški napadi v Otrantski ožini. Angleška admiraliteta je sporočila, da so angleška letala napadla italijansko pomorsko oporišče Taranto in pri tem nudo poškodovala dve veliki oklopnici, dve križarki in dve pomožni vojni ladji. Poročilo c-menja dalje tudi napad angleških pomorskih sil na italijanski konvoj, ki je vozil proti Albaniji. Pri tem so potopili tri tovorne ladje. To poročilo je dal tudi ministrski predsednik Churchill v parlamentu. Uradna agencija Stefani pravi k temu, da je angleško poročilo fantastično in da je bila v Tarantu huje poškodovana samo ena velika vojna ladja.
Antonescn pri Mussoliniju. Predsednik romunske vlade je v drugi polovici prejšnjega tedna uradno obiskal Rim in imel razgovore z Mussolinijem. Sestanku sta prisostvovala tudi romunski in italijanski zunanji minister. Italijanski tisk pravi k temu, da se je Romunija zdaj docela osvobodila Anglije in da bo z državama osi sodelovala pri uveljavljanju novega reda v Evropi.
Potres Je hudo prizadel petrolejsko območje v Romuniji Tisk nevtralnih držav poroča, da je potres uničil mnogo petrolejskih čistilnic in da je na več krajih pretrgal petrolejske vode. Člani nemške tehnične komisije proučujejo načrt, kako bi škodo najhitreje poravnali. S popravili so že začeli.
Sestanek maršalov Keitla in Bado-flia. Nemško uradno poročilo pravi, da sta se v Innsbrucku sestala šefa nemške in italijanske vojske, mar?al Keltel in maršal Badoglio. O razgovorih, ki so jim prisostvovali tudi člani obeh generalnih štabov, pravi isto poročilo. da so se posvetovali o skupnem vojnem vodstvu.
Francozi se morajo prisilno izseliti Iz Lorene, poročajo iz Vichyja. Odlok nemških oblasti vel a za tiste Francoze, ki so se naselili v Loreni po letu 1918. Prizadetih je približno 600.000 Francozov. Izselitveni rok je prav kratek, vsak Francoz pa bo smel vzeti s seboi vrednosti v višini na več 2000 frankov. Po francoskih podatkih so doslej izgnali iz Alzacije in Lorene že več ko 100.000 Francozov.
Rusi in Japonci se ni;o sporazumeli.
,Pošteni lopov'
Sam sebi je odsekal roko, da ne bi več kradel
Življenjska pot človeka, ki je pričel krasti že z desetim letom
Podgorica, novembra.
V	življenju srečaš ljudi, ki je njih življenjska pot bila izredna, bodisi, da so v življenju nekaj velikega dosegli, bodisi, da je bila njihova pot tako pisana, kakor je le redkokdaj pisana pot povprečnega človeka. Med takšnimi ljudmi je gotovo Dušan Stanišič iz črne gore, človek, ki je po poklicu
•	vlomilec.
To se čudno sliši, kaj ne? Dušan pa to sam prizna in celo nič sram ga ni. Ce bi skozi povečevalno steklo pregledali njegovo življenje, bi morda spoznali, kaj ga je pripravilo do njegovega nenavadnega .poklica'. Vsekako je Dušan redek vlomilec, ki se lahko pohvali, da je vlamljal samo pri bogataših, medtem ko je siromake pustil pri miru.
Dušan, ali kakor mu pravijo v domačem kraju ,Brdžo‘ je prvič vlomil, ko mu je bilo deset let. Od tistih dni je šlo hitro navzgor. Nekaj časa je preživel na svobodi, nekaj pa v ječi. Poslušajmo, kaj pripoveduje sam o sebi:
».Delati' sem pričel še mlad, in sicer najprej z ženskami. To so bile moje prve .stranke', toda ko sem nekoliko odrastel, sem spoznal, da to ni prijetno delo. Hotele so zmerom imeti .levji del', kakor pravimo; če ga niso dobile, so dvignile vik in krik. Zaradi svojih pomočnic sem večkrat sedel. Dušan se je z leti tako .izučil', da je dobil malone za vsako dejanje nekaj let robije. Obsodila so ga menda že vsa črnogorska sodišča. Počasi se je Dušan tako izpopolnil, da je dobil naslov:	.profesor	profesijonalnih	vlo-
milcev'.
In glej! Lepega dne se je .Brdžo' spomnil da bi bilo dobro, če bi postal pošten človek. To pa ni bilo tako lahko kakor je bil mislil, čeprav si je Dušan odrezal levico — da levico! — samo da ne bi imel več skušnjav vlamljati, vendar ni mogel postati poštenjak. Zakaj ne? Poslušajmo ga:
»Odsekal sem si levico, kajti brez nje ni mogoče opravljati mojega dela. Zdaj mi je žal, zelo žal, kajti z desnico ne morem nič poštenega.«
»Zdaj ste pa na svobodi zato.«
»Hm, da, na svobodi... Svoboda ni taka, kršno sl predstavljaš, ko sediš za zamreženimi okni. Na svobodi sem še zmerom .vlomilec', čeprav sem vse svoje kazni odsedel in čeprav nimam na vesti nobenega vloma. Težko je za lopova, če nima nobene listine... Razen tega sem nepismen.«
»Kje pa spite, kadar niste v ječi?«
»Kje spim? Izbiram hotele! ,Hotel park', ali .Hotel pod milim nebom' sta mi zelo pri srcu, najrajši imam pa .Hotel slamo'.«
,Brdžo' ima še marsikatero debelo za ušesi. Nekoč Je pisal nekemu pravniku, naj ga stalno zagovarja, pod pogojem, da si bosta delila dobiček vseh njegovih vlomov. Kajpak so hitro pristrigli peroti mlademu vlomilcu, tako da je moral za nekaj časa v neprostovoljno izbrani ,Hotel ječo'.
Takšno je življenje človeka, ki si je na zrela leta odsekal roko, samo da mu ne bi bilo več treba seči po tuji lastnini... in vseeno ne more pošteno živeti.
razumeli o razdelitvi vplivnih področij na Daljnem vzhodu, obenem nai bi pa Rusija prenehala podpirati čangkajška. Sovjetska agencija Tass je vse te vesti uradno demantirala.
Angleško-nemško bojišče. Letalski napadi na Anglijo in Nemčijo so se spet stopnjevali. Nemška poročila dan za dnem govore o hudih napadih na angleške konvoje. Prav srditi so tudi napadi na industrijska mesta. Najhujši napad je veljal angleškemu industrijskemu središču za izdelovanje letal, Coventryju. Po soglasnih nemških in angleških poročilih je 500 bombnikov zmetalo več ko pol milijona ton bomb, ki so mesto skoraj docela porušile. Nemci pravijo, da je bilo to maščevanje za napad na Mo-nakovo. Tudi Angleži so neprestano bombardirali nemška mesta, najhuje pa Hamburg in Berlin. Letalske izgube so na obeh straneh precejšne.
Angleško-italijansko bojišče. Na afriškem bojišču so tako Angleži kakor Italijani pridno bombardirali vojaško važne položaje. Italijani so napadli konvoje na Sredozemskem morju in so, kakor zatrjujejo, dosegli velik uspeh. Angleži so v poslednjih dneh večkrat napadli južnoitalijanska mesta.
Grško-italijansko bojišče. Po grških poročilih so v Grčiji v celoti izvedli mobilizacijo, kar je na bojišču povzročilo preobrat. Zaradi številčne premoči se je Grkom posrečilo, da so nasprotnika povsod potisnili nazaj in se zdaj ra več mestih bojujejo že v Albaniji. Zlasti hud je grški pritisk na Korčo. Grški bombniki se v družbi z angleškimi pridno udejstvujejo pri napadih na italijansko zaledje v Albaniji. Italijanska poročila pravijo, da povzročajo italijanski letalci Grkom velike neprijetnosti, ker jih neprestano napadajo. Italijanska letala so zlasti često nad Krfom. Italijanski tisk poroča o hudih izgubah grškega letalstva.
Novi zapleti na Daljnem vzhodu. Napeti odnosi med Siamom in Indo-kino so se po japonskih vesteh že spremenili v vojno stanje. Na meji je že prišlo do prvih spopadov. Po italijanskih vesteh ce Japonci pripravljajo, da bi zasedli Indokino, zlasti važno oporišče Saigon, od koder nameravajo napasti Singapur. Po japonskih virih so Siam, Velika Britanija in Združene države sklenile vojaško zvezo. V Ameriki te vesti najodločneje zanikujejo,
Mussolini ob obletnici sankcij. V ponedeljek so v Italiji proslavili peto obletnico sankcij, ki jih je bila Zveza narodov proglasila proti Italiji zaradi abesinske vojne. Pri tem je imel ministrski predsednik Mussolini velik govor. Med drugim je dejal, da zadene vsa odgovornost za vojno Anglijo, ker je začela Nemčijo obkroževati in nastopila proti obnovitvi politične in vojaške sile Nemčije. Anglija je odklonila vsak poskus zbližanja. Ko je govoril o vojni s Francijo, je dejal, da nihče na svetu ni mogel misliti, da bo slavna vojska, ena največjih v Ev-
ropi, skopnela kakor sneg na soncu, ko je Italija stopila v vojno. Mussolini je dalje pohvalil junaško zadržanje italijanske vojske in mornarice, posebej pa letalstva, ki je o njem dejal, da je in ostane gospodar neba. O napadu na Taranto je dejal, da so angleški letalski torpedi učinkovito zadeli tri ladje, vendar se ni nobena potopila. Samo eno bodo morali dalje časa popravljati, drugi bosta pa kmalu spet v službi. Mussolini je zatem govoril o vojnem tovarištvu Italije in Nemčije in je glede miru s Francijo poudaril, da je treba nekim italijanskim zahtevam brezpogojno ugoditi, ker Italija odklanja vsako drugo rešitev. Mir s Francijo bo skupno delo osi. Glede vojne z Grčijo je italijanski premier najprej navajal zgodovino in poudaril, da grško ozemlje ne dopušča bliskovite vojne. Ni važno, kdaj bomo Grčiji polomili rebra, v dveh ali dvanajstih mesecih; a Grki bodo zanesljivo doživeli katastrofo. Mussolini je h koncu dejal, da ima Italija zdaj ped orožjem milijon mož, da pa jih lahko pokliče še osem milijonov.
Miklavž se bliža!
Veliko Izbiro lepih novih Igrač, ročnih torbic, parfumerije, perila, nogavic In rokavic za dame in gospode Vam nudi po solidnih cenah tvrdka
Ivan Samec, Ljubljana
Mestni trg 21
Novi sestanki pri Hitlerju. V Berg-hof, kjer se mudi Hitler, so v ponedeljek prispeli italijanski zunanji minister Ciano, španski zunanji minister Suner in nemški zunanji minister Ribbentrop. Nemci pravijo, da je ta sestanek v neposredni zvezi s pravkar končanimi razgovori nemškega in italijanskega generalnega št;ba. Italijani zatrjujejo, da gre za aktivnejše sodelovanje Španije v vojni proti Angliji in da so razpravljali o francoskem problemu.
Nova konferenca državnikov osi se je sestala v sredo 20. t. m. na Dunaju Tja sta prispela italijanski zunanji minister Ciano in nemški zunanji minister Ribbentrop, nemška vlada je pa na to konferenco povabila trdi predsednika madžarske vlade Telekyja in zunanjega ministra Czakyja. Za razgovore vlada veliko zanimanje. Nekateri politiki zatrjujejo, da hočeta dr žavi osi na Dunaju rešiti vse probleme, ki se tičejo njiju dveh v Podunavju.
Bolgarski kralj Boris je zadnje dni zasebno potoval po Nemčiji, v nedeljo se je pa nepričakovano sestal s kanclerjem Hitlerjem v Berchtesgadnu in je imel z njim zaupne pogovore. Tuji časnikarji v Berlinu poročajo, da se
je zdaj Bolgarija odločila sodelovati z osjo. Ostala bo še nadalje nevtralna, a ne bo ovirala obeh totalitarnih držav, da ne bi Turčije zlepa ali zgrda prepričali, da je sleherni odpor zaman. Velesili osi hočeta namreč čez Turčijo prodreti na Bližnji vzhod in priti tam Angliji do živega.
Osrednjo sekcijo veletrgovcev z živili so ustanovili ljubljanski veletrgovci te dui na svojem zborovanju v Trgovskem domu. Za predsednika sekcije so izvolili g. Ivana Jelačina, za podpredsednika pa g. Albina Smerkolja.
Tečaj delavske strokovne šole priredi delavska zbornica v Ljubljani. Teoretični tečaj bo trajal od 15. januarja do 15. marca, praktični tečaj se bo pa vršil nato še deset mesecev v domačem okolišu vsakega udeleženca tečaja. V ta tečaj bodo sprejemali delavce in nameščence, ki se hočejo posvetiti voditeljstvu delavskega strokovnega gibanja. Ko bodo udeleženci obiskovali tečaj, bodo imeli v Ljubljani vso oskrbo. Rok za prijave traja do 10. decembra.
Tri in pol metra je narasla Sava zaradi zadnjih povodnji in povzročila po vsej svoji okolici veliko škode. Na mnogih mestih je še prestopila bregove in so v nevarnosti bližnje vasi. Posebno veliko škode je napravila Sava pri Peklu pri Zalogu. Tudi cesta med Ljubljano in Zalogom in levem bregu Save pod Hotičem je pod vodo in ves promet po njej je ustavljen. Ob tej cesti so poplavljeni vsi kletni prostori v stavbah, prav tako so pod vodo tudi vsa gospodarska poslopja in vrtovi.
Truplo utopljenca so našli v Savi ob železniški postaji pri Zagorju. S pomočjo pisma, ki ga je imel utopljenec pri sebi, so ugotovili, da je mož (i81etni Martin Vidergar iz Gradca pri Litiji, ki ga pogrešajo že 20 dni.
lluda lovska nesreča se je te dni pripetila v bližini Kranja, kjer so imeli lovci pogon na zajce. Eden izmed lovcev je meril na zajca, pri tem pa ni opazil, da stoji v smeri zajca njegov lovski tovariš, živinozdravnik Vinko Bedenk iz Kranja. Strel je zajca zgrešil, zadel je pa g. Bedenka. Nekaj šiber se mu je zasadilo v lica, ena izmed njih pa v oko.
Tri nova jadralna letala je izdelala prva gasilska jadralna skupina v Zemunu in jih bodo 1. decembra slovesno krstili. Gasilska jadralna skupina zemunskega aerokluba »Kondorja« je prva v naši državi, ki bo imela
svoja jadralna letala. V tej jadralni
skupini je včlanjenih zelo veliko dijakov zemunske trgovske akademije.
Za 38.000 dinarjev škode je napravil požar pri Zuperlovih v Trbovljah. Družina se je pripravljala na sinovo poroko in mati in nevesta sta ves dan pekli slaščice. Po nesreči so se od plamena vžgale saje in nenadno je začela goreti streha lesene hiše. Prihiteli so gasilci, vendar hiše niso mogl« več rešiti. Zgorela je vsa krma, ki so jo imeli na podstrešju, veliko obleke, pohištva, vsa nevestina oprema in 1.800 dinarjev gotovine.
Na progi Ljutomer—Murska Sobota bosta spet vozila potniška vlaka št. 8729 in 8720. Potniški vlak št. 8729 odhaja iz Murske Sobote ob 10.22 in prihaja v Ljutomer ob 11. Vlak št. 8720 pa odhaja iz Ljutomera ob 11.02 in prihaja v Mursko Soboto ob 11.30.
Veliko razdejanje je povzročila Sava Bohinjka, ki je zaradi zadnjega neurja močno narasla. Odrezala je cestno zvezo med Bohinjsko Bistrico in ostalo dolino, odnesla je most pri vasi Savici nad Bohinjsko Bistrico, most pri Češnjici, ribenski in bodeški most. Narasla voda je odnesla nekaj kozolcev in več sto kubičnih metrov naloženih hlodov.
Strahovit požar je uničil pred dnevi severni del mesta Požarevca. Ogenj je uničil 6 vagonov slame, nekaj hlevov in staj in nad 10.000 snopov škopa. Požar so videli daleč naokoli. Škodo cenijo nad 100.000 din, menijo pa, da je ogenj nekdo podtaknil.
Brez težav
delu)# Darmol. K temu prijefnoit
Ei uporabi: nobenega kimanja tt* v,niti poliranja krogljicin n#gr#n» h soli. Darmol je okus«n kako# Čokolada. Ne poskuSajf« t neprelt« kuSenimi preparati, temveC uredi*# svojo prebavo z dobrim odvajalnim
--JtvSr «33352»
-j htanuo HM mimI Maori
Darmol dobite v vsaki lekarni!
Skrajšano cesto med Sarajevom in Splitom so te dni izročili prometu. Nova cesta drži preko Prozora in
Rame in je za 45 km krajša od ceste, ki drži preko Livna, Bugojna in Travnika.
Zapora sejmov je prenehala v Čerini v čateški občini, kjer eta dalje časa razsajali parkljevka in slinavka. Ker se zadnje čase bolezen ni več pojavila, je uradni veterinar proglasil, da je bolezen prenehala, in preklical zaporo sejmov v vseh občinah v okolici Čerine.
Samarijanski tečaj, ki so ga priredili gasilci iz Litije, so te dni zaključili. Tečaja se je udeležilo veliko število žena in deklet, predavali so pa zdravniki in voditelji litijskega gasilstva. Ob zaključku so bili izpiti, ki so jih naredile prav vse tečajnice, nekatere celo z odličnim uspehom.
V	Meko in Medino bo romal letos iz naše države en sam muslimanski romar, Omer aga Bikid iz vasi Gvaline blizu Sarajeva. Na dolgo pot bo odšel skozi Bolgarijo, Turčijo in arabsko puščavo.
Elektriko so napeljali v vasi Veliki Nedelji v Slovenskih goricah. V soboto 16. t. m. so imeli v ta namen vaščani veliko slavnost. Električni zadrugi, ki so jo ob tej priložnosti ustanovili, je na čelu g. Medik.
LMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiimiitiiiiiiitiiHi | O KV I RJI
H	za	23
1 SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE. f
|	Klein	§
= LJUBLjANA, Wolfova 4 | 11111111111111111111111111111111111 i 11111 i 1
Llsteh ..Družinskega tednika**
Mikroskop,
ki stelisočkrat pavečuje
Kdo ne pozna mikroskopa? Aparata, ki nam povečuje neznansko majhne reči. Pred seboj imamo kakšnega črvička ali enostanlčno algo. Nemogoče Je, da bi ju videli s prostim očesom. Mikroskop ali drobnogled nam bo te neznatne predmete povečal do velikosti pravih gigantov... •
Kako sc je začudil slavni Leeuwen-hoek, ko je nekako v sredi 17. stoletja odkril pod mikroskopsko lečo nov svet majhnih in najmanjših živih bitij, o katerem poprej ljudje niso ničesar vedeli, a so že od najzgodnejših dob sanjali in hrepeneli za njimi Pino brušena stekla, ki Jim pravimo leče. tako lomijo in zbirajo svetlobne žarke, da povečujejo predmete. Leče, sestavljene na poseben način, so bistveni del mikroskopa, na katerem se odlikuje navpična cev— tubus. Na gornjem koncu te cevi je vtaknjen oku-
!ar. sistem leč, na katerega prislonimo Nekatere agencije so poročale, da sta I oko. Na spodnjem koncu je pa p! st"m se Sovjetska zveza iu Japonska spo- | leč, imenovan objektiv, ker neposredno
podenj položimo predmet, ki ga želimo povečati. Leče se dado tako fino brusiti in tako dovršeno zložiti, da povečajo celo nekaj tisočkrat.
Vendar pa znanosti to še ni bilo dovolj. Težila je za večjim povečevanjem, za večjimi odkritji. In medtem ko so nekateri trdili, da je popolnoma nemogoče sestaviti aparat, ki bi pped-mete bolj povečeval, kakor Jih povečuje mikroskop. Je znanost sestavila nov aparat s & močnejšo povečavo — ultramikroskop.
Učenjaka Siedentopf in Zsigmondy sta ugotovila, da je s pomočjo uporabe običajnih sredstev in svetlobe, ki služijo pri mlkroskoplranju. nemogoče ojačiti mikroskopsko povečevanje.
Pri vsakem mikroskopu mora biti namreč zrcalo, ki odbija ali naravno ali umetno svetlobo skozi lečo v oko gledalca. Brez svetlobe ne bi mogli predmeta videti ne proučevati. Običajno osvetljenje Je zadostno za navaden mikroskop, medtem ko je potrebna pri ultramikroskopiji, ki povečuje okrog desettisočkrat, drugačna svetloba. V tem primeru svetloba ne pada naravnost na zrcalo mikroskopa in od tam skozi leče v oko, temveč prihaja od strani. Pa ne samo to. Izbrati je treba najmočnejše vire svetlobe, naravno svetlobo pojačiti z umetno, tako dobljeno najmočnejšo svetlobo pa še ojačiti s spuščanjem skozi različne optične naprave, skozi zaslone in podobno. Tako ultramikroskop povečuje tudi tiste drobne predmete, ki jih niti z navadnim mikroskopom ne moremo videti.
Toda znanstveno raziskovanje še ne počiva. Ni se zadovoljilo niti s tem sijajnim uspehom. Ko se je zdelo, da ne bi mogU po optični poti še bolj povečevati, so odkrili novo doslej ne-sluteno možnost nadaljnjega ojačeva-nja mikroskopskega povečevanja po elektronski poti. Kaj Je torej ta najnovejša sijajna zmaga mikroskopske tehnike, elektronski ali supermi-kroskop?
Najmanjši predmeti, ki so jih mogli videti z optičnim mikroskopom, so bili veliki dve desettisočinki enega milimetra! Elektronski mikroskop je pa dosti prekosil ta povečevanja. Elektronski žarki so namreč bolj kratkovalovni kakor svetlobni žarki. V zadnjem času so se mnogi raziskovalci trudili v elektronski mikroskopiji: Da-vison, Krause. Beischer, Borries, Ruska in drugi. V elektronski mikroskopiji je bilo nujno uvesti neke nove naprave. Za elektronske žarke so optične steklene leče neuporabne, ker ne morejo ne zbirati ne razprševati teh žarkov. Zato so kot elektronske leče prišle v poštev zavojnice, skozi katere teče absolutno konstantna struja.
Razen tega so elektronski žarki za oko nevidni. Zato jih je treba napraviti vidne s pomočjo zastora iz materiala. ki fluorescira. Naposled morajo ti elektronski žarki, da ne bi bilo ovirano njihovo premočrtno širjenje in njihova hitrost, prehajati skozi vakuum. skozi brezzračni prottor. Zato mora biti ne samo fotografska plošča, temveč tudi predmet, ki ga raziskujejo,
v	tem vakuumu. S pomočjo elektronskih žarkov je predmet mogoče povečati dvajset- do tridesettisočkrat. Lahko pa še bolj povečamo, na primer d° stotisočkrat, če sliko projiciramo n» zastor ali če fotografijo povečamo. Na ta način lahko vidimo delce s premerom okrog desetmilijonskega dela enega milimetra!
Ce pomislimo, da Je velikost enega albuminskega molekula od dveh d° petih milijonink milimetra, lahko šel« razumemo, kako velike usluge bo n*'* pravil znanosti elektronski nadmikro-skop. Z njegovo pomočjo lahko proučujejo ne samo stanice, stanična Jer dra. hromosome in bakterije, temveč tudi viruse, povzročitelje nekaterih bolezni človeka, živali in rastlin. PO" vzročitelje, ki so tako drobni, da so celo bakterije proti njim pravi velikani. Steklino, skrlatinko in celo vrsto bolezni, )ti jih še niso mogli proučiti, bodo lahko osvetlili s pomočjo super* mikroskopskih raziskovanj. Ta aparat bodo uporabljali na vseh znanstveni« področjih in ga bodo še izpopolnili-Njegove koristi so danes še ned ogle d ne.
žal je na svetu za zdaj še zelo niaio teh aparatov. V Jugoslaviji, kolikor nam je znano, tega aparata nima »e noben znanstven zavod. Izdelava ten aparatov je zelo draga. Kdo naj » v vojnem času izdeloval aparate znanost? Vendar upamo, da bo Pr čas. ko bo poleg ostalih znanstveni« pridobitev tudi supermikroskon stop* v koristno službo vsega človeštva.
»Trideset dana«, Zagreb.
VSAK
tedeh] druga
♦♦♦♦»♦•»♦»♦♦♦»»»♦♦•♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦A
1 V Gruž je rriplul parnik »Samira«, last italijanske družbe »Fiumane«, ki je spet obnovila potniško paroplovno zvezo Dubrovnik - Reka, Parniki te družbe se bodo ustavljali v vseh glavnih jugoslovanskih lukah. Eden izmed prvih je zdaj prispel v Gruž parnik »Samira«, ki bo nadaljeval svojo pot Se do Kotora, potem se bo pa spet vrniil v Reko.
22 milijonov din kredita je odobril hrvatskkban dr. šubašič. S tem kreditom bodo sezidali 15 večjih zgradb, regulirali bodo Muro pri Dekanovcu in Goričanovcu, nad 5 milijonov din je pa namenjenih za izsušitev imot-sko-bekijskega polja.
Nočno delo v pekarnah je prepovedalo ministrstvo zu trgovino in industrijo s svojo naredbo z dne 29. oktobra 1940. Po tej naredbi se sme delo v pekarnah začeti šele ob štirih zjutraj, doslej so pa pekovski pomočniki morali peči kruh že ob eni ponoči. Zadnje čase se je pa delodajalsko združenje borilo, da bi to naredbo razveljavili. V ta namen je ministrstvo za trgovino ponovno odredilo, da
Vihar je zanesel na plitvino blizu luke Brača na polotoku Pelješcu našo ladjo »Oplenac«. Valovi so jo vrgli na otok Očenjak, ki je poln nevarnih čeri; zato je ladja precej poškodovana. Na poinoč ji je ta^oj prišel vlačilec, ki jo je odvlekel v splitsko ladjedelnico.
Novo avtobusno progo je uvedlo mariborsko mestno podjetje na progi Maribor—Ptuj zaradi odprave nekaterih vlakov. Iz Ptuja bo odhajal avtobus dnevno ob 14.30, tako da bo imel zvezo z 1 '"bljanskim vlakom. Iz Maribora proii Ptuju bo pa odhajal ob 17.15. Poleg tega odhaja en avtobus iz Maribora tudi ob 23. in imajo z njim zvezo potniki, ki se pripeljejo z večernim vlakom v Ljubljano.
V Ljubljani so slovesno otvorili Bačovo palačo na križišču Šelenbur-gove in Aleksandrove ceste Blagoslo-vitvene obrede je opravil škof dr. Rožman, svečanosti se je pa udeležilo poleg bana dr. Natlačena in predsednika mestne občine dr. Adlešiča še mnogo predstavnikov industrijskih, trgovskih in gospodarskih združenj. Po blagoslovitvi palače je imel ravnatelj Bafove podružnice g. Kavec kratek nagovor, potem so se pa gostje udeležili njim na čast prirejene zakuske.
Posredna žrtev bitoljske nesreče je postal Stojko Sudar iz Pakraca, ki je študiral bogoslovje v Bitolju. Ker je bil zaradi bombardiranja Bitolja zelo preplašen, so ga starši poklicali domov. Vozil se je z brzim vlakom. Ko se je bližal postaji Banovi Jarugi, kjer bi moral prestopiti, so se na nekem ovinku nenadoma odprla vrata in nesrečni Stojko je padel iz vagona. Pri padcu si je močno ranil glavo iu je v bolnišnici kmalu izdihnil. S Suharjem je potovala neka njegova znanka, ki bi jo bila doletela ista usoda, da je ni neki sprevodnik o pravemJ času prestregel.	$
Huda nesreča se je te dni zgodila J v bakrovem rudniku v Borovem, kjer; se je nekaj kosov bakrene rude zrušilo na delavce. Nekaj tisoč kil težka plast je zasula štiri delavce, izmed katerih se je rešil samo eden, ki je pa zelo poškodovan. Izmed ostalih* treh delavcev so potegnili izpod ruše-J vin samo dva, enega pa še zmerom t iščejo.
Novi 25parski kovanci pridejo 21. novembra v promet. Novi kovanci bodo podobni 50parskim kovancem, same da bodo nekoliko večji iu v sredini preluknjani. Stari kovanci bodo izgubili 21. marca 1941. značaj zakonitega plačilnega sredstva.
Preureditev Zvezde, za katero je naredil načrte inž. Kobe, lepo napre-I duje. Prostor okrog spomenika bo * 45 m široko tlakovan z granitnimi kockami in majhnimi prodniki. Namesto kostanjev, ki jih podirajo, bodo zasadili platane in neko žlahtno vrsto
FOTO-
GRAFIRAJTE
za »Družinski tednik!'
ostane naredba o prepovedi nočnega javora. Drevored bodo razsvetljevali dela v pekarnah še nadalje v veljavi, Podelam kandblabri, a na vsaki stru-ker ni z ozirom na prepoved proda- ni spomenika bodo nosili štirje 6 m
•	.	^	i	l	•	~	visnk'1 stpni’1 na n staklanm svat h h
Janja svežega kruha za njeno razve Ijavljenje nobenega razloga.
DAME POZORI
Mrežice iz las dobite v frizerskem salonu
GODIN«. Sv. Petra c. 3
Razpoložljivo količino parafina je razdelil minister za trgovino in industrijo obrtniškim delavnicam na predlog obrtnih zbornic. Obrtni obrati lahko dobe 40 odstotkov dodeljene količine v breme prvega kontingenta 100 ton uvoženega parafina. Zaradi dobave naj se obrnejo na tvrdko Astra d. d. v Beogradu. Nadaljnja razdelitev parafina bo odvisna od naknadno uvoženih količin.
Poštni avtobusni promet so spet vzpostavili v Prekmurju, kjer so ga 21. oktobra ustavili. Avtobusi bodo vozili ob sredah, petkih in sobotah Proti Rogaševcem in Dolnji Lendavi dvakrat dnevno. Na progi Sobota— Reltinci — Brenšovci — Dolnja Lendava bodo avtobusi vozili po voznem redu, ki je veljal pred ustavitvijo.
Dva milijona dinarjev bo stal novi železobetonski most, ki ga bo gradila ljubljanska bnnska uprava čez Ljubljanico pri Zalogu. Most bo stal na istem mestu, kjer zdaj stoji stari leseni most, in bo širok 65 metrov. Med ograjama bo širok osem metrov in bo imel ob straneh poseben hodnik za Pešce. Načrte za izdelavo mostu kakor tudi za preureditev ceste na tem mestu je izdelal inž. Kadunc.
Za starše, vzgojitelje, prijatelje mladine! Izšla je nova knjiga »Spolno z i v 1 j e n j e«, katero vsem toplo priporočamo. Greh je ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet, he jim zaupali skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu: »Povejmo ljudem resnico in obvaro-v a 1 i jih bomo pred lažjo in zablodamik Zato naj čita knjigo ^Spolno življenje« zoreča mladina in vsak odrasel človek. Knjiga obsega 22 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo din 20'—. Namenjena .10 predvsem onim, ki si ne morejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun »tev. 14,675 (Hranilnica »Moj dom«, Ljubljana), ali pošljite v znamkah na naslov: J. E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8 b.
visoki stebri po 6 steklenih svetlih .krogel. Še prav poseben okras Zvezdi | bo znameniti kapucinski vodnjak.
1 Okrog in okrog Zvezde bodo pa postavljeni stebriči. Preureditev Zvezde je pred odkritjem spomenika stala : 300.000 din, novi stroški bodo znesli j 800.000 din.
| Najvišje cene volni bodo določili v uradu za kontrolo cen po ukazu ministra za trgovino. Z novo ceno hočejo preprečiti stalno podraževanje oblek in verižništvo z volno.
Pošiljke v nezasedeuo Francijo iz naše države so omejene, ker so pri odpremljanju poštnih pošiljk naleteli na velike težave. Odslej se bodo lahko pošiljale samo pisemske pošiljke in manjši zavoji, ki pa ne smejo biti težji od 1 kile.
Silno neurje in deževje je v noči s petka na soboto pustošilo po Jezerskem. Nad Grintavcem in Storžičem se je utrgal oblak. Hudourniki so pa opnstošili vse varovalne jezove. Voda je s seboj prinesla veliko gramoza, ki je deloma zasul vse potoke, da se je voda razlila po ravnini. V nekaterih hišah je voda vdrla v kleti in pritlična stanovanja. Ljudje so s strahom reševali živino in pridelke. Hudo je poškodovana tudi banovinska cesta, ki je še zdaj ponekod zalita z vodo.
40 tisoč din je odnesel Alekšič, uslužbenec »Putuika« v Subotici, iz menjalnice, ki jo je vodil na postaji. Policija je Alekšiča iskala, a se je sam prijavil, češ da mu je nekdo denar ukradel in da je šel k bratu, da bi primanjkljaj v blagajni poravnal. Navzlic dobremu zagovoru so Alekšiča zaprli.
Obupal je nad življenjem 301etni brezposelni delavec Engelbert Bohak iz Studencev pri Mariboru. Prerezal si je žile na obeh rokah in so ga v brezupnem stanju prepeljali v mariborsko bolnišnico. Življenje si je hotel vzeti zato, ker že dolgo ni dobil nobene zaposlitve.
Splavarska nesreča se je pripetila v soboto splavarjema Henriku Sotlarju in Karlu Knavsu, ki sta oba doma iz Radeč. Ko sta se splavarja približevala bregu, nista mogla zaradi teme, zlomljenega vesla in velike brzine narasle vode dovolj oprezno pristati. Na ne> srečo se je Sotlarju zlomilo še drugo veslo in ga je močan val vrgel v vodo. Na razbitem splavu je ostal le njegov tovariš, ki se je sam boril z naraslo Savo. Sotlarju so je posrečilo splavati na breg in priklicati ljudi, ki so na srečo lahko rešili že vsega onemoglega Knavsa.
Veliko škode je napravil požar, ki je uničil gospodarski poslopji posestnikov Franca Boltesa in Jožeta Erjavca v vasi Gaberje pri Novem mestu. Posestnikoma sta zgorela dva skednja in dva poda z 250 merniki žita, velika zaloga slame in okrog 20 voz sena. Zgoreli so tudi štirje pitani prašiči. Zaradi vetra je bila velika nevarnost, da se vnamejo še bližnje hiše in se imajo ljudje zahvaliti samo novomeškim gasilcem, da se ogenj ni razširil.
40 domačij je upepelil požar v Bo-jištu, gorski vasi v bližini Bitolja. V neki hiši so se v dimniku vnele saje in se je vžgala slamnata streha, potem je pa požar zajel še 40 drugih hiš, ki so pogorele do tal.
Najvišje cene za železo je odredilo za mesto Ljubljano in okolico okrajno načelstvo Ljubljaiia-okolica. Za žeblje je jirodajna cena 11 din, za palično, betonsko in fasonirano železo 8'75 din v svežnjih za kilogram.
Čc veciamete ati ne
Pred kratkim je v vasi Povienu pri Kosjeričih v Srbiji umrl gostilničar Tihomir Davidovič. Bil je pri svojih sovaščanih zelo priljubljen, zalo je bilo vrlega moža vsem žal. Da tudi gostilničar ni pozabil svojih prijateljev, priča posebno to, da je na smrtni postelji velel postaviti na svoj grob čutarico z žganjem in kozarec, da se lahko vsakdo na njegovem grobu napije dobre kapljice in moli za pokoj njegove duše.
Kmet Bogdan Petrovič iz vasi Ramače v gružanskem okraju je na svoji njivi pridelal koruzo, ki ima na enem steblu osem storžev. Zdaj prihajajo kmetje iz vseh vasi, da si ogledajo to znamenito koruzo, kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje ob najboljših letinah.
*
Najstarejši človek v Skopski Crni gori je nedvomno dedek Petruš Jovčevič, ki je te dni dovršil svoje 117 leto! Oglušel je že in skoraj oslepel, toda zobe ima pa še vse cele in zdrave in celo tako močne, da z njimi lahko tre orehe.
Monopol za izvoz krompirja, čebule in česna so uvedli v Beogradu na podlagi uredbe o reguliranju zunanje trgovine. Izvoz krompirja, čebule in česna bo pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino in ga bodo smele izvažati samo državne in banovinske ustanove kakor Prizad, Pogod, Prevod in direkcija za prehrano.
Konferenco zaradi bučnega olja so imeli te dni v Zagrebu, kjer so sklenili razdeliti surovine izdelovalcem olja v Sloveniji in v Hrvatski. Razdelili bodo 253 vagonov bučnih pešk. Na tej konferenci so sklenili, da bo stal liter bučnega olja 25'31 dinarja brez občinskih in banovinskih trošarin.
Moko po 1 din kilo so v nedeljo prodajali v Mariboru trije nepridipravi: Karl Vodušek, Stanko Skrbinšek in Ivan Gselman, vsi trije iz mariborske okolice. Ko jih je policija prijela, se je ugotovilo, da so prodajali moko, ki so jo bili ukradli mlinarju Ivanu Zorku v Selnici.
Obletnico osvobojenja je proslavil Petrovgrad ob navzočnosti ministra Pantiča in številnih drugih osebnosti. Svečanosti je prisostvoval tudi general v pokoju Dragotin Ristič, ki je 1.1918. na čelu srbskih čet vkorakal v Petrovgrad.
Razcvetele so se številne jablane po
vrtovih v Novem Sadu. Na vrtu vrt-
SLOVENSKO
narja Karla Loca se je pa jablana tako bohotno razcvetela kakor se po navadi razcvete samo spomladi.
609 delavcev bo odpustila tovarna Tivar v Varaždinu zaradi pomanjkanja surovin. Odpustila bo tudi nekaj j uradnikov. Odpovedali bodo pa samo tistim delavcem, ki jih odpoved ne bo preveč prizadela, pazili bodo pa tudi na to, da od družine ostane vsaj po en član v tovarni.
Huda epidemija liripc se je razširila v mnogih krajih Medjimurja. Bolniki imajo hude bolečine v vratu in glavi. V mnogih hišah so oboleli vsi ljudje. Na srečo je pa bilo doslej le malo primerov s smrtnim izidom.
Velik simfoničen koncert prirede ljubljanski časnikarji 1. decembra; dobiček je namenjen revnim ljubljanskim srednješolcem. Na koncertu bodo sodelovali ljubljanska Filharmonija, rektor Glasbene akademije g. Trost in solistka ga. Golobova.
Na 20 let robije je obsodilo sodišče v Tuzli lesnega manipulantu Andrija Tatiča, ki je umoril inženirja Mustafa Krajišnika in hudo ranil učiteljico Bakovičevo v Hanu Pijesku pri Tuzli. ; Ko so zločin odkrili, so se razširile govorice, češ da je Tatič storil zločin zaradi verske in politične mržnje.
Zavod za telesno kulturo so slovesno odprli te dni v Beogradu. V njem bodo poučevali sjdošno telesno vzgojo, medicinske telesne vaje, posebno za tiste, ki imajo kakšne telesne poškodbe zaradi prestanih bolezni. Dalje bodo v zavodu poučevali tudi vse vrste športa, kakor sabljanje, smučanje, boks, plavanje, tenis, drsanje, lahko atletiko, veslanje in drugo. Ravnatelj zavoda je Miroslav Milin, poučevali bodo pa samo učitelji, ki so dovršili visoke šole za telesno vzgojo v tujini.
Novo razstrelivo je iznašel mladi pomorščak Boris Tadejevič iz Praprut-njaka v Hrvatskem Primorju. Ministrovo vojske in mornarice raziskuje njegov načrt. Boris Tadejevič je dovršil pomorsko akademijo, a se zaradi današnjih razmer ne more vkrcati na nobeno ladjo.
Od prevelikega veselja je umrl Mi-lorad Krivokuča, sin premožnega limeta iz Maršancev pri čačku. Milorad se je nedavno zaročil z bogato nevesto Nado Propadovičevo iz Lipnice. Ko so v nedeljo prišli nevesta in njeni starši na oglede, so bili vsi dobro razpolož^hi. Pri slovesu, ko se je srečni ženin poslovil od neveste, je omahnil in izdihnil. Od prevelikega veselja ga je bila namreč zadela srčna kap.
Dovoljena je uporaba starega gumija za izdelovanje obutve, pred vsem ;opank po novi določbi, ki jo je izdal ; trgovinski minister. Ker ne moremo ; uvažati gumija in tudi ne moremo ; prejšnje potrošnje gumija nadomestiti ;z usnjem, je ministrstvo proučilo možnost izdelovanja obutve iz regeneriranega gumija. Poskusi 60 se v več tovarnah obnesli.
i Prepovedano igralnico so odkrili te
Idni detektivi subotiške policije v sre-jdini Subotice. Zaplenili so 810 dinarjev, lastnika lokala in igralce so pa ! odvedli s seboj.
I Novo moderno bolnišnico bodo pri-1 Celi še pred zimo zidati v Splitu. Najprej bodo zgradili kirurgični paviljon, za njim paviljon za notranje bolezni in tuberkulozo. V eni izmed zgradb bo tudi babiški oddeilek. Z novimi paviljoni bo splitska bolnišnica dobila okrog 500 novih postelj.
Socialno policijo bodo ustanovili v banovini Hrvatski. Nadzirala 1h> delodajalce, če izvajajo nove socialne ukrepe. Z vsemi delodajalci, ki ne bodo izvrševali izdanih predpisov, bodo ravnali kar najetrože. Poleg denarne kazni jih bodo lahko obsodili tudi na konfinacijo ali jim bodo pa začasno ali za trajno odvzeli koncesijo.
Dve divji svinji je udomačil orož-, niški poveljnik Ljuštica iz Vraništa. i Orožniki 6o nedavno našli v okolici I Prizrena gnezdo mladih divjih svinj. Dve 18 odnesli k poveljniku, ki jih je zdaj tako udomačil, da se mirno sprehajata po dvorišču in svinjaku.
Z avtomobilom se jo ponesrečil argentinski konzul v Splitu Cliorando Mendieti. Te dni je z avtomobilom potoval iz Budimpešte v Beograd. Pri Sremskih Karlovcih je na cesti naletel na kmečki voz. Hotel se mu je izogniti, a je na nesrečo udaril ob kamen, da'se je z vozom vred prekucnil. Dobil jo tako liude poškodbe, da so ga morali prepeljati v Novi Sad, kjer se zdravi v nekem sanatoriju.
Dijaško kuhinjo na ljubljanskem učiteljišču so ustanovili na pobudo ravnatelja g. Prijatelja. Že prvi teden je kuhinja razdelila približno 370 kosil. Kosilo stane 4 din, 20 dijakov dobi pa vsak dan kosilo brezplačno, mnO; gim drugim pa so dovolili večje ali manjše popuste.
Na proslavo 1401etnice rojstva Antona Martina Slomška se pripravljajo v Mariboru. 1. decembra bodo učite-ljiščniki prevzeli Slomškov doni, kar naj bi bil zunanji spomenik za 140-lelnico rojstva zaslužnega Slovenca.
Velike poplave v Bosni je povzročilo močno deževje zadnjih dni. Livanj-sko (Miljo. Babuško blato in okoliška polja so pod vedo. Kmetje, ki zaradi slabega vremena niso mogli pospraviti svojih pridelkov, trpijo mnogo škode,
Kadar kupujete
Aspirin
tablete, ne pozabite pogledati, da li vsak zavitek in vsaka posamezna tableta nosi ..Baver"-jev križ, ki ga mora imeti. Ni namreč Aspirina brez ..Baver"-jevega križa.
Oglu ng. pM » u. ?M? M M. ura 104«.
ker jim je voda vse uničila. V več krajih zahodne Bosne je pa voda vdrla tudi v hiše.
120 gojencev najvišjega italijanskega oficirskega zavoda je potovalo te dni skozi Jugoslavijo na uradni obisk romunske vojske. Vodil jih je general Notoli. Na Rakeku jih je sprejel v imenu ministra vojske in komandanta dravske divizijske oblasti major Božič in jih spremljal vse do romunske meje. V Ljubljani so jih na postaji t>o-zdravili italijanski konzul in drugi odličniki.
Krvav zločin se je pripetil nedavno v neki gostilni v Naklem pri Kranju. 321etni čevljar Vinko Lahovec iz Strahinja je pričel z besedami zbadati 401etnega kmečkega sina Alojzija Goloba, ki je sedel z njim v gostilniški sobi. Začela sta se prepirati in se kmalu tudi spoprijela. Golob je bil močnejši in je Lahovca vrgel ua tla. To je čevljarja tako razburilo, da je zgrabil za nož in Goloba trikrat sunil v grlo in v glavo. Golob je takoj izdihnil. Lahovca so prijeli orožniki.
Neznani vlomilci so vlomili v noči od ponedeljka na torek v Koprivniku pri Kočevju. Iz trgovine Josipa Rožiča so odnesli 5800 din, 300 amerikanskih dolarjev, 50 m flanele, več parov čevljev in nekaj metrov platna. Po sledovih, ki so jih pustili vlomilci, sklepajo, da so bili na delu dva moška in ena ženska.
Iz zapora pobeglega sina je oče pripeljal nazaj v jetnišnico. 261etni Mirko Kožuh iz Maribora je imel odsedeti še dva meseca vojaške kazni, a je izrabil ugodno priložnost, ko je belil neko stanovanje. Izposodil si je tuje kolo in so z njim odpeljal domov. Oče ga je pa privedel nazaj v zapor.
Nesrečna zaljubljenca sta šla pod
vlak v Starem Bečeju pri Novem Sadu. 191etni Franjo Hajdu, strojni ključavničar, in Marija Gabričeva, šivilja, sta se žo dolgo ljubila. Ker so pa starši nasprotovali njuni zvezi, sta legla na tir, kjer ju je vlak popolnoma razmesariL
Osebne veiti
Poročili so se:	V	Ljubljani!
g. Tone Valentinčič Iz Novega mesta, In gdč. Nada Jakličeva iz Kočevja. VMariboru: g. Tone Kavčič, trgovec, in gdč. Julijana Coberjeva; g. Anton Kočevar, tkalec, in gdč. Regina Jančičeva; g. Ivan Timošenko. hišnik, in gdč. Marija Mojserjeva; g. Anton Žižek delavec, in gdč. Marija Cerer-jeva; g. Erhard Jaroš trgovec, in gdč. Berta Seidenaderjeva. Na Brezjah: g. Viktor Pohar, mestni geometer iz Maribora, in gdč. Lojzka Bezenškova, zaščitna sestra lz Maribora. Bilo srečno!
Umrli so: V Ljubljani: Marjeta Kunčeva; Engelbert Pranchetti, bivši brivski mojster; Kornelij Iglič, šolski upravitelj v pokoju; Miloš Be-ran, Frančiška Zajčeva. V Celju: 531etna Neža Kukovčeva; 361etna Cecilija Lipoldova; 581etni Franc Grajželj. posestnik iz Dolge vasi; Stefan Soje. artilerijski narednik vodnik v pokoju; 541etnl Simon Stdssl, veletrgovec; 851et-ni Jakob Inkret, bivši ključavničarski mojster in posestnik; 521etni Dominik Lovšin, strugarski mojster; 861etna Antonija Novakova. V Mariboru: 651etni Henrik Senekovič, sodavičar; 781etna Marija Lebarjeva. V Špitaliču pri Slovenskih Konjicah: 851etni Jurij Zidanšek, posestnik. V Laškem:	Zorka Ujčičeva.
VTurniščuv Prekmurju: Anton štefanec. Na Ježici: 201etna Valčka Kunstljeva. Na Jesenicah: 671etni Andrej Hrast, železniški uradnik v pokoju; 341etna Angela Kirnova. Na Turjaku: 761etni Karl pl. Adamovich de Cepin. V Velenju: 491etni Melhior Mraz, gostilničar. V Hrastniku: 741etna Marija Hru-pova. V Ribnici na Dolenjskem: 621etni Anton Pelc, posestnik, gostilničar in trgovec z lesom. V S1 o -venskih Konjicah: 511etni Ignac Penič, posestnik, gostilničar in mesar. V Kaplji ob Dravi: Marija Ferčnikova. V Stični:	Jože
Zajc, posestnik, mesar in trgovec. V Črnomlju: Josip Skubic, mesar in gostilničar. Naše sožalje I
:le njihova žena pozneje oni. Takšna navada je
pričeli imenovati »kralja tanga« in to
Nečimrnost velikih mož
Slavni slikarji so se radi portretirali
Rembrandt je imel nad sto avtoportretov
Ena najpogostnejših in ne prav lepih človeških lastnosti je bahavost. Znano je, da nekateri ljudje radi pogosto o sebi govore. Prepričani so, da so njihovi najboljši prijatelji samo tisti, ki neprestano govore samo o njih. Res je, da so vsi ljudje kolikor toliko nečimrni in nekako zaljubljeni sami vase.
Malokdo ima toliko potrpljenja, da bi počakal pohvale drugih, temveč hiti, da to sam čim preje stori, človek že po naravi čuti potrebo, da to stori, še preden se kdo drug spomni, da ga pohvali.
Med velikimi in slavnimi ljudmi naletimo na veliko število zelo nečimrnih ljudi. Najboljši dokaz svoje nečimrnosti so nam dali slavni slikarji, ki so slikali avtoportrete. Takšnih slikarjev je zelo veliko. Italijanski silkar Tintoretto (1518—1594) je skoraj vsako leto naslikal po en avtoportret.
Slavni nemški slikar Dttrer (1471 do 1528) je prav tako pogosto slikal avtoportrete. Tem portretom je dal simboličen pomen in se je na eni izmed slik upodobil kot Jezusa Kristusa.
Leonardo da Vinci (1452—1519) je svojim učencem priporočal, da vsak dan pred delom vzamejo v roko zrcalo, ker je zrcalo največji učitelj na svetu.
Tudi Leonardo da Vinci je naslikal
nekaj avtoportretov, posebno v starejših letih.
Toda rekorder na tem področju je vse do danes slavni holandski slikar Rembrandt (1606—1669), ki je naslikal več ko sto avtoportretov. Razume se, da je bil vsak avtoportret slikan v drugem slogu in v drugačnih barvah. Rembrandt je hotel s tem pokazati vsemu svetu svojo mnogostranost. Pogosto je dejal:
»Vsak moj novi avtoportret Izdaja neko novo skrivnost o meni!«
Rembrandt je tudi sicer trdil, da išče v slikarstvu resnico življenja. Bil je ogorčen nasprotnik olepšavanja resnice in stvarnosti. Renesansa je rada vse olepševala in idealizirala. V takšnem delu človek ni mogel najti resnice. Rembrandt je živel v dobi strastnega realizma, baroka, in se nikakor ni mogel navduševati za dela in slikanje angelskih tipov ljudi, kakršne sta na primer slikala Tizian <1477 do 1576) in Raffaelo (1483—1520). Rembrandt je zmerom iskal globino in bitnost, kar je znal tudi umetniško izraziti.
Avtoportreti velikih slikarjev so še danes najzanimivejši in najlepši okras muzejev in zasebnih zbirk.
Borza za podpise
London, novembra.
Ameriški listi pišejo, da so se v Londonu pod vplivom vojne pojavile najrazličnejše prodajalnice vseh mogočih stvari. Londončani bolj ko kdaj prej prodajajo vse zgodovinske predmete. Pred nedavnim so v Londonu odprli celo nekako borzo za podpise znanih osebnosti. Ker so ljudje za marsikateri podpis sicer znanih in imenitnih oseb izgubili vse veselje zaradi današnjih vsakdanjih skrbi, so postali tudi najimenitnejši podpisi prav poceni.
Na tej borzi nekateri podpisi, kakor pravijo, »katastrofalno padajo«, druge pa spet ljudje plačujejo veliko draže kakor druga leta. Po podatkih te nenavadne borze najbolj omahuje Roosevelt. Njegov originalni podpis je stal pred mesecem devet funtov, ob koncu oktobra je padel na štiri funte, zdaj se je pa spet znatno dvignil in stane sedem funtov. Mussolinijev in Hitlerjev podpis se baje prodajata zelo drago in ju nimajo stalno na razpolago.
Podpis Bernarda Shawa je pa še primerno poceni; stane samo pet šilingov. Greto Garbo plačujejo po funtu, Shirley Templovo pa po šilingu. Iz teh »tečajev« se jasno vidi, kakšno je razpoloženje Londončanov za svetovne veličine.
Bolezen japonskih otrok
Tokio, novembra.
2e več let razsaja na Japonskem vsako jesen neka otroška bolezen, ki ji zdravniki doslej še niso mogli najti vzroka niti povzročitelja. Ta bolezen se pojavi meseca septembra in pomori vsako leto na stotine japonskih otrok.
Ta zavratna bolezen napada samo dojenčke in otroke do šestega leta. Letos na primer je pomrlo še razmeroma veliko več otrok kakor druga leta. Bolezen se pojavi najprej z bolečinami v želodcu, potem otrok oslabi in več dni prespi v nekakšni omedlevici. Otro ci, ki prežive šesti dan te bolezni, navadno hitro ozdravijo. Toda teh, ki ta dan prežive, je komaj 50 odstotkov, vsi drugi pa pomrjejo.
Če pride Američanka zgodaj* domov
Filadelfija, novembra.
V Ameriki so zakonski možje že vsega navajeni, da se jim nič čudno ne zdi, če domov kak
včasih povod za. kaj nevsakdanje šale in dogodivščine. Ena takšnih dogodivščin se je primerila tudi mladi Američanki iz mesta Menta nedaleč od Filadelfije.
Nekega večera je igrala v kavarni bridge in prišla nekaj po polnoči domov. Odšla je v spalnico, misleč, da bo tam našla svojega moža že v sladkem snu. Na svoje veliko začudenje je pa našla v postelji tujega moškega. Ker si ni mogla drugače pomagati, je poklicala policijo in dejala, naj spečega moškega odvedejo iz postelje. Po hudem, naporu se je moški le zbudil, ni pa hotel na noben način pojasniti, kako je prišel v spalnico Američanke, temveč je venomer ponavljal, naj ga puste spati.
Preplašena Američanka je končno ie bolje pogledala prebujenega moškega in vsa prestrašena ugotovila, da je speči vendarle njen mož. Prejšnji večer, ko je ona bila v kavarni, si je namreč brez njene vednosti obril brke hi ostrigel lase in ga njegova žena torej čisto umevno ni mogla tako iz-premenjenega spoznati.
Kralj tanga je umrl
Bazel, novembra. Casimiro Ain, »kralj tanga«, je bil sin španskega Baska, ki se je bil izselil v Argentino. Zaradi njegovega očeta so ga domačini v Argentiniji splošno imenovali »El vasco Ain«. Njegov oče je bil mlekarnar, on je bil pa dokaj izobražen in imel službo pri mestni občini v Buenos-Airesu.
Ko je bil Casimiro star dvajset let, je postal strasten plesalec. Posebno je ljubil tango, s katerim se je kmalu proslavil pri vseh znancih. Plesal ga je tako lepo in dovršeno, da so ga vsi občudovali. Casimiro se je iz dneva v dan izpopolnjeval v svoji plesni umetnosti. Kmalu je pustil svojo službo in postal plesni učitelj ali bolje rečeno učitelj tanga.
V Buenos-Airesu je bilo takrat mnogo mladih ljudi, ki so hodili v njegovo šolo. čeprav je imel Casimiro povsod dovolj uspeha, ga je vleklo v tujino. Pustil je svoje rodno mesto in odšel v Evropo, kjer takrat še niso poznali danes tako priljubljenega plesa. Tako je mladi umetnik prišel v Pariz in takoj začel učiti svojo umetnost. Sprva je nastopal v raznih pariških plesnih šolah, pozneje je pa celo sam odprl plesno šolo »Garron«.
Parižani so se kaj kmalu oprijeli novega plesa in kmalu ga je znal ves mladi nnriški svet. Casimira so
ime mu je ostalo do poslednjega dne. Iz Evrope je Casimiro odpotoval še v Severno Ameriko. Tam je nauči) tanga celo vojvodo Manchesterskega in lady Astorjevo, severnoameriško milijonarko. Plesal je tango pred kralji in cesarji in postal svetovnoznana osebnost. Učil je filmskega igralca Rudolfa Valentina drsajočih korakov, plesal je v Rimu, Newyorku. Shanga-ju. Ko je bil star 40 let, je spet obiskal svoje rodno mesto Buenos Aires. Od takrat ni več javno nastopal. Namesto zvenečega imena »kralja tanga« se ga je prijelo ime »Abuelito del tango«, t. j. »Stari oče tanga«.
Casimira pa v njegovem rodnem mestu ni čakalo prav nič dobrega. Kmalu po prihodu si je po nesreči zlomil nogo, nastalo je zastrupljenje in morali so mu v bolnišnici nogo odrezati. Vendar mu tudi to ni rešilo življenje in Ain je po treh tednih izdihnil. Tako je sloviti »kralj tanga« umrl z eno nogo, pozabljen v svojem rodnem mestu.
Društvo za zmanjšanje števila samomorov
Newyork, novembra.
Samomori v Aziji, Evropi in Ameriki stalno naraščajo, tako da so se morale za to pobrigati celo oblasti. Največ samomorov napravijo prebivalci Združenih držav in zato so se prebivalci Baltimora odločili, da ustanovijo društvo proti samomorom. To društvo bo imelo nalogo, z vsemi mogočimi sredstvi zmanjševati število samomorov in odvračati ljudi od te moderne bolezni.
To društvo je po časopisih zaprosilo vse, ki so obupani in hočejo napraviti samomor, naj se zglasijo v njegovi pisarni. Tu bodo dobili nasvete, izpod-budo in tudi materialno podporo za življenje. Namen društva je, da vse te nesrečneže spet spravi na pravo pot in jim enkrat za vselej izbije iz glave misel na samomor.
Društvo je zaprosilo vse tiste, ki so si sklenili za vsako ceno vzeti življenje, naj jim pred odhodom s tega sveta pošljejo pisma in v njih razlo-že vse svoje težave, zaradi katerih so se namenili v smrt. S pomočjo takšnih pisem si bo društvo lahko sčasoma ustvarilo svojo sodbo, potem bo laže pomagalo ljudem in jih odvračalo od samomorov.
Društvo za zmanjšanje števila samomorov so v Ameriki z veseljem sprejeli in so mu povsod obljubili moralno in materialno podporo.
Aparati za prisluškovanje v starem veku
Bazel. novembra.
Razni prisluškovalni aparati, ki jih danes uporabljajo v modemi tehniki za ugotavljanje, kje so podmornice ali letala, niso tako novi, kakor se nam zdi. Prisluškovalne aparate so v bistvu imeli že v starem veku. Seveda pa ti nikakor niso dosezali umotvorov današnje tehnike.
Leonardo da Vinci, ki ni bil samo slikar, temveč tudi dober tehnik, je na primer priporočal za opazovanje bližanja ladij navadno dolgo cev. To cev so poglobili precej globoko v morje, na njen gornji konec so pa nastavili uho. Baje so še s tako primitivnim aparatom često na precej velike rpzdalje slišali valovanje morja, ki ga je rezala ladja.
Vsi veliki vladarji starega in srednjega veka so polagali veliko važnost na prisluškovanje. Večkrat so s pomočjo takšnih aparatov ugotovili zelo važne stvari in cdkrili skrivne zarote med služinčadjo, ki bi jim sicer nikdar ne bili prišli na'sled. Zaradi tega so imeli fiziki in gradbeniki zmerom dovolj dela. Neprestano so premišljevali kako bi aparate za prisluškovanje izboljšali. V starem veku so bili takšni aparati še zelo primitivni. Navadno so bile po celi hiši stene tako rekoč votle, ker so vanje položili cevi. Vse cevi so pa peljale v sobo gospodarja, ki je potem iz vseh sob lahko dobival več mani točno vse noeovcre v hiši.
Oddelek evzonov, elitnih grških čet, defilira v Atenah.
Italijanski pionirji popravljajo v grškem Epiru ceste In mostove, ki jih je razdejalo grško topništvo.
Najstarejši takšen aparat za prisluškovanje je bilo brez dvoma »Dionizi-jevo uho« v Sira kužah na Siciliji. Dionizij je imel za najhujše zločince posebno v skalo vzidano temnico. Ker je hotel za vsako ceno izvedeti, kaj se jetniki v celicah pogovarjajo med seboj, je vzidal v kamnitne stene polžasto zavite cevi. Te cevi so se zmerom bolj ožile in so vodile v posebno stanovanje kaznilniškega paznika, ki je lahko tudi najskrivnejšim pogovorom v kaznilnici zmerom prisluškoval.
V kameni dobi so ljudje
mladi umirali
Bazel, novembra.
Raziskovanje velikega števila človeških lobanj iz kamene dobe je dokazalo, da je razmeroma zelo malo ljudi v tisti dobi storilo naravno smrt in so skoro vsi umrli od nasilja.
Veliko število lobanj še danes nosi znake vreza s kamnitnim nožem ali kamnitnim batom, kakršnega so takrat poznali. Izmed 38 lobanj, ki so jih učenjaki raziskali v ta namen, je 15 njihovih lastnikov umrlo od 15. do 14. leta, trije so umrli do 30. leta starosti, trije od 40. do 50. leta starosti, samo eden je učakal višjo starost. Iz tega je torej jasno razvidno, da naši pradavni predniki niso učakali visoke starosti, ker so bili preveč bojeviti.
Nenavadni lekarnar
Bazel, novembra.
V Semoyju, majhnem mestu v bližini Orleansa v zasedeni Franciji, so nemški vojaki doživeli tole ne preveč zabavno dogodivščino.
Večina trgovin v mestecu je bilo zapuščenih in zaprtih. V izjemo so bila
V soboto 16. t. m. je ljubljanski knezoškof g. dr. Rožman v prisotnosti bana dr. Natlačena in arug.n prea5lav.u»ov naSega Javnega ^jenja blagoslovil novi ,Dom službe' tvrdke Bat e v Ljubljani. Na prvi sliki vidimo škofa dr. Rožmana pri svečanem obredu; na drug. sliki vidimo množice ljudstva pred ,Domom službe' med svečanostjo. Zgoraj ravnatelj Bafovega ,Doma službe' g. Ignac Kavec pn pozdravnem govoru. ^ ^ ^ ^
pa vrata neke lekarne na stežaj odprta, v njej je pa sedel mož v belem plašču in, ne meneč se za dogodke na ulici, pospravljal po prodajalni, če je stopil v trgovino kupec, ga je sprejel z največjim mirom in mu postregel. Vse se je zdelo kupcem v redu; samo to jih je motilo, da je mož za vse zdravila, bodisi draga, bodisi poceni, zahteval zmerom samo poldrugi frank. Poleg tega je kupcem prodajal najbolj prepovedane strupe, če so jih ti zahtevah. Glas o tem nenavadnem lekarnarju se je kmalu razširil po vsem mestu in prišel na ušesa tudi oblastem. Predstavniki teh so pri svojem prvem obisku spoznali v priljubljenem lekarnarju pobeglega norca iz bližnje blaznice. ki je imel že v zavodu zmerom fiksno idejo, da je lekarnar in prodaja zdravila.
Huda kazen
London, novembra.
V zahodnih evropskih deželah imajo vsi toaletni prostori v vseh razredih potniških in brzih vlakov brisače in milo za umivanje rok. Potniki lahko po mili volji uporabljajo vse te predmete.
čeprav brisače in milo niso pritrjeni, se le redko, lahko rečemo nikdar ne zgodi, da bi kdo ukradel eno ali drugo. To pa prvič zato, ker zakon zelo strogo kaznuje vsakogar, ki bi si prilastil te malenkosti, ker predstavljajo državno last; drugič pa tudi zato. ker so ljudje v teh deželah tako vzgojeni, da te predmete spoštujejo in niti ne mislijo na to, da bi jih ukradli.
Zadnje čase so pa na Angleškem večkrat opazili, da manjka po vlakih teh nujnih predmetov. Policija je pričela strogo nadzorovati in opazovati, pa se ji je posrečilo, da je prijela nekaj tatov brisač in mila. Med nji' mi je prijela tudi nekega moškega, ki je priznal, da že več let krade po vlakih brisače in da je do ?daj ukradel 24.000 brisač in 10.000 kosov mila. Zato ga je sodišče v Manchestru obsodilo na sedem let težke ječe.
Snežni metež v Združenih državah
Čikago, novembra.
Iz raznih krajev severnih Združenih držav in Kanade prihajajo vesti o močnih snežnih zametih, ki divjajo že več dni. Posebno veliko škode je napravil snežni metež v okolici Michiganskega jezera v Sev. Ameriki. Ladje so morale ustaviti svoj promet, mnogo majhnih ribiških ladjic je izginilo in z njimi njihovi lastniki.
Telefonska in brzojavna zveza ined nekaterimi severnimi kraji je Pr®rf' gana. Točnejših poročil o mnogoštevilnih nesrečah, ki jih je P°vzr0“n snežni metež, še ni, ker v tistih kr»J še zmerom sneži.
CE SE STARO SRCE POMLADI
NAPISAL P. PEE
»Za dva tedna izpreči,« se je glasilo povelje. »Sprememba zraka! Proč od doma! Daleč iz megle — najbolje na jug!s
Ubogljivo se je gospod'profesor preselil na jug in se vgnezdil v majhnem hotelu v bližini Lugana. Prav za prav to ni bilo pravo vgnezdenje. Toda vendar.
Njegova soba: svetle tapete, rumena postelja, slika »Gora Salvatore« v mesečini. V majhni jedilnici je sedela pri sosednji mizi neka debela gospa, ki je veliko jedla, a kljub temu lahko dosti govorila s strežnico. Razen tega so bili med zdraviliškimi gosti v hotelu tudi čeden parček, neka mati z bledično hčerko in neka samka v črnini.
Vseh teh pa ni videl. Samo debele gospe — že zaradi njenega glasu — ni mogel spregledati.
Po večini je sedel na svojem bal-končku, položil roke v naročje in opazoval razgled, ki se je za čudo skladal s tistim v prospektu. Pred seboj je imel San Salvatore (v sončnem svitu) z njegovo romantično obliko. ' Potlej kakor kulise obrisi gričev, spuščajočih se proti jezeru; z zelenimi grmiči poraščena pobočja Pod prsti moraš občutiti kakor črnčeve lase, je pomislil gospod profesor in se je sam čudil svoji nenavadni misli. Pod balkonom je bil ljubek hotelski vrtiček s prav catimi palmami, rastočimi na prostem. Doma pri njem je svoje čase v kotu v jedilnici tudi stala takšna pahljačasta palma, dokler jo je njegova žena negovala. Z njeno smrtjo je umrla tudi rastlina.
Od takrat je minilo že mnogo let. Gospod profesor se je pogladil po čelu in pomežiknil v sonce, ki je še toplo grelo, čeprav se je že močno nagibalo k žitni. Vsaj po koledarju, čudno je, kako koledar izgubi svoj okus po temperaturi, kakor hitro zdrčiš na jug. November — december — januar — hrrrrr, mraz, debele obleke, volnene nogavice — in tukaj: čez dan mil, prijeten zrak, pravcato spomladansko sonce. Prav zares okolica kakor nalašč za nič več mlade ljudi, ki sovražijo zmrzovanje.
Tretji dan je gospod profesor pohajkoval vzdolž jezera, po pešpoti Proti Gandriji. Lastnik hotela mu je sicer svetoval, da bi si ogledal novo avtomobilsko cesto, ki drži zgoraj po gori in se vije skozi predore.
»Avtomobilska cesta? Ne, rajši nek je zamrmral profesor in pozabil, da je danes le še malo avtomobilov na cestah. Dal si je razložiti »vstop« na peš pot in se odpravil.
Med potjo je marsikoga srečal, toda ta srečanja so šla neopazno mimo njega, ker je bil zaposlen z mislijo, iz kakšnega vzroka je pač debeli oblak —- edini na celem sinjem tessinskem nebu — tako drzno legel pred sonce. Iz katerega vzroka — s kakšno pravico — in kaj bodo neki meteorologi rekli o tem?
Pot se vije zdaj navzgor, zdaj navzdol, in če je človek že v neki določeni starosti in skrbno ne pazi na hojo, utegne čutiti utripanje srca. A *daj je bil gospod profesor ogorčen zaradi oblaka, gledal je sovražno proti zidu na levi strani in je odkril kuščarja, ki je čepel pred neko zidno razpoko. Obstal je in se je hotel pravkar prepričati, če morda — kakor on sam — čaka na sonce. Ta je pa začel migati z repom, ročno je splezal po zidu navzgor in naposled izginil pod šopom trave.
Tri sekunde so odtlej pretekle. Santo tri sekunde. Toda zadostovale so, da se je razpoloženje gospoda profesorja popolnoma spremenilo; tudi brez sonca je postal dobre volje. Neka kmetica mu je prišla nasproti. V svojem velikem širokem klobuku je nesla pokošeno travo. To je morala biti precejšna teža in ženska utegne biti takšne starosti kakor jaz, je pomislil gospod profesor in je strmel nad njeno mladostno hojo. Da, seveda, v teh lesenih cokljah na robatem cestišču.
Potlej se je prikazalo dekle. Ni je videl prihajati; na lepem je stalo tam kakor pričarano iz ene izmed zidnih razpok. Na sebi je imela sivo krilo z naramnicami, svetlo bluzo iz grobe tkanine in pisano pahovko na glavi. In smejala se je.
. »Dober dan,« je pozdravil profesor •n šele potlej se je spomnil, da bi moral italijanski govoriti.
»Dober dan,« je odgovorilo dekle in obstalo.
Kako dolgo sta tako brez besede stala drug drugemu nasproti, gospod profesor pozneje ni mogel ugotoviti, čeprav se je na vso moč trudil. Toda Precej časa je gotovo preteklo. Dekle kratko in malo ni odšlo dalje. Stalo Je tam in se smejalo. In na lepem ®r je tudi sonce izsililo pot izza debelega oblaka. Zaplesalo je na dekletovem obrazu in njen smeh je bil ves sončen in srečen.
. »Zdaj se je vendar pokazalo sonce,« le menil profesor nerodno, samo da m sploh kaj zinil. Zdel se je sam sebi aakor mlad fantič na prvem sestanku. Skora j nerodno mu je bilo.
Dekle se je zasmejalo:
Zgodovinske vraže	|	—	—	•	—
Številka 13	v	zgodovini	mož]
Napoleon je veroval v nesrečni petek in štev. 13	J
Bazel, novembra.
Vraževerni ljudje se takoj razburijo in postanejo nesrečni, če imajo kakšen važen posel na 13. v mesecu, če pa pade ta trinajsti potem še na petek, se jim zdi. da so se vse mogoče sile zarotile proti njim in se jih drži smola. Tistega dne res ne napravijo prav nič dobrega.
Takšni ljudje naj se potolažijo in naj bodo prepričani, da so takšnim vražam podlegali celo največji državniki in največji pisatelji. O nesrečnih slučajih, ki so se res dogodili na petek ali na 13. dan v mesecu in so bili usodni, je objavil nemški časopis ,Die Koralle* zanimiv članek, ki ga poda-jemo na tem mestu.
Številka 13 je gotovo imela v življenju francoskega kralja Henrika IH. (vladal od 1551.—1589.) veliko vlogo. Bil je kronan na 13. v mesecu in se je od tistega dne slabo počutil, češ da mu ta številka prinaša nesrečo. Res se je še mlad zapletel v verske boje in so ga njegovi nasprotniki ubili. Nje-
gov naslednik Henrik IV. se je pa rodil na 13. dan in je tudi nesrečno končal svoje življenje.
številka 13 je usodno vplivala tudi na velikega nemškega glasbenika Richarda Wagnerja. Rodil se je 1813. leta, umrl je pa 13. februarja. Torej same številke 13. Poleg tega je bilo črk njegovega imena in priimka skupaj spet 13. Sam je priznal, da se mu je največja nesreča v njegovem živ-ljenu zgodila prav tako 13. februarja.
Tudi slavni francoski cesar Napoleon ni mogel uteči nesrečni številki 13. Sam je često priznaval, da je proti temu svojemu sovražniku brez moči. Med izgnanstvom na otoku sv. Helene je povedal svojim prijateljem takole: »Trdno verujem, da številka 13 prinaša človeku nesrečo. Kadar sem v življenju doživel kakšno večjo nesrečo. vselej je bilo to ali na petek ali pa na trinajstega. Trinajsti dan v mesecu sem odšel s svojo veliko armado nad Rusijo in so me porazili. Na trinajsti dan je padla odločitev za bitko
KCALi
naiiA
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 20 din
pri Waterlooju, kjer so me prav tako* porazili.«	j
Da je imela številka 13 v Napo le o- j novem življenju tudi srečno vlogo, ni* povedal, morda niti sam ni vedel, mor- ♦ da je pa nalašč zamolčal. Trinajstega^ so ga namreč izvolili za prvega kcn- ?
zuia in trinajstega je priključil Kor-*	  (
ziko Franciji.	*	*>»«'•
Tudi Oscar Wilde (1856—1900) an-*	,Hel(l‘	Ljubljana
gleški pesnik in Byron sta bila baje* v, . ,
zelo praznoverna in sta se bala usod-* • Qi	zanese	v	prestol--
ne številke 13 in petka. Nekoč so se-j COtj (n'eniJe>_ v naso ,belo Ljublja-deli pri neki večerji v Parizu sami * ^es ePav-,ev1{* se razvija. Toda, izbrani književniki in umetniki, med*„'J 0 ®1ore.s zal uživati to lepoto, njimi tudi Aleksander Dumas. Gau-1?amo, pi . ®vl> medtem ko ponoči tu-thier Theophile francoski romantik, * sa°raj .ne naJde lastnega biva-Oscar Wilde in Byron. Ko je vraže-{' .a tava P°. tenn ,ln Je verni Gauthier ugotovil, da je vseh* J“Lk’“ srecen; ce £a P° dolgem iskanju povabljenih ravno trinajst, je takoj f o?°S	.’.sfmo P°steno blaten,
vstal od mize in hotel oditi, šele koiTH ; Yldls mtl koraka predse, tako so povabili kot 14. gosta sina njiho- J ’ 'Jna Je razs Dava. vega gostitelja, se je potolažil in ostal, j Marsikoga bi zanimalo: le čemu Zanimivo je, da so tudi vsi svetovni I potem toliko napeljanih električnih preroki doslej napovedovali konec sve-j svetil jk? Ali naj bo ta tema pred-
ta na trinajsti dan.
Nasprotja se privlačijo
Boston, novembra. Ameriški znanstvenik dr. Edvvard Toris, docent na newyorški univerzi, se je pred nedavnim odločil, da bo s pomočjo statistike ugotovil, kakšni zakoni so -najsrečnejši. Po njegovem mnenju so najsrečnejši tisti zakoni ki jih tvorita blondinka in črnolasec in narobe, nikdar pa ne zakonca z isto barvo las.
Da bi to svoje nenavadno prepričanje lahko dokazal, se je obrnil do vseh mlajših ameriških zakoncev in jih zaprosil, naj mu na kateri koli način sporoče razmere, v katerih žive. in pred vsem barvo svojih las in oči in barvo las in oči svojega zakonskega druga. Po preteku sedmih let upa dr. Toris zanesljivo ugotoviti, ali je njegovo prepričanje zmotno ali ne. Sicer mu bo dalo to raziskovanje mnogo dela. vendar bo končni rezultat vsaj za Američane, ki ljubijo same statistike, posebno takšne o zakonskem življenju, zelo zabaven in poučen.
Bela voditeljica črncev
Rio de Janeiro, novembra.
Angleški raziskovalec Donald Thomson je raziskoval doslej še neznane predele severne Avstralije in tam odkril po naključju belo .Tarzanko*.
Na nepristopnem predelu severne Avstralije med Timorskim jezerom in zalivom Carpentarijo, je Thomson med raziskovanjem kar nenadno zagledal v goščavi postavo na pol gole bele ženske. Ko jo je začuden nagovoril, mu je odgovorila v njegovem jeziku in kmalu sta se začela pogovarjati. Povedala mu je, da se imenuje Klara in že dolga leta živi med divjaškimi črnci, ki so jo izvolili za svojo poglavarko in jo slepo ubogajo. Povedala je, da se prav dobro počuti in se nikdar več ne bo vrnila med svoje bele brate in sestre. Po dolgem prigovarjanju jo je Thomson pregovoril, da je šla z njim do prvega človeškega naselja, češ da se to potem spet lahko vrnila k svojemu plemenu. Med civiliziranci je seveda izzvala velikansko senzacijo, ker nihče ni mogel razumeti, kako more razumna mlada ženska dolga leta preživeti v divjini.
Belo žensko so potem na vse načine pregovarjali, naj se ne vrne med divjake. S silo so jo pridržali več dni, čeprav je večkrat skušala pobegniti. Nekega dne ji je pa beg le uspel in je bilo vse poizvedovanje za njo brez
uspeha. Nihče namreč ni tako dobro poznal divjih krajev v okolici kakor ta bela poglavarka črncev v severni Avstraliji. Tako se je spet vrnila v pragozdove v primitivno življenje.
Kako vplivajo letni časi na naso duševnost
Bazel, novembra.
Ljudje verujejo, da je duševna zmožnost pri človeku v zvezi z zunanjimi prirodnimi izpremembami. Tako na primer je rast pri otrocih najbujnejša od meseca aprila do avgusta, potem od meseca septembra pa do novembra otroci počasneje rastejo, od meseca
I cJCci-MJCCl
I neguje zobe z zobno kremo |
L
decembra do marca pa rast skoro popolnoma zastane. V teh mesecih, ko otrok ne raste, se pa zredi, ker razvija svoje notranje organe in pred vsem živčevje.
Kadar telo najbolj raste, v vsem drugem razvoju zaostaja. Človek najlaže dela in se tudi najlaže česa nauči med mesecem oktobrom in januarjem. Poleti se človek najteže uči in si tudi ničesar ne zapomni.
V P.0.™1 ieseni Pa do začetka poletja so mišice pri človeku najzmožnejše dela. Narobe so pa mišice veliko manj prožne med mesecema januarjem in marcem in od julija do septembra. Mišice so torej najprožnejše meseca maja.
Za duševno delo na splošno je torej haprikladnejša pomlad. Najboljša dela
so izdelali umetniki aprila in maja. Tudi september je v tem pogledu zelo naklonjen človeški duševnosti in skoraj nič ne zaostaja za majem.
Seveda pa duševna zmožnost v glavnem zavisi od vsakega posameznika in od njegovega trenotnega razpoloženja. Presnova ni pri vseh ljudeh enaka: • in je pri enem bolj odvisna od zuna- ; njih okoliščin, pri drugem pa manj. ;;
Konja z jezdecem je dvignil s tal
Sarajevo, novembra.
Te dni se je v Sarajevu primeril zanimiv dogodek, ki je bolj podoben bajkam o junakih kakor pa današnji dobi.
Na trgu v Sarajevu sta se te dni srečala Hamdija Jasika. prodajalec sadja, in kmet Obren Bosnič, ki je jahal na konju. Bosnič, ki je bil pijan, je dejal Jasiku: »Ali je še sploh kaj junakov med nami. odkar v gorah ni več hajdukov?« Jasika je dejal, da je še dosti takšnih junakov, in tudi samega sebe pohvalil. Kmalu sta stavi-M. Jasika je stavil za pet dinarjev, cia bo Bosniča s konjem vred dvignil s tal. Bosnič je pa stavil 50 dinarjev, da ga ne bo dvignil.
V.naslednjem trenutku se je Jasika splazil pod konja in ga na svojih ramenih dvignil s tal z njegovim jahačem vred. Tako je dobil 50 dinarjev in dokazal, da so med Bosanci še zmerom junaki, kakršne slave narodne pesmi.
Ameriški humor
Bazel, novembra.
Za časa predsedniških volitev v Združenih državah so imeli mnogo političnih shodov. Na enem izmed teh se je zgodil tale zabavni dogodek:
Vročekrven politični govornik je stal na velikem odru in navduševal svoje poslušalce za nove politične reforme. Ko je svoj govor končal, je v potrdilo svojim besedam zaklical: »Dragi meščani. če nisem vse po pravici povedal, me lahko takoj strela z jasnega udari.«
Komaj je pa to spregovoril, se je tribuna zazibala in v trenutku so poslušalci videli samo še kup prahu. Pod njim je seveda ležal govornik ves oprašen in umazan. Tedaj je nekdo iz množice zaklical:
»Kakšna škoda, da je strela zgrešila!«
(priprava za zatemnitve pred letališkimi napadi?
Nič naj’ se ne čudijo Ljubljančani, če bodo ljudje kmalu dejali: »Ej, danes pa pojdem v črno Ljubljano!« Mislim, da ne bi bil ta pregovor nič kaj v čast naši slovenski prestolnici, Ali se temu res ne bi dalo pomagati?
Razočaran Mariborčan
Zanimiv primer
»
> Nedavno sem vprašala v enem iz->med prvih ljubljanskih modnih salo-;nov, koliko blaga potrebujem za kuč-;mo iz imitacije astrahana. Povedali j so mi, da je blago dvojno šteoko in ;da potrebujem 35 cm. Zdelo se mi je ;preveč, pa sem se spomnila modistke, ;ki so mi jo priporočili že pred več (meseci, češ da ima neznaten lokal, pa (mnogo odjemalk. Naredila mi bo lepo (kučmo, zahtevala je pa samo 15 cm (blaga.
; Če upoštevate, da stane meter (astrahana din 360, sem s tem prihranila 72 dinarjev. Zato priporočam (bralkam, da so v podobnih primerih ;zelo previdne.
D.
»Pogosto tako. Kadar stoji nad Monte-Caprinom, pride oblak in ga zakrije. Toda po večini je sonce močnejše.«
»Tako, tako,« je dejal profesor in iskal druge snovi. Naposled je bilo dekle po treh dneh prvi človek, s katerim ga je mikalo govoriti. Da le ne bi dalje odšlo. Poskusiti jo je bilo treba za nekaj minut zadržati.
»Ali je še daleč do Gandrije?« je naposled poizvedoval.
»Do Gandrije?« je ponovilo dekle. »Tamle je že prva hiša.«
In res, med večno zelenimi drevesi in grmiči so se pokazale kamnitne strehe svojevrstne, h gori stisnjene vasi.
»Krasno mora biti zmerom tukaj živeti,« je menil profesor; na eni strani ji je hotel napraviti veselje, na drugi strani je pa resno mislil tako.
»O, da,« je menilo dekle in spet se je stari gospod čudil pravilnosti ble-ščečebelih zob. Tessinke — čudovita rasa!
Naslonil se je na zid, ki se je prav tam končal, in je v mislih z roko igraje sledil kamenini. Tako rekoč v podzavesti se mu je zazdelo, kakor da
bi začutil kamnitne vijuge. Pogledal je tja in je v svoje presenečenje odkril, da je v kamen vklesana ovratna ruta. še je bilo videti spodnji del vratu, toda glava nosilke je bila odbita.
Prekrasno odkritje! Dobrodošla snov razgovora!
Toda tudi dekle ni bila o tem poučena:
»Poglejte noT Tega še sama nisem vedela! Porušen spomenik v Gandriji — čisto neviden ob zidu! To bo treba povprašati,« je dejala.
Oči gospoda profesorja so se zasvetile. Zaživel je. Srečanje mu je bilo v zabavo. Ta živi »pozdrav z juga« ga je bolj veselil, kakor je prav za prav hotel priznati. In čeprav je že nekaj časa stal tam, ne da bi se ganil, je vendar njegovo srce močno utripalo pod nalivnim peresom, ki ga je zmerom spremljal v telovnikovem žepu. Ves v ognju je prosil dekle, naj se vendar pozanima za ostanek odsekane glave. Jutri zjutraj, ob istem času bo spet na mestu. Stvar ga znanstveno zanima. In zato ji je dolžan veliko zahvalo!
*
Osem dni pozneje je snalia gospoda prof&sorja — njegova ženska svetovalka — prejela pismo, v katerem je stalo med drugim tudi tole:
»Toda ne glede na podnebje, na izvrstno vreme, imam že tudi prijateljico. Pristno tessinsko dekle, ki bi poleg odlike, da je tipično dete te od Boga blagoslovljene dežele, lahko v pogledu izobrazbe in znanja jezikov tekmovala z vsako meščanko. Kdaj pa
kdaj se sestaneva in najino prijateljstvo temelji na obojestransko poučnih pogovorih. Šele zdaj so mi jasne odlike našega najbolj južnega kantona, odkar sem našel v njej tako izvrstnega tolmača Po njenih žilah se namreč pretaka tessinska kri in dekle razodeva ljubezen do domovine — do njene domovine — z vsako črko, ki prihaja iz njenih mladostnosvežih ust.«
Natanko tisti dan je pa pismonoša prinesel neki družini na severu pismo s tole vsebino:
»Ljubi starši!
Pustite me še štiri dni v Gandriji! Doživela sem namreč ganljivo doživetje, ker neki profesor — prav tako zdraviliški gost — meni, da sem Tes-sinka. Neznansko učen je in jaz bom tudi postala, seveda če smem še tu ostati, dokler on ne odpotuje. Nič se vam ni treba bati, 38 let je starejši od mene. Toda verjamem mu, kadar pravi, da se je spet pomladil, ker vidi življenje z mladostne strani. Kajpak meni Tessin, kadar govori o »življenju«. Njemu dobro de, jaz pa se zabavam pri tem, ko svoje počitnice tako koristno uživam. Prosim, pošljite mi torej dovoljenje za podaljšanje mojih počitnic.
Tisoč pozdravov od vaše Erike.«
Vzorna mladina
( Neko lepo nedelj'o sva šli z mamo (na izlet. Vlak, ki sva se z njim pe-(Ijali, je bil nabito poln. S težavo sva (se prerinili do oddelka, ki ga je (imela v oblasti razposajena mlada (družba.
( Mama je vljudno prosila nekega (študenta, naj ji odstopi prostor, ker (ne sme stati zaradi bolne noge. S (pretirano vljudnostjo ji je ta odgo-(voril: »Izvolite iti dalje, mogoče se (vam posreči najti takšnega osla, ki (bi vam odstopil prostor poleg tako (ljubkega dekleta.« Ostala družba je (zagnala salvo smeha. Z žalostjo v (očeh se je mama obrnila in šla v (drug vagon iskat prostora.
:	b.	j.
Izkoriščanje
; Pretekli teden sem šel za mojstra (v neko radiotehnično trgovino v Mariboru vprašat, ali imajo specialne (manometre. V trgovini so imeli res (takšen manometer, ki sem ga potreboval, toda stal je 280 din. Cena mi (je bila previsoka in ga nisem kupil, (temveč sem ga samo rezerviral, češ (ker ga nujno potrebujemo, bo prišel (g. mojster sam po njega.
Čez tri dni sem šel spet po manometer. Tokrat bi moral zanj plačati kar 380 dinarjev. Presenečen sem stal še nekaj minut v trgovini. Galantni trgovec mi pa reče: »Ali mislite, da ga jaz rad prodajam, zdaj ko_ je vse dražje. Rajši vidim, da mi leži tukaj na zalogi, če ga pa že hočete kupiti, stane pa 430 din.« Torej se je v petih minutah isti manometer podražil kar za 50 din.
Vprašam vas g. urednik, ali ni to izkoriščanje?!
Pomočnik.
DRUŽINSKI TEDNIK1 V VSAKO SLOVENSKO HIŠO!
iili§
Chlorodont
zaimek
gnezda?< šala.
Vane Vole
Sora
UGANKE?]
KRIŽANKA
1 234 5 6789
KAKO UVAJAMO OTROKE I V DOMAČA DELA? I
Dva elegantna in solidna zimska plašča, izdelana v nekem ameriškem modnem salonu. Oba sta tako preprosta, da si ju lahko nabavi tudi ženska s skromnimi dohodki. Desni je iz srednjedebelega volnenega blaga in brez krzna. Namesto krzna krasita plašč krznena čepica in velik krznen muf iz seala. Plašč se ob strani zanimivo prepenja z gumbom in je zelo topel, ker se blago spredaj križa v dveh plasteh. Levi plašč se pa zapenja po sredi s tremi gumbi, ima všite žepe in precej bogat ovratnik iz dolgodlakega krzna. Krzno se ponovi tudi v obrobku čepice.
Jedilnik za skromnejše razmere
otrok postal zdolgočasena modna lutka.«
Čeprav se mi je zdela nekoliko pretirana njena bojazen, saj ima dekletce komaj štiri leta, vendar sem ji morala pritrditi, ko mi je jela razlagati svoje nazore o vzgoji otrok
»Kupila sem Marjanici tudi metlico in majhen iztepač. Kadar zdaj pometam, noče zaostajati za menoj in se po kuhinji in posnema moje gibe Prav tako je z iztepanjem preprog. Skupaj jih iztepava, kajpak ona samo za razvedrilo, toda že dobiva nekakšno veselje do gospodinjskega in prav tega si jaz želim. Hoda se otrok po malem že od najnežnejših let navadi domačega dela, dela svojih rok.«
»Vi ste torej mnenja, da je mogoče otroke uvesti v vsa gospodinjska dela, še preden zlete iz domačega sem jo z zanimanjem vpra-
»Seveda,« je odgovorila. »Vzgajala bom svoje otroke tako, kakor je mene odgojilu moja mati. V naši družini je bilo pet otrok, dva tanta in tri dekleta. Delati smo morali vsi, odkar pomnim; naša mati nam je delo porazdelila po svojem razsodku in po naših letih
Dokler smo bili še majhni, smo se takole igrali kakor zdaj naša Mar-janica. Smela sem pomagati materi pri pranju, pri iztepanju, brisanju prahu in podobnih lahkih domačih opravilih. Ko smo dekleta nekoliko odrasla — takole z osmimi leti — smo smele že vzeti šivanko v roke, šivati, krojiti in krpati za svoje lutke, kakor je krojila in šivala naša mati za nas. Naši bratje so dobili spet druge .igrače'. Morali so sna-žiti čevlje vsej družini, najprej pa sebi. Večji je imel dolžnost, da je vsak teden očistil očetovo kolo, mlajši je pa moral vsak teden oprati psa in počediti pasjo hišico. Naš oče je kupil sinovoma oblič in žago, tako da sta se lahko zabavala z ročnim delom, kadar ni bilo treba pomagati doma. Posebno eden mojih bratov je bil zelo nadarjen za rezbarjenje; izrezljal mi je lepo škatlo, ki v njej še danes hranim robce.«
»Lepo. Vendar vsi otroci nimajo tolikšnega veselja do gospodinjskega dela ali pa niso dovolj ubogljivi, da bi storili vse, kar jim starši zapovedo.«
»To je odvisno od tega, kako jim starši domače delo naloie. Ce mati sama kar venomer tarna, koliko dela ima in kako neprijetno je, se bo otrok nehote ustrašil in ne bo maral pomagati. Zato je treba otroka uvajati ■ v domače delo že zelo zgodaj, tako rekoč igraje. Poudariti mu
Četrtek: Prežganka, kislo zelje, kruhovi cmoki. Zvečer:	Pašta	fižol.
Petek; Fižolova juha, zabeljeni makaroni, solata. Zvečer:	Ajdovi
žganci, kava.
Sobota: Goveja juha, žlikrofi, zel-nata solata. Zvečer:	Segedinski
golaž.
Nedelja: Krompirjeva juha, svinjska pečenka, pesa. Zvečer: Pečenice, krompir v solati.
Ponedeljek; Goveja juha, dušen ohrovt, zabeljen krompir. Zvečer: Polpeti, solata.
Torek; Goveja juha z vlivanci, pražen riž, solata. Zvečer:	Fižol	v
solati, kava.
Sreda: Vampi s krompirjem. Zvečer: Mlečen močnik.
Jedilnik za premožnejše
Četrtek: Zelenjavna juha, zdrobov narastek, kompot. Zvečer:	Oblo-
ženi kruhki, čaj, pecivo.
Petek: Juha iz zelene', makaronova potica, solata. Zvečer: Carski praženec, brusnice.
Sobota: Goveja juha z rezanci, nadevana koleraba-’, krompirjev pire, sadje. Zvečer: Kislo zelje s prekajeno svinjino.
Nedelja; Možganova juha, ohrovtove klobasice, mešana solata, kompot, mlečen puding'. Zvečer: Kokoš v omaki', krompirjevi svaljki, kompot.
Ponedeljek: Goveja juha z vraničnimi cmočki, kisla repa, krompirjev pire, kuhan kostanj. Zvečer:	Pra-
žena jetra.
Torek; Golaževa juha. pražen riž, solata. Zvečer : Vampi s parmskim sirom.
Sreda: Kislo zelje s kranjsko klobaso, jabolčni narastek. Zvečer: Ledvičke v omaki.
Pojasnila:
' Juha iz zelene: Kuhano in na liste zrezano zeleno pretlačimo skozi sito in jo zalijemo z ostankom goveje juhe ali pa s prežganko. Ko je juha že nekoliko povrela, jo polijemo po ocvrtih krompirjevih žličnikih. Juha bo zelo dobra, če bomo v njej kuhali kračo ali pa prekajeno slanino.
- Nadevana koleraba: Olupljeno kolerabo skuhamo do polovice v slani vodi. Ko je že dovolj kuhana, ji odrežemo vrhnji del, jo izdolbemo in nadevamo s temle nadevom: Praženo teletino zmeljemo s polovico namočene žemlje, dodamo 1 jajce, nekoliko kisle smetane in malo kuhanega* zelenega graha. V posodi raztopimo košček presnega masla, da lepo zarumeni, potresemo z moko, dodamo nekoliko izdolbene kolerabe ter zalijemo z juho in smetano. V tej omaki pustimo, da se koleraba v pokriti posodi duši.
3 Mlečen puding: Potrebujemo pol litra mleka, precej veliko skodelico drobtin. 25 do 30 gramov presnega
vložene paradižnike ali pa mezgo), 12 dek popra. 5 vejic majarona, 3 lavor-jeve liste. To vse skupaj dobro sesekljamo ali zmeljemo na mesoreznici in kuhamo toliko časa, da se zgosti. Paradižnikov lahko damo po okusu tudi več; boljše je, če sirove najprej same skuhamo in jih pretlačene dodamo ostali mezgi. Ohlajeno mezgo denemo v kozarce, ki jih shranimo na hladnem suhem prostoru. Za 3 litre juhe vzamemo 1 žlico mezge in nekoliko soli.
 ♦----------
Ali ste v arini 7
Varčnost je najlepša čednost preudarne gospodinje, posebno še dandanes. Toda med varčnostjo in varčnostjo je razlika. Ali hočete preizkusiti svojo varčnost? Odgovorite na 12 zadanih vprašanj in vsakega izmed njih ocenite od 0 do 4. Bodite pa popolnoma nepristranski in objektivni!
če lahko na zadano vprašanje odgovorite z odločnim »da«, zapišite oceno 0. če je vaš odgovor odločen »ne«, zapišite 4. če odgovor koleba med »da« in »ne«, ocenite glede na to z 1, 2 ali 3.
Na koncu številke seštejte, če dobite vsoto 5 do 6, je to dokaz, da ste lahke roke. še več, da ste celo nekoliko razsipni. Vsota od 20 do 25 je zlata sredina. Nikar si pa ne čestitajte, če dobite najvišje možno število, kajti potlej ste že skopulja...
1. Ali pozabljate ugasiti luč, kadar greste iz ene sobe v drugo?
2. Ali v naglici odtrgate od pisemskega papirja kakšen kos, da nanj zapišete kakšno nepomembno opazko?
3. Ali žgete več električnih žarnic, kakor jih je neizogibno potreba v stanovanju?
4. Ali pri odvijanju zavojev vrvco prerežete ali imate pa toliko potrpljenja, da jo odvežete?
5. Ali vzamete ostanek drobiža v trgovini ali kjer koli, ne da bi ga poprej prešteli?
6. Ali rajši kupite sadje in zelenjavo pri bližnjem trgovcu, čeprav je nekoliko dražje, kakor pa da bi šli na trg, ker se vam zdi predaleč?
7. Ali si dajete umivati lase prt frizerju ali si jih umivate sami doma?
8. Ali končavate brzojavke s pozdravi in drugimi konvencionalnostmi?
9. Ali menjate bankovec poprej, preden ste prejšnjega porabili?
10. Ali se vozite s tramvajem brez stvarne potrebe, samo da bi si prihranili nekaj korakov?
11. Ali si kupite obleko, ne da bi j® nujno potrebovali?
12. Ali čakate, da vas prijatelji pokličejo po telefonu, da ne bi bilo vani treba plačati zveze?
ČAROBEN LIK
je treba vselej tudi vso prijetnost zavesti dobro opravljenega dela, pa najsi bo to lepo očiščen čevelj ali pa lepo zlikan robec, sem in tja je treba otroka pohvaliti, da bo imel veselje z delom.
Naša mati nas je kar mimogrede naučila kuhanja. Kajpak smo se naučile kuhati samo preproste, domače jedi, toda saj so te jedi temelj vsakega jedilnika. Dokler smo bile še majhne in je bila nevarnost, da se vrežemo v prstke, smo smele lupiti krompir, prati solato ali mazati palačinke. Ko smo se nekoliko potegnile, smo smele trebiti solato, strgati korenje, pripraviti zelenjavo za juho; pozneje smo že lahko rezale zelje za zelnato solato — o, kakšno veselje je bilo, če je mati pri kosilu dejala; ,Tako drobno zrezane solate pa res še nisem jedla'! Še pozneje smo smele zakuhati juho, opeči zrezek, ocvreti jajca in tako smo kuhale in cvrle dotlej, dokler se nismo naučile kuhati, peči in cvreti vseh jedi, ki jih ima na sporedu preprost meščanski jedilnik.
Prav tako je bilo z likanjem. Najprej smo smele likati robce in rjuhe, toda zlagati smo jih smele skupaj z materjo, same še nismo imele ,prave roke', kakor je mati rada dejala. S petnajstimi leti sem pa znala moško srajco zlikati že prav tako brezhibno kakor danes.«
Napisala sem gospenje besede v pouk tistim našim bralkam, ki imajo premalo izkušenj, da bi znale svoje otroke že od najnežnejših let uvajali v gospodinjsko delo. Da je pa takšna vzgoja koristna ne samo za otroke, ampak tudi za mater, ki jo otrokova pomoč pri delu kolikor toliko razbremeni, to bo spoznala vsaka mati sama, pa čeprav je doslej bila mnenja, naj se otrok v svojih otroških letih samo igra, češ saj bo moral pozneje vse življenje delali.
Saška.
noben
človek ni zdrav.
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
masla, prav toliko sladkorja, dvoje svežih jajc, malo vanilije in vkuhanega sadja. V porcelanasti skledi, ki jo lahko postavimo na ogenj, zmešamo drobtine, presno maslo in sladkor. Potem polijemo to zmes z vrelim mlekom, ki smo mu dodali vanilje. Vse skupaj pustimo, da se ohladi, potem pa dodamo dva rumenjaka in vse dobro premešamo. Posodo postavimo v zmerno toplo pečico in pustimo peči približno pol ure. Potem vzamemo posodo iz pečice, pustimo, da se ohladi, in namažemo puding z vkuhanim sadjem. Iz dveh beljakov naredimo z nekoliko sladkorja trd sneg in ga stresemo preko pudinga. Puding denemo še enkrat za nekaj minut v pečico, da površina lepo zarumeni, in ga denemo še toplega na mizo.
* Kokoš v omaki: Kokoš skuhamo v slani vodi in jo zrezano zložimo na krožnik. Prav tako skuhamo v slani vodi tudi cvetačo in jo zložimo h kokoši. Ze prej pa pripravimo omako: Iz presnega masla in žlice moke naredimo prežganje in ga zalijemo s kurjo juho. Omako mešamo toliko časa, da se zgosti, potem ji dodamo 2 rumenjaka, razmotana z mrzlo juho, limonovega soka. S to omako oblijemo kokoš, preden jo damo na mizo. Na isti način lahko pripravimo tudi piščanca.
3 Zelenjavna mezga za juhe: Neka naša naročnica in bralka nam je iz prijaznosti poslala tale preizkušeni recept: Potrebujemo 1 kilo korenja, tri-četrt kile petršilja, 1 zčleno, srednje-veliko glavico ohrovta, 1 kilo čebule, 2 kolerabi, 1 cvetačo, 1 kilo soli, 40 paradižnikov (lahko uporabimo tudi
Topla, lepa in elegantna zimska jopa iz oposuma. Ker je krzno že samo po sebi dovolj slikovito, je jopa narejena prav preprosto iz krznenih kožic, sešitih in položenih po dolgem.
Vodoravno: 1. kratica za trgovsko družbo; elektroda. 2. japonski denar; obrtnik. 3. azijska država; evropska reka. 4. mesto v banovini Hrvatski. 5. vodna globina; industrijska rastlina; zemlja. 6. je srenji ena glava.
7. morski sesalec; zemljiška mera.
8. bankrot; češka pritrdilnica. 9. ptica; inicijalki slovenskega pesnika.
Navpično: 1. sovjetski ledolomilec; kratica za pripis. 2. denarna enota evropske države; olih. 3.
(sklon); ključavničarsko orodje. 4. sovjetski politik. 5. rimljanski denar; glas; zaimek. 6. mesto v nadi. 7. del gledališča; naplačilo. 8. čas; žensko ime. 9. površinska mera; smučarska disciplina.
Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. vrsta publikacije, vestnika, 2. ptica, 3. zvalnik, 4. tekoča voda, o. sol kremikove kisline.
STOPNICE
Pomen besed: 1. predlog, 2. kratica, 3. sesalec-žužkojed, 4. vezalo, 5. dopisnica, razglednica, vstopnica itd., 6. svetlobni izstrelek. — Vsaka beseda sestoji iz črk prejšnje besede in še ene nove črke.
ZLOGOVNICA
Zlogi: ca, ko, ko, ko, li, li, pa, ri, ri. Pomen besed, navpično in vodoravno: 1. vprašalni zaimek, 2. južno italijansko otočje, 3. mesto na Albanskem.
OBRATNICA
Zora — Bilo — slak — Karla kurir — selo — Milka — borza — ruda — kamin — sitar — trava — gora.
Besede obrni tako, da dobiš nove besede, katerih začetnice dajo znan pregovor.
*
POSETNICA
Kaj je ta oseba?
Rešitve ugank iz preišnje
Rešitev Križanke
Vodoravno po vreti: 1. up, pahara. 2. rad, rudar. 3. apel, rus. 4. diderot,
5. en, tun, ge. 0. n, gameliu. 7. pol,
8. plrej, tur. 0. ahaeij, ra.
Reiitev zlogovnice
1. Karakoruiu. 2. Karavanke, 3. nakovalo, 4. domovina — diagonalno: karavana.
Rešitev izpolnjevalke
Kar gejefi, boš žel
Rešitev posetnice
Vozni ličar.
Rešitev enačbe
a = Breda, b r da, c = žival, d =
• = Cetinje, t ~ Tinje, x = Brežice.
Rešitev Čarobnega Uka
1. Maribor, 2. rokav, ft. Nikolaj, 4. balon, i. kovanec.
Zdravje
Je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi
Večkrat sem povabljena k družinam z otroki. Tako sem pogosto imela priložnost opazovati, kako različno vzgajajo matere svoje otroke. Nekatere matere imajo otroke samo za domačo igračo, tudi še potem ko otroci že odrastejo in se njim samim zdi to neumno. Dokler so še majhni morajo ti otroci v nedeljo popoldne gostom deklamirati pesmice; ko nekoliko odrastejo, smejo pokazati, koliko so se naučili brenkati na klavir, in še ko stoje že sredi življenja kot zreli, samostojni ljudje, njih starši še zmerom ravnajo z njimi kakor s svojo lastnino.
Na srečo niso vse matere takšne, posebno liste ne, ki so se same rodile v družini z mnogimi otroki. Te matere gledajo življenje bolj s praktične plati in skušajo zato že od majhnih nog otroke vzgojiti za življenje, ne pa zase. In kar je najbolj zanimivo, čeprav otroci ne znajo ceniti teh njihovih prizadevanj, ko odrastejo, so jim hvaležni in bolj spoštujejo svoje starše kakor tisti otroci, ki so jim njih starši prihranili sleherno delo in jim s poti odstranili vsak kamenček.
Neka moja znanka ima štiriletno hčerko. Ko sem bila te dni pri njej na obisku, je mati prala v kuhinji v velikem čebru. Kako sem se začudila, videč, da ima tudi dekletce majhen in mencalnik in da pridno menca, smešnoresno posnemajoč mater. Gospa ji je dala nekaj robčkov zaradi večje vneme tudi nekaj ,umazanih' oblekic njene lutke. In otroče je mencalo in pralo s takšnim veseljem, da jo je bilo prijetno gle-
»Takole jo navajam na delo,« mi dejala mati, »ne maram, da bi moj
ELITNA KONFEKCIJA
MAP/BOR
PRINAŠA VEDNO NAJNOVEJSE
;
K '
■pPPiiilS!
;
K '
■pPPiiilS!
,., —,$l,- X
"■■X';X:^,,M.. ■
očistiti vseh
čevlje
jem. Nikar se ne čevelj grd. Cevlj<
Dolžnost vsake Američanke je, j
da je lepa
Neka slavna pisateljica je nekoč de- j
Moderna
pletena jopica
jala, da so najlepše in najnežnejse • jopica na naši sliki, za katero pri-ženske na svetu Američanke, najbolj ; našamo natančnejša navodila, je iz-očarljive Francozinje, najbolj tempe- »redno lepo ukrojena. Model je angle-ramentne pa Italijanke.	Sški. In Angleži tako cenijo lepo ukro-
Kar se Američank tiče, prav gotovo : jena oblačila! česar pri drugih mode-drži. če računamo po odstotkih, bomo J lih ne opazimo, je skrbno narejen kroj ugotovili, da ni nikjer na svetu toliko S rokava, ki ga moramo na ramenih lepih žensk kakor v Ameriki. V Ame- j podložiti. In ker jopica sega prav čez riki je skoraj nemogoče srečati mlado, J boke, s tem popolnoma odgovarja a debelušno dekle Nikar pa ne mislite, • kroju modernih jopic, da se Američanke varujejo debelosti j Opazili smo, da imajo Angležinje s pretirarSm športom. Ne! Američanke {silno rade debelo volno. Z debelo volno se namreč že v mladosti uče od svojih »in debelimi pletilkami pa delo tudi staršev, da pazijo na svojo zunanjost, J hitreje napreduje, svojo vitkost, kar je danes še posebno ; Poleg volne — potrebujete je pri-važno. Kajti čisto naravno je, da je j bližno 9 pramenov — potrebujete še vitka ženska tudi na pogled mlajša od S par pletilk št. 1 in par rezervnih ple-debeluške.	ttilk za pletenje verig. 14 gumbov.
Razen tega pa Američanke tudi J Kroj velja za 90 cm prsne širine in športom posvečajo veliko pozornost. Sza dolžino jopice 65 cm. Vzorec je pre-Najbolj ljubijo plavanje in ples, v ko- • prost. Spodnji del jopice in rokavov likor je ples šport. A kljub športu, »je pleten iz desnih (d.) in levih (lv.). kljub celodnevnemu delu ali na plesu j Proge 6 d. se višje spremene v verige, prebiti noči, lahko napravi Američanka {Verige delamo takole:	Od 6 petelj
takoj nato še dvajset kilometrov peš- J pcdpleti 1 d., naslednji 2 odloži na hoje, če je potrebno, ne da bi bila J rezervno pletilko in jih pusti za ple-preveč utrujena. Tako so mlade Ame- {ten je, podpleti spet naslednji dve petlji fičanke vztrajne.	{in ostali dve z rezervne pletilke, potlej
V Ameriki je skoraj nacionalna dolž-{ še zadnjo petljo in normalno dalje. V nost vsake Američanke,	da je lepa, »drugi vrsti pleti tistih šest petelj levo,
vitka, nasmejana, negovana.	Jv tretji spet desno itd. Te štiri vrste
Kar se tiče oblačenja, Američanke |* viskozi ponavljajo Med progami narobe od Francozinj, teže za unifor- JP° 6 d- 1>etelj Je vi sta levih petej miranjem. Trudijo se, da bi bile po- ; Za levi prednji del nasnuj 36 dobne nekaterim priljubljenim film-	™J1J-, A* dvakrat’
skim zvezdam, kakršne so Joan Craw- J* d- ®	' id	9 vrsta
lordova, Ginger Rogersova in druge. {Pot}eJ Pf } lv- “ 8 d- ~ 2-,'’rs^at Frizerji, modne hiše in modne trgo-J8 d-	8	d-	*n Ponavljaj od
Vine dobro poznajo to slabost mladih {dvakrat, 1 Iv 6 d Konec zadnje vrste
Američank in se tudi po njej ravnajo. |frat™X^h des«teTostane čeprav jih pa imamo za najlepše {neizprcmenjenili do konca. Pleti pet ženske na svetu odlikujejo se pred !vrs^ visoko. Snemi 1 petljo "h stran-vsem po svoji krasni, baržunasti polti {skem r0bu in v vsaki naslednji 8. vr-— imajo Američanke tudi velike po- • dokler ne ostane na pletilki 33 pe-manjkljivosti v primeri z ženskami j tel j. Pleti dalje, ne da bi snemala ali drugih narodov. Ustavimo se na pri- »dodajala, dokler prednji del ni visok mer na pogledu Američank.	J 22 cm od začetka. Zdaj začni doda-
Američanke imajo krasne oci. veli e, »j^^ hi sicer samo ob stranskem robu svetle in žive, a žal brez kakega izraza {y nasiednji vrsti in v vsaki 8. vrsti po v njih. To je prvo, kar zbudi vašo po- {en0 petljo, dokler jih nimaš na ple-zornost ob srečanju z Američanko. :tnki 39 Hkrati mora meriti prednji Nihče ne dvomi, da imajo Amen- S del 33 cm. Takrat začni plesti verigo čanke dušo, a zdi se, da se jim nikoli ;v progi (6 d petelj), ki je najbolj ni zdelo važno, da bi s svojimi očmi {blizu srednjemu robu. Pleti tako 7 vrst izražale tisto, kar se dogaja v liji- {g ^ verigo. V 8. vrsti začni plesti hovi duši, pa naj bo bolest, jeza ali {drug0 verigo in v naslednji 8. vrsti veselje.	J tretjo. Ko si vse tri verige pletla že
Kadar opazujete pogled Američanke, ,g vrs^ visoko, oblikuj rokavno odpr-imate vtisk, da gledate krasen portret, Stin0 takole: snemi 2 petlji v začetku ki mu je veliki mojster, ki ga je na- ;nas]ednje vrste, ki se začne ob stran -slikal, pozabil vtisniti izraz.	Jskem robu, potlej pa snemaj na istem
Nekoč sem slišala pravljico o tem, J koncu v vsaki vrsti po 1 petljo, dokler kako je Bog ustvarjal žensko. Dal ji S ti jih ne ostane na pletilki 30. Pleti je krasne oblike, toda ko je bila kon- {dalje, ne da bi še kaj snemala, dokler čana. jo je pogledal in videl, da nekaj {rokavna odprtina ne meri 19 cm od manjka v njenih očeh. Premišljeval je, »začetka. Oblikuj vratni izrez. Snemi kako bi to popravil. Naposled je ujel {7 petelj v začetku naslednje vrste, lepo ribo s prekrasnimi leskečočimi se {potlej pa po eno petljo v začetku vsa-luskinami in ji dve izpulil. Položil ju »ke nadaljnje vrste, dokler ne ostane je v ženske oči. ki so se na lepem {19 petelj. Snemi 9 petelj v začetku čudovito zablestele in dobile popolno- {Vrste ob rokavni odprtini in eno petljo rr.„ drugačen izraz. — Morda so Ame- »v naslednji vrsti ob vratnem izrezu, ričanke tiste, ki jih je Bog pozabil J snemi ostalih 9 petelj hkrati.
ŠAH m
Problem št. 89
Sestavila J. Kotz in Kockelkom
(1876.)
Mat v 3 potezah
(B 36)
Problem št. 90
Sestavil J. Smutny (1902)
Za desni prednji del velja isto navodilo, pleti samo v obratnem smislu. Napraviti je pa ti'eba tudi 14 gumbnic. Gumbnice delaj takole: od srednjega roba spleti 2 petlji, 2 snemi, pleti do konca. V naslednji vrsti dve spuščeni petlji spet podpleti.
Za hrbet nasnuj 66 petelj. 1. vrsta : 8 d. * 1 lv. 6 d. ponavljaj od *, dokler ne ostane 9 petelj, 1 lv. 8 d. 2. v r s t a : 8 lv. * 1 d. 6 lv. in ponavljaj od *, dokler ne ostane 9 petelj, 1 d. 8 lv. Pleti pet vrst visoko. Snemi po eno vrsto v naslednji in vsaki sledeči 8. vrsti, dokler jih ne ostane še 60 petelj. Pleti dalje, dokler hrbet ni dolg 22 cm. Dodaj po eno petljo na vsakem koncu v naslednji in vsaki nadaljnji 8. vrsti, dokler ne dobiš 72 petelj. Toda hkrati, ko hrbet meri 33 cm, začni plesti verigo v srednji progi 6 desnih petelj. Pleti tako 7 vrst, potlej začni delati verigo ob prvih stranskih progah, pleti še 7 vrst in začni plesti na obeh straneh po dve novi verigi. Pleti spet 8 vrst visoko in začni oblikovati rokavno odprtino. Snemi v začetku 2 petlji na vsakem koncu naslednjih dveh vrst. potlej pa po 1 petljo, dokler ne ostane na pletilki 60 petelj. Pleti dalje naravnost, dokler rokavna odprtina ni tako visoka kakor rokavna odprtina srednjega dela. Potlej snemi po 9 petelj
v začetku vsake vrste ob rokavni od-j prtini in še v naslednjih 4 vrstah, j Ostalo snemi hkrati.	;
Za rokava nasnuj 22 petelj. 1. v r -; sta : 1 lv. * 6 d. 1 lv. in ponavljaj; od * do konca. 2. v r s t a : 1 d. * 6 lv. ■ 1 d. in ponavljaj od * do konca. Pleti 3 cm visoko. Začni dodajati po eno petljo na vsaki strani na približno; vsakih 5 centimetrov, dokler nimaš na pletilki 46 petelj. Hhrati mora rokav meriti 28 cm. Takrat začni plesti srednjo verigo, v 8. vrsti od začetka pa še nadaljnji dve stranski. Verige pleti do višine 45 cm ali pač toliko, kolikor dolgo roko imaš do pazduhe. Začni oblikovati glavo rokava. Snemi 2 petlji v začetku naslednjih 2 vrst, potlej pa po eno v začetku vsake vrste, dokler ne ostane na pletilki 34 petelj. Pleti dalje, ne da bi kdaj snemala, dokler glava rokava ni dolga 19 cm. Snemi 6 petelj ob začetku naslednjih dveh vrst. Pleti 9 vrst ostalih petelj. Snemi jih vse hkrati.
Sešij vse dele. Posebno pazi na glavo rokava, kjer si šest petelj snela hkrati in na koncu ostalih devet tudi hkrati. Zarezo, ki je tako nastala, sešij in rokav všij v rokavne odprtine na jopici. Podloži. Obkvačkaj srednja dva robova z eno vrsto kvačkanja, okrog vratu pa z dvema vrstama. Prišij gumbe.
obdariti s tem čarom?
Morebiti nekaterim Američankam tudi krivico delamo. Toda spomnite se ameriških filmskih idolov, vzorov ameriških deklet. To so zmerom samo vedra, zdrava, vitka, vesela mlada dekleta.
Tako tudi ni na primer slučaj, da je na nekem velikem tekmovanju za najlepše oči v Ameriki dobila prvo nagrado božanska Greta Garbo, ženska z evropskega severa.
Mat v 3 potezah
88)
NE ZANEMARJAJTE VRATU!
To si ftihko privoščite, ko hodite še v šolo, pa čeprav ste s tem dali povod za učiteljev ukor; vendar je takšen umazan	vrat, ki	s	sivkastočrno	črto
označuje	mejo med	obrazom in	vra-
tom, prav za prav kar čedna reč! Komu izmed nas se še ni zgodilo, da nam je zmanjkalo časa in smo si, preden smo šli v šolo, komaj površno umili obraz. V najboljšem primeru nam je ostalo toliko časa, da smo si oščetkali zobe.
»Vrat	si bom	že	jutri umil,«	smo
si rekli	in tako	smo odlašali toliko
časa, dokler nas ni materino oko zalotilo in nas mati ni silila, da smo si tudi ta del telesa očistili nesnage. Takrat smo se počasi naučili, da razumemo pod umivanjem vratu tudi umivanje ušes, in čiščenje nohtov in da šele vse skupaj predstavlja jutrnjo toaleto.
Mnoge ženske pa še pozneje pozabijo, da je vrat prav za prav tudi del obraza in da se nam vrat, če ga zanemarjamo. lahko kruto maščuje.
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
UtaUU&HUkcS
LJUBLJANA, FraniiSkanska ulica nasproti Uniona
Vezenje perila, predtisk Ženskih ročnih del
Brezsrčno bo izdal našo starost. In me vse smo tako rade mlade!
Samo če z vratom ravnamo prav tako kakor z obrazom, kadar mu priznavamo isto važnost, ostane diskreten, ne pokaže nezaželenih gub in se disciplinirano prilagodi občim pravilom nege lepote.
Voda in milo nam seveda ne zadostujeta. To so sredstva, ki jih rabimo samo takrat, kadar jih zelo neradi uporabljamo. Labodji vrat in očarljiv tilnik je privilegij mladih deklet, ženska, ki bi si rada čim delj ohranila ta privilegij, mora zato plačati davek; skrbno mora negovati vrat in ga mazati s kremo, da ostane brez gub.
Prva in najvažnejša zahteva vratu je možnost svobodnega gibanja in odstranitev vseh ovir, ki to gibanje ovirajo. Mišice morajo biti proste, koža vratu mora dobiti prav toliko svežega zraka kakor koža na obrazu. Pri jutrnji telovadbi moramo posvetiti vsaj dve minuti vratu. Vrat stegujemo na vse strani, zraven pa globoko dihamo. To je vsa telovadba, ki jo zahteva nega vratu. Zvečer se vrat zadovolji s tem, da mu odstopimo nekaj kreme za obraz, in ne zahteva nobene druge posebne nege.
Samo, če smo vrat poprej preveč zanemarili, da je že uvel. mu moramo privoščiti poseben obrok masti. Ce ir.u kdaj pa kdaj damo topel oljnat obkladek in mu posvetimo nekoliko masaže, bo vrat lahko pozabil na vse slabo ravnanje prejšnjih časov.
Pri dvojni bradi ali premastnem vratu izvrstno deluje mrzla prha na tilnik. Sklonimo se nad posodo mrzle vode in polno gobo stisnemo tako. da mrzla voda oblije vrat. Potem izmenoma masiramo z desno in levo roko s precej močnim pritiskom podbradek in vrat z mastno kremo kakšnih deset minut.
Dokler nam moda predpisuje, da mora ostati vrat nepokrit, ne smemo [»zabiti na njegovo nego. A tudi takrat ne, kadar nam bo moda narekovala, nositi zaprte obleke, moramo vrat še dalje negovati, da nam bo dal za pridno in skrbno nego nagrado: zataji) bo naša leta.
I/cecUe, <za
Prav gotovo ste se že pogosto jezili zaradi čevljev. Nimate jih kam shraniti. Saj imajo v vsakem gospodinjstvu prostor, omaro ali kaj podobnega, kamor zlagajo čevlje, bodisi v škatlah ali brez njih. Toda vsa družina ima toliko čevljev, da navadno zmanjka prostora. Potlej čevlji leže drug na drugem; nekateri so očiščeni, drugi pa še ne itd. Skratka, zmešnjava je velika.
Najbrže ste si že tudi belili glavo, kako bi zadevo uredili, da bi imeli čevlje v redu shranjene in da bi jih varovali pred prahom, razen tega pa da ne bi bile nikomur v napotje. Ce si pa napravite primerne vrečke za čevlje, boste vseh teh skrbi rešeni.
Vrečke so podobne vrečkam za ščetke. Kolikor čevljev ima vsak član družine, toliko vrečk boste prišili na kos platna. Vsak čevelj bo imel posebno vrečko. Celi kos platna boste obesili na notranjo stran vrat svoje
omare. Seveda morajo biti v tem primeru vsi čevlji zmerom očiščeni, sicer to škoduje obleki. Najbolje je še, če obesite vrečke v shrambo ali kakšen drug primeren prostor. Vrečke vsakega posameznega člana družine lahko vise skupaj.
Tako bodo zmerom vsi čevlji na mestu in ne bodo v napotje.
Nekaj partij s handicapom
Kdor se poslednji smeje... Pokojni dr. Tarraseh, ki je kot črni igral brez kmeta f7, je prav duhovito porazil svojega nasprotnika Eckarta: 1. e4 Sc6. 2. f4 e5, 3. Sf3 eXf, 4. Lc4 Lc5, 5. d4 SXd4?, 6. SXd4 Dh4 šah, 7. Kfl d5, 8. eXd Lg4, 9. Lb5 šah c6, 10. dXc 0-0-0, 11. cXbšah KXb7, 12. Lc6šah Kb6, 13. Dd3 TXd4, 14. Db5šah Kc7,
15. Db7 šah Kd6, 16. Sc3 Df2šah, 17. KXf2 Tdlšah 18. Le3 LXe3mat.
Poučna past. Veliki Morphy je še danes ljubljenec šahovskih sladokuscev. Tu je brez topa a8 kaj naglo zmagal. Lovski gambit: 1. e4 e5, 2. f4 eXf, 3. Lc4 Dh4šah, 4. Kfl b5, 5. Ld5 Sc6, 6. Sf3 Dh5, 7. d4 Sf6, 8. Lb3 La6. 9. De2 SXd4H, 10. SXd4 • b4. 11. DXa6 Ddlšah, 12. Kf2 Sg4mat. j Ce dame ni doma. V naslednji par-; tiji je lepo zmagal Bogoljubov (brez ;Tal). Francoska partija:	1.
e4 e6, 2. d4 c5, 3. d5 eXd, 4. eXd Ld6, 5. Sc3 a6, 6. Sf3 Sf6, 7. Ld3 0-0, 8. Lg5 Te8 šah. 9. Kfl h6, 10. Lh4 Le5, 11. Se4 Db6?, 12. LXf6! LXf6, 13. d6 LXb2, 14. g4! Le5, 15. g5 h5
16. g6 fXg6, 17. Sfg5 Tf8, 18. Lc4šah Kh8, 19. Dd5DXbl šah?, 20.Kg2DXc2, 21. Dg8 šah TXg8, 22. Sf7 šah Kh7, 23. Seg5 mat.
ali pa tekoče plavilo in z njo zdrgne -
več ne umažemo in poškodujemo. Sre-
Porabni nasveti ft
Kako čistimo srebro? Srebro, ki ima
polno madežev, bomo lepo očistili s
plavilom, ki ga uporabljamo za plav-
ljenje perila. Krpico namočimo v suho
mo srebrn predmet, seveda med ne-
prestanim menjavanjem krpic, ker
počrnijo. Pri tem delu moramo obleči
kakšne stare rokavice, da si rok pre-
brn jedilni pribor pa umijemo v vodi.
kateri smo prevreli krompirjeve
olupke ali pa v vreli raztopini boraksa.
Vsa jedila, ki jih kuhamo, bodo bi-
strejša, če jih kuhamo nepokrite.
Grde in zamazane čevlje moremo
madežev takole: Najprej
Tako igra Aljehin!
Iz neke njegove partije v Newyorku 1924.
16. De2—b5šah!!
17. Tfl—el
18. Se4—f6 šah
19. Sf6Xd7šah 20! Db5—e5!
Se5—d7 Lf8—b4 Ke8—f8 Td8Xd7 Se uda.
z navadnim alkoho-
lom da odstranimo vse madeže. De-; j nemo jih potem na kopita, da se
pa nimamo pri rokah ko-
pit, jih nabašemo s časopisnim papir-
č« postane s tanko
plastjo kreme za čevlje, ki pa mora
biti svetlejša od barve usnja. Z mehko
krtačo pa lepo zdrgnemo čevlje^da^se
bodo svetili, kakor da bi bili novi.
Na isti način lahko očistimo usnjene
pasove, usnjene mape, stole in kov-čege.
Rešitev problema št. 87
1. Ld7—b5	Kd4—c3
2. Lc7—b6	Kc3—b4
3. Da2—b2 mat
1......... Kd4—e4
2. Da2—e6šah	kar	koli
3. De6—e2 (e5) mat
1......... b7—b6
2. Da2—c4 šali	Kd4—e3
3. Dc4—f4 mat.
Rešitev problema št. 88
1. Kd2—c3	Ke4—d5
2. Lg3—f4	kar koli
3. L65—c4 (cfi) ali TfSmat
1.	.....	Ke4—e3
2. Lb6—d3	b6—b5
3. Lg3—f2 mat.
LJUBEZENSKI ROMAN MLADEGA DEKLETA
NAPISALA AN NY PANHUYSOVA
PREVEDLA K. N.
	
	
30. nadaljevanje
Forst je od strahu kar otrpnil. Komaj je prišel do besede:
»Kaj naj to pomeni, da me tako napadate in si upate celo vraia zaklepati?«
»To pomeni, da hočem z vami govoriti, in sicer nemoteno. Torej, kar začniva. Prosim, sedite za svojo pisalno mizo.«
Forst se je mehansko pokoril njegovim ukazom; bilo mu je namreč vražje tesno pri njegovi kramarski duši. Potlej je Egon Štern položil pred njega konzulovo pisanje in mu velel, naj ga prebere, rekoč:
»To pisanje vam bo dokazalo, da je nemogoče, da bi bil jaz napadalec svoje bivše zaročenke.« Forst je prebral in zmignil z rameni.
»Kaj mi je to mar! Doslej niti vedel nisem, da so vas česa obdolžili.«
»Tako, tega niste vedeli? Mislim, da vam lahko ugovarjam, gospod Forst. Najbrže vas je vaš spomin na cedilu pustil, kajti pravkar sem slišal, da ste vi raznesli to obrekovanje. Tako sem izvedel pri berlinskem škandalnem lističu in baje je isti prijazni gospod dal podobne informacije policiji, ki se je tudi že zanimala zame. Zato vas brez ovinkov vprašam: S kakšno pravico ste si mi upali očitati tako nizkotno dejanje?« Forst je spet zmignil z rameni.
»Človeku, ki je na tako prebrisan način zatajil denar, kakor ste ga vi, lahko marsikaj pripisujemo. In zdaj se čimprej poberite odtod, ste razumeli?«
Egon Štern je stopil tik predenj.
»O ne, zdaj še ne grem, ker še nisva končala, dragi gospod. Kajti
vi	ste zagrešili najnesramnejšo laž. Tudi če bi bil jaz tisti, ki je denar zatajil, je med človekom, ki zataji denar, in človekom, ki nekomu streže po življenju, velikanska razlika. Poudarjam, da denarja nisem zatajil, prevzemam samo krivdo, da sem lahkomiselno z njim ravnal. Dolžan sem vam ga povrniti, kakor hitro mi bo mogoče zbrati ta denar. Mimogrede vam povem, da sem na najboljši poti do tega.« Forst je pomežiknil. To je bilo dobro slišati. Štern je v resnici imel namen vrniti mu denar. Odvrnil mu je čisto ljubeznivo:
»če imate resne namene, da mi denar vrnete, se lahko čisto prijateljsko pogovoriva.«
»Nobene potrebe ne čutim, da bi se z vami prijateljsko razgovarjal, dragi Forst.«
»Se nekaj važnega se imava pogovoriti. Kaj menite, kdo je prvi raznesel to govorico, ki me je dolžila poskusa umora?«
»Oh, gospod Štern, svetujem vam, da zadeve ne jemljete preveč resno. Govorice so kakor veter, hitro so mimo. Ljudi zanimajo le za trenutek, potlej pa pozabijo nanje.«
Štern je pa trdno položil svojo roko na njegovo ramo:
»Kdaj imate prvi sestanek pri svojem stalnem omizju?« Forst je najprej Sterna presenečeno pogledal, potlej pa zajecljal: »Drevi, že drevi, gospod Štern!«
»Kdaj ste že vsi zbrani? Ob kateri uri?«
»Navadno ob devetih.«
»Dobro. Točno ob devetih pridem po vas. Potlej boste pri svojem stalnem omizju izjavili, da ste sumničenje o mojem napadu iz trte izvili in da niste imeli nobenega razloga zato. Izjavili boste tudi, da ste ravnali nizkotno kakor kakšen ničvrednež.« Forst je hotel v protest poskočiti, toda Sternova krepka desnica ga je potisnila nazaj na stol.
»Storili boste, kar vam ukazu jem, sicer bom poskrbel, da mi boste škodo, ki ste mi jo storili, še na bolj neprijeten način poravnali. Točno ob devetih bom pri vas.« Forst je bil kar višnjev od jeze. Torej zdaj naj se osramoti pred svojim stalnim omizjem? Ne, tako hitro se ni dal ugnati v kozji rog človeku, kakršen je bil Egon Štern. Z razdraženim glasom je zarjul:
»Ta trenutek zapustite mojo hišo, vi...« Dalje ni prišel, kajti že ga je Štern zgrabil za suknjič, ga potegnil s stola, potlej pa spet potisnil nazaj ter vso vajo nekaj krat ponovil, tako da je bila naposled Forstova postava podobna samo še vreči moke, ki ne more več sama stati. Naposled mu je Štern znova zabičil, da mora biti točno ob devetih pripravljen.
Nato je zapustil njegovo pisarno in uslužbenci v prednjih prostorih so začudeni gledali za njim.
Počasi se je sprehajal po znanih ulicah in njegova ljubezen do domovine se je čezdalje bolj prebujala. Gledal je okrog sebe znana mesta, in ko je korakal skozi mirne ulice med vrtovi, skozi katere se je tako pogosto sprehajal s Sabino, se ga je polotilo neznano bolestno čustvo. Kako rad je hodil s svojo svetlolaso Sabino po teh ulicah, kjer so bele vile čepele v lepih vrtičkih kakor pravljični gradiči. Poslopja so se mu zdela zdaj prazna in nobene cvetlice ni bilo nikjer. Toda stara ljubka tišina je bila še zmerom tu.
Na lepem ga je zmotilo trobljenje avtomobila. To je Egona Sterna neprijetno iztrgalo iz njegovih misli. Avto se je bližal in se ustavil pred eno izmed vil, pred prvo, mimo katere bi moral Egon Štern. Gospod, ki je stopil iz avtomobila, mu je torej prekrižal pot. Nehote, ker je šel tako blizu mimo njega, ga je moral pogledati — in se je prestrašil. Kajti elegantni gospod ni bil nihče drugi kakor mož z vrvjo!
Takoj ga je bil spoznal, preveč razločno so se mu bile njegove poteze vtisnile v spomin. Skoraj olajšano je vzdihnil. Zdaj je vedel, da mož z vrvjo še živi, da si ni vzel življenja. Kajti, da je bil gospod, ki je pravkar stopil mimo njega, mož z vrvjo, o tem ni niti za trenutek podvomil. Mož z vrvjo, ki je bil zdaj v elegantnem površniku, je pozvonil pri vrtnih vratih one vile. Egon Štern se je nekaj ko rakov pred njim obrnil in počasi korakal nazaj, kakor da bi koga čakal. Pri tem je moža opazoval in začel premišljevati kolikor mogoče mimo.
Pomota v osebi je bila skoraj izključena, tembolj, ker je moža našel v tukajšnjem predmestnem gozdiču. Toda veliko kariero je moral doseči med tem časom, kajti spomladi je bil še prava slika potepuha.
Med tem časom je mož že izginil v vili z mnogimi stolpiči in pomoli.
Egon Štern si je med tem časom ogledoval avto, ki je bil zelo lep neoporečen model. Ne samo eleganca gospoda, tudi avto in hiša, v katero je stopil, so pričali o udobnosti in bogastvu. Štern se je zmedel. Začel je dvomiti. Ali je bilo verjetno, da se je možak, ki je bil spomladi tako zapuščen in zanemarjen, v tako kratkem času tako visoko povzpel?
Moral je izvedeti resnico, da ne bi imel zmerom pred očmi tega nesrečneža, moža z vrvjo, prikazni, ki ga je tako pogosto mučila. Ho tel si je biti na jasnem v tem. Toda saj ga vendar ni mogel kratko in malo nagovoriti in vprašati,
ali ni morebiti on mož z vrvjo. Mož z vrvjo! Tako ga je bil krstil v svojih mislih, saj njegovega imena ni poznal. Da, kar nagovoriti ga ni mogel, kaj pametnejšega mu pa tudi ni šinilo v glavo. Spet je koračil sem in tja, in ko se je na lepem obrnil, je zagledal elegantnega gospoda, kako je skočil v avto in se odpeljal.
Torej toliko časa je čakal ugodnega trenutka, zdaj ga je pa zamudil. Ni mu ostalo nič drugega, kakor da je odšel.
Na lepem je pa obstal kakor vkopan. Tam doli pred neko lično hišo se je avto z elegantnim gospodom ustavil in gospod je izginil v hišo. Avto je pa odpeljal dalje.
Zdaj se je Egon Štern odločil, pa naj bo bedasto ali pa nevljudno, da mora tega človeka ustaviti in z njim govoriti.
Skoraj planil je v hišo. Po stopnicah navzdol je prišla neka gospa. Vljudno jo je vprašal, kdo je bil gospod, ki je pravkar stopil v hišo. Pripeljal se je z avtom in je pri izstopu nekaj izgubil, kar
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
bi mu rad vrnil. Vitek, eleganten je, ne več mlad...«
»Lastnika hiše menite? Pozvonite v pritličju,« se je glasil odgovor,
Ze je odšla, Egon je pa stopil nekaj stopnic navzgor in se ustavil pred omenjenimi vrati. Zagledal je medeninasto tablico z napisom: »Tann.«
čudno, to je Sabinino ime. A najbrže ni nič z njo v zvezi. Sabina ima samo še mater. In njen priimek ni redek. Pozvonil je in odpirat mu je prišla mična služkinja. Vprašala ga je, kaj želi. Za vsak primer je odgovoril, da želi govoriti z lastnikom hiše.
»Koga smem najaviti gospodu Tannu?« je vprašala dekle. Hitro ji je dal, ker slučajno ni imel druge pri roki, posetnico z naslovom njegovega barcelonskega podjetja. Obiskovalec je vstopil, in ker Tann ni pogledal celega imena, je bil prepričan, da se za Gonzalesom skriva kakšen španski trgovec z vinom. Presenetila ga je le pozna ura obiska.
Egon Štern je moža kar najpozorneje opazoval. Ni bilo dvoma, ta hišni posestnik in potepuh z vrvjo sta bila eden in isti mož. Robert Tann mu je ponudil stol.
>>Oprostite mi, gospod Tann. Prišel sem semkaj, da bi vam zadal vprašanje, ki je v zvezi z mojim notranjim mirom in na katerega lahko samo vi odgovorite.
»Prosim, kar vprašajte, čeprav se čudim, zakaj bi vam mogel ravno jaz odgovoriti.«
»Torej, spomladi sem vas videl v predmestnem gozdu. Ležali ste
v	neki grapi in spali, očitno tako trdno, da ste si pozabili odstraniti vrv, ki ste jo imeli ovito okrog roke. Zdeli ste se mi podobni samomorilnemu kandidatu. Toda takrat sem bil sam tako vznemirjen, da se nisem zmenil za vas. In od takrat si večno očitam, da bi moral siromaka zbuditi in mu pomagati. Prepričan sem bil namreč, da se je v gozdu obesil. Danes, ko sem se pripeljal semkaj, sem pa srečal vas. Takoj sem začutil olajšanje, ko sem videl, da tisti, ki sem ga imel za mrtvega, še živi. In zato sem vas hotel vprašati. Kajne, da ste bili vi tisti, ki sem ga videl spečega v gozdu? Kakor hudobni duh me je preganjal doslej opomin nanj in zdaj sem vesel, da sem se ga osvobodil.« Robertu Tannu je bilo pri srcu, kakor da bi ga kdo po glavi udaril. Mislil je, da je njegova preteklost že mrtva in z njo dan njegove vrnitve. Skušal je skriti svoje razburjenje in je mirno odgovoril:
»Originalno vprašanje ste mi zadali, dragi gospod. Skoraj nekoliko žaljivo, bi dejal. Obžalujem pa, da vam na vprašanje ne morem zadovoljivo odgovoriti in pomiriti vaše notranjosti. Hvala Bogu, nikoli nisem bil v tako žalostnem položaju kakor tisti siromak, ki sem mu očitno podoben.«
Egon Štern ni niti za trenutek trenil z očesom.
»Razumem, zakaj mi tako odgovarjate. Mučno vam je, da vas spominjam na to, da ste bili nekoč že tako daleč. Oprostite, toda naposled bo najbrže še več ljudi vedelo, da spomladi niste bili tako premožni kakor zdaj. Ne bojte se, tega prav gotovo ne bom nikomur pravil, da ste nameravali napraviti samomor. Samo gotovosti bi rad. če bi mi rekli: Da, mož z vrvjo in jaz sva istovetna, bi bil zadovoljen.«
Robert Tann se je sunkovito dvignil:
»Gospod, ker sem vam na vaše vprašanje že odgovoril, moram njegovo ponovitev imeti za žalitev. Moj čas je zelo odmerjen in oprostiti mi boste morali, če se vam ne morem dalj časa posvetiti. Stavbenik Robert Tann ni imel nikoli vzroka, da bi se bavil s samomorilnimi mislimi.«
Tudi Egon Štern je vstal in oklevajoč stopil proti vratom:
»Oprostite mi, gospod Tann, toda niti zdaleč vas nisem imel namena žaliti. Skušal se bom kljub temu osvoboditi te fiksne ideje.«
Takrat je s hodnika zaslišal vesel vzklik:
»Ali si mi kaj prinesla, nova mamica?« V odgovor je zaslišal lahen smeh, ki je Egona Sterna zbodlo
Posebno pazite kaj bolnik pije!
Pitje ni le za zdravega človeka zelo važno, temveč fudi za bolnika mnogokrat važnejše od hrane!
Zato pijte Vi in Vaš bolnik čim češ če našo najboljšo mineralno vodo, ki je obenem fudi zdravilna
ono z rdečimi srei
P ospekte in vsa potrebna navodila pošlje Bratiš in z veseljem
Uprava zdravilnega kopaliiča
SLATINA RADENCI
■»nrkdai«
Babjevemost mu je rešila življenje
Slavni skladatelj Rossini je bil tako zelo babjeveren, da ni naredil niti koraka brez svojega amuleta, ki bi naj ga varoval pred hudobnimi pogledi.
Nekega dne se je sprehajal s skladateljem Thomasom, očetom opere »Mignon«, ob jezeru, po katerem se je drsala velika množica ljudi. Bilo je nekaj dni pred krstno predstavo opere njegovega prijatelja.
Srečala sta neko damo, ki je poznala Thomasa In ga povabila na drsanje. Ko je Thomas segel po drsalkah, je bil Rossini ves iz sebe; prijel ga je za roko ln vpil: »Stoj, nesrečneži Kako moreš na led pred svojo krstno predstavo!« Njegovo svarilo je bilo tako strahovito, da je Thomas izpustil drsalke. Rossini mu je zdaj pričel pripovedovati o nekem grofu, ki ima sila hudoben pogled. Komaj je to izgovoril, je zagledal na ledu prav istega grofa. »Bog nas varuj,« je Izdavil Rossini ves trepetajoč po vsem telesu. »Za boga, zdaj nikar ne pojdi na led!« Ves prestrašen se je prijel za koraldne rožičke, ki so mu zmerom kot za obrambo viseli na verižici pri uri.
Nekaj minut pozneje se je razlegal po okolici strašen pok, ki je prišel z ledu, kjer se je na stotine ljudi drsalo. Led je bil počil in mnogo ljudi je utonilo.
Berlin—Budimpešta—Bukarešta
Nekega Američana, ki je dosti potoval po svetu, so vprašali, kakšna Je bistvena razlika med Berlinom, Budimpešto in Bukarešto.
Američan je nekaj časa premišljal, potlej pa dejal:
»V Berlinu je vse prepovedano, kar ni izrečno dovoljeno; v Madžarski je pa narobe vse dovoljeno, kar ni izrečno prepovedano; v Bukarešti je pa dovoljeno vse, kar je prepovedano.«
56e gre!
V	neki romunski vasi, Bogu za hrbtom, je župnik pri svetem opravilu v kelih namesto vina vlival žganje. Pa-trijarhu je prišla ta vest na uho in poklical je župnika k sebi.
»Ali je res,« ga je vprašal, »kar pripovedujejo o tebi, sin moj.«
Župnik je odgovoril:
»Naša fara je revna, svetost, pri nas ne raste trta... tako moram pač v kelih vlivati žganje.«
»Sin moj!! To vendar ne gre!!«
»Poskusil sem, svetost. Slo je.«
Bismarck in Richard Wagner
Znano je, da kancler Otto Bismarck ni mogel trpeti slavnega skladatelja Richarda Wagnerja. Ne samo, da ni mogel poslušati njegove glasbe, Wag-ner mu je bil tudi kot človek izredno zoprn. Zato se je izogibal slehernemu srečanju z njim. vedoč, da bi bilo mučno zanj, za Wagnerja in navzočno družbo.
Na nekem plesu, pri neki berlinski aristokratki je pa vendar prišlo do tega nezaželenega srečanja. Wagner, ki je iskreno občudoval kanclerjevo genijalnoet in ni slutil njegove nenaklonjenosti, je takoj ljubeznivo pohitel k njemu in mu prisrčno dejal:
»Srčno mi je žal, da ne živim v istem mestu kakor največji državnik Evrope.«
To ni bilo laskanje; vendar je bila ta izjava dvoumna, ker je Wagner utegnil s tem reči, da bi zelo rad živel
v Berlinu.
Kancler je mimo poslušal to skladateljevo izjavo, potlej pa ironično se smehljajoč odvrnil:
»Verjemite mi, dragi gospod, da je tudi meni neizmerno žal, da je tako... Doslej pa res ni upanja, da bi prišli
vi v Berlin, ker ni upanja, da bi me cesar premestil kam drugam.«
Kmet in pop si razlagata evangelij
Kmet je srečal popa in ga vprašal:
»Ali še zmerom trdiš tisto, kar si včeraj razlagal v cerkvi: »če te kdo udari na desno lice, mu nastavi še levo!?«
»Ničesar ne morem pridejati in ničesar zanikati,« je odgovoril pop, »tako uči evangelij.«
Kmet je to izrabil — že dolgo je imel popa na piki — in je krepko primazal popu dve zaušnici, eno z leve, drugo z desne strani.
Nato pop:
»Dobro. Vendar pa piše tudi: »Kakor boste merili, tako vam bo odmerjeno!« In primazal je dve prav tako vroči kmetu, eno z leve, drugo z desne strani.
Turški posestnik, ki je ravno šel mimo, vpraša nekega gledalca:
»Kaj se pa tu godi? Kaj počenjata?«
»Nič posebnega, gospod,« je odgovorila priča, »samo evangelij si razlagata.«
v srce. Potlej so se vrata odprla in topel glas je pozdravil:
»Dober večer, očka!« Hkrati je vitka v črnino zavita postava hušk-nila mimo priprtih vrat, tako da je nehote stopil vstran.
Egonu Sternu so se vse mogoče misli začele poditi po glavi. Torej, Robert Tann je vendar Sabinin oče. šele zdaj je Sabina zagledala obiskovalca, še preden je mogel zapustiti sobo, ga je spoznala. Z velikimi, široko razprtimi očmi ga je pogledala in z neizrekljivo prisrčnostjo vzkliknila:
»Egon, moj Egon, vendar si se vrnil! Hvala Bogu, tako zelo sem hrepenela po tebi.« Egon se je pa samo rahlo poklonil.
»Gospa grofica, zaradi mene se ni treba truditi in izgovarjati besede, ki vam ne prihajajo iz srca. Prišel sem samo nekaj poizvedovat, ne da bi vedel, da je gospod Tann vaš oče. Mislil sem samo, da gre za enaki imeni.«
2e je odšel in Sabina, ki je presenečena strmela za njim, je zaslišala, kako so se zunanja vrata za njim zaprla.
»Egon!« je zakričala za njim, in ne da bi se menila za klic svojega očeta, ki jo je zadrževal, je stekla za njim. Egon se je zdrznil, ko je kakor temna senca tekla poleg njega, ko je njen mehki glas prosil:
»Egon, bodi usmiljen! Tokrat ne smeš tako brez sledu izginiti, kakor si nekoč. In če bi morala iti na konec sveta s teboj, se ne ganem odtod...«
V	sobi je pa ostal Robert Tann in šele prav prebral Sternovo posetnico. Zdrznil se je. Mož je bil torej Egon Štern, tisti, katerega je spravil ob čast. Takrat je stopila v sobo njegova žena z malo Lotico.
»Kakšen pa si, Robert?« ga je vprašala. »Kje je Sabina?«
Robert Tann ji ni mogel odgovoriti. Nekaj časa mu je prigovarjala in potlej je začutil njeno roko na svoji rami:
»Tako čudno se vedeš, Robert. Tako vznemirjen si. Povej vendar, zakaj?«
S težavo ji je odgovoril.
»Egon Štern je bil pravkar pri meni. Sabina je bila vesela, da ga je spet videla. Toda hladno jo je zavrnil in zdaj je tekla za njim.« Ženina roka mu je zdrknila z rame.
»Egon Štern je bil pri tebi?« se je začudila. »Tega kar verjeti ne morem. Kako pride nepričakovano semkaj in kaj želi od tebe, če potlej tako ravna s Sabino? Ali ni prišel zaradi nje? Za božjo voljo, Robert, povej mi, kaj je hotel Štern? Zakaj te je ta obisk tako iz ravnotežja spravil?« Tann je samo premišljeval, kaj bo, če se Sternu posreči ugotoviti njegovo potepuštvo. Potlej ni več daleč, da ugotovi tudi drugo, kar bi pomenilo zanj propast. Strah ga je obšel, ga dušil v grlu.
»Nič mi ni, Marta,« je izdavil in omahnil na stol, »samo za Sabino se bojim.«
Najrajši bi pa svoji ženi vse priznal. Ona bi mu vsaj lahko svetovala in mu pomagala. Toda biK> se je tako mučno ponižati, da tega nikakor ni mogel preboleti. Razburjen je korakal po sobi sem 1° tja in si neprestano zatrjeval, da Egon Stem najvažnejšega in najhujšega le ne ve in da tega tudi nikoli ne bo priznal. Nikoli!
Sabina se pa med tem časom n* ganila od Egona. Bilo je nekoliko vetrovno in dolga črna tenčica, ki je valovala okrog nje, se je nekajkrat bežno dotaknila njegovih lic-Lic moža, v katerem so se borila nasprotujoča se čustva. Sabina mu je neprestano zatrjevala:
»Samo če me s silo pahneš od sebe, odidem od tebe, preden se nisva o vsem pogovorila.«
Štern ji je pa porogljivo odgovarjal:
»Ne vem, gospa grofica, kaj se midva imela porazgovoriti. A» imate pa morebiti rajši, če ya» imenujem kraljico mode?« Sabin« je pogoltnila razburjenje.
Dalje prihodnjih
LIBRE VILLE
MAYUMBA
g^pozTff
GIBRALTAR
MALTA
_<8') z
ALZ.IR
KANARSKI O./^V
v SAUDOVA
o\ ARaBija
DAKAR
EKVATOR
KENijA
UBRE.VIIIE
««OD /„.V
juino • • ■ CJ ' ••.»•«••• •>
Af RIŠKA umija y*—...
RUSIJA IN BALKAN
Razglabljanje carigrajskega dopisnika uglednega švicarskega listal
jdežela kavčuka in spalne bolezni
. Jožef Staijin
O nobeni drugi državi naj-brže svet toliko ne ugiba ka7-kor o Sovjetski Rusiji. Nobena druga zunanja politika ni tako skrivnostna kakor moskovska.
Družinski tednik je že nekajkrat skušal stremljenje nove Rusije analizirati: sklepal je iz posledic na vzroke in na bodoče posledice.
To razglabljanje ne bi bilo popolno in njegovi izsledki se ne bi zdeli dovolj tehtni, če ne bi dali besede še drugim: takšnim, ki jim je prav tako kakor nam resnica najvišji cilj,
Takšen članek smo brali sredi preteklega tedna, tik pred berlinskim obiskom ruskega zunanjega komisarja Molotova, izpod peresa carigrajskega dopisnika švicarskega dnevnika National Zeitung (Bazel).
Zakaj Moskva molči?
S tem vprašanjem se spričo nedavnih dogodkov v jugovzhodni Evropi bavi veš svet, najbolj pa seveda neposredno prizadete države.
Zakaj Moskva molči, ko nemški sunek tja do Črnega morja nedvomno posega tudi v lastne interese Sovjetske zveze?
Prva razlaga
V splošnem si molčanje Sovjetske Rusije razlagamo na tri načine. Prva razlaga pravi, da Sovjetska zveza ni več interesirana na jugovzhodni Evropi in da tega ozemlja, ki ga državi osi proglašata za svoj življenjski prostor, ne osporava več.
Za takšno naziranje nimamo do danes prav nikakršnega dokaza, pač je Pa cela vrsta argumentov, ki dokazujejo ravno nasprotno. Nismo še pozabili, da je Sovjetska zveza šele pred nekaj tedni začela aktivno posegati v balkansko politiko. Najvažnejši znaki za to so: obnova diplomatskih odnosov z Jugoslavijo, sklenitev trgovinskih dogovorov z balkanskimi državami in izpremembe ruskega diplomatskega osebja v jugovzhodnih državah.
Ni nobenih znakov, ki bi kazali, da
se bo sovjetska politika v tem pogledu izpremenila. Moskva je celo v dveh primerih sama zavrnila nazis
oovjcthki zunanji komisar Molotov
ranje, da bi se zaradi dogodkov v jugovzhodni Evropi ne čutila prizadete. Prvič je to bilo tedaj, ko so — tako je objavila sovjetska uradna agencija Tass — nemškemu poslaniku v Moskvi uradno sporočili, da Sovjetska zveza kot obdonavska država ne more glede plovbe po Donavi stati ob strani; nasprotno, da mora biti zraven, kadar se obravnavajo donavski problemi. Drugič je nastopila tedaj, ko se je neki ruski časopis postavil na stališče, da se je Sovjetska zveza na korist držav osi odpovedala vplivu v jugovzhodni Evropi; takrat je uradna agencija Tass omenjeni članek tako ostro zavrnila, da se je bralcu nehote zdelo, kakor da so Rusi članek objavili zgolj zaradi tega demantija.
Končno pa govori proti temu na-ziranju tudi enostavno dejstvo, da prav nobena država, čeprav bi hotela, ne more stati ob strani, kadar gre za stvari, ki so za njeno lastno varnost tako odločilnega pomena, kakor je dogajanje v jugovzhodni Evropi in ob Črnem morju za varnost Sovjetske zveze.
Druga razlaga
Druga razlaga za molk Sovjetske zveze nasproti najnovejšim dogodkom na jugovzhodu se opira na naziranje, da je bilo vse, kar se je od začetka vojne zgodilo v vzhodni in jugovzhodni Evropi, že v naprej med Berlinom in Moskvo bolj ali manj podrobno dogovorjeno. Nemčija odnosno os in Sovjetska zveza naj bi si bile dokončno razdelile interesna področja, in tako sleherni spor že v kali zadušile. Zato — pravi ta razlaga — nima Moskva ničesar pripomniti, če Nemčija n. pr. pošlje svoje čete v Romunijo.
V zvezi s tem se berejo in slišijo vse mogoče bolj ali manj tvegane kombinacije o razdelitvi sveta med osjo in Sovjetsko zvezo. Po tej teoriji naj bi Rusija dobila mosulski petrolej in dohod k Perzijskemu zalivu, ker se je odpovedala jugovzhodni Evropi.
Tudi to naziranje, nastalo v zvezi z delitvijo Poljske med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, je danes že nedvoumno ovrženo. Prvič je zelo dvomljivo, ali sta se Nemčija in Rusija o delitvi Poljske že vnaprej dogovorili; nepobitno je pa, da so se vsi poznejši dogodki na jugovzhodu, kakor zasedba Besarabije, dunajska razsodba, poroštvo osi Romuniji in naposled pošiljanje nemških čet v Romunijo, izvršili brez poprejšnjega medsebojnega dogovora.
; 's.;	:	f~	-£	'•	V	-
Tretja razlaga
Tretja razlaga pa pravi, da se Sovjetska zveza čuti vojaško tako šibko in v primeri z nemško vojsko tako zelo slabotno, da ji ne ostane nič drugega, kakor da da osi proste roke na Balkanu. Ne da bi se spuščali v vojaška vprašanja, lahko tej razlagi postavimo nasproti enostavno dejstvo, da se Sovjetska zveza že dolga leta oborožuje, kakor razen nje samo še ena država v Evropi — Nemčija — in da ima — v nasprotju z Nemčijo — doslej vso svojo vojaško silo še nedotaknjeno.
Kakor je res, da se bo Sovjetska zveza — kakor sicer tudi vsaka druga država — skušala konfliktu za čim daljši čas izogniti, prav tako pa ni verjetno, da bi se že kar od vsega začetka čutila vojaško prešibko, da bi se — če bo potrebno — postavila nasprotniku po robu.
Če bo potrebno... Vse govori za to, da je v teh besedah iskati najpreprostejšo, najnaravnejšo in obenem najpravilnejšo razlago za dozdevno pasivnost Sovjetske zveze. Jugovzhodna Evropa ima vtisk, da se Sovjetska zveza še ne čuti tako ogrožene, da bi morala nastopiti, tembolj ker bi bil danes tak nastop možen bržčas le v obliki vojaške napadalne akcije. Moskva neprestano zatrjuje, da ^ima nikakršnih napadalnih namenov in da želi svojo politiko »nevojskovanja« nadaljevati. Zato se bo zanesljivo hotela izogniti vsemu, kar bi jo moglo lepega dne potegniti v vlogo zaveznice »kapitalističnih demokracij«.
Torej —?
Trenulek, ko bo Rusija — zares in samo zaradi svojih lastnih interesov in svoje varnosti — stopila v vojno, se ne da določiti. Odnosi med Ankaro in Moskvo so, čeprav nekateri nasprotno zatrjujejo, docela prijateljski. Res je, da je bilo sredi oktobra na sestanku med turškim moskovskim poslanikom Aktajcm in
Molotovom, kakor tudi pri avdienci* sovjetskega ankarskega poslanika! Vinogradova pri turškem ministrskem t predsedniku Refiku Sajdamu, govora { o aktualnih vprašanjih. Da pa obsto-• je med Moskvo in Ankaro obvezni! dogovori, ni tako zanesljivo.	:
•
Tiha, žilava borba	:
•
Nobeden izmed navedenih momen- j tov pa nikakor ne more izpremeniti; celotne konstelacije: za dogajanje na; jugovzhodu, za nastope Nemčije naj eni in za molk Rusije na drugi stra-1 ni, ni prav nobene druge razlage S razen te, da se obe državi docela j zavedata, kako se bodo skoraj nujno; morali dogodki razvijali, in si sku-I šata v tihi in žilavi borbi pridobiti: potrebne postojanke. Ko je Rusija; zasedla Besarabijo in severno Buko-S vino, se je runda — da se športno* izrazimo — končala Rusiji v korist.; Naslednje tri runde so pa bile v j prid Nemčiji: dunajska razsodba s ! poroštvom Romuniji, sklenitev voja-1 ške trozveze in zasedba Romunije. J
A borba se nadaljuje, ne s«mo na j evropskem jugovzhodu in na evrop- S skem severnem bojišču, ampak tudi J v svelovnopolitičnem dogajanju. In j prav zato je molk Rusije morebiti• manj skrivnosten, kakor bi se na £ prvi pogled zdelo. Zadeva se nam J vidi skrivnostna le zato, ker gleda- • mo na dogajanje z vidika trenutnega J položaja in z očmi neposredno pri- S zadetih ter pri tem ne vidimo širšega J olzorja. Morda bo .obisk Molotova v j Berlinu odprl nove razglede.	:
Z
GABON
loto
•A S o o
2o«o Hm
5LLKIti
Pretekli teden smo brali, da je francoski general de Gaulle. »voditelj svobodnih Francozov«, kakor se sam imenuje, zavzel Libreville, glavno mesto francoske afriške kolonije Gabon. Medtem so se tudi ostale naselbine v koloniji podredile generalu de Gaullu.
Gabon je kot kolonija del Francoske Ekvatorialne Afrike. Prebivalstva ima samo 400.000 (med njimi le 1223 belcev), t. j. 40krat manj> kakor Jugoslavija, čeprav po površini (241.000 km-') le prav malo zaostaja za našo državo (249.000km2). Glavno mesto Libreville (dobesedno: svobodno mesto) šteje 6000 ljudi.
Gabon je močvirna in nezdrava kolonija (malarija, griža, spalna bolezen), ima pa dosti lesa, slonovine, palmovega olja in kavčuka. Zaradi pomanjkanja železnic in cest se pri rodna bogastva dežele ne dado s pridom izrabljati. Z zavzetjem Gabona so Francozi, ki se bore na strani Velike Britanije, zadelali poslednjo vrzel v britanskem afriškem bloku od Egipta do Južnoafriške unije.
Akcija generala de GaUlla za odcepitev francoskih afriških kolonij cd vichyjske vlade se je začela konec avgusta. Takrat se je Vichyju izneveril čad. najsevernejša kolonija Francoske Ekvatorialne Afrike. Dva dni pozneje smo brali o odpadu Srednjega Konga, Ubangija in francoskega mandatnega ozemlja Kameruna.
Francoska Ekvatorialna Afrika meri 2,721.000 km* in šteje 4.500.000 prebivalcev. Glavno mesto je Brazzaville (8000 prebivalcev).
Legenda za spodnji zemljevid
1 (črno ozemlje): italijanski imperij in ozemlje, ki ga je Italija zavzela v Afriki (britanska Somalija, severovzhodna Kenija in sudanska obmejna mesta Kasala, Galabat in Kurmuk). — 2 (pikčasto ozemlje): britanska in britanskih zaveznikov posest v Afriki (Južnoafriška unija. Belgijski Kongo, Egipt, Francoski Kamerun in Francoska Ekvatorialna Afrika z Gabonom). — 3 (bela ploskev): nevtralne ali nevojskujoče se države in njihova posest.
Zemljevid kaže tudi to, kako je vichyjska vlada v avgustu t. 1. na novo razdelila Francosko Zahodno Afriko, ko je kolonijo Mavretanijo in samostojno okrožje Dakar pridružila koloniji Senegalu. Kolonije, ki danes sestavljajo Francosko Zahodno Afriko, so na zemljevidu označene z arabskimi številkami: 1 - Senegal, 2 == Francoski Sudan. 3 Francoska Gvineja, 4 = Slonovinasta obal, 5 = Da-homey, 6 = Niger.
Tudi Francoska Ekvatorialna Afrika je zdaj enotna kolonija, sestavljena iz Gabona (I), Srednjega Konga (II), Ubangija (III) ln Gada (IV).
A DE h
iSr.l *
...................
J	•	•	.	£	■*%	o-	r	—.................-	i—
V? )
^•SV.HEUnA
DtLKIN
G>GAMBIJA(br.)
2.0.--ZLATA OBALA (M 5.L.’ SIERRA ItOht (br.) T.* TOGO (fr.)
IS. nadaljevanje
G. Kofman, lastnik velike drogerije v Harbinu, je bil po vsem videzu sodeč bogat človek. Ponoči 11. marca 1932. so ga ugrabili Rusi, ki so delali za policijo, in ga vtaknili v najnižjo podzemeljsko klet v Novem mestu. Rupor, rusko emigrantsko glasilo, je pisal drugi dan, da so neki banditi ugrabili Kofmana in poslali uredništvu Ruporja dopis, v katerem zahtevajo, naj plačajo svojci žrtve 30.000 kitajskih dolarjev odkupnine. Isto noč so Rusi, poslušno orodje orožništva, odpeljali Kofmana iz kleti v neko kitajsko hišo v predmestju Madiagoju.
Izmed onih, ki so informirali Ruse, so eni trdili, da je Kofman bogat človek, ki lahko mirno odšteje 30.000 dolarjev, drugi so pa menili, da brž-ko res ne zmore tolikšne vsote. Ima sicer premoženje, so pravili, toda bore malo denarja v blagajni.
Sef je pobaral mene, kaj mislim o stvari. Odkrito sem mu priznal, da po mojem mnenju Kofmanova rodbina ne more odšteti toliko denarja. Nato sem ga opozoril na govorice, ki krožijo po mestu, da Kofmana niso ugrabili razbojniki, temveč orožni-štvo.
»Za govorice se ne brigam. Če Kofman ni tako bogat, kakor mislimo »mi«, lahko odšteje denar Židovska zveza in plača odkupnino zanj.«
Naslednji dan 13. maja, je orož-ništvo pristalo na to, da zniža odkupnino na 15.000 dolarjev. Že so hoteli poslati Ruporju izjavo, ko se je vtaknil vmes Radzojevski, eden od ruskih ugrabiteljev. Ta mladi, ničvredni lopov je leta 1927. zapustil Sovjetsko Rusijo in prišel v Mandžurijo skupaj s svojo nič manj izprijeno družino. Sprva so jih imeli za agente sovjetske vlade, nedvomno zato, ker je bil njegov oče v službi na sovjetskem konzulatu. Kasneje pa se je sin spaj-dašil z neko dokaj sumljivo tolpo, ki je skrivala svoje delovanje pod krinko patriotizma in antisovjetizma. Dvakrat je bil Radzojevski zaprt zaradi žeparstva. Z orožjem je dosegel, da so ga pripustih kot študenta na neko pravno šolo, kjer si je po dveh mescih na podoben način izsisil diplomo.
Čisto naravno je bilo, da je morala ta pietepaška bratovščina zbuditi pozornost Japoncev. Le-ti so jo nazadnje povabili, naj se pridruži njihovi morilski tolpi, pred katero je trepetal ves Harbin.
In tako je bil med tistimi, ki so Kofmana ugrabili, tudi Radzojevski. Prav on je vztrajal na tem. da mora Kofmanova družina plačati 30.000 dolarjev. Ničesar ni hotel slišati o tem, da bi znižali odkupnino na 15.000 dolarjev; izjavljal je, da ima zanesljive informacije o Kofmanovih denarnih razmerah.
»Naj mu jaz izprašam vest. Prepričan sem, da bom izvlekel iz dedca teh 30.000 dolarjev, samo dovolite mi, da jaz izvedem vso stvar. Dajte ga meni v roke, pa se bo vse dobro končalo.«
Dovolili so mu, da gre takoj na delo.
Odšel je s Kiričenkom in dvema japonskima orožnikoma v hišo, kjer so stražili Kofmana, zvezanega in z zamašenimi usti.
O pol dvanajstih sem dobil od šefa poziv, naj vse pustim In se nemudoma zglasim pri njem.
»Veste, kaj se Je zgodilo?« me je vprašal. »Kofman je mrtev. Vse kaže, da so ga trpinčili in da zaradi slabega srca ni mogel tega pretrpeti. Naj bo tako ali tako. stopite tja, poglejte in mi sporočite, kako se je stvar odigrala. Telefoniral sem orožništvu in prosil, naj vam dovolijo pristop.«
Odvihral sem na orožniško postajo, kjer so me posadili v civilni avtomobil; čez deset minut smo se že ustavili pred kitajsko hišo v predmestju Madiagoju.
Orožniški narednik, ki me je sprem' ljal, je sunil v vrata in vstopila sva
v staro pol razpadlo poslopje. Notri je gorela ena sama sveča in v njeni svetlobi sem mogel razbrati postave petih mož, ki so sedeli za mizo in pili pivo:	dva Japonca, orožnika,
oblečena v civilno obleko, Radzojev-skega, Kiričenka in nekega drugega Rusa, ki mu je bilo ime Kalusko.
Ponudili so mi stol in Radzojevskij me je povabil, naj pijem z njimi.
»Hvala, ne bom. Prišel sem raziskovat, kaj se je zgodilo tu notri.«
Radzojevskij je. zaničljivo poškilil name in rekel:
»Nisem mislil, da je treba o smrti takega prasca pripravljati kakšno poročilo. Tej prekleti židovski svinji je bilo več do denarja kakor do lastne kože. To ima, ker ni hotel govoriti s svojo ženo in ji ni maral pisati. Malce sem ga ostrašil in ta stari norec gre in ti umre. Mi ne moremo nič za to. Ves Harbin je poln njemu podobnih prascev.«
Hotel sem si ogledati truplo. Ležalo je v kotu, pokrito s staro, umazano odejo. Sklonil sem se nadenj, odkril zgornji del in odrevenel od groze. Komaj sem spoznal njegov obraz, tako je bil ves pokrit z vžigi in opeklinami, ki so mu jih prizadejali mučilci. Smrad po osmojenem mesu me je spravljal v omedlevico. Zdaj sem vedel, odkod ogabni vonj, ki mi je udaril v nos, ko sem vstopil. Vedel sem, kaj se je zgodilo.
»Kdo je to storil?« sem vprašal.
»Jaz,« je odgovoril Radzojevskij. »Tako bi morali končati vsi umazani Židje, sovražniki Rusije.«
Videl sem, da so Kofmana strahotno mučili. Najprej so mu ožgali reke in noge, nato so mu dobesedno spekli obraz in nazadnje, ko je vpil v mučeniških, neznosnih bolečinah, so mu zamašili usta, tako da se je zadušil.
Vrnil sem se k šefu in mu povedal, kaj sem videl in dognal. Ni pokazal, da bi si zastran tega delal kakšne skrbi, in je samo vzkliknil: »Preneumno! Toliko hrupa za prazen nič.«
Japonsko orožništvo, ki je kopičilo grozoto na grozoto, je razsekalo truplo mrtvega moža na štiri kose, in sicer zaradi njegove prevelike teže, ter ga vrglo v skupen grob, kamor so odlagali žrtve mamil, ki so jih dan za dnevom pobirali mrtve po harbinskih ulicah.
Navzlic temu se je pa japonsko orožništvo še nadalje pogajalo s Kofmanovo družino glede odkupnine. Gospa Kofmanova je tri tedne po brutalnem umoru svojega moža plačala Japoncem 18.000 dolarjev za njegovo rešitev.
Povsod je bilo toliko rivalskih tolp ruskih in kitajskih razbojnikov, ki so bili v službi japonske policije, da si bogati Kitajci in Rusi niso več upali iz svojih hiš. Vsekako je bila »vlada terorja« hujša kakor v dneh earle blanche in Bastilje.
Kadar so hoteli iztisniti denar iz sovjetskih državljanov, si Japonci niso delali preglavic z ugrabljanjem! obdolžili so jih kratkomalo, da so komunisti in propagatorji, ter jih vrgli v ječo, odkoder so se mogli rešiti samo na en način: da so plačali drago odkupnino. Isto se je zgodilo tudi bogatim mandžurskim Zidom.
Morda imajo	rt:-.	—; to
v mislih, kadar govore, da so pristaši politike »odprtih vrat«. Samo ena vrata so pustili odprta: tista, skozi katera pošiljajo ljudi v ječo. Njihovo geslo je: »Sem z denarjem ali vam pa ne odpremo več vrat nazaj.«
Edgar Snow piše v članku »Japonci grade novo kolonijo«*:
»Harbin, nekoč zabaven in poln življenja, je danes mesto živih mrtvecev... Najbrže ni v nobenem drugem velikem mestu na svetu življenje
* Saturday Evening Post, 24. februarja 1934.
SABA RADIO
Preciznost in kvaliteta! Sodobni aparat z najpopolnejšim glasom!
Zastopniki:
Generalno zastopstvo In skladišče:
Radio Braneč, Cel/e
I. C. Kotar - Ljubljana, Miklošičeva c. 13, Radio Lušicki - Maribor, Koroška 11 Radio Zupan - Mojstrana Edvard Fischbacher - Trbovlje
tako negotovo. Ilarbinski prebivalci, med njimi 100.000 belih in rdečih Rusov, tvegajo svoje življenje, če gredo tudi ob belem dnevu na brez orožja. Napadi, ropi, umori in J ugrabitve so na dnevnem redu.
»Tuji konzuli se morajo obdajati;; s telesno stražo. Ko sem se mudil v Harbinu, sem nekega dne hodil ob reki Sungariju v družbi s članom bostonskega kongresa Tinkhamom, kili je takrat potoval po Mandžuriji Obiskala sva širokosrčnega Georgea Hansona, bržkone najbolj priljublje-!! nega generalnega konzula na svetu. Na mizici v svoji pisarni je imel'! Mr. Hanson cel arsenal pušk in avto-'! matskih pištol. Po vsej hiši je imel'! postavljene straže, ki so morale bud-'! no paziti na bandite.
Lastnik Modernega hotela je bil 5 tiste dni, ko sem se mudil v Harbinu, j; ves v skrbeh, ker mu je izginil nje-;; gov sin, talentiran pianist in franco-;; sk* državljan. Ugrabili so ga bili,! ruski banditi; zagrozili so, da mu bodo prste odsekali, če ne dobe 300.000 dolarjev odkupnine. In res so mu odrezali ušesa in ga nazadnje umorili. Nekaj milj od mesta so imeli gangstri skrivališče za ugrabljence.
24. poglavje KASPEJEVA ZADEVA
Med vsemi ugrabitvami, pri katerih sem bil udeležen, je ugrabitev mladega Kaspeja dvignila največ prahu;; in postala prava mednarodna senzacija. V stvar sem bil tako tesno zapleten, da me je domala stala življenje.
Oče nesrečnega Kaspeja, Jožef Kaspe, je prišel v Harbin kot ruski begunec po končani rusko-japonski vojni, v kateri je služil pri dragoncih.;
V Harbinu je odprl majhno urarno,; a že v nekaj letih jo je povečal v prodajalnico draguljev in srebrnih izdelkov. Leta 1918. je bil lastnik najimenitnejše draguljarne na Daljnem vzhodu in solastnik Modernega hotela, najuglednejšega v Harbinu.
Leta 1932., v času japonske okupa-!j cije, je imel Jožef Kaspe lastno veliko trgovino z dragulji, bil je edini lastnik Modernega hotela in predsednik neke gledališke družbe, ki je;; razpolagala s celo vrsto gledališč in kinematografov. Njegovo premože-' nje so cenili različno, od pol milijo-; na do nekaj milijonov. Tudi o tem,; kako si je nakopičil svoje imetje,; so krožile različne domneve in go-; vorice.	;
Jožef Kaspe je imel svojo slabost.; Rad je govoril o sebi in svojih mili-; jonih... in prav tako o svojih dveh! sinovih, ki sta študirala na Franco-! skem, prvi na Sorbonni, drugi na! konservatoriju v Parizu. Rad je govoril o tem, da sta njegova sinova! prvaka med svojimi vrstniki in veli-! ka nada svojih slavnih šol... in seveda o tem, da sta postala francoska državljana.
Ker sta bila torej francoska državljana, je prenesel nanju lastništvo svojega hotela in svojih gledališč, kakor hitro je mogel, ker je opazil, da kažejo Japonci nenavadno zani-!! manje za njegovo bogastva In stari ’ Kaspe je dobro vedel, kaj to pomeni. Ko je bil prenos lastništva končno opravljen, so zavihrale na njegovih gledališčih francoske trikolore.
Japoncem seveda ni šlo v račun, ko so videli, da je prešlo pod francosko jurisdikcijo to krasno in donosno premoženje, ki so si ga bili v'! domišljiji že prilastili.
V začetku maja 1933. mi je šef izdal svojo željo, da bi rad dal Kaspeja ugrabiti. Toda priznal je, da to ne bi bila kdo ve kako lahka zadeva. Kaspe je redkokdaj zapustil svoje stanovanje, in kadar je prišel na ulico, ga je spremljala oborožena telesna straža. Njegovo stanovanje v pritličju Modernega hotela je bilo kakor trdnjava. Njegova okna in vrata so bila zavarovana s težkimi jeklenimi zasloni. Zunaj in znotraj je bilo vse polno ruskih čuvajev.
Ko je mladi Simeon Kaspe končal svoje študije na konzervatoriju v Parizu, je prišel za nekaj časa v Harbin. Bil je izredno kultiviran mladenič in odličen pianist; njegov oče ga je postavljal celo nad Paderev-skega. Papa Kaspe ni gledal na denar, kadar je šlo za to, da njegov maestro priredi koncert v tem ali onem njegovih najboljših gledališč. Mnogo denarja je vrgel v priprave za nastop svojega sina pred izbranim občinstvom v Šanghaju in Tokiu, odkoder se je moral prav tedaj vrniti.
Že se je harbinsko orožništvo oziralo za mladim Kaspejem, ki niti mislil ni, da bi kdo skušal ugrabiti njega, francoskega državljana. Toda motil se je.
Dalje prihodnjič
»če boš pa tekel tja, kjer sem stanoval, in mi prinesel kresilo, boš dobil štiri groše. Pohiti, fant!«
čevljarski vajenec bi rad imel štiri groše in je zato hitro stekel po kresilo.
Prinesel ga je vojaku in — zdaj pa poslušajte!
Zunaj mesta so bile pripravljene velike vislice, okrog in okrog so stali vojaki, za njimi se je pa gnetlo nekaj tisoč ljudi.
Kralj in kraljica sta sedela zgoraj na prekrasnem prestolu, sodnikom in svetovalceir —-—**
Vojak je ze stal na lestvi.
Ko mu je pa hotel krvnik nadeti zanko okrog vratu,
je dejal, da je sicer ubog grešnik, da ima pa vendar poslednjo željo pred smrtjo. Rad bi pokadil pipo tobaka.
Saj bo poslednja pipa. ki jo bo pokadil na tem svetu. Kralj mu te želje ni hotel odbiti.
Tako je vojak vzel kresilo in ukresal ogenj.
Enkrat, dvakrat, trikrat!
Skrivnost Japonskega vohuna
ZA KULISAMI JAPONSKEGA IMPERIALIZMA
RAZKRITJA ITALIJANSKEGA ČASNIKARJA AMLETA VESPE
H. L ANDERSEN:
ZGODBA 0 KRESILU
IZ ANGLEŠČINE PREVEDEL VLADIMIR PAVŠIČ
SPISAL EDGAR VVALLACE
PREVEDEL 2. P.
20.	POGLAVJE
Joani Brayevi se je dozdevalo, da je v veliki stiski in velikem strahu pobegnila s tega sveta — in da se počasi spet vrača. Toda preteča slika hudobca je še zmerom kalila njen pogled. Polagoma se je zavedala, da leži v svoji postelji... Torej so bile vse skupaj le odurne sanje! Toda luč je še gorela in ob posteljnem znožju je stal neki mož in jo gledal... Uprla se je na komolce. Ni se mogla zbrati. Nagubala je čelo in si medlo ogledovala vsiljivca...
»Dobro jutro!« je tedaj izprego-govoril Clifford Lynne z veselim smehom. »Vaši plesa željni sestrični se pa pozno vračata domov.«
Zdrznila se je in se na mah streznila. Brž se je ozrla proti oknu in opazila, da se že svita. Njen obraz je bil ves moker... Na posteljni omarici je stal naspol prazen kozarec vode...
»Mr. Lynne!« je počasi izdavila. »Kje, kje...« Ozrla se je po sobi.
»Bojim se, da sem vas prebudil,« je rekel. Njeno vprašanje je nalašč preslišal. »Malce neroden vlomilec sem, čeprav ni lažje stvari »a svetu kakor priti do vas. Ali ste me slišali?«
Komaj vidno je prikimala.
»O, to ste bili vi?« je vprašala.
Vgriznil se je v spodnjo ustnico in ji nepremično zrl v oči.
»Strašno sem* kompromitiran. Menda razumete,« je hudomušno dejal. »V temni noči sem vdrl v vašo sobo, po žlebu sem priplezal, v posteljo sem vas položil — in zdaj sva sama, čisto sama... vi in jaz... skupaj, čisto skupaj v prvem jutmjem svitu... Kar mraz me spreletava ob misli, kaj bo neki dejal Stephen Narth, kaj bosta ugibali bedasti dekleti. Kar se Letty tiče,« je dejal in skomignil z rameni, »resda ne pričakujem, da se ji bom smilil kakor sicer vse drugo na tem svetu.«
S težavo se je usedla v postelji. Kar razbijalo ji je po senceh.
»Ali se mar iz vsega norčujete?« je vprašala in se zdrznila ob misli na strahotne dogodivščine nocojšnje noči. »Kje so tisti strašni •možje?«
»še zdaleč niso tako strašni, kakor se zde. Bodite pomirjeni, zdaj jih ni več. Skozi okno so pobegnili in nobeden izmed njih ni kdo ve kako resno ranjen. Pošteno vesel sem, da vam lahko to povem. Saj imam že enega obstreljenega kuli-ja doma v kuhinji; niti v snu bi me ne mogla obiti želja, da bi v Slaters-Cottageu napravil bolnišnico za hudodelske Kitajce.«
Nagnil je glavo in prisluhnil. Njegova ostra ušesa so ujela iz daljave šibek ropot avtomobilskega motorja.
»Sliši se, ko da se pelje Stephen s svojima gracijama domov,« je skorajda zaskrbljeno rekel.
Pogledala mu je v oči.
»Kaj boste storili?« je vsa osupla vprašala. »Tu ne morete več ostati.«
Zahihital se je.
»Kako po žensko mislite! V tak-šnile krizi — pa se ukvarjate z, dostojnostjo!«
Potlej je nenadno stopil k njej, ji položil roko na razgreto čelo in jo pobožal po laseh.
»Kar zaupajte vame,« je milo dejal — in trenutek nato ga že ni bilo več.
*
Slišala je, kako se je avto bližal. Vstala je, stopila k oknu in opasala, da je zavesa odgmjena. Uzrla je dva velika žarometa, ko je stričev avto zavil na dovozno cesto. Slišala je tudi, kako so se odprla vrtna vrata, in videla Clifforda Lynna, kako je stekel čez pot in skočil za rožnati grm. še preden fie je utegnil do dobrega skriti, je obstal avtomobil pred vrati. Stephen Narth je skočil iz avtomobila in prižgal luč pred vrati.
Z okna je Joan dobro videla malo skupino. Stephen je bil v svoji trdo poškrobljeni srajci videti na moč bled. Poleg njega sta stali obe dekleti v bogatih večernih toaletah. Stephenova drža je pričala, da ga nekaj mori, da je nemiren... Nič se mu ni mudilo v hišo. Dvakrat je obšel avto, govoril s šoferjem, in šele ko je slišal korake deklet po stopnicah, je obotavljaje se stopil v vežo.
Letty in Mabei sta imeli svojo spalnico v pritličju. Joan je slišala visoki Lettin glas in globljega njene starejše sestre. Zdajci se je vmešal v pogovor tudi Mr, Narth.
»... kaj le blebečete? Ni dvoma, da še spi!« je ujedljivo piskala
Letty, »Saj ni bila prvič sama doma. Ne bodi no tako smešen, oče!«
Joan je s trdnim korakom stopila po sobi in odprla vrata.
»Zakaj bi se ji bilo le kaj zgodilo?« je menila Mabel. »Privide imaš, oče. Samo zbudili jo bomo. Ob tej uri — pa počnete take neumnosti!«
Zaslišala je Stephenove trde korake na stopnicah, zato je vsa začudena brž zaprla vrata. Koj nato je potrkalo. Odprla je.
»Dobro jutro!« je hripavo pozdravil Narth. »Ali je vse v redu?«
Njegov obraz je bil strahotno bled; spodnja ustnica mu je drhtela. Roke je držal v žepih, da bi ne videla, kako mu drgetajo.
»Torej je res vse v redu?« je spet zagrakal Narth.
»Vse, Mr. Narth!«
»Ali se ni nič zgodilo?« Pomolil je glavo v sobo in z ostrim pogledom ošinil svojo nečakinjo. Ko je tako stal pred njo, je bil podoben ujedi.
»Joan, ali je res, prav zares vse v redu?«
Njegov glas je bil tako zahripel in njegovo vedenje tolikanj čudno, da je bila prepričana, da se ga je nalezel.
»Ali te ni nihče motil? No, potlej je prav... Dekleti sta te s svojim žlobudranjem kajpak zbudili. Lahko noč, Joan!«
Z negotovimi koraki se je odmajal po stopnicah; vsa začudena je Joan zaprla vrata za njim.
še bolj se je pa čudila pri zajtrku, ko je izvedela, da je odšel snoči tudi sluga zdoma. Mr. Narth ga je bil telefonski prosil, naj mu prinese neko knjigo v mesto. Zakaj je le Narth potreboval knjigo, če je bil z dekletoma na plesu? Saj je zgolj dekletoma za voljo žrtvoval večer. Edini Mr. Narth bi bil lahko pojasnil to čudno zadevo; toda če bi bil to storil, bi menda ne bilo v hiši človeka, ki bi bil z njegovim pojasnilom zadovoljen...
šele ob enajstih je prišel Narth k zajtrku. Njegov obraz je bil prsteno bled, zdel se je živčen in razdražen, kakor da ni niti za hip zatisnil očesa.
»Ali dekleti še nista vstali?« Kadar je bil takšne volje, je govoril hlastno in pretrgano. Po navadi je bil po prekrokani noči nasajen in zadirčen, čeprav se je Joan bala, da bo zdaj izlil ves žolč nanjo, je bila presenečena, da je bil strpen in znosen.
»Zdaj bo pa treba resno misliti na ženitev, Joan,« je povzel, ko se je s kislim obrazom usedel za mizo.
Zajtrk mu ni teknil.
»Tale Clifford je menda prav dober človek. Malo mi je nerodno, da je v podjetju starejši družabnik, a zdaj sem vesel, da mu zadnjič nisem vsega zabrusil v obraz, kar mi je bilo na jeziku, ko smo...«
»Prihodnji petek se bom možila,« je mimo dejala Joan.
Vznemirjen jo je pogledal.
»V petek? Nemogoče, popolnoma nemogoče... to bi ne bilo fino. Za-
SIAMSKA ETIKETA
Siamci so znani za ljudi, ki nenavadno pazijo na družabno etiketo, ki so jo kakor Japonci prevzeli od Kitajcev. S posebno pedantnostjo se trudijo, da se razlike v družabnem pogledu ohranijo in spoštujejo.
Po nepisanem siamskem zakoniku oseba nižjega družabnega položaja ne sme nikoli zavzeti mesta osebe višjega družabnega položaja, pa naj bo sedež ali stojišče.
Nekoč bi morali visoki siamski uradniki obiskati nekega angleškega diplomatskega zastopnika, ki jih je pričakoval v drugem nadstropju svoje rezidence. Britanski zastopnik je bil več let preživel na Kitajskem in je dobro poznal orientalske običaje. Očitno je namerno pričakoval goste v drugem nadstropju svoje palače, ker je želel videti, kaj bodo storili. Siamska delegacija bi morala namreč iti po hodniku pod njegovim stanovanjem, tako da bi se znašla, čeprav samo za nekaj trenutkov, »pod« angleškim diplomatskim uradnikom in s tem v položaju družabne podrejenosti.
Siamci niso hoteli stopiti na hodnik, ki je držal pod stanovanjem angleškega diplomata, in tako je nastal neprijeten položaj. Ker druge poti ni bilo in ker se niso mogli sniti kje izven palače, so morali z drugega nadstropja spustiti dolge lestve do tal in po njih so se delegati povzpeli do sprejemne dvorane.
»Ne Openecl the Door o/ Japart«.
kaj se le tako mudi? Saj Lynna vendar še ne poznaš dovolj...«
Od jeze je kar skočil s stola.
»Tega ne trpim! Storila boš tako, kakor jaz želim. Ali Mabel že ve?«
čudno, si je mislila Joan, da mu Mabel te novice ni že povedala. Pozneje je šele izvedela, da si je Mabel hotela prihraniti to senzacijo za pozneje; za družinski posvet.
»Kaj pa spodobnost?« je teatralno dejal Narth. Njegovo vedenje je bilo tolikanj nenavadno, da si je morala Joan nehote ogledati stričev obraz. »Saj moraš vendar še celo kopico stvari urediti, preden se poročiš. Toliko spoštovanja in hvaležnosti si mi menda že dolžna, da boš najprej mene vprašala, ali sem zadovoljen s tako odločitvijo. Joan, ali si popolnoma pozabila, kaj je bilo s tvojim bratom?...«
»Prevečkrat ste mi osvežili spomin s tisto neokusno stvarjo, Mr. Narth, ki zanjo pač nisem odgovorna,« je z odkritim nezadovoljstvom dejala. »Za vse to, kar ste storiM za mojega brata, sem se odkupila s privolitvijo v zakonsko zvezo s takrat še neznanim mi človekom. Clifford Lynne želi, da bi bila poroka v petek; zato tudi nisem ugovarjala, temveč sem privolila.«
»Ali se mar mene zadeva prav nič ne tiče?« je zagrmel stari Narth. »Ali sem taka ničla pri hiši, da me še za svet ni treba vprašati?«
»Najpametnejše bo, da se posvetujete kar s Cliffordom Lynnom,« je hladno pripomnila Joan.
»Tak počakaj vendar še trenutek!« je klical za njo, ko je že odhajala skozi vrata. »Saj se vendar ne bomo razburjali zaradi formalnosti, Joan. Prav poseben vzrok m; sili, da te prosim, da bi odložila poroko na poznejši čas. — Kaj je?« je živčno vprašal vrniv-šega se slugo, ki se je v civilni obleki prikazal v veži.
»Ali bi sprejeli Mr. Lynna?« je vprašal.
»Z menoj bi rad govoril? Ali zanesljivo veste, da ni želel razgovora z M'ss Joano?«
»Ne, ne! Prav posebej mi je naročil, da bi rad govoril z vami.«
Narthu je drhtela roka, ko je odložil skodelico.
»Odpeljite gospoda v knjižnico,« je nejevoljno dejal. Moral se je ohrabriti, za ta pomenek, zakaj slutnja mu je velevala, da ga čakajo prav neprijetne minute. In res ga slutnja ni varala, zakaj Clifford Lynne je prišel zato, da ga preseneti s prav ščegetljivimi vprašanji.
21.	POGLAVJE
Clifford Lynne se je sprehajal po knjižnici (kakor da bi bila njegova, se je Narth pozneje pritoževal svoji hčeri), ko je vstopil Narth. Obstal je in se obmil, da bi lahko pogledal vrhovnemu šefu tvrdke Narth Brothers v obraz.
Kot zajtrk nasi deci se priporoča hranljivi in vitamine vsebujoči
»EMONA«
cvetlični taj
ki nudi tudi z dodatkom mleka zdravo in krepilno pijačo. Zahtevajte smo origioahtc pakete.
V vseh trgovinah.
Proizvaja : lekarna Mr. Bahovet — Ljubljana
f/
%
po svetu
ŽIVINSKA KRMA IZ I.FSA
Pomanjkanje surovin ima za posledico zanimive poskuse, da bi po sintetični, to je umetni poti ustvarili nove proizvode, ki so industriji ali kmetijstvu neizogibno potrebni.
Tako se na primer madžarska industrija s pomočjo italijanskega kapitala bavi z načrti, da bi na Madžarskem zgradili novo tovarno, ki bi izdelovala tekstilna vlakna iz stebelc koruze, graha, indijske smokve in sončnice. Nova tovarna bi razen tega predelovala tudi les iglavcev, ki bi ga uvažali iz naše države ali iz Romunije.
Na Norveškem se je pa ministrstvo za prehrano obrnilo do industrije, da bi iznašla postopek za izdelovanje živinske krme iz lesne celuloze. V ta namen bi končnemu proizvodu dodali še določeno količino beljakovinastih snovi. Zato bi pa v prvi vrsti prišla v poštev ribja moka, ki jo na Norveškem izdelujejo iz slanikov.	»Das Reich«, Berlin.
LONDON
Podatki o modernem Londonu so
pogosto zelo različni. Danes, ko je
»Zaprite vrata! Ali nočete?« Nje gove besede so bile bolj ukazu podobne kakor prošnji. In kar smešno je bilo pogledati Nartha, kako hitro je ubogal.
»Davi ste prišli ob štirih domov,« je začel Clifford. »Pri Cyru ste večerjali. Restavracijo zapro že ob eni. Kaj ste počeli med eno in štirimi zjutraj?«
Narth kar verjeti ni mogel, da je prav slišal.
»Ali smem morda vprašati...« je vprašal.
»Ničesar ne izprašujte! če ste me hoteli vprašati, kje si jemljem pravico, da vas to vprašujem, si lahko ta duševni in jezikovni napor kratko in malo prihranite!« je suho odgovoril Clifford. »Vedeti hočem, kaj ste počeli med eno in štirimi! Mislim, da ste me razu meli?«
»še v sanjah bi ne bil voljan utešiti vašo radovednost,« je srdito odgovoril Narth. »Ali mar mislite, da smo že tako domači, da...«
»Davi ob treh,« mu je skočil Clifford Lynne v besedo, »so skušali ugrabiti Joano Brayevo. Tega menda še ne veste, Mr. Narth?«
Narth je nemo zmajal z glavo.
»Gotovo mislite, da so si premislili in niso prišli po Joano. Pričakovali ste pa ugrabitev prav gotovo. Stal sem za grmom, ko ste govorili s šoferjem. Naročili ste mu, naj pride takoj v hišo, ko bo zapsljal avtomobil v garažo. Rekli ste mu, da ste živčni in da ste v skrbeh, ker so pred nekaj dnevi nekje v soseščini vlomili. In kaj mi da največ misliti? Veste, kaj? Ta okoliščina, da ste bili na moč začudeni, če ne razočarani, ko ste našli Miss Bra-yevo čilo in zdravo v njeni sobi.«
Stephen Narth je bil bled ko zid; še z ustnic mu je izginila kri. V zagovor ni mogel črhniti niti besedice.
»Dolžni ste mi pojasnilo, kje in kako ste prebili noč med eno in štirimi!« Predirljivi Cliffordovi pogledi so vrtali Narthu v dušo. »K Fing-Suju niste hoteli oditi — in prav ste storili, zakaj lastnih hčera ne kaže spravljati v dotiko s tem lopovom. Ali naj vam mar j a z povem, kaj ste počeli?«
Narth tudi zdaj ni odgovoril.
»Med plesom ste odšli na cesto in zaklenili vrata na avtomobilu. Ko ste potlej s hčerama odšli s plesišča, ste jima v skrbeh natvezli, da ste ključ menda izgubili. Zato ste ju tudi zvlekli v dvomljivi klub na Fitzroy-Squaru, ki je vso noč odprt. Naposled, ko se vam je zdelo, da je doma že vse dopolnjeno, ste kar na lepem našli ključ v žepu.«
Tedaj se je Narthu vendarle razvezal jezik.
to velemesto obrnilo nase pozornost vsega sveta in ker je v ospredju današnje svetovne vojne, je zanimivo vedeti, kolikšen je.
Zakaj beremo toliko različnih številk o prebivalstvu in velikosti Londona?
Ne zato, ker so krive številke, temveč ker je London zelo težko prikazati v številkah.
Uprava grofije računa s 4,500.000 Londončani; policija s 7,000.000 prebivalcev) uprava izvoza s 5,500.000; pošta z 8,200.000 prebivalci, uprava vodovoda s 7,000.000 prebivalci, L. P. T. B. (London Passager Transport Board, Londonski prevozniški urad) z 9,500.000 prebivalci. Statistiki z londonskega proizvodnega in delavskega področja z 10 milijoni ljudi.
Londonsko pristanišče oskrbuje 20 milijonov ljudi. Če bi vzeli velikansko šeslilo, konico zabodli v londonsko železniško postajo Charing Cross in potegnili z njim krog z radijem pet in dvajset kilometrov čez ulice in hiše, bi dobili mejo londonske poštne uprave.
Na levo in desno je množica pristanišč za jadrnice in druga obalna vozila. V londonski luki so velikanski doki: Sv. Katarina, dok India Milwall, Surrey in Commercial, Royal in naposled doki Tilbury.
Leta 1937. je bilo v londonski luki za 62 milijonov ton netto prometa. Leta 1938. je londonsko pristaniško ladjevje' štelo 3837 ladij z več ko 4 milijoni ton. V londonsko pristanišče je pa prispelo vsega skupaj 27.711 ladij.
»Hrvaliki Dnevnik«, Zagreb.
»Kakor detektiv govorite, Mr. Lynne,« je odgovoril. »Ih čudno je res, da imate skoraj prav; vendar je vmes majcena napaka. Vrat nisem zaklenil jaz, temveč šofer — in šofer je bil tisti, ki je ključ izgubil. Na vso srečo sem potlej našel — in to prav slučajno — drugi ključ v telovniku svojega fraka.«
»Ne boš! Ne, ne! Prepričan sem, da se niste hoteli prej vrniti, preden bi ne bilo umazano dejanje doma končano.« Cliffordove oči so žarele ko živ ogenj. »Podli prasec! Samo to vam še rečem: če bi se Joani Brayevi kar koli pripetilo, dokler živi še v vaši hiši in pod vašim varuštvom, ne boste niti minuto več živeli, veseleč se dediščine, ki vam jo je po vašem mnenju zapustil stari Joe Bray. Tudi vašega prijatelja bom umoril; mislim, da je o tem prepričan.«
Obmolknil je in zajel sapo. Potlej je brž spet nadaljeval:
»In če vaš prijatelj o tem še ni prepričan, pojdite takoj k njemu in mu povejte, da vam je sam Clifford Lynne to povedal. Star pregovor pravi, da ni važno, ali binglja na vrvi ovca ali pa koza. Vseeno je! Ne vem, kateri vrsti bi vas prisodil. Zdaj pa dobro poslušajte! Smrtne grožnje utegne izustiti človek, ki omedli, če vidi,
Kreditna zadruga zasebnih natnežčencc*
Ljubljana — Delavska zbornica
Čopova ulica, vhoit 2 sprejema hranilne vloge.
Daje kratkoročna nosojila po 0 °/0.
kako dekla petelina kolje. Toda povem vam, da sem jaz poslal na drugi svet že marsikatero nesnago, belo in rumeno; verjemite mi da še z očesom ne bom trenil, če bom moral tudi vas poslati v pekel. Razmišljajte o tem in vedite, da se ne šalim! Joan ne bo več dolgo pri vas, toda dokler še pod vašo streho biva, je vaša dolžnost, da jo varujete!«
Stephen Narth je nestrpno čakal trenutka, da bi lahko izpregovoril.
»To so laži, nesramne laži, Lyn-ne!« je kriknil. »Zakaj mi pa Joan ni ničesar povedala? Kaj? Do te minute nisem nič vedel o tem! Ali mar mislite da bi Fing-Suju dovolil, da jo ugrabi...«
»Tega vendar nisem rekel, da ima Fing-Su prste vmes,« mu je skočil Lynne v besedo. »Kako to, da zdaj kar na lepem veste, kdo je koval peklenski načrt ugrabitve?«
»No, pač Kitajci...«
»Niti teh nisem omenil. Zdaj ste se pošteno zagovorili, Narth! že prejle sem vas resno svaril, zdaj vas svarim še resneje, krvavo resno, bi rekel. Fing-Su vas je kupil za petdeset tisočakov; toda lahko bi se bili izmotali, ko ste pa že po naravi človek, ki potvarja resnico. Toda rečem vam, tale kitajski pes vas bo priklenil še z močnejšimi verigami, ne samo s posojenim denarjem. Nocojšnjo noč bi vas skoraj imel tudi moralno na povodcu če bi se mu bila lopovščina obnesla. Vem samo to, da vas bo pahnil do vratu v blato, še ta teden — kje, kdaj in kako, tega še ne vem.« Sredi govorjenja si je malo oddahnil. »Tako! To je zdaj vse, kar sem vam hotel reči,« je še pripomnil in stopil mimo oka-menelega Nartha k vratom.
Ko je že stopal po dovozni cesti, je slišal Narthov glas. Obmil se je in ga videl, kako je prsteno bled divje mahal z rokami. Besnel je v onemoglem srdu in bljuval psovko za psovko na odhajajočega obiskovalca.
*... Z Joano se ne boste nikoli poročili... Ali slišite, vi... Požrite vso Brayevo dediščino!... Rajši vidim, da dekle umre...«
Clifford Lynne se izprva še zmenil ni za njegovo besnenje. Zdajci pa, ko je Narth ves upehan in hripav od kričanja za hip utihnil, je zaklical Lynne:
»Torej ste snoči vendarle videli Fing-Su ja? Koliko vam je ponudil?«
Stephen je osupel buljil vanj. Potlej jr kakor obsedenec stekel nazaj v hišo; zakaj zdelo se je, da se boji, da bi Cliffordov predirljivi in zlovešči pogled ne uganil vseh njegovih še tako skrivnih misli...
Dalje prihodnjič.
RESNICE ŽIVLJENJA
rom na ženo (gdč. Marija Ponča) 18.20: Plošče 18.4(1 Francoščina (gosp. dr. Stanko Leben) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.50: P. va pomoč v planinah (g. dr. Bogdan Brecelj) 20.00: Rezervirano za prenos 21.30: Plošče 22.04): Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
SOBOTA 23. NOVEMBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče I 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02 Plošče 14.00: Poročila 17.00: Otroška ura 17.30: Plošče 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.40: Protiletalska zaščita (g. dr. Joško Pezdirc) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.40: Plošče 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar) 20.30: J. Vombergar: Pod drobnogledom (Izvajajo člani igralske družine) 22.00:	Napovedi,
poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
Vse je lepo, kar ljubimo, in vse, kar ljubimo, ima svoj smisel.
Ce ne uspem, da realiziram svoj ideal, hočem idealizirati svojo realnost.
Bistvo sreče je v izvrševanju svojih dolžnosti z ljubeznijo in v zavesti, da je v njih naša življenjska radost.
Skušajmo biti več od drugih ljudi, in sicer tako, da smo čim preprostejši.
Največje junaštvo se kaže v vsakdanji nevidni borbi.
Da bi bilo naše življenje popolno, ni potreba velikih dogodkov. Vsakdanje dolžnosti, pa naj bodo še tako neznatne, nam zadostujejo, da ga izpopolnimo in olepšamo.
Med preteklostjo, na katero nas vežejo naši spomini, in prihodnostjo, v kateri so vse naše nade, je sedanjost, v kateri so vse naše dolžnosti.
Vse tisto, kar ne zahteva veliko napora, ne pripelje do ničesar velikega.
Lepo delo je tisto, ki ima v sebi dobrote in zahteva moči za svojo izvršitev.
Niti srce niti fantazija niti molitev ne morejo nikdar seči zelo daleč. Vse je lepše od tistega, kar si lahko zamislimo, vse je bolj vzvišeno od tistega, v kar verujemo, in vse je boljše od tistega, kar želimo.
Bog daj, da. vidim vso lepoto tistega, kar se zdi drugim ljudem neznatno in zlobno!
Prvak bo spet Ljubljana
V slovenski nogometni ligi so v nedeljo odigrali XI. kolo. s čimer je tekmovanje doseglo višek. Vprašanje prvaka je namreč že rešeno. Odločitev je padla v Mariboru. Tam sta se srečala Železničar in Ljubljana, če so Mariborčani računali, da Ljubljana prav za to tekmo ne bo v formi — saj to ne bi bilo prvič — so se zmotili. Ljubljančani so vzeli stvar z najresnejše strani, hoteč dokazati, da niso bili zaman v državni ligi. Dokaz se jim je posrečil. Zadostovala jim je ena sama točka in to so pošteno zaslužili. Ljubljani zdaj skoraj ne more več spodleteti in tako bomo imeli v državni ligi spet moštvo, ki je po svojem znanju tega najbolj vredno.
Srečanje obeh najresnejših kandidatov za naslov prvaka je torej prineslo neodločen izid. Ostale tekme so se končale po pričakovanju. Olimp je doživel v Ljubljani nasproti Marsu hud poraz, prav tako sta pa doma zanesljivo zmagala Bratstvo in Amater, prvi nad Mariborom, drugi nad Kranjem.
Položaj se na prvenstveni lestvici ni dosti spremenil. Zgoraj je ostalo vse pri starem, spodaj sta pa Bratstvo in Maribor zamenjala mesti in so Jeseničani zdaj pred Mariborom.
Mariborska tekma je imela dostojen okvir: 1500 gledalcev je za Maribor
gač nekaj izrednega. Bili so priče igre, akršna se v prvenstvu le redko vidi. Od prve do poslednje minute je bila borba dramatična in polna tehničnih fines. Ljubljančani so bili v tem pogledu boljši, a tudi taktično so se pokazali bolj rutinirane. To se je videlo zlasti v trenutkih, ko je grozila nevarnost. Zmerom so o pravem času našli primerno sredstvo, ki je preprečilo zlo.
Prva polovica ni prinesla rezultata. Gostje so bili v tem delu igre boljši, a se zaradi šibke napadalne vrste niso mogli uveljaviti. Po odmoru so začeli domači z vso silo napadati. Ljubljana je prestajala težke trenutke, v 16. minuti se je pa domačim le posrečilo spraviti žogo v mrežo. Ni se še poleglo navdušenje, ko je že bilo 1 :1. Lah je z bombnim strelom premagal mariborskega vratarja. Zdaj je Ljubljana nudila prvovrstno obrambno igro. Železničar je gradil, gostje so pa njegovo delo sproti uničevali in tako se rezultat ni spremenil.
V Ljubljani je imel Mars krotkega gosta. Olimp je precej slabši kakor ostali ligaši in s svojo primitivno igro pač ne more računati na večje uspehe. Prt Marsu ni bilo v napadalni vrsti vse v redu in le temu se morajo gostje zahvaliti da niso doživeli pravcate katastrofe. Rezultat 8 : 1 pač zgovorno kaže razmerje moči. Pet golov ima na vesti Žigon, eden izmed najboljših strelcev v ligi.
V Trbovljah sta igrala Amater in Kranj. Gostje so bili v obrambi prav dobri, sicer pa enajstorica ni bila prida. Amater je beležil zasluženo zmago 4:1.
Po daljšem presledku je Bratstvo spet igralo doma. Prednost domačega igrišča so pošteno izkoristili in zmagali s 4 :0. Maribor ni bil enakovreden nasprotnik, razen tega je pa tokrat pokazal, da disciplina ni njegova najmočnejša stran. Moštvo je namreč tri minute pred koncem zapustilo igrišče.
V prvem razredu so bili tile rezultati: Svoboda : Moste 1 : 1, Korotan : : Grafika 1 : 1, Hermes : Jadran 4 : 2, Celje : Brežice 7 : 1.
V hrvatski ligi so dokončali samo prekinjeno tekmo med Gradjanskim in osješko Slavijo. Čeprav je Gradjanski moral nastopiti z desetimi igralci, je bil dovolj močan, da je k rezultatu 1:0 dodal še dva gola in se tako končni izid glasi 3 : 0.
V srbski ligi je bilo kompletno kolo.
V	Beogradu je BSK visoko porazil Baska z 10 :1, Jugoslavija se je pa morala potruditi, da je z 1 : 0 Jedin-Btvu odvzela obe točki. V Subotici je Zak odpravil Jugoslavijo iz Jabuke s 4 : 0. V Novem Sadu je Vojvodina premagala Batfo s 5 :2, v Skoplju sta si pa Gradjanski in sarajevska Slavija z 0 : 0 razdelila točki.
Tudi fntaduia me- UuU !
Rdeča in spokana koža česfo zelo boli. Posebno nežna otroška koža je zelo občutljiva' Zato si otroci tako radi namažejo z NIVEO lice in roke, preden gredo na ulico.
NEDELJA 24. NOVEMBRA:
8.00: Jutrnji pozdrav 8.15: Godalni kvartet 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve 9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic) 10.00: Šramel »Škrjančeks 10.40: Plošče 11.00: Radijski orkester 12.30: Objave 13.00: Napovedi 13.02: Koroške pesmi (Fantovski kvartet) 13.40: Plošče 17.00: Kmet. ura: Ali se škropljenje sadnega drevja izplača (g. Priol Josip) 17.30: Operna glasba. Sodelujejo: gdč. Milica Polajnar, gosp. Andrej Jarc in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.30: Slovenska ura: Ob 1401etnici rojstva A. M. Slomška 20.30: Plošče 21.i.5: Violinski koncert, g prof. Jan Slajs, pri klavirju ga. Ru-ža Slajs 22.00:	Napovedi,	poročila
22.15: Plošče. Konec ob 23. uri.
Lipovšek 18.40: Naslonitev Rusije na Carigrad (g. Fr. Terseglav) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.50: Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik) 20.00: Večer klasične glasbe. Sodelujejo: gg. Ali Dermelj (violina), Filip Matheis (viola), člana zagrebške opere in Radijski orkester. Dirigent D. M. Šijanec 21.30: Wald-teuflovi valčki 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Tamburaški orkester. Konec ob 23. uri.
SREDA 27. NOVEMBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Plošče 14.00: Poročila 18.00: Mladinska ura 18.40: Boj za petrolej (g. dr. Al. Kuhar) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.40:
Plošče 20.00: Ob 751etnici rojstva dr. J. Ev. Kreka 21.20: Kvartet pihal 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Citra-ški trio »Vesnas. Konec ob 23. uri.
ZA NAKUP ali naročilo solidno izdelanega; pohištva iz domačega ali eksotičnega furnirja v ravni ali valoviti obliki »e priporoča Krže Franc, pohištvo — Vrhnika. Skladišče v Ljubljani, Prečna ul 6. — Spalnice iz orehove korenine in finega jesena stalno na zalogi.
NEKADILEC POSTANETE v treh dneh z našim zanesljivim in popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikctinol« — VVlika 6teklenlra din 7u*—, mala din G0‘— Pošilja po povzetju »Jugopatent«. Ljubljcnia, Dvoržakova 8. Iščemo zastopnike.
POCITNICE DOMA. Letos m pravega vremena. Sončite se doma t našo patentirano ultravioletno obsevalko. Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo špcrti.o rjavo polt. Zahtevajte prospekte! »JugopatPnt«. Ljubljana. Dvoržakova 8. Sprejmt-mo zastopnike.
Radio Ljubljana
od 21. XI. <lo 27. XI. 1940.
ČETRTEK 21. NOVEMBRA:
7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Domači kvart t 11.00: Poročila 18.00: Plošče 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Tercet sester Finkovih, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek 20.45: Reproduc. koncert franc, simfonične glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
PETEK 22. NOVEMBRA:
7.00: Julrnji pozdrav 7.05: Napove-ni, poročila 7.15: Plošče 11.00: Šol-	Tni?i?k-	vnvsmm a •
ska ura: Velika torpedovka »Ljub-	lOKliK	Ml V LMUKA.
ljana; (g. Viktor Pirnat) 12.00: Plošče 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napove-12.30: Poročila, objave 13.00: Napo- di. poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče vedi 13.02: Radijski orkester 14.00: 12.30: Poročila, objave 13.00: Napove-Poročiia 14.10:	Turistični pregled: di 13.02: Radijski orkester 14.00: Po-
Katere naloge nas čakajo v letošnji ročila: 14.15: Šolska ura 18.00: Soli-zimi 18.00: Ženska ura: Razvoj soei- stični koncert: g. Čencia Šedlbauer, alnega zavarovanja s posebnim ozi- violoncello pri klavirju g. prof. M.
PONEDELJEK 25. NOVEMBRA: 7.00: Jutrnji pozdrav 7.05: Napovedi, poročila 7.15: Plošče 12.00: Plošče 12.30: Poročila, objave 13.00: Napovedi 13.02: Radijski orkester 14.00: Poročila 18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj) 18.20: Plošče 18.40: O podnebnih zemljevidih Slovenije (g. dr. O. Reja) 19.00: Napovedi, poročila, objave 19.25: Nac. ura 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah) 20.00: Plošče 20.30: Garrick-Smole: Varli, veseloigra v 2 dej. (Člani Nar. gled. v Ljubljani) 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri.
REVMATIZEM, išijas, ne-vralgtjo zamaščenost uspešno zdravite- i našim masažnim aparatom »Vibrator«. IzboreD Lu‘Ii za nego lepote. Cena din 420'—. »Jugopatent«. Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo zastopnike.
POSOJILA dajemo našim članom in varčevalcem Ugodni pogoji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi varčevale, brezplačno zavarovani Zadruga »Moj dom« Ljubljana. Dvoržakova 8. — Iščemo poverjenike
LOVCI IH TURISTI ne premišljujejo, kje naj si nabavijo lovske in gojzer-čevlje Kes strokovno in solidno so postreženi Je pri Brajkovič — Ljubljana, Igriška 3
RAZNOVRSTNE ODPADKE, kakor krojaške, šiviljske, stare volnene jopice., Juto in vse vrste vreče kupujem. Plačujem po najvišjiU cenah. Grebenc, Tyrševa 36.
Cesta 29. oktobra (Rimska) it. 21
letefon 14-90
wr,	REVMATIZEM
Ej	protin, Ishljas, zbadanje,
fr*	krčne žile itd. z največjim
few|n	uspehom zdravi
,, A N TI R E U M I N“
■	Je dober zdravilen preparat
H	N\	»	preizkušen, doma kakor
s»	tudi v tujini. Cena original-
I	J	li	ni steklenici, 75 gr din 35*-,
I	lila	‘r	s poštnino din 40’-. 3 origi-
B	}	nalne steklenice din 105'-
I (lij	franko
K	Po	povzetju	pošilja
|LEEr£L	Mr. Ph.A. Mrkušič, lekarnar
*	Mo s t url u • banovina Hrvatska
Dobiva se pa tudi v vseh lekarnah. — Oglas reg. pod Br. 14245 od 11. VIII. 1935 1.
kemično čiščeno po din 14'—, '29'— 39’—, 60'—, gosje perje, sivi in beli puli, po konkurenčnih cenah, dobite pri Martbor, Glavni frg 24. — Vzorci brezplačno!
Posteljno perje
SPALNICE, KUHINJE in ostal« pohištvo po zmernih cenah nudi mizarstvo Alojzij Pečnik, Vodnikova c. 309. za mitnico St. Vid nad Ljubljano.
HIŠA na prodaj v Mojstrani z vodno in sre-sko pravico. Prodajalec Ed. Pišler, Vrhnika.
JABOLKA. Vsaka varčna gospodinja si že kupi jabolka za zimo sedaj, ker so še po-oeni. Zato čim prej \ trgovino fitular, Tyr sova cesta 37b. Tam jc velika izbira, postrežba solidna!
Znameniti grafolog F. T. KAK MAH, se le odločil izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede na razdaljo meji na Čudovitost. Grafolog F. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo, kdaj lahko dosežete usp:h ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov vzbudi Vaše začuden.e in pre enečenje. Ne bodite otožni, ne iadikujte, ba ti vse se o pravem času obrne na bolje. Sporočite mi Vaš naslov in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti iu preteklosti več nego bi smatrali za možno. Kupci knjige „Na6 život in okultne tajne* dobijo vse gori omenieno brezplačno. Pošljite še danes natančni naslov in rojstne podatke ter v naprel din 30*— za knjigo *Naš život in okultne tajne* na Čekovni račun 17.455, na točno in stalno adreso:
VAŽNO ZA VSAKEGA! Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko, jogurt in smetano. Za zajtrk, večerjo, po naročilu mlečna hrana. Se pripo-mlekarna »Orama«, Erjavčeva cesta 2.
IZDELUJEMO GUMBE
Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah GALANTERIJA VERDAJ Ljubljana, Igriška ul. 14
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDARNI Ljubljana, Židovska ul. 6. 48. T.
FR. P. ZAJEC
lZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Stritarjevo ul. ®
pri frančiškanskem mosta
Vsakovrstna otan, daljnogledi, toplomeri, barometri, tinrometri, itd. lenta ubira ur. Hatnine in srebrnine. Samo kvalitetna optika	Ceniki	breiplatno	■
PUHASTE ODEJE - specialno delo. svilene in klot odeje iz vate, perje vseh — ■■ - ■	vrst, kupite najsolidneje v trgovini SEVER, Marijin trg 2
Voditelji našega športnega življenja 6o se menda le začeli zavedati, da je treba složnega dela. V Celju so se zbrali zastopniki vseh treh kolesarskih zvez, ki so sklenili, naj se v Beogradu sestanejo pooblaščeni zastopniki vseh treh zvez in naj odstranijo spore, ki so ovirali zdravo delo našega kolesarskega športa.
Tudi v drsalnem športu so razsodno našli podlago za složno delo. V Beogradu je bil ustanovni občni zbor Vrhovne drsalne zveze kraljevine Jugoslavije. Sklenili so. da bo do prihodnjega občnega zbora sedež vrhovne zveze ostal v Zagrebu, tehnično vodstvo bo pa imela Slovenska zveza. Določili so tudi turnus: od prihodnjega leta dalje bo sedež vrhovne zveze za dve leti v Ljubljani, nato v Zagrebu, potlej v Beogradu. Izmed Slovencev so v odboru Betetto, Vodišek in Palme.
VOJNO ŠKODO
In druge drž. papirje kupujemo proti takojšnji gotovini. Tudi posamezne komade RUDOLF ZORE Ljubljana - Gledališka ulica 12
Obleke, perilo, vetrni suknjiči, dežni plašči, trenčkotl in vsa praktična oblačila, nudi v največji Izberi, najceneje
Presker
Ljubljana, Sv. Petra c. 14
Za Italijo jo dobite pri tvrdki O. Farovci, Trieste 9, Via F. Denza 3.
NALIVNA PERESA a prozornim držalom, zlato pero z dc* setletniic jamstvom dobite od din 60*— naprej samo pri ».Iu* gopatent«, Ljubljana, Dvoržakova 8. — Iščemo zastopnike.
Več milijonov
V	Mariboru je bila v nedeljo izbirna boksarska prireditev za sestavo slovenske reprezentance proti Hrvatski. V okviru prireditve je bil tudi dvoboj med Mariborom in Bratstvom, ki se je končal s 7 :5 za Jeseničane. Proti Hrvatski so izbrali tole reprezentanco: mušja teža B. Čerin (Maribor), peresno lahka Meglič (M), welter Majnik (Bratstvo), srednja Mitrovič (B) ln Štrukelj (M), poltežka Ipavec (M) in težka Baloh (B).
OKAMA MAZILO
1* zdravilnih eel>fifi. Čudovit uspep orl ranah opeklinah. ožuijei.jih volku, turih In vnetjih itd ta ne* 80 dojenčkov pri kožnem vnetja UpufiPaJib lp br»* •fab na temenu, ra r*** uokane orane bradavic«.
Dobi te * lekarnah Id drogerijah.
najnovejši letošnji modeli v najvefiji izbiri naprodaj po neverjetno nizkih cenah
NOVA TRGOVINA
TTRSEVA (DUNAJSKA) CESTA ŠTEV. 36
nasproti Gospodarske zveze
Izdata K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kora, novinar: tiska tiskarna Merkur d. d. v Uublianl: za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani.