@©gM<JMM GLAS
Leto XLV - št. 93 - CENA 45 SIT
Kranj, petek, 27. novembra 1992
45
LET
Železniki, 24. novembra - V vladni projekt prenove dobrih podjetij, ki ga vodi dr. Tea Petrin, je bilo izbranih deset slovenskih podjetij, od tega dve z Gorenjskega: Niko Železniki in LIP Bled. Gre za pilotni projekt, s katerim naj bi dokazali, da je moč tudi v dobrih podjetjih izboljšati še marsikaj, pohvale vredno pa je, da se vlada ukvarja tudi z dobrimi ne samo s slabimi podjetji. Tokrat smo obiskali Niko v Železnikih (na sliki). M. V. Foto: G. Šinik
Novembrska
inflacija
2,8-odstotna
Kranj, 26. novembra - Zavod za statistiko je sporočil, da so se drobnoprodajne cene novembra v primerjavi z oktobrom povečale za 2,8 odstotka, v primerjavi z lanskim novembrom pa za 116 odstotkov.
Po dveh mesecih naraščanja je inflacija novembra spet padla. Od aprila do junija je bila namreč približno 6-odstotna mesečno, julija je padla na 2 odstotka, nato avgusta celo na 1,4 odstotka, septembra pa se je spet povečala na 2,7 odstotka in oktobra na 3,4 odstotke.
Novembrska inflacija se je torej vrnila na septembrsko raven, kar potrjuje sezonski vpliv oktobra. Zanimiv je tudi podatek, da je bila novembra inflacija v primerjavi s koncem lanskega leta 90,7-odstotna. • M. V.
Miklavž brez vstopnine
Jutri se na sejmu v Kranju začenjajo Miklavževi nakupi.
Kranj, 27. novembra - Že četrtič po vrsti se jutri v Kranju na Gorenjskem sejmu začenjajo Miklavževi nakupi, ki bodo trajali do 4. decembra. V hali A Gorenjskega sejma bo tokrat razstavljalo in prodajalo več kot 100 proizvajalcev in podjetij. Ponudba za nakupovanje in obdarovanje bo tokrat pestra in bogata; °d igrač, daril za vse starosti, najrazličnejših slaščic in podobnih izdelkov pa tudi povsem sejemsko praktičnih in tradicionalnih (tudi za obdarovanje): notranja oprema, steklarski izdelki, svetila, ročna orodja, obrtniški in usnjeni izdelki, tekstil, izdelki Za šport in prosti čas, konfekcija, zlatnina, avtomobili. Merkur bo na primer predstavljal program vozil in dodatne opreme Cinios - Citroen. Pripravljajo tudi modno revijo, 2., 3. in 4. decembra med 17. uro in 18.30 pa bo otroke na sejmu obiskal tudi Miklavž s spremstvom. Prireditev bo vsak dan odprta do 10. do '9. ure, vstopnine pa tokrat ne bo. • A. Ž.
Predvolilna oddaja na Radiu Kranj
Uredništvo Radia Kranj je pripravilo pred volitvami posebne predvolilne laje. Vsak večer se od 18.30 naprej predstavljajo politične stranke oz. li-kandidatov v 1. volilni enoti.
Jutri popoldne, v soboto, se bodo od 16. ure naprej preko posnetkov Predstavili predsedniški kandidati, ki bodo prihodnji teden tudi v živo gostje P/ograma Radia Kranj in na razpolago za vprašanja poslušalcev. Posebej pa *«limo opozoriti na tri javne oddaje.
Prva bo na sporedu danes, v petek, ob. 18. uri, prenos pa bo potekal iz '"orane SO Kranj. Predstavili se bodo kandidati, ki kandidirajo za državni l°0f v Kranju v 6. volilnem okraju.
<ae>
SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO!
ZDRUŽENA LISTA
/ wav$kti sttiinLti \ [^entok rattkfl ttnmka ttpokojttietv Nn, ialdenioknitska unija
SI)/* Slorcnije
ZA
. W
ZDRAVSTVENO VARSTVO DOSTOPNO VSEM
VARNA JESEN ŽIVLJENJA
Kina Klinar, hrane Bajt, Bernard ToiUJC Joiua ftthar. dr Dušan Bavdek, Borut f'ctri<\ Jane: Puškur, Sandi Bartol, Utr/nm Jan   lila-u
dr Branko Božu Sama Bevk
• Volilni ring
Kdor je stavil na ostro, vendar korektno predvolilno tekmo, se je uštel. Ostrina, izražana v iskanju napak političnih nasprotnikov, v pozitivni in tudi negativni volilni propagandi, v cvetočih volilnih obljubah in trkanju po prsih zaradi preteklih zaslug, v agresivnih letakih in drugih propagandnih sporočilih, je razumljiva. Če je ne bi bilo, volitve ne bi bile volitve in tako je tudi v državah, ki imajo s parlamentarno demokracijo desetletne izkušnje. Na grobi volilni ring s prepovedanimi udarci pa spominjajo raztrgani in nesramno popackani in potrgani letaki (Ljubljana je za to najlepši primer) in tudi fizični napadi na predstavnike posameznih strank, njihove simpati-zerje in organizatorje volilne kampanje, kot se je to zgodilo z direktorjem Magente, ki oblikuje volilno kampanjo Slovenske ljudske stranke. V isti koš sodijo primeri zlorabe uradnih časnikarskih konferenc za politično propagando in blatenje političnih nasprotnikov, razširjanje nepodpisanih in neprepoznavnih političnih sporočil ter spreminjanje sej republiškega parlamenta v predvolilne obračune, čeprav gre za pomembne nacionalne zadeve kot so družinsko varstvo, zdravstvo in sanacija bank, kar bi, če bi imeli dovolj politične volje, lahko uredili v dveinpolletni vladavini tega parlamenta. To je pod prebavljivo mejo dobrega okusa.
Izgovor, da je za to kriv nesprejem zakonov o političnih strankah in volilni kampanji, je na majavih nogah. Zadnji hip registrirane stranke in zapleti pri pravici kandidiranja v vseh volilnih enotah (primer Krambergerjeva lista, Slovenska obrtno podjetniška stranka) so res posledica nesprejete celovite volilne zakonodaje, vsemu ostalemu pa bi se lahko izognili z višjo ravnjo politične kulture. Ne le v gospodarstvu in sociali, tudi s politično kulturo capljamo za evropsko demokracijo. Slovenski politični prostor bo bogat in uravnovešen, če bodo politični nasprotniki priznali drug drugemu pravico do delovanja in obstoja, če bodo pristali na politično različnost (to je bil ob zrušitvi komunizma glavni smisel slovenske politične pomladi) in se nasprotniki ne bodo spremenili v smrtne sovražnike. Če bodo sprti, užaljeni in maščevanja željni ostali tudi po volitvah, se tudi novemu državnemu zboru in svetu slabo piše, nam volivcem, ki si že utrujeni od volilnih vabil in obljub želimo čim prejšnjih volitev, pa nič boljše. • J. Košnjek
Primskovljanom je prekipelo
Ultimat KS Primskovo
Ce se ne začne takoj reševati cestnih zagat, so krajani KS Primskovega odločeni zapreti promet.
Kranj, 26. novembra - "Dovolj imamo skoraj vsakodnevnih nesreč, hrupa, vibracij, izpušnih plinov in prometnih zastojev. Čez kokrški most pa v dežju sploh ne moreš priti suh," pravijo krajani Primskovega •
Poslancem vseh treh zborov kranjske občinske skupščine so včeraj razdelili zahtevo, naslovljeno tudi kot ultimat KS Primskovo, v kateri opozarjajo na nevzdržne razmere na cesti Staneta Žagarja, Jezerski in Li-ko/arjevi cesti. Promet je nara-stel do take gostote, da je gibanje pešcev na omenjenih cestah resno ogroženo, o čemer pričajo vedno pogostejše nesreče (ii.i seji smo slišali, da sta bila v fcadnjih mesecih v prometnih nezgodah poškodovana na teh cestah tudi kar dva občinska
poslanca), nevzdržne pa so razmere v času dežja. V pismu celo pravijo, da postajajo KS smrti, zato ne sprejemajo več izgovarjanj na objektivne okoliščine. Terjajo takojšnjo sanacijo razmer z dodatno prometno signalizacijo in strožjim nadzorom, sicer grozijo z lastnim ukrepanjem (ustno so bile omenjene tudi zapore prometa z barikadami).
Zahteva je naletela med poslanci na soglasno podporo, predstavniki občinske vlade pa so obljubili takojšnje ukrepanje. • S. Z.
/O ljubljanska banka
Gorenjska banka Kranj
GORENJCin FORMU
"I
'oU^imiGLAS
Sedma letošnja Glasova preja
Vprašan bo mag. Viktor Žakelj...
... o političnih, socialnih in kulturnih rečeh iz sveta pod Blegošem
Spraševal bo prof. Miha Naglic v prvem, in Vi, spoštovani gostje, v drugem delu večera.
Pokličite po telefonu 211-860 ali 621-261 (hotel Transturist) in rezervirali vam bomo mizo v restavraciji.
Glasova preja bo v soboto, 28. novembra, ob 19. uri v restavraciji hotela Transturist v Škofji Loki.
aSDSS!
SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE
NARODNI DEMOKRATI
SLOVENIJA TUDI ZA VNUKI
SLOVENCI PO SVETU
Trst se boji Slovencev
Sergij PAHOR iz Trsta, pobudnik razumniških, pisateljskih in pesniških srečanj v Dragi tik za italijansko mejo ugotavlja, da se je položaj Slovencev v Italiji poslabšal, kar velja tako za Tržaško kot za Goriško in Benečijo.
"Zakaj? Mi smo imeli v tem času politične volitve in dvignile so se sile, ki jim slovenska manjšina v Italiji ni simpatična. To so desničarji in revanšisti, ki se ozirajo po slovenski in hrvaški Istri. Izločiti nas hočejo iz raznih predstavniških organov in krajevnih uprav. Mi smo trn v peti. Očitno se bojijo slovenske manjšine in Slovenije. Ob njenem morebitnem vstopu v Evropsko gospodarsko skupnost bi odpadle administrativne in ekonomske meje. Trst pa bi v tem primeru lahko preplavili Slovenci iz zaledja." analizira sedanji položaj Slovencev v Italiji pesnik, pisatelj in časnikar Sergij Pahor. "Zato se izogibajo kakršnikoli reciprociteti pravic z italijansko manjšino na Koprskem in v slovenski Istri, kjer ima italijanska manjšina ugodnejši položaj kot pa slovenska v Italiji."
Društvo Triglav v Splitu
V Splitu in okolici živi okrog 1100 Slovencev in 9. maja letos so ustanovili Društvo Slovencev Triglav. Nacionalna društva pred tem niso bila zaželena, zato je ideja o ustanovitvi tlela 20 let. Glavna naloga društva je sedaj socialna in humanitarna pomoč. Prve akcije s tem namenom so bile že organizirane. Problem je prostor, zato so slovenskemu veleposlaniku na Hrvaškem Matiji Malešiču že predlagali, da bi našli večjega in da bi Slovenija v Splitu odprla svoj konzulat.
Kako je Sergij Pahor in z njim slovenska manjšina doživljala svoj položaj in odnos Slovenije do Slovencev v Italiji v preteklosti?
"Prejšnji sistem ni bil pravičen do raznih plasti, do raznih komponent manjšine. Manjšine so ločujejo po ideoloških in svetovnonazorskih pogledih na svet in zaradi tega je bila slovenska manjšina v Italiji diskreditirana. Prejšnji sistem je gledal z ozkimi ideološkimi očali na slovensko manjšino in upošteval predvsem rdečo ali vsaj roza obarvano manjšinsko komponento. Zaradi tega je bil precejšen demokratično in katoliško usmerjen del manjšine izločen in za matično državo ni obstajal. Kljub temu je tudi ta del manjšine do danes ostal in okrepil svojo identiteto, vendar je ideološko gledanje manjšino oslabilo. Vsaka država, če že ima oziroma mora imeti manjšino izven svojih meja, ima interes za močno in politično raznoliko manjšino, ker je le tako ne more presenetiti nobena oblast, ki pride na površje v državi, kjer živi manjšina. Z ideološko delitvijo manjšine je bila storjena politična in kulturna škoda."
Kaj pričakuje manjšina od nove slovenske demokratične oblasti in slovenske države?
"Z velikim veseljem smo pričakovali in dočakali slovensko samostojnost kljub temu, da ste jo dosegli po nasilnem posegu jugoslovanske vojske. Danes Sloveniji raste ugled po svetu, tudi v Italiji in v Trstu. Moram reči, da Slovenci nikdar nismo bili tako upoštevani kot sedaj, čeprav nas nimajo radi in se nas bojijo. Od Slovenije pričakujemo, da se bo postavila na noge s pridnostjo, ki je značilna za slovenski narodni značaj, da se bo izkazala v svetu in s tem dvigala svoj ugled in ugled manjšine. Obnašanje Slovenca v Trstu je vedno pod drobnogledom. Upamo, da bo znala država Slovenija Slovence na Tržaškem podpreti ne glede na politične razlike in ideološko usmerjenost in ne glede na to, kateri strukturi Slovencev kdo pripada. Kdorkoli bo že v Sloveniji vladal, naj gleda na manjšino v vsej njeni razvejanosti in pluralnosti, tako kulturni kot ideološki, da bo vsako dejanje Slovenije v korist celotne manjšine, ne pa samo enega dela." # J. Košnjek, slika G. Šinik
STRANKARSKE NOVICE
Jožica Puhar v Kranju
Kranj, 27. novembra - Ta teden se je v Kranju mudila Jožica Puhar, slovenska ministrica za delo in kandidatka Združene liste za državni zbor. V sredo, 25. novembra, je obiskala tovarno Sava in sc pogovarjala z vodstvom ter sindikati, popoldne pa seje oglasila v Domu upokojencev v Kranju. Naslednjega dne je bila gostja kolektiva Planike in Vzgojno varstvene organizacije Kranj. Drevi ob 21. uri pa se bo v gostilni v Gozdu v Cirčah srečala I svojimi volivci.
Liberalci dvomijo o regularnosti volitev
Ljubljana, 27. novembra Na to nevarnost opozarjajo liberalci domačo in tujo javnost ter tuje opazovalce na naših volitvah. Stranka bo "rušila volitve", če ne bodo odstranjene nekatere napake v volilnih postopkih. Volitve stanovskih interesov naj bi z 10. decembra preložili, da bi našli res prave predstavnike. Stranka je proti kandidaturi Dagmarja Šusterja za državni svet, ker je bil najtrši predstavnik starega sistema in je bil eksekutor nad ljubljanskimi gospodarstveniki v času rušenja Kavčičevega liberalizma. Liberalci so proti logotipom na glasovnicah, obtožujejo dr. Bučarja, ki ni uvrstil na dnevni red prisluškovalne afere, grajajo pa tudi Krščanske demokrate, ki niso podpisali ustavne obtožbe /oper Kučana in Zlobca.
Ustavno sodišče je ugodilo pritožbi Demos - Krambergerjeve liste, ker je smela kandidirati samo v treh enotah, sedaj pa bo lahko v vseh osmih. Predstavniki te liste pravijo, da imajo med Slovenci velik ugled Predsedniška kandidata Ivan Bizjak in dr. Ljubo Sire potujeta po svetn. Bizjak je obiskal nemški Bundestag, dr. Sire pa Liberalni institut v Ziirichu, kjer se je pogovarjal o možnosti pridobivanja posojil za slovenske podjetnike in predaval o liberalizaciji in tržnem gospodarstvu v Sloveniji. Socialdemokratska prenova je dobila od ustavnega sodišča sporočilo, da njeno ime ni sporno, zanikala pa je tudi povezavo z letakom Mlade iniciative Stranke demokratične prenove. Na letaku piše, da naj bi postala srbohrvaščina uradni jezik v Sloveniji. Predstavniki SDP in Združene liste pa so vrtcu v Trbovljah izročili 180.000 tolarjev za posebni ekološki program • J. Košnjek
PRED VOLITVAMI   PRED VOLITVAMI   PRED VOLITVAMI
Vrhovi slovenskih strank pred volitvami
Tukaj smo, vaši smo
Predsednikom ali članom najožjih vodstev strank smo postavili samo vprašanje: kaj je v volilnem programu takšnega, kar bo pritegnilo zaupanje volivcev.
Socialisti: Stranka zanesljivih in vztrajnih ljudi
Viktor Zakelj, predsednik Socialistične stranke Slovenije: "Bistvo našega programa je teženje k skladnemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. Mi te skladnosti ne razumevamo samo v regionalnem smislu, ampak tudi medpa-nožno, znotraj sektorjev. V ospredje ne potiskamo le gospodarstva, ampak gradimo tudi na razvoju družbenih dejavnosti, ki imajo v pogojih postindustrijske družbe posebno veljavo. Pri tem pa je treba izhajati iz realnega stanja gospodarstva, zato mi v tem oziru nismo revolucionarji. Imamo realno gospodarsko strukturo, na Gorenjskem imamo tudi železarstvo, in tu carski rez ni mogoč, ampak je treba postopoma menjati globalno strukturo, tudi znotraj železarstva. Enako velja za tekstilno, čevljarsko in lesno industrijo. Mi dajemo velik poudarek kmetijstvu. Vendar ga razumevamo predvsem v terciarnih in kvartarnih učinkih. Danes ni problem kupiti hrano. Zunaj je cenejša kot pri nas. Glede na živost prostora, kulture krajine in ohranjanja slovenskega značaja pa dobiva kmetijstvo poudarjeno vlogo. Zato kmetijstva ne kaže izločevati in ga posebej politično organizirati, ampak ga je treba vključevati v programe strank in celotne družbe. Zatoni čudno, da imamo nad 10 odstotkov kandidatov, ki se poklicno ukvarjajo s kmetijstvom, bodisi kot kmetje ali agronomi in gozdarji. Mi smo za zelo intenzivno intelektualizacijo slovenske družbe, kar pomeni razširitev obveznega šolstva na deveto ali deseto leto, vpeljavo modernega visokega šolstva in izobraževanja ljudi tudi poslej, ko diplomirajo, ko se zaposlijo. Znanje zastara med petimi in desetimi leti. Smo za dobre sosedske odnose z mejaši in z njimi je treba vzpo-
staviti komunikacije, v svetu pa ustvariti med "10 in 15 točk, preko katerih bi uveljavljali globalni nacionalni interes. Smo za oboroženo nevtralnost, saj imamo svoj vojaški potencial, skladen z našimi zmožnostmi, s katerim lahko zagotavljamo minimalno varnost na kriznem območju. Slovenija pa že sedaj lahko prodaja intelektualne storitve. Šole lahko odpremo za tuje študente, imamo velike in kvalitetne zdravstvene zmogljivosti, gradbene zmogljivosti itd. Na volitve pa gremo z mislijo, da je ključen človek. In mi preko ljudi izražamo programsko naravnanost. To delamo dolgoročno, zato v naši stranki ni pribežnikov, zato pri nas ni članov, ki so zadnje 14 dni stopili v stranko, ampak imamo ljudi, ki so dve leti stranko izgrajevali. Ti ljudje so zagotovilo, da bomo programsko uspešni."
Socialdemokratska prenova Slovenije: Samostojnost občin in obvezni regionalizem
Dr. Ciril Ribičič, predsednik Socialdemokratske prenove Slovenije: "Na prvo mesto postavljamo odpiranje 10.000 novih delovnih mest. Zavzemamo se za socialno varnost vseh prebivalcev in za enake možnosti šolanja. Tu mislimo na mlade, ki bodo jutri in pojutrišnjem nosilci razvoja Slovenije. Zagotavljamo starejšim in vsem, ki bodo končali svoje delovno obdobje, mirno jesen življenja. Od drugih strank pa se posebej razlikujemo v tem, da je v našem programu zelo močno poudarjena socialna komponenta, to je socialna varnost. Prav tako močno vztrajamo na regionalizmu in lokalni samoupravi, kar pomeni samostojnost in avtonomijo občin. Vztrajamo na vzpostavitvi regij oziroma pokrajin kot obveznih sestavin naše ureditve."
Socialdemokratska stranka Slovenije: Proti zmanjševanju sedanjih socialnih pravic
Inž. Branko Grims, predsednik Sveta Socialdemokratske stranke Slovenije: "Seveda daje naša stranka največji pomen socialni državi. Vendar izhajamo iz predpostavke, da je kvalitetno gospodarstvo tisto, ki bo socialno državo šele omogočilo. Naše napore usmerjamo k iskanju in nakazovanju rešitev težke gospodarske razmere vključno z reševanjem nezaposlenosti v Sloveniji. Tu smo konkretni, navajmo številke, ki so razvidne v našem programu. V svojih obljubah smo za razliko od drugih strank tudi preverljivi. Menimo, da bo prav preverljivost našega programa tista, ki bo v končni fazi pripomogla k odločitvi volivcev za naš socialdemokratski program. Velik pomen dajemo obnovi infrastrukture. To so avtomobilske ceste, pa tudi lokalne ceste, hitre železnice in času primeren telekomunikacijski sistem. Čutimo se zavezanega tudi okolju, zato zagovarjamo rešitev, da naj postane ekološki strošek sestavni del slehernega produkta, naj bo ovrednoten in naj vsak onesnaževalec plača toliko, kolikor okolju s svojim onesnaževanjem  tudi odvzema.
Potem bi se hitro pokazalo, kaj kot država v tem smislu zmoremo in kaj ne. Na socialnem področju imamo predvidenih več ukrepov za kratkoročno zmanjševanje nezaposlenosti. Mislimo na sisteme javnih del, zagovarjamo krajšanje delovnega časa in ob tem uvedbo dodatnih delovnih mest in dodatne izmene. Zmanjševanje sedanjih socialnih pravic ne prihaja v poštev. Raven zmanjševanja teh pravic je šla že tako globoko, da ne glede na siceršnjo obremenjenost gospodarstva, nadaljnje zmanjševanje ni
več mogoče. Država naj bo učinkovita in naj davke, opredeljene z zakoni, korektno pobere, kar trenutno država nikakor ne po; čne. Po drugi strani pa mora bit' država organizirana racionalno in ne sme zapravljati za vse mogoče nakupe od protokolarnih le* tal in helikopterjev do vsega drugega, ampak mora denar usmerjati tja, kjer je najbolj potreben. To pa so zdravstvo, šolstvo in sedaj visoka stopnja sociale. Veliko je nezaposlenih in veliko je upokojencev in tem ljudem je treba zagotoviti človeka vredno življenje. Dolgoročni cilj zagotavljanja socialne varnosti pa je samo eden: kvalitetno gospodarstvo in s tem tudi zaposlovanje in delo ter ukinitev sive ekonomije, k1 bremeni našo državo. Cilj nam je vsestransko varna slovenska država, kjer se bo vsak počutil ko' doma."
Slovenska ljudska stranka: Smo stranka dejanj
Marjan P«" dobnik, pred' sednik Slovenske ljudske stranke: "Ra" zlog, da se bo veliko lj udi odločilo 22 nas, ni p*0" gram, ampak naše delovanje. Mi smo stranka, ki rešujemo konkretne probleme slovenskih ljudi. To smo dokaza; li v preteklosti in smo se zarad' tega kot Kmečka zveza sploh ustanovili in tudi sedaj delam0 enako. Sedaj peljemo projekt oprostitve dohodnine, prizadevamo si za novo politiko do beguncev in tujcev, ki bo manj obremenjevala Slovenijo, smo edina stranka, ki se zavzema za reševanje problemov kmetijstva in. to so tiste stvari, zaradi katerih sem prepričan o uspehu naše stranke-Govori se o tem, da smo socialna država. V bistvu smo pa država, ki polni svoj proračun prav oo ljudi z najnižjimi dohodki. Mi** zavzemamo za nacionalno pokojnino in za zmanjšanje razlik meo visokimi in nizkimi pokojnin-1 mi, ker menimo, da so nepotrebne in nepoštene do ljudi / najnižjimi pokojninami. Sicer pa mor11 imeti država tako politiko, da *fi tudi najbolj ogroženim zagotovila preživetje, vsi resorji, od vojske, policije in državne uprave; pa naj bodo na ravni, na kakršn' jih je sposobna država financ««*' ti. Prav ti resorji sedaj presegaj zmožnosti slovenske države." * J. Košnjek
Z   SLOVENSKEGA PARLAMENTA
Ponesrečena sredina seja družbenopolitičnega zbora
Sanacija bank spet preložena
Potem ko sta zbor združenega dela in zbor občin, kjer je bilo veliko ugovorov, sprejela zakon o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije bank in hranilnic, in zakon o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog, je družbenopolitični zbor oba zakona v sredo uvrstil na dnevni red, ko pa bi moral sklepati, je bil nesklepčen, tudi zato, ker so poslanci Zelenih odšli iz dvorane.
Ljubljana, 27. novembra - Nekaj po eni uri popoldne so se poslanci tega zbora, ki je rekorder po nedokončanih zadevah, po nekaj prekinitvah in tudi poimenskem ugotavljanju navzočnosti razšli, ne da bi kaj koristnega naredili.
Z dnevnega reda so umaknili predlog zakona o izhodiščnih pla-
čah in predlog zakona o privatizaciji malih podjetij. Prvega zakona po dveh poskusih ni uvrstil na dnevni red zbor občin, zato nima smisla, da ga druga dva zbora uvrščata na dnevni red, "mala privatizacija" pa je zaradi sprejema glavnega privatizacijskega zakona po sodbi družbenopolitičnega zbora nesmiselna.
Slovenski center PEN
Obramba Zlobčevega dostojanstva
Slovenski PEN center je sprejel izjavo /oper kršenje človekov co.i dostojanstva, ki jo je podpisal predsednik Boris A Novak Slo venski center PEN si ne lasti pravice, da bi vsebinsko razsojal 0 "prisluškovalni aferi" Kot pisateljska organizacija M imunno zaščititi svojega člana Cirila Zlobca, / vsemi silami pa bom«) bra nili njegovo temeljno človeško dostojanstvo, ki je resno kršeno / žaljivim tonom obtožb in prejudiciranjem krivde. Zato opozarjamo slovenske politike in medije, da so Sle razvnele politične strasti odločno predaleč in da se konflikti vrnejo v meje zdravega i.i zuma.
Polemika se je razvila ob predlogu Sonje lx>kar (SI)P), da n.i) zbor po hitrem postopku uvrsti na dnevni red in sprejme zakon o družinskih prejemkih in dopolnjen /akon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Vlada temu nasprotuje (poslanec Buver ji je očital, da je nesocialno naravnana), Hubert Požarnik (Zeleni) pa je ugo tovil, da sta i.i dva /akona pomembnejša, kot pa govorjenje o prisluškovalni aferi Pozicija je terjala uvrstitev obeh zakonov na dnevni red, opozicija pa jc vladi in vladajoči koaliciji očitala, da hiter sprejem zakona želi izkoristiti v volilne namene, pred tem |i pa /a le zakone ni bilo mai /akon o družinskih prejemkih je bil uvrščen na dnevni red, prav tako pa tudi zakon o plačah sod nikov. ki ga bo skupščina obravnavala po hitrem postopku
Marjan Podobnik (Slovenska ljudska stranka) nt uspel s predlo gom, da bi uvrstili na dnevni red
milejši zakon o dohodnini. Mi'*' Balažic (SDL) je dal Podobni** prav, vendar ga jc spomnil, da f. bila prav njegova stranka najb*JI zagreta za sprejem novega da* čnega sistema vključno z dolu*1 nino. v
Sanacija bank in hranilnic lc sredo   na družbenopolitične zboru "padla" ob gori očitkov, " državljani ne bodo plačevali PrC hov bančnikov in prejšnjih P11
likov in zakaj hoče vlada za
vsa-
ko ceno spravili nekatere zakon skozi parlament. «
Za včeraj, četrtek, so Hili s j., cani vsi trije zbori. To naj bi zadnja seja tega parlamenta J. Košnjek
Kje bo hotelirska šola
/bor občin se je  v odloč* • naj hi višja hotelirska Izoli, seja druzbcnopohlH'"' ga zbora pa je pokazala, d" JI otla odločitev prenagljeni s,
so med kandidati ■>< Ljubljjana in Maribor
nt bila tprejeta, A/c
bo, na/ odloči stroka m |
oblasti vključno z Univerz ki mi/1 u cm tudi program,
vsi
kakor pa bi <<>la morala ■'<"'
i ačetku prihodnjega ' fđ leta
GLAS
I ataaoritelj ta lialajatelj:
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ
l redaUka politika: neodvisni nrsli.ink.iiski politično informativni policdmk \ jsoudarkom n.i dogajanjih na Gotrniskem    Pred^rdn'k faaoplaarga cveta: Ivan Bi/jak Odgovora« nrcdaica: leopoldina Bogataj   NovtaarJI la uretJatkl: Mrlena Jelose.in. loti košnjek. Ira Mencinger. StOJtfl S.iir. Danit* i Srilri. Vilma Stanovnik. Marija Volfjak, ( Andrej Zalar, Slefan žaigi   Oblikovanje: IjJOI 1'okoin   Tchalcao urejaaje: Ivo Srkne, Mirjana Orakslcr, Nada Ptcvc   I «kloriraaJr: Maijela Vo/lic, Fotografija: < iota/il Simk Caiopiaov in revij, Ljubljana / t rrdalitvo: Mole Pijadeia I. telefon 21 I KoO, .'I I 8IS. telcfax 113 IM    Naročala«, uprava, aropagaada. oglati: lllcisvri telefon 217-960    sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku uradne ure vsak dan 7.   17 00, / Časopis i/haja naročniki imajo 20"o popusta /a tujino letna natocnina 140 1)1 M Oglasne storitve po ceniku 1'romrini davek po stopnji S odstotkov
Direktor la glaval aranalk: Marko Va '^.|„i.
eto /iiplotmk Danu i t. '•■'!' fi** Tlak: Podjetje I >»l O ,'%a*':
va 16, iclclon .' IB-461, lelcfa* (OMi 21 s »tV>   M"" 7}n ■h loikih m |>cikih Naročnina trimesečni pW*
(mnenic KMI 23 V 92)
Petek, 27. novembra 1992
PO GORENJSKEM
3. STRAN <> GORENJSKI GLAS
Z GORENJSKIH PARLAMENTOV
Zasedanje kranjske občinske skupščine
Tokrat manj fig v žepih poslancev
Predlog za dopolnitev kranjske vlade je v večini uspel. Nepokrite so ostale le družbene dejavnosti.
Kranj, 26. novembra - O dopolnitvah izvršnega sveta kranjske občinske skupščine je bilo tudi na včerajšnjem zasedanju največ blsed. Od predlaganih sedmih članov jih je bilo kar pet z veliko večino izvoljenih, "spela nista samo predloga za dva podpredsednika. Vsi upravni resorji, razen sekretariata za družbene dejavnosti, so s tem dobili svoje načelnike.
Težko je soditi, kaj je bilo za sorazmerni uspeh tokratnega zasedanja kranjske občinske skupščine odločilno: obširna in temeljita obrazložitev predlogov za izvolitev, ki jo je podal novi predsednik kranjskega izvršnega sveta, uveljavljena strankarska disciplina, o kateri je bilo v teh dneh Pred skupščino kar nekaj slišati. Preprosto naveličanost nad prerekanjih o v bistvu formalnih zadevah, ali spoznanje, da je pač obči-ni potrebno zagotoviti kolikor toliko
normalne tudi kadrovske bo-8oje za njeno delovanje. Najbliže resnici bo verjetno dejstvo, da so vsi navedeni razlogi vsaj deloma vplivali na to, da kranjska vlada Poslej ne bo delovala le v minimalni sestavi 9 od 17 članov, pač Pa se ji bodo pridružilo še pet no-
voizvoljenih:  Ferdinand Rauter
kot podpredsednik odgovoren za področje gospodarstva in infrastrukture, Jože Javornik. ki bo hkrati tudi sekretar za finance. Andrej Tavčar, tudi profesionalni član vlade, sekretar za gospodarstvo ter dva neprofesionalna člana: Zdravko Gorjanc. ki bo odgovoren za področje zaposlovanja in Alojz Grmek, odgovoren za družbeni razvoj.
Od ponujenih predlogov torej nista bila sprejeta samo dva: za podpredsednico izvršnega sveta, odgovorna za področje negospodarstva, finančnih in davčnih zadev ni bila izvoljena Marija Jane (manjkal ji je le en glas) ter Janeza Hafner, ki je bil predlagan za podpredsednika izvršnega sveta za področje podjetništva, obrti in
turizma. Da slednji ni dobil podpore (zanj je glasovalo le 22 od skupno 103 poslancev) ni bilo posebno presenečenje, saj se je mnogim s svojimi razpravami o poslanskih mednožjih na zadnji skupščini kar pošteno zameril, da pa Marija Jane ne bo izvoljena, jih je pričakovalo manj. Poslanka iz kranjskih vrtcev je na seji pred glasovanjem nasprotovala njeni kandidaturi, češ da ne razume njihove dejavnosti in da se boje sodelovanja z njo, svoje pa je verjetno prispeval tudi odgovor Jančeve, ki je tak očitek zavrnila. Povejmo še. da so dopolnjevanju izvršnega sveta z mnogimi intervencijami in utemeljitvami nasprotovali poslanci SDP, razprava pa tudi ni mogla mimo suma Janeza Hafnerja na zadnjem zasedanju, da se kandidature podkupujejo.
Tudi ostale pretežno kadrovske zadeve so tokrat vsi trije zbori potrdili: sklenili so, da se veliki
Prešernovi plaketi za leto 1992 podelita folklorni skupini KUD Primskovo in dr. Juriju Kurillu.
za novega direktorja skupne Geodetske uprave občin Tržič in Kranj so imenovali inž. Franca Ravniharja. za ravnateljico Gorenjskega muzeja v Kranju je bila imenovana Marija Žontar. za sodnico za prekrške v občini Kranj so izvolili Judito Aljančič. po večmesečnih zapletih pa so imenovali tudi upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Kranj, ki ga bo tudi poslej vodil inž. Tadej Markič. O poslovanju sklada v vmesnem obdobju bo moral župan Vitomir Gros, ki je bil kot varuh zakonitosti zadolžen za nadzor, podati poročilo.
Mestoma nestrpna razprava o poročilu o problematiki beguncev se je zaključila s sprejemom poročila, družbenopolitični zbor pa prekinjene 16. seje tudi tokrat ni uspel dokončati in se bo sestal ponovno.• Š. Ž.
PRED VOLITVAMI   PRED VOLITVAMI   PRED VOLITVAMI
Občina Tržič
Manj volivcev kot dve leti poprej
Vpisanih imajo 10.768 volivcev, vendar jih vsaj nekaj ne bo odšlo volit.
Tržič, 25. novembra - Ob prejšnjih volitvah je bilo v občini 11.096 volivcev. Tokrat jih je dobrih tristo manj, a je glede na govorice med ljudmi malo verjetno, da bo udeležba 100-odstotna. Ponudba na volilnih listah »o sicer precej večja, toda mnogi ljudje ne zaupajo več niti najbolj mikavnim obljubam strank. Nekatere se še trudijo za glasove.
Obiskovalcu, ki prihaja v Tr-*'č iz kranjske smeri, se zdi komaj verjetno, da niso postavili nobenega panoja / velikimi predelnimi plakati na travniku ob 'zvozu z glavne ceste. No, stoji P;i lam poseben reklamni objekt, ki ga nobeno pozorno volilsko °ko ne more zgrešiti! Res je si-Cer, da nedograjena policijska podaja, ki to nikoli nc bo, ni nikomur v čast; zaenkrat pa jc negotovo le, komu bodo pripisali negativne točke, ker je stavba le vedno tako neizkoriščena kot Pred leti.
Seveda jc samo mesto okraseli0- kot se za predvolilni čas spodobi' Nekaj lesenih panojev pri kvarni Peko in nasproti Paviljo-na NOB so resda postavili šele v
P°nedel)ek popoldne, a so nanj lcPili prve plakate že naslednji dan. 7x prej so slike poslanskih kandidatov prekrile table /a stal n° plakatiranje, kjer je vmes "slala le kakšna ABRA KADAMA do ic popularni ansambel, da ne bo pomote!) |OtOVO ne ^ore povzročiti kake posebne co-P.rr>ije; še tega ne, da bi bila v Tr-W) vsaj ob koncu leta bolj vidna s,cer manj pomembna 500-letni-Ga dodelitve trških pravic!
Ugledna imena na Blasovnicah__
Ker so volitve resna stvar, je Prav, da volivcem predstavimo lrr>ena, ki jih bodo lahko obkroži na dan volitev , Z* Člane drsnega sveta bodo na listi l» VO ,lr>e enote (občine Kiam SkOfj« b°ka in ["rtič) član SDSS Peter
Krk, " &ranJ«. Član l DS Ivan SER " *kofJe loke in Članica *lcn,h Vlas.a Sagadin
ija.
Kra-
Za poslance v državni zbor kandidira v 7. volilnem okraju (občina Tržič s 1j krajevnimi skupnostmi) 19 predstavnikov raznih strank. Med njimi so mnogi znani Tržičani: sedanji tr-žiški župan Peter Smuk Za Liberalno stranko, republiški poslanec Anton Kramarič za Demokrate, pa delegati tržiške skupščine Janez Škerjanec za Slovensko ljudsko stranko. Janez Piškur i/ SDP za Združeno listo. Jana Primožič za Slovenske krščanske demokrate, Nikolaj Ahačič za Zelene, Vinko Perne za DLMOS-Krambergerjevo združeno listo in Janez Jazbec za Socialistično stranko. Od domačinov bodo na glasovnicah še Jožica Benedik za Slovensko obrtno podjetniško stranko, Milan Nolimal za Krščanske socialiste, Stanko Slibar za Liberalno-demokratsko stranko Slovenije. Stanislav Pollak za Narodne demokrate in Slovensko gospodarsko stranko, Irena Sei-fert /a Socialdemokratsko stranko, Brane Eržen za Slovensko nacionalno stranko in Judita Belhar za Liberalno-demokratsko stranko. Na listah so tudi štirje nedo-tnačini: Marija Simčič za Stranko neodvisnih, Ibrahim Smajič za (iibanjc za občo demokracijo, Stanko Podbregar za Republikansko zvezo in Ana Sifrer za Slovensko ekološko gibanje.
V Lomu več kot tretjina Megličev
V vsej tržiški občini bo 23 volišč, volišče za predčasno glasova nje v stolpnici na Cankarjevi cesti v Tržiču pa bo odprto od 1. do 3. decembra med 9. in 17. uro. Za glasovanje po pošti se je že odločilo 21 Iržičanov, ki živijo širom
po svetu, od ZDA, Kanade, Argentine, do Švedske in bližnje Avstrije. Volilo bo tudi 42 vojakov, na sporočila za volitve na domu pa še čakajo. Najzanimivejši imenik je v KS Lom pod Storžičem, kjer ima kar 34 odstotkov od 352 volivcev priimek Meglic. Med njimi je tudi po ducat Janezov, celo po trije na istem naslovu. Prava sreča je, da volilne odbore sestavljajo domačini, ki poznajo svoje volivce, ugotavlja Nika Perko iz okrajne volilne komisije.
Za glasove se tudi v tako majhni občini, kot je tržiška. potegujejo mnoge stranke. Ljudje so naveličani političnih priredi-
tev, ocenjuje liberalec Peter Smuk. zato se njihova stranka ogreva le še za skupni shod desno usmerjenih strank v Tržiču. Za krščanske demokrate je bil vrhunec predvolilnih dogajanj torkov obisk predsednika Lojzeta Peterleta v Tržiču in Lomu, meni Jana Primožič. Člani SDP Tržič so medse povabili igralca Poldeta Bibiča in Jerco Mrzel ter politiko zabelili s ščepcem kulture, poudarja Janez Piškur. Liberalni demokrati prav danes pričakujejo Toneta Partljiča, v soboto pa predsednika Drnovška; 4. decembra vabijo na zabavo ob glasbi in predvolilnem golažu, ki bo na razpolago vsem lačnim, kot obljublja Marjan Švab, ne glede na njihovo politično prepričanje. Neopredeljenim volivcem pa so še vedno na voljo besedne ponudbe kandidatov po tržiškem radiu!• Stojan Saje
Kakšno poklicno izobraževanje
unH*' V lorek in ircdo Je ml v P°'jčah posvet o bodoči zakonski s|;i ltVl slovenskega poklicnega izobraževanja. Zasnove zanj na-teri « |V dc.'l,vm skupini pri ministrstvu za šolstvo in šport, \ ka-sinil U|C|(> s,r°kovnjaki iz gospodarstva, obrti, zakonodaje, vilo - ilOV ',n *°Utva, opira pa se na načrtovano devetletno osno-niži i° ^cnt' ' nedokončano osnovno šolo naj bi vstopali v boi °'ClUC l1"kl|»-'>e šole po enoletnem pripravljalnem razre-
di
lr,
U uče cij v b
cJ^d°u sisicin poklicnega izobraževalna pa nai bi razvil tudi e m štiriletne oblike izobraževalna v šolah in komhinirane-
J'1 v šolah m proizvodnji Razvili naj bi oblike spccializa-
i naj • 11
1 \iš?e°|SIukl11' c,cloVlHlskih in podobnih šolah, ustanavljali naj j        Poklicne šole Sprcmcmbne naj bi vnašali postopno
V Škojji Loki predčasne volitve?
Dr. Slavko Gaber, škofjeloški liberalni demokrat, sicer pa znan kot minister za šolstvo in šport v Drnovškovi vladi, je na sobotnem predvolilnem shodu liberalnih demokratov na Loškem gradu javno oznanil, da bo stranka - brž ko bodo državne volitve mimo - napela vse sile za predčasne občinske volitve.
Podobno pobudo so pred približno mesecem dni izrekli na seji skupščinskega predsedstva tudi škofjeloški demokrati. Razlog, s katerim predčasne volitve utemeljujejo, je več ali manj znan: kriza občinske vladavine; izvršni svet, ki junija v dveh parlamentarnih zborih ni dobil zaupnice, sicer nemoteno dela naprej, zato pa se je razkol toliko močneje odslikal v delu parlamenta. Dve seji po junijski nista bili sklepčni, tretja, pred dvema tednoma, pa je izzvenela kot bumerang. Krščanski demokrati so skušali vso krivdo prevaliti na skupščinsko predsedstvo in župana.
Predlagatelji glasovanja o zaupnici izvršnemu svetu res nosijo del krivde, vendar ne za nezaupnico, ki jo izvršni svet ne priznava, saj pač pa za neuspelo zamenjavo vladnih ljudi. Če bi že na isti junijski skupščini ali pa vsaj na prvi po njej prišli na dan z novim mandatarjem, novo postavo občinske vlade, bi imeli lepe možnosti, da jih skupščinski delegati tudi izvolijo. Ta poteza jim ni uspela, kolikor bolj se je iskanje primernega kandidata za mandatarja odmikalo, toliko manj verjetno je postajalo, da ga bodo našli. Kdo bi se bil pripravljen (z)mleti v strankarskih mlinih, če stari izvršni svet noče nič slišati o odstopu, če trdi, da glasovanje o zaupnici ni bilo legitimno dejanje, če glasove prešteva po svoji "logiki", kije v nasprotju z določili (zastarelega, a še veljavnega) občinskega statuta in poslovnika ? Tako je voljo do dela namesto izvršnega sveta izgubil parlament.
Boljšega izhoda kot predčasne volitve najbrž res ni. Toliko boli, ker SO utemeljene tudi z nelegitimnostjo posameznih delegatov. V zboru združenega dela, denimo, je menda kar pet od 23 delegatov z upokojitvami oziroma zaposlitvami drugje izgubilo tvoje volilne "baze", nekaj je tudi delegatov v drugih zborih, ki tO v bolj ali manj na glas prosili za zamenjavo, ker jim je delo v skupščini odveč, mu niso kos ipd. Skratka, ko bo volilni vrvež za državne funkcije potihnil, bo več časa tudi za ureditev občinskih oblastvenih vrst. Bržčas pa bo najprej treba spremeniti, posodobiti občinski statut in poslovnik. Ne samo v določilih o načinu volitev in razrešitve, ustanoviteljskih pristojnostih izvršnega sveta m še čem. najbrž se bodo skozenj skušali tudi dogovoriti o sestavi bodočih oblastvenih teles, zlasti o tem, ali bo občinski parlament še naprej imel tri zbore ali pa samo dva, kot naj bi bilo pO novi - še ne sprejeti - zakonodap. S tem bi gotovo lahko bi-. t veno izholisali delo parlamenta. • H. Jelovčan
Liberalno-demokratska stranka Kranj
O denacionalizaciji le načelno
Kranj, 26. novembra - V torek je občinski odbor Liberalno- demokratske stranke Kranj organiziral okroglo mizo o denacionalizacij-skih procesih v občini Kranj, ki so se je udeležili vsi pristojni za te postopke: Karel Erjavec, član občinske vlade zadolžen za denacionalizacijo. Andrej Tavčar, sekretar sekretariata za gospodarstvo, Miha Perčič, sekretar sekretariata za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve na čelu z ministrom za pravosodje in upravo Republike Slovenije Mihom Kozincem. Na okroglo mizo se je odzvalo veliko ljudi, ki so skoraj napolnili veliko občinsko skupščinsko dvorano, razpravo pa je vodil Miran Tivadar, podpredsednik LDS Kranj. Po temeljitih uvodih, v katerih je bilo prikazano, kaj in koliko je bilo storjeno na področju denacionalizacije v občini Kranj, je sledila razprava, v kateri pa na konkretna vprašanja udeležencev ni bilo konkretnih odgovorov. Deloma je seveda objektivno nemogoče, da bi na takem omizju reševali posamezne primere, presenetilo pa nas je, da tudi vsaj načelnih odgovorov o nekaterih najbolj znanih spornih primerih, kot je denimo primer gozdov ob kompleksu Brdo, ni bilo. Nezadosten je tudi odgovor, da naj se za kritje stroškov, ki jih imajo denacionalizacijski upravičenci v teh postopkih, pač sproži zakonodajna pobuda za spremembo zakona (posebno še, če vemo, v kakšnem "stanju" je slovenska skupščina), pa tudi sicer odgovorov na posamezna vprašanja, denimo, o rokih, v stilu "lepo bi bilo če bi...", iz ust ministra za pravosodje, ne bi pričakovali. Skoraj smo dobili vtis, da drži zakon o denacionalizaciji minister prvikrat v rokah. Da je bila okrogla miza del predvolilne promocije stranke, seveda ni nobenega dvoma, nismo pa prepričani, ali je ta prireditev to res bila. • S. 2.
Minister Voljč v Tržiču
Tržič, 27. novembra - Danes ob 19. uri bo gost Zelenih Tržiča dr. Božidar Voljč. V sejni dvorani tržiške občinske skupščine bo govoril o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju. Po kratkem uvodu bo odgovarjal vsem zainteresiranim na vprašanja, ki bodo zanimala obiskovalce. • S. S.
Mladi krščanski demokrati Gorenjske
Mladi krščanski demokrati Kranja in Gornejske pripravljajo v sodelovanju s krajevnim odborom SKD Naklo velik predvolilni žur. Na plesu bo nastopil ansambel Peter Pan in večno mlad Tomaž Domicelj. Prireditev bo v soboto, 28. novembra, z začetkom ob 20. uri v Kulturnem domu v Naklem.
Socialistična stranka Slovenije Tržič
Predsedniška kandidatka Socialistov Darja Lavtižar Bebler bo imela v torek, 1. decembra, ob 17. uri v veliki sejni sobi občinske skupščine Tržič pogovor z volivci. Ob tej priložnosti se bo predstavil tudi kandidat te stranke za državni zbor Janez Jazbec.
Liberalno-demokratska stranka Jesenice
V soboto, 28. novembra, ob 12. uri organizira občinski odbor LDS Jesenice razgovor s predsednikom stranke dr. Janezom Drnovškom v zgornjih prostorh restavracije Kazina na Jesenicah.
Demokrati Tržič
Člani Demokratske stranke iz Tržiča prirejajo v soboto, 28. novembra, ob 18. uri v dvorani Podljubelj ples, na katerega vabijo vse občane in simpatizerje stranke. Igral bo ansambel Vita.
V sredo dopoldne so otroke v vrtcu pri Sv. Duhu obiskali trije Demokrati: Jelko Kacin, predsedniški kandidat, ter škofjeloška kandidata za državni zbor Jože Taler in Pavel Florjančič. Otrokom so prinesli ksilofon, da bodo nanj lahko igrali - vsekakor pametnejša naložba kot v hitro pokvarljivo blago, ki se mu reče predvolilni plakati. Otroci so bili veseli, gostom so podarili ljubke pikapolonice, ki so jih narisali, še posebej prisrčno pa so čestitali predsedniškemu kandidatu -za rojstni dan, seveda, ki ga je praznoval včeraj. H. J., foto: G. Šinik
SLOVENSKO OBRTNO PODJETNIŠKA STRANKA
in kandidati za državni zbor občine Kranj
ps
Ciril Luskovec Miro Bajželj Stanislav Koselj
vabijo na predvolilno srečanje obrtnike, podjetnike in simpatizerje stranke
v soboto, 28.11.1992, ob 20. uri v hotelu Creina v Kranju. Igral bo ansambel ORION!
PREMIŠLJUJETE 0 NAKUPU POHIŠTVA?
•^pokličite ® 064/403-871
Sejemski dogovor v Kranju: sejemski katalog in znak - Foto: D. G.
Katalog sejemskih prireditev
Kranj, 26. novembra - V torek so se na Gorenjskem sejmu v Kranju sestali direktorji sejmov iz Ljubljane, Gornje Radgone, Celja in Kranja in se seznanili z osnutkom sporazuma o oblikovanju interesnega združenja sejemskih podjetij Slovenije. Sporazum, so se dogovorili, naj bi podpisali 18. decembra v Gornji Radgoni. Na sestanku so govorili tudi o Agenciji za promocijo Slovenije, ki naj bi bila ustanovljena pri Gospodarski zbornici Slovenije in o sodelovanju s policijo, ki bo po novem stroškovno obremenilo sejemske prireditve. Ponovno so zastavili tudi vprašanje, kaj je s sodelovanjem s splošnimi gospodarskimi in obrtnimi zbornicami. Nazadnje pa so se na sestanku dogovorili, da bodo omenjena slovenska sejemska podjetja izdala tudi skupen katalog sejemskih prireditev v Sloveniji za prihodnje leto in poseben sejemski razpoznavni znak. • A. Ž.
V ponedeljek v kinu Sora
Razprava o poljanski obvoznici
Škof ja Loka - V ponedeljek, 30. novembra, bo ob 18. uri v kinu Sora v Škof ji Loki javna obravnava osnutka programskih zasnov za t.i. poljansko obvoznico. Tema bo bržčas zanimiva zlasti za prebivalce ob bodoči trasi obvoznice, zato so v občinskem sekretariatu za družbeni razvoj na razpravo povabili tudi druge strokovnjake, med njimi bodo na vprašanja odgovarjali ljudje iz republiške uprave za ceste. Sicer pa je osnutek programskih zasnov za bodočo cesto, ki bo (težki) promet za Poljansko dolino preusmerila ven iz mestnega jedra, že skoraj mesec dni javno razgrnjen. • H. J.
Kandidati strank za svet krajevne skupnosti
Dovje - Mojstrana, 26. novembra - V krajevni skupnosti Dovje -Mojstrana bodo poleg republiških kandidatov krajani volili tudi člane v nov svet krajevne skupnosti in se odločali o preimenovanju osnovne šole v osnovno šolo Mojstrana.
Kandidati se bodo volivcem predstavili v petek, 27. novembra, ob 20. uri v kulturnem domu na Dovjem. Stranka SDP v nov svet predlaga Marjeto Lotrič in Mirka Rabiča, SKD Marjana Oblaka, Marjana Pavlovčiča, Miha Peternela in Valentina Skumavca, SLS pa Jožeta Pezdirnika, Alfreda Spragerja, Marijo Stritar in Slavka Rabiča mlajšega. Pet kandidatov pa je predlagala skupina občanov: Miha Kosmača, Saša Koširja, Francija Zima, Iztoka Polaka in Rajka Lotriča.# D. S.
30 let Radia Tržič
V nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri bo minilo 30 let, ko se je Radio Tržič prvič oglasil v eter, kot šesti v Sloveniji in kot drugi tisti čas na amaterski bazi... Letos je lokalna radijska postaja Tržič prešla iz 9 na 16,5 ur tedenskega programa. S posebno kronološko oddajo se bodo ob jubileju spomnili vseh, ki so od pionirskih časov pa do zadnjih sprememb sodelovali in kreirali program. Po besedah nove direktorice ter glavne in odgovorne urednice Alenke Dolinar bodo jubilej obeležili z več zaokroženimi oddajami, vrhunec pa bo 12. decembra s celodnevnim oddajanjem, ko bo tržiški radio na svoj način prispeval k praznovanju 500-letnice trških pravic.
Z razširitvijo programa sedaj oddaje iz tržiškega studia potekajo ob torkih, četrtkih, petkih in sobotah, od 16. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10.30 do 15.30 ure, tako da informativne oddaje Radia Slovenija niso motene. Torki so namenjeni predvsem športu, rekreaciji in preživljanju prostega časa ter pogovora s poslušalci. Četrtkove oddaje so namenjene aktualnim informacijam, možnostim cenejših nakupov in novostim v glasbenem svetu. Petkov program predstavlja poskus bolj sproščene oddaje, ki postreže z aktualnimi splošnimi informacijam, poudarek je na dogajanju s področja zahtevnejše zvrsti glasbe. Sobotni program je namenjen dogajanju s področja kulture in razvdrila, nedeljski program pa je obarvan družinsko in informativno s poudarkom na narodnozabavni glasbi.
Razen mešalne mize, ki je bila zamenjana pred štirimi leti, je nujno potrebna ureditev kvalitetnih povezav med studijem in oddajnikom v Kovorju ter posodobitev studijske opreme, saj so nekatere sestavine povsem zastarele in delujejo že več kot 20 let.
Drago Papler
btotherST
Uresničevanje programa komunalne infrastrukture v škofjeloški občini
Občina tolar, prebivalci pa dva
Z uresničevanjem programa tako imenovane komunalne infrastrukture so v škofjeloški občini glede na denar namenjen za to v proračunu zelo zadovoljni.
Škofja Loka, 26. novembra - "Zares veliko je bilo letos narejenega v škofjeloški občini z denarjem iz proračuna in prispevkom krajevnih skupnosti oziroma krajanov v delu in denarju. Samo na krajevnih in lokalnih cestah znaša vrednost del in urejanj skoraj 157 milijonov tolarjev. Tako smo program v občini ne le uresničili, ampak naredili celo več, kot je bilo načrtovano. Nismo pa zadovoljni, kar zadeva na primer ceste, z obnovami regionalnih cest, za katere skrbi Republiška uprava za ceste," sta ob uresničevanju letošnjega programa komunalne infrastrukture v občini poudarila Miha Bizjak, višji strokovni sodelavec II za gospodarsko infrastrukturo in Ivan Miklavc, strokovni sodelavec II za cestno komunalno in stanovanjsko gospodarstvo v Sekretariatu za družbeni razvoj občine Škofja Loka.
Največ je bilo letos v občini narejenega predvsem na urejanju in obnovi cest, napeljavi in urejanju vodovodov ter pri telefoniji pa tudi kanalizaciji. Tako so obnovili kar dobrih 23 ki-lomtrov makadama na krajevnih in lokalnih cestah, asfaltirali pa skoraj 18 kilometrov lokalnih in nekaj manj kot 13 kilometrov krajevnih scest. Vrednost teh del znaša skoraj 157 milijonov tolarjev. Kaj pomeni tolikšen vložek na ceste, pa po drugi strani pove podatek, da so jih od 1087 kilometrov lokalnih in krajevnih cest ter poti, ki jih imajo v škofjeloški občini, letos uspeli urediti dobra 2,7 odstotka.
"Pri tem pa je bil izredno velik delež predvsem krajevnih skupnosti oziroma prebivalcev. Po veljavnih merilih so namreč v krajevnih skupnostih z delom in denarjem prispevali za krajevne ceste dve tretjini denarja k sredstvom iz proračuna, za lokalne pa kar polovico. Na ta način so marsikje naredili celo več, kot je bilo predvideno in v občini tega ključa za sodelovanje oziroma sofinanciranje del v prihodnje ne nameravamo spreminjati, čeprav je udeležba ob pripravljenosti krajanov včasih tudi kar precejšen zalogaj za proračun. Vendar ocenjujemo, da pobud in pripravljenosti v občini, ki ima v hribovitih, gorskih predelih še vrsto nerešenih problemov, ne gre zavirati, saj zdaj vsak občinski tolar v krajih obogatijo najmanj dvakrat."
Nad zavzetostjo in pripravljenostjo za reševanje in urejanje problemov po posameznih
Seznam vodovodov, kjer so potekala in se bodo še nadaljevala dela, je precej dolg: Delnice - Podpreval, Robidnica - Laze - Laj še - Krnice -Zgornji Novaki, Davča, So-vodenj, Žiri (Snopkova grapa, Breznica), Leskovica -Studor - Debeni - Srednje brdo. Dolenja vas, štirje vodovodi v Lučinah, Žirovski vrh - Javornik, Žirovski vrh -Leščan, Opale. Zakobiljek -Lom, Delnice - Podpreval. Podobeno, na območju Javo-rij Gorenja Žetina - Brinje. Zapreval, Lenart - Luša in še nismo našteli vseh začetih, končanih in del, ki jih bodo še nadaljevali.
krajih v občini sta bila letos presenečena tudi oba glavna izvajalca del v občini; to sta SGP
Primorje Ajdovščina in Cestno podjetje iz Kranja. Ugotavljala sta, da je škofjeloška občina po tej plati daleč pred drugimi, kjer morda iz občinskega proračuna namenjajo celo več denarja, vendar tolikšnega oplemenitenja v krajih, kamor se
vlaga, ni. Eden od razlogov pa je najbrž tudi, da v občini izredno pretehtano in skrbno nadaljujejo in podpirajo že pred leti zastavljeni program na področju infrastrukture. Tako so letos na primer potekala dela z novogradnjami, obnovami in gradnji zajetij ter vodohramov na kar 19 vodovodih. Tudi pri teh je osnovna opredelitev, da
Da bi zmanjšali hrup in tresljaje
Leščani predlagajo poglobitev železniške proge
Radovljica - Krajevna skupnost I .esce je na zadnjem skupščinskem zasedanju dala pobudo za spremembo lokacijskega načrta za gradnjo drugega tira železnice od Ljubljane do Jesenic, ki ga je občinska skupščina po javni razgrnitvi in ob sodelovanju vseh prizadetih krajevnih skupnosti sprejela pred petimi leti.
V krajevni skupnosti namreč ugotavljajo, da se bosta z izgradnjo drugega tira močno povečala promet in hitrost vlakov, s tem pa tudi hrup in tresljaji, ki bodo najbolj prizadeli bližnje kraje, predvsem zahodni del Radovljice in Lesce. Da bi jih ublažili, v Lescah predlagajo, da bi železniško progo poglobili za poldrugi meter in ob njej uredili še nasipe. Vodstvo krajevne skupnosti in Društvo arhitektov Radovljica ugotavljata, da bi bila poglobitev izvedljiva in da bi bili stroški glede na koristi, ki bi jih s tem
iOSPODINJSTVO I brother OVVERLOCK neto DEM
720.-
Šivalni, plktilni en£WERLOCK stroji za
dustrijo
PRODAJA. SERVIS IN NADOMESTNI DELI ZA STROJI! VSEH ZNAMK IN TIPOV.
Celovec center
1(1 Oktober Str. 24 T«| 9M3 469 513641 i ,i\ !tt)4:i 4t>:t M61119
pridobil kraj, zanemarljivi. Poglobitev bi ugodno vplivala tudi na zunajnivojsko križanje regionalne ceste in železnice.
V občinski upravi za urbanizem se sicer strinjajo z ugotovitvijo, da bo poseg vplival na razmere v naseljih vzdolž železniške proge, vendar pa hkrati opozarjajo, da bi morebitna poglobitev proge zahtevala višinsko uskladitev objektov in naprav na nekajkilometrskem odseku. V Železniškem gospodarstvu Ljubljana nasprotujejo spremembi lokacijskega načrta. Ocenjujejo, da bi poglobitev odseka Radovljica - Lesce - Žirovnica in železniške postaje v Lescah povzročila spremembe, ki za glavno progo niso sprejemljive. Nastali bi nedopustni vzponi, težave pri povezavah z industrijskimi ter nakladalno ra/kladalnimi liri in pri odsta-njevanju podtalnice, vse skupaj pa bi naložbo še precej podražilo. Železniško gospodarstvo ne namerava izdelati primerjalne študije med traso iz potrjenega lokacijskega načrta in po
globljeno traso; to naj pO njihovem mnenju financira tisti, ki predlaga poglobitev. • C. /aplotnik
jih urejajo na podlagi izdelane dokumentacije in z normativi, da vsak vodovod obvezno vključuje tudi potrebno požarno vodo za tisto območje.
"Tudi pri gradnji kanalizacije so bila v občini letos tri velika gradbišča in sicer na Logu (Kolnik), v Gorenji vasi in Poljanah. Gre za postopno gradnjo, ki se bo v prihodnje še nadaljevala, povsod pa k uresničevanju programa prav tako velik delež prispevajo kraji sami. Kar pa zadeva povezanost je bil letos uresničen tudi program izgradnje telefonije v Davči, Sorici in Žireh. Za Davčo tudi velja, da je bila sanarina po poplavah in ima zdaj končno urejeno tudi že leta in leta načrtovano cesto. Nasploh pa so dela na sanaciji poplav v občini v glavnem končana. Poleg Davče smo bili na primer še posebej uspešni tudi v Farjem potoku in Martirij vrhu. Izjema pa le plazovi. Neurejenih je v občini še 23 plazov na krajevnih cestah in štirje na lokal-kah, ki so v skrbi Republiške uprave za ceste. Najbolj kritični so vsekakor plazovi Podlonk, Hlavče njive, Mlaka... Tu nas čaka še precej dela, saj tako imenovanih solidarnostnih sredstev za sanacijo poplav ni več in smo odvisni zdaj zgolj od rednih sredstev."
Kar precejšen zalogaj v občini je bila letos tudi plinifikacija. Po programu prve tape je potekala od Trate do Komunalnega podjetja oziroma Obrtnika. Prav zdaj potekajo dogovori za vključitev treh večjih stanovanjskih kotlovnic v plin, šole na Trati in nekaterih podjetij.
"Plinifikacija bo tudi v prihodnje med prednostnimi nalogami v občini," ugotavlja Miha Bizjak. "Sicer pa bodo prednost prihodnje leto imeli še: priprava tehnične dokumentacije
Predvsem na cestah (pa tudi na drugih komunalnih dejavnostih) jim v občini dela še nekaj časa ne bo zmanjkalo. Škofjeloška občina ima namreč kar 1087 kilometrov lokalnih in različnih krajevnih cest in poti. Lokalnih je 202 kilometra, kategoriziranih krajevnih je 400 kilometrov (334 še neasfaltiranih), nekategoriziranih krajevnih poti oziroma cest je dobrih 310 kilometrov, dovoznih poti do posameznih domačij in zaselkov pa 174 kilometrov.
za poljansko obvoznico, gradnja Zdravstvene postaje Žiri in obnova regionalne ceste Praprotno - Selca. Dela pa bo glede na predloge v občini prihodnje leto veliko. Izvršni svet je namreč os* nutek proračuna že obravnaval« skupčina pa ga ima na dnevnem redu 7. decembra."
Letošnja ocena uresničevanja programa komunalne infrastrukture v občini torej je: občinski program je na domala vseh področjih uresničen, marsikje so naredili tudi precej več-Veliko zaslugo ob občinskih sredstvih za to imajo krajevne skupnosti oziroma krajani, ki so pri akcijah sodelovali tako z delom kot z denarjem. Nezadovoljni pa so v občini, ker na primer na cestah tako imenovani republiški program ni bi uresničen, pravzaprav se prenove na nekaterih najbolj kritičnih i" nevarnih odsekih niso niti začele. To še posebej drži za cesto in pločnik na odseku Podlubnik ■ Klančar, za asfaltno preplasti-tev in izgradnjo pločnika na najbolj kritičnem delu v Sv. Duhu in za ureditev ceste Brebovnica. I odra/, kjer se krajani še vedn* dušijo v prahu. # A. Zalar
Liberalno-demokratska stranka Gorenjske
Občinski odbor Liberalno demokratske stranke Kranj vabi na GORENJSKO KONVENCIJO, ki bo v soboto, 28. novembra, ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Konvencije se bodo udeležili dr. Janez Drnovšek in predsedniški kandidat dr Ljubo Sire ter kandidati I. volilne enote za državni zbor in državni svet.
Slovenska obrtniško podjetniška stranka
Slovenska obrtno podjetniška stranka in kandidati /a državni zUOfl iz občine Kranj Ciril Luskovcc, Miha Bajžclj in Stanislav K osel j vabijo na predvolilno srečanje obrtnike, podjetnike in simpatizerje stranke v soboto, 28. novembra, ob 20. uri v hotelu Creina Kranj.
Združena lista
Kandidatka Združene liste 9. volilnega okraja Mirjam Jan Blat* v.ibi na okroglo mizo "Zakon o lastninskem preoblikov.miu podjetij", ki bo v sredo, 2. decembra, ob 18. uri v mali dvorani Partizana v Zireh, skupaj I kandidatom 8. volilnega okraja iste liste Sandij*|J Bartolom pa na enako okroglo mizo v četrtek, 3. decembra, ob 1* uri v klubski sobi hotela Transturist v Škofji I oki
Demokratska stranka Škofja Loka
V petek, 27. novembra, ob 18. uri organizira občinski odbor DenW kratske stranke Škofja Loka problemsko konferenco na tem0 Zdravo življenje ali droga, ki bo v hotelu I r.instui isl v Škol;i I OK*j Rdeča nit bo odprtje tako imenovane "komune" za zdravljenj* narkomanov, ki jo bodo prevzele v upravljanje nune uršulinkc ■* samostana v Ajmanovem gradu pri Sv. Duhu. Poleg kandidate* DS, ki se bOSta ob lej priložnosti predstavila, bodo sodelovali p'0' dr. Dušan Keber, Barbara Sega Ceh, predstavnica Kuritas in pred'
itavniki kluba ikofjeloikih študentov.
Združena lista Jesenic
V ponedeljek, 30. novembra, ob 17. uri bo v sejni sobi občine Jesenice
organizira Združena lista feaenic javno tribuno pod naslovom 'c.
lezarna danes. Železarna jutri". Moderaioi tribune bo mag
jel Ažm.m. kandidat listo /.t državni svet sodelovala pa bosta a'"
vni direktor Železarne inž  Boris Brega nt in Kina Klinar. k.irtd1
datka Združene lista /•' državni /bor.
Narodni demokrati Škofje Loke
Narodni demokrati Škofja loke in cM.mi Slovenske gospodarsk*
stranke pripravljajo konvencijo strank in promocijo predsednn J-
kandidatke dr. Alenke ?.iy.\t Slana pod geslom "/.i /draVO P"
..............v ....^ . „r... .............. r^ .................. r ,y
nosi slovenskega naroda", ki bo v sredo, 2. decembra, ob 18. uri^, dvorani Loškega odra na Spod jem trgu v škofji I oki Na prire
ditv
bod< /bo
sodelovali ugledni člani in državni svet
»beli strank ter kandidati diž.o
Mi
Liberalno-demokratska stranka Kranj
V petek, 27. novembra bo picdscdnšiki kandidat I DS dr I jubo v Kranju. / njim se bodo ob 16. uri srečali in pogovorili pred in* stno hišo, podpisoval pa bo še zadnje izvode svoje knjige   Mf ■ Hitlerjem m Iitom". Ob 20 uri pa se bo na sedežu LDS na Po*" 3 srečal s kranjskimi študenti
Petek, 27. novembra 1992
PO GORENJSKEM
5. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
Regionalni razvoj zaposlovanja na Gorenjsko
Oziramo se po tujih izkušnjah
Sredi osemdesetih let smo imeli le poldrugi odstotek brezposelnih, zdaj se država otepa že z 12-odstotno brezposelnostjo.
Bled, 24. novembra - V visoko industrializirani Gorenjski, ki je morala prejšnja leta ob ekstenzivnem zaposlovanju in pomanjkanju °omače delovne sile slednjo celo uvažati, so začeli delodajalci leta 1988 prvič napovedovati presežke delavcev. Od tedaj do konca oktobra letos je število brezposelnih naraslo na 11.515. Kako so tovrstne probleme premagovali na Gorenjskem (v Sloveniji) in kako v »nigih državah, so spregovorili na konferenci o regionalnem razvoju zaposlovanja na Gorenjskem, ki ga je Zavod za zaposlovanje iz Kr»nja pripravil skupaj z avstrijsko firmo OESB z Dunaja ter pod Pokroviteljstvom slovenskega in avstrijskega ministrstva za delo.
Brezposelnost pri nas...
Ekstenzivno zaposlovanje iz Preteklosti je zapustilo neljubo dediščino v obliki velike pod-zaposlenosti, ki so jo na Gorenjskem začeli z napovedmi Presežkov in njihovim odpuščanjem razreševati šele na prelomu desetletja. Prejšnja delovna zakonodaja je z monopolom na delovno mesto namreč to onemogočala, z novo pa se Je vsul plaz. Le lani je bilo na Gorenjskem 7800 presežkov, 'etos pa okoli 4300. Delodajal-Cl in država so se na pojav odvečne delovne sile odzvali z različnimi ukrepi: omejili (ali ce-'o povsem ukinili) so zaposlovanje novih delavcev, pospeševali so naravni odliv s predčas-nim upokojevanjem ali dokupi delovne dobe, ponujali odpravnine. Del delavcev so zadržali s Prekvalifikacijami. Zaposlene s° pošiljali na čakanje. Omejili s° kadrovsko štipendiranje na vJega petino obsega iz najboljih let. Vse to je podpirala tudi država, ki je ponavadi pokrila Polovico stroškov. Na Gorenjskem so lani na ta način rešili 8350 delavcev. Poleg tega z aktivno politiko zaposlovanja Pomaga pri sofinanciranju pripravništva, izobraževanju in Usposabljanju, spodbuja samo-
zaposlovanje, organizira javna dela.
... in na tujem
Slovenci se radi oziramo po tujih vzorih in izkušnjah, zlasti zahodnoevropskih. Zato so na posvetovanje o regionalnem razvoju zaposlovanja na Gorenjskem povabili tudi kopico strokovnjakov iz drugih držav. Tako je denimo predstavnik iz Velike Britanije nanizal izkušnje zadnjih dveh desetletij, ko je zlasti v tradicionalno industrijskih območjih prišlo do obsežnih zapiranj podjetij in s tem odpuščanja delavcev. Zoper množično odpuščanje delavcev v celih sistemih so skušali ukrepati tako, da je vlada neposredno posegla v vodenje podržavljenih podjetij. Siceršnje odpuščanje pa so skušali omiliti z različnimi ukrepi, od svetovalnih postojank, šolanja za brezposelne v smislu prilagajanja izobrazbe delovnemu trgu, odpiranjem novih podjetij, medtem ko so za starejše odpuščene delavce izplačevali širokogrudne odpravnine.
Na srečanju so predstavili tudi avstrijski model delovnih skladov kot ukrep politike zaposlovanja pri množičnem odpuščanju. Leta 1987 so pri kon-
Brezposelni Robert Hladin zgrožen nad dohodnino
Večji revež si, bolj te država skubi
Kr»nj, 25. novembra - Da smo država z. najbolj požrešnimi davki, »o našim vrlim oblastnikom morali povedati tuji strokovnjaki. Mi, navadni smrtniki, to že lep čas vemo in okušamo na lastnih žepih. Država pač ravna podobno kot gostilna, ki postavi nižje cene in kuje dobičke i/ množičnega obiska gostov. V masi iztrži vsaj toliko ali celo več kol elitna restavracija z visokimi cenami, pa redkimi gosti. Tudi država raje pobira odstotke od množic, ki imajo vse (borne) dohodke zapisane črno na belem, kot da bi denar z malo več truda Cn strokovne veščine) pobrala tam, kjer (prikrit) resnično je.
Odločbe 0 dohodnini zadnje čase bolj ali manj razburjajo davkoplačevalce, saj večina dobiva v kuverti tudi položnice za doplačilo, Redkim davkarija vrača, ker so med (lanskim) letom Plačevali preveč. In medtem ko mora upokojenka / najnižjo pokojnino nekaj tisočakov doplačati, je sosedu poštar prinesel de-"ar nazaj; pa ima ta sosed doma še lep neobdavčeni postranski dohodek.
Pritožujejo se tudi, in tO upravičeno, številni brezposelni. Res, 1 dohodnina velja za minulo leto, ko to nekateri še dobivali pla-
c- a 'daj, ko morajo doplacevatt s skromno državno podporo le 'votarijo. In kakšna je tu logika, drŽava jim najprej vrže nekaj
orobtintc, hkrati pa jemlje nazaj... . rav svojstven pa je primer Kranjčana Roberta Mladina. Na
"jegovi položnici pise, da državi dolguje še 3.509 tolarjev. »Ne °jn plačal,« je odločen. In pove, zakaj ne. »Februarja, ko sem od-■I davčno napoved, sem uslužbenki na davkariji povedal, da sem
°<| lanskega junija brezposeln, da na zavodu nisem dobival nadome-
jj *; nisem bil zavarovan, delovna doba mi ni tekla, skratka, druž-nisem obremenjeval. Edino, kar sem dobil od države, je bilo tri dv» tisočaka socialne pomoči na Centru za socialno delo '■
Jj^O tolarjev, ki sem jih zaslužil z javnimi deli, ko sem 12(1 ur f
m p<>-
fiiKo vprašal,
s,«*ek od pobiranja krompirja in 6.000 tolarjev socialne pomoči, pa ?' 1« rekla, da, češ "če boš napisal preveč, dobro, če premalo, te bomo pa tako dobili". Torej: pobiral sem krompir, medtem ko so "'"Ki dobivali vsaj nadomestilo na zavodu /a zaposlovanje, od tega "»»ram /daj p|ača,j dtm>w. Se zdaj ne vem, ali sem bil to res doi-**n vpis,,! ali ne. Drugo slabo izkušnjo imam s ( entra /a socialno Tožba r Namo Ljubljana, kjer sem delal do 18. junija lani, se r*šena, od uslužbenke na ( entru nisem hotel denarja, pač pa potovanje /a čimprejšnjo rešitev sodnega spora / Namo, da končno g*, pri čem sem. Namesto tega mi je ponudila denar in brezplačen anevni obrok hrane, sicer pa naj me živi prijateljica...«
j Robert Hladin zagrenjeno ugotavlja, da bodo ljudje i nizkimi
a°hodki vedno plačevali največ. Olajšav dohodnine ne morejo uveljavljati, saj nimajo niti denarja za spodobno preživetje, kai J«'c za gradnje, šport in podoben luksuz. Ni čudno, du se raz.as J? nacionalizam   • H. Jalovcu
cernu VOEST ALPINE osnovali poskusni delovni sklad, leto dni kasneje pa so ga že zasidrali v zakon o zavarovanju za primer brezposlenosti. Delovni sklad vsebuje več ukrepov, ki so v pomoč ne samo brezposle-nim, pač pa tudi delodajalcem in podjetnikom. Prvim pomagajo z raznimi tečaji za poklicno orientacijo, so aktivni pri iskanju zaposlitve zanje, skrbijo za kvalifikacijo na vseh področjih od šolskih do univerzitetnih. Razvijajo in izboljšujejo ideje, produkte in postopke s ciljem ustanovitve zdravih podjetij in razvijanjem samostojne dejavnosti.
Predstavnik štajerskega deželnega urada za delo je predstavil izkušnje v zvezi s kvalificiranjem in preusposabljanjem brezposelnih. Med drugim je opozoril na trenutno povpraševanje po določenih kvalifikacijah na trgu delovne sile, ki izhajajo iz povečanega terciarnega sektorja in naraščanja povpraševanja po sposobnostih na
področju sodobnih informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Zgolj kvalifikacija ni vselej prednost, kadar je nekdo na voljo na tržišču delovne sile. V zvezi s tem omenja strukturno brezposelnost in nevarnost stalne izključitve določenih oseb iz možnosti zaposlitve, denimo žensk.
Tudi iz bivše vzhodne Nemčije so prikazali primer, kako rešujejo propad podjetij in nenadni padec zaposlenosti. Na »ruševinah« nekdanje tovarne pnevmatik so osnovali manjši proizvodni obrat, prek deželne agencije za delo pa so navezovali stike s poslovnimi partnerji. Kako rešujejo dolgoročno brezposelne delavce, stare nad 50 let, ki imajo realno zelo nizke možnosti za zaposlitev, pa so prikazali na primeru projekta iz Frankfurta, Osnovali so reciklažni center, kjer zaposlujejo 30 delovnih mest zlasti za manj kvalificirane starejše delavce. Te programe seveda podpira država.• D. Z. Žlebir
Jože Skofic je prosil za republiško stanovanjsko posojilo
Smo upokojenci odpisani državljani?
Kranj, 25. novembra - Jože Skofic, ki ima več kot 50 let staro hišo ob Delavski cesti v Stražišču, se je prijavil na tretji razpis republiškega stanovanjskega sklada, da bi s posojilom obnovil ostrešje in pridobil nekaj dragocenih kvadratnih metrov stanovanja za sinovo tričlansko družino. V ponedeljek je dobil odgovor, da s kreditom ne bo nič. Sprašuje, ali so upokojenci že odpisani državljani, nevredni niti pojasnila, zakaj posojilo ni bilo odobreno.
Njegova in ženina zadnja pokojnina, povečana za 3,7 odstotka, sta znašali skupaj 59.900 tolarjev. Glede na to, da sta oba šele dobro prestopila prag šestdesetih let, bi posojilo lahko odplačevala. Zakaj sta sama prosila zanj in ne sin, ki bi kot mlada družina najbrž imel nekaj več možnosti, pa Jože Skofic pojasnjuje takole.
»Sin je bil od 1990. leta brezposeln, tudi njegova žena je izgubila delo, z majhnim otrokom sta živela v najetem stanovanju na Planini. Kako naj bi plačali stanovanje in preživeli? Nemogoče! Zato sva z ženo najine skromne prihranke vložila v hišo, v kateri smo za silo uredili tri prostore za bivanje, enega za naju in dva za sinovo družino. Hiša je majhna, vsi skupaj, torej dve družini, živimo na 66 kvadratnih metrih. Za druga gradbena dela je denarja zmanjkalo. Namesto sina sem se sam prijavil za republiško stanovanjsko posojilo, saj s pokojnino lahko jamčim odplačilo anuitet.«
Jože Skofic je moral pridobiti vrsto dokumenten - od priglasitve del do predračuna, potrdila o državljanstvu, dohodkih itd. - potrebnih, daje sploh lahko kandidiral za posojilo. Na skladu mu ob prijavi niso dali z ničimer vedeti, da kot upokojenec nima "šanse".
Odgovor je prišel v ponedeljek. Skopi ne, ki sledi uvrstitvi v drugi prioritetni razred, brez obrazložitve, ta naj bi bila obširnejša v skla-dovem Biltenu. A je v Biltenu obrazložitev zaman iskal, prosilci iz prvega in drugega razreda oziroma upokojenci v njem niso omenjeni niti z besedico.
»Pri hiši smo nameravali podaljšati hodnik, iz sedanje garaže pridobiti otroško sobico, zamenjave je nujno potrebno tudi celotno ostrešje. Zdaj s tem vsaj še nekaj časa ne bo nič. Ko bi dobil vsaj pol predračunske vsote! Na srečo se je sin zdaj redno zaposlil, na prihodnji razpis se bo prijavil sam, morda bo imel s posojilom več sreče od mene.« • H. Jelovčan
MALA ANKETA
Upokojenci se odločajo za skupinsko zavarovanje
V tem tednu je že večina slovenskih upokojencev prejela pismo zdravstvene zavarovalnice, ki jih vabi k skupinskemu zdravstvenemu zavarovanju. Ker jim obeta najvišji možni popust, kar 22 odstotkov, se bodo mnogi nedvomno odločili za to mikavno možnost. Med njimi tudi naši naključni sogovorniki.
Ana Subic
»Dobila sem pismo zdravstvene zavarovalnice za skupinsko zavarovanje upokojencev in se bom kar odločila zanj. Pred nosi vidim v tem. ko ni treba plačevati participacije in z raznimi lisiki hoditi okoli zdravnikov. Sicer ne hodim veliko k zdravniku, pač pa moj mož. ki je kronični bolnik.«
Anica Sodnik
»Nisem se Še odločila, ali se bom dodatno zdravstveno
zavarovala Nisem velikokrat bolna in malo hodim okoli zdravnikov, odkar sem v pokoju. Morda bom kdaj kasneje potrebovala zdravniško pomoč, zato bi kazalo še razmisliti.«
Andrej Celesti-
iia »Do danes še nisem dobil pisma, ki ponuja skupinsko zavarovanje upokojencev s popustom. Doslej še nisem razmišljal o tem. naj se dodatno zavarujem ali ne. Večkrat sem bolan, vendar navadno ne iščem zdravnika. Se kar sam zdravim.«
Franc Grašič: »Ponudbo o skupinskem zavarovanju bom kar zagrabil. Odkar sem v pokoju, pel let, sicer še nisem bil bolan, a je vseeno pametno, da človek misli na to. Premija je 780 tolarjev na mesec in je prav majhna v primeri s stroški zdravljenja, če bi se mi, denimo, kot šoferju kaj zgodilo ali da bi moral v bolnišnico na operacijo, pa da bi moral to plačati iz SVOjega /epa " • D. Z. Zlebir, foto: G. Sinik
Jubilej loškega zdravstvenega doma
Škofja Loka, 27. novembra - Drevi ob 18. uri bo v Loškem gledališču na Spodnjem trgu v Škofji Loki slovesnost ob jubileju škofjeloškega zdravstvenega doma. 40. jubilej bodo proslavili s prireditvijo »Besedo daj iz molka goste smole«, kjer bodo sodelovali operni pevci: sopranistka Sonja Hočevar, tenorist Rajko Koritnik, baritonist Stane Koritnik, pri klavirju prof. Davorin Žitnik, igralka Nadja Strajnar - Zadnik, članica MGL, citrar Rado Kokalj, oktet Jelovica pod taktirko prof. Slavka Mihelčiča, igralska skupina KUD Ivan Tavčar iz Poljan nad Škofjo Loko, in povezovalec Jože Logar. Slavnostni govornik bo podpredsednik slovenske vlade mag. Viktor Ža-kelj.
Študentje v Klicu dobrote
Kranj, 27. novembra - Včeraj je na pobudo slovenske Karitas potekala vseslovenska akcija Klic dobrote, ki je bila namenjena ublažitvi hude socialne stiske slovenskega prebivalstva. Jutri se akciji z vrsto prireditev pridružuje Klub študentov iz Kranja.
V avli občinske skupščine bodo ob 9. uri zjutraj odprli stojnice, kjer bodo zbirali prostovoljne prispevke za socialno ogrožene v občini Kranj, in sicer hrano, posteljnino, toaletne potrebščine, otroške čevlje, igrače, šolske potrebščine, denar... Ob 10. uri se bo začela lutkovna predstava za najmlajše. Lutkovna skupina Lutke na vasi bo uprizorila Čarobno skrinjo Frana Milčinskega. Vstopnine ne bo, kar velja tudi za vse nadaljnje prireditve, sprejemali bodo le prostovoljne prispevke. Ob 11. uri bo video projekcija Maja in vesoljčki, popoldne ob 15. uri pa druga lutkovna predstava, Milana Pavlika Gospod Petelin, ki jo bo prikazala lutkovna skupina Paravan. Uro zatem pa bo še video projekcija slovenskega filma Sreča na vrvici. Razen za najmlajše so kranjski študentje poskrbeli tudi za svojo generacijo. Ob 20. uri ji v domu KS na Kokrici prirejajo ples. Tudi brez vstopnine in pivo je samo po 70 tolarjev.
Stolpec za upokojence
Spomin na gore - Pu uspešnem zaključku planinske sezone bo Društvo upokojencev Kranj v jesenskem in zimskem obdobju prirejalo predavanja, ki bodo obujala spomin na obiske v gorah. Za začetek pripravljajo v sredo, 2. decembra, ob 17. uri, predavanje o Soči, Trenti in tamkajšnjih gorah, ki ga bo z besedo in sliko približal Stane Gantar. Predavanje bo v veliki sejni sobi društva na Tomšičevi 4.
GLAS
SALON POHIŠTVA
m mm
Predoslje pri Kranju, tel.: 241-031 ZELO UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA IN SEDEŽNIH GARNITUR
POPUSTI DO 40 % OBROČNO ODPLAČEVANJE
Prepričajte se o naši ugodni ponudbi - odločitev pa je povsem vaša!
Del. čas: od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure
W JELOVICA
Družbeno podjetje Jelovica, lesna industrija Škofja Loka, Kidričeva 58
v SPE STAVBNO POHIŠTVO želimo zaposliti novega sodelavca na delovnem mestu
VODENJE
PROGRAMA VRATA
s poklicem DIPL. ING. LESARSTVA in aktivnim znanjem nemškega jezika.
Novemu sodelavcu nudimo možnost dodatnega izobraževanja in stimulativnega nagrajevanja.
Ponudbe pričakujemo v 8 dneh od objave na naslov: JELOVICA, Ll ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, Kadrovska služba. Za morebitne dodatne informacije nas pokličite po telefonu 064/631-241, Kadrovska služba.
Klub študentov Kranj:
PLES NA KOKRICI - JUTRI ZVEČER!
(sobota, 28 novembra 1992, od 20 ure naprej) glasba: ansambel 2 G vstopnina: 0 + pivo: 70 SIT
In še: NAGRADNI KUPON (izrezi, prinesi s seboj na ples, oddaj Z8 šankom!)
Napiši vsaj tri dejavnosti Kluba študentov Kranj:
(izmed kuponov bomo izžrebali 10 nagrad Gorenjskega glasa vstopnica za Diskoteko Kobra s pivom gratis!)
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše je na ogled retrospektivna razstava fotografij Vlastje Simončiča. V galeriji Mestne hiše razstavlja slike akad. slikarka Klementina Golijo. V galeriji Lipa razstavljata akad. slikar Zmago Puhar in grafik-slikar Nejč Slapar. V galeriji Kavka razstavlja pravljične ilustracije absolventka likovne akademije Lučka Zelič.
JESENICE - V Kosovi graščini so na ogled Grassijeve oltarne podobe iz cerkve na Stari Savi. V galeriji Kosove graščine razstavlja fotografije Izidor Trojar. V bistroju Želva razstavlja fotografije Milan Polak. V razstavnem prostoru Viktorja Grego-rača v delavskem domu na Javorniku razstavljata slikar Alojz Sedovnik in akad. kipar Jože Lašič.
RADOVLJICA - V stavbi Občine Radovljica je na ogled prodajna razstava akvarelov Seada Čerkeza, slikarja iz Sarajeva, na temo Gorenjske impresije.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik so na ogled dela italijanskih kiparjev in slikarjev iz društva La Roggia.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Vozovi in sledovi, ki jo je pripravil Goriški muzej. Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Ivo Prančič. V galeriji Fara razstavlja slike Mateja Plave. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja akrilna platna slikarka Bernarda Šmid
TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled izbor likovnih del kiparja Franceta Goršeta iz Goršetove galerije v Svečah na Koroškem.
PRIREDITVE TEGA TEDNA
KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 uprizorili komedijo Raya Cooneva ZBEŽI OD ŽENE - za izven in konto. Vstopnice so razprodane. KRANJ: KONCERT ZA FLAVTO IN HARFO - Flavtist Cveto Kobal in harfistka Maja Zlobko, oba instrumentalista sodita med naše najboljše glasbenike, bosta nastopila na koncertu v dvoranici Glasbene šole Kranj danes, v petek, ob 19. uri. Program izveden v zanimivi kombinaciji flavte in harfe obsega dela B. Marcella, A. Strajnarja, C. Debussvja, M. Tournierja, F.W. Rusta, D. Zanettovicha in J. Iberta. KRANJ: KONCERT DUHOVNE GLASBE - V kranjski župnijski cerkvi bo danes, v petek, ob 19.30 s koncertom duhovne glasbe nastopil komorni zbor DE PROFUNDIS pod vodstvom Branke Potočnik.
JESENICE: NOVA RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri skupinsko razstavo likovnih del članov Relika iz Trbovelj. Ob otvoritvi bo krajši koncert mezzosopranistke Melite Jelen, flavtista Matjaža Šurca in pianista Primoža Kerštajna.
ŠKOFJA LOKA: SUNART - V kapeli Puštalskega gradu bo danes, v petek, ob 19.30 prireditev v stilu "new age music" z naslovom Sunart. Uroš Novak z glasbeno in akustično kitaro ob svnthesizerju in samlperju pripravil glasbeni propjekt na razpoloženjske in meditacijske teme vse do plesnih ritmov.
RADOVLJICA: KONCERT PEVSKIH ZBOROV - V OŠ
A.T.Linhart bo jutri, v soboto, ob 18. uri Srečanje upokojenskih pevskih zborov Gorenjske 92. Na prireditvi, ki sta jo pripravila ZKO Gorenjske in ZKO Radovljica se bo s po tremi pesmimi predstavilo sedem upokojenskih pevskih zborov iz Radovljice, Škofje Loke, Domžal, Tržiča, Jesenic in Kranja. Program povezujejo otroci iz vrtca Radovljica.
TRŽIČ: FOTOGRAFSKA RAZSTAVA V galeriji Kurnikove hiše bodo danes, v petek, ob 18. uri odprli razstavo barvnih fotografij članov Foto kluba Tržič in spominsko razstavo fotografa Franca Kolmana na temo Beneške maske. Razstava, ki jo odpirajo v počastitev 500-letnice trških pravic Tržiča, bo na ogled do konca decembra.
TRŽIČ: TRŽIŠKI VEČER - V tržiški kinodvorani bo danes, v petek, ob 19. uri Tržiški večer v počastitev 500-letnice trških pravic Tržiča. Predstavilo se bo več kot sto nastopajočih od folkloristov, inštrumentalistov, pevcev, ansamblov in vokalnih skupin. Na prireditvi bo govoril tržiški župan Peter Smuk, predsednica ZKO Tržič Mira Kramarič pa bo predstavila 30-letno delo tržiške ZKO. Program bo z veznim tekstom prof. Toneta Pretnarja iz pravkar izdane monografije Tržiča povezovala Smiljana Knez, obiskovalci pa bodo prejeli posebno izdajo Stezic, glasila OS Bistrica. Vstopnine ni. (B. Kuburič)
CERKLJE: KONCERT - Jutri, v soboto, ob 19. uri bosta v dvorani Kulturnega doma Cerklje nastopila Moški komorni zbor Davorin Jenko pod vodstvom Jožefa Močnika in Mešani pevski zbor Titan iz Kamnika pod vodstvom Ane Štele. Cerkljanski pevci so bili lani v gosteh pri pevskem zboru Titan v Kamniku, letos pa jim kamniški pevci vračajo obisk. (J.K.)
KAMNIK: RAZSTAVA FOTOGRAFIJ - V razstavišču Veronika bodo jutri, v soboto, ob 18. uri odprli razstavo barvnih fotografij na temo Odsevi avtorja Dušana Lipovca. V spremljevalnem programu bodo člani Foto kino kluba Mavrica prikazali barvne diapozitive o gostovanju Kamničanov v Ennigerlohu.
HOTEL BOR - GRAD HRIB V PREDDVORU
OBVEŠČA CENJENE STRANKE,
DA V OKVIRU SVOJEGA POROČNEGA SERVISA
od 1.12. DALJE
POSOJA
POROČNE IN SVEČANE MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE
del čas VSAK DAN od 16 do 19 ure, sobota od 9 do 12 ure
Politika in kultura
KULTURA JE (NI) NA OBLASTI
Prav gotovo je eno pomembnejših vprašanj prihodnjega razvoja, kako v tako slabih ekonomskih razmerah urejati tako občutljiva področja za razvoj, kot so znanost, kultura, šolstvo. Ker se je za jasnejši pogled naprej treba urediti celo vrsto problemov, ki so se kopičili v zadnjih letih, se je tega nelahkega dela lotil tudi pogovor na Društvu slovenskih pisateljev.
Za razčiščevanje odnosa med politiko in kulturo (v sicer občutljivem predvolilnem času) v hiši slovenskih pisateljev, je bilo kar nekaj značilnosti. Ena od teh je vsekakor ta, da gostitelj ni vedel, kdo je sklicatelj razgovora. Bolj jasno je bilo le to, da dr. Dimitrij Rupel, Spomenka Hribar in Tone Peršak, protagonisti pogovora z moderatorjem Borisom A. Novakom, niso nastopali v vlogi svojih strank. Občutljiva tema pogovora o politiki in kulturi bi vsekakor zanimala še marsikoga tako med kulturniki kot politiki, vendar pa je bilo me občinstvom le malo takih, ki danes nastopajo v obeh vlogah - in v različnih strankah.
Pogovor se je začel z zanimivo tezo dr. Rupla, da se je "spopad" med stranko politike in stranko kulture v zadnjih letih zaključil z zmago kulture, po njegovem mnenju je program osamosvajanja Slovenije, razmah svobode mišljenja popeljal slovensko kulturo na oblast. Takemu razmišljanju Spomenka Hribar ni mogla povsem pritrditi. Zares so zmaga-
le ideje, ki so se porodile v kulturi, vendar pa se je obenem vprašala, zakaj je kultura, če naj bi zmagala, prav zdaj dosti na slabšem, kot pa je bila prej. Sploh pa po njenem mnenju ne gre tesno povezovati teh dveh sicer ločenih družbenih sfer -kulture in politike, saj gre za dva svetova, ki svoje cilje uresničujeta vsak s svojimi sredstvi : kultura (ta sploh sodi v civilno družbo) išče besede resnice, politika pa išče vzvode za učinkovito uresničevanje interesov. Njenemu mnenju se je glede položaja kulture pridružil tudi Boris A. Novak in zatrdil, da ne vidi nobene zmage kulture, pač pa le to, da je kultura pozabljena, osamljena, kar je razvidno iz celotnega odnosa politike, celo nobena stranka ni pri tem izjema, vse imajo enako slab odnos do kulture. Navedel je nekaj otipljivih dokazov, da se kulturnemu področju godi celo slabše kot drugim. Pri tem je omenil razvpiti petodstotni prometni davek na knjigo in preveč obdavčene avtorske honorarje. Boris A. Novak meni, da je oblast vedno
oblast, za kulturo je ta izkušnja in spoznanje več kot grenko.
Tone Peršak pa je govoril o tesnejšem prepletanju politike in kulture, vendar pa se je strinjal, da je kulturi v zadnjih dveh letih šlo res slabo, vendar ne samo njej. Čutijo se pač posledice tridesetodstotnega upada narodnega dohodka kot posledice osamosvojitve. Po drugi strani pa je bilo za kulturno področje tudi glede zakonodaje malo ali nič narejenega in to naj bi skrbelo tudi politiko.
Problem odnosa med politiko in kulturo pa se za Vena Tauferja kaže bolj kot odnos med politiko in civilno družbo. Pričakovati je bilo, da bodo predlogom civilne družbe, kot so se izoblikovali na kulturnem zboru pred kakima dvema letoma v parlamentu poslanci iz kulture stali ob strani oziroma da bodo našli v parlamentarnem delu načine za izboljšanje položaja kulture, dogodilo pa se je ravno obratno.
O posledicah strankarskega gledanja na položaj kulture jc govoril Miloš Mikeln in opozO; ril, da si kaj takega pač ne bi smeli privoščiti.
Razgovor o odnosu med pO" litiko in kulturo je vsekakor pokazal na to, da so napake, spodrsljaji nastajali na obeh straneh. Ze to, da prihaja do takšnih razgovorov pa kaže, da je tako v politki kot v kulturi vendar tudi precej volje še Z8 kaj drugega kot pa za obtoževanje, česa je kdo kriv. Ne nazadnje se je pokazalo, da civilna družba pri nas le ni tako močna kot se je zdelo. Če pa bi se prepuščali še tako značilni!" majhnim slovenskim prerekanjem, bi se nam utegnilo zgod'; ti, da ne bi več znali vzpostaviti slovenstva, za kar pravzaprav gre; na to, da bi zaradi tega lahko strankarski boji v svoji nesmiselnosti narediti prostor za prodor ideologije, je opozO; ril Vlado Žabot. Temu pač n» kaj dodati. • Lea Mencinger
Novo v zbirki Lirika
GALCZYNSKI, SLATH IN VALERY
Založba Mladinska knjiga je v zbirki, ki predstavlja nove prevode, hkrati pa avtorje z različnimi poetikami in iz različnih obdobij ter
slogov, izdala tri nove knjige: konstant va I. Galczinskega v prevodu Lojzeta Krakarja, poezijo Svlvie Plath, ki jo je prevedel Miha Avanzo in izbor iz bogatega ustvarjalnega opusa Paula Valerva, delo Borisa A. Novaka.
Dela vseh treh pesnikov so pri nas bolj malo znana. Poljak Galczvnski (1903 - 1953) je bil pri nas preveden le revialno. "Čudežnost in navadnost pesniške govorice Konstantva Ildefonsa Galczvnskega sta se preizkušali v nenadnih in za Evropo usodnih časovnih prelomih, kakršni sta praznini po obeh svetovnih vojnah," pravi v spremni besedi h knjigi Tone Pretnar. Svlvia Plath pa prihaja iz drugega sveta.
V Ameriki rojeno pesnico Svlvio Plath slovenski bralci poznajo po romanu Stekleni zvon, ki je izšel pred dvema letoma v prevodu Andreja Blatnika. Njen pesniški slog, značilno ameriški, je konfesionalizem, kar pomeni, da je v središče postavljen pesnik sam, ki po besedah prevajalca Miha Avanza secira sam sebe kot na psihoanalitikovem kavču. Poezija se tako tu kaže kot neke vrste terapija, žal pri leta 1932 rojeni pesnici neuspešna, saj je že leta 1966 napravila samomor. "Govorica tega resničnega in neponovljivega osebnega bitja je zaradi odkritosti grozlljivo in čudežno dejanje obenem. Družba, politika, zgodovina so v poeziji Svlvie Plath samo obrobni pojavi, povodi za asociativne nize in pogosto šokantne podobe. Temeljno gibalo pa je vsekakor eroti-zem, kjer se tudi smrt doživlja kot erotsko dejanje predajanja dončnega neskončnemu z možnostjo ponovnega rojstva," piše Miha Avanzo.
Opus Paula Valerva je eden izmed kvalitativno in kvantitativno največjih v tem stoletju. Njegovo najslavnejšo pesnitev Morsko pokopališče je v slovenščino prevedel Božo Vodušek. Boris A. Novak pravi, da je Valcrv zadnji klasik francoskega jezika, poleg izjemnih klasičnih pesnitev pa je ustvaril tudi obsežen opus pesmi v prozi. • M. Ahačič
PROSOJNI ZAPISI
V Galeriji Mestne hiše v Kranju predstavlja slikarka Klementina Golija najnovejši ciklus slik, ki nosi naslov »Podobe i/rojenega sonca«.
Pri slikarskem in grafičnem ustvarjanju akad. slikarke KJ£' mentine Golija iz Kranja pravzaprav ne gre samo za golo proučevanje in dograjevanje likovne problematike, temveč tudi za razlaganje lastnih misli s pomočjo slik, torej tudi za svojevrstno razmišljanje ob slikah. Njena dela pa lahko vključimo tudi v zvrst pejsažnega slikarstva, in to takšne vrste, ki je v interpretacijah' simboličnih krajin iskalo globlji in ne dokumentiran odraz krajj" ne. Torej v »krajinsko« slikarstvo, pri katerem slikar poskuša pn' sluhniti tudi, če ne celo predvsem sam sebi - v slikarstvo notranjih, intimnih občutij in razpoloženj, ki jih je slikarka vpletla v svoje misli.
Najnovejši ciklus slik Klementine Golija je poimenoval »Podobe izrojenega sonca«, vendar pa je sonce pogostokrat H8, različne načine izrinjeno iz horizonta vidnega - soočeni smo zgo'J s posledicami njegovega delovanja, kajti žarki »izrojenega so"; ca« nobenemu izmed predstavljenih motivov ne nadenejo tud' resnično prepoznavnega videza. Namesto konkretnega, z.naneg' sveta nam slikarka predstavlja svet, v katerem razen nekaj p*0" storskih koordinat ali silnic, ki določajo vodilno temo, ni ničesaf več zlahka določljivega in še manj prepoznavnega. Ker se dol0' čen likovni element v njenih slikah pogosto pojavi tudi kot nenaden vdor v povsem usklajeno slikovno mrežo, nam sicer subtiln0 zasnovana dela včasih zbujajo vodilo razstavljenih slik - »Podob izrojenega sonca«.
Kdaj pa kdaj površina njenih slik deluje haptično, spet drugič I t/urno, mnogokrat, če že ne celo največkrat, pa luminisce"' čno, hladno, kovinsko bleščeče, saj naj bi bile slike v celoti p**' pojene s soncem. Svojevrsten slikarski postopek Klementine G0' lije v sebi nujno nosi tudi nekaj palimpsestnega. Večplastno* slik je namreč takšne vrste, da hkrati zakriva in tudi razkriVf poudarja, blaži in mehča ter tako usklajuje elemente, ki se kop|' čijo s plastenjem. Nič več na njenih slikah sicer ni povsem log1' čno urejeno, čeprav slikarka zaradi želene poetičnosti in včas'" tudi mehkobe in nežnosti svojih del ne izključuje harmonično*1 in premišljenega združevanja jasnih in nejasnih form, znakOv/ barvnih površin in kolažnih delcev, fizične manipulacije snov'' gradiva, drobnih grafizmov in mikrostruktur ter pretanjeneg? barvnega usklajevanja v celotnem tkivu slik. Kljub večplastnos"' debelim slojem barve, nalepljenim tkaninam in papirju deluje) njene slike zato nenavadno nežno in krhko. >k
Damir Globo*"'1
Pomlajeni pevski zbor A. T. Linhart STRAŽIŠKI KULTURNI TEDEN
VEČ KOT LE PETJE
Radovljica - Pred kratkim je pod vodstvom odličnega dirigenta Jureta Dobravca spet začel delovati zbor Anton Tomaž Linhart. Z mladimi pevci, zanimivim programom ter željo, da bi se vrasel v mesto in med ljudi.
Zbor je odprt za vse, ki radi pojejo, predvsem pa si želijo vanj pritegniti čimveč mladih. Kajti pravijo, da petje človeka zastrupi; da pesem vzljubi in to ljubezen goji do konca življenja. Zato bi bilo prav, ko ne bi peli le v vrtcih, nadaljevali v osnovnih in srednjih šolah in potem odnehali v gostinskih lokalih. Po drugi svetovni vojni je v Radovljici društveno življenje v glavnem zamrlo Tradicija petja je bila prekinjena, razen nekaterih otroških zborov tovrstnega petja ni bilo. Tudi tisti, ki bi to želeli, se v pevski zbor niso mogli vključiti. Pretrgana pevska tradicija je povzročila, da so se stari zbori začeli zapirati vase, pevci so ostareli, repetoar pa je bil za poslušalce vse manj zanimiv. In tako je bilo vedno manj zanimanja za zborovsko petje nasploh. Novi zbor A. T. Linhart ga želi obuditi, zato vabi k sodelovanju čimveč mladih pevcev. Da bi se skupaj imeli lepo, pravijo, in da bi lepo delili tudi z drugimi. Vaje so vsak četrtek ob 20. uri v radovljiški knjižnici A. T. Linharta. • M. Ahačič
Kranj - V ponedeljek, 30. novembra, se začenja tokrat že še* Stražiški kulturni teden. V avli dvorane Krajevne skupno* Stražišče bodo v ponedeljek ob 18.30 odprli razstavo Mohc>rje ve družbe. Na otvoritvi bo nastopil dramski igralec Jane/ 'V breht in Vokalni kvintet Folklorne skupine Sava Kram J l, konca tega tedna bo v avli mogoče knjige Mohorjeve družb tudi kupiti.
V dvorani doma KS Stražišče bo v torek, I. decembra, ob I'-DOgOVor na temo Kdo je moj bližnji, vodil ga bo prof. dr Ivffj Stuhec. Obenem bo to predstavitev karitasa Šmartin in R^^T ga križa. Na prireditvi bo pel šmartinski pevski zbor. V sred • 2. decembra, ob 18.30 bo v cerkvi sv. Martina v Stražišču koncert medicinske vokalne skupine Vox medicorum. Druga polovica kulturnega tedna bo prav tako pestra. V čeir tek, 3. decembra, ob 17. uri bo v dvorani doma KS otroke ra veaeljeval z lutkami (veto Sever. Na tradicionalnem veče1^ slovenskih pesmi in plesov v petek, 4. decembra, ob 19. uri večnamenski dvorani OŠ Lucijan Seljak bodo nastopili: 1° klorna skupina Sava, Kvintet FS Sava, Folklorna skupina pe j /iona Jagodic, Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče in M0' . pevski zbor Šmartin. Prireditve kulturnega tedna se bodo Z ključile v soboto, 5. decembra, ob 18.30 v dvorani KS, ko p. otroke obdaroval Miklavž. Nastopil bo tudi Otroški pcVS zbor Sončni žarek.
GOSPODARSTVO
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Niko Železniki izbran v projekt prenove dobrih podjetij
Tovarno bomo prevetrili od nog do glave
Železniki, 24. novembra - V vladni projekt prenove desetih dobrih podjetij sta bili izbrani tudi dve z Gorenjskega, kar pomeni, da so bila merila zelo ostra. Blejski LIP smo že obiskali, tokrat smo NIKO v Železnikih in se pogovarjali z direktorico TINO NA-STRANOVO.
"Kaj pričakujete od projekta prenove?"
"Sami pri sebi smo globoko Prepričani, da moramo prevetriti tovarno od nog do glave, s tujo pomočjo bomo lažje naredili vse tisto, kar že sami vidimo kot slabe točke. Glavni namen pa je prevetritev po stroškovni plati."
"Kaj vam projekt osebno pomeni?"
"Z glavnim proizvodnim Programom, ki ima 85-odstotni delež, se pojavljamo v Evropi >n v svetu, kjer je recesija iz leta v leto hujša, napovedi za naslednji dve leti so še bolj črne, konkurenca pa je izjemno velika. Na drugi strani nas stiskajo naši gospodarski okviri s tečajno, obrestno in davčno politiko ter s kolektivnimi pogodbami, zato je naš manevrski prostor v.se manjši. Zato smo se odločili, da pogledamo, kaj lahko pocenimo, kaj je moč storiti z boljšim obvladovanjem tehnološkega procesa, morda tudi z boljšimi nabavnimi potmi, kar naJ bi nam v končni fazi prineslo večjo stopnjo dobička in Omogočilo obstoj na trgu. Morda se sliši samovšečno, če rečem, da znamo narediti kvalitetno, kar potrjuje naša prisotnost v svetu, znamo narediti tudi pravočasno, zdaj pa moramo narediti ceneje kot konkurenca, da bomo kolikor toliko dobro preživeli s tem dobičkom. Vladna akcija je torej dobrodošla, saj se zavedamo, da sami ne bomo vsega izpeljali, Saj človek postane nekoliko j*'eP, zaverovan v svoj delokrog, potrebujemo nekaj tujega ^etra, da nas spomni na stvari, *' jih ne vidimo dobro."
pričakujete prihranke, pri Materialnih stroških, pri plačah?"
'Predvsem pri materialnih stroških, verjetno se bomo dotaknili tudi plač, vendar ne v srnislu povprečnih plač, temveč "orno verjetno ugotovili, da nas je /a ta obseg proizvodnje nekaj preveč. Sicer pa mislim, "a neto plače niso previsoke. Preveč je treba odvesti državi,
kajti če posameznik dobi 100, država pa pri tem 125, to ni enakovredno s tujo konkurenco. Pri direktnih materialnih stroških pa vidim predvsem organizacijske stvari, da bi bil proces bolj tekoč, da ne bi bilo treba včasih čakati, dvakrat, trikrat popravljati."
"Projekt ni poceni, zato se mora izplačati, na kolikšno povečanje dobička računate?"
"Dosti drag je, čeprav vlada pokrije dve tretjini stroškov. Predpostavljamo, da pri tako visoki ceni mora prinesti pozitivne učinke, ocena pravi, da bi s prečesanjem programa lahko stroške znižali do 22 odstotkov, kar je seveda idealno. Veliko bo narejenega, če bo prihranek že 15-odstoten, če bomo pridobili vsaj 10 odstotkov in zaradi strahotnega pritiska za 4 odstotke znižali cene, bomo pridobili še vedno 6 odstotkov dobička. Možnosti so nakazane, koliko bomo dosegli, bo seveda veliko odvisno tudi od naše ekipe."
"So tuji svetovalci že v tovarni?"
"Startali smo 9. novembra, izredno hitro in intenzivno, saj mora biti naloga zaključena 5.
februarja, prvo preverjanje bo že v začetku decembra. V hiši imamo dva tuja svetovalca in domačega strokovnjaka, vključila se je tuja svetovalna firma A.T. Kernev, ki ima veliko izkušenj tudi v Vzhodni Evropi."
"Projekt je padel v času privatizacija, zakon je sprejet, kako ga ocenjujete?"
"Zakon seveda ni idealen, kaj je bilo težko pričakovati, vendar pa je bolje, kot da ne bi imeli nič, saj se je obdobje iskanja že preveč vleklo. Znani lastnik se bo pač obnašal drugače, če bodo z delavskim odkupom odkupili vsaj del tovarne, se bo vsaj določen del ljudi v tovarni začel obnašati drugače, saj jim ne bo vseeno, kaj se dogaja z njihovim kapitalom. Mislim, da je šest mesecev priprav dovolj, upam, da bodo kmalu sprejeti tudi spremljajoči zakoni in akti, da bodo stvari
jasne. Poti imamo odprte tudi za tujce, ki so se pri nas že zanimali. Če se bo pokazalo, da je vlaganje tujega kapitala pametno, se bomo zanj odločili. Zdaj je to dokapitalizacija, pri kateri so deleži sorazmerno majhni in ni takoj večinski, ki te lahko tudi uniči, saj dostikrat tako ravna konkurenca."
"Niko je zrastel iz zadruge, kar je njegova posebnost, se je ta zavest ohranila med ljudmi?"
"Zlasti med starejšimi je zavest o izvoru še vedno prisotna. Zahtevki se še niso pojavili, če se bodo, jim bomo reševali. Vendar mislim, da bistvenega vpliva ne bodo imeli, saj je bilo to zadružništvo specifično, šlo je predvsem za prisotnost ljudi z njihovim delom in z nekaterimi vložki v obliki strojev."
"Kako kot menedžerka ocenjujete t.i. divje privatizacije?"
"Mislim, da je bilo mened-žerskemu delu narejeno veliko
škode, saj ljudje vsevprek govore, kako se krade. Privatizacije, ki so bile nelegalne in so blizu kriminala naj prijavijo in kaznujejo. Vse, ki so imele poštene namene in osnovo v zakonodaji, pa naj ne bi bile divje privatizacije, neumni veter, da smo vsi po vrsti barabe, bi morali popraviti v smislu, da to ni bilo splošno početje vseh menedžerjev, kajti mnogo nas je, ki smo imeli čisto poštene namene. Kar je zrelo za preganjanje, naj preganjajo, mislim pa, da je malo takih podjetij. Sicer pa poznam tudi firmo, ki jo je prevzel Koržetov sklad in ima še vedno vzporedno firmo, država je v tem podjetju že tri mesece in imajo še vedno vzporedni račun, tudi vnaprej je predviden."
"Moralna škoda je vendarle velika?"
"Zelo velika, vsak poskus je bil ocenjen, da managerji dela-
jo samo zase. Zato smo stvari pustili, v zadnji fazi pa smo že razmišljali o variantah, če zakon ne bi bil sprejet. Podjetje smo namreč ocenili že pred dvema letoma, poznamo njeno tržno vrednost, zato realno osnovo imamo in nam ne bo težko v tem času pripraviti pametne oblike lastninjenja. Deloma smo tudi že pripravljeni, saj imamo nekaj tovarniških obveznic, ki zapadejo prihodnje leto, uporabili jim bodo pri delavskem odkupu."
"Je tega veliko?"
"Približno plača in pol, do izdaje je prišlo zaradi neizpolnjevanja kolektivnih pogodb, najprej so bile to zadolžnice, konvertirali smo jih v obveznice."
"Kakšni so poslovni rezultati?"
"V devetih mesecih letošnjega leta so zadovoljivi, česar smo pri naši tečajni in obrestni politiki lahko veseli, nikakor pa nismo s tem zadovoljni. Ker smo velik izvoznik, na naše poslovne rezultate izjemno vpliva tečajna politika, kar se je letos lepo pokazalo. Prvi kvartal je bil čudovit, nato se nam je poslovni rezultat do poletja sesi-pal, nakar se je spet ujel in rezultati se popravljajo, niso pa nič posebnega. Zelo se nam pozna valutno nesorazmerje, saj smo velik izvoznik v Anglijo, kar 40 odstotkov našega izvoza gre tja, zato v zadnjem času veliko izgubljamo zaradi izredno nizkega tečaja funta v primerjavi z marko in dolarjem. V najboljših časih je bil funt vreden 3,21 marke, zdaj je bil le 2,45, normalno pa se giblje med 2,86 in 2,95, zato veliko izgubljamo. Nekaj tudi zaradi padca lire, saj je naš izvoz v Italijo manjši, deloma pa si lahko pomagamo z uvozom cenejšega materiala iz Italije, nikakor pa razlike tudi na tem trgu ne moremo pokriti v celoti. Na ta razmerja ne moremo vplivati, zato nas silijo v racionalizacijo." • M. Volčjak
w
Četrto srečanje slovenskih podjetnic
Kra"j, 26. novembra - V Medijskih toplicah bo 27. in 28. ovembra potekalo četrto srečanje podjetnic, ki ga je pripravil Biro M s sodelovanjem l rada za žensko politiko.
Saniorastniško pobuda po-   rektorica urada Vika Potočni
tn.:.   j   ■ . r   .     ..      ' . . .   . . .
^meznic dobiva vse bol) orga-"'"rano obliko, saj se bodo
tud'   nice iavnosti predstavile * 0,i V zaključni poslanici sre-.ariJa, katerega pokrovitelj je rad /a žensko politiko in di-
kova bo aktivno sodelovala na srečanju. Povabljeni so tudi predstavniki ministrstva in sklada za malo gospodarstvo, gospodarske zbornice in obrtnih zbornic, pričakujejo pred-
p°sveti o lastninjenju
ja z- l"**'!8118' novembra - Gospodarska zbornica in Agenci-p0,a Privatizacijo podjetij sta v sredo, 25. novembra, v Ljubljani, četnoj,11' V Mllrski Soboti pripravili posvete o lastninjenju, v Za novembra pa v Mariboru, Celju in v Novem mestu.
jav?|lrnan.'e zanje je izredno veliko, saj se je na šest posvetov pri 0 kar 1.300 udeležencev, tudi takšni, ki niso člani zbornice.
*at0
nameravajo posvet v Ljubljani ponovni
stavnico italijanskega združenja podjetnic in predstavnico s Hrvaškega.
Podjetnice bodo obravnavale tri seminarske teme s področja obravnavanja in vodenja podjetij, metod direktne prodaje in kakovosti storitev, rezultate raziskave o ženskem podjetništvu, Marta Turkova z Barometra bo predstavilA letošnji razpis "Podjetnica leta", pripravili so mednarodno razstavo o ženskih dejavnostih, beseda pa bo seveda tekla tudi o ženskah v politiki in o ženskih združenjih.
Urad za žensko politiko je že predlagal ministrstvu za malo gospodarstvo naj podpre projekte skupine podjetnikov in podjetnic, organiziranih v Zoisovem klubu ter v poslovnem servisu časopisa Barometer.
Materialni stroški (pre)veliki
Kranj, november - V kranjski Savi ugotavljajo, da jim materialni stroški že vse leto čezmerno naraščajo, kako pomembni so, pa pove podatek, da imajo v prodajni ceni izdelkov kar 55-odstotni delež.
V kranjski Savi so po neugodnih rezultatih v letošnjem prvem polletju napravili oceno poslovanja do konca leta. Predvidena proizvodnja naj bi bila manjša za 10 odstotkov, prodaja pa za dobrih 12 odstotkov. Rešitve seveda iščejo v novih trgih, saj so izgubili trge na jugu, v letošnjem prvem polletju prodaje tja skoraj ni bilo, šele septembra so spet začeli prodajati na Hrvaško. Septembrski in oktobrski rezultati poslovanja so zato že ugodnejši. Na trenutno najslabše rezultate Velopnevmatike vpliva devalvacija italijanske lire, saj so dogovori z italijanskimi kupci o povišanju cen le deloma uspeli.
Ukrepi za boljše učinke poslovanja temeljijo zlasti na zmanjšanju stroškov, saj ugotavljajo, da je poraba materiala čezmerno narasla, v strukturi prodajne cene pa predstavlja kar 55 odstotkov. V prvem polletju so materialne stroške prekoračili za toliko, kolikor je znašala izguba, v osmih mesecih so se razmere še poslabšale. V prvem polletju so prek normativov porabili za 110 milijonov tolarjev materiala oziroma za 2,8 odstotka, julija in avgusta pa za 80 milijonov tolarjev oziroma za 3,8 odstotka.
Nova generacija central SI 2000
Kranj, 26. novembra - V Iskratelu so se odločili za razvoj in proizvodnjo naslednje, pete generacije telefonskih central sistema SI 2000.
Sistem SI 2000 se je že dodobra uveljavil na domačih trgih pa tudi na tujih. V primerjavi z velikimi sistemi, kakršne izdelujejo Siemens, Ericsson, ATT, Alcatel in drugi, gre ga sistem, ki je po velikosti manj zmogljiv, namenjen predvsem področjem z majhno gostoto telefonskih naročnikov. Nekoliko prirejene pa so zelo primerne za hišne centrale in za zasebna omrežja. Trenutno je v proizvodnji četrta generacija teh central.
Sistem SI 2000 je plod domačega znanja, ker je Iskratel zdaj v mešanem lastništvu Iskre in Siemensa vse pomembno poslovne odločitve sprejema upravni odbor, ki se je tako z določenimi zadržki odloČili tudi za peto generacij tega sistema. Namenjena bo predvsem domačemu trgu, v prihodnosti tudi trgom bivše Jugoslavije, računajo tudi na češki, ruski in turški trg, nove možnosti pa se kažejo v Iranu, Pakistanu in v severni Afriki. Zaenkrat ga Siemens še ni vključil v svojo tržno mrežo, ker pa je ta sistem usmerjen v določeno tržno nišo, v kateri tudi Siemens nima najboljših rešitev, na to možnost računajo.
Razvoj nove generacije SI 2000 je načrtovan za prihodnjih pet let, celotni razvojni vložek bo znašal 500 do 600 inženirskih let. Tudi finančno ogrodje je že določeno, vlagali naj bi 12 odstotkov celotnega prihodka.
MercBtor • KZK Kmetijstvo Kranj, d.o.o.
64000 Kranj, Begunjska c. 5, p.p. 66
MERCATOR - KŽK KMETIJSTVO KRANJ obvešča lastnike gozdov, da odkupuje naslednje gozdne sortimente:
gozdni lesni
sortiment	kvaliteta	cena v SIT/m3
hlodovina smreke,	i.	6.500
macesna, bora	II.	5.000
	lil.	3.700
	E	2.800
hlodovina jelke	1.	6.000
	II.	4.500
	III.	3.200
	E	2.400
hlodovina bukve	F, L	7.000
	1.	5.700
	II.	4.700
	III.	2.500
Vse cene veljajo fco kamionska cesta in so neto cene za prodajalca
lesa (davek 10 % in stroške prevoza plača kupec M-KŽK).
ROK PLAČILA JE 15 DNI, pri takojšnjem plačilu pa je cena 3 % nižja. Odkupujemo tudi les na panju.
Izvajamo tudi vsa ostala dela v gozdni proizvodnji (sečnja in izdelava, spravilo in prevoz lesa, strokovna pomoč pri navedenih delih).
Vse ostale informacije dobite po telefonu 064/213-364 (064/211 -252).
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
Slovenski avtomobilski trg
Prodaja skoraj prepolovljena
Po neuradnih podatkih so slovenski zastopniki tujih proizvajalcev avtomobilov in obe domači tovarni prodali blizu 21.000 avtomobilov. Številka ne vključuje samo slovenskega trga, saj so nekateri zastopniki pooblaščeni tudi za nekatere ostale trge nekdanje Jugoslavije. Največ je bilo prodanih vozil na osnovi tako imenovane 'dolgoročne kooperacije', kar pomeni renaultov in citroenov.
Obe domači tovarni sta tako na slovenski in hrvaški avtomobilski trg plasirali 12006 avtomobilov (po podatkih za prvih deset mesecev), kar verjetno pomeni, da bo bera ob koncu leta bera za polovico manjša. Posebej slabo je bilo s prodajo v spomladanskih mesecih, medtem ko letos poleti ni bilo značilnega izrazitega počitniškega padca. Ekskluzivni zastopniki tujih proizvajalcev motornih vozil so v času od januarja do oktobra prodali 8670 novih avtomobilov, od tega le manjši del na ostale jugoslovanske trge. Glede na trenutni položaj na slovenskem avtomobilskem trgu pravzaprav niti ni posebej presenetljivo, da so največ avtomobilov prodali pri ljubljanskem Avtoimpexu, ki zastopa vozila škoda (1756 vozil), na drugem mestu pa je Avtotehna VIS z opli (1097), na tretjem pa Tehnounion z BMW-ji (914), kije nekaj vozil prodal tudi na Hrvaško. Zadovoljni so tudi pri Hvundai tra-deu, saj so v desetih mesecih prodali 814 avtomobilov. Prav nobenih podatkov pa ni glede uvoza, ki ga opravljajo neuradni uvozniki, čeprav naj bi bilo po nekaterih ocenah tako uvoženih vozil vsaj 12.000. Pri vsem tem je zanimivo, da so nekateri neuradni uvozniki relativno uspešni, kupce pa privlačijo predvsem nižje cene, večja izbira modelov in boljši paketi opreme.
Kakšna so relna pričakovanja za naslednje leto, je težko napovedati : Slovenski avtomobilski trg le počasi oživlja in daje slutiti, da bo morda naslednje leto le nekoliko boljše. Nekateri poznavalci menijo, da bo v Sloveniji, ko se bo trg ustalil, mogoče prodati okoli 30.000 novih vozil na leto. • M. Gregorič
Spočetje ekonomske samostojnosti
Kranj, 26. novembra - V petek, 27. novembra, ob 16.30 bo SDP Kranj v vinoteki hotela Creina pripravila predstavitev knjige mag. ekonomskih znanosti Nevena Boraka "Spočetje ekonomske samostojnosti". Poleg avtorja bodo o knjigi spregovorili mag. Franci Križanič, Jožica Puhar in dr. Rado Bohinc.
15 let Centra za zunanjo trgovino
Kranj, 26. novembra - Center za zunanjo trgovino v Radencih, ki deluje pri GZS, letos praznuje 15-letnico delovanja. Ob tej priložnosti poteka v Radencih seminar "Menedžment kadrov in zunanjetrgovinsko izobraževanje", predstavili so program centra, šole tujih poslovnih jezikov in spregovorili o vizijo tovrstnega izobraževanja. Posebej so predstavili metode motiviranja v podjetju Koto.
Nova generacija hladilnih omar
Škofja Loka, 24. novembra - V škofjeloškem LTH so razvili novo generacijo hladilnih in zamrzovalnih omar, ki jih bodo kmalu uvedli v proizvodnjo. Raziskave je sofinanciralo slovensko ministrstvo za znanost in tehnologijo.
Hladilne in zamrzovalne omare so najpomembnejši izvozni izdelek škofjeloškega tovarne LTH, zato so se seveda morali prilagoditi zahtevam montrealskega sporazuma in njegove londonske dopolnitve, ki je prepovedal uporabo nekaterih delovnih in pomožnih snovi v hladilnih sistemih. Novim materialom so prilagodili tudi konstrukcijo izdelka in hladilni stavek je zdaj kompaktna enota na lastnem ogrodju, pritrjena je na vrhu omare, hitro snemljiva in zamenljiva. Hlajenje dosežejo z obtočnim mrzlim zrakom, ki se iz omare sesa na uparjalnik in ohlajenega ponovno vpihuje v omaro. Tudi odtajevalni sistem je zelo poenostavljen in ne sega v prostor omare. Z novo konstrukcijo so pri posameznih tipih omar dosegli 20 do 40 odstotkov večje izkoristke, proizvodni stroški pa bodo manjši.
Strokovno izpopolnjevanje lesarjev
Škofja Loka, 24. novembra - Sekcija lesarjev pri Obrtni zbornici Škofja Loka se je odločila, da nadaljuje s strokovnim izpopolnjevanjem svojih članov. Tako se bodo 30. novembra in 3. decembra seznanili z novo površinsko obdelavo lesa, 3. decembra pa bodo v domžalskem Heliosu lahko novosti praktično preizkusili. Prireditelj delavnice JesT d.o.o je povabil tudi slovenske mizarje in re-stavratorje iz Trsta, ki bodo predstavili strokovno, ekološko, davčno in finančno stvarnost Evrope. Sekcija lesarjev pričakuje, da se bo tega strokovnega usposabljanja, ki ga je uvrstilo v svoj program tudi slovensko ministrstvo za šolstvo, udeležila večina lesarjev iz škofjeloške občine. • Stane Jesenovec
Oktobra proizvodnja večja
Kranj, 26. novembra - Oktobra letos je bil obseg slovenske industrijske proizvodnje za 3,4 odstotka večji kot septembra, ob enakem številu delovnih dni.
Podatki zadnjih mesecev torej kažejo, da je po dolgotrajnem padanju industrijska proizvodnja zdaj v fazi stagnacije, še vedno pa je bila v desetih mesecih letošnjega leta kar za tretjino manjša kot v rekordnem letu 1986.
MEŠETAR
Cene na gorenjskih kmetijah
* Vprašajte starejše in zvedeli boste, zakaj je repa zdrava; mi vam povemo le to, da jo na hribovski kmetiji v okolici Škofje Loke prodajajo po devet oz. po deset tolarjev. Če jo vzamete manj kot 100 kilogramov, je po deset; če pa več kot 100 kilogramov, pa po devet.
* Letošnja kmetijska letina zaradi poletne suše ni bila najobilnej-ša, pa vendarle: če potrebujete gajbice za sadje, krompir ali kaj podobnega, jih v okolici Radovljice lahko dobite po 220 tolarjev.
* Ko smo šli "po sledi" časopisnih malih oglasev in spraševali, koliko na gorenjskih kmetijah stanejo prašiči za zakol, smo zvedeli, da se cene sučejo od 220 do 260 tolarjev za kilogram. V vasici, nedaleč od Radovljice, so, na primer, 165-kilogramskega ponujali po 230 tolarjev za kilogram.
Seno: 12 do 13 SIT/kg
Na kmetiji v okolici Postojne so živino prodali, travo pa še vedno kosijo, jo sušijo, balirajo in prodajajo po ceni 12 do 13 tolarjev za kilogram. Tolikšna je cena na kmetiji, brez prevoznih stroškov.
Denar za živino v 15 do 20 dneh
V škofjeloških Mesoizdelkih še naprej plačujejo živino po ceniku, ki velja od 12. oktobra dalje. Kot so povedali, za zdaj ne razmišljajo o kakršnikoli podražitvi. Ponudba živine je zadostna* prodaja mesa in mesnih izdelkov pa ne najboljša. V nekaterih klavnicah v Sloveniji res plačujejo živino za nekaj tolarjev draije kot v škofjeloški, vendar imajo zato daljše plačilne roke. Kmetje, ki oddajo živino v Mesoizdelke, dobijo denar v 15 do 20 dneh
In koliko plačujejo v Mesoizdelkih za prašiče? Na farmah jih dobijo po 185 do 190 tolarjev za kilogram, s kmetij pa ponudb«
Vsak dan sveža JAJCA.
Cena: od 7 SIT dalje Voljčeva 12, Vrhnika, tel.: 061/752-322
Brezposelnost raste
Kranj, 26. novembra - Septembra je bilo v Sloveniji 107.757 brezposelnih, kar je bilo za 4,1 odstotka več kot avgusta.
Glede na lanski september pa se je brezposelnost povečala za 31,1 odstotka. Na novo se je med brezposelne priglasilo 10.568 ljudi, prvo zaposlitev je iskalo 24.039 ljudi. Med brezposelnimi je dve tretjini mlajših od 26 let.
Več kot četrtina brezposelnih je na območju Ljubljane, petina na mariborskem območju, desetina na Gorenjskem.
S pomočjo zavodov za zaposlovanje je septembra delo dobilo 5.245 ljudi, kar je dobra četrtina več kot avgusta.
AGR0MEHANIKA Kranj
Poslovni center Krastje, tel.: 324-034
Visokotlačni prenosni agregati za pranje strojev (v SIT):
* Bravo, 100 barov
* Bravo, 170 barov *Sibi-jet, 15/150 barov
27.648 31.968 72.360
* Agro TRX, 100 barov
* Agro TRX, 120 barov
* Agro TRX, 140 barov
* z grelcem Futurella 155 T, 170 barov, 80 stopinj C
* z grelcem Mitho plus 1302 M, 90 barov, 90 stopinj C
* z grelcem Mitho plus 1302 T, 90 barov, 90 stopinj C
* z grelcem Sinhron DS 2360 T, 160 barov, 140 stopinj C
* z grelcem Argon 1500, 100 barov, 80 stopinj C Cene, ki jih navajamo, so z vračunanim 20-odstotnim prometnim davkom in z 10-odstotnim popustom, ki velja za gotovinsko plačilo. Če kupec predloži izjavo, plača le 5-odstotni davek. Nakup je mogoč tudi s šestmesečnim brezobrestnim posojilom.
37.908 41.904 47.088
185.850 115 668 119.124 322.856 181.656
ZAVAROVALNICA TRIGLAV DAJE SVOJIM ZAVAROVANCEM ZAVAROVANJE STARO ZA NOVO IN NAJEM NADOMESTNEGA VOZILA
Vsem avtomobilskim zavarovancem, ki imate polno kasko zavarovanje in zavarovanje po kombinaciji K, dajemo nove ugodnosti.
Nov avto je ponos vsakega voznika, če je vaš avto uničen ali vam ga ukradejo, ko ni še niti leto dni star, vam bomo dali denar za nakup novega avta.
V Zavarovalnici IYiglav bomo do prvega rojstnega dne vašega avtomobila priznali, da imate nov avto.
Ko bo vaše vozilo na popravilu zaradi poškodbe, ali če so vam ga ukradli, se boste z nadomestnim osebnim vozilom lahko vozili do tri dni. Plačali vam bomo najem nadomestnega vozila.
Ne pozabite, da pri uveljavljanju zavarovalnine iz zavarovanja polnega avtomobilskega kaska ne izgubite pravice do bonusa, niti ne nosite franšize, če je škodo povzročil tuji voznik.
ZA VAROVALN1CA TIUGIA V d. d.
I
SUBARU + 4&AjUA/
GLOBUS Kranj
Koroška 4, tel.: 064/214-761 int. 43
SUBARU
V^^V^O - živahen malček
Poznavalci subarujev, vajeni velikih luksuznih limuzin, dolgih karavanov in tudi športnih kupejev z več kot 300 konjskimi močmi, bodo po vsej verjetnosti nemalo začudeni. Pred dnevi se je namreč tudi v Sloveniji pojavil nov Subarujev najmanjši model z imenom Vivio, ki bo Izpodrinil dosedanji model Rex.
I I I I I II I
I I Ift lijr
Vivio je nekakšen avtomobi ski čudež seveda v dobrem pomenu Okroglolična karoserija (• dolga samo pičlih 330 centimetrov, vendar je notranjost izkoriščena do zadnjega milimetra, tako da se tudi štirje potniki kar se da udobno, pa tudi prtljažnik v osnovnem položaju na polovici deljive zadnje klopi omogoča pre važanje srednje velikega zabo|a s povečanjem pa tudi kakšen večji kos tovora   Kljub majhni
dolžini karoserije je vivio na voljo tudi s štirikolesnim pogonom (kar je eden od Subarujevih za ščitnih znakov) ali pa samo s pogonom na sprednji kolesi
Pod motornim pokrovom se skriva štirivaljni agregat z direk tnim večtočkovnim sistemom vbrizgavanja goriva in samo 660 kubičnimi centimetri gibne prostornine ter kataliziranim izpuhom Vendar je motor dovolj živahen sa| zmore solidnih 32 KW
Subaru Vivio in denar.
GL, 5 vrat, 2WD 80.800 ATS t 345.853 SIT
GL, 5 vrat, 4WD 91 500 ATS | 388 696 SIT
Informacije in prodaja: Kokra Globus. Kranj, Koroška 4 Tel. 214-761, Int. 43
(44 KM), kar povsem zadostuj za premagovanje vsakdanjih težav v sodobnem prometu Pora' ba goriva je predvsem na rač^n majhne prostornine motorja sorazmerno skromna, saj znaša oo 4,7 litra pri 90 kilometrih na ^° in do 6,4 litra pri mestnih vožnjah Za prenos moči skrbi pe'' stopenjski ročni ah pa brezstO' penjski avtomatski menjalnflj EVCT Vivio je na voljo v izvedbi s tremi ah petimi vrati in z boga'0 serijsko opremo, ki vsebuje del)1' vo zadnjo klop, vzvode za odp1' ranje prtljažnika in posode za 9°' rivo iz kabine, intervalno stika'0 za brisalec, 2 zvočnika in anteno seveda pa pri Subaru j u niso P0' zabili na varnost, zato so v vrata vstavili dodatne ojačitve
Sicer pa se bo vivio s sV°j£ pniazno zaobljeno podobo m 0 brimi voznimi lastnostmi za9ot^, vo priljubil tudi slovenskim kup cem. hkrati pa je še vedno f'3'0^ ne|ši avtomobil s štirikolesni"1 pogonom na domačem trgu
IZJAVA TEDNA
BOUŠA PARTIJSKA VLADA?!?
Član predsedstva in naš gorenjski rojak Ivan Oman je na nekem zborovanju dejal takole:
»Ta politika, ki je veljavna ta hip, si upam trditi, da je slabša 2a kmetijstvo, kot je bila tista, ki jo je vodila vlada pred volitvami, torej partijska vlada...«
PREDVOLILNI BOJI
SKOKCI V SAVO
R
M
E
Vremenoslovci nam za konec tedna napovedujejo precej jasno in hladno vreme, z dopoldansko meglo po nižinah...
KUNŠTNO, KUNŠTNO!
Zdaj ima verjetno že večina davkoplačevalcev v rokah odločbe o plačilu ali vračilu dohodnine. Zanemarimo zdaj to, da so *udi tisti, ki zaslužijo malo ali najmanj, dobili odločbe, da morajo plačati nekaj tisočakov dohodnine - ta država je res nenasitna in vsekakor zelo draga - poglejmo samo obrazložitev.
Obrazložitev prihaja na treh računalniško izpisanih straneh. Prav nič vam ni treba biti v skrbeh, da ste neumni, če te »kunštne« obrazložitve ne znate dešifrirati. Skozi to obrazložitev se ne «prebije« marsikateri davkoplačevalec, ki ima   KRAVI JE PRESAHNILO kar precej pameti v glavi in celo kar veliko znanja o davkih.
Mar se res ne bi dalo napisati obrazložitve malo manj kun *tno in zato bolj razumljivo? • D. S.
Menda stan vic o policajih pravi takole: »So našli v reki Savi utopljenega policaja. Ko so mu razprli prste na roki, so našli v pesti listek, na katerem je pisalo: Takoj skoči v Savo po dve gumi...«
Na ta vic smo se dobrohotno in v izogib vsem morebitnim nesrečam - tokrat ne iz policajskih vrst - spomnili te dni, ko se gremo posvečeni predvolilni čas.
Domala da ne mine dan, da ne bi agencije poročale, kateri strankarski prvak ali predsedniški kandidat je obiskal tovarno Sava v Kranju. Vsi hitijo samo in le v tovarno Sava v Kranju, kar je po svoje razumljivo, saj je ostali del gospodarstva več ali manj na tleh in poleg Save ostane le še nekaj firm, ki imajo glavo nad vodo. Dopuščam tudi možnost, da so v Savi neki zelo luštni ljudje in do strankarskih prvakov vseh vrst nimajo nobenih predsodkov in jim rade volje kažejo, kako se dela guma...
Bodi kakorkoli - poleg obiskovanja upokojenskih domov in domov starostnikov, ki so zelo frekventne predvoiilne lokacije, strankarski prvaki zelo često pohajkujejo po firmi Sava. Naj se nikar ne spomnim, da se je tozadevno dogajalo tudi z Elanom, a to so že špekulacije druge sorte..
Če bodo predsedniški kandidati še kar naprej trikrat na dan v Savi in bodo njihovi vdani tajniki in tajnice iskali proste obiskovalske termine v Savi, naj se nikar ne zgodi v zgornjih vrsticah omenjena tragedija. Da namreč kakšen varnostnik predsedniškega kandidata na njegov poziv »Skoči vendar v Savo...« ne plane čez Savski most in tragično premine.
Še tovrstne predvolilne tragedije se nam manjka, pa smo za kakšno že razvito zahodno demokracijo komplet »odštekani«... • D. S.
V DISKOTEKI PERLA JE BIL PLESNI MARATON
KLEMEN JE PRIPLESAL TELEVIZOR
Škofja Loka, novembra - Šest tekmovalcev je zbralo toliko Poguma, da so se minuli konec tedna prijavili na plesnem Maratonu, ki so ga organizirali v diskoteki Perla. Pet jih je vztrajalo do konca, po Sašo pa je že prej prišel oče...
MLEKO
mleko. Po mnenju oškodovanca, ki je vložil tožbo, je za to
kriv jugoslovanski reaktivec, ki je nizko preletel kmetijo v bližini Novega Milanovca in pri tem prebil zvočni zid. Od tedaj kokoš ne nosi več jajc, krava pa nima več mleka...
Da pa ne bi opisali samo te vrste tragedij, si za zanimivost oglejmo še nekaj tragičnega iz nekdanje daljnje soseščine. Neki srbski kmet zahteva od vojnega letalstva preostanka Jugoslavije odškodnine, ker njegova kokoš ne nosi več jajc, kravi pa je presahnilo
PANOJI
V Škofji Loki imajo ob cestah kar dostojno veliko panojev za vse tiste stranke, ki so se vrgle v stroške in na veliko plakatiralo.
Panoje so posodile seveda gradbene firme.
Še dobro, da so volitve v zimskem času, ko ni gradbene sezone. Naravnost tragično bi bilo, če bi bile volitve poleti, ko gradbinci zidajo in gradbene panoje več ali manj potrebujejo. • D. S.
v 24-urnem maratonu so se tekmovalkam in tekmovalcem na plesišču pridružili tudi soplesalci, ki so pomagali vzdrže vati ritem in premagovati zaspanost.
Čeprav sta organizatorja Plesnega maratona Lado Je-*«ršek in Borut Klemenčič v
diskoteki pričakovala več tekmovalcev, pa se je na koncu 'kazalo, da je bila odločitev obrati najboljšega težka celo med petimi odličnimi in vztraj n,rr<i plesalci. "Razlike med P'esalci so bile zelo majhne, vsi so vseh 24 ur plesali res
dob vsi
ro, videlo se je pač, da so športniki in fizično dobro Pripravljeni  Posebna komisi 'a. ki je ocenjevala ples, je ta ko imela težko delo, na koncu so se tekmovalci ocenjevali še ^ed seboj 1n končna zmaga je Pač pripadla Klemenu Erže-nu." je ob koncu tekmovanja Povedal Lado Jezeršek, ki je v kritičnih opoldanskih urah tu d' sam priskočil na pomoč tekmovalcem na plesi i U
Tako si je prvo nagrado, barvni televizor priplesal Klemen, druga je bila Helena Do lene, tretji Miran Kolman, četrti Sebastian Pirih, peti pa Grega Knaflič Plesati je zače la tudi Saša, vendar je nado budno šestnajstletnico prišel iskat oče, ki je presodil, da de kle bolj potrebuje spanja kot plesa
V diskoteki Perla so tako poleg številnih nastopov pev cev in skupin pripravili novo popestritev za mlade, ki se bodo v diskoteko še radi vra čali, saj so vsi nastopajoči, ob lepih praktičnih nagradah (po leg organizatorjev so jih dali tudi drugi škofjeloški podje tniki), dobili celoletne vstopni ce za obisk diskoteke  • V. Stanovnik, foto: I). f.;i/voda
VSI 0 VSEM VSE VEMO
Predvolilna predstavitev strankarjev na Jesenicah je bila za obubožani jeseniški železarski avditorij »bomba«. Strankarji so pokazali, da o vsem vse vedo in smo tako lahko tudi izvedeli, da je vele važno, da ločimo železarstvo od jeklarstva. Koliko jeklarn naj bi v Sloveniji zaprli? Hjal Odvisno od tega, kakšna bo v danem momentu klima. Tisti, ki bo trenutno na oblasti, bo oslinil prst, ga vzdignil v veter in.   kar bo, pa bo! Na tisti
strani neba, kjer ga bo najbolj zapeklo, bo šla v »maloro« ena izmed slovenskih jeklarn.
Za to oddajo bi bilo čisto vseeno, če bi bila kar v Ljubljani. Za take »modrosti« se pa res ni bilo treba zapeljati na Jesenice in se metati v bencinske stroške.
Verjetno pa so hoteli sim bolično dokazati, da jim je tu di za regionalni razvoj Slovenije. Če bi bila oddaja o žele zarstvu v Ljubljani, bi bilo pre več centralistično...© I). S.
Alples industrija pohištva Železniki, d-o.o. Češnjica 54, 64228 Železniki
Odda v najem
"Poslovne prostore mehanične delavnice na naslovu Češnjica 48 d, Železniki, zernl) knj vi 588, pare. št. 30/9. ko. Studeno, v izmeri 485,50 nrr Prostore bomo oddali najboljšemu ponudniku Ugled prostorov bo v sredo, 2 12 1992, od 12 do 14 ure Kisne ponudbe pošljite do 7 12 1992 na naslov Alples 'Pdustnja pohištva Železniki, d o o . češnjica 54. 64228 feleeniki. kadrovska služba s pripisom »NE ODPIRAJ
^aiemno pogodbo bo mogoče skleniti takoj ta vse dodatne informacije pokličite po telefonu 67-121.mt 386
SOCIALISTI SO NEOMADEŽEVANI
V Kranju so več ali manj potrgali vse plakate.
Neomadeževani visijo le plakati Zakljeve Socialistične stranke
In zdaj se nekateri sprašujejo: ali jih nihče ne »šmirgla« ali pa so tako pomembni, da si jih nihče ne upa potrgati dol? • I). S.
A.Hausmann & GO.
G ros i stična trgovina za vse samostojne trgovce, obrtnike in podjetnike! Prodaja
različnih vrst blaga (razen živil). Prinesite, prosimo, tudi vaš obrtni list!
BELJAK
St. M a g d a I e n e r s t r 35, tel. : 9943/4242-41 51 2
Poslovni čas ponedeljek   petek 7 30 - 17 ure sreda 7 30 - 20 ure
Veselim
o se vašega obiska!
HOTEL CREINA KRANJ
vas vabi
na ples
VSAKO SOBOTO OD 20. DO 01. URE Igra ansambel ORION. Vstop prost!
Sprejemamo naročila za poročna kosila in večerje. Vabimo večje in manjše skupine na prednovoletne zabave. Rezervacije po tel.: 064/213-650_*
PETEK, 27. novembra 1992
1, PROGRAM TV SLOVENIJA
9.30 Program za otroke
9.30 Moja družina in ostale živali,
angleška nadaljevanka 10.00 Stol pod potico, 3. - zadnji del posnetka lutkovne igrice 10.20 Zelena ura, ponovitev • 112.0 Alpe - Donava - Jadran 11.50 Poslovna borza, ponovitev 12.00 Poročila
14.15 Umetniški večer, ponovitev 16.20 Gospodarska oddaja: 10.000
obratov, ponovitev 17.00 TV Dnevnik
17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja
za mladostnike 19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Forum
20.30 L. Feuchtvvanger: Uspeh, nemška nadaljevanka
21.20 Sova - Bagdad cafe, ameriška nanizanka
21.50 TV Dnevnik, Vreme, Šport
22.20 Sova
22.20 Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka
23.10 Noč živih mrličev, ameriški film (čb)
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.45 Sova, ponovitev - Dragi John, ameriška nanizanka; Beverlv Hills, 90210, ameriška nanizanka -18.00 Slovenska kronika -18.10 Re gionalni programi - Maribor - 19.00 Jazz in blues - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 - 20.00 Štiri v vrsto, TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka - 20.55 Večerni gost - 21.50 Studio City - 23.15 Koncert orkestra Slovenske filharmonije: Škerl, Schoenberg, posnetek iz Cankarjevega doma -
1. PROGRAM TV HRVAŠKA
6.40 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Legenda in resničnost 11.45 Biblijske zgodbe 12.00 Točno opoldne/Poročila 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 S klovni so prišle solze, ponovitev 15.35 The big biue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Alles gute, tečaj za nemški jezik 16.35 Malavizija: Beverlv Hills 90210, ameriška mladinska nadaljevanka 17.30 Hrvaška dr žava m ljudje 18.00 Poročila 18.05 Danes v saboru 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Film, video, film 20.35 Modri žamet, ameriški barvni film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Sanje brez meja 23.55 Poročila
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
9.00 Zasedanje sabora Republike Hrvaške, prenos 19.30 Dnevnik 20.00 Hiša naprodaj, humoristična nanizanka 20.30 Glasba skozi čas, izobraževalna oddaja 21.35 Marlbo ro music shovv 22.10 Maigret, 2/6 del ameriške nadaljevanke 23.00 Nočna ekipa 23.05 Alo, alo, angle ška "humoristična nanizanka Šalji vi hišni video Krvno sorodstvo, avstralski barvni film 3.00 Horo-skop/Video strani
KANALA
10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.35 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Volitve '92 18.15 A shop 18.30 Čudoviti cirkus pod morjem, dokumentarna serija 19.02 Volitve 92 19.15 MCM 19.45 A Shop 20.00 Moja šoferka, ameriški barvni film 21.30 Volitve 92: Predsedniška soočenja 22.30 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.17 Poročila v angleščini: Deutsche welle 23.40 A Shop 23.50 Astrološka napoved 0.00 MCM
TV AVSTRIJA l
6.00 Jutranji program: Textvision 9.00 Čas v sliki 9.05 Roseanne 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ruščina 10.30 V srcu Divjega zahoda, pon ameriške komedije 12.15 Do mače reportaže, ponovitev 13.00 Čas v •■liki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinh.' Moča, telenovela 14.00 Lo rentz in sinovi 14.45 Mojstri jutriš njega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Nekoč je bila ... Amerika, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Mali sir Nicholas
SLOVENIJA I
NOČ ŽIVIH MRLIČEV
ameriški film, 1968, Med obiskom na pokopališču brata in sestro napade počasi se pre mikajoč neznanec. Njega ubije, ona se zateče v hišo, kjer naleti na črnca, ki beži pred isto nevarnostjo. Televizija poroča o tem, kako vstajajo mrli či in napadajo ljudi. Razlog za srhljive dogodke naj bi bila ra diacija pokvarjene vesoljske rakete. V hiši je vse preveč prestrašenih ljudi. .
16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Sedem brez. Zaroka 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Dogodivščine mladega Indiana Jonesa 21.25 Pogledi s strani 22.05 Tisoč bankovcev in dva pridaniča, francoska kriminalna komedija 23.25 Čas v sliki 23.50 Smrt pride neslišno, ameriška kriminalka, 1971, Burt Revnolds Tom Skerritt 1.20 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
17.30 Otoki na koncu sveta 18.00 Harrv in Hendersonovi 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Lokalni program 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Diagnoza, Delo - nevarnost za zdravje? 21.00 Znanost 21.15 Šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Nebo nad Berlinom, avstrijski film, (1990) 23.45 Junaki, avstrijski kratki film 23.55 Uradna verzija, argentinski film 1.35 Poročila/1000 mojstro-
CEL0VEC
iHcmdll
Bahnhofstr. 20 Tel. 9943-463-511566.
PISARNIŠKA TEHNIKA •
TELEKOMUNIKACIJE
VAŠA STROKOVNA TRGOVINA
Z OSEBNIM SVETOVANJEM IN
SERVISOM
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včeraj - danes (regionalna poročila) 9.20 -Novinarski blok - 10.00 - Poročila Radia Slovenija   10.55 - Pet za pet
12.15   Osmrtnice, zahvale - 12.20
- Črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes - 15.30 - Dogodki in odmevi - 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.20 • Novinarski blok -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje -
RADIO TRŽIČ
16.00 - Pozdravljeni 16.10 Obve stila - 16.30 - Kaj se dogaja na da našnji petek - 17.05 - Glasbena de litacija - Jetrho tuli - 17.45 - Pri sluhnite izbrani glasbi - 18.50 - Kaj pripravljamo za jutri   19.00 - Slovo
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, Danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 • Obvestila    16.30 - Novice, EPP 17.00 - Lestvica popularnih 40 z eki po Riharda Kisliha do 22. ure 22.00 - Prenos Radia Slovenija -
l. RADIO žmi
14.00 - Napoved programa 14.15 Naše okno   14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Zrcalce, zrcalce  15.00 - Do godki danes   jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radid Slovenija   17.00 • Športni utrinki 1710 - Stranke in kandidati za po slance se predstavljajo 18.00 Novice,   obvestila, osmrtnice 18.10 - Stranke in kandidati za po slance se predstavljajo 19.00 Odpoved programa
KINO
27. novembra
CENTER amer pust film ZADNJI DNEVI RAJA ob 15 45 uri a psut film ZADNJI DNEVI RAJA ob 17 45 in 20 uri STORŽIĆ dan trda erot ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTEUO ob 18 in 20 uri ŽELE ZAR amer hum melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17 45 ,n 20 uri ŽELEZAR amer hum melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 17 45 in 20 uri DUPLICA amer ris DAVNO POZABLJENA DEŽELA ob 17 uri, evrop drama EVROPA ob 19 uri TRŽIČ Prireditev ob 400 letn. ci Tržiča KOMENDA amer pust film ZADNJI DNEVI RAJA ob 19 ur, ČEŠNJICA amer. pust film BELI OČNJAK ob 20 uri LAZE amer aU cij film PROTI SONCU ob 19 uri RADOVLJICA amer avant film K ? ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer akcij film SMRTONOSNO OROŽJE ? ob 18 in 20 uri
SOBOTA, 28. novembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
7.55 Radovedni Taček. Padalo
8.10 Lonček, kuhaj! Zavitek z zeljem in sirom
8.25 Oscar Junior: Tat koles, češka otroška nanizanka
8.35 Utonilo je sonce - Amerika je
9.15 Klub klobuk 11 10 Zgodbe iz školjke 12.00 Poročila
14.35 Večerni gost, ponovitev
15.20 Ostržkove prigode, italijanska nadaljevanka
16.15 Novosti založb, ponovitev
16.25 Marijana, francoska risanka
16.55 Poslovne informacije
17.00 TV Dnevnik
17.10 Clive James na safariju, ponovitev angleške dokumentarne oddaje
18.00 Prisluhnimo tišini
18.30 Dober tek! Kuharski nasveti Paula Bocuseja
18.55 Risanka
19.15 Žrebanje 3x3
19.30 TV Dnevnik, Vreme, Šport, Utrip
20.40 Komu gori pod nogami? 21.45 T. Haves: Hilton, Bangkok,
avstralska nadaljevanka 4/6 22.35 TV dnevnik. Vreme, Šport 23.10 Sova
23.10 Popolna tujca, ameriška nanizanka
23.35 Beverlv Hills, 90210, ameriška nanizanka 0.25 Poletje groze, ameriški film
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
14.20 Tok, tok, ponovitev - 16.15 Sova, ponovitev: Bagdad Cafe, ameriška nanizanka; Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka - 17.35 Poglej in zadeni - 18.20 Videomeh -18.50 Cirkuški festival v Monte Car-lu, 1 del - 19.30 TV Dnevnik ORF -20.00 Čarobnost plesa in glasbe: Carreras, Domingo, Pavarotti, Mehta - 20.25 Veliki stezosledec in dekle Thurstday, ameriški film -22.05 Akcent 23.35 Koncert ansambla U2, posnetek iz Dublina -
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
8.50 Koledar 9.00 Dobro jutro. Hrvaška 10.30 Edukon, šolska kontaktna oddaja 11.30 Hrvaške zgod be in novele za otroke in mlade 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, ponovitev 12.35 Alo, alo, ponovitev humoristične nanizanke 13.10 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Šaljivi hišni video, ponovitev 15.00 Risanka 15.15 Beverlv Hills, 90210, mladinska nanizanka 16.00 Poročila 16.05 Hrvaška knjiga 16.50 Glasba 17.05 Blufonci, risana serija 17.30 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV razstava 18.20 Santa Bar bara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Ri sanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Smr tonosno srečanje, ameriški barvni film 22.00 Usode Ivo Rojnica 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 0.00 Sa nje brez meja
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
13.55 Prvenstvo Hrvaške v nogo metu Inker Hajduk 15.55 Velesla lom (m), posnetek iz Sestriera 16.55 Tenis Ivaniševič Becker, prenos dobrodelnega dvoboja 19.30 Dnevnik 20.00 TV teden 20.20 Črno belo v barvah/V avtobusu, angleška humoristična nanizanka/ Ninočka, ameriški barvni film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop
KANALA
10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS. risanke in spoti 11 00 Volitve '92 Predsedniška soočenja, ponovitev - čez morski za liv,  ponovitev  ameriškega filma
12.00 A Shop 19.05 Volitve '92 1915 MCM 20.00 Risanka 20.05 In tervju 20.15 Dnevno-informativni program 20.32 Verdi, italijanska na daljevanka 21 20 Malorca 92, re portaža o podvodnem ribolovu 21 30 Poročila v angleščni: Deutsc he VVelle 22.25 BMX Tone 8. Si mon Stojko 22.30 Video grom 23.45 Starejši mojstri ameriške glasbe 0.15 Astrološka napoved 0.25 Eroti čna uspavanka 1.00 MCM
TV AVSTRIJA i
9.00 Čas v sliki 9 06 Roseanne. seri ja 10.30 Dolgo vroče poletie, amen ški film 12.20 Bycvcle simphonv 12.30 Hello Austna, Hello Vienna 1300 Čas v sliki 13.10 Mi. ponovitev 13 35 Poročila se bom z gospodom direktorjem,   avstrijska komedija
SLOVENIJA 1 POLETJE GROZE
ameriški barvni film, 1978; glavne vloge: Linda Blair, Lee furchel; Družina Bryant tako vzljubi ljubko Julio, ki po smrti staršev v avtomobilski nesreči pride živet k njim Le hči Rac-hel je že od vsega začetka sumnjičava. Julia vse bolj spodkopava njen položaj in vse bolj vpliva na družino Ubogi Rachel prevzame njenega fanta, vanjo se zagledata tudi Rachelin oče in njen brat. Rachel napade njen konj...
15.10 Čudežne minute 15.15 Come-dy Capers 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.35 Disneyjevi gumijasti medvedki, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Erichova zmešnjava 17.30 Odštevanje 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Grad ob Vrb-skem jezeru 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Ste za šalo? 21.50 Novo v kinu 22.05 Zlata dekleta 22.20 Čarovnice iz Bay Cova, ameriška grozljivka; Pamela Sue Martin, Tim Matherson 23.55 Čas v sliki 0.00 Johny Cool, ameriški film 1.35 Poročila/Ex libris 1.40 1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 9.30 Qu-een's Comrade, 2 del 9.55 Šport 11.00 Francoščina 11.30 Ruščina 12.00 Vremenska panorama 12.55 Šport 13.50 1000 mojstrovin 14.00 Leksikon umetnikov 14.05 Čutim zrak drugih planetov, portret skladatelja Arnolda Schonberga 15.30 Adventno petje 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče, živali iščejo dom 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Smrt v Benetkah, italijansko -francoski film 22.00 Čas v sliki 22.25 Šport 22.55 X large Nightime 23.55 Najboljše iz oddaj Rdeči kavč 0.25 Doro VVards Reel, nagrajeni videi 0.55 Tom, VVatis - A day Vienna, reportaža iz leta 1978 1.15 Queen Rare Live, največje uspešnice 1.55 Poročila/Ex Libris 2.00 1000 mojstrovin
RADIO KRANJ
8.00 Dobro jutro Gorenjska 8.20 - Oziramo se 8.30 - Hov ne znam domov 9.00 Gorenjska včeraj danes - 9.20 - Novinarski blok -10.00 Poročila Radia Slovenija -10.55 Pet za pet 11.20 - Tečaj nemškega jezika 12.15 - Osmrtnice, zahvale 12.20 - črna kronika 12.55 Pet za pet 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska od sobo te do sobote 14.30 - Velike ideje malih glav 15.30 - Dogodki in od mevi 17.00 - Glasbena lestvica 333 18.00 - Gorenjska danes jutri 18.50 - Radio Kranj jutri 19.00 -Jutri nasvidenje
RADIO TRŽIČ
16.00 Dober dan 16.10 - Obvesti la - 16.15 - Pogovor z dr Janezom Drnovškom 17.00 - Slovenski krščanski demokrati se predstavijo -17.20 - Kulturni Babilon 17.45 - Za kladi Tržiča 18.40 Zelena budilka 18.55 Tudi jutri se slišimo 19.00 - Na svidenje -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop 9.30 Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 • Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danes do 13 ih 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine 16.30 - Dogodki m od mevi 16.15 Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo dopivec 18.00 Voščila, prenos Radia Slovenija -
l. RADIO ŽIRI
14.00 Napoved programa 14.15 -Naše okno 14.40 Minute za dru žino   15.00   Dogodki danes jutri
15.30 Prenos dnevno informati vne oddaje Radia Slovenija -16.00 19.00 Razvedrilno popoldne n.i valovih Radia Žiri 16.15 - Nagrajenec oddaje Od srca do lonca 16 30   EPP   17 00   športni utrinki
18.00 Novice obvestila mah oglasi somrtnice 19.00 Odpo ved programa
KINO
28. novembra
CENTER dan ris VOJNA PTIC ob 15.30 uri, amer pust film ZADNJI DNEVI RAJA ob 1 7 , 19 in 21 uri STORŽIĆ amer pust film AIR AME RIKA cb 16 uri, dan trda erot ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTE L.IO ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer hum melodr OCVRTI ZELENI PARADIŽNIKI ob 16 30 18 45 m 21 uri DUPLICA amer akcij film PROTI SONCU ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer melodr PRINC PLIME ob 17 45 m 20 uri RADOVLJICA amer avant film K 2 ob 18 in 20 uri ŠKOFJA LOKA amer akcij film SMRTONOSNO OROŽJE 3 ob 18 in /0 uri __j_
Na tem mestu praviloma ne zavajamo naših bralcev s kakšnimi podlimi dezinformacijami in tudi vse vrste podtikanj ali insinuacij so nam globoko pod skavtsko častjo. Se pa zgodi, Bogu bodi potoženo, da nam včasih uide kakšna na pol preverjena informacija, ki jo potem seveda globoko v srcu obžalujemo.
Tokrat bi se vsem bralčkom in bralčicam radi opravičili za neljubo napako od zadnjič. Zapisali smo namreč, da na volitve štartata tudi moj lastni levi in moj lastni desni sosed, v neki stranki, ki je jasno - demokratska. In sta demokrata zadnjič pridrvela nad mojo malenkost, češ če že nekaj čečkam po nekih cajtengih, naj me bo vsaj toliko v hlačah, da napišem tudi stranki, ki sta ji poklonila svoje nesebično srce. Ker sta obljubila, da nikdar več ne spustita svojih kur na našo en-divijo, sporočam: en sosed je član stranke SSRC, drugi pa stranke RSSC ali nekaj takega. Obe stranki sta stranki centra -ena je malo bolj levo od centra, a še vedno v centru, druga pa malo bolj desno, a tudi globoko v centru. Meni sploh ni imelo nobenega smisla razlagati, kaj to pomeni. Mislim, da bi o takem profiliranju strank lahko napravila kompetentno ekspertizo samo kakšna stara ciganka.
A pri vsem tem je najbolj bistveno to - in temu gre moje opravičilo - da smo v prijaznem predvolilnem kramljanju prišli do moje nezaslišane dezinformacije. Ne kandidirata le soseda, ampak kandidirajo vsi člani
TEMA TEDNA
LOTO
I\'a listah kandidirajo cele družine, lahko tudi vaši neposredni sosedje. Kakšno veselje: moj sosed - demokrat - bo bodoči minister, moja soseda pa kot gospa veleposlanica spoka s svojimi malimi demokratki kam v Zimbabve. Mar bomo res te sreče?
njunih družin. Meni so padla polkna na oči: vsi polenoletni člani družine desnega soseda so kandidati. In to kandidati več strank! In potem so še v TV poročilih rekli, da je to povsem normalen strankarski pojav na tleh slovenskih! Da so namreč na kandidatnih listah kar vsi člani posamezne slovenske družine!
Da ima majhna Slovenija osem predsedniških kandidatov, malo manj majhna Amerika pa samo tri, so se čudili čudaki. Ob dejstvu, da v republiško skupščino in ne v kakšne lokalne organe kandidira že vsak Slovenec, ki je prebolel mozolje, bi morali imeti vsaj petkrat več predsedniških kandidatov! Kdo bi si mislil, da bo treba zbadljivko »Dva Slovenca, tri stranke« modificirati in se novodobno glasi: »Dva Slovenca, petstopetdeset strank!«
Razumem tiste, ki se izmota-vajo in za nič na svetu nočejo povedati, komu bodo dali svoj glas. Saj revčki verjetno niti še ne vedo, da bo na volilnih lističih kar njihov znanec ali sosed. Meni pa je bilo k sreči to dano spoznati: kaj je boljšega za do-brososedski odnošaj, kot da dam svoj glas enemu izmed mojih sosedov?
Alenka Žagar jeva - Slana, tista kandidatka za predsednico, mi je nekoč rekla: »Življenje odtrpiš ali odsmejiš!« In ker me osebno usoda grdo tepe, saj me ne marajo še tisti, ki jih jaz maram, naj mi bo vsaj na področju medsosedskih odnosov dano nekaj »odsmejanja«. Pa še prijetno s koristnim se združi!
Evo! Ko zmagajo moji sosedje, bo super ulična žurka, pa če sosedova žena zapravi za li-kof vso svojo penzijo! Pa saj je gospa  kandidatova  in sama
KOMU ZVONI
Slovensko sestavljeno PTT podjetje jih ima vselej dovolj za ušesi Najnovejša pogruntacija je predlog novega tarifnega sistema za zaračunavanje telefonskih storitev: impulza, naročnine, pristojbin, novega telefonskega priključka itd.
Novi tarifni sistem naj bi prinesel ceno 3,50 tolarja za en telefonski impulz ( + davek). Sedanja cena je 1,00 tolar ( + davek). Krepko predlagajo podražiti tudi telefonko naročnino in različne storitve za naročnike.
Ampak z istim predlogom pravijo, da bo leta 1996 cena za nov telefonski priključek samo 250. nemških mark.
Ob tej novici je vrlim Gorenjkam in Gorenjcem močno zazvonilo v glavah in so se spomnili, kako težo in za kako velike denarce so prišli do telefona. Dvatisoč ali tritisoč mark je bila kar normalna cena, pa še kakšno udarniško za »štange« je bilo treba. Vsa ta telefonska napeljava je po izgradnji postala last PTT podjetja, ki je zdaj pripravilo nov tarifni sistem.
Vsem, ki jim zaradi predloga slovenskih poštarjev močno zvoni v glavi in se razburjajo zaradi skorajšnje 3,5 kratne podražitve impulza, v tolažbo: »priznanje« vselej pride na koncu...
Strojegradnja"
CEROVEC 10, 68333 SEMIČ IZDELAVA STROJEV
ZA
OBDELAVO LESA TEL.: 068/60-576, 59-090, FAX: 068/60-576
UGODNE CENE!
RAHLA PODRAŽITEV
V dneh, ko slovenski premier Janez Drnovšek (v vlogi strankarskega šefa) kroži po Sloveniji in razlaga uspehe svoje ga vladnega kabineta, so nas v Gorenjskem glasu razveselili iz PTT podjetja Kranj z ljubeznivim pisemcem. Medtem ko se namreč vlada hvali, da znaša inflacija manj kot 3 odstotke na mesec, so nam podražili vzdrževanje telefonov za 2,8 krat.
•■• iti »d i *. pogodbo o vrdri»v»nju n*ro<nlH ih t»li>lon»l H   i..>p> »■ , pogodb* Številk« 1<>B KR r rtn# 10. "»..91 »trd ■ **»■ delavno P» g*i I I«clJo in PTT  pod)»t j»m ► r#iij,   v «T  ob-,»«.■? .utio,  d« -  T . M ■ 1 T*?"
Likozarjeva 15, Kranj Telefon 064/216-764
Stranke obveščamo, da imamo ponovno v zalogi GORE-TEXCEVUE
od štev. 21 do 42.
Obiščite nas!
MEGALES d.o.o.
Odkupujemo hlodovino
smreke, jelke, bukve, jesena, topola javorja
in lubadarke po zelo ugodnih cenah.
Tel. 064/48-609
kandidatka itak brez ficka že vsak prvi teden! Možek, demokrat centra, bo lahko v opravi Miklavža zmagoslavno kolo-vratil naokoli, njegovi ta mali demokratki bodo pa odlični parkeljni. Kakšno nepričakovano veselje: moj sosed kot bodoči minister, moja soseda pa kot gospa veleposlanica spoka z malimi parkeljni kam v Zimbabve! Rolete na hiši dol, psa pokloniti in kure poklati - mar bomo res te sreče?
Pravite, da je to komot, oportuno? Veste kaj! Zakaj bi odtrpeli te volitve - odsmejmo jih! Sosede na položaje v Ljubljano, kjer se bodo borili za pravdo in svobodo slovenskega naroda, mi, raja, se jih bomo pa odkrižali! Če namreč kandi; dirajo cele družine, mora biti tam v Ljubljani na položajih zelo fletno, nič naporno, najmanj pa odgovorno! In ko se bodo približale naslednje volitve in ko bomo imeli poln kufer parlamentarcev, bodo kandidirali kakšni drugi naši sosedje in bo tako v naslednjih desetih, petnajstih letih vsa Slovenija v tozadevnem obtoku.
In ko bodo naslednje generacije 1. novembra obiskovale bri-tofe, bo na vsakem drugem nagrobniku pisalo: MP - member of parlament ali član parlamenta! Ni važno, če je bil pokojni do M P res prilezel; svojci si bodo že njegovo kandidaturo šteli za veliko družinsko čast in slavo. Pa saj je končno res: če bi pokojni še živel, ni vrag, da ne bi v tem glomaznem obtoku kandidatur, ki so kot take volivcem pravi loto, enkrat »trefil« in postal parlamentarec...# D. Sedej
tenetiSe, OBVEŠČA
SVOJE GOSTE O NOVEM DELOVNEM ČASU
ponedeljek petek od 15 24 ure
sobota od 12 - 24 ure nedelja in prazniki od 12 23 ure
pomame HNm&ms
1. OBLETNICA PODJETJA
PUGR TRGOVSKO PODJETJE KRANJ <
MARKET
RŠKA
Žrebanje
nagradnih kuponov 28 novembra ob 11 uri pred marketom1
pcvrfMi  rint n*«tt. ftiirttrv.  C*".- *f pcvi«*   w   ),?P'..t" MT
-.6'i.. -74 31 T  t  01.11. 199?
I 1 )..!      #1 ll-
PF , d« obrM.iffC' "«rd*n i.»r.
Si predstavljate, spoštovane naročnice in cenjeni naročniki Gorenjskega glasa, da bi takšno podražitev vkalkulirali v znesek naročnine?
AVTOŠOLA Begunjska 10, Kranj
TEČAJ ■ VSAK PONEDELJEK!
216-245
NOVO LETO SE BLIZA!
GORENJSKI GLAS beleži v teh dneh dva lepa jubileja že 92 let mineva od prve številke gorenjskega pokrajinskega časopisa in 45 let, odkar Gorenjski glas redno izhaja najmanj dvakrat teden sko
Ob jubileju se spodobijo darila: tokrat Vam, spoštovane bralke in cenjeni bralci, ponujamo novoletno darilo, če zdaj naročite poltednik Gorenjski glas, boste časopis do konca letošnjega leta prejemali kot naše darilo brezplačno. Vendar: z dnem na ročila imate vse naročniške ugodnosti.
Kako naročiti Gorenjski glas? Možnost prva: izpolnite naročilm co in jo čimprei pošljite na GORENJSKI GLAS 64000 KRANJ Možnost druga (če se Vam zdi škoda rezati dobei časopis) za vrtite eno od naših telefonskih številk 064/218 463 ali 064/217 960 in poveite. kam naj Vam pošljemo časopis Možnost tretja: kot novoletno darilo podarite naročnino (torej sporočite naslov, komu naj pošiljamo časopis, Vam pa račun za naročnino) ZA VAŠE ZAUPANJE GORENJSKEMU GLASU SE ZAHVA UUJEMO!
Naročilnica
Nepreklicno naročam GORENJSKI GLAS za najmanj eno leto
Ime in pnimek...........................................................................................
Točen naslov.............................................................................................
Pošta (štev.)...............................................................................................
Datum: Podpis
Naročilnico pošljite na naslov ĆP Gorenjski glas 64000 Kianj
ŠTEFAN ŽARGI
Glasova preja z gorenjskimi kandidati za predsednika republike
Ko bom predsednica - predsednik
Že odgovori na uvodno vprašanje voditelja Glasove preje mag. Viktorja Žaklja, ali Slovenija diha predvolilno in kako doživljajo ta predvolilni čas, so pokazali, da so gorenjski kandidati na najvišjo funkcijo v naši mladi državi: Darja Lavtižar Bebler, dr. Ljubo Sire, Ivan Bizjak in Jelko Kacin, na moč različne osebnosti. Kar 27 vprašanj, ki jih je gostitelj zastavil kandidatom in prav toliko vprašanj poslušalcev v drugem delu večera, je obseglo zelo različna področja. Slišali smo poglobljene razmisleke, tudi formalne odgovore in nekaj tudi duhovitih iskric, ki bodo kot "sol" večera mnogim ostale v prijetnem spominu. Nekatere obiskovalce so pou-
darjene razlike celo motile, saj so jih doživeli kot še eno tipično slovensko razhajanje, tako da je bilo potreb-_no celo razložiti, da so prav razlike tiste, ki naj omogočijo izbiro. Možnost izbire pa je bistvo demokracije.
Kako so si bili različni
Žakelj: Jelko, Vi ste že drugič v središču medijskega zanimanja. Kako bi primerjali tiste junijske dogodke, ko ste tako rekoč iz dneva v dan, iz večera v večer poročali javnosti kaj se dogaja na fronti, in s tem sedaj, saj ste tudi vi veliko na terenu?
Kacin: Ne bi želel delati primerjave s takim obsednim stanjem, kakršnega smo imeli lani m sedanjimi volitvami. Večina strank v svojih programih ponuja normalno življenje. Slogan moje stranke je "Za mir, normalno življenje in blagostanje." Za izhodišče torej ne more biti predvolilna vročica ali cirkus, kot bi rekli: Zdaj imamo volitve, pa se pojdimo samoupravljanje, pa vsi glasujmo m vsi odločajmo. Normalno smo določili datum volitev (6. december) in do takrat imajo stranke in kandidati priložnost, da izberejo način in vsebino Pogovora s Slovenkami in Slovenci ter z državljankami in državljani Slovenije in jim ponudijo svoje programe. Bolj sem Zato, da se o teh rečeh pogovarjamo tu in tam, ne pa, da imamo velike mitinge s transparenti, s parolami, saj upam, da so taki načini že za nami. Se Pa kljub temu prepričan, da se ljudje zavedajo, da to niso volitve PROTI, pač pa volitve ZA.
Žakelj: Darja, ali Ti doživljaš *a prevolilni čas kot novo obdobje moških, ali tu srečuješ tudi ženske?
Lavtižar - Bebler: Ne vem, kako naj rečem. Ne bi se želela zameriti moškim, saj vemo, da hilo brez njih življenje zelo dolgočasno. Kot kandid.itk;i Pa v svoji volilni kampanji večkrat poudarim, da sem se tega J°tila tudi zato, ker sem ženska, ker menim, da je žensk v jav-nern, zlasti političnem življenju Premalo. Ugotovim lahko, da Se ženske zelo prijazno odzivajo- kjer koli jih srečujem, in srečujem jih veliko. Kjerkoli potujem po Sloveniji, grem tudi v tovarne, kjer so zaposlene žen ske in ni se zgodilo malokrat, da je katera izmed njih pristopila in mj rek|a: "Ne tlajte se, držite se,' tudi z vami smo me Postale bolj samozavestne!"
Žakelj: fj. jr Sirc, l i ste ekonomist svetovnega formata. Se ["m zdi, da Slovan i prisluhnejo ekonomistu? Ali pa jih zanihajo predvsem velike politične teme?
Sire: Nisem prepričan, da ■o Slovenci nad ekonomijo po-eb|?° navdušeni, posebno, ker J ?*onomya, po svojem znača-' ln v sedanjem času prinaša
[jecej slabe vesti. Mislim, da v. Sc Slovenci ekonomiji rajši d. *,slh ^ognili. Prepričan sem, nJ 10 ° ekonomiji kljub temu EJL  no »Pogovoriti in neka
re stvari pojasniti, da ne bo (oc"Pravičenih pričakovanj, ker ni. 1'Pnneslo še nova razočara
m Slovencem, kot že v prete-dveh letih. Ne smemo na-nic    Pozabiti, da jc v seda-
r<>n   ?S" Vsc n',sc (,k,,,lc v 1 "• tjj} stabilizirano, da so se ZatM        Iavm>ves|a porušila, R£ ?:°Famo bil' zelo pazljivi, se n, Ja,° sc nckat". znaki, da
sani ,Me,V- °dprc,i st;,ra vPra Jd Mislim, da jc nemogoče
iskati ravnotežja na starem prostoru, da je nujno, da se ozremo na Zahod, s katerim smo se premalo ukvarjali. Tu bi omenil Francijo, Veliko Britanijo, pa tudi manjše evropske države kot Holandijo in Švico, ki nam bi morda lahko precej dodale k dosedanjim dogovorom omejenim na zelo ozek zemljepisni prostor.
Žakelj: Glejte Ivan, Vi ste diplomirani matematik. Vaši nastopi kot predsednika zbora so, pa tudi sicer, sila eksaktni. Opažam pa v zadnjem času, da v vaše nastope vnašate veliko emocionalnega. Ali je to stvar presoje vašega volilnega štaba, ali ste vi presodili, da Slovenci rabimo, veliko bolj slišimo na to emocionalno kot na racionalno plat?
Bizjak: Ne vem, na katerih na stopi h je bilo toliko emocionalnega, je pa res, da je eno delo v skupščinskem zboru, kjer je potrebno slediti poslovniku, ki je dokaj eksaktna zadeva, drugo pa je predvolilna kampanja, kjer je treba ljudi nagovoriti in povedati nekaj tiste politične vsebine. Mislim pa, daje, in to je bistvo mojega programa, potrebno v tej naši državi narediti več za to, da bo več srca in duše, m tudi politični nastopi naj nekaj tega vsebujejo in izžarevajo. Da nismo le državljani, le številke, le imena in priimki, pač pa tudi človek človeku, Slovenec Slovencu. In to naj sc čuti tudi v tem pristopu, ko govori neki politik državljanu.
Evropa da ali ne?
/.akelj: G. dr. Sirc, če sledim vasi publicistiki, bi se Vi bržčas ne strinjali s hitenjem Slovenije v Evropo. Je to točno? Dr. Sirc: Popolnoma točno. Mene nekatere razvojne tendence v Evropi močno skrbijo. Posebno me skrbi ta prehitra vožnja v svet monetarne unije, ki lahko Evropo v veliki meri destabilizira I.notna denarna sredstva so mogoča le v prime ru, če je gospodarsko življenje v državah članicah usklajeno, če imajo približno enako inflacijsko stopnjo, enako stopnjo rasti, to pa je v sedanji Evropi komaj pričakovati. Stvari se sicer lahko kompenzirajo, mi-
slim pa, da se bodo v Evropi zelo težko, saj gre za različne narode, za različno tradicijo, gledali si bodo pod prste, obtoževali za to in ono. Pri tem moramo torej biti previdni, kot postajajo previdni že sedanji člani Evropske skupnosti.
Žakelj: Darja, Ti si žena diplomata. Gotovo je naše vključevanje v Evropo pogosto tema domače diskusije. Zdaj si se vrnila z daljšega bivanja v Švici, kjer je kup evropskih in svetovnih institucij. Kako se v tej luči, v teh Tvojih spoznanjih kaže naš položaj, naš odnos in naša prespektiva do Evrope?
Lavtižar Bebler: Strinjam se z g. Sircem. Sama sem prepričana v tem, da ne gre sprejemati vsega, kar opredeljujemo za evropsko, kot suho zlato. Naj samo spomnim, ko smo v republiškem parlamentu, kjer smo sprejemali raznorazne zakone, vedno bili prisiljeni sprejeti nekatere rešitve, za katere je bilo rečeno, da so evropske. Izkazalo pa se je, da naše razmere niso evropske, da naše plače niso evropske in da denimo niso evropske razmere, ko imamo na 1,7 zaposlenega enega upoko jenca oz. brezposelnega. Imamo tudi I4().()()() invalidov. In vse to seveda še zdaleč ni evropsko in zdi se, da še bodo te razmere še poslabševale. Zato se zavzemam za neki zmeren prehod, ki bo tudi našim ljudem omogočil vsaj dostojno preživetje. In tudi to, kar se dogaja - to sem srečala tudi na obiskih po tovarnah - ko je prišel v tovarno tuj kapital, so ga spremljale negativne izkušnje. Do teh stvari sem zato skeptična. Na obisku v Švici seveda nisem mogla veliko spoznati, vtis pa imam, da so tudi Švicarji skrajno previdni v odnosih do Evropske skupnosti in na meji sem zelo nazorno videla, kako ščitijo sami sebe. Ker pa si že omenil, da sem žena slovenskega ambasadorja v Švici, pa moram povedati, da je on soprog predsedniške kandidatke v Sloveniji!
Žakelj: G. Bizjak, kaže, da ste izredno aktivni tudi na področju zunanje politike, kar zadeva vašo stranko. Krščanska demokracija pa je v Evropi vplivna in zelo dobro organizirana, celo
verjetno najbolje. Kako vi doživljate kontakte Slovenije s svetom?
Bizjak: Ta kontakt doživljam dokaj neposredno preko stikov v raznih mednarodnih združenjih krščanske demokracije, če odštejem tiste stike, ki sem jih imel kot parlamentarec. Iz tega pa sem se naučil predvsem sledeče: važno je biti zraven, kadarkoli se pogovarjajo o čemerkoli, predvsem o evropskih vprašanjih. Takrat se da, tako v strankarskih združenjih, kot tudi na vseh drugih forumih, prispevati to in ono, dodati kakšno besedico, kak dokument, ki utegne biti za nas zelo pomemben. In če gledam iz strankarske perspektive, smo se mi dokaj dobro povezali, zato je prav, da smo dobro povezani tudi po drugih linijah. Nikakor nisem navdušen nad kakršnimkoli hitenjem, vedeti pa moramo, kaj se dogaja, moramo biti informirani iz prve roke, imeti možnost pogovora ob posameznih vprašanjih tako v tujini, kot tudi pri nas. To jc lahko zelo dragoceno. Kar se tiče Evrope, je moje mnenje, da se nikakor ne bomo pogovarjali z 12 članicami, ker sem prepričan, da bodo države EFTE že članice, ko bomo mi o tem resneje razmišljali. Zavedam se, da Evropa po Maastrichtu še ni stabilizirana, mi pa imamo še veliko zadev, ki jih moramo pripraviti tako, da bodo z Evropo združljive. Zelo odkrito se ie potrebno začeli pogovarjati o tem, kaj lahko Evropa za nas pomeni, katere pogoje moramo izpolniti, katere so naše prednosti in slabosti pri tem. Upoštevanje samo plusov nas lahko močno zavede, saj vse prepogosto nasedamo videzu, da je vse samo dobro. Upoštevati je nujno tudi, da je Slovenija komaj osamosvojena, vkl|učevanje v Evropo pa pomeni odpovedovanje določenim delom suverenosti. Predvsem se moramo prilagajati, upoštevati evropske standarde, prilagajati našo industrijo. In računam, da, če bomo pri tem uspešni, bomo nekje do leta 2000 zreli za vstop v Evropsko skupnost. To hi bil že uspeh. V tem času pa seveda potrebujemo sodelovanje, sporazum o pridruženem članstvu ali tesnem sodelovanju.
Franci Zagoričnik
Tudi ti,
Tone Pretnar!
Ko se jim sklenil krog je dni v poletnem času zlatem, naravnost so v nebesa šli vojaki z vVesterplatte. K. i. Gotezynski
Moral je biti lep jesenski dan, da sem bil razpoložen za pisanje pisem, sicer bi se težko pripravil k temu opravilu. Saj ni, da bi tak dan kje opisoval. Spominjam se ga le po tem, da ga v pismih nisem označeval z datumom, pač pa z nekim rojstnim dnem. Se pomislil nisem bil na to, da bi bil tak dan za nekoga drugega lahko tudi smrtni dan.
Druga stran resnice je prišla za mano šele dva dni pozneje in tudi takrat je nisem čisto takoj in v celoti sprejemal. Le med vožnjo proti prestolnici sem za lep čas čisto onemel. In še to mogoče dovolj diskretno in v zadostni meri upravičeno. Nisem bil prekinil vožnje. Vozil sem še naprej po avtocesti preko Kokrice in Kokre, sicer nekoliko počasneje, pravzaprav nekoliko neodločen zaradi nastale spremembe, ko "stvari prihajajo na dan umret", iz nekega verza v resničnost, iz resničnosti pesmi v me-mento vse resničnosti.
Pred sabo sem zaznaval kilometre v praznino, ki jo je povzročala nenadna vest o tvojem prenehanju. In tudi daljnovod ne žice so bile zapičene kar v meglo in v nič: Najrajši bi zabrusil nekaj nazaj, v pravičniški togoti. Ne svoji sogovornici, ki mi je vest sporočila, bolj tej vesti sami, njeni kruti brezprigovornosti: zakaj pa je bil bolan, zakaj pa je živel'*'. A vsa takšna in vsa podobna vprašanja bi bila bolj očitki samemu sebi kakor očitki nekomu drugemu ali kakor očitki vsemu živemu.
Zato so se v prostor med pesništvo in resničnost naselile nekakšne pomirjevalne besede. Zdravilne sicer, vendar pa tudi močno strupene, kakršnih ni mogoče predpisovati za splošno uporabo. Ni jih mogoče ne ponoviti ne dovolj zašifrirati, ne prenesti na neko drugo osebo. Moč besede ne prizanaša ne glavnim protagonistom ne statistom in še najmanj občinstvu. Saj eni v izostrenih obrisih in umetelno poudarjajo samo igro tistega, za kar gre morda vsem skupaj in vseskozi zelo zares.
Eni tako igrajo in nam predstavljajo neko. morda le zanimivo neresničnost. Enkrat smo na predstavi in drugič so kar nam dodeljene glavne vloge. Brez poprejšnjega povpraševanja glede naše pripravljenosti na sodelovanje in tudi brez vsakršne poprejšnje avdicije, kvečjemu mogoče ob poprejšnjih resnih opozorilih.
Kar nenadoma in kar nalepem smo potisnjeni med odrske kulise in med enako začudene soigralce. Ali to stori nekaj zunaj nas.' Ali pa ta svoj mogoče prvi in tudi zadnji odrski korak naredimo kar sami od sebe. Po zanesljivem nagonskem in genskem občutku, da smo zdaj mi na vrsti, da tudi mi odigramo neko svojo vlogo, brez šu.šmarstva in brez sprenevedanja.
Gotovo da tisto zunanje deluje vseskozi. Včasih zelo pospešeno, včasih prikrito in nezaznavno. Ni zmeraj tudi ponotranjeno. Tako kot notranje ni zmeraj povnanjeno. Samo enkrat je potem tudi takšno, nepreklicno, brez vrnitve. Ni več nobene poti v katerokoli smer in tudi časa ni več. kot je nekdaj bil v svojimi zanesljivimi zaporedji dni inletnih časov, gibanja vsega živega in neživega, bitij in zvezd, zvezdnih bitij in še bolj v zodiakalnosti našega notranjega prebivanja.
In zdaj, navsezadnje res ne bova skupaj prevedla Antologije hrvaške vojne poezije. Ne bova skupaj izdala pesmi vodilne poljske pesnice Wistawe Szvmborskc v zbirki Fondi Orvja Pala. Ker zdaj ne utegneš. Tako naše delo nikoli ni povsem do konca opravljeno. Tu smo zato. da delamo dolge z vsem svojim smiselnim početjem. Vsaj z zaupanjem vanj, ki ga izkazujemo \ svojimi deli in še bolj s svojimi nedokončanimi deli. In /e na/brž zelo prav, da smo pri svojem delu včasih tudi nekoliko nenadomestljivi. Odtod tisti občutek praznine. V neizpolnjenosti naših življenjskih in ustvarjalnih obljub in zavez. Je dvojen: občutek pogrešanja in občutek trpkega naseljevanja te praznine.
iako je to. Že na predstavitvi Alarma, antologije poljske vojne poezije te ni bilo in ne zdaj na predstavitvi lirike Konstant)' 11-defbnsa Gatczvnskega. Knjige in publikacije s tvojimi deli se bojo še pojavljale in na njihovih promocijah boš ti še naprej upravičeno odsoten, vendar tudi težko dopovedljivo, čeravno brezprigovorno. Takole ti povem, moj Tone Pretnar: naši dnevi poslej bojo zelo prazni in tudi mi z njimi, kar si odšel tudi ti za vojaki z Westerplatte.
Žakelj: Jelko, kakšen je vaš pogled. Mislim pa, da je ključno vprašanje v neprilagojeni naši   gospodarski strukturi. Kaj bi po vašem mnenju bilo mogoče, če sledimo Bizjaku do leta 2000, vendarle prilagoditi v tem našem gospodarstvu, da bi se prilagodili v tem svetu, postali primerljivi s tem svetom, saj brez tega vstop ni mogoč. Pustimo ob strani ta politična vprašanja, ki so sicer bila tudi načeta. Kacin: To, kar poslušam, je nekako obrnjena zgodba. To bi lahko celo razumeli kot: prehitro smo odšli iz Jugoslavije in zato bolj počasi proti Evropi. Zdi se mi, da je tu osnovna zmota. Nas ne bo čakal nihče. To, kar nam je uspelo doslej, nam je uspelo zato, ker smo jo iz Jugoslavije ucvrli prvi, zdaj pa gre za nekaj drugega: gre za to, da na podlagi te izkušnje zmoremo v hitrosti tudi tehten premislek za odločitve, da bi postali primerljivi z Evropo. Kaj storiti? Gotovo je, da naše gospodarstvo ta hip ni tako produktivno, kot je povprečno evropsko gospodarstvo. Toda tudi Evropa ne sloni na povprečju, sloni na razlikah, in tam smo zelo blizu posameznim članicam. Mi se lahko brez težav  primerjamo  z Grčijo, Španijo in Portugalsko, in ne vidim posebej vidnih razkorakov med stopnjami razvitosti našega gospodarstva in omenjenimi. Drugo pa je seveda učinkovitost naše države, naš pravni okvir, ki omogoča ali ne omogoča   manevrski prostor podjetnikom. Mi smo zaenkrat sprejeli le novo ustavo in tej ustavi je treba prilagoditi ves pravni sistem, ki bo okvir znotraj katerega bodo lahko naša podjetja in tuji investitorji videli, ali pa ne našli interes za vlaganje, za odpiranje ali ohranjanje delovnih mest. Drugo so seveda infrastrukturna vlaganja. Zato se mi zdi tako pomembno, da nehamo sanjati o slovenskih cestah (kot Kavčič konec 60-let), pač pa raje izgradimo ta cestni križ. S tem bomo dokazali sebi in ostalim, da smo sposobni podjetnega in učinkovitega dejanja. To bo prepričalo ne samo Slovence, da se splača prihranke investirati, pač pa bo to tudi najboljša zgodba o tem, kaj ta država počne. V tem primeru se bo tujina sama zelo zanimala za državo, ki bo uspela v tako kratkem času prilagajati svoj pravni okvir, ki gradi svojo osnovno infrastrukturo, in bodite brez skrbi, tedaj bodo našli tudi svoj interes za vlaganja pri nas. Od tega pa bodo naši ljudje, ki zdaj nimajo dela in delo lahko celo izgube, bolj dostojno živeli kot sedaj. Naš cilj mora biti, da dosežemo standard, ki smo ga že imeli, in da se razvijamo naprej, da se približamo tistim, ki odstopajo od evropskega povprečja.
Dr. Sirc: Rad bi povedal nekaj o tem, koliko je Slovenija primerljiva z Evropo. Popolnoma je res, da je Slovenija imela narodni dohodek na prebivalca, ki je bil podoben grškemu ali španskemu. Celo stopnja rasti, ki jo je imela Slovenija, je bila približno enaka. Pojavi pa se tudi velika razlika: pri nas je bilo potrebno za isto stopnjo rasti trikrat toliko kapitala, kot so ga potrebovale omenjene mediteranske države. In to je največja nesreča - naša gospodarska struktura je popolnoma zmaličena, ker je bila zgrajena po negospodarskih kriterijih. Na to je navezana današnja brezposelnost in samo investiranje, ne da bi to popravili, ne bo veliko koristilo. Kar zadeva prihod tujcev, upam, da bodo prihajali, da se bodo kmalu prepričali, da so njihove naložbe s pravnega stališča varne. Zahtevali bodo, da se gospodarstvo prilagaja vsem pravim tržiščnim kriterijem. Sredstva bomo dobili, če se bo gospodarstvo začelo razvijati iz lastnega zaleta, če se bodo pojavili podjetniki, ki bodo z majhnimi
naložbami, ne z razsipanjem ustvarili novo industrijo, nove terciarne dejavnosti in zaposlitve. Ker smo že v Kranju, v mojem mestu, kjer sem bil rojen, pa bi rad opomnil, da imamo tukaj v Kranju v 20-h in 30-h letih tak razvoj, kot bi si ga danes zaželel in danes se tu pojavlja nekaj podobnega. Polno je malih podjetij, ki cveto, se razraščajo, menda je številka okoli 400. Ta razvoj je bil v Kranju žal v preteklosti prekinjen z nemško okupacijo in se ni nikdar več pobral, in upajmo, da bo vsa Slovenija začela na tej poti ter se tako približala Evropi. Če bo Evropska skupnost ostala le carinska unija, je raven gospodarske učinkovitosti popolnoma drugotnega pomena. Za to je v svetu nešteto primerov.
O človekovih pravicah
Žakelj: Ti si se Darja leta ukvarjala s človekovimi pravicami Kaj meniš, kakšno je stanje teh človekovih pravic v tem trenutku na Slovenskem glede na to, da je to neki cement, ki ponovno integrira Evropo in Svet in je v ospredju vseh političnih pogovorov? Pri nas je nekako čutiti, da to ni več tema, ki bi lahko kogarkoli močneje zanimala. Imam prav?
Lavtižar Bebler: Najbrž ne v celoti, čeprav si predsednik moje stranke. Zgodilo se je nekaj, kar me je zelo presenetilo že takrat, ko smo snovali že novo slovensko ustavo. Vodila sem skupino za pogavje o človekovih pravicah in takrat smo v tisti skupini, kamor smo pritegnili, vsaj po mojem prepričanju najuglednejše ustavnopravne strokovnjake za to področje, predlagali neko gradivo, za katero smo bili prepričani, da je dobro. Vendar ustavilo se je pri nekaterih formulacijah, ki so se nekaterim zdele preveč blizu tistim formulacijam, ki so nekoč bile samo parole v bivši Jugoslaviji, vsebina pa ni zaživela. Meni se je zdelo škoda, da smo zaradi teh slabih spominov na nekdaje razmere pripravljeni storiti kakšen korak nazaj samo zato, da bi izgledali bolj moderni in nekaj posebnega. Tako denimo poglavju o ekonomskih in socialnih pravicah nismo hoteli dati tega naslova, pač pa smo tisto poimenovali ekonomska in socialna razmerja. Ko smo govorili o nekaterih pravicah, ki se nanašajo na pravice delavcev, zaposlenih, ki niso delodajalci, pač pa živijo v bistvu od mezdnega dela, so nam očitali ostanke realsocializma, kot denimo pravica do dela, pravica do primernega stanovanja, pravica do zdravja in še nekatere druge. Ko sem se s tem ukvarjala, sem proučila številne mednarodne listine s tega področja in iz teh listin vse od leta 1789 -torej od francoske revolucije sem, je jasno, da ti dokumenti govorijo o teh pravicah na drug način, kot smo si to upali mi zapisati v ustavo. S tega vidika sem zelo razočarana in prepričana sem, da je sedaj, ko bomo sprejemali posamezno zakonodajo s teh področij, priložnost, da z zvišanjem standardov teh pravic, to izboljšamo, še več: ko sc odpravljamo v Evropo, bomo morali vse tiste listine, ki jih je sprejel Svet Evrope in druge integracije, sprejeti. V mislih imam Evropsko socialno listino in Mednarodni pakt o ekonomskih in socialnih pravicah.
Žakelj: Kako pa Vi, Ivan, gledate na stanje človekovih pravic, zlasti na stanje nazorske svobode? Pri tem ste SKD zlasti občutljivi in kritični
Bizjak: Jaz večkrat rečem, da jc človekove pravice, ki smo jih zapisali v ustavo, potrebno iz papirja prenesti v življenje. To velja tudi za vse tiste socialne pravice, ki so vendarle v ustavi - če se pri tem navežem na predgovornico, bi rekel, da je
nujno tudi v teh precej težavnih časih zagotoviti vsakemu človeku zares njegovo človeško dostojanstvo, torej sredstva za človeka vredno življenje. Kar pa zadeva nazorsko svobodo in vprašanja, ki so s tem povezana, moram reči, da ugotavljam pri nas še vedno precejšnjo nestrpnost. In to je škoda. Nestrpnost, ki meri v različne smeri: proti veri in verujočim, včasih proti krščanstvu kar tako, in bojim se, da se utegne usmeriti še v kakšne druge smeri, če ne bomo storili dovolj, da čimprej to nestrpnosti prebolimo. Razumem torej to kot otroško bolezen, v časih, ko se razlike uveljavljajo in so legitimne, niso pa še v vseh primerih spoštovane. To je proces, ki poteka v ljudeh, kot je proces tudi sprava, ki se je ne da zaukazati. Če bomo kaj več
zlična pota, sedaj pa raziskujemo, kaj nas je ločilo, da pa zaradi tega ne zahajamo sedaj v nove spore, celo vedno večje spore. Ta strpnost je izredno važna. Sem eden redkih iz generacije, ki se je zlasti med vojno razšla in izredno žalostno se mi zdi, da se te obremenitve prenašajo tudi na mlade. Kar pa se tiče človekovih pravic, pa menim, da se je stanje precej izboljšalo, saj drugače ne bi sedel sedaj tu med vami, pač pa bi še vedno premišljeval o tem na Škotskem. Je pa razlika med političnimi in ekonomskimi pravicami. Za slednje je potrebno imeti tudi realno osnovo: nobenega smisla nima napisati npr. pravico do švicarskega narodnega dohodka, če to ni možno in opažam, da se v tem stilu v tem času marsikaj obljublja.
vprašanje, kaj je progresivno in kaj konzervativno. Poglejte: stranka g. Sirca in naša stranka, obe sta članici Liberalne in-temacionale in konkretna dejanja so tista, ki pri tem razvrščanju štejejo. Za desnico bi se na
Slovenskem še dalo ugotoviti, kaj je skrajno, pri sredini in levici pa je to že težje, saj si nobeden ne upa proklamirati za levico, Bog ne daj skrajno levico. S tem razvrščanjem je torej v Sloveniji precejšnja težava.
naredili na tem, da se bomo vsaj malo bolje med seboj razumeli, bolje prenašali, ne glede na razlike, potem mislim, da bo za marsikatero od človekovih pravic, ki je zapisana v ustavi veliko lažje. Vse torej ni odvisno od ustave oz. države. Če državljani ne moremo drug drugemu priznavati in si celo to medsebojno omogočati. To bo pač dolg proces. Nevarno je, da bi sedanje stiske, v katerih se nahajamo, te nestrpnosti še povečale, kot je to npr. v primeru Vzhodne Nemčije jasno videti. Bojim se položaja, ko bi ob posameznih problemih, ki jih imamo, npr. z begunci, kateri od politikov z malo demagogije to zlahka spodbudil.
Žakelj: Demokrati ste imeli. Jelko, nedavno javno tribuno, na kateri je tekla beseda o položaju verujočih in pozicijah Cerkve. Kaj je vaše temeljno sporočilo iz tega posveta? Kacin: Del sporočila je ravno v tej nestrpnosti, o kateri je bilo govora, vendar mi opažamo, da se povečuje nestrpnost tudi s strani, ki jo g. Bizjak ni omenil s klicem: poravnajmo stare krivice. Nestrpnost se kaže tudi znotraj krščanske demokracije, pri čemer se verska čustva zlorabljajo. O tem smo se pogovarjali zato, ker smo demokrati sredinska stranka verujočih in neverujočih in ravno pri nas je ta razprava o cerkvi in religiji stekla zato tako zgodaj in tako poglobljeno, ker so to vprašanja, ki zanimajo vse naše člane in mnoge simpatizerje. zanimivo je nekaj: na tej razpravi sc je pokazala nestrpnost iz ene in druge strani. Ena od teh pravi, naj bo Cerkev povsem ločena od države, kar seveda ni mogoče, saj je krščanstvo del naše kulture, in tudi vsak neverujoč je v življenju vsrkal ogromno teh vrednot. Na poti, da Cerkev postane normalni del vsakdanjega življejna, pa nas čaka še marsikaj. In še nekaj: tako verujoči, kot neverujoči nikdar ne smemo pozabiti, da pri nas rimskokatoliška cerkev ni edina.
Žakelj: G. dr. Sirc, Vi ste tako rekoč edini tukaj kvalificirani, da odgovorite na dvoje vprašanj: Kaj si Vi, kot predvojni levičar, kot medvojni partizan, kot povojni zapornik in nato izgnanec v tujini, predstavljate spravo in kaj vam pomenijo liberalizem zdaj in tu?
Dr. Sirc: Beseda sprava mi pomeni ravno tisto, o čemer smo se sedaj pogovarjali - strpnost med različno mislečimi, med tistimi, ki so šli v preteklosti ra-
Levo in desno
Žakelj: G. dr. Sirc, Vi ste se učili demokracije pri pokojnemu Nagodetu. Kaj vam pomeni desno in levo v politiki sodobne Evrope?
Dr. Sirc: Nekdaj na vprašanje ni bilo tako težko odgovoriti, kot je to sedaj, saj se razlike zmanjšujejo in zabrisujejo. Zame so leve tiste stranke, ki ple-dirajo za večjim vplivom države, ki poudarjajo možnosti napredka, če pa se ozremo proti desnici, so to tisti, ki poudarjajo večjo potrebo po tradiciji in organizaciji, in ko se približamo desni skrajnosti, je tu poudarjena zopet vloga države z elementi nacionalnega.
Žakelj: Imam povprašanje. Zakaj se g. Sirc niste vključili v Liberalno stranko?
Sr. Sirc: Sicer ne vem natančno, koliko liberalnih strank sedaj imamo, če se prav spomnim so kar štiri. Za Liberalno stranko lahko ugotovim, da očitno ni uspela ne s svojimi idejami, ne s svojimi postopki pridobiti večjega števila ljudi, kar pomeni, da je tukaj nekaj narobe. V tujini je pri tem obratno.
Žakelj: Enako vprašanje imam za Vas g. Bizjak, le da mi prosim razložite svoje razumevanje desnice.
Bizjak: Naj brž postavim najprej kriterije za levo in desno. Morda se s tem nekateri ne bodo strinjali, vendar kljub temu, da se bomo lažje razumeli: leva usmeritev je tista, ki bolj poudarja prerazporejanje sredstev, za desni politični del pa jc značilno ščitenje lastnine. O tovrstnem razporejanju je pri nas težko govoriti, saj je bilo v ospredju vseh sploh uveljavljanje demokracije. Pri tem se seveda ne sme pozabiti na malega človeka, ki ne sme biti ogrožen do te mere, da bi mu bi bilo ogroženo človeka vredno življenje. Za svojo stranko lahko rečem, da velikokrat izpademo kot zelo socialno čuteča stranka, torej skoraj na levici. Drugo vprašanje, ki je aktualno, je vprašanje konzervativizma, h kateremu se naša stranka nagiba, ki pa prav tako pri nas še nima pravega pomena, vsaj v pomenu počasnega, premišljenega spreminjanja tistega, kar je sprememb potrebno. Verjetno k temu prispevajo razmere, v katerih živimo. Kacin: Pri vprašanju levo, desno, kaj je sredina, samo poglejte to mimikrijo sedaj pred volitvami.  Zame  je bistveno
Občinstvo sprašuje, kandidati odgovarjajo
Predsednik republike ima po novi ustavi precej omejene pristojnosti. Katere so po vašem mnenju najpomembnejše? Bizjak: Geslo naše stranke "Edinost, sreča, sprava" je za naloge predsednika republike zelo zgovorno, saj je to smer, v kateri bo moral predsednik kar veliko storiti. V svojih mnenjih mora vplivati na ostale politične partnerje, da se začno medsebojno pogovarjati in si ne metati polen pod noge, kot je to postal že naš nacionalni šport. Opazno je tudi, da nekatere pomembne teme iz življenja ne pridejo v prave mline oz. se ne rešujejo, kot bi bilo to potrebno, zato mislim, da bi na take primere moral kot predsednik opozarjati.
Kaj bi kazalo storiti s slovenskimi železarnami? Darja Lavtižar Bebler: Vprašanje železarstva je pa res tipično vprašanje, ki bi ga kazalo zastaviti predsedniku vlade in ne predsedniškim kandidatom. Sama se seveda strinjam z mnenjem, da je potrebno ohraniti pri življenju le tisto, kar je preživetja sposobno, pri čemer kot socialistka seveda opozarjam, da gre za tisoče delavcev. V takem primeru se bom kot predsednica posvetovala s kompetentnimi strokovnjaki in oprostite, tu med nami ne vidim nobenega takega.
Vi veste, da imamo v parlamentu Toplakov zakon, imamo stališče misije svetovne banke, poznamo kritičnost do tega poslovnih ljudi Kaj vi sodite o tem, kar se poimenuje prava obrestna mera? Kacin: Najprej naj nekaj rečem o Toplakovem zakonu: Kaj take; ga se lahko zgodi samo v našem socializmu. Nikjer na svetu ne bi država sprejela takega zakona. O tem normalno odloča najprej narodna banka in nato poslovne banke glede na stanje na trgu. Realna obrestna mera je mera, ki dela red na trgu kapitala. Problem Slovenije v tem trenutku je, da nam kapitala manjka, zato ni presenetljivo, da je obrestna mera velika. Treba je ustvariti pogoje za prihod tujega kapitala in ko bo ta prišel, bo tudi obrestna mera padla.
Po javnomnenjskih raziskavah ima Milan Kučan zelo visok rai' ting. Ali vas to kaj skrbi, ali vam to jemlje kaj poguma v predsedniški tekmi
Dr. Sirc: Javnomnenjske raziskave kažejo takšne razlike in premike, da je z njimi zagotovo nekaj narobe. Tudi število neopredeljenih kaže, da bodo na volitvah še marsikatera presenečenja.
Za mizo sedijo kar štirje komunisti, kar dokazuje, da gre pri nas še za prevlado tako ali drugače prebarvanih v različnih strankah-Čas je, pravi poslušalec, da na slovenskem zavlada deset božjih zapovedi, saj je večina Slovencev kristjanov in katoličanov. Ali hodite k maši, ste bili pri birmi in prvem obhajilu? Darja Lavtižar Bebler: Ker spraševalec sam apelira, da naj spoštujemo deset božjih zapovedi in hkrati trdi, da smo komunisti, bi mu predlagala, da naj spoštuje tisto zapoved, ki pravi: "Ne laži." Če govorim o sebi, moram povedati, da nikoli nisem bila v Zvezi komunistov, nikoli nisem bila komunistka, bila pa sem prl svetem obhajilu in birmi, k maši pa ne hodim.
G. dr. Sirc, dejstvo je, da smo Slovenci ogroženi in razočarani' Največ zaslug ima Liberalno-demokratska stranka, ker je zagotovila dodatnih 160.000 novih prebivalcev Slovenije. Kako to komentirate?
Dr. Sirc: To komentiram tako, da opozarjam vse Slovence, ki sc navdušujejo za približevanje k Evropski skupnosti, da je to p° njenih pravilih pač svoboda gibanja delovne sile in da bodo p0' leg tako imenovanih Bosancev in ne vem koga še, po vstopu v Ep prišli še Turki, Grki in Portugalci. To se po vsej Evropi, z znan'' mi posledicami že dogaja.
Kaj mislite o skokovitem povečevanju tujega kapitala v slovenski podjetjih ?
Bizjak: Mislim, da je potrebno kar se da hitro sprejeti strategij0 do vlaganj tujega kapitala, v kateri se bomo dogovorili, kje in v kakšni meri in pod kakšnimi pogoji bomo dopustili ta vlaganja'
Kaj ponujate prihajajočemu rodu?
Kacin: Jaz bom uporabil geslo stranke, ki me kandidira: "M|r-blaginja in normalno življenje." To smo si dolgo časa želeli. £a; ko normalno bo, je odvisno od nas, od odločitev, ki so pred nam1 in tudi od predsednika oz. predsednice.
G. dr. Sirc, zakaj ste bili obsojeni na tako imenovanem Nagodf tovem procesu?
Dr. Sirc: Na tem procesu sem bil obsojen, ker sem v letih °^ 1945 do 1947 skušal organizirati s skupino starejših ljudi dem0' kratično opozicijo v Slovenji. Poleg tega se mi je očitalo moje P0' skuse, da bi opozoril na škodljive meje Slovenije do drugih dj* žav, ki so krčile slovensko ozemlje in so bile posledica slabi'1 odnosov med jugoslovanskimi oblastmi.
Darja Lavtižar Bebler, če boste izvoljeni za predsednico, ali se " g. Bebler odpovedal diplomatski službi in se vrnil domov?
Med pristojnostmi predsednice republike je določeno tudi to
dl
predsednica republike imenuje veleposlanike in ga torej lahk° tudi odpokliče.
G, Bizjak, ali je vaša mladost prednost ali slabost? Bizjak: Če že govorimo o mladosti (z g. Kacinom sva za slap.* dva meseca narazen), mislim, da je prednost, zakaj pa ne. Preprl čan sem, da sem dokazal, dl /nun stvari peljati tako, kot je trC ba, mislim pa, da je v tej predsedniški tekmi, to lahko tudi M ■ ga privlačno.
Kaj pa vase slabosti?
Darja Lavtižar Bebler: Spet se je zgodila ena značilna stvar: £ Žakelj me je, iz ne vem kakšnih razlogov, zopet izpustil K 11 P' moja prednost.' Moja prednost je, da nisem nečimrn moški'
Kacin: Modrost je v tem, da ne poveš in pokažeš, kaj jc tvoja bost. • Štefan /.argi
si-''
Petek, 27. novembra 1992
PREDVOLILNE ODPRTE STRANI
13. STRAN + GORENJSKI GLAS
Bralkam in bralcem Gorenjskega glasa
LIBERALNO-DEMOKRATSKA STRANKA
P R 0	E D D	V p	O     L 1 R	L     N E T E
s	T	R	A	N 1
V SOBOTO, 28. NOVEMBRA
OB 17. URI
V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU V KRANJU
Konvencija bo osrednja predstavitev kandidatov LDS - Liberalno-demokrat-ske stranke za 1. volilno enoto v Državni zbor (Gorenjska z Idrijo) ter 9. in 10. volilne enote za Državni svet.
Poleg kandidatov LDS - Li-beralno-demokratske stranke za Državni svet in Državni zbor bosta na konvenciji sodelovala predsednik LDS
dr. Janez drnovšek. ki
bi v primeru zmage Liberal-no-demokratske stranke na volitvah ponovno dobil mandat za sestavo nove vlade ter dr. LJUBO SIRC, ki je predsedniški kandidat LDS -Liberalno-demokratske stranke.
Na konvenciji pa se bodo predstavili vsi kandidati LDS, ki kandidirajo za Državni zbor in Državni svet v 1. volilni enoti, ki so svoje programe na kratko že prestavili na straneh Gorenjskega glasa v preteklih dveh tednih.
Kandidata LDS - Liberalno-demokratske stranke na volitvah za Državni svet sta: v volilni enoti 9 (občine Kranj, Tržič, Škofja Loka) dr. IVAN KRISTAN, rojen leta 1930, doktor pravnih znanosti, redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani in v volilni er>oti 10 (občini Jesenice in Radovljica) JOŽE RESMAN, rojen leta 1946, višji upravni delavec, predsednik IS SO Radovljica in kandidat za državni svet.
Kandidati za Državni *bor 1. volilne enote po
okrajih so naslednji: ~~ vol. okraj 1 (Jesenice): MATJAŽ PESKAR. rojen le ta 1963, poslanec Skupšči-ne Republike Slovenije; JT vol. okraj 2 (del občine Radovljica: Bohinjska Bistrica. Bohinjska Bela, Kopriv-^'k, Srednja vas v Bohinju, ^tara Fužina, Gorje, Zasip, J[«d, Ribno):
EVGENIJA KOROŠEC r0)e-
koje    1931' d'pl 'ng - UP°"
J vol. okraj 3 (ostali del ob-
Radovjica): ^ŽE DEŽMAN , rojen leta ,y55. zgodovinar; jT vol. okraj 4 (del občine ^rar>j: Primskovo, Vodovod-
DR. JANEZ DRNOVŠEK
predsednik LDS - Liberalno-demokratske stranke predsednik Vlade Republike Slovenije
Dr. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v Celju. Po diplomi iz ekonomije na Univerzi v Ljubljani in doktoratu iz ekonomskih znanosti na Ekonomski fakulteti v Mariboru z disertacijo »IMF in Jugoslavija«, je opravil specializacijo na Norveškem, v ZDA in Španiji. Tekoče govori angleško, francosko in špansko ter obvlada nemški jezik.
Na neposrednih volitvah aprila 1989 je bil izvoljen v predsedstvo nekdanje Jugoslavije. Med svojim mandatom se je zavzemal za tržno preobrazbo ju-goslovansRe ekonomije, ter za hitrejše vključevanje v evropske tokove na vseh področjih. V času njegovega mandata so bile izvedene večstrankarske volitve v Sloveniji in na Hrvaškem. Njegov mandat v predsedstvu SFR Jugoslavije se je iztekel 7. oktobra 1991, z iztekom moratorija na osamosvajanje Republike Slovenije. V času osamosvajanja je bil gospod Drnovšek med glavnimi pogajalci pri sporazumu o umiku zvezne armade iz Slovenije. Gospod Drnovšek je postal predsednik LDS - Liberalno-demokratske stranke 21 marca 1992, 22 aprila 1992 pa je bil izvoljen za mandatarja vlade Republike Slovenije. Vlada, ki jo je sestavil, je dobila parlamentarno podporo 14. maja 1992.
PREDSTAVITEV PROGRAMA:
Sestavil sem ekipo, ki je sposobna potegniti državo iz krize, skupaj smo naredili in začeli izvajati program uspešne Slovenije. Vanj verjamemo, ne le zaradi sposobnosti svojih sodelavcev, ampak tudi zato
- ker sem v ta program vnesel vse svoje izkušnje iz diplomatskih in delovnih stikov z vrhunskimi strokovnjaki po svetu,
- ker daje vsem podjetnikom in podjetnicam možnost, da s podporo vladnih projektov uresničijo obetavne zamisli,
- ker zahteva od državnih in javnih ustanov več reda in večjo učinkovitost;
- ker ne popušča monopolom, lobijem in zakulisnim igricam, ampak ostaja pri politiki čistih rok in čistih računov;
- ker ima podporo Sveta Evrope, Mednarodnega denarnega sklada, Svetovne banke in drugih mednarodnih ustanov, ki ga ves čas preverjajo; to pa med drugim pomeni sveži kapital, ki bo Sloveniji prinesel nov zalet;
- ker zahteva hitro in premišljeno sprejemanje odločitev, brez zavlačevanja, ki bi Slovenijo iz dežele s prednostmi potisnil med zgodovinske zamudnike. Ta program nameravam izpeljati do konca, kajti šele če ga uresničimo, je možno tudi vse drugo: od novih delovnih mest in visokega standarda, do boljših cest in čistejšega okolja.
PREDSEDNIŠKI KANDIDAT LDS DR. UUBO SIRC
Rodil se je leta 1920 v Kranju, v družini, ki je bila ena prvih nosilk podjetništva na Kranjskem Med drugo svetovno vojno je bil udeleženec partizanskega boja, vendar ni soglašal z ekstremnimi revolucionarnimi metodami komunistov znotraj OF. Po vojni je bil eden izmed organizatorjev demokratične opozicije totalitarnemu sistemu, zato so ga leta 1947 na Nagodetovem procesu obsodili na smrt Kazen so mu spremenili v dvajset let zapora. Po sedmih letih je bil izpuščen iz ječe. Ker ni mogel dobiti dostojen zaposlitve, je odšel v tujino. Leta 1960 je v Švici doktoriral. Do leta 1983 je predaval ekonomijo na univerzi v Glasgovvu. Po upokojitvi je ustanovil center za proučevanje komunističnih gospodarstev, sodeloval je pri prestrukturiranju gospodarstev v državah nekdanjega Vzhodnega bloka. Dr. Sirc je član Liberalne internacionale.
PREDSEDNIŠKI PROGRAM:
— Zavzemal se bom za spravljivo, uravnoteženo in neizključujočo politiko. Sodim, da mora biti na čelu države s preteklostjo neomadeževana oseba, z ničimer vezana na več kot štiridesetletno delitev med Slovenci, neobremenjena s sedanjimi in preteklimi političnimi spori. Samo taka oseba lahko združuje in moralno vpliva na vsa javna dogajanja v državi.
— Nov gospodarski zagon. Le močna sredinska vlada s široko podporo v državem zboru lahko izpelje potrebno zakonodajo za gospodarski vzpon. Drnovškova vlada dobro pelje gospodarsko stabilizacijo, sedaj pa je potrebno ustvariti razmere za pravi razmah podjetništva in tuja vlaganja. Bodoči predsednik ne bo imel dosti opravka z operativnimi zadevami, vendar bi lahko kot mednarodno priznani ekonomist prinesel v slovensko gospodarstvo novo vzdušje.
— Povečanje mednarodnega ugleda Slovenije. Na mesto predsednika Slovenije mora priti človek, ki ne le doma, temveč tudi v svetu uživa zaupanje in ima močne mednarone povezave. Le taka oseba lahko daje zagotovila, da bo Slovenija resnično postala enakovreden in zaželen partner v mednarodnih odnosih. Takrat bodo tujci pripravljeni v večji meri investirati svoj kapital.
— Vključevanje v Evropo, in aktivna naloga pri reševanju krize na Balkanu. V Evropo se nam ni treba vračati, ker smo v njej vedno bili Zavzemati se moramo za združeno Evropo, ki pa ne bi smela biti preveč centralizirana če bomo prispevali k pomiritvi in dogovoru na področju bivše Jugoslavije, bo to v korist tako nam samim kot drugim, pridobili pa bomo tudi v očeh mednarodne javnosti.
ni stolp, Bratov Smuk, Čir-če, Britof, Predoslje, Kokri-ca, Center);
dr. SLAVKO GABER, rojen leta 1958, doktor socioloških znanosti, minister za šolstvo in šport;
- vol. okraj 5 (del občine Kranj: Planina, Huje, Gorenja Sava, Zlato Polje, Stru-ževo, Stražišče, Podblica, Besnica, Jošt, Žabnica, Mavčiče, Bitnje, Orehek, Drulovka);
MARIJA PIČULIN, ekonomistka, rojena leta 1949, vodja SDK v Škofji Loki;
- vol. okraj 6 (del občine Kranj: Naklo, Grad. Šentur-ška Gora, Poženk, Zalog, Cerklje, Brniki, Velesovo, Olševnik - Hotemaže, Šenčur, Voglje, Kokra, Trboje, Jezersko, Voklo, Visoko, Te-netiše, Trstenik, Gorice, Golnik, Duplje, Podbrezje, Bela, Preddvor)
SAŠO GOVEKAR gimnazijski maturant, rojen leta 1962, namestnik sekretarja Skupščine občine Kranj;
- vol. okraj 7 (Tržič): JUDITA BELHAR, gimnazijska maturantka, rojena leta 1955,   solastnica bistroja Polžek v Tržiču;
- vol. okraj 8 (del občine škofja Loka: Škofja Loka mesto, Godešič, Sveti Duh, Kamnitnik, Stara Loka -Podlubnik, Rateče - Gorenja vas, Trata):
ZORAN THALER, dipl politolog, rojen leta 1962, poslanec Skupščine Republike Slovenije, namestnik ministra za zunanje zadeve;
- vol. okraj 9 (ostali del občine škofja Loka):
dr. SLAVKO GABER, rojen leta 1958, doktor socioloških znanosti, minister za šolstvo in šport;
- vol. okraj 10 (Kamnik): MAKSIMILJAN LAVRINC, rojen leta 1948, dipl. pravnik, direktor Ideje Kamnik;
- vol. okraj 11 (Idrija): dr. BOGOMIR KOVAČ, rojen leta 1952, doktor ekonomskih znanosti, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Po končani predstavitvi se boste ob kozarcu dobre kapljice lahko pomudili na pogovoru s kandidati in kandidatkami.
GORENJSKI GLAS ♦ 14. STRAN
PREDVOLILNE ODPRTE STRANI
Petek, 27. novembra 1992
DARJA LAVTIŽAR BEBLER,
predsedniška kandidatka
Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani
Navkljub naporom nove vlade, ki je uspešna pri zniževanju inflacije in zaustavljanju negativnih gospodarskih tokov nihče ne more mimo dejstva, da je socialna stiska ljudi iz dneva v dan večja. Pa ne gre samo za več kot stotisoč brezposelnih, ampak tudi za tiste, ki delo imajo, pa s plačo ne zmorejo niti osnovnih življenjskih stroškov. Zato verjamem, da družbena bremena v tem našem prehodnem obdobju niso dovolj enakomerno porazdeljena. Kot predsednica države bi v okviru dokaj omejenih pristojnosti, ki bi mi po novi ustavi pripadalo, delovala združevalno, dajala bi spodbudo slovenskim oblastem, da delujejo izključno v korist blaginje državljanov. Ideologija, strankar-stvo, zamere iz preteklosti, vse to mora biti podrejeno temu ci-lju.
Izvolitev za predsednico države bi mi pomenila zavezo za uresničevanje naslednjih ciljev:
— enakomerno porazdelitev socialnih bremen, moderen in pravičen davčni sistem, pravno varstvo socialnih pravic;
— odprte možnosti podjetnim, ustvarjalnim in sposobnim ljudem;
— dvig izobrazbene ravni državljanov, ker kot majhen narod
DANIJEL MARKO BEZJAK,
dipl. ing.; Zakaj nameravam kandidirati za člana državnega sveta v 10. volilni enoti?
Odgovor je preprost. Vsakdanje življenje me znova in znova prepričuje, da svet spreminjajo pogumni in odločni, ki imajo za to tudi potrebno znanje. V Socialistični stranki Slovenije so pogumni in odločni za odprto in varno Slovenijo, naš volilni razglas to potrjuje. Socialisti imamo tudi potrebno znanje, da svojo vizijo ob zadostnem volilnem uspehu uresničimo. Seveda je naša možnost, da svojo obljubo izpolnimo, odvisna od vas, volivci.
Marsikateri med vami me pozna in ve, da moje besede niso prazno govorjenje. Poznate tudi moje dosedanje delo, ki je bilo vseskozi zavzeto in pošteno. Vanj sem vlagal vse znanje, ki mi ga je dala klasična gimnazija in kasneje univerza, učil sem se tudi iz življenja za življenje.
Tako poznam življenje in razmere v občini Jesenice, kjer vodim malo podjetje IPI, ter v občini Radovljica, kjer živim in kjer sem nekoč bil njen predsednik. Tudi v teh dveh občinah 10. volilne enote bomo le pogumni in odločni, oboroženi z znanjem
spreminjali njune težke gospodarske in socialne razmere. Interesi obeh občin, pa tudi kasnejših manjših na tem območju, se morajo upoštevati v novem slovenskem parlamentu. Vem, da bi bil kot član Državnega sveta sposoben to uresničiti. Tudi zato nameravam kandidirati - z imenom Danijel Marko Bezjak, kot mi je uradno ime.
VIKTOR JESENIK,
kandidat SSS v 6. volilnem okraju
Po več kot 22 letih življenja in študija v Nancvju (Francija) kot sin izseljenca rudarja se je vrnil s starši v rodno Slovenijo in bil več kot desetletje profesor francoskega in angleškega jezika na gimnaziji in na Delavski univerzi v Kranju. Zaradi vrhunskega poznavanja francoščine je ves čas tudi prevajal in tolmačil v Ljubljani in Kranju - kasneje v svobodnem poklicu. Za svoje prevode je dobil trikrat Prešernovo nagrado in za svoj opus francosko odlikovanje za kulturo - Akademske palme francoskih univerz z nazivom viteza. Že pred 35 leti je vzpostavil pobratenje med Kranjem in La Ciotatom v Franciji, kamor je že šlo več kot 2000 naših mladincev. V Podbrezjah že 10 let vo di kulturo, 6 let pa je že predsednik sveta KS v Podbrezjah. Deleat v zboru KS pri Skupščini v Kranju in predsednik Komisije za medobčinsko in mednarodno sodelovanje.
Kot kandidat Socialistične stranke za državni zbor je pripravljen še naprej skrbeti za kulturo in povezovanje naše občine in Slovenije z mesti Evrope in sveta, in to še posebej na gospodarskem področju.
preprosto ne bomo zmogli tekme z drugimi v količinah, ampak samo v kvaliteti in znanju;
— izboljšanje položaja žensk v slovenski družbi in njihovo enakovredno vključevanje v politično odločanje;
— uveljavitev moderne lokalne samouprave in enakopravni razvoj vseh delov Slovenije;
— oborožena nevtralnost Slovenije v njeni zunanji in obrambni politiki, ki bi nam omogočila, da imamo profesionalno diplomacijo jasnih usmeritev, pa tudi majhno, učinkovito in varčno vojsko.
Moj program je v resnici bolj zaveza kot obljuba. Zaveze so trajnejše. In znala bom vztrajati pri njih.
■•dalisf i< nn itrauka ■lnvenije
Spoštovane sodržavljanke in sodržavljani; 6. decembra 1992 volite za NOVO VIZIJO RAZVOJA slovenske druže in države. Vabimo Vas socialisti, tisti, ki smo predlagali plebiscit o osamosvojitvi Slovenije in začrtali slovensko pot. Državo imamo. Imamo pa tudi jasne cilje:
• RAZVOJ naj bo ustrezen za lego, velikost in že doseženo stopnjo razvitosti Slovenije. Socialisti vemo: za Slovenijo sta bolj pomembna dva milijona dobro izobraženih glav kakor štirje milijoni pridnih rok.
• POŠTENO VREDNOTENJE DELA, ki ne razlikuje med fizičnim in intelektualnim delom. Sleherni prispevek k splošni blaginji družbe je pomemben.
• ZAGOTAVLJANJE DELOVNIH MEST mladim prodornim, podjetnim, ustvarjalnim. Ohranjanje delovnih mest in varstvo zaposlenih. Zato: manj denarja za vojsko in državno uradništvo in več denarja za izobraževanje in socialno varnost.
• KAR NAJBOLJ IZOBRAŽENO PREBIVALSTVO. Samo na ta način si bomo zagotovili razvoj in blaginjo, samo dobro izobraženi si bomo zagotovili ustrezno mesto v Evropi in svetu.
• OBOROŽENA NEVTRALNOST, ki nam lahko zagotovi primerno mesto v evropskih političnih, pa tudi gospodarskih povezavah. Slovenska vojska naj bo majhna, učinkovita in varčna.
• PRAVNA DRŽAVA, ki zagotavlja uresničitev teh in drugih razvojnih ciljev: zagotavlja občo, a tudi socialno varnost vseh državljanov in upošteva različne zmožnosti ljudi, da živijo dostojno življenje.
JOŽE SMOLE,
kandidat SSS v 2. v Državni zbor
volilnem okraju za volitve
Rojen 1948. leta v kmečki družini, po poklicu orodjar, zaposlen v Verigi Lesce. Predsednik občinske gasilske zveze in upravnega odbora Kmetijsko-gozdarske zadruge Bled. Aktiven v kulturnem društvu in krajevni skupnosti Ribno. Zavzema se za tak razvoj turizma, ki bo upošteval in izkoristil naše krajinske posebnosti, bogata kulturna izrdčila, možnosti družinskih penzionov in neokrnjeno okolje. Poseljenost visokogorskega sveta, ohranjanje pašništva in za okolje neobre-menjujoče kmetijstvo je potrebno dopolnjevati z raznoliko kmetijsko proizvodnjo ter spoštovati ekološke in prostorske pogoje. Tudi razvoj industrije v 'občini naj sloni na lastni pameti in surovinah, zato je še posebej pomembno vsem dostopno izobraževanje, ne glede na socialni položaj staršev. Jože poudarja
pomen društev, še posebej takih, ki imajo v družbi poseben pomen. Prav tako podpira večjo samostojnost lokalnih skupnosti (nove občine) in čimprejšnjo ureditev potrebne infrastrukture (vodooskrba. ceste in čistilne naprave).
JANEZ ŽAKEU,
kandidat SSS v 5. volinem
Rojen 1951 v Predosljah, kjer živi, z izobraževanjem ob delu postal od strugarja mednarodni tržnik, zaposlen na področju izvoza in uvoza, mednarodnih kooperacij in mednarodnih financ v podjetju Iskratec v Kranju. Veliko se je ukvarjal z delom v Krajevni skupnosti ter delal z mladimi kot predavatelj na srednjih šolah ter delavski univerzi. Kot svetovalec in kadrovski delavec je znal prisluhniti mladim in starejšim pri reševanju njihovih problemov.
Volivci so lahko prepričani, da bodo izvolili poslanca, ki razume težave in želje svojih sokra-janov in jih je sposoben prenašati v parlament, jih ustrezno zagovarjati in predlagati strokovne rešitve. Tudi kot poslanec kranjske skupščine je prepričan, da je opozarjal in predlagal rešitve pomembnih tem, kot so stanovanjska izgradnja.
okraju
problematika dodatnega izobraževanja v osnovnih šolah itd. Zadnji njegovi predlog in opozorilo je bila problematika doplačil dohodnin za delavce z nizkimi plačami, ki ga sedaj me-Ijejo razne stranke, poslanci in kandidati.
n»i i.ilisfiiin.i atraukn
VIKTOR ZAKEU,
kandidat SSS v 8. in 9. volilnem okraju
Ko je junija leta 1990, skupaj s prijatelji in somišljeniki ustanavljal Socialistično stranko, je imel Viktor Žakelj, kot njen prvi predsednik, v mislih predvsem en cilj. Narediti stranko, ki bo po vseh merilih evropska, neobremenjena z zgodovino komunizma na Slovenskem pa kljub temu levičarska. Stranko za ljudi, ki živijo od svojega dela. A že pred tem je hodil svoja pota. Gorenjska trma, pa človeška vztrajnost in doslednost, vse to ga je vodilo h kritičnemu ocenjevanju početij katerekoli politike in oblasti. In tako kot smo v osemdesetih letih radi brali njegove kritične članke v Telesku, Delu, Gorenjskem glasu in še kje, je ostal zvest svoji nemirni naravi tudi po prvih svobodnih volitvah.
Prav nič čudno ni, da se je ravno v njegovi stranki porodila zamisel o plebiscitu za samo-
stojno Slovenijo. Nič glasnega govorjenja in demagogije, nič posebej atraktivnega. Zato pa veliko trdega dela in odgovornosti za javno besedo. Skladno s tistim, kar sam najraje poudarja: "Država in politika imata en sam cilj - blaginjo državljanov!"
ANTON KAPUS,
kandidat SSS v 3. volilnem okraju
Rojen 1944, stanuje v Kamni Gorici. Po poklicu je varnostni inženir, zaposlen v SAVI KRANJ, kot vodja Tehničnega in zdravstvenega varstva. Do sedaj se je udejstvoval na poklicnem, družbenem in športnem področju. Kot rezervni častnik je sodeloval v lanskoletni vojni.
Zavzema se za izboljšanje gospodarskega položaja Slovenije posebej še za pospešeno rešitev kovinsko predelovalne in tekstilne industrije, pospešitev razvoja družinskih kmetij in družinskih gostinskih ter turističnih obratov.
Pomembna je zanj socialna varnost državljanov - uvedba soupravljanja delavcev v podjetjih, otroški dodatki vsem otrokom, brezplačni učbeniki, pokojnine, ki omogočajo spodobno življenje upokojencev, gradnja stanovanj za mlade družine in sprejemljive cene v vrtcih.
Posebno pozornost posveča varovanju delovnega in bivalnega okolja. Je za prepoved UVOZA nečiste tehnologije in odpadkov. SLOVENIJA NE SME POSTATI SMETIŠČE EVROPE! Zanj pravijo, da v sebi združuje: IZKUŠNJE, PREUDARNOST, POGUM TER SOCIALNO PRAVIČNOST.
FRANC BENEDIK,
kandidat SSS v 4. volilnem okraju
Ob uveljavljanju in utrjevanju demokratičnega razvoja Slove nije se bom zavzemal za kar najbolj skladen gospodarski in družbeni razvoj po naslednjih izhodiščih:
— Ob vedno večjem številu izobraženih ljudi bomo'še vedno potrebovali pridne roke, saj noben narod ne more živeti le od intelektualnega dela.
— Vsako delo je častno.
— Za pošteno delo pošteno plačilo.
— Ustvarjati take pogoje gospodarjenja, da se bo našlo delo za mlade, za sposobne podjetnike, da se bo lahko akumuliral kapital in da se bo ustvarjala socialna varnost.
— Zagotoviti ustrezno izobraževanje na vseh ravneh. Izobražen človek je ustvarjalen, kulturno osveščen, porabnik kulturnih dobrin in s tem podpira razvoj kulture.
— Organizirati krajevno samoupravo tako, da se bodo prebivalci dobro počutili v bivalnem okolju, da bodo lahko odgovorno odločali o krajevni probio matiki in osveščeno skrbeli z3 čisto okolje.
— Skrbeti za zaščito potrošnikov.
JANEZ JAZBEC,
kandidat SSS v 7. volilnem okraju
Rojen 1947 leta, stanuje v Kri- ................
žah, zaposlen v SPZ kot pomočnik direktorja za tekstil, v letih od 1979 do 1987 pa je bil direktor Globusa Kranj.
Zavzemal se bo:
— za socialno, pravno in gospodarsko uspešno državo
— za razvoj tudi v interesu delavk in delavcev
— za gospodarski razvoj, toda ne na poceni delovni sili
— za sprejem zakonov, ki bodo omogočili pogoje za kar najhitrejšo stabilizacijo gospodarstva in privatizacijo
— za revizijo že izvršenih divjih piivatizacij s posebnim poudarkom pa načinu pridobivanja sredstev
— za cenejšo državo, za več sredstev za zdravstvo, šolstvo in kulturo
— za ekološko čisto okolje
— za vsaj polletno odložitev uporabe nove zdravstvene zakonodaje
za negovanje maternega je'
zika
- da bo Tržič še naprej le en3 občina
— za sprejem razvojnega Pr0 grama v občini Tržič, ki bo *3' gotavljal moderno 0^in^' odprto, s sodobnim socialni programom.
Petek, 27. novembra 1992
SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
15. STRAN + GORENJSKI GLAS
LOJZE PETERLE,  predsednik SKD
DRAGA VOLIVKA, SPOŠTOVANI VOLIVEC!
"Veseli me, če ste našli čas za branje spodnjih vrstic volilnega programa! S tem pisanjem Slovenski krščanski demokrati -SKD ne vabimo na razprodajo predvolilnih obljub, niti ne dvigujemo cene zaslugam naše stranke. Vem, da lahko Slovencem ponudimo predvsem trdo delo za lepšo Slovenijo. To smo tudi počeli in to je tudi najbolj poštena volilna obljuba.
Po polstoletni politični vzdržnosti tistih, ki spoznavamo krščanski etos za svojega, smo zopet spoštovanja vreden in upoštevan sogovornik. To nam priznavajo tudi politični nasprotniki. Z zgodovinskimi koreninami segamo do svetlih izročil Janeza E. Kreka; s svojo razpoznavno krščansko demokratsko barvo pa smo si še pred osamosvojitvijo pridobili zaupanje in prijatelje v vsej Evropi. Te vezi so nam tedaj odpirale duri kabinetov predsednikov in zunanjih ministrov in bistveno pripomogle k priznanju države Slovenije. Kot edina slovenska stranka smo postali polnopravni člani zveze evropskih demokratičnih strank, EDU in demokrščanske internacionale.
Sadovi teh naporov so v štirikratnem znižanju inflacije, v polni devizni blagajni države, v domačem denarju in začetkih obnove
narodnega gospodarstva.
V vladi, ki sem ji predsedoval po prvih demokratičnih volitvah, nismo hoteli na dolgo in široko govoriti o svojem delu. Sadovi teh naporov so v štirikratnem znižanju inflacije, v polni devizni blagajni države, v domačem denarju in začetkih obnove narodnega gospodarstva. V parlametnu so poslanci Slovenskih krščanskih demokratov vseskozi zagovarjali takšno lastninsko zakonodajo, ki bi vsakemu državljanu priznala njegov delež narodovega premoženja.
Vaša odločitev na volitvah naj bo sad razsodnega premisleka in izoblikovane vesti. Ob spoštovanju Vaše izbire pa Vas hkrati vabim, da resno razmislite o teh, ki smo jim Slovenski krščanski demokrati zaupali kandidaturo za mesta poslancev, svetnikov in mesto predsednika Republike. Na Vas je, da izberete jasno politično govorico in pošteno odgovornost na javnem mestu. Draga volivka, spoštovani volivec! Upam, da je Vaša odločitev zdaj lažja!"
Vaš Lojze Peterle
•V
Predsedniški kandidat IVAN BIZJAK
Na vol. listi št. 6
NOV ČLOVEK ZA NOVE ČASE
Gorenjca za predsednika!
IVAN BIZJAK seje rodil 6. januarja 1956 v Kranju. Po poklicu je diplomirani inženir tehniške matematike. Obdobje, ko je opravljal različna dela — od projektanta informacijskih sistemov, vodenja različnih projektov in večjih oddelkov — je od njega zahtevalo preciznost, še bolj je razvilo njegov čut za odgovornost in obvladovanje nepredvidenih situacij.
Strokovno se je kalil v podjetjih Iskra Avtomatika, Iskra Delta in Korona inženiring. Svoje znanje /lasti s področja računalništva in informatike pa izpopolnjeval na različnih seminarjih tako doma, kakor tudi v tujini. Sodelovanje s tujini partnerji je poglobilo njegovo znanje angleškega, nemškega in ruskega jezika, kar mu je gotovo v veliko pomoč pri njegovi sedanji intenzivni mednarodni dejavnosti, dejstvo, da je Ivo Bizjak intenzivno sodeloval v "slovenski Pomladi", vse, ki Iva bolje poznajo, ne preseneča. Že od mladih nog je namreč zavzeto sodeloval v družbenem življe-jMu. Ino stran njegovega dni/ "enega angažiranja predstavlja c'anstvo v komisiji za študentske zadeve, podpredsedništvo s svetu krajevne skupnosti, na-c,;«lje, članstvo v delavskem ^etu m sindikatu in članstvo v društvu izdajateljev časnika 2001)
Nt drugo stran pa gotovo sodi Jinpollcino tajništvo pri Med
•koruskem odboru /.t Studente,
sodelovanje pri študentskem li J|u Iretji dan in pri študentski stran, v Družini, ki jo je nekaj
asa tudi urejal Že nekaj man J? <>v je član Škofijskega pa
"a nega sveta ljubljanske "•»"škofije
Leta |ySu )e posta| č,an SKD
'stega   leta   je postal Predsedn.k ()() Kran,. Na pr-£™ kongresu SKD |W<) ,e bil °'Jen v Svet SKD, na konte
"Država mora biti podrejena človeku in ne človek državi."
renci leto dni kasneje pa v Izvršilni odbor.
Na volitvah 1990 ga v njegovi volilni enoti i/volijo za poslanca v Zbor občin slovenske Skupščine in kasneje tudi za predsednika omenjenega zbora.
Kot član ustavne komisije je politično izredno modro zastopal stališča stranke pri pripravi nove slovenske Ustave
Na drugem kongresu SKD 1992 je kandidiral za podpredsednika stranke in bil tudi izvoljen. PreVzel je Komisijo /a madna-rodne odnose, preko katere intenzivno ra/vija stike t drugimi programsko sorodnimi strankami v Evropi.
Ivo Bizjak je poročen z ženo Dušo in oče štirih otrok. Skupaj prebivajo v Zgornji Beli na (Jo-renjskem.
"Spoštovane državljanke in državljani Republike Slovenije! Veseli me. da tem bil za predsedniškega   kandidata Slovenskih krščanskih  demokratov izbran
na demokratičen način s strani širokega kroga članstva. Ob tem čutim poudarjeno odgovornost in potrudil se bom, da upravičim zaupanje. Upravičim tako. kot smo tudi doslej znali upravičiti zaupanje volivcev. Naše cilje bomo dosegli, z vašo pomočjo in vašim glasom. Zato grem lahko na volitve s prepričanjem o uspehu.
V preteklih dveh letih se je marsikaj spremenilo. Dobili smo svojo državo. Sprejeli smo novo ustavo, ki opredeljuje tudi nove institucije. Prvič bomo volili predsednika republike. Zakaj hi devali staro vino v nove mehove?
Naša mlada država potrebuje še marsikaj, da bi postala normalna, evropska, demokratična država. Potrebujemo običajni parlament, nadzor vseh vzvodov moči, poštenost v politiki in gospodarstvu, predvsem pa pravno državo z doslednim spoštovanjem ustave in zakonov. Ne bo odveč, če na tej poti naprje odvržena/ čim več balasta, ki nas veže na staro, na preteklost. Demokratičen razvoj ogrožajo: stara miselnost in nedemokratične navade, stari in novi fevdi, prisvajanje oblasti, različni monopoli, napačno pojmovanje in izigravanje demokratičnih pravil igre. Moč potrebuje nadzor, sicer se vzpostavljajo in siri/o fevdi posameznikov in ozkih krogov, lega pa nočemo. Ne želimo, da se v kakršnikoli obliki ponovi nekdanje obvladovanje ljudi s strani ozkega kroga izbrancev. Demokracija ni dana enkrat za vselej. Vzpostaviti demokracijo in jo tudi ohraniti, to sta dve različni stvari. Zato so ravno te volitve takt) pomembne. Le tako bomo uresničili socialno tržni gospodarski sistem z upoštevanjem varovan/a okolja. Le tako bomo lahko uveljavili Slovenijo v svetu kot moderno državo s ponosnimi državljani. Slovenija potrebuje edinost, srečo in spravo. Edinost, ki prizna in
P R o	E D D	V p	O     L 1 R	L T
s	T	R	A	N
N
E
E
PREDSTAVLJAMO VAM VAŠE KANDIDATE
V podjetju, v športu in povsod velja: z dobrimi ljudmi ni noben cilj nedosegljiv! Vsi tukaj predstavljeni kandidati so iz tiste večine poštenih in pridnih ljudi, ki nikoli niso bili v nobeni tajni službi niti v Zvezi komunistov. Spoznajte jih, odločitev zanje je lahka. Ti vaši kandidati so ljudje, ki so vredni zaupanja.
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
ZA SREČNO SLOVENIJO
Svoje delo za srečno prihodnost Slovenije utemeljujemo na poštenosti, odgovornosti, širini, vzgoji narodne zavesti, odprtosti do ljudi in idej. Smo za dialog in iščemo rešitve za skupno dobro. S temi vrednotami smo dosegli demokracijo, samostojnost in mednarodno priznanje naše države Slovenije. SKD se zgledujemo pri modernih krščanskih demokracijah. Temelj našega delovanja je pravica do osebne svobode, nedotakljivost in dostojanstvo vsakega posameznika.
Prepričani smo, da nam boste tudi tokrat zaupali!
Pridružite se nam na uspešni poti - tako kot smo zgradili državo, dosegli neodvisnost in mednarodno priznanje, hočemo skupno graditi našo srečno Slovenijo. Nadaljujmo preobrazbo Slovenije v moderno in uspešno državo. Samo preobrazba gospodarskega in druž-
benega reda vodi k novim delovnim mestom in zmanjšanju brezposelnosti.
Zato smo SKD za:
- pošteno politiko odgovornih ljudi;
- odgovornost pred volivci in narodom;
- svobodno vsakega človeka; čimprejšnji sprejem zakona o popravi krivic iz preteklosti;
- resnično narodno spravo;
- kulturnost v medčloveških odnosih in javnem delovanju;
- za spoštovanje osnovne človeške morale v naši družbi;
- socialno pravično družbo brez privilegijev;
- pravico do svobode veroizpovedi in spoštovanje vseh ostalih človekovih pravic
- v Sloveniji želimo ohraniti zdravo okolje za naše potomce
spoštuje razlike. Srečo, ki jo nudi materialno in duhovno bogata država. Spravo, ki je težaven m dolgotrajen proces. Sprave si ne predstavljam brez celovitega spoznanja resnice o preteklosti. Le resnica nas lahko osvobodi starih travm. Za vse te naloge potrebujemo na odgovornih mestih ljudi, ki niso obteženi z bremeni preteklosti. Novega človeka za nove čase, to je tisto, kar ta hip potrebuje mlada Slovenija. Človeka, ki bo ne bo ustvarjal nove delitve, človeka, ki bo povezoval in združeval.
Za kaj se torej zavzemam?
Ob sedanji ustavni opredelitvi pristojnosti predsednika republike Slovenije naj bo predsednik človek, ki je moralna avtoriteta, ki se prvi in dosledno drži ustave in ki išče najširše sprejemljive poti in rešitve. Predsednik mora biti nepristranski. V tem sem se uril kot predsednik zbora občin, mislim, da uspešno. Razumeti probleme, stiske in težave preprostih vsakdanjih ljudi, tistih, katerih glas je prešibak, da bi se ga slišalo v javnosti, predsednik države pa mu mora znali prisluhniti. Posebej se mi zdi potrebno zavzeti se za tiste, ki so bili v preteklosti iz ideolo-
ških, zgodovinskih ali verskih razlogov odrinjeni iz javnega življenja. Slovenska država mora zadihati s celimi pljuči narodovega telesa, kar vključuje tudi Slovence po svetu. Država, v kateri mladi nimajo prihodnosti, je tudi sama brez nje. Zato mladim velja moja posebna skrb. Ob mnogih težavah, iz katerih se bomo izmotavali v prihodnosti, jim bo potrebno posvetiti dodatno pozornost in zaupanje.
Starejši ljudje naj varno in brez skrbi za človeka vredno življenje preživljajo jesen svojega življenja. Za to bom vedno pripravljen zastaviti svojo besedo. Ženskam moramo zagotoviti vse možnosti za udejanjanje svojih želja in interesov, da bi lahko enakovredno oblikovale našo skupno prihodnost, ki je tako ženska kot moška. V ustavo smo napisali mnoge človekove pravice in na nas je, da jih prenesemo s papirja v življenje. Velika naloga je vzpostaviti zaupanje državljanov v državo.
Država mora biti podrejena človeku in ne človek državi. Potrebno bo še veliko odkritih besed, naj bodo prijetne ali neprijetne.
da bodo ljudje spet verjeli svojim voditeljem. Ko razmišljam o prihodnosti Slovenije, ne najdem primernejših izhodišč, kot je civilizacijska in kulturna dediščina Evrope, ki se je navdihovala ob k rščansk i h vredno lah. Želim slediti duhu povezovanja in sodelovanja v Evropi, ki so ga začeli utemeljitelji tega procesa krščanski demokrati Adenauer. Schumann in De Gasperi po drugi svetovni vojni. To tradicijo pa nadaljujemo tudi Slovenski k ršča nsk i demok rat i.
Ni ga čez dobrega soseda - pravimo Slovenci. V tem duhu velja urejali tudi naše odnose s sosedi. Zavzemal se bom za tako Evropo, v kateri bodo dane možnosti vsem narodom in njihovim identitetam, ne glede na številčnost. Zavzemal se bom za Evropo, kot hišo pestrosti, v kateri bomo tudi Slovenci ohranili svoje narodne vrednote. Hvala vam za dosedanjo podporo, ki sem je bil deležen po vsej Sloveniji. Prepričan sem, da bomo skupaj vrnili Sloveniji dušo, srce in nasmeh. "
GORENJSKI GLAS ♦ 16. STRAN
SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
Petek, 27. novembra
skd   KANDIDATI ZA DRŽAVNI ZBOR
1. OKRAJ: OBČINA JESENICE, ki obsega
krajevne skupnosti Rateče - Planica, Kranjska Gora, Dovje - Mojstrana, Hrušica, Planina pod Golico, Javornik - Koroška Bela, Sava, Mirka Roglja - Petka, Staneta Bokala, Blejska Dobrava, Pod-mežaklja, Žirovnica in Cirila Tavčarja. Vaš kandidat za zbor je
RAJKO SKUBIC,
na listku pod št.
14
"Prepričan sem, da so poštenost, odgovornost,
širina, vzgoja narodne zavesti, odprtost do soljudi
in idej, privrženost k dialogu in iskanje rešitev za s kupno dobro, prednosti
naše stranke, kije zato vredna zaupanja volivcev.
Rojen sem bil leta 1952 v Mariboru. Po končani srednji šoli sem nadaljeval študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, strokovnoteoretičnih predmetov na srednji šoli v Ljubljani. Zaposlil sem se v razvojno-raziskovalnem oddelku Iskre Kibernetike v Kranju. Kasneje sem v istem podjetju vodil enega od prodajnih oddelkov. Sedaj sem zaposlen kot carinski inšpektor v Carinarnici Jesenice. Živim na Hrušici pri Jesenicah, sem poročen in oče dveh otrok. Sem član Regionalnega odbora SKD za Gorenjsko in poslanec v DPZ Skupščine občine Jesenice.
"Svojo kandidaturo na listi Slovenskih krščanskih demokratov občutim, kot veliko odgovornost.
Veliko se pogovarjam s prijatelji, s kolegi na delovnem mestu, s svojimi bivšimi dijaki. z bežnimi znanci. Ob teh stikih z ljudini različnih starosti, poklicev, narodnosti in nazorskih prepričanj sem utrdil svoje prepričanje, da je program Slovenskih krščanskih demokratov tisti program, ki lahko zadovolji pričakovanja vseh državljanov Slovenije.
Program SKD je rezultat dela mnogih strokovnjakov naše stranke in se zgleduje po programih modernih krščanskih demokracij po Evropi. Zaradi tako zastavljenega programa smo SKD edina slovenska stranka, kije sprejeta v evropska združenja sorodnih strank. Ker so v večini zahodnoevropskih državah krščanskode-mokratske stranke vladajoče stranke, je kredibilnost. našega programa toliko večja. Prepričan sem, da so poštenost, odgovornost, širina, vzgoja narodne zavesti odprtost do soljudi in idej, privrženost k dialogu in iskanju rešitev za skupno dobro, prednosti naše stranke, ki je zato vredna zaupanja volivcev. Čeprav bo večina odločitev v Državnem zboru vplivala na razvoj vse Slovenije, bi povedal še nekaj, kako vidim razvoj Jesenic. Jesenice so bogato mesto. Ta trditev se zdi na prvi pogled neutemeljena, vendar je to bogastvo v izjemni prometni legi. v prelepi okolici, v mnogih pridnih delovnih rokah, v znanju, ki ga na Jesenicah prav gotovo ne manjka.
Ena od možnosti je ustanovitev prostocarinske cone na kompleksu stare Železarne. Ugodna prometna lega. že zgrajeni objekti in infrastruktura bi ob ugodnostih, ki jih mora zagotoviti zakon o carinskih conah, privabile tuji kapital, ki bi omogočil delo in dober zaslužek za večino tistih, ki izgubljajo delo v umirajoči Železarni.
Projekt, ki bi dokončo afirmiral Slovenijo v svetu, in dal novega poleta gorenjskemu, posebej pa jeseniškemu gospodarstvu, omogočil dograditev infrastrukture in postavil na noge turizem je Olimpiada treh dežel. Naša stranka je oh oživitvi te pobude že dobila naklonjene odgovore od naših vplivnih prijateljev iz Avstrije in Italije.
Slovenski krščanski demokrati lahko s pomočjo svojih prijateljev po vsem svetu veliko pripo-moremo k uresničitvi teh idej Saše geslo je: "Vrnili bomo Sloveniji dušo, srce in nasmeh!" Tudi Jesenice so Slovenija."
2. OKRAJ V RADOVLJICI obsega krajevne skupnosti Bohinjska Bistrica, Bohinjska Bela, Koprivnlk, Srednja vas v Bohinju, Stara Fužina, Gorje, Zasip, Bled In Ribno. Vaš kandidat za zbor je
prof. JOŽE CVETEK,
"Prepričan sem, da mora splošni gospodarski razvoj posameznih območij temeljiti predvsem na zavzetosti in prizadevanju domačega prebivalstva."
na listku pod št.
14
Rojen sem leta 1947 na kmečki domačiji "pri Ukcu" pod Stu-dorom v Bohinju, kjer sem preživel tudi vso svojo mladost. Gimnazijo sem obiskoval na Jesenicah in se po maturi vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Tam sem diplomiral na geografiji (s turizmom) in zgodovini. Leta I973 sem začel poučevati ta dva predmeta na domači osnovni šoli v Boh. Bistrici, kjer sem še vedno zaposlen.
"Prepričan sem. da mora dolgoročno uspešni turistični pa tudi splnsm gospodarski razvoj jn/sa meznih območij temeljiti pred vsem na zavzetosti in prizadeva nju domačega prebivalstva, država pa mora I primerno zakonodajo podpirali njihovo aktivnost in podjetnost.
Vsa zadnja leta sem spremljal demokratične procese in v letih 1989 in 1990 je postalo jasno, da se demokracija ne bo utrdila v Sloveniji sama od sebe. ampak bo potrebno zato ponuditi vse svoje sposobnosti in sile. Kot veren kristjan sem se takoj vključil v SKD.
V letu prvih demokratičnih volitev sem bil izvoljen za poslanca K S Boh. Bistrica v zboru KS občine Radovljica in izbran kot odgovoren za območje Bohinja še v Izvršni svet občine. Mislim, da je najvažnejše, da bo v slovenski parlament vstopila
resnična demokracija s strankami, ki bodo odražale dejansko razpoloženje in voljo volivcev naše države. Preko poslancev, izvoljenih v državni zbor in državni svet in preko legitimnih interesov strank, se bo ta volja prenesla v zakone.
Začeli smo pred več kot tisoč leti v Karantaniji, nadaljujemo vedri in polni upanja v naši težko pričakovani svobodni in samostojni Sloveniji! Zmogli bomo. saj nismo sami."
j&^&riC
3. OKRAJ V RADOVLJICI obsega krajevne skupnosti Kamna Gorica, Begunje Lesce, Brezje, Mošnje, Ljubno, Kropa, Lancovo, Podnart, Radovljica in Srednja Dobrava. Vaš kandidat za zbor je
dr. ALDO JOVAN, na listku pod št. 1 Hr (na glasovnici ROMUALD JOVAN)
"Kot poslanec bom razvil Živ in neprekinjen stik z volivci."
Dr. Aldo JOVAN bo kmalu trideset let Radovijičan. V Radovljico je prišel skupaj z ženo, otroško zdravnico, ki je petindvajset let vodila otroški dispanzer v Radovljici, sam pa se je zaposlil v psihiatrični bolnišnici Begunje. Izhaja iz učiteljske družine, mladost in vojna leta je preživel na Dolenjskem, kjer je leta 1950 dokončal gimnazijo. Kot zdravnik je začel z delom v ZD Jesenice, /t pred slovensko pomladjo 199(1, pravzaprav vsa leta zdrav-mkovanja je bil družbeno angažiran, razpoznaven kot kristjan.
aktiven v svoji stanovski organizaciji, ob tem pa mu je bila vedno prva skrb pacient.
Za stranko Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) se je odločil zato, ker za temelj postavlja "človeka kot osebo..., ki naj je prvo izhodišče in cilj družbene ureditve! (1. točka Programa SKD). Dr. Aldo Jovan že tretje leto deluje kot predsednik občinskega odbora SKD Radovljica. Vprašanje kandidatu: "Zakaj ste se kot zdravnik psihiater odločili, da kandidirate za poslanca v državni zbor?" Dr. Aldo Jovan: "V svojem dolgoletnem delu sem se odločno zavzemal za zaposlitev in strokovno rast novih, mladih ljudi in danes vidim naslednike, ki bodo prevzeli moje dosedanje delo. Kot zdravnik nisem bil soočen samo z zdravstvenimi problemi, temveč tudi s socialnimi in vsemi tistimi, ki zadevajo človekov položaj > družbi. Nabral sem si izkušnje in prišel do spoznanj, s katerimi, tako sem prepričan, bi lahko prispeval k produktivnemu delu slovenskega parlamenta!
Čutim kot poseben izziv, da bi kot poslanec razvil načine za živ in neprekinjen stik z volivci!"
4. OKRAJ: KRANJ, ki obsega krajevne skupnosti Primskovo, Vodovodni stolp, Bratov Smuk, Čirče, Brifof, Predos-Ije, Kokrica in Kranj - Center. Vaš kandidat za zbor je
prof. dr. PETER VENCELJ,
na listku pod št. 1 4
"Mladim in otrokom dajemo najboljšo doto z dobro vzgojo in izobrazbo."
Rojen v Stražišču pri Kranju 28. maja 1939 kot prvi od štirih
otrok. Osnovno šolo, nižjo in višjo gimnazijo je končal v Klanju, kjer je maturiral leta 1958. Študiral je tehniško fiziko in diplomiral 1963 leta. Pet let je bil zaposlen v razvojnih oddelkih Iskre. Na univerzi v Ljubljani je najprej asistent za mehaniko in višjo tehniško mehaniko. Magistriral je iz fizike snovi in doktoriral iz mehani ke. Postane univerzitetni učitelj in je danes redni profesor /a mehaniko in tehniško matematiko na Oddelku za matematiko in mehaniko v Ljubljani. Na univerzi je opravljal različne dolžnosti od predstojnika odseka za mehaniko, do predsednika izvršilnega odbora Fakultete /a naravoslovje in tehnologijo. Zunaj univerze se jc ukvarjal z različnimi strokovni mi, organizacijskimi in drugimi
nalogami v vzgoji, izobraževanju in znanosti. V prvi slovenski vladi je bil minister za šolstvo in šport. Živi v Kranju v krajevni skupnosti Center, je poročen, oče dveh otrok. Žena je učiteljica v osnovni šoli. V krajevni skupnosti se je več kot deset let ukvarjal s problemi revitalizacije starega mesta, problemi onesnaževanja, prometa in drugimi problemi. Več let je bil član sveta in predsednik skupščine KS Center.
"Spoštovane volivke in volivci, dragi prijatelji. Volitve, ki so pred nami, so prve v novi slovenski državi, po demokratičnih načelih. Za našo nadaljnjo pot bodo odločilnega pomena. Poslance v prihodnjem državnem zboru čaka odgovorna in zahtevna naloga, da odločno spremenijo zakone in druge predpise, ki so ovira za nadaljnjo demokratizacijo in urejanje perečih problemov. Med osnovne dolžnosti poslanca štejem tudi stalen stik z volivci, saj drugače ne more pravilno razumeti težav in problemov. Danes so stiske mnogih še posebno velike. Zgubili smo občutek za poštenje in skrb za sočloveka. Prizadeta sta naš moralni in narodni čut. Mnogi si jemljejo več, kot jim gre po njihovem delu. Še več pa je tistih, ki delajo trdo in pošteno, njihovo delo pa je slabo plačano. Vedno sem bom zavzemal za pošteno delitev tega. kar bomo ustvarili skupno. Tu je zdaj marsikaj narobe. Prepričan sem. da ne naredimo malo, imamo pa vse pogoje, da si z redom in delom ustvarimo še veliko več in si izboljšamo naše življenje.
Danes ugotavljamo, da skoraj ni področja, kjer ni problemov. Težave v industriji, kmetijstvu, obrti, neurejen trg, brezposelnost in tako naprej, so predmet vsako-
len k
'v: k
dnevnih novic in pogovorov, j. boljše ni v zdravstvu. šol^%, otroškem varstvu in v so$ Prepričan sem. da smo sposfl urediti nastale probleme in v\ ve. Ni pa vsega možno spr&A red kar čez noč. V prvi slo*M vladi sem se kot minister z0 > stvo in šport prizadeval za bo\ šolo. Zavedajmo se, da je nds\ tri močno odvisen od tega, J^i šne bodo naše šole. Mladin1] otrokom dajemo najboljšo d<^ dobro vzgojo in izobrazbo, kot petnajst let se aktivno !■ jam s problemi slovenskega • stva, zato bom tudi v priho^ posvečal svoje znanje in delo t zadevanjem za urejeno in /"'] zno šolo. Ne bi rad obljubljal pred voln mi ničesar, za kar ne vidim I tve v kratkem času. Obijan predvsem lahko le to, kar tU to pa je poštenost in voljo do, la. Iskreno želim svoje \ opravljati tako. da bomo in povsod vsakemu lahko no pogledal v oči.'
Listek za s VLASTA SA' - Jesenice,1]! dr. Avguštiif zaporedna5
Listek za z^* krščanski W
5. OKRAJ: KRANJ, ki obsega krajevne skup" Planina, Huje, Gorenja Sava, Zlato Polje, Struževo, Straž'**!
Dnrihllfa    Roenlpa     lr.it    7ahnira    Mnsif-Af-.t*    Ritnio  in Oreh''!
Podblica, Besnica, Jošt, Žabnica, Mavčiče, Bitnje In Ore Drulovko.
Vaš kandidat za zbor je
dr. JANEZ REMŠKAR,
"Kot zdravnik se nisem srečeval le s strokovnimi, temveč tudi z osebnimi stiskami ljudi, kijih je bolezen le še dodatno ogrozila."
Rodil sem se II. junija 1947 v Ljubljani, kjer sem obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo. Leta 1966 sem se vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani ter diplomiral 1972 leta Neposredno po študiju sem se zaposlil na Univerzitetnem inštitutu /a pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Po končanem podiplomskem študiju i/ pulmologije 1975. ter opravljenem specialističnem i/pitu iz interne medicine 1980 sem do 1988. delal na intenzivnem oddelku  Inštituta Golnik. Leta
na listku pod št.
1988 sem prevzel vodenj* delka /a kardiorespiratorPj habilitacijo Inštituta in t° opravljam še danes. Poleg, kovnega dela, v sklopu k% ga sem s predavanji sodc'j na domačih in tujih sest? in kongresih ter objavil strokovnih člankov, sem vno sodeloval tudi pri % zdravnikov v dodiplomski^ podiplomskem i/obraže^ Zaradi   svoje   ožje s" usmerjenosti sem se ob fe°. delu vključil tudi v preveri'1! zdravstveno dejavnost rt* dročju kajenja. Tu sem * svoje znanje posredovat' r vsem osnovnošolski ief •' nješolski mladini v KrajJJ j;j letih 1976-1980 sem pf«*| val  občinskemu  odboru k Kranj. Spomladi 1990 Mj kot predstavnik zdravi' gorenjsko, ljubljansko W5j morsko regijo izvoljen v . Republiške  skupščine. ' | leta spomladi sem bil 'z,c»0 tudi za zunanjega člana Kranj, odgovornega /•' slveno in socialno polit'" 'v< h
"Spoštovani!
Do pomladi 1990, ko sem predstavnik zdravstva )f?* sko. ljubljansko ter /'"*yijj regi/n i:vi>ben :a i:bor " ,v^,4f ga dela republiške skup"" /!<^ sem bil politično aktive" pbsUinCa V republiški lij seru opravljal ob svoi<t" ft
i/"'
------j _ .... «.   .uLuvuiitn   .■tivrnvsTiai i   r .    vit.MII    II.I     llllV.il/IYIlv. III    UU' j'w.. i. r . . *.      - ----- rS&r
i od Štirih     mi, organizacijskimi in drugimi    delku  Inštituta Golnik   1 eta     um opravljal ob svojeM**^^
VRNILI BOMO SLOVENJ
SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
P*, 27. novembra 1992 SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI 17. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS
Me, "Mflo.
Kja Univerzitetnem inštitutu
m.
obdobju sem z zanima-1 opazoval pojav ponovnega imanja družbene pobude 4,erih, ki so bili že predhod-I/,obdobju pred 1990. močno BOlo aktivni, torej ljudi, ka-odločitve in ravnanje v pre-°s,i nas v največji meri težijo "Qn«. Neizkušen, sem na-Pričakoval njihov umik iz Zgodilo se je ravno Ponovno so v prvih vr-borcev za delavske pravice. m^Ozili so se, pri čemer radi m&Sojo. da so ideološko neomenjeni. Na Vas, volivci, je, L°Cen''e verodostojnost teh v njihovo primernost pri narejeni odločanju o Vaši usodi. \ nameravam v primeru izvo-'zkoristiti nekatere izkuš-B sem jih pridobil v svojem eir>em poklicnem delu. Kot se nisem srečeval le s )f0Vfiirniproblemi, temveč tu-
i" .°sebnimi stiskami ljudi, ki bolezen le še dodatno ogroženim, da ravno zaradi te-}j^r°bneje poznam nekatere ' e^e. ki jih prinaša s seboj )razba naše družbe. To je ^r'og, da sem pristal na I 'daturo: kot večina zdravni-^e>n bil že dosedaj primoran ti?1' osebno odgovornost za ,gc"l'e o bolniku. Pri tem je * pogosto sam, z lastnim
znanjem, izkušnjami in vestjo, kar je razlika z, v preteklosti, večinoma povsod prisotno kolektivno odgovornostjo.
Posebno pozornost nameravam posvetiti problemom v zdravstvu ter še posebej zakonodaji s tega področja, ki je v sedanji obliki nedorečena! Še posebej je nesprejemljiv sistem participacij ter prostovoljnega zavarovanja. Ta sistem v veljavni zakonodaji premalo upošteva trenutno stanje v naši družbi, v kateri je vse več socialno ogroženih. Zavzel se bom za spremembe te zakonodaje in to v smislu, kot smo ob predlogu zakona že predlagali člani SKD. kar pa žal ni bilo sprejeto. Bistveni omejitvi v našem predlogu sta bili: tako imenovana socialna omejitev, po kateri bi bili oproščeni kakršnegakoli plačevanja vsi občani z osebnim dohodkom pod določenim nivojem ter tako imenovana maksimalna letna obremenitev, po kateri bi vsi ostali občani plačevali v smislu participacije do največ 3 odstotke letnega bruto osebnega dohodka. Na ta način bi bilo po moji oceni breme prispevkov za zdravstvo, ki pa ga prebivalci moramo sprejeti, veliko pravičneje razporejeno med nami."
ENOSTAVNE
*lvO BIZJAK, SKD, zaporedna št.
Loka, Kranj, Tržič:
eli Slovenije, zaporedna št. 3
6
SKD - Slovenski krščanski demokrati,
p kandidatu bo pisalo SKD - Slovenski ^Poredna številka 1 4
i^lQ KRAJ: KRANJ, ki obsega krajevne skupnosti ^Qrad, Šenturška Gora, Poženik, Zalog, Cerklje, Brniki, Ve-»L • Olševek - Hotemaže, Šenčur, Voglje, Kokra, Trboje, Je-^hr-J_y°k,°. Visoko, Tenetiše, Trstenik, Gorice, Golnik, Duplje,
,J*|e, Bela in Preddvor. 'a"didat za zbor je
to. NACE POLAJNAR
f,lfni ljudje morajo
da je njihova Pr'<lnost nagrajena."
na listku pod št.
14
h i j
™ h Rri Ptembra 1948 v Po-HttSIi Preddvoru, kjer je šolo. Po
i in'J'iCdo5t"diral sloveni-'r»kuit°?,o|?$»Jo na filozof-
v L
ubijani
n^.. ■, osnovno »n
»Iteti
Na« v   lmi Pri»Pevki se
|Hq( J Javnosti na straneh tacm m • .rubrik' študentov %va?;aj_bo- »krati je začel
iti
pri
reviji
2000, že P°stal mdi stalni soje bj| °nwricve družbe, Uhr„ Vc'° mandatov tudi
,4V,1t,«a in izvršilnega
Ignac Polajnar je poročen in ima tri otroke.
V prvem povojnem demokratično izvoljenem parlamentu je vodja poslanskega kluba SKD, predsednik komisije za družino v Skupščini Republike Slovenije ter predsednik posebne komisije za raziskavo povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Sodeluje tudi v odboru za notranjo politiko in informiranje.
"Kadar se povzpnem na Kriško goro, k Svetemu Jakobu ali na Potoško goro, se ozrem na naselja ter vasi pod seboj, si vedno znova rečem, tod živijo pridni ljudje.
Vesel sem, da morem kandidirati za poslanca v državnem zboru na listi Slovenskih krščanskih demokratov prav v teh krajih, pod gorami torej, kjer sem preživel lepo in polno mladost, v krajih, ki sem jih prehodil in preko-lesaril in kamor se vedno znova
Pridni ljudje morajo čutiti, daje njihova pridnost nagrajena. Še didga bo pot, da bomo prispeli tja, kjer \o naši sosedje čez Karavanke, toda lažje bomo hodili, če bomo živeli v prepričanju, da smo zares na pravi poti. Ne bi
bilo po mojem srcu in pameti, ko bi vam obljubljal nebesa zdaj. ali vsaj Evropo zdaj. Lahko pa vam zagotovim, da si bom prizadeval za uveljavitev tistih vrednot in pravil, ki bodo pridnim in poštenim omogočila dostojno, veselo in do vsakogar odprto življenje.
Z izkušnjami, ki sem sijih pridobil v triletnem političnem delu, kjer sem se učil tudi strpnosti in odločnosti, pa obenem imel v svoji posebni vlogi priložnost spoznati tudi vse krivice in bole-
čine ter tragedije preteklih časov, upam biti vaš poslanec. Preteklost moramo do konca spoznavati, da je ne bi v slabem ponavljali v prihodnost, sedanjost živeti pošteno v vseh pogledih.
Z vašim zaupanjem, ki mi ga boste izkazali, bom, če bom izvoljen, z veseljem in odgovorno, tudi glas vaših razmišljanj ter vprašanj."
\KJ«sj
7. OKRAJ: OBČINA TRŽIČ, vanj pa spadajo krajevne skupnosti Bistrica, Brezje pri Tržiču, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom pod Storžičem, Podljubelj, Pristava, Ravne, Sebenje, Senično in Tržič - Center. Vaš kandidat za zbor je
JANA PRIMOŽIČ,
na listku pod št.
14
"Vrnimo Tržiču slovenski obraz"
Sem Tržičanka, rojena 5. marca leta 1963, po izobrazbi diplomirana ekonomistka finančne smeri. Moja prva zaposlitev je bila v LB Gorenjski banki Kranj, kjer sem se usposabljala na planskoanalitskem področju, nato pa prezvela vodenje kranjskih ekspozitur. V teh letih se mi je bančna stroka izredno priljubila. Kot ena prvih sem v tem času z odliko končala tudi bančno šolo Ljubljanske banke. V letih študija in še zlasti kasneje so me začela zelo zanimati družbena dogajanja, od kulturnih in verskih do političnih, zato sem se vključevala v razne skupine. Na nekem srečanju mladih Slovencev iz zamejstva, izseljenstva in iz domovine se mi je v spomin zasidrala misel o politikih: "Za dobrega politika je važno, da ima iskren namen - delati dobro ljudem." Tega načela se držim in se mu ne mislim izneveriti! Po uspešnih volitvah v letu 1990 sem bila ivzoljena za predsednico družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič, v stranki pa sem prevzela funkcijo predsedncie občinskega odbora Tržič, kjer delujem že od samega začetka. Kot ekonomistki mi je bilo zaupano vodenje oddelka za gospodarstvo in družbene dejavnosti, kjer sem spoznala obe področji. Delo načelnice v upravnih organih občine Tržič opravljam z veseljem in skušam s pomočjo svojih sodelavk in sodelavcev spreminjati vlogo občine iz t.i. birokratske ustanove
8. OKRAJ: OBČINA ŠKOFJA LOKA, obsega krajevne skupnsoti škofja Loka - mesto, Godešič, Sveti Duh, Kamnltnik, Stara Loka - Podlubnik, Reteče - Gorenja vas in Trata. Vaš kandidat za zbor je
VINCENCIJ DEMŠAR,
na listku pod št. 1 4
v ustanovo, ki ljudi razvojno usmerja in jim pomaga pri njihovih načrtih. Zlasti uspešen je naš oddelek na področju pospeševanja turizma in urejanja podeželja, pri reševanju dena-cionalizacijskih zadev, pripravljamo pa tudi razvojno strategijo občine.
"Drage volivke, spoštovani volivci!
Razmere so take, da nam ni preveč dobro. Slabe gospodarske razmere, novi in novi brezposelni, pred nami spet novi inflacijski ciklus, ko bo nova vlada morala reševati napake sedanje, ki je dopustila strukturno inflacijo s tem, ko je zamrznila cene kar poprek. Nič posebno dobrega se nam ne obeta in še pomisliti si ne upam. kaj bi šele bilo, če bi ostala v večini sedanja oblast, ki si še sama ne more pomagati, kaj šele, da bi si pridobila zaupanje in pomoč od drugod. Kaj nam pomagajo sedanji obiski v Albaniji in Južnoafriški republiki, ko pa se največ trguje v 100-kilometrskem krogu. Gospodarska perpektiva Slovenije je v navezovanju stikov s sosednjimi državami in le Slovenski krščanski demokrati so tista stranka, ki jo v večini evropskih držav spoštujejo kot enakovrednega partnerja.
Še zlasti v času prilagajanja gospodarstva normalnim razmeram bo treba veliko pozornosti posvetiti najbolj ogroženim skupinam prebivalstva: otrokom, mladini, brezposelnim, materam, starejšim, invalidom, socialno ogroženim in delavcem, ki se jim godijo krivice. Zanje bom kot poslanka vedno našla dobro besedo.
Čaka nas tudi oblikovanje nove lokalne samouprave. Sedanja tr-žiška občina lahko ostane le ena občina, lahko pa se po republiških načrtih razdeli na tri: Tržič, Križe in Bistrico s Kovorjem. Zavzemala se bom, da se prebivalci tržiške občine sami odločijo za najboljšo varianto. Moje volilno geslo za Tržič je VRNIMO TRŽIČU SLOVENSKI OBRAZ. Ta del programa bo predstavljen na posebnih letakih, ki jih bodo prejela vsa trži-ška gospodinjstva.
Rojen sem 21. januarja 1941 na manjši kmetiji v Osojniku. Osnovno šolo sem obiskoval na Zalem Logu, nižjo gimnazijo v Železnikih, učiteljišče v Tolminu in končal študij zgodovine
in geografije na fakulteti v Ljubljani. Deset let sem bil kustos v Loškem muzeju v Škofji Loki, potem pa devet let v Zgodovinskem arhivu v Ljubljani. Na Kopališki ulici v Škofji Loki
SRCE IN NASMEH
"Gradnja poljanske obvoznice, plinifikacija Škofje Loke, živahnejši kulturni utrip v
tisočletnem mestu."
sva si z ženo zgradila lasten dom. S štirimi živahnimi otroci od šestega do šestnajseta leta smo zadovoljna družina. Od poletja 1990 sem predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Škofja Loka, hkrati sem tudi delegat občinske skupščine v družbenopolitičnem zboru.
Sem med ustanovnimi člani Slovenskih krščanskih demokratov leta 1989. V drugih stan-kah nisem bil, prav tako ne v obveščevalnih službah.
"Slovenci smo živeli v državi, kjer je čez šeststo let veljalo kot najvišje načelo VIRI BUS UNI-TIS. Tudi v sedanjem času spoznavamo, da le Z ZDRUŽENIMI MOČMI lahko nekaj dosežemo in zato se združujemo se-
daj tisti, ki o večstrankarskem življenju ne bi bili smeli niti misliti. Zato tudi razumem ljudi, da jim je odpor do Partije (stranke), ostal še kot nekakšen vztraj-nik v sedanji začetni demokratični čas. Verjamem, da bo tudi med temi počasi dozorelo pravo spoznanje.
Vedenje o preteklosti je tudi dandanes zelo pomembno, da vemo, tudi primerjalno z drugimi, do kod smo prišli ter da na tej osnovi začrtujemo pot vnaprej.
Plinifikacija Škofje Loke se bo nadaljevala. Prizadeval si bom, da jo po planu tudi zaključimo. Nadaljevati je potrebno z uvajanjem sorazmerno ugodnih pogojev, življenja v hribovskih vaseh ali posameznih zaselkih. Škofja Loka je eden redkih slovenskih zgodovinsko arhitekturnih biserov. Ločani imamo radi to tisočletno mesto.
Da želim sodelovati pri oblikovanju zakonodaje, ki bo našo državo čimprej utemeljila kot pravno, tržno, socialno državo, je že iz same kandidature razumljivo. V funkciji predsednika izvršnega sveta Skupščine občine Škofja Loka pa upam, da sem vam tudi z dejanji dokazal, da ne mislim biti le nemi poslušalec v državnem zboru, temveč tudi z vami volivci, dogovorjene sklepe in lastna spoznanja zagovarjati in dokazovati. Slediti vesti, s tem pa tudi dani besedi naj tudi danes nekaj velja!"
9. OKRAJ: OBČINA ŠKOFJA LOKA, Pa ob-
sega krajevne skupnosti Bukovica - Bukovščica, Dražgoše, Selca, Lenart nad Lušo, Zminec, Sovodenj, Trebija, Lučine, Gorenja vas, Poljane, Javorje, Log, Davča, Sorica, Železniki in Žirl.
Vaš kandidat za zbor je
IVAN OMAN,   na listku pod št.
14
"Temelji so postavljeni! Delo z vso težo pa je pred nami."
Ivan Oman (1929), kmet iz Zminca pri Škofji Loki, je bil med prvimi organizatorji Slovenske kmečke zveze, prve demokratične politične organizacije na Slovenskem, ki je prebila led enostrankarskega sistema. Bil je tudi prvi predsednik te organizacije. Danes se vam predstavlja kot kandidat za poslanca v Državnem zboru Republike Slovenije.
VOLITVE 1990 -VOLITVE 1992
"Naše najpomembnejše programske točke za volitve 1990 so bile:
1. Samostojna Slovenija - ali kot popolnoma suverena država, ali v konfederalni povezavi v demokratični, jugoslovanski konfederaciji.
2. Sprememba političnega sistema
3. Sprememba gospodarskega sistema.
Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da smo bili uspešni pri uresničevanju prve točke. Prej kot v dveh letih po volitvah smo imeli samostojno državo z mednarodnim priznanjem. Seveda se mo-
ramo za to zahvaliti pomoči evropskih krščansko-demokratskih strank. Že precej časa pred volitvami spomladi 1990. so Slovenski krščanski demokrati navezovali potrebne stike s temi strankami. Brez te pomoči bi bila naša osamosvojitvena akcija zelo tvegano dejanje. Danes je že jasno, kako pomembno je bilo priznanje Slovenije s strani Vatikana, kije prehitel vse druge, česar sicer v nobenem drugem primeru ne stori. Tudi v prihodnje lahko pričakujemo podobno podporo in pomoč, ki jo bomo rabili predvsem na gospodarskem področju.
Uspeli smo tudi s spremembo političnega sistema. Nova Ustava uzakonja parlamentarno demokracijo, politični pluralizem, ter je dober temelj za razvoj v moderno evropsko državo. Namesto skupščine s tremi zbori in 240 poslanci, bomo imeli Državni zbor z 90 poslanci, kar pomeni bistveno racionalizacijo in večjo učinkovitost.
Zastavili smo si tudi zelo pomembno nalogo na področju gospodarstva. Zunanji videz dežele sicer daje vtis razvite in bogate družbe. Vemo pa, da je narodni dohodek na prebivalca celo nekajkrat manjši, kot v razvitih in gospodarsko učinkovitih državah s tržnim gospodarskim sistemom, ki temelji na zasebni pobudi in lastništvu. Naša, leta 1990. izvoljena Skupščina, pa je šele po dveh letih in pol uspela sprejeti Zakon o lastninjenju "družbenih" podjetij. To pa je predpogoj za prestrukturiranje in za dobro gospodarjenje. Dobro se zavedamo, da smo pred volitvami 1990. ponujali boljši gospodarski sistem. Uspeh? Temelji so postavljeni. Velik del te naloge je že opravljen. Konkretno delo z vso svojo težo pa je pred nami."
GORENJSKI GLAS ♦ 18. STRAN
SKD
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
Petek, 27. novembra 19$
VAŠA KANDIDATKA ZA DRŽAVNI SVET ZA OBČINE
KRANJ, ŠKOFJA LOKA IN TRŽIČ VLASTA SAGADIN    na listku pod št. O
je članica Zelenih Slovenije, podpiramo jo še SKD, SLS, ND, LS in SGS
vaš kandidat za DRŽAVNI SVET ZA OBČINI JESENICE IN RADOVLJICA
DR. AVGUST MENCINGER na listku pod št. 1
je član SKD, podpirajo ga še SLS, ND, LS in SGS
»Rojena sem bila leta 1957 v Kranju, kjer sem obiskovala tudi osnovno in srednjo šolo. Leta 1976 sem se vpisala na Filozofsko fakulteto na oddelek za geografijo in germanistiko. Zaključila sem višješolski študij in se zaposlila na OŠ Jakoba Aljaža kot učiteljica zemljepisa in angleškega jezika. Sem poročena in mamica štirih otrok. V politiko sem stopila decembra 1989, ko je bil ustanovljen iniciativni odbor Zelenih Kranja. Januarja 1990 sem postala prva predsednica Zelenih Kranja, ki so se pridružili Demosu in nastopili na prvih   demokratičnih volitvah.
Kandidirala sem na občinski Demosovi listi in v republiškem zboru združenega dela kot poslanka za šolstvo bila izvoljena v obeh primerih. Sem tudi članica odbora za vzgojo in izobraževanje v republiški in občinski skupščini
Zastopanje lokalnih interesov je po novi slovenski ustavi preneseno na državni svet, v katerega bo na bližnjih volitvah izvoljenih 22 predstavnikov lokalnih skupnosti. Število predstavnikov se ne ujema s sedanjo razdelitvijo Slovenije na občine in že nakazuje bodočo preobrazbo slovenskega komunalnega sistema, ki bo moral upoštevati geografske, poselitvene in druge značilnosti slovenske države. Pri zastopanju interesov občin Kranj, Tržič in
»Podeželju je zlasti v hribovskih delih potrebno vrniti življenje.«
Škofja Loka bom izhajala iz pri-rodnogeografskih posebnosti gorenjskih občin, ki ne omogočajo vsem njihovim prebivalcem enakih možnosti za razvoj. Vodilo mojih prizadevanj bo torej skladen in regionalno enakomeren razvoj omenjenih občin, predvsem njihovih manj razvitih in demografsko  ogroženih delov.
POMEMBNI NASLOVI:
SKD Jesenice, predsednik RAJKO SKUBIC,
Titova 65, ur. ure: ponedeljek od 9.30 do 12.30 ure, četrtek od 17. do 19. ure, tel.: 83-061
SKD KRANJ, predsednik dr. Peter Venceij,
Poštna 3, ur. ure torek, četrtek od 16. do 18. ure, telefon: 218-170
SKD RADOVLJICA, predsednik dr. ALDO JOVAN,
Gorenjska cesta 25, pp 113, uradne ure torek od 18. do 20. ure, telefon: 74-161
SKD ŠKOFJA LOKA, predsednik VINCENCIJ DEMŠAR,
Mestni trg 38/2, ur. ure sreda od 16. do 18. ure, telefon: 620-385
SKS TRŽIČ, predsednica JANA PRIMOŽIČ,
Trg svobode 18, telefon: 53-051
Zakaj se oddaljujemo od socialno-tržnega evropskega sistema
Od lanskega novembra pa do sprejema lastninske zakonodaje ni bil sprejet noben ekonomski zakon, ki bi nas pripeljal bliže zahodnemu socialno-dr-žavnemu sistemu. Ta zastoj so povzročile leve sile, ki so vrgle osamosvojitveno Peterletovo vlado in pripeljale Drnovška na oblast. Zato pa imamo: (1) direktorsko samoupravljanje in samolastninjenje; (2) moratorij nad stečaji in posledično finančno nedisciplino, ki je pokopala mnogokaterega podjetnika in podjetje; (3) nesanirana družbena podjetja z direktorskimi upravami, nesposobnimi odziva na nove izzive. Takšna vodstva podjetij ogrožajo delovna mesta. Da tega ni malo, trdi sam Rigelnik, ki je podkuril Mencingerjevemu ujčkanju samoupravnih direktorjev. In imamo še (4) nesaniran bančni sistem, ki zaračunava realne obresti med 15 in 30 odstotkov. Postaja jasno, da je šlo za sistem, ki je bil namerno vzdrževan in znotraj katerega so se mnogi okoristili. Ocenjujemo,
da se velikost državne podpore temu sistemu bliža številki 2 milijardi mark. Ce bi bil lastninski zakon sprejet lansko jesen, bi bila za številka vsaj prepolovljena.
Drnovškova vlada nam razlaga, da so plače previsoke, in da jih bo potrebno po volitvah znižati. Vendar zastaviti moramo takšen razvojni model, da bo znižanje plač čim manjše in ustvarjanje delovnih mest čim hitrejše.
Do nedavna smo živeli na kredit, danes pa zajedamo v premoženje. Kljub temu naši zahodni sosedje, ki nikoli niso imeli komunizma in socializma, že dolgo časa živijo nekaj krat bolje od nas. Danes vsi trpimo od kmeta, delavca, učenca in upokojenca in plačujemo grehe tistih, ki razmišljajo predvsem o tem, kako bi svoje privilegije ohranili in jih čimprej tudi obrnili v premoženje.
Povzeto po Gospodarski komisiji
Podeželju je zlasti v hrbovskih delih potrebno vrniti življenje. Zagotoviti jim je treba razvoj tistih panog, ki so v skladu z naravnimi danostmi in ekološkimi pogoji. Te panoge so predvsem kmetijstvo, mehki turizem in drobne obrtne dejavnosti. Oživitev bo mogoča le, če bomo izboljšali infrastrukturo (ceste, telefon) in spodbudili mlade, da se po končanem izobraževanju zaposlujejo v domačem kraju. K temu sodi tudi urejena družinska politika, ki bo posvečala posebno skrb družinam z več otroki. Za vse naštete cilje si bom prizadevala ob sprejemanju proračuna za leto 1993, ko bo že prva priložnost za uresničitev predvolilnih obljub.
Gorenjska spada hkrati tudi med najbolj urbanizirane regije Slovenije, kar pomeni, da v mestih živi že polovica njenega prebivalstva. Interesi meščanov se v marsičem razlikujejo od intese-resov in potreb ljudi na podeželju. Zato želim prisluhniti tudi njim in zastopati tudi njihove interese, ki so povezani s šolanjem, zaposlovanjem, zdravstvom in stanovanjskim vprašanjem. Zavzemala se bom za decentralizacijo šolske mreže, omilitev brezposelnosti in razumno ravnanje s prostorom in njegovim energetskim potencialom (vodo), še zlasti, ker ob obetani centralizaciji utegne osrednja Slovenija izrabljati predvsem za svoje intere-
»Rodil sem se 1938. leta na Jesenicah. Tu sem se tudi šolal in po končanem šolanju vpisal na medicinsko fakulteto. Kot zdravnik sem sedem let služboval v Žirovnici. Delal sem v splošni ambulanti in dežural na območju od Rateč do Rodin. Spoznaval sem ljudi, se srečeval z njihovimi stiskami in problemi in se oblikoval kot zdravnik in človek. Bila so težka, a lepa leta mojega zdravnikovanja. Nato sem odšel v službo v bolnišnico Jesenice, kjer sem postal internist in nato končal še postiplomski študij iz gastroenterologije. Tu sem v službi še danes. Konjiček v službi mije športna medicina. Deset let sem že zdravnik smučarskih nordijskih reprezentanc in blejskih veslačev - olimpijcev. Moji varovanci so v tem času osvojili več kot 20 svetovnih olimpijskih odličij.
V politiko sem se vključil pred dobrima dvema letoma. Kot kristjanu so mi bili najbližji slovenski krščanski demokrati, zato sem se včlanil v to stranko in bil na listi Demosa izvoljen v zbor občin. Preživel sem dve burni leti, ki se ju bom vedno spominjal s ponosom. Ponosen sem, da sem bil poslanec prvega slovenskega parlamenta na listi Demosa in član SKD. Strah me je, če se ozrem nazaj in pomislim, da, če ne bi bilo jasne, odločne opredelitve Demosa za samostojno Slovenijo in mednarodnih zvez krščanskih demokratov, bi bila usoda slovenskega naroda lahko drugačna, morda podobna bosanski.
V parlamentu sem bil neprofesionalni poslanec. Velike politi-
»Nove občine oblikovane po volji prebivalcev, majhne in okretne, bodo dale novo ustvarjalno energijo.«
čne teme me res niso preveč privlačile, sem pa tako v skupščinski dvorani, kot tudi na hodnikih, kjer se tudi oblikuje politika, storil veliko za prebivalce svoje občine.
Da kandidiram za poslanca državnega sveta, sem se težko odločil. Ko pa sem videl, da, če bom izvoljen, bom še vedno lahko opravljal svoj poklic, sem se odločil. Kot zdravnik morda bolje, kot marsikdo drug poznam probleme in stiske ljudi iz te pokrajine, ki jo bom zastopal. Zadnjo spodbudo in zavest o še večji odgovornosti pa so mi dali šte-
vilni občani, ki so mi v kratke* času zbrali skoraj 400 Disw podpor za kandidaturo. Osebno mislim, da je najf membnejša stvar, ki nas ča& sprejetje zakonodaje o loka$ samoupravi. Prepričan sem, & bodo nove občine, oblikovane f volji prebivalcev, majhne okretne, dale novo ustvarjal'11 energijo in da bodo kolo razvof premaknile naprej. Oblikovah takih občin bo namenjeno tw moje delo. Na Jesenice in v M dovljico želim pripeljati eno I novonastajajočih bank, ki bof nudile normalne kredite obe? nom za gradnjo majhnih turist čnih enot, kmetom, malim pod]1" tnikom in obrtnikom. V njih'1' vem razvoju vidim prihodnost11 pokrajine. Zaenkrat se uspeš"1 dogovarjam. V Radovljici skupaj z mladimi krščanskih demokrati ustanovil klub mlad* podjetnikov, v katerega vabiti mlade iz vse Gorenjske, ki F podjetništvo zanima. Prt* strankarskih vezi smo se že f vezali s svetovnim združenji krščanskih podjetnikov /UŠ"' PAC/ in upamo, da bodo te v& obrodile sadove. Zaupam v skrite ustvarjalne s& svojih sorojakov in sem trd" prepričan, da bomo skupaj 20 gli kolo vsakršnega napredki duhovnega, socialnega in goffl darskega, zavrteti hitreje. Sw[ pa imam še veliko dela, če bo" izvoljen ali ne, le da mi bo d*' olajšano, če me boste izvolili*
Iz programa SKD
Vse naše življenje mora biti prežeto s socialno mislijo, to je ljubeznijo do bližnjega. Ne nasprotujemo kapitalizmu, saj to je v bistvu samo delovanje naravnih ekonomskih zakonov. Kapitalistične zakonitosti pa je treba omiliti z učinkovito socialno zakonodajo. In to je eno bistvenih področij političnega delovanja krščanske demokracije. To je tudi razlog, da trdimo, da je SKD stranka malih ljudi: delavcev, kmetov, upokojencev.
(g. Vladimir Mohorič)
čnimi interesi strank. Na bližnjih volitvah pa bomo imeli pri'0 nost izbirati med tistimi, ki se najbolj resno zavedajo globine M ralne krize, katere posledica je tudi ekološka kriza, in ki t"
vedo, kako najti izhod iz nje.
(ga. Vlasta Sagtm
Nam SOCIALNA POLITIKA pomeni razvojno usmerjeno ittii klajeno delovanje vseh sektorjev družbe. Instrumenti takšne alne politike morajo biti vgrajeni v stanovanjsko, davčno, druž'. sko, pokojninsko in invalidsko ter drugo podobno zakonodaj*, čimer bo država zagotavljala pravični red in pogoje za socia'fl I
varnost veh državljanov, ki si je niso sposobni zagotavljati san11
Slovencem lahko ponudimo predvsem trdo delo za lepšo Slovenijo. To smo tudi počeli in to je najbolj poštena volilna obljuba. Kot edina slovenska stranka smo postali polnopravni člani Zveze evropskih demokratičnih strank, EDU in demokrščanske in-ternacionale.
(g. Lojze Peterle)
Socialna varnost mora najprej izhajati iz osebne pobude O1 predmet osebne odgovornosti posameznika, družine, delovni
okolja, krajevnih in drugih temeljnih skupnosti, pa tudi drža uprave.
Vil''
Družino SKD postavljamo v svojem političnem in konkretnem programu delovanja na prvo mesto. Moralna, kulturna, gospodarska in politična obnova ter razvoj slovenskega naroda morata namreč imeti svoje temelje v trdnih družinah.
(g. Štefan Kociper)
POLOŽAJ ŽENSKE kot matere in gospodinje mora biti v vsakem oziru enakovreden tistemu, ki ga ima zaposlena ženska. MLADINI mora biti omogočena aktivna in enakopravna vloga pri reševanju njenih lastnih problemov.
OSTARELIM LJUDEM moramo omogočiti dostojno starost z vsaj minimalno starostno pokojnino za vse ostarele državljane. Z VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJEM moramo mladim posredovati temeljne vrednote naše civilizacije in kulture, jih usposobiti za tvorno sobivanje in jim omogočiti skladen ter svoboden razvoj in oblikovanje značaja. Domovinska vzgoja naj v njih utrjuje zavest, ponos in veselje, da pripadajo slovenskemu narodu in državi.
KULTURNA POLITIKA mora razločevati med kulturnimi dejavnostmi in dobrinami, ki so nacionalnega pomena in jih je treba zato vzdrževati in podpirati, ter tistimi dejavnostmi, ki jih lahko prepustimo trgu. Kulturna politika mora biti odprta za vse nazorske in estetske usmeritve.
NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA je ena najvišjih in najdragocenejših narodnih vrednot in kot taka dokaz narodne samobitnosti in ustvarjalnosti. Država je dolžna to dediščino varovati in vzdrževati.
ŠPORTNE ZVRSTI, ki jih bo prednostno financirala država, je potrebno izbirati glede na njihovo zdravstveno in vzgojno vrednost, ceno, množičnost, tradicijo in glede na možnost, da se ta šport goji čim daljše obdobje v življenju.
Komunizma je konec tako kot Černobilu • izpostavljeni smo njegovemu sevanju
VLADIMIR VOLKOrf
ZDRAVSTVO. Vsak državljan Slovenije ima ne glede na »*| narodnost, vero, spol, starost, socialnoekonomski položaj lljg šino prispevka pravico do osnovne zdravstvene oskrbe in PraV'rj biti deležen družbene skrbi za svoje zdravje od spočetja do G* vne smrti.
H
Zavzemamo se za EKOSOCIALNO KMETIJSTVO. Dru**fjr kmetija mora postati v Sloveniji nosilec kmetovanja. Ključnoj javnik uveljavitve ekosocialnega kmetovanja z vsemi njeg0 j vrednotami je znanje. ^ Relativno majhen slovenski kmet se ne more sam kosati / Il1,1t)fj večjim v tujini, ki kmetuje tudi v boljših razmerah. Zato se jo kmetje povezati in nastopati organizirano. j Nujni so ukrepi, ki bodo pospeševali parcelno in posestne j centracijo. Kmet mora dobiti plačano tudi delo pri ohranJ*jM skrbno obdelane in urejene dežele, pitne vode, zdravega /ril )fi> drugo. Slovensko kmetijstvo je potrebno ustrezno zaščitit' I dumplinškim uvozom kmetijskih in živilskih pridelkov.
(dr. Jože
ČLOVEK IN OKOLJI-. V Sloveniji se je ekološka zavest začela prebujati že v sedemdesetih letih, vendar je do prvih združenj in strank prišlo šele konec osemdesetih let. Njihov vpliv se je i/ iej nih sob in ulic prenesel v prvi demokratični parlament, kjer so se ekološki interesi prvič resneje soočili z gospodarskimi in politi-
SINDIKATI. Delo je eden od načinov izražanja človeka, n| . va temeljna pravica in dolžnost. Država mora poskrbeti, đ oblikuje pravična delovna zakonodaja, ki bo ščitila pravic« JJ) slenih delavcev ter spoštovala in varovala Človekovo do*1 j stvo pred samovoljo lastnikov in poslovodstev. . J
Za nas je NAROD vrednota, ki jo moramo spoštovati tu<j^ ustanovitvi lastne države. Nihče ne more biti odvezan od o° / sti za ohranitev lastnega naroda. Ustvarjamo si državo P^jli1 zato, da bi dodatno zavarovali svoj razvoj in se tako ohf* družbi drugih narodov Ji SLOVENSKA DRŽAVA mora postati pravna država, ki VJJJ» človekove pravice in državljanske svoboščine Tudi šibke|sl ^[i imeti možnost, da uveljavi svojo pravico, ker je potrebno *P vati ustavo in /akon, ne pa volje močnejšega.
Petek, 27. novembra 1992
PREDSTAVLJAMO STRANKE IN KANDIDATE
19. STRAN «*> GORENJSKI GLAS
ALEKSANDER CEH
naša prihodnost bo zelena - ali pa je ne
BO
Slovenci stoletja poznamo pregovor: zrno do zrna - pogača, Kamen na kamen - palača. Te modre besede nas med drugim ^Pomnijo, da živimo od narave in od svojega premišljenega lr» skrbnega dela s tistim, kar nam lahko daje narava. In Slo-Venci smo že stoletja živeli tako, kot nas uči ta pregovor - ne Pa od plenjenja in ropanja. Tudi v prihodnje bo tako. Ne bo-^0 kradli drugim - tudi naravi ne - vztrajno pa bomo pobirali Sadove tega, kar nam narava lahko daje. Tisto, kar si pridobimo, pa bomo znali ceniti in uporabiti sebi in našim potom-cem v prid.
Zeleni SLOVENIJE si z drugimi zelenimi po svetu pridobi-vamo znanja o tem, kaj z naravo lahko delamo in česa ne Srnemo, če nočemo izropati in uničiti tistega, kar imamo. Polagali vam bomo, da boste to vedeli tudi vi. Oblikovali bomo Predloge in zakone, ki nam bodo pomagali živeti tako, da bo narava še dolgo dajala to, kar nam lahko da. SAMO ENO SLOVENIJO IMAMO. Njena prihodnost bo zelena - ali Pa je ne bo.
PETER KATRAŠNIK SINDIKALIZEM IN STRANKA
^*fe to dvoje skupaj ali ne, se marsikdo vpraša? Mislim, da 8re, V programu zelenih je tudi socialni program. Zavzemajo se za človeka vredno in dostojno življenje. Prav to pa je *Udi glavna usmeritev sindikalizma. Član sindikata Neodvisnost sem od ustanovitve. Lahko se pohvalim tudi z uspehi. Kot največji uspeh si štejem, da sem skupaj s člani kolektiva preprečil divjo privatizacijo podjetja IKOS Kranj. To naj bi ^ zgodilo že lani. To bi pomenilo stečaj podjetja, ali drugače, ^"0 zaposlenih na cesto.
J^o že omenjam IKOS, naj povem, da je v našem podjetju do-r° poskrbljeno za čisto okolje.
^ovem, da je IKOS lahko vzor za čistočo v podjetjih. Volivcem predlagam: Volitve Zelene Slovenije!
Vaš kandidat za državni zbor
ZELENI SLOVENIJE
Politika ni pripovedovanje zgodb o uspehu. Niti ni prijazno nagovarjanje volivcev h gradnji babiulonskega stolpa. Tudi tega, da živimo, kakor v pravljici, ne moremo reči, če se odrekamo praksi lažnjivih političnih obljub v dobrobit narave in človeka. Svet, v katerem bivamo, ni zgolj dežela Alp, Adrianskega morja, modrega neba in sonca, temveč svet travm in posamičnih človeških ter naravnih tragedij: brezskrbni nasmehi izginjajo z otroških obrazov, ker se jim je v očeh naselila vojna. Zadovoljstvo delavcev bledi, ker so se s sokom njihovih žuljev opili divji privatizatorji. Skrb kmetov se povečuje, ker žanjejo pičel pridelek. Upokojenci zdijo v sobah, ker mestni zrak ni zaveznik zdravja. Za preminulimi razredi otrok žalujejo starši, ker je cesta zahtevala svoj davek.
Politika je sredstvo demokratičnega komuniciranja družbe, ki sprevidnostposameznikov spreminja v obči zakon, v svet, ki siga je človek izbral in izoblikoval sam. Ljudje napačne poteze politikov sčasoma pozabijo, in le narava jih sešteva. In danes smo ZELENI SLOVENIJE kot vsi ostali državljani mlade republike priča žalostnemu stanju narave in človeka, smo žalostna priča kalkula preteklih političnih odločitev. ZELENI SLOVENIJE smo veseli, ker smo prva generacija človekoljubov, ki se politično zavzemamo za ekologijo in se hkrati čutimo odgovorne, ker smo zadnja generacija, ki lahko reče odločilni »ne« nadaljnjemu odrekanju čiste slovenske narave slovenskim državljanom. ZELENI SLOVENIJE se borimo za uravnotežen gospodarski razvoj, preobrazbo industrije, varčno rabo energije, ekološki preobrat v kmetijstvu, gozdarstvu, prometu, turizmu, varstvu zraka, voda, spoštovanju človekovih pravic, razvoju mirovne politike, kulture, znanosti in izobraževanja, skratka za naravo.
Zeleni Slovenije nismo politični pravljičarji, smo ljudje, ki želimo soustvariti prvo, človeku in naravi, prijazno zgodovino. Pridružite se nam in volite Zelene Slovenije, kajti samo eno Slovenijo imamo.
1. volilni okraj Jesenice
3. in 5. volilni okraj Kranj in Radovljica
MIRKO ZORENC NE NASEDAMO POLITIKOM, DA NAS BODO POPELJALI V LEPŠO PRIHODNOST - SEDIMO NA KOLO IN SE TJA P0PELJIM0 SAMI!
* Za izdelavo kolesa potrebujemo le 1 do 2 odstotka energije in surovin, potrebnih za izdelavo avtomobila.
* Pri vožnji z njim ne trošnimo neobnovljivih virov energije.
* Zanj ne potrebujemo velikih voznih in parkirnih površin, ki krčijo naravni prostor.
" Kolo je dostopno vsem, vzdrževanje je preprosto in poceni.
* Z njim se pripeljemo od vrat do vrat, brez izgubljanja časa z iskanjem parkirnega prostora. V strnjenih naseljih je to najhitrejši način prevoza.
* Nenazadnje se s kolesom premikamo tri do petkrat hitreje kot peš, pri tem pa porabimo petkrat manj energije. ZATO: PUSTIMO KOMUNIZEM IN FAŠIZEM, KLERIKA-LIZEM IN NACIZEM IN SE OPREDELIMO ZA BICIKLI-ZEM.
2. volilni okraj Radovljica
SLAVKO SAVlC
4. volilni okraj Kranj
Ne gre poudarjati, da je voda strateškega pomena. Na reko Savo je vezana več kot polovica državljanov Slovenije neposredno in posredno. Zeleni Slovenije ter ostali ljubitelji narave vemo, da dejavnosti za oživitev porečja Save ne potekajo po naših skupnih pričakovanjih. Viri pitne vode so še vedno zelo ogroženi. Zmanjšala se ni niti poraba, ki je nekajkrat večja od povprečja razvitih držav Evrope. To je samo eno razmišljanje od tistih, ki vidijo samo odtekanje vode, ne pa tudi trajnih škodljivih posledic.
Zeleni in vsi, ki zeleno mislimo, vemo, da je Sava že po nekaj kilometrih nepitna. To je alarmanten podatek. Toda gospodarstveniki, če bodo želeli dobro tržiti, želeli imeti evropsko standardizirano proizvodnjo, se bodo morali zbuditi iz globokega spanca. Standardizacija po evropskih načelih za potrošnika preprosto pomeni, da je izdelek, ki ga kupuje, izdelan po merilih, ki so okolju in s tem tudi njemu samemu kot potrošniku, prijazni. Zato je treba urediti pravno zakonodajo na vseh področjih, da bo človek bival v naravi sebi dostojno. Zbudite se Gorenjci! Voda se čisti od izvira navzdol. Z vašo volilno podporo Zelenim Slovenije se bomo podjetij lotili skupaj za nas in naše vnuke.
TADEJ MARKlC
??'en> smo politična stranka zlate sredine. Zavzemamo se za
ravo in naravno okolje, za bogate medčloveške odnose in ^adovoljnega posameznika, ki živi v sozvočju z naravo in mu * zava ne omejuje želja, hotenj in interesov, ga varstvo narave se ne zavzemamo zgolj zato, ker to člove-r koristi. Menimo namreč, da je človek le del narave, kjer G Vse usodno povezano med sabo in kjer ima vsako živo bi-^ Pravico do življenja.
Sloveniji se proda letno več kot 10 milijonov baterij. Sle-
rni dan jih zavržemo desetine, stotine.
e odmetavaj mo baterij v posode za odpadke. S tem vnašata v okolje težke kovine, ki so škodljive vsemu živemu sveto
^*terije spudujo med posebne odpudke.
iredirno torej prvi korak, odložimo baterije v zato posta-
6. volilni okraj Kranj
VlJene škatle v'trgovinah.
^ JOŽE SEVER
roven! lrnamo varovanje narave, neobnovljivih naravnih vi-^^olja in pokrajinskih ekosistemov za eno najvažnejših alno^ '^'ovonije. Zavzemamo se za razvojno uspešno in soci-her Pravično državo, ki bo zagotavljala socialno varnost slo ki b (>rnu državljanu Slovenije. Smo za gospodarski razvoj, ^ ^ 0 upošteval omejenost naravnih virov v naši domovini. bDo|lmo- da je v tem trenutku najvažnejša hitra in pravično
»Jana lastninska preobrazba. H s^0spodurski razcvet Slovenije rabimo dobre menedžerje, g '   sP°sobni voditi podjetja.
om, da ima Slovenija sposobne podjetnike, slabost
8osp'0(j.     • da direktorji danes ne odgovarjajo nikomur. V SS*  0 ra/v'tin državah menedžerji odgovarjajo lastni n°Usrn°i       ' pw Uldi delavcem. Lastni! niso ,nliJeno od monedžerjev rezultat - d ^° zadovoljni ; "
ki namreč zahtevajo dobiček, tega pa ni, Če Us,'ali ""V("|ni '" s,'m,,'irani 1 ud i delavci  Delavci pn nas BO Z Uvo]     ni' za,° J° »j i hov delovni polet slab. rpktoriaVllV^° lastn»nske zakonodaje ne bomo več delili di J  na »rdočV. in »črne«, na »love« in »desne«,
^e na'sn nU ! in »*rne«, na »leve« in »desne«, temveč k
^° Pu i|.°S()l)n('' lu'r n°d" nesposobni v tem procesu odpadli Predpogoj /a gospodarski napredek Slovenije.
8. volilni okraj Škofja Loka
NIKO AHAČIČ 7. volilni okraj Tržič
Neizpodbitno dejstvo je, da je zdravje volivcev, v predvolilnem mesarskem bojevanju med strankami, ogroženo. Vsaj polovica zdravja, če se spomnimo pripovedovanj naših babic, ki so govorile, da je smeh pol zdravja. Res je. Uganili ste: predvolilna blatenja so v prvi polovici naravnost smešna, zaskrbljujoče pa je, kaj se bo zgodilo s Slovenci, po volitvah, če jih bodo v skupščini zastopali ljudje, ki se zavzemajo za zaščito človeka, kajti narava je po njihovem mnenju že preveč zaščitena. Zgrozim se, če pomislim, da otroci v petem razredu čebljajo pri uri biologije, da je človek dela narave, kandidati za skupščinske stolčke pa izvzemajo sebe iz naravnega krogotoka. Takšnemu političnemu nastopanju bi lahko najenostavneje rekli norčevanje iz volivcev. A vendar se sprašujem, ali se določeni volivci kljub vsemu ne bodo znali odločiti za prave Zelene, ki skrbijo za naravo, ki bo prijazna človeku, temveč bodo glasovali za ekološke antihumaniste, ki želijo zaradi zaščite človeka zasvinjati še tisti mali preostali neokrnjen ekosistem, ki ga še imamo.
PLIN V ŠKOFJI LOKI
Plin prihaja v Škofjo Loko. Zeleni Škofje Loke se ga veselimo, ker vemo, da bomo z njim dobili čistejše ozračje. Ali se ga veselijo tudi naši krajani? DA in NE. DA zato, ker bo ogrevanje stanovanj s plinom bolj udobno in onesnaževanje ozračja bo manjše. NE zato, ker bodo morali plačati približno 6.000 do 8.000 DEM v tolarski protivrednosti za priključek, naprave za plin in montažo, preden ga bodo lahko začeli uporabljati. S plačo 400 DEM, ki jo ima povprečen Slovenec, lahko samo vonja.
Dobro, da imamo tako dobrohoten IS SO Škofja Loka, ki priključek na plin ponuja za »borih« 1.200 do 1.800 DEM. Zeleni Škofje Loke smo za to, da mora vsak, ki to želi, dobiti priključek na plin brezplačno. Kako? Z bolj sposobnim IS, ki bo plinifikacijo načrtoval kot kapitalsko ali koncesijsko družbo. Mi, Zeleni Škofje Loke, hočemo, da je vsaka hiša priključena na plin, ker dajemo ekologiji prednost pred ekonomijo. Mi bolj cenimo zdravje naših krajanov kot denar.
BOJAN MALOVRH 9. volilni okraj Škofja Loka
PREDSTAVLJAMO STRANKE IN KANDIDATE
LIBERALNA STRANKA ZDAJ IS ZMES!
Verjetno vsi poznate Liberalno stranko, njeno načelnost, pogum in odločnost. V skladu s takšno naravnanostjo stranke je bil izjemen njen prispevek pri oblikovanju in uresničitvi programa Demosa. Po rdečem levem prevratu v Skupščini je Liberalna stranka motor organizirane opozicije.
Liberalna stranka izhaja iz prepričanja, da je zasebna lastnina pravi temelj gospodarske samostojnosti, ta pa jamči osebno svobodo. S poudarjanjem ustvarjalnosti in odgovornosti želi Liberalna stranka prekvasiti razumevanje liberalizma v slovenski politični zavesti. To pomeni, da želi v slovenskem prostoru uveljaviti vrednote sodobnega evropskega liberalizma in preprečiti pojave kvazi- in anarho-liberaliz-ma, kijih zastopajo v Sloveniji nekateri ostanki rdečega režima.
Zlasti vidna je bila njena vloga pri osamosvajanju Slovenije, uveljavljanju narodne sprave zares in ne samo na simbolni ravni in zagotavljanju državljanstva vsem ljudem slovenskega rodu.
Posebno pozornost bo torej stranka namenila dejanski demokraciji javnega življenja. Skratka, Liberalna stranka se zavzema za normalizacijo razmer v Sloveniji in za pošteno demokracijo. Ko bo po volitvah prišla na oblast, bo energično ukrepala zoper tiste, ki kradejo slovensko premoženje in prodajajo slovenski ponos in to bo storila v okviru pravne države, kije zdaj zaradi obstrukcije ostankov rdečega režima žal še vedno nimamo.
Skratka, sedaj, ko je vse jasno in vemo, kako so bili spet prevarani slovenski ljudje, bo storila Liberalna stranka vse, da bo po volitvah drugače.
Izberite pošteno demokracijo in volite Liberalno stranko!Pomagajte nam skupaj uresničiti tisto, kar vsi želimo, pa nam rdeči ostanki režima in jugoslovenarji vseh vrst preprečujejo. Pomagajte nam vrniti Slovenijo Slovencem, pomagajte nam revidirati zakone o državljanstvu, pomagajte nam ohraniti Slovenijo, pomagajte nam pri uveljavitvi načela: za pošteno delo pošteno plačilo.
Bodite brez skrbi! Liberalna stranka bo upravičila Vaše zaupanje! Za zaupanje namreč gre!
LIBERALNA STRANKA
X
FRANC ČEBULJ
Star sem 40 let, rojen v Adergasu, živim in delam na kmetiji, sem poročen in imam dva otroka. Zaposlen sem v Petrolu.
Sem predsednik KS Veleso-vo, poslanec v kranjski skupščini in član več skupščinskih komisij.
Vedno sem se zavzemal za podeželje, predvsem za njegov naravi prijazen gospodarski razvoj, kjer mislim predvsem na razvoj turizma na podeželju, zaščito in uspešno gospodarjenje kmetij in za ugodne bivalne pogoje drugih prebivalcev podeželja.
Ker načrtovana zakonodaja o lokalni samoupravi predvideva močno centralizacijo odločanja v Ljubljani, sem proti takemu zakonu in se bom zavzemal za večji vpliv krajevnih skupnosti pri odločanju v občini.
MARJAN CIPERLE
Rojen sem bil 1943 v Dvorjan, s svojo štiričlansko družino pa živim v Preddvoru. Po poklicu sem elektrikar in vodim svoje podjetje. Zavzemal se bom za demokracijo in dosledno spoštovanje človekovih pravic. Trudil se bom tudi za zmanjšanje davkov na plače, da bi se počasi približali evropski davčni ravni. Potem seveda nikomur ne bo več težko točno m pravočasno poravnavati državni finančne obveznosti. Zato bom za ustvarjanje ugodnih gospodarskih pogojev, kar bo podlaga za investiranje predvsem v inovativno in slovenski pokrajini neškodljivo proizvodnjo.
TATJANA ČEBULJ
Rojena sem leta 1957 v Kranju. Dokončala sem srednjo tehnično čevljarsko šolo m sem zaposlena v Planiki. Sem poročena in imam dva otroka.
S politiko se doslej nisem ukvarjala, toda zanjo sem se odločila glede na razmere, ki kažejo na pohod pohabljene demokracije, zapostavljanje žensk, ki naj postanejo polnopravne članice nase družbe. Vsi zaposleni naj dobijo možnost dobrega in človeka vrednega zaslužka. Omogočiti je potrebno dobro varstvo otrok, po možnosti na domu. Mislim, da mi bo to s pomočjo Liberalne stranke uspelo.
MILAN FRELIH
Rojen sem leta 1954 v Ljubljani, živim pa v Žireh. Sem poročen z ženo Mileno in imam dve hčerki. Končal sem višješolski študij na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani. Zaposlen sem bil v Kladivarju, sedaj pa sem dve leti samostojni obrtnik v Žireh. V prostem času, kolikor ga je, se ukvarjam z rekreacijo (hoja, kolesarjenje, smučanje).
K Liberalni stranki sem pristopil zaradi njene pokončne drže, saj se je mnogokrat zgodilo, da so vsi ostali držali fige v žepu, Liberalna stranka pa nam je nalila vsaj nekaj čistega vina, kolikor so ga mediji potem pustili zaužiti nam navadnim zemljanom.
V primeru izvolitve ne bom dajal visoko letečih obljub, obljubim pa, da se bom z vsemi močmi zavzemal za naši prelepi dolini, ki si zaslužita marsikaj boljšega, kot je sedaj (ceste, komunalna ureditev), ter za razbremenitev gospodarstva. Le neobremenjeno gospodarstvo je porok za naš boljši jutri, za več delovnih mest in ne nazadnje tudi za boljši jutri, za več delovnih mest in ne nazadnje tudi za boljšo socialo, ki jo imajo nekateri polna usta, gospodarstva pa še omenijo ne. Porok za to je moja poštenost, čista preteklost, pokončnost in delavnost.
za javnost delovanja državne uprave, ki naj bo do ljudi prijazna in do vseh enaka. Prav tako se bom trudil,
da se vrne ukradeno in razdeli nikogaršnjo družbeno lastnino pravično med Slovence. Ustvariti bom pomagal take gospodarske pogoje, da bo Slovenija gospodarsko uspešna država, kjer bo predvsem tudi mladina prišla do dobrih zaposlitev.
Zaradi zavzemanja LIBB RALNE STRANKE za resni' čne dolgoročne cilje Slove nije in Slovencev kandidi' ram na listi LIBERALNI STRANKE v volilnem okrajt Tržič.
Za podporo vam bo LIBH RALNA STRANKA hvaležna
JANEZ HAFNER
Rojen sem bil leta 1950 v delavski družini. Sem strojni tehnik in samostojni gospodarstvenik.
Skoraj od začetka sem aktiven član Liberalne stranke in sem tudi odbornik v kranjski občinski skupščini, kjer sem si nabral nekaj parlamentarnih izkušenj.
Zavzemam se za svobodno gospodarstvo, ki mu bo država pustila dovolj sredstev za vlaganja v nove projekte in s tem spodbujala konjunkturo in nove zaposlitve. Prepričan sem, da smo Slovenci dovolj sposobni za gospodarski spopad na svetovnih trgih.
Vsekakor pa ne smemo pozabiti na svojo državo, za katero bo potrebno še marsikaj dobrega postoriti. Skratka poskrbeti moramo samo zase, na primer tako, kot Švicarji.
JANA DEBELJAK
"Rodila sem se 27. aprila 1947 v Zgornji Bistrici na Štajerskem. V Ljubljani sem maturirala na gimnaziji, nato pa sem se preselila v Piran, kjer sem še isto leto odprla obrt.
Čeprav sem v Liberalni stranki šele kratek čas, sem z njenimi idejami in člani simpatizirala že dolgo. Ugajajo mi strankina pokončna drža, močno zagovarjanje slovenstva in tradicionalnih vrednot, med katere Slovenci štejemo tudi krščanski etos.
Zakaj sem se odločila, da kandidiram za poslanko državnega zbora? Preprosto zato, ker opažam, da so ljudje vse bolj nesrečni, da nasmeh izginja tudi z otroških ust... Če starši niso zadovoljni in srečni, tudi otroci niso. In če otroci nimajo srečnega otroštva, če niso deležni ljubezni in pozornosti, tudi odrasli ne morejo biti zadovoljni. To je "veriga", ki jo je težko prekiniti, a vendar jo bo treba."
PAVEL PINTAR
Sem trgovski poslovodja star 40 let, zaposlen v M#' kurju pri Kašmanu kot n| mestnik poslovodje. Z žen" in dvema otrokoma živim $ Godešiču, svoj prosti čas P? namenjam predvsem druži' ni. Želim si samostojne i11 nevtralne Slovenije, v katef1 bo dostojna zaposlitev de stopna vsem, ter se družk^ na lastnina pravično razdej1 med tiste, ki so jo ustvarjal1 Zavzemal se bom tudi I večje pristojnosti krajevni!1 skupnosti in občin v prim^' javi z državo, ki si je zadnj* čase prisvojila preveč pra' vic pri odločanju.
STANKO KERN,
inž.
Rojen sem 2. februarja 1941 v Kranju, izhajam iz obrtniške delovne družine. Po končanem študiju v Mariboru in Nemčiji sem bil nekaj let zaposlen v Peku in Planiki, leta 1974 pa sem postal zasebni gospodarstvenik.
Menim, da bi morali doseči spoštovanje in podpis vseh mednarodnih priznanih konvencij o človekovih pravicah in svoboščinah.
Zavzemal se bom za spoštovanje zakonov brez izjem in
PETER SMUK,
dipl. ing. strojništva
Rojen sem 1. 1940 v Retnjah, kjer tudi živim, v obrtniški družini s stoletno tradicijo. Po študiju sem se leta 1965 zaposlil v ISKRI Tovarni stikal v Kranju, kjer sem delal do leta 1980.
Razvoj domače obrtne dejavnosti me je privedel v obrt. Postal sem tudi predsednik Obrtnega združenja Tržič in kot predstavnik obrtnikov v raznih organih. Nadaljnji razvoj me je pripeljal v LIBERALNO STRANKO. Po zmagi DEMOSA sem zaradi odgovornosti do volivcev sprejel mesto tržiškega župana.
DR. NACE POTOČNIK
Rodil sem se 31. julija l^jj leta v Ljubljani, kjer s^.; preživel svoja dijaška ' študijska leta. Po dipl°J. sem se kot pastoralni d^ vec srečeval s tegobam^ stiskami ljudi na Vrhnik1 v Stari Loki.
Leta 1978 sem odšel v RjJ, kjer sem po petih letih o0., toriral in se vrnil v SloVe io. Služboval sem na Bie0. kjer sem srečal svojo Majdo. Tu sva si ustva*■ ■ dom in podarila življenj, dvema hčerkicama, Iren1 Alenki. * S svojimi sposobnostmj ^ voljo sem se prizadeval gospodarsko utrditev sa1^ stojne Slovenije najprej sekretar Slovenske zb°^. ce obrti in podjetništva, -to pa v službi namesti , ministra za malo gosp°°
Zdaj pa je čas, da skuij. potegnemo črto in zacp ^ mo prihodnost našim L tomcem v kulturni in P0.^ ni demokraciji, v Po£*L* nju zasebnega podjetn1^, v socialni in pravni ctf t-ter v obrambi neodV' ^ Slovenije pred raznimi*^ federacijami, asociacijah balkanskimi navezah
PREDSTAVLJAMO STRANKE IN KANDIDATE
Slovenski ljudska stranka
Slovenija naj bo jutri sreinejša
KANDIDATI ZA VOLITVE
V DRŽAVNI ZBOR i. volilna enota
Slovenija naj bo jutri srečnejša
Slovenska ljudska stranka je orala ledino slovenski demokraciji kot prva politična organizacija izven režimskih na Slovenskem. Naša moč in prepričljivost, ki se kažeta v reševanju konkretnih problemov, ki vsakodnevno bremenijo našega človeka, je razlog, da smo danes najštevilnejša slovenska stranka. Ljudje nam zaupajo, kajti s svojim delovanjem ohranjamo tradicionalne slovenske vrednote, ki temeljijo na zemlji, delu in družini. Korenine našega delovanja rastejo iz krščanskega etosa, poštenja, solidarnosti do sočloveka v stiski in dela. Bistvo našega delovanja je usmerjenost v prihodnost, opredeljevanje »za« in ne »proti«. Program Slovenske ljudske stranke izhaja iz človeka. Kmetu, delavcu in izobražencu odpira pot v prihodnost. Omogočiti je treba delo dela zmožnim in pravično plačilo za njihovo delo, socialno pomoč dela nezmožnim in razvojno perspektivo mladim.
Obstoj in razvoj kmetijstva ima poseben pomen za ohranjanje slovenskega naroda. Kmetijstvo ima svoje ekonomsko, ekološko, socialno in demografsko funkcijo. Ohranitev in uveljavitev modela družinskih kmetij je predpogoj za ustrezno poseljenost slovenske krajine. Mesto in dežela se medsebojno dopolnjujeta. Če izumira podeželje, se zadušijo mesta. Model celostnega razvoja slovenskega podeželja, ki ga predlagamo, namenja posebno pozornost demografsko osiromašenim območju.
Razvoj slovenske industrije, tehnologije in energetike niora izhajati iz slovenskih pokrajinskih posebnosti in naravnih možnosti.
Aktivna politika zaposlovanja ne sme pomeniti samo ohranjanje delovnih mest. Takšni politiki nasprotujemo, ker je to zgolj kupovanje glasov in socialnega miru. Slovenska ljudska stranka bo vztrajala na potrebi po usmerjanju sredstev za te aktivnosti predvsem v odpiranje novih delovnih mest.
2 zakonom o obrestni meri, ki smo ga predlagali, bomo to usmeritev tudi uveljavili. Zaščitili bomo potrošnike Pred monopolisti, nekvalitetnimi izdelki in samovoljo državne administracije.
Pri vključevanju Slovenije v procese evropskih in svetovnih integracij imamo vedno pred očmi ohranjanje slovenske identitete. Zato smo izdelali jasno strategijo do tujih vlaganj v naše gospodarstvo, s katero bomo zaščitili slovenske nacionalne interese.
vek, ki so ga skorajda spodili iz domače kmetije in mu poskušali vzeti veselje do dela na zemlji. V okviru Kmetijske zemljiške skupnosti na Jesenicah sem se z vsemi močmi prizadeval za preprečevanje pozidave kmetijskih zemljišč, predvsem sem bil aktiven pri onemogočanju izgradnje hladne valjarne na Beli.
{ANEZ ŠEBAT
• v°l- okraj - Jesenice
J0jen sem 15. januarja 1941 na ornači kmetiji v Smokuču kot p^tji otrok staršev Frančiške in . anca Šebat, po domače pri Bo-(j ncu- Po poklicu sem kmet in . urn na domači kmetiji, ki je ži-'norejsko usmerjena. ^ 1955 sem zaključil šolanje t   n'zJi gimnaziji na Jesenicah. J*ta 1983 sem opravil izpit za viš-jJM gasilskega častnika. gaeset .lpt sem bil član uredniške-
km.?- °ru pri rev'J' SodoDno Km fJStV0, Vse od ustanovitve "jHijsko zemljiške skupnosti dpi' ,enicah scm v njej aktivno »•l. V letih 1987 in 1988 sem s|tu ?val tudl P" ekoloških poje n s h'bndno koruzo, ki jih tet« ,v'Jala Biotehniška fakul £la 12 Mubljane.
vali Gvidom Fajdigo sva sodelo-stavitv« ,zasnovi urejanja in po-^al l lnskih pašnikov. Na logij* ! kmetiji sem razvil tehno-
Paši h lnske paše in molže na inovafTeZ vhlevlJanJa živine. Za sern |JJ°, prevozne«a molzi.šča triu vr 82 na Kmetijskem sej-rtieda|j0°rnil Rad80r>i Prejel zlato
nje rn(,Jt' politično delova-krat s godek iz lt>ta 1WH. Tananen lmel težave P01'11*™ ne kncii Samo Pri uvoz" motor-0silr.»ce, ampak tud, kot č,0.
ANDREJ OGRIN
2. vol. okraj - Radovljica
Rojen sem bil 5. aprila 1960. Živim v Bohinjski Bistrici na domaČi kmetiji, Moja osnovna dejavnost je kmetovanje. Že v otroštvu sem bil trdno navezan na kmetijo, tako je bil kasnejši študij na Biotehniški fakulteti povsem logična posledica Leta 1981 sem končal prvo stopnjo na oddelku za živinorejo.
Smernice oziroma koncept razvoja je občinska skupščina sprejela. Čakali smo na strategijo razvoja Republike Slovenije, ki naj bi bila osnova za realizacijo občinskih načrtov, čakali dve leti in dočakali povsem drugačno vladno kmetijsko politiko. Ta se je postavila na izrazito liberalno stališče, kjer ni prostora za zaščito domačega pridelovalca. Zanemarila je dejstvo, da kmetijstvo ni le panoga, ki se jo ocenjuje samo skozi delež v ustvarjenem bruto družbenem proizvodu, ampak da opravlja še vrsto drugih
pomembnih funkcij, od ohranjanja poseljenosti podeželja, do vzdrževanja krajine. Zavzemal se bom za to, da bo avtohtono prebivalstvo v lastnem okolju našlo vir za spodobno življenje, da bo gospodarstvo v lastnem prostoru. Pri iskanju tega ne bo posebnih težav. Ozreti se je treba le nekaj desetletij nazaj in ugotoviti, da je bil Bohinj pred letom 1941 na turistično relativno višji ravni kot danes, prav tako bohinjsko kmetijstvo. Temeljilo je na živinoreji, ki je bila zgled vsej Gorenjski. Z rabo planinskih pašnikov so dosegli organizacijski optimum.
od dela zmožnih prbivalcev. Zavzemal se bom za to, da se v postopku lastninjenja preverijo vsi sumljivi primeri, če morda ni prišlo do načrtnega izničenja posamezne družbene firme, ter se zmanjša pritisk na zaposlovanje v mestu. Zahteval bom vso podporo hribovskim kmetijam, da bo vzdržalo kljub težkim pogojem pridelave in da se tako ohrani poseljenost te zemlje. Prav tako se bom zavzemal za cenejšo pridelavo hrane, da bo delavec - potrošnik hrano ceneje kupoval. V tej verigi proizvajalec hrane - potrošnik - je treba onemogočiti neupravičene zaslužke posrednikov, trgovcev, ki si ustvarjajo velike dobičke na račun kmetov -proizvajalcev in na račun ubogih potrošnikov delavcev, ki nimajo denarja za preživetje.
MILAN POHAR 3. vol. okraj - Radovljica
Če se malo predstavim: rodil sem se 25. marca 1949 pr'Mačk na Brezjah. V osnovno šolo sem hodil v Mošnjah in v Radovljici, v srednjo tehniško šolo za KMRL oddelek za lesarstvo in po tej končal leta 1974 na Biotehniški fakulteti oddelek za lesarstvo v Ljubljani. Ves čas službovanja se ukvarjam z računalništvom in organizacijo poslovnih procesov. Zaposlen sem bil v Elanu in sedaj teče sedmo leto v Peko v Tržiču.
Težko je po toliko obljubah, ki jih kandidati trosijo med volivce najti tako, ki bi bila še bolj zanimiva in privlačna, večina, ki sem jih do sedaj slišal ali prebral temelje na socialno pravični družbi in gospodarsko uspešni državi. Veliko bolj, kot smo bili vajeni doslej, bo moral vsak sam poskrbeti zase. Tako kruto so se razblinile v nič tiste krilatice o pravici do dela in iz dela. V tej luči bo tudi šola in znanje dobilo drugačen smisel. To znanje smo v preteklosti tako teptali, da nam je predvsem tehnična inteligenca ali ušla v tujino ali v politiko ali pa nekje pritajena čaka na lepše čase. Bolj ko razmišljam o naši deželi in ljudeh bolj mi v misli sili tista lepa Vodnikova: Slo-venc tvoja zemlja je zdrava in pridnim nje lega najprava. To pesmico sem se moral naučiti majhen potepin.
Mag. MARTA CIRAJ
5. vol. okraj - Kranj
Rojena sem leta 1956 v kmečki družini s petimi otroki. Starši kljub neugodnim razmeram na hribovski kmetiji še danes kmetujejo. Kmetija ima naslednika. Vsi otroci smo si ustvarili krščanske družine in si postavili svoje domove. Sem poročena in imam tri otroke. S soprogom -diplomatom, sem bila v obdobju 1984-1988 v Avstriji kot spremljevalka v diplomatski misiji.
Do sedaj nisem bila politično aktivna. Za kandidaturo sem se odločila zaradi občutka dolžnosti, da prispevam svoj delež k pospešenemu reševanju nekaterih vprašanj in področij, ki sem jih zapisala v svoje volilno geslo ter zavedanja, da bi se z dobro voljo in pametjo dalo marsikaj učinkoviteje rešiti.
Oživitev slovenskega podeželja si predstavljam kot celostno urejanje, ki temelji na sodelovanju čim več krajanov, kot novi pristop "od spodaj navzgor".
Moje volilno geslo:
— Oživimo slovensko podeže-Ije.
— Kmet in delavec naj živita v sožitju.
— Zaščitimo naše kmetijstvo in okolje.
— Otroci naj rastejo v srečnih družinah.
FRANC MALOVRH
4. vol. okraj - Kranj
Rodil sem se v Kranju dne, 13. junija 1942 v delavski družini s štirimi otroki. Osnovno šolo ter gimnazijo sem končal v Kranju, kjer sem maturiral v letu 1961. Po maturi sem se vpisal na Veterinarsko fakulteto v Ljubljani, kjer sem leta 1967 diplomiral. Sem poročen in oče treh sinov, od teh dva študirata v Ljubljani, tretji pa hodi še v srednjo šolo.
Sem za aktivni pristop k zmanjšanju nezaposlenosti v občini, ki znaša 14 odstotkov
»Turizmu posvetiti posebno pozornost, kajti tu je velika možnost plasiranja doma pridelane hrane. Podeželju povrniti prvoten pomen.«
V prihodnje bo treba več vlagati v kmečki turizem, vrniti podeželju prvoten pomen (stari običaji, kulturne znamenitosti). Urediti ceste, ki so velikega pomena za turizem in gospodarstvo. Znam prisluhniti vsakemu človeku in če me boste izvolili, vas bom zastopal odločno in pošteno.
SLS
PETER BOHINC
6. vol. okraj - Kranj
Rodil sem se v Kranju 24. avgusta 1966 v kmečki družini, ki je trdna in krščanska. Po poklicu sem veterinarski tehnik in sem absolvent BTF v Ljubljani, ter delam v prostem času na bratovi kmetiji, ki obsega 10 ha obdelovalne zemlje in 40 glav živine.
»Omogočiti delo dela zmožnim in pravično plačilo za njihovo delo, socialno pomoč dela nezmožnim in razvojno perspektivo mladim.« »Varovati gozdove in zaščititi pitno vodo«
JANEZ ŠKERJANEC
7. vol. okraj - Tržič
Rojen sem 13. decembra 1942 v Žiganji vasi na manjši hribovski kmetiji, kjer sedaj tudi živim. Po izobrazbi sem gradbeni tehnik. Poleg kmetijstva se ukvarjam, kot že pet rodov pred mano, s samostojno gradbeno obrtjo. Vedno sem se vključeval v življenje KS, kjer smo s skupnimi močmi in dvema samoprispevkoma, katerih pobudnik in organizator sem bil, asfaltirali krajevne ceste in v vsako hišo napeljali telefon.
Menim, da znam prisluhniti ljudem, znam pa jih tudi počasi, a vztrajno navdušiti za akcije, ki so nam vsem v korist. Na zadnjih volitvah sem bil izvoljen v skupščino občine Tržič, kjer dosledno zagovarjam stališča umnega gospodarjenja z občinskimi in javnimi sredstvi. Zavzemam se tudi za to, da se sprejme takšna dolgoročna kmetijska politika, ki bo upoštevala vse danosti slovenskega prostora in ho ščitila ter usmerjala kmeta po zgledu avstrijske tovrstne zakonodaje.
Menim, da sem mož beseda.
in lepo človeku zdravo in prijazno okolje,v katerembi se počutili vse bolj srečni in zato tudi bogatejši. Prepričan sem, da nam bo uspelo.
FRANCIFELTRIN
8. in 9. vol. okraj - Škofja
Loka
Rojen 10. 2. 1943 v mali vasi Stop-nik, občina Tolmin, kjer sem tudi odraščal. Srednjo ekonomsko šolo sem dokončal v Ljubljani in bil zaposlen kot komercialist vse do pred dveh let, ko sem prevzel funkcijo poklicnega poslanca v Skupščini Republike Slovenije. Sedaj stanujem v Škofji Loki, Hafnerjevo naselje 103 v hiši z ženo in dvema otrokoma. V novem parlametnu, če bom izvoljen, se bom najprej v proračunu zavzemal za izgradnjo in posodobitev gorenjskih cest. Tako kot v dosedanjem mandatu se bom tudi v prihodnje zavzemal , da bomo gorenjski poslanci v zvezi s cestno problematiko stroko vno in enotno nastopali v slovenskem parlamentu. To je pomembno zlasti zato, ker so idejni projekti že izvedeni. V tem projektu so zajete tudi ceste v škofjeloški občini, med katerimi so tudi najbolj problematični odseki, kot npr. škofjeloška obvoznica, cesta v Selško dolino in več povezav s severno Primorsko. Skladno s programom SLS se bom zavzemal za razvoj podeželja, kar pomeni tudi cesto do vsake gorske vasi in kmetije. In prav zato sem prepričan, da v novem enodomnem elementu pri takih pobudah ne bom osamljen. Kot dolgoletni varstvenik narave se že vrsto let zavzemam za čisto
DUŠAN JESENIK
10. vol. okraj - Kamnik
Rojen 28. novembra 1935 na Vranskem, upokojeni strojni tehnik; sem neprofesionalni namestnik sekretarja za prostorsko urejanje in varstvo okolja Občine Kamnik (to funkcijo sem profesionalno opravljal do upokojitve); sem delegat DPZ občine Kamnik. Stalno bivališče: Kamnik, Novi trg 36.
Izhajam iz petčlanske družine, ki je živela na Vranskem. Oče Ludvik Jesenik je imel na Vranskem pred drugo svetovno vojno elektrarno, ki jo je podržavila Dravska banovina. L. 1952 sem končal Železniško industrijsko šolo v Mariboru;
L. 1963 sem ob delu končal Srednjo tehniško šolo strojne smeri. Potem sem opravljal delo tehnologa in konstruktorja v istem podjetju. Vpisal sem se v Višjo šolo za organizacijo dela v Kranju, kjer sem opravil vse izpite, razen enega, tako da nimam priznane diplome, čeprav sem diplomsko delo uspešno zagovarjal pri prof. Peternelu. Zaradi težje hujše bolezni študija nisem zaključil.
JANEZ PODOBNIK,
zdravnik, idrijski župan; rojen 1959
11. vol. okraj - Idrija
V politiki in javnem delovanju nasploh mi je temeljno izhodišče odgovornost in poštenost.
Za kandidaturo sem se odločil predvsem zato, ker želim sodelovati pri nadaljnjih poteh samostojne slovenske države. Ponosen sem in hvaležen obenem, da mi je bilo dano, da sem lahko dejavno sodeloval pri največjem narodno-politi-čnem cilju slovenskega naroda - osamosvojitvi države Slovenije. Če bom izvoljen, bom z vso resnostjo in odgovornostjo izvrševal poslanstvo poslanca v slovenskem parlamentu. Trem področjem dajem poseben poudarek:
— kot poslanec želim uvelja vljati identiteto in izvirnost prostora idrijsko-cerkljanske regije (sedanje občine Idrija), ki naj pride do izraza tudi v parlamentu;
— problemi, nesoglasja, različna gledanja se morajo reševati s strpnostjo, dialogom in srčnostjo (in to na ravni manjših krajev, krajevnih skupnosti, občin, parlamenta). In kot sploh v življenju je tudi v politiki potrebno vedno dopustiti, da ima prav tudi tvoj sogovornik.
Smisel politike se mi kaže v tem, da s svojim življenjem in političnim delovanjem izpričujem vrednote, ki utelešajo slovenstvo in nenazadnje smiselnost bivanja.
KOMENTAR.
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Zunanje in notranje
Prav zanimivo je opazovati, kako predvolilni boj v naši državi učinkuje na njeno zunanjepolitično dejavnost in obratno. Oglejmo si nekaj primerov, ki nam prepletanje in součinkova-nje zunanjega in notranjega pokažejo nadvse nazorno.
Zunanji minister dr. Dimitrij Rupel, pri katerem mi nikoli ni bilo in mi najbrž tudi nikoli ne bo jasno, odkod mu energija, da lahko postori vse, česar se loteva, je zadnje dni tako dejaven, da prekaša samega sebe. Komaj sta se z "notranjim" kolegom Igorjem Bavčarjem vrnila z nepričakovanega obiska v Sarajevu, že je pohitel v Cankarjev dom in razkril Skrivnost države (in bržkone tudi samega sebe). Udeležil se je srečanja zunanjih ministrov Srednjeevropske pobude v Gradcu, gostil voditelja poljske diplomacije dr. Krzysto-fa Skubiszevskega in nato odpotoval v Carigrad (via Malta), na srečanje zunanjih ministrov balkanskih držav. Vmes pa se je moral, kot prvak Demokratov, udeleževati še predvolilne kampanje.
Posebno učinkovito je za ministrovo promocijo poskrbel slovenski politični javnosti doslej neznani predstavnik štajerskega regionalnacionalizma dr. Zla t ko Raimund-Ferš. Ministru Ruplu je namreč v spoprijemu pred TV kamerami očital, da kar naprej potuje in zapravlja denar davkoplačevalcev. Iz objavljenih volilnih seznamov je razvidno, da je g. Ferš doktoriral iz zunanje trgovine. Potemtakem bi moral, če je dosleden, tudi predstavnikom podjetij, ki se ukvarjajo z zunanjo trgovino, prepovedati potovanja čez mejo - da ne bi zapravljali denarja svojih firm. Vendar o tem dvomimo. Kot doktor zunanje trgovine dobro ve, kako
Miha Naglic
pogosto politiki utirajo tudi poslovne poti; zato je verjetno, da ga pri zunanjem ministru bolj moti to, da ni Štajerc, kot dejstvo, da veliko potuje. Sicer pa mu je najlepše odgovoril minister sam, rekoč, da je bil še nedavno med tistimi, ki so se zavzemali za to, da lahko danes vsakdo govori, kar hoče...
Predvolilno razsežnost ima gotovo tudi Ruplova pot v Sarajevo. Tega, da je bila sklepno dejanje v prizadevanjih, ki so omogočila prvima skupinama naših rojakov vrnitev v domovino (ali vsaj v očetnjavo), seveda nihče ne spodbija. Čeprav se je, kakor upravičeno domneva Boris Jež (Delo, 18. novembra), pred jugo-nesrečo marsikateri od povratnikov opredeljeval za "Jugoslovana". In čeprav se verjetno kak vrli Gorenjec, ki so mu že Dolenjci Slovenci le pogojno, sprašuje, ali je Fikreta Novak res "prava" Slovenka. (Oseba s tem imenom se je resnično prikazala na TV zaslonu in jo prosimo, naj ne zameri, ker njeno ime vlačimo po časopisih, da bi dokazali svoje komentatorske sposobnosti!) Tu nas zanima pobuda, ki jo je minister Rupel izrekel na
srečanju s srednjeevropskimi kolegi: da bi vsi po vrsti odleteli v Sarajevo in se na kraju samem seznanili s to grozo, katere zgolj medijsko prikazovanje pač ne zmore pričarati v celoti. Diplomatski prvaki bi se potem nemara bolj potrudili, da bi se to oddaljeno trpljenje končalo. Vendar je gostitelj, avstrijski zunanji minister dr. Alois Mock, zavrnil pobudo slovenskega kolega, češ da ni prepričan, če bi se po takšnem obisku res kaj spremenilo. Sarajevčani bi se v tem primeru razočarani spraševali: kaj prihajate, če potem nič ne storite?! Tako se obe ministrski mnenji, od katerih je vsako po svoje upravičeno, skleneta v začarani krog. Zraven tega ne bi bilo prav nič čudno, če bi kdo posumil, da je Mocka od Ruplove namere odvrnil sam Peterle. Ali pa mogoče dejstvo, da je bil med svojim obiskom v RS kancler Vra-nitzky od Rupla in Kučana deležen bistveno večje pozornosti kot Mock. Tako smo spet pri notranjem, ki vpliva na zunanje in obratno.
In ne nazadnje: ste že slišali, da nameravajo za slovenskega veleposlanika v Buenos Aires poslati Franca Jurija? Da, prav tistega, ki se s svojimi karikaturami na prvi strani Dela dela norca iz vseh po vrsti! Italijan in zakrknjen levičar! In takega nameravajo poslati v Argentino, kjer živi tisti del slovenske skupnosti, ki varuje skrinjo narodove zaveze. To je pa že višek diplomatskega neokusa. Tako vsaj pravijo. -- Mi pa te govorice vzemimo kot primer, v katerem se notranja in zunanja politika prepletata tako rekoč v največji možni meri. In počakajmo na čas po volitvah, ko bodo te reči spet bolj pregledne.
Male zvijače velikih mojstrov
Le še deset dni nas loči od dneva, ko bomo Slovenci v praksi lahko videli, kaj je v naši deželi močnejše - medijska prisotnost (kjer med strankami nedvomno prednjačijo demokrati) ali terensko nabiranje volivcev (kjer so močni predvsem krščanski demokrati. Slovenska ljudska stranka in podobni). Če je namreč v Ljubljani mogoče spremljati pravo poplavo predvolilnih plakatov strank, kot so demokrati, LDS, Socialdemokratska stranka Slovenije ipd. potem je treba že na začetku tega teksta omeniti, da se je imel podpisani pred dnevi na lastne oči možnost prepričati, kako vse te stranke na območju Zgornje Savinjske doline (če to vzamemo kot primer) praktično niso prisotne, saj vse od Mozirja do Logarske doline nt bilo opaziti njihovih plakatov, zato pa so bile vasi prekrite s propagando za akcijo "Peterle v našem kraju", ter plakati za krščanske demokrate in SLS.
Predvidevamo lahko, da je podobno tudi drugod na podeželju v Sloveniji. Na volitvah se bosta tako pomerili predvsem dve struji - medijska in populistična, rezultatov tega zanimivega dvoboja pa si še ne bi upali napovedati.
čeprav bomo na volitvah odločali o omenjenih strankarskih velesilah, pa ne moremo zanemariti dejavnosti številnih manjših strank, ki so aktivno posegle na naše politično prizorišče, pri tem pa si za prodor v medije izbirajo najrazličnejše metode. V zadnjih dneh se je tako pojavilo kar nekaj afer. ki zaradi predvolilne vročice dobivajo političen značaj, čeprav bi jih v normalnih razmerah mirno lahko obravnavala kar policija. Tako
Marko Jenšterle
na primer vsak dan večjo popularnost žanje Adolf Starman, eden od veljakov republikanske stranke, ki je bil na višjem sodišču v Celju pravnomočno obsojen na 18 mesecev zapora, zaradi streljanja v neki mozirski gostilni Hkrati s tem javno priznava, kako je trgoval z orožjem za Slovence in Hrvate, nato pa prišel v spor z našim notranjim ministrstvom. Njegov hiter vstop v politiko sije tako lahko razložili tudi s tem, da je v njej nenadoma dobil potrebno zaščito pred pravosodjem, ki je seveda že zaradi bližnje zgodovine zelo previdno pri obravnavanju dejanj, ki bi lahko nosile oznako "politični proces". Najbrž je podobno paralelo mogoče najti tudi pri znani aferi z orožjem in Zmagam Jelinčičem, ki so jo tako rekoč čez noč utišali. S slednjim in njegovo Slovensko nacionalno stranko pa je povezana tudi afe-
ra z letaki "Mlade iniciative Stranke demokratične prenove", na katerih naj bi mladi prenovitelji zahtevali legitimno pravico, da srbohrvaški jezik (zaradi množice beguncev) postane uradni jezik v Sloveniji, se zavzemali za vrnitev pravic borcem NOB m podobne zadeve. Letak, ki so ga ljudje našli v poštnih nabiralnikih, so objavili celo v TV Dnevniku, pred dnevi pa so faksimile ponatisnili v časopisu Dnevnik in ob njem kratek dopis izvršnega sekretarja SNS, v katerem omenjenemu časniku sporoča (dopis je opremljen z žigom stranke), kako je bil letak zataknjen za brisalec avtomobila enega od njihovih članov v LJubljani. Zadeva je sumljiva vsaj zaradi treh stvari. Najprej, ker je praktično neverjetno, da bi sc bivši slovenski komunisti v teh delikatnih časih upali ponovno zavzemati za pn>jugoslovanstvo. Drugič zato, ker na koncu volivce poziva, naj glasujejo za Kučana in LDS (kar je že programsko nezdružljivo) in tretjič zaradi tega, ker je letak napisan z navadnim računalnikom in na sebi ne nosi niti glave, še manj pa uradnega žiga SDP, kar pomeni, da je lahko nastal kjerkoli.
Če k vsem tem aferam prištejemo še Hamurabijevo z Liberalno demokratsko stranko Slove nije. potem je očitno, da nas teh zadnjih deset dni pred volitvami čaka še marsikaj, kar bo aktivistom številnih strank pognalo kri v glavo. Stvar vsake demokracije pa je (in za to tudi gre na volitvah), da vsem tem malim mojstrom točno pokaže, kako prozorne so njihove zvijače. Če družba tega ni zrela, potem je na žalost vredna, da ji vladajo ravno mojstri takšnih intrig.
"Skrbnikom" loških ravnateljev!
Izvršni svet občine Škofja Loka je med prvimi svojimi deli poleti leta 1990 obravnaval predloge za soglasja k imenovanju nekaterih direktorjev oz. ravnateljev osnovnih šol. Ker so bila tedaj dana soglasja, nas zaradi tega ni nihče postavljal na "zatožno klop".
Začelo pa se je pri ravnatelju za OŠ na Trati, ko so nekateri "skrbniki" dvignili vik in krik, kakšen revanšizem zganja Demos v Škofji Loki. In vse to zaradi tega, ker ni predlagani kandidat za ravnatelja dobil soglasja. Pri tem pa ti "skrbniki" namenoma zavajajo, ker ne povedo, da je bilo ravno imenovanje ravnateljev za OŠ Trata in Železniki predmet več sej občinske skupščine Škofja Loka pomladi in poleti 1991. leta.
Ko je bilo imenovanje ravnateljev v pristojnosti občinskih poslancev leta 1991 in ko nekaterih kandidatov, med njimi tudi g. Nastrana za ravnatelja OŠ Železniki, Občinska komisija za volitve in imenovanja sploh ni predlagala občinskim poslancem v obravnavo, tedaj torej nihče ni silil omenjene komisije poimensko, da pove, zakaj se je kdo tako in tako odločil. Prav tako menim, da imajo člani izvršnega sveta svoje odločitve pravico razložiti, siliti pa ne sme.
Zanimivo postaja po vsem tem to, da Komisija za volitve in imenovanja kljub ugodnim priporočilom s strani Zavoda za šolstvo, enota Kranj za ravnatelja g. Nastrana, le-tega sploh ni predlagala v obravnavo. Omenjena komisija je med tremi kandidati podprla kandidaturo s šestimi glasovi za in dvema vzdržanima g. Mihaela Prevca. To je 'azvidno iz gradiva za junijsko skupščino leta 1991. Pred julijsko skupščino lani pa je taista komisija to ponovno obravnavala in ob glasovanju je g. Prevc dobil pet glasov, g. Nastran enega. Kako pa je potekala skupščinska razprava, pa je razvidno iz zapisnikov skupščine. Bistveno je bilo, da tedaj ni bil nihče, takšno je bilo kasneje tudi pravno tolmačenje, imenovan za ravnatelja na OŠ Železniki.
Ali je izvršni svet po vsem tem kaj drugače ravnal kot Komisija za volitve in imenovanja in poslanci skupščine. Menim, da ne. Seveda pa je izvršni svet samostojen v okviru svojih pooblastil. Kakšen smisel pa naj bi imelo samo formalno soglasje. Če naj bi bilo to samo to, potem ta institut ukinimo!
Da pa bo potrebno na naših šolah še marsikaj spremeniti, se mije globoko vtisnilo v zavest in srce, saj je bil lani konec maja na isti dan. ko so bili z jugoslovansko vojsko in tanki obkoljeni in blokirani naši mladi slovenski vojaki, na naših šolah organiziran po šolskem sindikatu štrajk. To pa so veliko hujše m bolj problematične stvari, kot se je mogoče komu na prvi pogled zdelo. Ali niso bile to izredne razmere, čeprav uradno ne razglašene. V tej zvezi mi svoje pove tudi to. da je bil v vitrini na OŠ Železniki še več kot teto dni pO razglasitvi slovenske samostojnosti jugoslo-vansko-prolefarski simbol.
Povedati moram ponovno, do so seje izvršnega sveta v Škofji Loki odprte in ravno tako je bila seja, na kateri ji- bil predlog za soglasje imenovanja ravnatelja OS Železniki. In spet smo pri ponavljajočem se problemu: novinar, ki ni bil na seji. piše o tem. ne da bi povprašal za to pooblaščeno sekretarko ali pa kakšnega člana izvršnega sveta Raje je novinar povprašat za dolg zapis g Nastrana Predsednika izvršnega sveta pa, razumem, da ga ni dobro povprašati, ker bi potem novinarski zapis moral biti drugačen, kot je bil zamišljen.
In še stavek o loških demokratih, ki mi pišejo na to temo odprto pismo Kot vsakdo, tudi g. Ftorjančič in g. Taler, lahko marsikaj napišeta. Prav! Menim pa. da je tragično, ko me hoče poučevati demokrat, kol je g. Taler, ki je šel skupaj z nami na volitve na listi Demosa pomladi
leta 1990, potem pa prestopi z nastopi prilično ali neprilično proti občinskim poslancem Demosove liste: še več proti svoji lastni stranki. Če je to res vzor pravega demokrata, potem pa res ne veljajo več nobene vrednote. Hvala Bogu, da so to le izjeme.
Vincencij Demšar
Tudi neresnica v volilni kampanji pride prav
V petkovi številki Gorenjskega glas sem prebral v članku »Kanal A je še daleč«, kakšno ogorčenje so podali obiskovalci javne tribune Demokratov v Škofji Loki, ker - citiram:
»Vsosednji telovadnici direktor TV Slovenija Janez Čadež gleda nogometno tekmo med vlado in loškimi direktorji.« Temu je sledilo še poučno mnenje -položaj s takimi vodilnimi na RTV ne more dolgo trajati.
Ne bi še spuščal v celotno pisanje, ki bi ga lahko komentiral tako z novinarskega kot tudi s političnega stališča, vendar tega napada na mene kot na občana na eni strani in direktorja TV Slovenija na drugi strani le ne morem mirno preskočiti. Gre namreč za konstrukt, ki zaradi obveščenosti bralcev Gorenjskega glasa in prave resnice le zahteva dodatno pojasnilo.
Najprej tole. O tem, da je bila v Škojfji Loki javna tribuna Demokratov, na kateri je bil govor o Kanalu A, sem tisti večer izvedel natančno ob 20.45 in to iz ust predsedniškega kandidata, ko je po končani tribuni prišel v hotel Transturist. Iz tega na kratko sledi. Na to tribuno me ni nihče povabil, niti obvestil, da sploh je. Pač pa sem bil že nekaj dni prej povabljen na nogometno tekmo.
To je edina resnica o tem dogodku. Seveda pa se sedaj postavlja kopica vprašanj, mimo katerih seveda ne morem. Predolgo sem že novinar /več ko1 20 let/, da vem, kaj je dolžan storiti vsak novinar, preden napiše članek. Predvsem poskrbeti za objektivnost, nepristranskost in seveda preveriti vse podatke-
Kot občan bom še naprej hodil gledat nogometne tekme tiste, ki pa v Škofji Loki begaj0 krajane z lažnimi obljubami 6 Kanalu A, pa vabim, da svtm poglede in želje uresničujejo nt način, kije znan v vsakdanji demokratični družbi. Z neposrednim pogovorom, javno tribun0 pa le naredite v Škofji Loki takrat, ko boste po 15 letih le dosegli sporazum o graditvi obvoznice v Poljansko dolino.
Občanom Škofje Loke pa str mo na kratko. V pol leta, koliki trajajo ideje o Kanalu A, z m<? no iz vaše KS ni nihče govoril Pač pa sem prebral v časopisja vse mogoče, da sem krivec za V>< da te postaje ne morete vide& Ta stvar ni v mojih rokah, ker pt poznam razmere zelo dobro, lw\ ko tudi povem, da v tem času nobenih možnosti, da bi ta kOr nal lahko gledali na območji Škofje Loke. Zakaj je tako, P0 je že stvar stroke.
Janez Cade* direktor TV Slovenij*
»Okrajni volilni komisiji 8. in 9. volilnega okraja 1. volilne enote, ki imata svoj sedež v Škofji Loki,
obveščata
vse volivce, da bodo tudi na letošnjih volitvah imeli možnost predčasnega glasovanja.
Trajalo bo tri dni in sicer 1., 2. in 3. decembra Volišče bo za oba volilna okraja na sedežu okrajnih volilnih komisij, to je jj stavbi Občine Škofja Loka na Poljanski c. 2, v I. nadstropju % bo označeno s številko 93.
Udeležijo pa se ga lahko le tisti volivci, ki bodo na dan volitev odsotni iz kraja stalnega bivališča. Volišče za predčasno g'3' sovanje bo odprto 1., 2. in 3 decembra od 9. do 17. ure. Tudi vsem bolnikom, nepokretnim in takim, ki v nedeljo, 6 decembra 1992, ne bodo mogli na volišča, zakon omogoča gla' sovanje pred letečim volilnim odborom na njihovem domu-Vendar pa bo potrebno tako željo sporočiti na sedež okrajni!1 volilnih komisij 8. in 9. volilnega okraja, ki je na Občini Škofj3 Loka, najkasneje tri dni pred volitvami, to je do 3. decembra 1992.
SKUPŠČINA OBČINE ŠKOFJA LOKA IZVRŠNI SVET
Komisija za oddajo poslovnih prostorov v najem
RAZPISUJE
zbiranje pisnih ponudb za najem poslovnih prostorov
1. TITOV TRG 4, Škofja Loka
Poslovni prostor v I. nadstropju poslovnega objekta Titov t03 4, Škofja Loka v velikosti 25,00 M\ Poslovni prostor jc pO na' membnosti opredeljen za: pisarne, predstavništva, itd.
2. SPODNJI TRG 40, Škofja Loka
Poslovni prostori poslovnega objekta Spodnji trg 40, škofij Loka v velikosti 50,00 IVT v pritličju, ok. 40 nr v drugem stropju in ok. 20 nr v kleti. Poslovni prostori so namenjeni Za trgovino, predstavništva, storitvene dejavnosti.
Ponudbe u najem naj vsebujejo:
- navedbo dejavnosti s programom,
- višino mesečne najemnine /a nr poslovnega prostora, ki J0 je ponudnik pripravljen plačevati,
- pisno izjavo ponudnika, da ima sredstva /a ureditev posl°v nega prostora zagotovljena.
Informacije o razpisu posredujeta g. Miha Hi/jak, Obtim Škofja I oka, tel. št.: 621 969 in Vili Hof, Obrtnik .Škofja l0' ka, tel. št.: 620-381,
Poslovni prostori se oddajo v najem za nedoločen čas. Interesenti naj oddajo ponudbo v 10 dneh po objavi v /ap^'? kuvertah / vidno oznako NI  ODPIRAJ    PONI 11 >H A ™ POSLOVNI PROSTOR na naslov: OIKTNA .Škofja I Sekretariat za družbeni razvoj, 64220 .škofja Loka. Ponudniki bodo o izbiri najemnika pismeno obveščeni dneh od odpiranja ponudb.
k*
vi*
GLASBA JE ŽIVLJENJE
To soboto premier o glasbi
Vsako soboto točno opoldne na Radiu Triglav -Jesenice (96 MHz)
Veter sprememb oziroma The wind of change je pesem, ki jo dr. Janez Drnovšek pošilja vsem volivcem in pravi, da letos še posebej težko čaka na Miklavža, saj bo s tem dnem konec volilnega cirkusa in bo življenje spet steklo bolj normalno. Prepričan pa je tudi, da imajo Slovenci precej posluha za glasbo in upa, da ga imajo vsaj toliko tudi za politiko in da bodo zadeli prave tone tudi na volitvah...
Dr. Janez Drnovšek bo gost sobotne oddaje Glasba je življenje in moram priznati, da je bil klepet z njim, v tem predvolilnem tempu prav prijeten. Za svojega sina, ki se precej ukvarja z glasbo, je na primer dejal, da je bolje zanj, da postane glasbenik, kot pa politik.
To soboto me boste imeli najbrž še čez glavo, saj bom vse popoldne moderirala na valovih Radia Triglav. Pripravita sem poseben časovni stroj, ki ga bom zavrtela nazaj kar za tri desetletja, v daljnje leto 1962, ki je bilo po svoje, lahko bi rekla, kar revolucionarno za razvoj nove smeri v zabavni glasbi.
Skupaj z ljubljanskim Avtoimpexom pa sem pripravila zanimivo nagradno igro POIŠČITE ŠKODO, ki bo srečnim poslušalcem prinesla kar lepe nagrade. Vsi, ki jih zanima avtomobilizem, pa bodo izvedeli marsikaj zanimivega, saj bom gostila tudi strokovnjaka za avtomobile.
Kot v vsaki oddaji bomo tudi v tej prepevali. Slovenske Orodne po telefonu za HI FI stolp, geslo Kovinotehne - nemogoče je mogoče za barvni TV sprejemnik in videorekor-der. Še ta teden imate čas, da sodelujete v novembrski nagradni uganki, kajti naslednji teden bomo že zvedeli, kdo °o postal lastnik stokilogramske vreče sladkorja, ki jo poganja angleška firma ED & F MAN COFFEE s sedežem v Ljubljani.
Torej jutri na slišanje!
Simona H20
GLASBENA LESTVICA RADIA ŽIRI
Dragi ljubitelji naše glasbene lestvice, žal vas moram danes razočarati z novico, da lestvice v Sredo, 2. decembra, zaradi volitev ne bo. Na vrsti pa bo spet 16. decembra.
Naj pa razveselim vse, ki ste *e poslali kupončke, da bomo do takrat izžrebali kar 3 lepe nagrade in sicer: kaseto produkcije MANDARINA, nagrado nove ,rgovine TRGODOM iz Franko-vega naselja v Škofji Loki in le-P° nagrado BAUMAXa, ki nas b° odslej s svojimi nagradami [azveseljeval tudi prihodnje le-'O.
Torej - naša lestvica bo po tem premoru še zanimivejša. *>[cer pa - GORENJSKI GLAS in RADIO ŽIRI pripravljata veliko Akcijo NAJ '92, v kateri boste bralci Gorenjskega glasa glasali za najbolj priljubljeno pevko, pevca, ansambel, RA in |V voditeljico in voditelja preteklega leta. Ne pozabite - prvi *juPonček za našo akcijo bo objavljen naslednji petek - 4. rjecembra. Za vse, ki boste sodelovali z nami, smo pripravili veliko lepih nagrad.
Nataša Bešter
RADIO
Predloga: Tuji
Domači
Nasiov
Tokrat bo glasbena lestvica Tržiški" hit na sporedu že z zaporedno številko 28. Prejšnjič ste lahko glasovali le direktno v oddaji, tokrat spet s kupončkom iz Gorenjskega glasa. Naš naslov: Radio Tržič, 64290 Tržič. Lestvica Tržiški hit tudi nagrajuje!
Jekica in Jernej
SONČKOV KOT
66 JE MAGIČNA CIFRA
Ja, še ena šestka manjka pa bi že lahko o satanu pa to ... govorili. Namreč, v uredništvo se je prirolalo celih 66 dopisnic, zato bo Mr. Aligator (Sončkar) podelil dve nagradi. O tem pozneje. Najlepša hvala za vse muce, kužke, č'belo Majo in Vilija (ne tistga od P.D.), gostišče Jezerski vrh... Andreja, Branka in Urša d'best ste. Tako. Dizajnerji so do sedaj izdali nekje med 6 in 7 kaset. Ne vem točno. Ker pa je Urša iz Zgornje Besnice poslala kar 7 razglednic, bo veljalo tisto o 7 kasetah. Je tako Urša. Alenka je bila prejšnji petek v Arxu v Radolci in pravi, da so jih odrli za 400 SIT, dizajnerjem pa se je baje za eno uro še pokvarilo ozvočenje, tako da Vesna nisi nič zamudila. Tadeja trdi, da se manj kot eno kaseto ne da posnet. Moje veličanstvo je enkrat posnelo sam 2 komada, kar pa še ni kaseta. Torej. Ha. Žrebal je tokrat najboljši poštar v Kranju (poleg Kobiarja), ki se mu reče Raj ko. Tako kaseto po želji dobi Damjan Demšar, Frankovo naselje 68, (hudiča, a je v Loki edina ulica Frankovo naselje) Šk. Loka, katerokoli kaseto Pop Designov pa je uspelo spelat Branki Fajfar, Drulovka 42/b, Kranj. Čez 14 dni bo Miklavž in Aligator je obljubil 5 nagrad, če boste poslali rekordno število dopisnic. Torej.
TOP 3
1. Z nami je Slovenija - Agro fajmoštr
2. Kao d'best - Dizajnerji
3. Mraz - The Cars
NOVOSTI
Zlatko Dobrič (bivši Kukavičji Mihec - če kaj gledate TV) ima novo kaseto "Ni važno, če govorijo", Helena Blagne z novim nosom in frizuro ( p... d' se reče) je posnela "Poleti lastovka" (ne pozimi), Alenka Godec gode "Tvoja", Alfi Nipič ima d' best off, Slaki imajo strankarsko (SLS) zadevo "Slovenija naj bo jutri lepša" (men ni treba, sem že tako lep - op. av.), Nace Junkar pa je začel hodit k maši "Zdrava Marija" (Bog pomagej).
IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 72.:
Ali so člani metal benda Def Leppard zadnji ponedeljek podpisovali kasete v trgovini Sonček ali ne? Odgovor je samo eden. Jasno. Dopisnice čakam do srede, 2. decembra, na Gorenjski glas u Kran. Jasno. Pripis "HM Sun". Boži, se strinjam, da so razne Multi agencije, ki vozijo na koncerte včasih v k..., ampak glavno, da je bila Metallica cool. A, ne. Vesna 1. Ali v četrtkih zvečer kdaj poslušaš Radio Tržič? Vesna 2. Nism iz Loke, moj ex 2CV se vozi po Radolci in te vprašam - kateri faks delajo bodoči novinarji? Čavvv!
0EOII
Loka, Spodnji trg 38 W. (064) 622-756
■ fotografiranje za vse vrste dokumentov
• razvijanje filmov
* komercialna fotografija
0
C _
ŠKOFJA LOKA
BLAŽEVA 3 {«'• (064) 620-381 ,a*: (064) 631 - 867 PODJETJE ZA GRADBENO OBRT STORITVE P.O. Z OBRATI Ml-ČAnSTV0' PARKETARSTVO, PEKARSTVO, KERAMlCARSTVO, JEKLARSTVO, PtASTIČARSTVO. 'HGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM, KOOPERACIJA
ZADETEK V PETEK
O tekmovalni plati četrte oddaje kviza ZADETEK V PETEK: vodja tekmovalne ekipa v GOSTILNI BLEGOŠ je bil Milan čemažar. Mu rave 1, Poljane, skupaj z njimi sta sodelovala še Štefan Ažbe in An dreja Franko, oba iz Javorij. Ekipa je znala in trenutno rešuje novo vprašanje: kako porabiti nagrado v vrednosti 13 500 - SIT. Med od dajo so sicer obljubili, da bodo nagrado namenili svojim gostiteljem v GOSTILNI BLEGOŠ v zahvalo za super organizirano oddajo. Tudi tokrat je 5 tekmovalk in tekmovalcev odgovarjalo po telefonu. Helena Juvan, Klara Mrak, Anton Košir in Ivan Borkovič so znali za 500 tolarjev, Brane Selič pa kar za 3 000 Mimogrede: Brane Se lič je bil v prvih štirih oddajah jesenske serije kviza ZADETEK V PETEK najuspešnejši
Na tn zastavljena nagradna vprašanja (zastavili so jih Trgovina JA NA, Češnjica 35, Železniki; Trgovina IKA, Kopališka 7, škofja Loka, Trgovina MAŠA, Žiri) iz Gorenjskega glasa je prispelo za tri debele kupe kuponov, izžrebani pa so bili: Eva Kavčič iz škofje Loke (pre jela je bon za 2 500 SIT iz Trgovine JANA); Mateja Glavač iz Mavčič, Jama 19 (za 2 500. SIT bo lahko nakupila v Trgovini IKA); Jure Grajzar iz Šenčurja (v Trgovini MAŠA v Žireh bo lahko izbral za 2 500. SIT) Vse tri trgovine so tudi za poslušalce oddaje zastavile po eno vprašanje in najhitreje so telefon zavrtele Nada Potočnik, Helena Juvan in Katjuša Oblak, vse tri so pravilno odgovorile in prislužile nagrade v vrednosti po 2.500 - SIT.
Prihodnji kviz ZADETEK V PETEK bo izjemoma (šele) v soboto, v običajnem programskem času Radia Žin med 16 in 19 uro. Tudi za to oddajo smo s sodelovanjem pokroviteljev pripravili tri nagradna vprašanja v časopisu odgovor na vprašanje zapišite na dopisnico, prilepite kupon pokrovitelja, ki zastavlja vprašanje, in pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri V žrebanju v oddaji bodo upoštevane vse dopisnice, ki bodo prispele do 4. decembra!
1. vprašanje: V Gostečah 8 v Škofji Loki je Avtomehanika LUŠI-
NA. kjer izdelujejo in prodajajo popularne prtljažnike LANDI. Kakšna je posebnost teh prtljažnikov?
2. vprašanje: V Žireh, na Cesti XXXI. divizije 76, je odprta nova
Trafika KOCKA Napišite točen datum otvoritve Trafika KOCKAI
3. vprašanje: Na Trati pri škofji Loki, na Kidričevi 59, boste našli
Frizerski salon HELENA ŠINK. Ali veste, kdaj (mesec in leto) je bil odprt Frizerski salon HELENA ŠINK. Kidričeva 59 na Trati?
Petič v jesenski seriji bo kviz Zadetek v petek potekal V SOBOTO, 5. decembra, od 16. ure naprej v PIZZERIJI LOG v ŽELEZNIKIH. Vabljeni - telefon 064/66-795
Podjetje ARNOLd.o.o. inženiring, proizvodnja, trgovina, storitve Titov trg 3/a, Škofja Loka tel.: (064) 622-481 fax (064) 632-483
"'"";'»o/ „„ in aospodmpk, apamh, doo
e*'on 064/66441-leleki J7b78yvisem ^kbh 064/67150
KUPON
Trafika
KOCKA
Cesta XXXI. div. 76
Žil
..   , KUPON
Frizerski salon
HELENA SlNK
Kidričeva 59, Trata
Škofja Loka tel. 064/633 302
KUPON
^ avtomehanika v-*
x"LUŠINA"l
Škofja Loka, Gosteče 8, tel.: 632-286
vzdrževanje vozil menjava in centriranje gum
■ANDI
NEDELJA, 29. novembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.10
9.10 10.00
10.30
10.55
11.30 12.00 12.05 12.35 13.05 13.20 15.35
16.50 17.00 17.10 18.40
19.00 19.10 19.20 19.30
20.30 21.35
22.25 23.00 23.00
23.25
Program za otroke, ponovitev
Živ, žav, ponovitev Ebba in Didrik, švedska nadaljevanka
Plesno izročilo Slovaške: Folklorna skupina Ekonom Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 6 oddaje Obzorja duha Poročila Ljudje in zemlja Videomeh, ponovitev Begunci, tu z nami Bobenček, ponovitev Maksim Gorki: Življenje Klima Samgina, ruska nadaljevanka
Iz življenja strank, TV Dnevnik
Proti svetlobi, ameriški film
Novosti založb: Prelistajmo,
skupaj...
TV mernik
Risanka
Slovenski loto
TV Dnevnik, Vreme, Šport,
Zrcalo tedna
Zdravo
Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija
TV Dnevnik, Vreme, Šport Sova
Družina Addams, ameriška nanizanka
Beverly Hills, 90210, ameriška nanizanka
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
12.30 Športna nedelja - 12.30 Se striere: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, posnetek • 13.00 2 tek, prenos; reporter: Marko Rozman - 13.45 Tenis: Ivaniševič : Becker, posnetek iz Zagreba - 15.15 DP v nogometu: Mura - SCT Olimpija, posnetek iz Murske Sobote - 17.00 Bloudkova priznanja - 17.20 Dokumentarec meseca: Skrivnostna polja barv, ponovitev - 12.35 Sova, ponovitev - Popolna tujca, ameriška nanizanka; Beverlv Hills, ameriška nanizanka -14.00 Športna nedelja - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Druga godba '92: Trevor VVatts. 3 del - 20.25 TV prodaja nepremičnin - 20.35 Clive James kot avtomobilski dirkač, angleška dokumentarna oddaja -21.20 D. Damiani: Leninov vlak, ko-produkcijska nadaljevanka - 22.20 Mali koncert: Vasilij Meljnikov -violilna, Vladimir Mlinaric - klavir -22.30 Športni pregled -
PROGRAM TV HRVAŠKA
8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Dogodivščine Toma Sawyerja in Huc-kleberryja Finna, ponovitev 10.00 Poročila 10.05 Nova adventna nedelja 11.30 Spored narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Hišni ljubljenčki 13.55 Nedeljski živec 15.00 Operne arije 15.25 Poročila 15.55 Družinski zabavnik 17.25 Kje, za vraga, je to zla to?, ameriški barvni film 18.50 Bu-dimir, risana serija 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.05 Michelan-gelova pomlad, italijansko amen ška nadaljevanka 20.55 Glasbena oddaja 22.35 Dnevnik II 23.00 Slika na sliko 23.35 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 0.05 Poročila
2, PROGRAM TV HRVATSKA
15.00 Gillette sport 15.30 Velesla lom (m), prenos iz Sestriera 16.30 Prvenstvo Hrvaške v rokometu, ženske: Lokomotiva : Podravka, prenos 17.45 Prvenstvo Hrvaške v košarki: Zagreb - Zadar, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Čudežni stroj, poljudnoznanstvena serija 21.00 Odletel bom. ameriška nadaljevanka 22.00 Hrvaška nogometna liga 23.05 Šport 23.20 Jazz 23.50 Horo skop
KANALA
7.45 Nedeljski nagovor Pater Benedikt Lavrih 8.00 Risanke 8.10 2000 milj pod morjem, 1. del risanega filma 8.40 BMX Tone & Simon Stojko, ponovitev 9.10 Male živali 9.30 Čudoviti cirkus pod morjem 10.00 Ris 11.00 Verdi, ponovi tev italijanske nadaljevanke 11.45 Podobe na filmskem traku, ponovitev 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Dance sessi on, ponovitev oddaje o plesu 12.45 Kult-ura, ponovitev 13.15 Video grom, ponovitev 14.30 Moja učiteljica, ponovitev ameriškega barvnega filma 16.00 Video strani 19.30
SLOVENIJA 1 PROTI SVETLOBI
ameriški barvni film; igrajo: Linda Hamilton, Richard Tho-mas, Ned Beaty in drugi; Ma-disonovi so srečna ameriška družina. Njihove sreče ne moti to, da so vsi trije sinovi hemo-filiki. Toda kot srela z jasnega pride novica, da je najstarejši, osemletni Ben, okužen z aid-som.
MCM 20.00 Risanka 20.05 Smrtonosni pogled, ameriški barvni film 21.35 Intervju, ponovitev 22 00 Marlboro music shovv 22.30 Ciguli miguli, hrvaški film 0.20 Astrološka napoved 0.30 MCM 1.00 Video stra-
TV AVSTRIJA
9.00 Jutranji program 9.05 Pozor, kultura, ponovitev 9.30 Kultura za zajtrk 10.15 Univerzum 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Vsakdanjik, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Rdeči čeveljčki, angleški baletni film 15.20 The Laff-Bits, risanka 15.25 Če ti praviš, ljubi Bog 15.30 Jaz in ti, otroški program 15.55 Jaz in ti 16.15 Humor in domišljija - svet češkega otroškega filma 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-Large, mladinska oddaja 19.30 Čas v sliki 18.05 X-large 18.30 Sedem brez 19.30 Čas v slik 19.48 Šport 20.15 Dogodiščine mladega India-na Jonesa 21.05 Mladi Indiana Jo-nes 21.30 Seks, laži in gospodinjski stroji, kabaret 22.05 Vojvodinja 23.10 Slovesno praznovanje miru, drama 0.45 Aaron Copland: Lincol-nov portret 1.00 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Heidi, risanka 9.30 Pan-Optikum 9.45 Šport 11.00 Studio VValta Disnevja predstavlja: Obljuba za zahvalni dan, ameriški film 12.30 Pogledi s strani 13.00 Dober dan Koroška 13.30 Slike Avstrije 14.15 Arhaična moderna
RADIO KRANJ
8.00 - Dobro jutro Gorenjska - 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov - ne znam domov 10.00 - Poročila Radia Slovenije -10.05 - Na vrtiljaku z Romano (otroška oddaja) -11.00 - Po domaČe na Kranjskem radiu - 12.00 -Brezplačni mali oglasi - 12.30 -Osmrtnice, zahvale - 12.40 - Kmetijska oddaja - 13.00 - Dobrodošli med praznovalci - 16.00 - Izbor pesmi tedna - 17.20 - športna oddaja
- 18.30 - Nagradni kviz Kina Kranj -18.50 - Radio Kranj jutri - 19.00 -Nasvidenje jutri -
RADIO TRŽIČ
10.30 - Dober dan - 10.40 - Zeleni se predstavljajo 11.05 - Modni kotiček z Modeno - 11.20 - Potuj z menoj - 11.40 - Planinski šopek -12.00 - Pogled v iztekajoči se teden - 12.10 - Nedeljska duhovna misel -12.25 - Podrobnosti iz našega vsakdanjika -12.50 - Obvestila -13.00 -Iz Socialistične stranke sporočajo -13.20 - Glasbene čestitke 14.00 -Slovenska nacionalna stranka -14.10 - Ob 30-letnici Radia Tržič -14.35 - Glasbena lestvica Slovenca 15.30 - V torek nasvidenje -
1, RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, Mirin vrtiljak - 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgodbe drugače - tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila -13.00 - Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi -17.00 - Nedeljski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe - 19.00 - Prenos Radia Slovenija -
L RADIO ŽIRI
9.00 - Napoved programa - radijski koledar - EPP - 9.45 - Stranke in kandidati za poslance se predstavljajo 11.00 - Novice in dogodki -osmrtnice - obvestila - mali oglasi - 11.40 - Športni utrinki - 12.00 -Nedeljska duhovna misel 12.15 -EPP - 12.30 - Čestitke in pozdravi naših poslušalcev 13.30 - Nedelj sko popoldne Radia Žiri - vmes vreme - prometna varnost - glasbena lestvica 15.30 - Odpoved programa -
KINO
29. novembra
CENTER dan ris. VOJNA PTIC ob 10 uri, amer pust film ZADNJI DNEVI RAJA ob 17 in 19 uri prem amer akcij filma SMRTONOSNO OROŽJE ob 21 uri STORŽIČ amer akcij film VEČNI MAŠČEVALEC ob 16 uri, dan. trda erot ZAKAJ NE PRIDEŠ V MOJO POSTEUO ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer ris DAVNO POZABLJENA DEŽELA ob 17. uri DUPLICA amer akcij film PROTI SONCU ob 18 in 20 uri TRŽIČ dan ris. VOJNA PTIC ob 16 uri, amer melodr. PRINC PLIME ob 17 45 in 20 uri RAOOVUICA amer avant film K-2 ob 20 uri ŠKOFJA LOKA amer akcij film SMRTONOSNO OROŽJE 3 ob 18 in 20. uri ŽE LEZNIKI franc biograf film DVOREC MOJE MAME ob 19 uri
GORENJSKI GLAS ♦ 24. STRAN
PONEDELJEK, 30. novembra 1992
1. PROGRAM TV SLOVENIJA
9.05
9.50
10.35 10.50 11.10 11.40 12.00 16.10 16.45 16.50 17.00 17.10 17.10 1720
18.00
18.10 18.50
19.05 19.30 20.10
22.20 22.45 23.00 22.55
23.20
0.05
Program za otroke
Gugalnica, lutkovna igrica
Uspeh,   ponovitev nemške
nadaljevanke
TV mernik, ponovitev
Forum, ponovitev
Utrip, ponovitev
Zrcalo tedna, ponovitev
Poročila
Dober dan, Koroška Poslovne informacije Iz življenja strank TV Dnevnik Program za otroke Radovedni Taček: Žoga P. Zidar - L. Troha: Utonilo je sonce - Sledovi časa Oscar Junior: Boter dolgčas, češka nanizanka Obzorja duha, ponovitev W   Fend:   Moja   knjiga o džungli,  nemška poljudnoznanstvena serija Risanka
TV Dnevnik, Vreme. Šport Volitve 92: Stranje z volivci, 1 del
TV Dnevnik, Vreme, Šport
Napovednik
Sova
Brooklynski most, ameriška nanizanka
Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka
Ameriška kronika, ameriška dokumentarna serija
2. PROGRAM TV SLOVENIJA
16.15 Sova, ponovitev - Družina Adams, ameriška nanizanka, Beverlv Hills, 90210, ameriška nanizanka - 17.30 Športni pregled, ponovitev - 18.00 Slovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 TV Dnevnik RAI 3 - 20.00 Besede, be sede, besede - 20.30 Gozdarska hi ša Falkenau, nemška nanizanka 20.55 Gospodarska oddaja R R 21.25 Sedma steza - 21.55 Zgodovi na Slovencev v filmskih freskah Spet trte so rodile, ponovitev 22.40 Ciklus filmov znanih režiser jev in ustvarjalcev Roger Corman Trip, ameriški film -
l. PROGRAM TV HRVAŠKA
6.55 Pregled sporeda 7.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/TV Kole dar/Zgodbe iz Monticella 10.00 Po ročila 10.05 TV Šola 11.30 Prekanje ni lisjak, lutkovna serija 12.00 Točno opoldne/Živalski svet 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odletel bom, ameriška nadaljevanka 15.35 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija Dogodivščine Toma Sawyerja in Huckleberry Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Župnik brez vernikov 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.06 Hrvaška v svetu 20.50 Kar je bilo in kar je zdaj, ame riški barvni film 22.36 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.56 Sanje brez meja 0.06 Poročila 0.40 Video strani
2. PROGRAM TV HRVAŠKA
17.40 Smrtonosno srečanje, pono vitev ameriškega filma 19.30 Dnev nik 20.06 Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.30 Hi treje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 S klovni so prišle solze, ameriška nadaljevanka 22.20 Fluid Ročk Cafe 22.50 Nenavadne zgodbe, ameriška nanizanka 23.46 Horoskop
KANALA
10.15 A Shop 10.26 Astrološka na poved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 Video strani 19.02 Voli tve '92 19.15 Teden na borzi 19.25 A Shop 19.36 Za zdravje 19.46 A Shop 20.00 Vrhunski policaj, amen ški barvni film 21.30 Volitve '92 Predsedniška soočanja 22.30 Drugačen svet, 36/299 del ameriške nadaljevanke 23.17 Poročila v angleščini Deutsche vvelle 23.40 Compakt - Tedenski pregled zuna
SLOVENIJA I BEVERLY HILLS
Ker si Jim VValsh poškoduje hrbtenico, ga Brandon nadomešča kot trener čisto svežega baseballskega moštva, ki ga sestavljajo razvajeni otroci z Beverly Hillsa. Brandon in njegov prijatelj se naučita lekcijo o strpnosti. Brenda se naveže na izgubljenega psa, ki ga krsti za Wallyja.
njepolitičnih dogodkov 0.05 Astrološka napoved 0.15 A Shop 0.25 MCM 1.00 Video strani
TV AVSTRIJA 1
6.00 Textvision 9.00 Jutranji program 9.05 Roseanne, serija 10.30 Poročila se bom z gospodom direktorjem, ponovitev 12.06 Guarda film o engadinski hribovski vasi 12.15 Šiling, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja, pono vitev 13.36 Sinha Moča, brazilska telenovela 14.00 Lorentz in sinov 14.46 Tramvaji sveta 15.00 Jaz in ti 15.06 Nils Holgersson, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Mali sin Nico-las, angleška otroška serija 16.15 Strelovod 16.30 Ding dong, otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlit-zer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Blagoslovljena dvojica 19.20 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 športna arena 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Supertipa v Miamiju, 2. del 22.46 Senso, italijanska melodrama 0.25 Zakaj je Bodhi — Drahma odrinil na vzhod - južnokorejski film 2.35 Poročila/1000 mojstrovin
TV AVSTRIJA 2
17.30 Lipova ulica, serija 18.00 Har ry in Hendersonovi, serija 18.30 Sr ček, vodi Rudi Carell 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vre me 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, 3 del 21.00 Novo v kinu 21.05 Kuharski mojstri 21.15 Teleskop 22.00 čas v sliki
RADIO KRANJ
8.00   Dobro jutro Gorenjska 8.20
- Oziramo se - 8.30 - Hov ne znam domov - 8.40 - Pregled dnevnega tiska - 9.00 - Gorenjska včerja danes (regionalna pomočila) 9.20 -Novinarski blok 10.00 - Poročila Radia Slovenija - 10.55 - Pet za pet
12 15 - Osmrtnice zahvale 12.20
- črna kronika - 12.55 - Pet za pet -13.00 - Pesem tedna 14.00 - Gorenjska danes ^regionalna poročila) - 14.30 - Točke, metri, sekunde (športna oddaja) 15.30 Dogodki m odmevi - radio Slovenija 16.20 -Skriti reporter 17.20 - Novinarski blok 18.00 - Gorenjska danes - jutri (regionalna poročila) 18.20 -Na Gorenjskem Parnasi 18.50 Radio Kranj jutri ■ 19.00 Nasvide nje jutri -
l. RADIO TRIGLAV JESENICE
8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 Novice, šport, danes do 13-ih • 13.30 - Predstavitev popoldanske ga programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke - 15.30 - Dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema 18.00 Voščila, no vice 18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija -
1. RADIO ŽIRI
14.00 - Napoved programa - 14.10 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj -14.40 Tolar za knjigo 15.00 Do godki danes jutri 15.30 Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.15 - Od srca do lonca 16.30 EPP  17.00 - športne novice
17.10   Otorški program 18.00 Novice in obvestila osmrtnice 18.10   Mladinski program 19.00 Odpoved programa
/'/./.S VI <i()I.A
Vabi v
ST£r
K ran/ J <> <
l?y maturantske plesne tečaje
cena 16 DEM (1.000 SIT)
Organiziramo kompletne maturantske plese. Inf po tel. 327-308
KINO
30. novembra
CENTER amer pust film ZADNJI DNEVI RAJA ob 16., 18 in 20 uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto' TRŽIČ evrop drama EVROPA ob 17 45 in 20 uri
Turistična agencija Veronika
iz Kamnika vas vabi na nakupe
MUNCHEN - MIKLAVŽEV SEJEM: 1 dan, 5. 12., cena: 3.000.00 SIT
ČEŠKE BUDEJOVICE - 1 dan, 4. 12., cena 2.900,00 SIT
POTOVANJA OB NOVEM LETU
PRAGA - 4 dni, od 30.12. do 2.1.93, cena DEM 278.00 AŽURNA 08ALA - 4 dni, od 30.12. do 2.1.93,
DEM 325.00
BUDIMPEŠTA - 3 dni, od 31.12. do 2.1.93, DEM 220.00
Vse nadaljnje informacije dobite po telefonu 061/832-662, 817-000 ali na sedežu agencije.
REZULTATI ŽREBANJA KRIŽANKE
V uredništvo je tokrat prispelo 1601 rešitev. Med njimi je komisija izžrebala naslednje nagrajence:
1. nagrada - SEZONSKA VSTOPNICA 92/93 za tekme NK JELEN TRIGLAV - ANICA ZUPAN, Zasip Reba 20, Bled;
2. nagrada DRUŽINSKO KOSILO V HOTELU JELEN - MELITA ŽEPIC, Bašelj 61, Preddvor;
3. nagrada - DRUŽINSKO SLIKANJE pri TECHNO KRANJ -IRENA ŽNIDARŠIČ, Janka Puclja 5, Kranj;
4. nagrada - VREDNOSTNI BON ZA 5.000 SIT za okrepčevalnico GE-GE, Žagarjeva 53, Kranj - MILAN MAVEC, Šorlijeva 3, Kranj.
Tri tolažilne nagrade GORENJSKEGA GLASA prejmejo:
Mojca Kankelj, Na kresu 36, Železniki
Jože Bohinc, Pod slemenom 6, Križe
Ana Mrak, Podlubnik 45, 64220 Škofja Loka
ORGANIZIRA
RAČUNALNIŠKO USPOSABUANJE
- UVODNI ZA ZAČETNIKE (računalništvo, video, alarm) CAT 09
- ANTIVIRUS (INT CARMEL, SCAN...)
- DOS 5.0, DR. DOS 6.0, Norton Utillities
- WIND0WS3.1
- VV0RDSTAR 6.0, 7.0
- VVORDPERFEKT 5.1
- 0UATR0 PR0 4.0
- PARAD0X 4.0
USPOSABUANJE V RAVNANJU Z OROŽJEM
(za občane-ke, varnostnike in detektive pri prevozu ali prenosu gotovine in vrednostnih listin)
KORESPONDENCA ZA EX PO RT-1M PO RT, ZR NEMČIJA, AVSTRIJA
(ga. Karin Gros Kochler)
Začetek tečaja 26. novembra 1992 ob 8. in 16. uri v učilnici podjetja na Šmidovi 1, (čirče).
USP0SABUALI SE BOSTE NA SODOBNIH RAČUNALNIKIH!
NAGRADNA KRIŽANKA
KRANJ, CANKARJEVA 4
špmtmcer
KRANJ, CANKARJEVA 4
Današnjo križanko prispeva OMNIA MARKET iz Kranja, Cankarjeva 4. Uveljavljena in popularna trgovina z oblačili* obutvijo in opremo za šport in prosti čas, je presenetila s po-nudbo tudi na nedavnem zimskošportnem sejmu v Kranju, od sobote, 28. 11., pa jih lahko obiščete tudi na njihovem razstavno prodajnem prostoru na sejemski prireditvi Miklavževi nakupi na Gorenjskem sejmu v Kranju.
Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrada (vrednostne bone za nakup v Omnia šport marketu): 1 nagrada - 7.000 SIT, 2. nagrada - 5.000 SIT in 3. nagrada -3.000 SIT. Dve tolažilni knjižni nagradi prispeva Gorenjski glas. Veliko užitkov pri reševanju in sreče pri žrebanju, ki bo v četrtek, 3. 12. 1992, ob 8. uri v naši upravi, Bleivveisova 16, Kranj
SESTAVU F KALAN
MU) f
NAREKI
VUOKSl
VOR UIT PERZEJEVA MATI
nadležne Žuželke
lOŠCllO
DODATEK K POGOOBi
ŠVED IME ZA LUKO TURKU
FR FIZIK IN MATEM
OBŠIRNA PRIPOVEDNA PESEM
OVRATNA RUTA
OLAS TROBF NTE
SO"
28
v/
GRŠKA ČRKA
VRH PRI KRANJU
26
T?
iT
IST
i1
ni
RT
27
H. UMI .h
POKLIC
ZDRS ZEMUE
MESTO V ITALUl
KNJIGA ZEM
UEVI00V
IME IGR MASSARI
NIKA
NARAVA ZA UČENJE UP RAVUANJA
LETAL
KMET STROJ ZA
OBRAČANJE SENA
KITAJSKA HRANA
13
416 KM DOLGA REKA V NEKO SZ
STANE SEVER
LOJZE SLAK
VALENTIN VODNIK
INDUSTRIJ RASTILNA
m •
:',MIH
PEVCEV
MOSK0
GALERUA V LONDONU
TOVARNA V KRANJU
Žitarica
IS
JAP PRIST NA OTOKU HONŠU
ST ZlO KRALJ
IME SLIK ŠUBIC
Ti
ZVEZDA
V ORLU
PRItCNIK
KRAJ NA GORENJSKEM
I/
grška
BOGINJA MiHli
TOMAŽ
OSTERC
ORGAN VK)A
Al HAN'..
OTOK
LJUDSKA REPUBLIKA
11»
iiiMaJiiRh
FRANC MZMU NATURALIST iANOREi
PROTISTRUP V TELESU
TT
A
CAS0VH* ENOT*
»RlPL^
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
BORZNI IZRAZI
BORZNE UZANCE
Zbirka običajev in pravil obnašanja pri sklepanju borznih poslov. Urejajo potek poslovanja na borzi.
BORZNI INDEKS
Vrednostno merilo za prikaz nihanja tečajev ali borze v celoti ali Posamezne vrste borze. Avstrijski borzni indeks se imenuje Wie-ner B6rsekammer-Index ali skrajšano WBK. Indeks delnic kaže spremembe v nihanju tečajev in cen in omogoča primerjavo. Izračun indeksa je zasnovan ali na izbranih, posebno prometnih in donosnih delnicah ali pa na vseh delnicah, ki kotirajo na borzi. Najpomembnejši indeksi so Dow Jones indeks in Standard & Poor's v ZDA, v Nemčiji DAX (Deutscher Aktienindex - Nemški jndeks delnic) in FAZ (Indeks časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung).
BORZNI PROSPEKT / PRIGLASITEV
^a vrednosti papir postane predmet borznega trgovanja, je treba sestaviti in objaviti priglasitev ali prospekt, ki obvešča javnost o yseh podatkih o vrednostnem papirju in o izdajatelju.
BORZNI TRGOVCI
Zastopniki bank, ki na borzi sklepajo posle v imenu in na račun banke ter njenih varčevalcev.
SOSftEDNlK!
lat 294 212*422
/O    ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj
Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko
Hranilnica Lon v Kranju
Ročna zastava premičnin
Kranj, 26. novembra - Kranjska hranilnica Lon je pri najemanju Posojil uvedla ročno zastavo premičnin, kakor je napovedala ob ^oji ustanovitvi. V poštev pride zlasti ob premoščanju težav pri večjih
nakupih, ko najemnik posojila zastavljenega predmeta ne želi zgubiti.
V poštev pridejo delnice, ob-yeznice in drugi vrednostni pa-P'rji, ki kotirajo na borzi ter zmo, dragi kamni, starine, Umetnine in drugi predmeti, ki Jim čas ne načne vrednosti, ^tvar je najbolj preprosta pri prednostnih papirjih, saj je njihovo tržno vrednost moč razbrati z borzne tečajnice. Pri drugih predmetih posojilojemalci potrebujejo oceno strokovnjaka oziroma ustrezne institucije, v Hranilnici Lon jim Povedo, kam naj se obrnejo. . Odplačilna doba teh posojil Je od enega do šest mesecev, ^alna letna obrestna mera ''5-odstotna, posojilo pa je m°č najeti v višini 50 do 60 od-^otkov tržne vrednosti zastavnega predmeta. Ce namreč Posojilo ni odplačano, gre za-,.avljeni predmet na dražbo, Jer dostikrat doseže nižjo celo.
Posojilo s pomočjo ročne za-aye predmetov pride ljudem prav za premoščanje težav, pri
PREMOG
PO UGODNIH CENAH
• VELENJSKI LIGNIT
KOCKE 6 000
KOSI 6 500
V ceno je vračunan prevoz.
'"formacije in naročila 064/43.244
večjih nakupih, ko tega predmeta ne žele prodati. Pri nas so takšna posojila novost, Hranilna Lon jo uvaja prva na Gorenjskem, kako se bo obnesla, bo seveda pokazal čas. • M. V.
AVTO ŠOLA ing. HUMAR
ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnazij; začeteK tečaja bo v ponedel|ek 30. 11. 1992 ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA
® 311-035
Trg vrednostnih papirjev
Za torkovo dogajanje na borznem parketu bi lahko rekli, da ni prav nič zapadlo pod vpliv evfotične predvolilne kampanje, ki prav te dni dosega svojo kulminacijo.
Trgovanje z vrednostnimi papirji je potekalo v umirjenem ozračju, kar nam priča tudi nekoliko skromnejši promet tokratne avkcije, ki je znašal 1,8 milijona DEM. ZL Če pogledamo tečajnico z dne 24. 11. 1992. vidimo, da se je v uvrščeni kotaciji I tudi tokrat trgovalo z obema državnima obveznicama prve in druge emisije. Tečaj RSL 1 se je ustavil na 116,9 in pomeni rahel pomik navzdol za 0,3 odstotka, tečaj RSL 2 pa se je spet gibal med 91 in 91,3, enotni tečaj se je ustalil na 91,3 in predstavlja porast za 0,3 odstotka. Skupni promet obeh obveznic je znašal 803 tisoč DEM.
Značilnost dvojke v zadnjih dveh tednih je počasno umirjanje tečaja okoli 91, RŠL 1 pa tako velja za najbolj stabilen papir, ki kotira na borzi.
V uvrščeni kotaciji II se je trgovalo z obveznicami Mesta Ljubljana po tečaju 91,3, presenetljivo veliko pa je bilo sklenjenih poslov s to obveznico, ki že ima izkoriščeno davčno olajšavo in sicer po tečaju 85,7 v skupni višini 68 tisoč DEM. Na prostem trgu sta favoritinji še vedno obe občinski obveznici Laško in Zagorje, s katerima je bilo za 534 tisoč DEM prometa. Občini Laško je tečaj porastel na 83,1, to je za 1,1 procenta, obveznica Zagorja pa se je prodajala po tečaju 87.
Trgovalo se je še z obveznicami Gorenja po tečaju 94,4, vendar v precej manjšem obsegu, kot smo bili vajeni zadnje mesece, z obveznicami Lesnine po tečaju 84, Lekom 2 po tečaju 98,7. Pošto Ljubljana po tečaju 103,1 in z obveznicami Rogaške po tečaju 89,6.
Med delnicami, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, se je največ trgovalo z delnicami Nike, Dadasa in Rogaške prednostne, skupni promet z delnicami je znašal 178 tisoč DEM.
Edini sklenjeni posel z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije je bil z decembrskimi devizni dvojčki po tečaju 120,5 od nominalne vrednosti.
Četrtkovo trgovanje z vrednostnimi papirji je imelo podoben tok dogajanj kot torkova avkcija.
Umirjeno ozračje trgovanja je ponovno presenetil povečan promet z obveznicami Gorenja, s katerimi je bilo kar za 4020 lotov prometa po tečaju 94,3 in zanimanje za obveznice mesta Ljubljana, na katerih je že bila uveljavljena davčna olajšava, saj so se prodajale po tečaju 85,7 in to V višini 171 tisoč DEM oziroma 810 lotov.
Republiške obveznice prve emisije so se prodajale po tečaju 117,1, kar predstavlja rahlo povečanje tečaja za 0,2 odstotka, z obveznico druge emisije pa je bilo za 520 tisoč DEM prometa, vendar je tečaj ponovno padel pod 91 in se je ustalil na 90,5.
Trgovalo se je tudi z obveznicami Julona po tečaju 106,7, Ju-teksa po tečaju 101, Metalne po tečaju 82 in Pošte Ljubljana po 103,5.
Z obveznicami Rogaške 1 se je trgovalo po tečaju 89, kar predstavlja padec za 0,6 odstotka, padla pa je tudi Rogaška 2 za 0.2 odstotka. Obe občinski obveznici sta se dobro prodajali in sicer obveznica Laško po tečaju 83,8 v višini 540 tisoč DEM in obveznica Zagorje po tečaju 87,3 v višini 140 tisoč DEM.
Trg plemenitih kovin
Prav velikega zanimanja za zlato in zlate kovance Slovenci nimamo. Tako bi lahko na kratko opisali dogajanje na torkovi zlati dražbi, saj je bil promet spet zelo skromen. Sklenjenih poslov je bilo za 230 tisoč SIT ali 200 gramov nepredelanega čistega zlata po tečaju 1.150,00 za en gram. Pripravila: Brane Čare, Hermina Krt
jJIPROM
šmm d.o.o.jRžić
TRGOVINA S POHIŠTVOM
na Gorenjskem sejmu v Kranju tel. 222-268 vam nudi pohištvo priznanih proizvajalcev po posebno ugodnih cenah
KUHINJE
Marles, Svea 35 % popust pri gotovinskem plačilu Gorenje 30 % popust pri gotovinskem plačilu SPALNICE iz Brežic Avona Lux za 94.116,00 SIT Avona Rose za 98.208,00 SIT
STROKOVNA POSTREŽBA -BREZPLAČNA DOSTAVA
Del. čas od 9. do 11.30 in od14. do 19 ure sobota od 9 do12. ure v času se|emskih prireditev od 9 do 19. ure _ SE PRIPOROČAMO!
Koliko je vreden tolar
menjalnica
valuta, nakupni / prodajni tečaj DEM ATS HRD
Abanka Kranj (Tržič, Jesenice) COPIA Kranj
CREDITANSTALT N. banka Lj.
D-D Publikum Kranj
EROS (Stari Mayr), Kranj
Geoss Medvode
Hranilnica LON, d. d. Kranj
HIDA - tržnica Ljubljana
Hipotekama banka, Jesenice
INVEST Škofja Loka
LB — Gorenjska banka Kranj
Merkur — Partner Kranj
Merkur — Železniška postaja
MIKEL Stražišče
Otok Bled
Petrol
Poštna banka, d. d. (na poštah) SHP — Slov. pos. in hran. Kranj SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) Sloga Kranj
Slovenijaturist (Boh. Bistrica) Sloveni jatu risi (Jesenice) WILFAN Kranj
61,55	62,10	8,63	8,74	12/17
61.60	62,50	8,65	8,90	_
61,00	61,75	8,60	8,80	_ .
61,70	62,19	8,70	8,85	13/17
61,70	62,00	8,70	8,85	15/18
61,60	62,00	8,60	8,85	15/18
61,60	62,25	8,65	8,85	;'\ : •
61,50	61,95	8,68	8,80	14/17
61^0	62,40	8,60	8,85	14/20
61,50	62,50	8,70	8,88	12/18
61^0	62,95	8,43	8,94	_ *
61,77	6235	8,77	8,86	—
61,77	62,35	8,77	8,86	13/18
61,80	62,05	8,75	8,85	13/17
61,40	62,01	8,70	8,79	12/16
61,70	62,10	8,70	8,85	—
61,00	61,99	8,40	8,69	
61,60	62,20	8,65	8,78	_ -
61,77	6235	8,77	8.86	10/17
61,65	62,25	8,68	8,80	—
6030	62,95	8,77	8,94	. —
61,55	62,10	8,63	8,74	12/17
61,70	62,00	8,75	8,85	. —
Pri nakupu in prodaji SKB in Merkur zaračunavata 1 % provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 23 %.
B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A
d. d.
IIMVESTMEIMT
VREDNOSTNI PAPIRJI
K & KINVESTMENT d.o.o.. KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045
KODA - SPAAR d.o.o.
Kranj, Likozarjeva 27
vabi k sodelovanju
KOMERCIALISTA - KO
za prodajo blaga na domačem trgu
Pogoji: srednješolska izobrazba, komunikativnost, prodornost, in doslednost pri delu, lastno vozilo. Ponudbe z opisom dosedanjih del sprejemamo 8 dni po objavi!
PIRĆEK NOVA PRODAJALNA S PIJAČAMI NA VISOKEM: Ja nez Kepic, po stroki gostinec, je pravzaprav hitro uresničil idejo in v torek je na Visokem v kranjski občini odprl prodajalno pijač PIRČEK. Ime se je porodilo, ker na Visokem mladi po rekreaciji radi rečejo: Gremo na pirček. Prodajalna je dobro založena z vsemi vrstami brezalkoholnih in alkoholnih pijač. Med brezalkohol nimi so gazirane, sokovi, sirupi, v tetrapakih. pločevinkah, frutki ipd., med alkoholnimi pa bo prodajalna prav gotovo zaslovela po dobrih vinih, saj jih je že zdaj kar 40 vrst buteljk, več vrst šampanjcev in različnih domačih in uvoženih žganih pijač. Seveda pa ne manjka tudi piva Union in Zlatorog. Prodajalna ima zelo ugodne cene in računalniško podprto nabavo in prodajo. Odprta je vsak dan (tudi ob sobotah) od 8. do 12. in od 14. do 19. ure, ob ne deljah pa od 8. do 12. ure. Za nakup se lahko odločite tudi po te lefonu na številko 43-535 in iz prodajalne K92 Visoko d.o.o. Pirček vam bodo naročeno pripeljali tudi na dom.
Skozi domače duri prihaja Jurij.
Šunka Yury
krnska salama
Ko zadiši po domačih klobasah in najboljših mesnih jedeh se spomnimo, da je že 30 let tako in vedno boljše.
(S)
je nas,
Govedina v črevu
<%JURMES
Šentjur
>
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Po naključju v nepravem času
Čeprav republiška uprava za pospeševanje kmetijstva že po tradiciji prireja posvet kmetijske svetovalne službe ob koncu novembra na Bledu, pa se je tokrat izkazalo, da ni bil v najbolj pravem času.
Zakaj?
Posvet je po naključju "padel" v predvolilni čas, ko marsikatere besede razpravljalcev, med katerimi je bilo vedno in tudi tokrat kar precej (kmetijskih) politikov, zvenijo drugače, kot bi sicer. In ko govorijo politiki, je pomembno že to, kdo komu (ne) ploska in kdo s kom odkrito ali pritajeno simpatizira.
Drugič: večina kmetijskih in drugih strokovnjakov je referate za zbornik in za posvetovanje o organizacijskem in lastninskem preoblikovanju podjetij v kmetijstvu in živilstvu pisala v času, ko še ni bilo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, medtem ko je bil posvet dvanajst dni po tem, ko je slovenska skupščina po velikih peripetijah ta zakon le sprejela. Svetovalci, ki morajo pri svojem delu kmetom odgovarjati na najrazličnejša vprašanja (tudi o zadružništvu), bi si kajpak želeli, da bi bil to posvet "zanesljivih odgovorov", ki bi jih lahko posredovali naprej, ne pa "posvet odprtih vprašanj".
In nenazadnje: posvet bi moral biti v času, da bi se ga lahko udeležil tudi republiški minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kdo naj bi se komu prilagodil - minister svetovalcem ali svetovalci ministru, pa je že drugo vprašanje. % C. Zaplotnik
Denacionalizacija
Zavrnili predlog za spremembo zakona
Ljubljana - Skupščinska komisija za denacionalizacijo je na zadnji seji zavrnila predlog treh poslancev za spremembo zakona o denacionalizaciji. Poslanci Janez Lampret, Janko Deželak in Angelca Žerovnik so predlagali, da bi rok za vložitev zahtevkov podaljšali z 18 na 60 mesecev in da bi za izplačilo obveznic, s katerimi naj bi razlaščencem plačali odškodnino, jamčila Republika Slovenija. Predlogu treh poslancev nasprotuje tudi vlada, ki meni, da je 18-mesečni rok za vložitev zahtevkov sprejemljiv, saj je to rok za vlaganje zahtevkov, ne pa za predložitev pravilno sestavljenih zahtevkov. Kar zadeva jamstvo za izplačilo odškodnin, tega po mnenju vlade ne more prevzeti republika, saj je eno od načel zakona, da bremen denacionalizacije ne morejo nositi davkoplačevalci oz. proračun.
Vse o suhomesnatih izdelkih
Gorenja vas, Ziri - Škofjeloška enota gorenjske kmetijske svetovalne službe prireja v ponedeljek, 30. novembra, ob 10. uri v zadružnem domu v Gorenji vasi, ob 14.30 pa v dvorani DPD Svoboda (prvo nadstropje) v Žireh strokovno predavanje z naslovom Vse o suhomesnatih izdelkih. Dr. Stanko Renčelj bo povedal marsikaj zanimivega in koristnega o izdelavi, sušenju in skladiščenju tovrstnih izdelkov, odgovarjal pa bo tudi na vprašanja udeležencev. • C. Z.
Posvetovanje kmetijske svetovalne službe
Se predelovalna industrija namerno zadolžuje?
Različna mnenja o tem, ali zadruge lahko dobijo lastninski delež v klavnicah, mlekarnah in v drugih predelovalnih podjetjih (z zakonskega spiska) še pred uveljavitvijo zakona o privatizaciji podjetij.
Bled - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva je v začetku tedna pripravila na Bledu sedmi tradicionalni posvet kmetijske svetovalne službe, tokrat z naslovom Organizacijsko in lastninsko preoblikovanje v kmetijstvu in živilstvu. Kot smo že poročali, na posvet ni bilo kmetijskega ministra mag. Jožeta Protnerja, ki naj bi po programu imel uvodni nagovor in referat o preoblikovanju vinogradniške organizacije Vinag Maribor; poslal je le telefaks in sporočil, da ima obveznosti, ki presegajo mejo njegovega odločanja. Nekateri udeleženci posveta, še zlasti (kmetijski) politiki iz opozicijskih strank, so ministru zelo zamerili, da si ni vzel časa in prišel med svetovalce, in so namigovali, da njegova zadržanost simbolizira odnos ministra do slovenskega kmetijstva in do svetovalne službe, ki je oktobrske plače prejela s skoraj tritedensko zamudo. Na-jostrejši kritik je bil Janez Žampa: "Tukaj so se zbrale ovce brez pastirja, ki samo čakajo, kdaj jih bodo razgnali volkovi."
V ponedeljkovi (dopoldanski) razpravi je bilo osrednje vprašanje, ali je mogoče deseto poglavje zakona o zadrugah, ki govori o lastninskem preoblikovanju klavnic, mlekarn, vinskih kleti in drugih podjetij "s spiska", uresničevati še pred uveljavitvijo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ali ne. Dr. Ludvik Toplak, sicer predsednik družbenopolitičnega zbora republiškega skupščine, je zatrjeval, da ga je mogoče. Pri tem se je skliceval na stališča posebne delovne skupine, ki je ugotovila, da podaljševanje rokov iz zakona o zadrugah (kar predlaga vlada) ni potrebno, da je ministrstvo v zakonskem roku (do 25. novembra) dolžno izdati odločbe vsem zadrugam, ki so upravičene do 45-odstotnega deleža pri lastninjenju podjetij s spiska, da določitev deleža ni ovira za denacionalizaciiske postopke
KOTIM, d.o.o.
trženje, zastopanje, Golniška 90, Kranj, tel./jax: (064) 217-015
Spoštovane Gorenjke dragi Gorenjci!
Advent je tu in mi smo Vam pripravili praznično in ugodno ponudbo bonbonov, čokolade, peciva, kave, svežega in suhega sadja, sira, prazničnega kruha, izbranega vina in žganja ter cvetja, sveč in adventmh venčkov.
Vašega obiska se veselijo:
1. ŠUMI Ljubljana 061/101-373
2. Slovenija vino 061/323-454
3. KILC Bovec 065/86-214
4. GEAPR0DUKT Lj. 061/219-134
5. Subic & Jesih 061/181-069
6. AURA 064/212-737
7. Loka Šk. L. 064/631-261
8. Peks Šk. L. 064/632-451
9. Vrabec 061/315-462 %   10. Kolinska Lj. 061/118-122
11. Dom Lj. 061/343-474
12. KZ Škofja Loka Mlekarna 064/620-605
13. Srednja agroživilska šola Lj 061/151-019
14. KZ Vrhnika 061/753-029 Vabimo Vas na male koncerte gojencev Glasbene šole iz Kranja danes ob 15.30 in 16.30 uri, jutri ob 10.30 in 11.30 uri, Dobrodošli v naši slaščičarski delavnici! Gospod Milan Kučan predsednik predsedstva bo prireditev obiskal jutri ob 10. uri. Kotindoo nasvidenje! Kranj
in da imajo zadruge v pimeru "molka administracije" pravico do upravnega spora na Vrhovnem sodišču Slovenije. Martina Lippai z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zatrjevala drugače: "Da bi bilo deseto poglavje zakona o zadrugah mogoče uresničevati še pred uveljavitvijo zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je igra ali globoko nepoznavanje problematike." Kot je dejala, je šele pred kratkim sprejeti privatizacijski zakon določil, kako je treba ovrednotiti družbeni kapital, kolikšen delež nameniti delavcem, koliko izločiti denaciona-lizacijskim upravičencem...
Prof. dr. Matija Kovačič iz Družbe za razvoj podeželja ugotavlja, da je formalno preoblikovanje zadrug v skladu z zakonom o zadrugah končano, medtem ko bo (vsebinski) proces preoblikovanja trajal še precej dolgo. Zakon sicer določa, da je zadruga družba fizičnih in pravnih oseb, vendar pa nikjer natančno ne določa, kakšna pravna oseba je lahko član zadruge. V praksi to že povzroča zaplete: ko je Tovarna sladkorja Ormož postala članica Zadruge pridelovalcev
Predsednik škofjeloške kmetijske zadruge Ivan Oman je v referatu o zadrugi od nastanka do razpotja 1992. leta navedel, da so se v zadrugi odločili za enovito zadrugo, čeprav so bila tudi razmišljanja, da bi jo razdelili na tri dele ali še kako drugače. Ob vprašanjih, kako v zadrugi pospeševati gospodarske koristi članov, kako ohraniti ali še celo povečati obseg trgovskega poslovanja, da ne bi bilo treba odpuščati delavcev, ter kako organizirati rentabilno proizvodnjo v mlekarni, se pojavljajo razmišljanja o delitve zadruge na zadružni del (z zadružnim načinom poslovanja) in na podjetniški del, ki bi posloval kot kapitalska družba v lasti zadruge, delno pa tudi zaposlenih.
sladkorne pese, ni več jasno, kako bo zadruga (skupaj z drugimi) lahko olastninila 45 odstotkov družbenega kapitala tovarne. Ker zakon posebej ne določa, ali so člani zadruge lahko tudi v zadrugi zaposleni delavci, so rešitve v Sloveniji zelo različne; to pa ponekod povzroča tudi nesoglasja in spore med kmeti ter posredno zmanjšuje uspešnost zadružne preobrazbe. Čeprav zakom omogoča zadružnikom, da v enem letu po uveljavitvi zakona iz dela kmetijske zadruge organizirajo samostojno zadrugo, pa vendarle se dogaja, da ponekod takim zadrugam oporekajo pravico do pravnega nasledstva in s tem tudi do pridobitve nekdanjega zadružnega premoženja. Dr. Matija Kovačič se sprašuje tudi, kaj je razlog, da se je doslej v zadruge včlanilo dokaj malo kmetov.
Slabe izkušnje s sodelovanjefl1 v prejšnjih zadrugah? NezaU-panje v vodstva bivših zadruž-ki so večinoma ostala na svojijj delovnih mestih in položajih; Apatičnost kmetov zaradi nji' hove negotove prihodnosti' Strah pred odgovornostjo H upravljanje in poslovanje z3' druge? Eden od razlogov je tudi pomanjkanje znanja. "Krne* tje so zbegani, ker ne vedo, k3' ko se lotiti organiziranja z3' družništva, kako upravljati z3' druge, kakšne možnosti jim nudijo zadruge na gospodarske^ področju, kakšne obveznost' jih čakajo," ugotavlja dr. Matija Kovačič in opozarja, kako ekonomsko pomembno, pr3' vno zamotno in politično občutljivo je uveljavljanje lastnin* skega deleža zadrug v predele valnih podjetjih. Ker se m neuradnih informacijah v tisti«1 živilsko predelovalnih podjetjih, ki naj bi prišle v solastm* štvo zadrug, premoženje načrtno, ekonomsko neupravičen0 in celo protizakonito zmanjšuje ali odtujuje (z namenom, da ga bo čimmanj prišlo v zadružno lastnino), gredo nekateri! strokovna razmišljanja v sme« da bi zadrugam v teh podjetji" omogočili vsaj sorazmerfl* uveljavljanje upravijalskih pra' vic, če jim že ni mogoče dolo** ti vrednostnega obsega prem0' ženja. • C. Zaplotnik
Nezgode pri delu v gozdu (I.)
Na Švedskem dvanajstkrat manj smrtnih nezgod
Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v zadnjih šestih letih v svoj raziskovalni program vključuje tudi raziskave s podorčja pridobivanja lesa v zasebnih gozdovih v Sloveniji. V okvir te raziskovalne teme smo vključili tudi spremljanje in analiziranje nezgod pri delu v gozdu.
Na pobudo gozdarjev Gozdnega gospodarstva Kranj smo pripravili nekaj podatkov o najtežjih nezgodah v zasebnih gozdovih Gorenjske. Prikazani so podatki za deset let od 19$] do 1990. Na osnovi primerjalne analize je predstavljena tudi ocena skupnega števila vseh nezgod V tem obdobju in ocena stroškov posledic.
V sodelovanju z Ministrstvom za notranje zadeve smo analizirali prijave vseh smrtnih in nekaterih zelo težkih nezgod pri delu v zasebnih trgovinah, za katere je narejen policijski zapisnik.
Zgolj številčni podatki ne povedo veliko, če jih ne primerjamo po različnih kriterijih in s podatki /a širše območje Slovenije. V Sloveniji se je v teh desetih letih /godilo kar I M) smrtnih ne/god, od tega na Gorenjskem 22 (15 odstotkov). Med zasebnimi gozdovi v Slo ven i ji predstavljajo gorenjski, glede na površino, le dobro desetino takih gozdov. Iz tega »le (li, da so najtežje nezgode pri delu v gozdu v tem delu Slove rtije precej bolj pogoste. Ce še nekoliko nadaljujemo a statistiko, ta samo še potrjuje večjo pogostnost. Ena smrtna ne/go da v 11- m obdobju na vsakih K40 lastnikov na Gorenjskem in v Sloveniji ena na 1870 last
nikov kaže na še slabše razmerje. Ugotovili smo (Medved 1991, Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo, IGLG), da je relativna pogostnost nezgod večja pri lastnikih manjših gozdnih posesti. Povprečna gozdna posest na Gorenjskem pa je večja (4 ha /lastnika) kot v vsej Sloveniji (2,5 ha/lastnika), kar zopet kaže na precej pogostejše nezgode v tem delu države.
Po relativni pogostnosti smrtnih nezgod, upoštevajoč obseg dela, je območje (■(> Kranj na tretjem mestu in območje (>(• Bled na sedmem mestu med štirinajstimi gozdnimi gospodarstvi v Sloveniji.
Pogostnost   smrtnih ne/t™ glede na površino zasebnih U0' dov smo analizirali tudi po ov* nah. Tu so gorenjske občine fi* vrščene takole: na tretjem me*' je občina Tržič, na enajstem K' dovljica, na 18. Kranj, na Škofja Loka in na 42. mestu o" čina Jesenice. Tudi ta razvr*'1 j tev ni nič kaj spodbudna, saj * štiri od petih občin razvrščen*; prvi  tretjini  slov enskih oMl kjer so smrtne nezgode v \ioJ najpogostejše. ,
Kako zelo nevarno je dejH naših zasebnih gozdovih ali f ko zelo slabo so za ta dela UJjj dje usposobljeni, povedo tU naslednje primerjave: .•.
• v javnih gozdovih Slovenj je bilo v enakem obdOjj 8-krat manj smrtnih neZfM
• v avstrijskih zasebnih
dovih je 2-krat manj nezgod;
v švedskih zasebnih goZ vih je 12-krat manj smrti
J'1
nezgod.
nadali0'
(se iiiiu*1 'i '1 Mag. Mirko M^* Inštitut /a gozdno in lesnO * , spodaj
OBČINA Tržič
Komisija IS za razpis poslovnega prostora
OBJAVLJA
sklep o oddaji poslovnega prostora na Trgu svobode 18, Tržič
18'
Poslovni prostor v pritličju občinske stavbe Trg svobode ' Tržič, velik 86,80 nr' se da v najem ponudniku pod šifro -SP LA-
Izbranega ponudnika pozivamo, da se zglasi v prostorih Ob . ne Tržič, Oddelka za splošne zadeve in finance v roku 10 0 od dneva objave, zaradi dogovora o oddaji poslovnega pros ra
Ostalim anonimnim ponudnikom se zahval|ujemo za sodelov nje Jr
SPORT IN REKREACIJA
UREJA: VILMA STANOVNIK
Konec tedna alpski smučarji začenjajo s tekmami svetovnega pokala
Trening v Ameriki vzbuja optimizem
S slalomsko in veleslalomsko tekmo v Sestrieresu bodo startali v sezono smučarji, s slalom-skim in veleslalomskim obračunom v Park Cityu pa se bodo prvič v tej sezoni pomerila tudi dekleta.
Kranj, 26. novembra - Ljubitelji "belega cirkusa", kakor radi in večkrat upravičeno rečemu tekmovanjem v svetovnem pokalu alpskih smučarjev in smučark, te dni z velikimi upi in hkrati negotovostjo pričakujejo start v novo sezono. Že v nedeljo pa bo rešena prva uganka in znano, kako so najboljši slalomisti in veleslalomisti pripravljali na letošnjo sezono in kakšne uvrstitve lahko pričakujejo. Med svetovno elito bodo z nastopi začeli tudi naši reprezentance: Nataša Bokal, Špela Pretnar, Urška Hrovat, Mojca Suhadolc, Jure Košir, Gregor Grilc, Andrej Miklavc, Mitja Kune in Aleš Bre-*avšček.
Najboljše smučarke so te dni že v Ameriki, kjer bodo ostale do konca decembra. Sezono bodo začele v Park City-ju, to soboto in nedeljo, ko bosta na sporedu slalom in veleslalom, prav tako slalom in veleslalom bosta 5. in 6. decembra v Steanboat Springsu, prvi smuk in superveleslalom pa bosta 12. in 13. decembra v Vailu. Smučarke bodo s s tekmo v*Whistru v Kanadi 19. in 20. decembra zaključile letošnjo ameriško - kanadsko turnejo in konec decembra prišle v Evropo. Prav naš Maribor pa bo 9. in 10. januarja prizorišče Prvih dveh tekem v Evropi.
Kot kažejo rezultati prvih PlS tekem v Ameriki, lahko naše smučarke, na čelu z Natašo Bokal, letos optimistično čakajo na začetek dolge sezone, ki |e bo konec marca končala na Švedskem. Nataši kaže zlasti dobro v slalomu, kjer ima za °ilj postavljeno uvrščanje med prvo peterico. Kot je pokazala ,na prvi tekmi F1S v Beaver Creeku, ko je zasedla 2. mesto, Je ta cilj povsem realen. Tudi naša ostala dekleta naj bi se Čimbolj približala najboljšim, kar so dokazala, na prvi vele-slalomski FIS tekmi, ko je bila Spela Pretnar šestnajsta, Suha-dolčeva pa dvaindvajseta. Žal si Je Urška Hrovat, ki je bila v iz-Vrslni slalomski formi, na treningu   poškodovala koleno.
vendar kaže, da bo konec tedna že lahko nastopila.
Naša moška reprezentanca, ki je zadnje tedne trenirala v Ameriki, pa se je v nedeljo vrnila domov in danes že odpotovala na prizorišče prvih dveh tekem v Sestrieres. "Trening v Ameriki je bil uspešen, dvajset dni smo imeli lepo vreme, prav tako je bil dober umeten sneg. Zato smo lahko nadoknadili vse, kar smo zamudili v prejšnjih pripravah in v sezono vstopamo z večjimi pričakovanji, kot je to kazalo Dred odho-
Eldfl TdCing teUtn - V begunjskem Elanu so pred letošnjo smučarsko sezono izdali poseben bilten "Elan racing team ", v katerem predstavljajo uspehe tekmovalcev na Elanovih smučeh in svoje letošnje "adute". Med nekdanjimi tekmovalci seveda ne gre pozabiti Bojana Križaja, ki je še zmeraj zvest Elanu, in In-gemarja Stenmarka, ki je z zlatimi črkami zapisan v Elanovo smučarsko ekipo. Elanovi smučarji (članska konkurenca) so v minulih letih kar 119 krat zmagali na tekmah svetovnega pokala, imajo šest zmag na svetovnih prvenstvih v alpskem smučanju in dve zlati olimpijski odličji. Tudi v skokih je lep seštevek prvih mest, saj imajo 48 zlatih kolajn iz tekem svetovnega pokala in pet iz svetovnih prvenstev. V smučarskih tekih, nordijski kombinaciji in akrobatskem smučanju imajo prav tako vrsto zlatih odličij svetovnega pokala in svetovnih prvenstev, pa tudi letošnja Elanova ekipa ima realne možnosti za osvajanje novih medalj, kar jim zagotavljajo tekmovalci, kot so: Armin Bittner. Tomas Fogdo, Johan VVallner, Ole Kristian Furiiseth, Nataša Bokal, Ole Gunnar Fidjestoel, Diether Thoma, Štefan Ziind, Roberto Cecon, Franci Petek, Matjaž Zupan, Philip Laroch in številni drugi.
dom v Ameriko. Forma v Ameriki je pokazala, v primerjavi z ameriško ekipo, s katero smo
Kranjska Gora bo 19. in 20. decembra letos prizorišče slalomske in veleslalomske tekme svetovnega pokala za moške, domačin Jure Košir pa si obeta, da bo na domačem smučišču s precej boljšo slalomsko štartno številko od lanske, lahko posegel tudi po višjih mestih.
Vabila, prireditve
se tudi pomerili v veleslalomu, da je naš tekmovalec Mitja Kune v odlični formi, tako da bi bilo realno pričakovati uvrstitev do petega mesta. Proti koncu treninga pa si je poškodoval skočni sklep, tako da je od okrevanja po poškodbi odvisno, kako dobro bo tekmoval. Jure Košir bi se lahko uvrstil v slalomu do 20. mesta, za Grilca in Miklavca pa bi bilo ob dobrih vožnjah moč pričakovati uvrstitev v finale," je pred odhodom na prve tekme povedal vodja naše moške reprezentance Pavel Grašič.
Vsi naši tekmovalci bodo na prvi tekmi startali tako v slalomu kot veleslalomu. Nato bo Brezavšček odpotoval na smuk v Val dTsere, ostali pa bodo sredi tedna nastopili na evropskem pokalu v superveleslalo-mu in slalomu, proti koncu tedna pa se bodo pridružili svetovnemu pokalu v Val d'Iseru in nastopili v superveleslalo-mu. • V. Stanovnik
Karavanška rokometna liga
Zadnje kolo v prvi in drugi slovenski nogometni ligi - Živila Naklo
?rajo zadnjo tekmo jesenskega prvenstva v prvi slovenski nogometni *8' v nedeljo, 29. novembra, ob 13.30 doma z Nafto. Živila bi v primeru Zmage skočila na 6 mesto Z minimalnim Zaostankom za \ odi I 'mi moštvi. Robert Manišič, strelec dveh golov na zadnji tekmi v Ce-P napoveduje /mano in s tem pričakovano uvrstitev v ligi. Jelen Triglav odhaja že jutri, 28. novembra, na zahtevno gostova-Je k Istragasu v Dekane, vodilnemu moštvu lige. Na vrhu jc gneča, J 'mata po 22 točk razen Triglava še vodilni Istragas m IretJCUVrŠče j° Primorje Oria Rudar pa ima le točko manj. Vsaj točka hi bila /a šk     'ngi;iv zlata vredna. Trener Jelena Božidar Jovičevič po nedelj-| 1 tekmi v Kranju ni skrival jeze zaradi neučinkovitosti tvojega mo-• 'a; Hvalil je obrambo in grajal napad Mladinci Jelena Triglava pa Wv9 v nedeljo ob 11.30 doma zadnjo jesensko tekmo / Maribor Jjanikom. • J. K.
^'Ijard turnir pri Johanci Biljard klub Johanca prireja tO soboto, z acetkom oh II. uri, medni osmici Prijav ni na je 61)0 SIT, najboljše p* čakajo praktične in denarne nagrade ter pokali. Informacije po te-le'«nu 242-374 ali v Britofu 24 • V. S.
Košarkarski spored   V SBA ligi kranjski Triglav v soboto ob 19. 30
Er,g°stuje v i jubljani pri Smeli Olimpiji, v rdeči skupini l. SKL /a
j^*e pa Kokra I ipje igra doma. Tekma bo v soboto ob 20. uri v orani na Planini, nasprotnik Kranjčanov pa bo Satex Maribor. V I. ^*L za ženske so Kranjčanke V torek gostovale pri Apisu in izgubile
McZukatom m ; 4lv. Odeja Marmor pa je gostovala pri Jezici in prav.
Preddvor Infotrade premagal FC Ferlach
32 : 23 (15 : 10)
Kranj - Srečanje 3. kola karavanške lige. Športna dvorana na Planini, gledalcev 100, sodnika Dolanc (Kranj) in Svoljšak (Škofja Loka). Preddvor Infotrade: Martinčič, Žibert 7, Bolka, Cuderman 2, Uršič 5, Lombar 4, Markič 4, Zorman 2, Meglic 4, Perko 4, Gregorc 4, Zadni-kar.
V srečanju tretjega kola karavanške lige v športni dvorani v Kranju so rokometaši Preddvora Infotrade z borbeno igro v obrambi in s hitrimi napadi brez večjih težav premagali solidno ekipo SC Ferlach i/ Borovelj. S to zmago so rokometaši Preddvora Infotrade brez poraza na prvem mestu J. Kuhar
Tretje kolo občinske košarkarske lige
Kranj, novembra - V športni dvorani na Planini je bilo v nedeljo odigrano tretje kolo občinske košarkarske lige. Namesto ekipe Lipa nastopa Florida, ki mora odigrati še srečanje prvega in drugega kola. Rezultati tretjega kola: Viktorija : Šenčur 66 : 29, Naklo II : Florida 53 : 42. Ycllow guns : Video Oskar 45 Gradbinec Diplomati 24 : 43, Klapa : 45 : 38, Kokrica : Balerina 60 : 48, Osa se nadaljuje to soboto. • J. Marinček
52, Gringo : Naklo I 59 : 37, A + D 51 : 61, Sigma : Beksel Praprot 45 : 55. Tekmovanje
>:iko Uri
kok
Pa K
"gubila / rezultatom 90 : 59. V II. kolu bo ekipa Kranja ob 18.
v dvorani na Marilhi gostila ekipo Oniki Jesenice • V. S.
°metni spored  V I. državni ligi /a ženske - modra skupina - bo eki-
/;"M.i to soboto -v II. d ^>de
h 16. uri v dvorani na Planini gostila ekipo l'o-ržavni ligi - /ahod /a moške Sešit ze danes oh I1) uri V hali >a b " V'' ' clu')0 Akripol iz Trebnjega, jutri, v soboto, ob 14. uri. in iz° V      rani "a Planini srečanje med ekipama Preddvor Infotrade * N S
"mukom feNkarAl .pored
V soboto bo zaradi nastopa reprezetatuc v pred-
| jj.i atll'ih z,i e\ iopsko prvenstvo na vrsti močno okrnjeno kolo v »tov i 0 l>u N s,,r,(,t° nastopila le moška ekipa Bleda, ki bo go-
<Klh l V 1 |uh|l.mi pri Olimpiji (Tivoli ob 14. uri). V II. POLgOftljO „• \>|k;"'ice Alpin Triglava v Mežici V III DOT, pa je na vrsti zad-l8 Imensko kolo moški. Plamen : Termo l ubnik (OS I ipniea ob kurcn- hlnJ Mokronog (OS B. Bistrica ob 18. uri). V ženski kon-■jOrenUfc80 °^ v,ulllm cklP' Plamena proste tudi Jesenice, vsa ostala ka,Ul .) moštva, pa gostujejo. Sc najbolj zanimivo bo gotovo v Sol-• *ier bi Senčm / zmago postal jesenski prvak  • M. B.
Vit .    ..
Ireij  ' IC,'l>olisti I likava so to soboto gostitelji vaterpolistov Kopra v HculiS     \ ;usl"|Skc ''g*  lekma. ki |o sodne Kranjčana Stariha in ^   se bo začela ob 18 uri v zimskem bazenu Golovec v Celju. stva Vr\y. Cl|.° b° v "mskem bazenu Kranja začetek šolskega prven-
Podelitev Bloudkovih priznanj na Bledu
Bled, 27. novembra - Danes ob 17. uri bo v festivalni dvo rani na Bledu praznična po delitev 28 Bloudkovih priznanj Teh najvišjih priznanj za dosežke v športu bo letos še 27, v naslednjih letih pa naj bi la priznanja dobila še večjo težo in bo podeljenih manj. Slavnostni govornik na Bledu bo minister za šolstvo in šport dr. Slavko Ciabei • V. S.
<> JELOVICA
Gorenjska namiznoteniška liga
Kranj, 25. novembra - Od vodja gorenjske namiznoteniške lige Toneta Korenjaka smo dobili rezultate šestega kola. Skupina A: Gumar - Križe 2 4:6, Mu-rova - FGP Škofja Loka 2 6:4, Merkur - Predoslje 6 : 4. Po šestem kolu so v vodstvu Križe 2 in Murova z desetimi točkami, pred Jesenicami 2 s šestimi točkami. Skupina B: Sport Car-man - Križe 3 2:8, Križe I -EGP Škofja Loka 13:7, Jesenice I - Odisej 4 : 6. V vodstvu je EGP Škofja Loka I z desetimi točkami, pred Odisejem s šestimi in Krizami I, ki ima štiri točke. • (vs)
Začc|a ob"«0 ^lanj  '°kral nastopa šesi ekip. tekmovanja pa se bodo NaM ' °.    uri Isti dan se bo začelo tudi tekmovanje v občinski ligi na K        ^'sl s,cv,'k   Tekmovanje se bo začelo ob 18 uri. prva la K°imCt) V°d,,sodmm stolpom in Triglavom, ob 18.50 uri bosta
■ ^   ' 111 ,,>,° K"s| Kranj 90, ob iimo pa se bosta i racala se
■ >>s<< "i Kamnik • J.M.
»Pa I ,ckrna hi •grm
\av
Smučarski sejem v Škofji Loki
Škofja Loka, 26. novembra - SK Alpctour je organizator tradicio-nalnega smučarskega sejma, ki bo la konec tedna v Škofji Loki Sejem rabljene smučarske opreme se bo v hali Poden začel jutri ob 9. uri, tako v soboto kot nedeljo pa bo odprt od 9, do 20. ure • V. S.
Slovesen zaključek 12. delavskih športnih iger
Večer loških športnikov
Škofja Loka, 25. novembra - Z večerom loških športnikov se bodo jutri zvečer v dvorani Poden slovesno končale letošnje delavske športne igre, ki se jih je v 13. panogah udeležilo več kot tisoč športnikov iz večine podjetij v škofjeloški občini.
Letošnje delavske športne igre so se začele 18. septembra, najbolj množična pa je bila udeležba tekmovalcev v kegljanju, streljanju in med igrami v košarki. Največ tekmovalcev in tekmovalk je nastopilo za Loške tovarne hladilnikov, kar 90, pa tudi športniki DOMEL-a in Alpine so imeli močne in številne ekipe. Manj tekmovalcev kot navadno je bilo iz Alplesa in Etikete, kar je razveseljivo, pa je dejstvo, da so na delavskih športnih igrah sodelovali zaposleni pri TO, policiji pa tudi upokojenci so imeli zelo številno ekipo.
Kot je pred sobotno slovesnostjo povedal sekretar škofjeloške Športne zveze Janez Nastran, je celotno tekmovanje stalo okrog 500 tisoč tolarjev, denar pa so uspeli zbrati s pokroviteljstvom in prijavninami. Generalni pokrovitelj delavskih športnih iger je Šešir, poleg njega pa je bilo tudi vrsto pokroviteljev tekmovanj v posameznih panogah. Tako je tudi za zaključno prireditev ostalo nekaj denarja, s njim pa bodo lahko plačali nastop Alfija Nipiča in njegovih muzikantov, ki bodo škofjeloške športnike zabavali na sklepni prireditvi. Na njej bodo podelili priznanja najboljšim udeležencem športnih iger, pokrovitelju leta ter najboljšemu športniku in najzaslužnejšemu športnemu delavcu. Prireditev v hali Poden se bo začela ob 19.30 uri. Poleg tekmovalcev, ki imajo vstop prost, so vabljeni tudi drugi ljubitelji športa in dobre glasbe. Vstopnice bodo v prodaji pred prireditvijo. • V. Stanovnik
Državno hokejsko prvenstvo
Blejci premagali "okrepljene" Jeseničane
Bled, novembra - V 14. kolu slovenske hokejske lige so vse zmage ostale domačinom. Olimpija Hertz je pričakovano premagala Slavijo Beton z rezultatom 14 : 2 (3:0, 4:0, 7:2), Cinkarna je bila boljša od Triglava in zmagala 0 : 4 (0:0, 3:0, 1:0), čeprav so se Triglavani dobro upirali domačinom, najbolj zanimivo in napeto pa je bilo srečanje na Bledu, kamor je mlada ekipa Acro-ni Jesenic prišla okrepljena s "svojimi" Rusi. Ti so se do zadnje tretjine dobro upirali Bledu, na koncu pa je tekmo odločil Rož-kov, ki je dal kar pet golov. Končni rezultat je bil 8 : 6 (4:4, 1:1, 3:1), gole za Acroni Jesenice so dali Jure Smolej, Malgin, Rah-matulin, Aleš Sodja 2 in Pavlovič, za Bled pa Rožkov 5, Praznik 2 in Anfjorov.
Na lestvici po štirinajstih kolih vodi Bled s 26 točkami, druga je Olimpija Hertz s 24 točkami, tretja Cinkarna z 18 točkami, četrte Acroni Jesenice z 12 točkami, peti Triglav s 4 točkami, zadnja Slavija Beton pa je še brez točke.
Že danes je na sporedu 15. kolo. V dvorani Podmežaklja se bosta ob 18. uri pomerili ekipi Acroni Jesenic in Olimpije Hertz, na Bledu pa bo ob 19. uri srečanje med Bledom in Cinkarno. Slavija in Triglav bosta igrala jutri v Ljubljani. # V. S.
Alpska hokejska liga
KAC v Podmežaklji
Jesenice, 26. novembra - V 25. kolu alpske lige v hokeju na ledu prihaja v soboto zvečer v Podmežakljo avstrijski KAC. Gostje iz Celovca imajo iz dosedanjih tekem (po 23. kolu, kajti rezultatov večernih obračunov še nimamo) enako število točk kot Acroni, to je 24, prvi obračun v Celovcu pa so dobili Jeseničani z majhno razliko 3 : 4. Kljub temu da imata ekipi še zgolj teoretične možnosti za nastop v finalnih obračunih štirih najboljših ekip alpske lige, pa se v Podmežaklji obeta nova dobra tekma dveh večnih nasprotnikov. Začela se bo jutri, 28. novembra, ob 18. uri. • V. S.
JIAI5 Cl
/j.
KRANJ
Koroška 16
tel : 064/212-249
ODPRTO od 9. do 19. ure
ob sobotah od 8. do 13. ure
1 nagrada VIDEOREKORDER
2. nagrada
BON V VREDNOSTI 15.000 SIT
3. nagrada 10XPIZZA IN PIVO V PIZZERIJI »ORLI«, TENETIŠE
4., 5. nagrada
BON V VREDNOSTI 5.555 SIT
ŽREBANJE 24.1.1992
JEANS HLAČE ŽAMETNE HLAČE MAJICE ZIMSKE JAKNE SRAJCE TERMO JEANS JEANS JAKNE (podložene)
JEANS CLUB PETRIČ -NAJ... JEANS CLUB
2.699 - 2.899 SIT 2.899 SIT 1.599 SIT 6.999-10.999 SIT 1.799 SIT 2.999 SIT 4.999 SIT
CAFFE BOUTIQUE Kranj, Maistrov trg 12, obvešča cenjene kupce o UGODNI CENI KAVE minas 390 SIT, LUKAS 398 SIT, BAR 495 SIT, WHISKY 1.390 SIT. Se priporočamo!
TRGOVINA KOŠARICA - Ul. Janka Puclja 7, Planina III, Kranj obvešča cenjene kupce, da imamo v zalogi bogato ponudbo kvalitetne hrane za vaše hišne ljubljence priznanih proizvajalcev PEDIGREE PAL, VVHISKAS, CHAPPY... po ZELO UGODNIH CENAH!!! Se priporočamo!
HAROLOGIJA tudi pri nas v Frizerskem salonu Klara Kol-man - Preieren, Moste 31, Žirovnica. Naročite se lahko po tel.: 801-533_
KMETOVALCI POZOR! Najugodnejše cene motornih žag JONSERED in HUSOUARNA, gozdarskih vitelj TAJFUN 3 in 4t ter TOM 6t za samo 141.000 SIT. Najcenejše: traktorji ZETOR in URSUS 4514 - izredni popust goseničarja UNIVERZAL, jeklene vrvi 0 10 260 SIT in 0 12 po 350 SIT, vse vrste akumulatorjev VESNA in antifriza 1 I po 134,40 SIT, 100 % po 229 SIT. Pokličite KMEČKI STROJ Škofja Loka, tel.: 622-311 ali 631-497.
JESEN V LENDAVI - Doživite jo tudi vi! V terminih od 20. 11. do 20. 12 kar 10 - 15 % ugodneje. Inf. in rezervacije: Terme Lendava, 69220 Lendava, Hotel Lipa: tel.: 069/75-721, 75-722, prodajna sluiba: 069/75-010, fax 069/75-723.
MALI OGLASI
^217-960
PI T T A A MU KJ £%l
rmOVTUČAS: VSAK DAM   OD    8" - 22°° KEDBLJA     OD   U00 - 22"°
APARATI STROJI
OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. 9 215-650_15616
PANASONIC brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam, flf 632 595 17278
TELEFONSKI APARAT in ŠTEDIL NIK, 2 + 2, prodam <gf 43-584
AGROIZBIRA ČIRČE nudi ugodno akumulatorje, Vesna - Topla, 12 V 40 Ah 3.000, 12 V 50 Ah, cena 4700 SIT, 12 V 97 - 100 Ah, cena 7400 SIT, itd Možnost plačila s čekom 30 dni AGROIZBIRA, Smledniška 17, g 324-802 17416
MOTOKULTIVATOR Gorenje Mu-ta, s priključkom kose, 110 cm, in tremi klinami, rabljen 3 sezone, prodam. 9 725-242_17492
AVBO za sušenje las, prodam Kos, Javorje 59, HT 65-166 17511
ŠIVALNI STROJ Ruža Step Bagat, prodam 9 213 340, od 19 do 20
ure_17531
TERMO AKUMULACIJSKO PECT malo rabljeno, 25 KW, prodam Kavčič, Oprešnikova 38, Kranj, flf 218-035 17568
KUPPERSBUSCH, nov, prodam 9 43 142
ugodno 17570
PEČ na kurilno olje Tyrolya, pro-dam. 9 59-109_17597
TERMO AKUMULACIJSKO PECT počeni prodam ali zamenjam za manjšo Preddvor 30 17614
ZAMRZOVALNO OMARO Gore-nje, 240 I, lepo ohranjeno, cena 400 DEM, prodam Ur 622 137
Mizarsko KOMBINIRKO Hobi 83, prodam « 43 585 17635
Kombinirano PEČ za centralno kurjavo Fissamnn, ugodno pro-djMMg 213 034_17652
Gater ŽAGO Osar 56, prodam. 9 41-615 ali 217-478 17656
TRAJNOŽAREČO PEČ Tobi Pla men, prodam V 68 426      17659
Glasbeni STOLP, nov, cena 320 DEM, prodam «> 211 882, od 12 do 16 ure_17660
VRTALNIK Iskra, nov, ugodno pro-dam f 212 432_17664
MULTIKULTIVATOR F 800, pro dam <Sf 691 538, po 15 uri 17666
Glasbeni STOLP in laserski GRAMOFON, prodam 9 81 441, int 2254, dopoldan_17678
KAMCORDER Panasonic, z dodat no opremo, zelo ugodno, prodam <g> 620 435_17683
Pletilni STROJ Passap (motor), malo rabljen, prodam ^ /6 484
TRAKTOR Same Delfino, pogon na 4 kolesa, prodam flf 403 320 ŠTEDILNIK Gorenje, nerabljen, 2 + 2, zelo ugodno, prodam 9
622 037
1 7728
GARNITURO Vidiarezil, za termo pan okna, prodam 9 691 724
ZAMRZOVALNO OMARO. 50 I, kot nova, prodam za 15 000 SIT •» 50 825 17749
Odstopim vrstni red za FIAT ft-PO  katalizator. g» 241-231 17780
ČELNI NAKLADALEC za traktor IMT 533, cena 70.000 SIT, prodam
9 70-009_17793
CIRKULAR z mizo in koritom, nov, prodam, g 48-132 17802
TRAJNOŽAREČO PEČ in
etažno 74-385
ogrevanje,
PEČ za prodam. 9 17807
Električni PLETILNI STROJ Duo-matic, z navijalcem, ugodno prodam. ^ 0601/63-430_17817
Gospodinjski OVERLOCK, štirini-tni, dvoigelni, prodam. U 242-383
__17833
TRAJNOŽAREČI ŠTEDILNIK, širi-ne 35 cm, poceni prodam, flf
217-531, zvečer
17843
TV Panasonic, 41 cm, in TV Orion, 36 cm, prodam. T 631 -420  17855
TERMOAKUMULACIJSKO PEČT 2.5 KW, in levoročni ČEVUARSKI ŠIVALNI STROJ, z motorjem, prodam, g 422 224_17863
AVTOMAT za ekspres kavo, primeren za manjši bife, prodam. 9
312-259_17866
HI-FI STOLP Dual (gramofon, digi-tal tuner, dvojni kasetofon, CD), cena 750 DEM, prodam. Matjaž, g 328 286_17870
ŠTEDILNIK, 2 plin, 4 elektrika, ugodno prodam <gf 323 083 17874
ELEKTROMOTOR, 11 dam. * 422 023
KvV, pro-17897
PRALNI STROJ Kandy 75, v do brem stanju, prodam 9 327 072
KUPPERSBUSCH dam. tf 324-554
pečico, pro 17906
VIDEORECORDER, prodam ali za menjam za player 9 325 325
STEKLOKERAMIČNO PLOŠČO z armaturo, novo, cena 800 DEM, prodam g 242 403 17920
ZAMRZOVALNO SKRINJO DS, 220 I, ugodno prodam. Možnost plačila z več čeki flf 218-087, po poldan 17932
ŠTIRISTRANKO, šestvretensko, za obdelavo lesa, širine 12 cm, poda janje z verigo, italijansko, prodam Zaje Janez, Forme 12, Škofja Loka, g 631 822_17954
HLADILNO ZAMRZOVALNO OMARO, novo, prodam Ur-215 530_17959
TRAKTOR TV 418, letnik 1977, prodam » 65-312 17966
Prodam barvni TV HITACHI ste reo, raven ekran (58 cm). «631 784 od 8 do 16 ure
GLASBILA
ORGLE Farfisa, s spremljavo, cena 600 DEM, prodam   Gros, Kovor
129, Tržič_17798
HARMONIKO Melodia, 80 basno, klavirsko, prodam flr 401 131
CR. MATERIAL
Dvoja notranja VRATA, širina 75 cm, prodam « 622 429 17636
LES za ostrešje, prodam. Žagam tudi razne elemente 9 64 207 Več   starejših RADIJATORJEV prodam « 691 724_17736
RADIJATORJE Jugoterm, višina 650 in 900, prodam 9 81 608 _17812
Dva RADIJATORJA Jugoterm, no va, dim 900/80, 10 % ceneje, pro dam 9 422 554_17873
Notranja VRATA, cena 100 DEM/ kom, prodam g 631 420 17940
Ploščice, italijanske, 25 kvad m, ugodno prodam -ar 8/6 om i /<i/i
Smrekove COLARICE in PLOHE, prodam Rebol, Hraše 4, Preddvor
Dedek mraz je spustil cene!
neto DM
neto DM
Symbolfoto
M0ULINEX B 02 Likalnik na paro
Likalna plošča iz aluminija, razpršilec, prozoren rezervoar za vodo, varovalka proti pregretju, funkcija za samostojno, čiščenje
SEEMANN Astra-satelitska naprava
Triax 85 cm offset, parabola, TS 1000 receiver, stereo, 125 spominov za program, možnosl prostega programiranja
J J/
ROVVENTA KA 40 Ročni mešalec
vsebuje dve mešalni metlici, dva nastavka za mesi-ti, trostopensko stikalo, stensko držalo, 130 W
392.
TV BARVNI 51 cm
Monitor Look, black stripe ekran, kabelski tuner, funkcijsko pokazilo, daljinsko vodenje
PHILIPS VR 323 Videorecorder z tremi glavami
Top-teletext, Čas, Jitel, datum, pokazilo obstoječega in preostalega časa, otroška varovalka, LCD daljinsko vodeneje
VILLACH. Auemveg 8,
(Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak. Če pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad
Tel.: 04242/35130-0
TAX FREE SHOP Cene so v DM in brez avstrijskega davka
Aledia^Alarkt
Dobrodošli na prostem trgu.
IZOBRAŽEVANJE
NEMŠČINA za otroke in odrasle
IBIS,-g 326 711_17024
Uspešno INSTRUIRAM matematT ko za vse stopnje, 9 310 803 _17237
INSTRUIRAM, PREVAJAM angle ščino.-a1 213 397, popoldan 17311
Dipl ing. POUČUJE matematiko, fiziko in kemijo 9 221 711, int. 613 - dopoldan, 9 217 817 - popoldan 17697
Poceni INSTRUIRAM angleščino za osnovne šole » 74 249  17850
INSTRUKCIJE - nemšči na, angle ščina za osemletko, nudim ^ 328 598 17936
KUPIM
KOMBI CITROEN C 25 D FUR GON, ohranjen, kupim 9 215 211 17185
Večje STANOVANJE (90 100 kvad. m), 323 565
na Planini kupim ^ 17508
VIDEOPLAYER ali VIDEORECOR DER od najboljšega ponudnika, kupimH> 633 488 17588
BILJARD MIZO kupim Ponudbe na g 801 024_17593
YUGO 55, letnik 1989/1990, kupim g 421 585_17603
BIKCA simentalca, starega 14 dni, kupim g 45-687_17637
Strešno OPEKO Vesna, kupim 9 310 364_17660
Strešno OPEKO Kograd, 300 ko-sov, rjavo, s posipom ali brez, no vomeški, angleška licenca, ter obrobno OPEKO, 10 levih in 10 desnih, kupim 691 858, popol dan_17668
Ohranjeno HOKEJSKO OPREMO, kupim «• 78 617 17701
Levi BLATNIK za Yugo 55, kupim 9 217-696_17724
KOMBI CITROEN C 25 D Furgon, ohranjen, kupim ^ 215 211 17753
GOLF kupim V račun dam glasbeni stolp Schneider      329 061 _17757
TELETA simentalca, starega en te den, kupim. 9 422-719 17816
BIKA simentalca, starega 14 dni, kupim. 9 49-002_17832
Staro POHIŠTVO kupim » 45-655_17862
PLUG OBRAČALNIK Batuje, sta rejši tip za dele, kupim <flf 422 106
Kupim knjigo ROvVENA DANGER FIELD /Rosemary Rogers/ ter zvezka iz zbirke DETEKTIV, ki sta I 1962 izšla pri DZS Lj Smrt pride na koncu, A Christie in Maigret pri ameriški preiskavi, G Simeona Jenko Lucija, 9 632 346 ali 631 927 17931
tU
PROSTOR  v centru Kranja, kvad m, najamem 9 218-950 ^
V centru Tržiča in Radovljici išč'1!1 POSLOVNI PROSTOR za frekver>» no poslovanje z občani Možna1
di souporaba prostora, kjer bi
LOKALI
PROSTOR na Jesenicah ah bližnji okolici, primeren za obrtno delav nico, po možnosti z uporabo tele fona, iščem, šifra: TAPETNIŠTVO Montažni OBJEKT, opremljena okrepčevalnica (tloris 7x11 m), cena 12 000 DEM, brez lokacije, prodam Ogled, 061/614 050, zvečer_17596
GOSTILNO ali BIFE v Kranju ali okolici, najamem       211 882, od
12. do 16. ure_17670
KAVA BAR, nov, z najemno po godbo, prodam Ogled v soboto od 10 do 12 ure, na Gasilski 5. Šenčur__ 17787
SKLADIŠČNO PROIZVODNI PRO STOR (gospodarsko poslopje!), velikosti 100 kvad m 300 kvad m, v Kranju ali bližnji okolici, naja memo X 217 584 17929
ko delal tudi souporabnik te^8 prostora. 9 621-961, int 300_^< PRODAMO poslovno gostin$l|J objekt v bližini Kranja ter staral' hišo z gospodarskim poslopja primerno za obrtno skladiščno 0 javnost v Kranju
NAJAMEMO m kale za trgovino in gostinsko >B javnost na Gorenjskem APP NEPREMIČNINE, g 064/214_67>
KOLESA
MOTOR   Tomos Colibri,
I, generalno obnovljen, jjjjj
d.im
216 367 ah 329 626
KAVVASAKI Z 1.000 R, letnik 1*
dobro 73 951
ohranjen, prodam
OBVESTILA
Prodajamo KOKOŠI
NFSNlCJjj
Stare eno leto cona kokoši \e Vti SIT Voklo 49, 9 49 250
Novol Novol Novol Želite »°da!J. vati  želite zaslužiti, želite "8p
Petek, 27. novembra 1992
MALI OGLASI, OBVESTILA
29. STRAN 4> GORENJSKI GLAS
BRAZDA
Poljšica pri Podnartu Telefon 064/70-225
ODKUPUJEMO
smrekovo, borovo in bukovo hlodovino po konkurenčnih cenah.
Plačilo 2 -15 dni po prevzemu!
Se priporočamo!
OSTALO
POSESTI
Pooblaščena prodajalna
gorenjeiM®pMfi|]§i
NOVO V
TRGOVINI
GORENJA
NOVOLETNA PONUDBA ZABAVNE ELEKTRONIKE
Možnost nakupa na več čekov!
Trgovina LATERNA
Primskovo (za gasilskim domom)
Tel. 064/242-651
Rovati? Poslovne informacije v so-°°to 28. 11. 1992, ob 17. uri v Hote-liiCreina^_17569
26. decembra - Rim, Capri, Pompeji, 5 dni, cena 310 DEM. 9 IJ9T-624_17587
^godna cena za nove TRAKTORJE 2etor. Vsi modeli. Prodaja po ^'stemu staro za novo. Prodajamo tudi drugo rabljeno kmetijsko in gradbeno mehanizacijo 9 !jg3/763-111 ali 0609/610-385 17644
f^MAL PIPE po zelo nizki ceni. 9 ?0M66_17804
°,ne 3. do 5. in 17. do 19 12. orga ["ziramo izlet v čehoslovako. Cilj •Jleta je mesto Brno in Blansko. |[rJjave_najE 325 737_17865
Trgovina ROLI, Hrastje 20/a, Kranj, *am nudi po zelo ugodnih cenah
Bezalkoholne in alkoholne PIJAČE 9 324-461 17930
OBLAČILA
J^odro BUNDO, št 46 50, ugod !^P[Qdam -g 242 325 17642
*r*neno JAKNO kozliček, cena u9odna, prodam 9 218 941
17704
otr. oprema
J^bmiran otroški VOZIČEK, pro ar>1 Praprotna polica 29, Cerklje
_17584
°doče mamice, pozor! Obrtnik Zffil* kombinirane otroške VO c6h ■ vdelane po italijanski li En °i Z razn'm' kombinacijami V|j° 'eto garancije, servis zagoto |0 ,n plačilo na 2 obroka, cene ze «. 5>nkurenčne. Drez posrednikov ^21^020_17654
BELKO in TORBO za nošenje "'»neka, prodam 9 622 254
_____17655
D a'1 i^anslcTsTO L Č E K za hranjenje, ^°i^_«_6^022_17707
dih 'JALNO MIZO s P»timi Pr« -Jl^Prodam 9 67 022       17708
0S,ko POSTELJICO
otroti/i .ruaitLJICUJl z JOO'lom, HRBTNiikPOrtni V0Z,CEK ,n NA da^ za nošenje otroka, pro ^-*L«2-673_™
ohrank° P°STEUICO, dobro SIT n?,0, 2 «°9'jem. cena 5 000 Jesen Božič' Tomšičeva 81,
oHr^—17816
krSli^šED^ B0B°. d°18
* Prodam W 41 086 17857
DRVA, metrska, razžagana, trske, z dostavo, prodam. Žagamo tudi na domu. ® 325-488 17008
GAJBICE, cena 220 SIT/kos, prodam. 9 70-366_17409
Hrastova DRVA, prodam. Kos Tone, Javorje 59, flp 65-166 17510
Več SANK prodam. Praprotna polica 29, Cerklje 17583
Suha mešana DRVA, prodam. 9
421- 627_17605
DRVA, smrekove HLODE, PLOHE in DESKE, prodam. Dražgoše 21, Železniki 17624
MESO od polovice krave prodam.
■g 73-749_17646
MESO od mlade krave, prodam. Ziherl, Sr. Bitnje 24, Žabnica 17679
INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj ne-rabljen, prodam za polovično ce-no. 9 77-609_17685
TAPISERIJE razstavljene v Hotelih Creina in Transturist, prodam. 9 310-588_17702
DRVA "klaftmo" mešana, prodam. Zalog 42, Cerklje_17711
Večjo samostojno RISALNO DE-SKO REISS, poceni prodam. 9 061/261-988_17714
AVTOPRIKOLICO za prevoz živine, z naletno kljuko, nujno prodam. 9 421-576_17731
Litoželezno kopalno KAD 160/70 skoraj nerabljeno prodam za simbolično ceno. 9 327304       17741
Avtomobilsko PRIKOLICO, novo, poceni prodam. Okroglo 23, Naklo _17755
GOBELIN Zadnja večerja, prodam za 35.000 SIT, 9 422-470     17765
Tri CISTERNE po 1.100 I, kovinske, za   kurilno   olje,   prodam. 9
422- 718_17773
CISTERNO za olje, 1.500 I, plasti-čno, z A-testom, prodam, 9 218 357_17806
Hrastova DRVA in SPIROVCE, prodam 9 45-334 17844
Mešana DRVA prodam. 9 79-876 17849
Zadnjo komplet OSOVINO za trak-torsko prikolico, prodam. 9 621 -397_17907
ZAJČJE KOŽICE, 30 kosov, stroje-ne, vrste ožgani kunec, prodam. m 66-843_17908
KOZLIČJE KOŽE, cena 2 500 SIT, prodam 9 66 843 17909
KANTO za smeti, 240 I, iz nerjaveče pločevine, prodam za 13 000 SIT. 9 242 403_17921
REZILA za razrez hlodovine (tra čna žaga), prodam. 9 41 -289
17952
PRIDELKI
Svežo REPO, prodam Kos Tone, Javorje 59, flf 65 166 17509
JABOLKA za ozimnico, neškro-pljena, raznovrstna, prodam. 9 725 254, Viševnica 15, Zg Gorje _17514
Drobni KROMPIR, po 8 SIT, pro-dam 9 49 153 17669
Semenski KROMPIR Cenebec in PŠENICO, prodam Poljšica 4, 9 70 164_17681
Kvalitetni semenski KROMPIR Ja-erla in Desire, prodam Kranjska c 9, Šenčur, 9 41 034_17687
Krmilni KROMPIR prodam. Vele-sovo 24, Corklie 17709
Jedilni KROM Pl R prodam 9 47 587 _17795
Sladki MOŠT in lepa JABOLKA, prodam 9 79 030, po 12 in 20 uri_T/840
JABOLKA voščenke, prodam Sp Duplje 72, 9 47 607_17846
REPO prodam Meglic Dora, Leše 4, Tržič_17918
Semenski KROMPIR Jearla, Desi ree in Pentlant, prva množitev in OPEKO Porolit, debeline 12 cm, prodam Zalog 49, Cerklje, 9 421 673 17935
^hA SALON VOZIL
w*<*   CIMOS CITROEN
tla n ... • .
S&fttoja sejem MIKLAVŽEVI NAKUPI °d28-11.do4.12/
NA BLEDU prodam dvostanovanj-sko hišo s parcelo 1.200 kvad. m, primerno za gostinsko, zdravstveno ali poslovno dejavnost. 9 211-149, dopoldne, ob ponedeljkih in sredah tudi popoldne 16656
Leseno GARAŽO, dimenzij 2.8 x 6 m, primerno za manjši vikend ali lopo na gradbišču, prodam. 9 311-988_17725
Zazidljivo PARCELO na Gorenjskem, v izmeri 1.154 kvad. m, ugodno prodam. "g? 75-269, delavniki od 8. do 12. in od 15. do 19. ure.
_17783
GARAŽO na Jesenicah, prodam. 9 82-666 _17842
GOZD, 2345 kvad. m, prodam. "2* 324-172_ 17872
NJIVO, 3.000 kvad. m, v Šenčurju, prodam. 9 45-655 17888
NJIVO v Trbojah, zamenjam za drugo zemljišče ali gozd kjerkoli. 9 213-221_17891
HIŠO v Banja Luki, 160 kvad m stanovanjske površine, s 500 kvad. m vrta in poslovnim prostorom 35 kvad. m, zamenjam ali prodam za hišo ali kmetijo kjerkoli v Sloveniji. g 82-321, Darko_17928
PRODAMO HIŠE: novogradnjo v Zapužah, Lescah ter montažno v bližini Kranja, novo v Podbrezjah, starejšo v Lescah in Kranju ter atrijsko nedokončano v Škofji Loki. PRODAMO PARCELE: zazidljivo v bližini Kranja in Gozdu nad Kamnikom, veliko parcelo s hišno št. v Žirovskem vrhu ter druge. APRON NEPREMIČNINE, 9 064/214-674_17967
PRIREDITVE
PLESNA ŠOLA KRANJ vpisuje nove člane. 9 41 -581 17003
GLASBO za ohceti in silvestrovanje nudi TRIO VAL. 9 421 -498 _17126
Iščete TRIO, DUO, za igranje ob sobotah, nedeljah, novem letu? 9 70-015 17886
POSLOVNI STIKI
Iščem PARTNERJA-ICO za odprtje trgovine na prometnem kraju v Kranju oz. Tržiču. Interesent mora imeti odgovarjajoči prostor na odgovarjajočem mestu in voljo do dela oz. uspeha. Samo resne ponudbe z opisom stanja in možnosti pod Šifra: POŠTEN DOGOVOR 17611
POZNANSTVA
30 letna ŽENSKA želi zaradi pomanjkanja časa spoznati moške ga, ki pozna spoštovanje in zaupanje, kateri bi bil pripravljen ponuditi pomoč pri uresničitvi novih načrtov, lahko tudi iz tujine. Šifra: BALKON BALKANA_17785
RAZNO PRODAM
Suhe smrekove OBLOGE opaž, raznih dolžin in širin, ter LADIJSKI POD, prodam 9 64 103 17245
Božične JASLICE in KALUPE, pro dam g 242 331_17435
KAVČ domaČe izdelave, nov, in PARNI ČISTILEC Micko, prodam 9 620 259_17574
STROP iz smrekovega opaža, nov, viseči, 4 x 4 m, in leseni zastelkjen VETROLOV, primerno za ureditev manjšega lokala, prodam 9 215 490_17632
Hlevski GNOJ in PRIKOLICO za prevoz živine, prodam 9 57 977 17640
ROLBO za sneg, malo rabljeno, ter glasbeni STOLP, nov, prodam. 9 65 488 17688
Sveža bukova DRVA in REPO, pro dam 9 421 345 17726
60-letnica TD PREDDVOR
Danes, ob 19 uri v domu kraianov v Preddvoru. Zabavali vas bodo Gašperji Pokrovitelj GORENJSKI GLAS
MENJALNICA
D-D PUBLIKUM
KRANJ, Bleivveisova 16 od ponedeljka do petka 9.-16.30 ure REZERVACIJE, INFORMACIJE: (064)217-960,218-463
UGODNOST PRILOŽNOST
Industrijski ŠIVALNI STROJ Pfaff, z dvojnim transportom in možnostjo nabiranja, ŠIVALNI STROJ Singer, PEČ za etažno centralno TVT, 24 kilokalorij, nerabljeno, 20 % ceneje in PRALNI STROJ Gorenje, prodam. Jelovška 9, Bled, 9 78-351, popoldan_17788
Univerzalno STRUŽNICO, dolžina 1.200 mm, CIRKULAR s frezarjem in debelinko, VILIČARJI Indos el., 600 in 750 kg, ter bočni Indosov 1.300 kg, trostopenjski, in MOTORJE Hatz ES 75, nove, prodam. 9 061/571-740, dopoldan 17822
Centralno PEČ in CISTERNO, 1.000 I, cena 600 DEM, prodam. 9 212-816_ 17834
ŠTEDILNIK na trdo gorivo in CIR-KULAR, zelo ugodno prodam. 9 422-735_17836
Suhe BUTARE in JABOLKA, prodam. 9 45-504 17841
KUPPERSBUSCH, vgradni ŠTE-DILNIK Gorenje in kuhinjske ELE-MENTE, prodam. 9 68-662 17853
Francosko POSTELJO, obrtniška izdelava šlarafija, in nov ženski zimski PLAŠČ, št. 42, ugodno pro-dam. 9 75-689_17856
Dve PIPI, LUČ za sončenje in RAČUNALNIK, prodam. 9 45-655 _17860
DALJNOGLED, GOBELIN Družina jelena, moška OBLAČILA, prodam. g» 75-610_ 17877
STAN. OPREMA
TROSED in dva FOTELJA, prodam. 9 311-220, Medetova 3, Stražišče, Kranj 17961
SEDEŽNO GARNITURO, kotno, 4-delno, cena 40.000 SIT, prodam.
9 242-750_17412
Sestavljivi PROGRAM MANTA za dnevno in kuhinjo, prodam. 9 242-397 _17600
Usnjeno SEDEŽNO GARNITURO -TROSED in dva FOTELJA, lepo ohranjeno, cena 1.200 DEM, in dnevno SOBO, cena 500 DEM, prodam. 9 622-137_17633
Jedilno in pisalno MIZO, pisarniški STOL, digitalno osebno TEHTNI-CO, prodam. 9 213-034 17653
SEDEŽNO GARNITURO prodam. 9 620-267 _17665
Raztegljiv KAVČ in dva FOTELJA, dobro ohranjeno, poceni prodam. 9 218-647_17693
PRALNI STROJ Gorenje, KAVČ in DIVAN, prodam. 9 216-303, po-poldan_17712
ITISON, nov, 18 kvad. m, prodam. "» 41-669 17892
ŠPORT_
Smučarske HLAČE, PANCARJE in PALICE, prodam. 9 218 930 _17675
TENIS LOPAR Snavvaert, ugodno prodam« 329 630 17772
Tekaške SMUČE, 160 cm, ČEVLJE, št. 36, PALICE, prodam. 9 242 042 17814
STORITVE
ŠTAMPILJKE In ZLATOTISK, Kranj, Slovenski trg 7 (delavski dom), naročila sprejemamo vsak delovnik od 8 do 14. ure, četrtek od 8 do 16 ure. Štampiljke "izjava" za naročilnice lahko dobite ta koj 9 064/217-424 15589
IZDELAVA. MONTAŽA in POPRA VILO vseh vrst rolet, žaluzij, lamel nih zaves in stenskih oblog. 9 216919 16105
AVTODVIGALO za popravilo streh, barvanje opaža ter žaganje dreves, vas čaka 9 73 120 16160
J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI Fl naprav vseh pro izvajalcev Smledniška 80, Kranj, del čas 9. do 17 ure, 9 329 886
_16290
ČERVAR protivlomno mrežo za vrata počitniškega stanovanja na ročite 9 801 024 16736
Cinkane SMETNJAKE in ŽEBLJE vseh dolžin, izdelujem Prebačevo 32/a, g 326 426_17038
NASTAVITEV TV ANTEN in mon taža A kanala » 215-146 17077
EMAJLIRANJE kopalnih kadi 1 uvoženim materialom, garancija 2 leti      66 OS? 1/164
Cepljenje in razrez DRV, opra vljam na vašem domu 9 241 829
__17197
VODIM poslovne knjige obrtnikom in podjetnikom po konkurenčnih cenah 9 49 518_17394
POPRAVILA zadnjega ogrevalne ga stekla nitke. » 74-211 17413 VLEČNE" KLJUKE montiram 9 633 506, popoldan 17446 SERVIS pralnih in ostalih gospo dinjskih strojev Hitro, kvalitetno in ugodno 9 632 002 17464
ČISTIMO talne obloge in sedežne garniture Casablanca doo 9 211 882, od 12. do 16 ure 17503
Auto-Krainer
_CELGVEC, ROSENTALERSTRASSE 162, tel. 9943-463-21415
(Au6i
m UGODNE EKSPORTNE CENE AVTOMOBILOV ■ NAD. DELI ■ DOD. OPREMA ■ SERVIS ■ GOVORIMO SLOVENSKO
POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, stenske talne keramike. ® 65-773 17507
Bolečine, migrene, astma, pomirjanje, klimakterične težave, odvajanje kajenja, hujšaje. 9 213-034 _17520
Rolete, žaluzije, lamelne zavese. Pošljemo prospekt. ROLETAR-STVO BERČAN, 9 061/342-464 ali 061/342-703_17550
IZPOSOJA videokamer, uporaba je enostavna, 9 241 -265     17590
Izdelujem in montiram SNEGOLO-VILCE. 9 324-468_17604
IZDELUJEM kovinska vrata, pred-pražne mreže, nadstreške, ograje, vetrolove, itd. ® 631 -537     17608
Diplomske in druge NALOGE, obdelava na računalniku. 9 214-213 __17619
LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni! & 214-780 __17649
Kvalitetno OČISTIMO notranjost vašega vozila, cena 1.000 SIT. Casablanca d.o.o., 9 211-882, od 12. do 16. ure_17661
Ugodno ČISTIMO talne obloge ter sedežne garniture. Casablanca d.o.o., 9 211-882, od 12. do 16. ure_17662
IZDELAVA in MONTAŽA mizarskih izdelkov,  ograj  in  stopnic. 9
46-032_17700
RAČUNOVODSKE STORITVE, kvalitetno in strokovno, za mala podjetja, vam nudi SVEPO Tržič, Kranjska c. 45,9 50-290     17705
Nudimo računovodske in knjigovodske STORITVE. SPARTAK D.O.O., 9 216-706 ali 45-568
_17730
ROTOTEHNIKA FIRST: prodaja, montaža in servisiranje programsko regulacijske avtomatike VARČNEGA OGRAVANJA OBJEKTOV. Področje: Kranj - Škofja Loka - Medvode - Kamnik: Košan Miro, Hosta 7, Škofja Loka, <s> 631-700, 631-498; Tržič - Radovljica - Jesenice: Lavtar Tomaž, ča-dovlje 14, Golnik, 9 46-450 17748
POLAGANJE parketov in ostalih talnih oblog 9 329 202 17759
Kmetje, pozor! Izdelujem in prodajam KOŠE. Čebulj, Kokra, 9 45-545 17781
TISKANJE vseh vrst materialov in artiklov, tampotisk, sitotisk. 9 312 223 17808
TV VIDEO AVDIO SERVIS PIŠ-LJAR, Smledniška 37 - popravljamo naprave vseh proizvajalcev.
9 323 159_17828
Opravljam PREVOZE do 17 oseb.
9 65-461_17847
Prodajamo in vgrajujemo VETRO-BRANSKA STEKLA za vsa osebna in tovorna vozila. Tehnocar, Tavčarjeva 17, škofja Loka, 9 632 840 17859 VODOVODNA POPRAVILA ter IN ŠTALACIJE NA HIŠI vam naredimo kvalitetno, poceni in z garancijo ("štemamo" sami!), kot tudi ra zna drobna popravila, predelave,
AGROALP d.o.o.
KMETIJSKA TRGOVINA
Sp. Besnica 139. tel.: 403-013
Ugodno prodajamo traktorje ZET0R in motorne žage J0NSERED, HUS0.VARNA ter druge kmetijske stroje. Odkupujemo tudi smrekovo in bukovo hlodovino ter bukove morale.
NAJNOVEJŠI
SATELITSKI
SISTEMI "AMSTRAD" 99 KANALOV, STEREO, VCRT1MER GRAHKANAEKRAMJ(ANGL/NEM)...
GARANCIJA
12 MESECEV      /Ofl DEM
/ZLU
SAT-VRHOVNIK
SK LOKA. GODEŠIČ! 125
TEL: 064 633-425
ZMONTAZOSAMO
čiščenje bojlerjev in odtokov, itd. 9 218-427_17864
Izdelujem in prodajam SMETNJAKE - KONTEJNERJE. 9 324-457 _17898
Izdelujem MAKROMEJE in TAPISERIJE, primerne za darilo ob bli-žujočih se praznikih. 9 66-843 _17910
ŽIČNE MREŽE iz pocinkane žice, za ograditev vrtov, dobite po iz-vensezonski ceni. Račun velja kot olajšava pri odmeri dohodnine. 9 217-937 17927
STANOVANJA
GARSONJERO ali manjše STANOVANJE v Kranju, najame zanesljivo dekle. 9 214-953, med tednom od 8. do 16. ure 17462 SOBO, s centralnim ogrevanjem, oddam. 9 323-656_17513
Proti  nagradi odkupim STANOVANJSKO PRAVICO za 2-sobno stanovanje v Kranju. 9 216-562 _17546
STANOVANJE, staro 4 leta, 43 kvad. m, centralna, telefon, ugodno prodam. 9 223-173 ali 061/327-435, zvečer_17657
STANOVANJE, komfortno, 3.5-sobno, cena 72.000 DEM, prodam. 9 211 -882, od 12. do 16. ure _17663
GARSONJERO v Kranju najamem. 9 211-882, od 12. do 16. ure _17672
STANOVANJE v Kranju, 1-sobno ali 2-sobno, ogrevano, vzame v najem starejša samska oseba. Plačilo po dogovoru, možnost predpla čila v DEM. 9 217-508, dne 27. in 28. novembra, od 16. do 19. ure _17737
STANOVANJE, 3-sobno, 65 kvad. m, z garažo, v Novem Sadu, zamenjam za podobno v Kranju ali bliž nji okolici. 9 47-441 17776
V Kranju - Zlato polje, prodam 2-sobno STANOVANJE z balkonom, 45 kvad. m, 3 nadstropje, sončna stran, brez telefona in cen tralne, vseljivo takoj. Cena 41.000 DEM 9 061 /653-982 17789
STANOVANJE v Škofji Loki, naja memo. Možno enoletno predplači-lo. 9 633-452_17792
STANOVANJE, 1-sobno, družbe-no, zamenjam za večje. 9 327-454_17801
STANOVANJE, 2 sobno, 57 kvad. m, v Frankovem naselju v Škofji Loki, cena 75 000 DEM, prodam.
9 633-178_17839
STANOVANJE, 1 sobno, solidar-nostno, 47 kvad. m, zamenjam za 2-sobno, po možnosti na Plnini. Atanasov Stane, Vrečkova 6, Kranj 17868
AKCIJSKA PRODAJA
899 DEM sedaj 789 DEM
NEMŠKI TV SATELITSKI SISTEMI
DO 25 OBROKOV
Antena. 80x90 Sprejemnik: 136 kanalov
"SATEX" TEL.:48-570
Rudarji ga pod zemljo kopljejo, mi vam ga dobavljamo!
Dvojni W Kranj prodaja tudi domači zasavski in velenjski premog na 3 čeke,     velenjskega vam pripeljemo zastonj.
Prodajno mesto v Gorenjski obrtni zadrugi (GOZ) Kranj, Likozarjeva I.
Telefon 064/218-686 Kdor pozna kvaliteto in upošteva cene, ho kupil domači premog prijirmi Dvojni M Kranj!
Avtoservis Tržič Zvirče 30 A
Edini pooblaščeni FORD servis na Gorenjskem Originalni nadomestni deli Avtopralnica
Delovni čas vsak dan od 8. do 19. ure. Ponedeljek zaprto!
Tel.: (064) 57-208
Par najame STANOVANJE v Radovljiški občini. Možnost enoletnega predplačila. g 75-585, int. 203_17879
STANOVANJE, lastniško, 1-sobno s kabinetom, 54 kvad. m, na Planini III v Kranju, nizek blok, 1. nadstropje, cena 70.000 DEM, prodam, g 631-230 ali 575-261 17955
STANOVANJE, lastniško, na Plani-ni, 87 kvad. m, takoj vseljivo, zamenjam  za  enako,  lahko tudi manjše na relaciji Radovljica Bled g 75-904_17956
STANOVANJA PRODAMO: na Je-senicah garsonjero, 1-sobno in 3-sobno; v Kranju na Planini 1-sobno, 2-sobno in 2.5 ter 3-sobno. KUPIMO različna stanovanja v Radovljici, Bledu, Lescah in Škofji Loki. ZAMENJAMO 1-sobno stanovanje v Kranju za 2 ali 3-sobno v Škofji Loki. APRON NEPREMIČNINE, g 064/214 674_17968
STANOVANJE v Kranju ali okolici, lahko tudi nekomfortno, vzamem v najem. Velikost ni pomembna. Sem redni plačnik in lahko dam tudi nekaj predplačila vnaprej. g 312-517 17973
VARSTVO
Iščem DEKLE iz Stražišča za obča sno večerno varstvo otroka. g 310 759 _17528
Iščemo varstvo na domu, 5 ur dnevno, za 16-mesečno PUNČKO na Bledu. Pojasnila na Bledu v alpskih blokih na ® 74-718 17732
VOZILA DELI
AVTOPLAŠČE vseh dimenzij in profilov, malo rabljeni, uvoz, pro dam. g 59 109_ 17273
Dve GUMI Traval, 145 x 14, na platiščih, za Škodo, prodam. g 75 847 17689
Zunanjo avtomobilsko ANTENO, novo, cena 700 SIT, prodam g 323 131 17698
DELE  za Zastavo  101, prodam Adergas 29/a, Cerklje, g 422 036 17722
Zimske GUME za R 4, malo rablje ne, prodam, g 51-781 17811
Yugo 45 po delih, motor - prevoze nih 49.000 km, letnik 1987, prodam Staretova 32, Čirče 17827
rT4 TL, letnik 1978, in AUDI 80, le tnik 1976, za dele, prodam g 52 392 17963
VOZILA
KOMBI CITROEN C 25 D FUR GON, ohranjen, kupim g 215 211
_17186
Agroizbira Kranj nudi ugodno akumulatorje Vesna in Topla z dvolet no garancijo, že od 3 000 SIT na prej. 9 324 802 17419
126 P, letnik 1980, registrirano do
4/1993, cena po dogovoru, prodam g 216-227_17471
CX 2.200, letnik 1975, registriran do 10/1993, ugodno prodam. g
215-156_17519
LADO starejše izdelave, karambo lirano, prodam g 84 610 17541
YUGO 45, letnik 1988, registriran do 10/1993, v zelo dobrem stanju, prodam štefanja gora 3, Cerklje _17580
OPEL KADETT, letnik 1982, pro
dam "g 312 288_17591
MERCEDES, letnik 1979, bencinar, registriran do 22/5/1993, prodam g 81 625_17594
HYUNDAI LS SEDAN, letnik 1990,
prodam g 311 885_17599
ZASTAVO 750, neregistrirano, in AVTOMATICA, prodam g 632 265 17606
CITROEN
CELOVEC VVIESNER
Rosentaler Str. 205
Tel. 9943-463-281913
■ NAD. DELI 1000 OPREMA ■
SERVIS ■ TUDI POSEBNI MODELI
VOZIL
R 19, letnik 1989, karamboliran zadaj, cena 9.000 DEM, prodam, g 68-034_17610
GOLF JXD Diesel, letnik 1988, re-gistriran do 17/7/1993, prodam. g 78-871_17612
ZASTAVO 750, letnik 1985, pro-dam. Mavčiče 67 17613
R 4 GTL, letnik 10/1989, prvi last-nik, rdeče barve, garažiran, prevoženih 45.000 km, cena po dogovoru, prodam, g 241-717 .17615
R 4, letnik 27/11/1989, rdeče barve, lepo ohranjen, nujno prodam, g 58-110 17616
ZASTAVO 101, karambolirano, ita-lijanska mašina, prodam. Zbilje 8/b, Medvode 17617
CITROEN G SUPER 1.3, letnik 1980, registriran do 11/1993, prodam, g 66-052 17621
ALFO 33 1.5 TI, letnik 10/1987, prvi lastnik, prva barva - rdeča, registriran do 10/1993, 66.000 km, zelo ohranjen, prodam. Ogled možen vsak dan, Virje 8, Tržič 17622 126 P, letnik 8/1987, ohranjen, in R 4, po delih, prodam, g 217-604 _17627
R 4, letnik 1986 in YUGO 45, letnik 1989, prodam. Adergas 24, Cerklje
_17631
Japonsko terensko vozilo, z diesel motorjem, od letnika 1985 dalje, kupim. Možna je tudi menjava za Golfa Diesel, letnik 1985, z mojim doplačilom, g 695-065 17645
YUGO 45, letnik 1987, prodam, g 221 261 17658
R 4 TLS, letnik 1979, na novo regi striran, ugodno prodam, g 77 477 17667
ZASTAVO 101, letnik 1979, regi strirano do 6/1993, cena 1.100 DEM, prodam. Kukovec Frankovo naselje 167, Škofja Loka 17674
R 4, letnik 1985, prodam Grosova 24, Kokrica, Kranj 17676
YUGO 45, letnik  1989, prodam Poljšica 4, Podnart, g 70 164 _17682
YUGO 60 prodam ali zamenjam, g 621 590, popoldne 17684
YUGO 45, rdeče barve, letnik 11/1989, registriran do 11/1993, ce na po dogovoru, prodam. Pipan, Gasilska 12, Šenčur 17686 KOMBI R Master Furgon, letnik 1986, prodam g 46 138 17694
YUGO KORAL 60, letnik 12/1989, prodam. Sp. Besnica 70/a 17696
R 4 GTL, letnik 1985, prodam g 50-739_17715
GOLF bele barve, letnik 1984, pro dam Sp Duplje 56 17716
ZASTAVO 101  GTL, letnik 1986^ trojna vrata, prodam ali zamenjam za manjše vozilo g 328 033 _17718
LADO SAMARO, letnik 1987, pro dam g 43 097 17719
ZASTAVO 101, letnik 1980, rahlo karambolirano, prodam Adergas 24, Cerklje_17721
R 4 GTL, letnik 7/1990, 40 000 km. rdeč, ugodno prodam. Podlubnik 144, Škofja Loka_17729
OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1975, prodam Šolar, Struževo 2/c, Kranj 17733
YUGO 4^etmJTl 9897dobro ohra njen, registriran do 23/5/1993, pre voženih 30 000 km, prodam. Rede matovič. Savska 58, Krani 17736
R 4 GTL, letnik 1988, prodam.
g 85 416 _17740
BX, letnik 1988, registriran do 10/1993, metalik siv, prodam, g 46 112 _17742
ZASTAVO 101, letnik 1985, cena 2 500 DEM, prodam g 620 188 _17744
Tovorni avto MERCEDES 811, pro dam g 79 439 17745
R 4 GTL, letnik 7/1988, ugodno prodam g 57 695 17750
C 35 RDJetnik 8/1991, 43lW0l<m prodam skupaj z delom razvoz
mesa, g 327 304_17751
KOMBI Citroen C 25 D Furgon, ohranjen, kupim, g 215-211 17.754
YUGO 45, letnik 1989, prodam g 323 209 _17760
GOLF, letnik 1981, in R~4. letnik 1979, ugodno prodam g 327 217
YUGO FLORIDA, letnik 1990, lepo ohranjen, rdeče barve, prodam, g 632-386 17764
GOLF, letnik 1982, prodam, g 323-851 17768
126 P, v odličnem stanju, prodam. Moše 4, Smlednik 17769
WV KOMBI, letnik 1974, primeren za prevoz tovora, prodam, g 76-127_17770
ZASTAVO 750, letnik 1982, registrirano, cena 800 DEM, prodam g 421-687_17777
YUGO 45, letnik 1984, prodam. Plevel, Cerkljanska Dobrava 9, Cerklje_17778
MERCEDES 406 D KESON, 4 m, letnik 1974, registriran, prodam ali menjam, g 422-714 17779
YUGO 45 L, letnik 1986, prodam. g 41 -394_17782
ZASTAVO 750, po delih ali v celoti, prodam, g 633-010 17784
ZASTAVI 750, letnik 1984, registri-rano do 3/1993, cena 950 DEM, in letnik 1986, registrirano do 11/1993, cena 600 DEM, prodam. g 74-829_ 17786
R 4 GTL, letnik 1991, registriran do 5/1993, metalno modre barve, cena 8.100 DEM, prodam, g 50-622 _17794
YUGO 55 AX, letnik 1985, registriran do 2/1993, ugodno prodam, g 401-131 17799
YUGO 55 KORAL, letnik 1988, regi-striran do 23/11/1993, cena 4.200 DEM, prodam. Vikič, C. 1. maja 26/b, Jesenice 17803
GOLF Diesel, letnik 12/1985, do-datno opremljen, cena 9 700 DEM, prodam. Prebačevo 40 17805
OPEL 1.3 S, letnik 1978, karamboli ran, prodam, g 43-462 17813
ZASTAVO 101 Mediteran, letnik 1980, prodam. Žiganja vas 27, Duplje 17818 ZASTAVO 101 Comfort, letnik 1982, prodam, g 326-142 17819 VW HROŠČ 1.200 J, letnik 1976, prodam, g 51-332 17820
OPEL VECTRO 1.6, letnik 1991, prodam, Staretova 32, Čirče 17826
FIAT 125, letnik 1981, registriran do 7/1993, prodam. Zec, C. Žele
zarjev 17, Jesenice 17829
LADO SAMARO 1300, letnik 1990, prodam ali zamenjam za Zastavo 101 g 58 322_17830
R 4, letnik 1980, registriran do 8/1993, cena 1.000, prodam g 65-475 17831
DIANO 2 CV, letnik 1980, neregi strirano, cena 500 DEM, prodam g 328 440 17837
FIAT 126 P, letnik 1980, registriran do 5/1993, ugodno prodam g
620 800_17845
PEUGEOT 104, registriran do 20/5/1993, cena 1 800 DEM, prodam. Krmelj, Ul 1. avgusta 3, Kranj, Zlato polje 17846
VISO 11 RE, letnik 1985, prodam Vičič, Planina 73, Kranj 17852 VOZILA FIAT, po ugodnih cenah, prodajamo Tehnocar, Tavčarjeva 17, Škofja Loka. g 632 840 17858
R 4, letnik 1989, svetlo moder, re gistriran celo leto, cena 6 300 DEM, prodam, g 325 743 17867
YUGO 45 AX, letnik 1988, prodam g 45 501 17869
GOLF 1300, bordo rdeč, letnik 1986,    bencinar,    prodam g
:m '-no r/875
GOLF 1300, bencinar, letnik 1991, prodam g 211 524_17876
126 P, letnik 1978, generalno obno vljen, registriran do 10/1993, cena po dogovoru, prodam g 329 311 _17878
KOMBI IMV, dobro ohranjen, sta rejši letnik, prodam, g 620 541 _17880
LADO RIVO, letnik J988, prodam g 64 250_17883
GOLF JXB, letnik 1986, 87.000 km, prodam ali menjam za letnik 1987/1988 JXD g 45 155 17887
?26 P, letnik 1977, cena 800 DEM, prodam g 311 635 17899
R 4 GTL, letnik 6/1986, zelo ohra-njen, prodam, g 632 210 17900
R 21 II, prodam © >M 210 I /903
GOLF, letnik T977, prodam. Legat, Savska 2/a, Lesce_17904
R 5 CAMPUS, letnik 1/1991, 3 vra ta, prodam g 243 816 I W 1
GOLF Diesel, letnik 1986, in YUGO 55    letnik   1989,   prodam g
312 255 _17914
YUGO 45, celega ali po delih, mo tor v odličnem stanju, prodam g
725 165_17916
ZASTAVO 750 de lux, letnik 1973, neregistrirano, obnovljeno, ugod no prodam g 403 164 17922 Prodajamo VOZILA FORD ESCRT m ORION, model Ghia, in KOMBI JE FORD TRANSIT, po zelo ugodnih cenah Tehnocar, Tavčarjeva 17, Škofja Loka, g 632 840 17926
Karamboliran KOMBI VW 1600, starejši tip, prodam, g 241-723
_17933
GS, letnik 1979, registriran do 3/1993, ugodno prodam. V račun vzamem cenejši avto. Bleivveisova 64, Kranj 17942
R 4 GTL, letnik 1984, prodam, g 57-558 17944 GOLF, letnik 1980, ugodno prodam, g 325-055 17945
GOLF, letnik 1979, generalno prenovljen, lepo ohranjen, ugodno prodam, g 49-326 17948
ZASTAVO 101 Comfort, letnik 1982, registrirano do 11/1993, prodam, g 325-862 17949
DIANO, letnik 1978, registrirano do 8/1993, prodam ali menjam, g 622-245_17965
GOLF JX Diesel, letnik 1989, cena 13.300 DEM, prodam, g 84-216 _17972
HROŠČ, letnik 1972, registriran do 2/1993, cena po dogovoru, in veliko REZERVNIH DELOV za VW, prodam. Černe, Jelovška 20/a, Radovljica, vsak dan do 20. ure 17974
PZ 125, registriran do 5/1993.. ugodno prodam, g 329-502 17977
ZASTAVO 750, letnik 1977, cena po dogovoru, prodam, g 58-118
ZAPOSLITVE
Uspešno podjetje daje možnost sodelovanja Vam, ki imate srednjo ali visoko izobrazbo, veselje do komuniciranja, prodaje ali organizacijske sposobnosti. Pogoj: telefon, avto, aktivno znanje slovenskega jezika, starost do 40 let. Prošnje z življenjepisom pošljite čimprej na P.P. 3, 61217 Vodice._16994
AMBICIOZNIM nudimo izredno uspešen prodajni program za otro-ke. g 325 712, zvečer 17133
Za Kamnik, Medvode in Škofjo Lo-ko iščemo ZASTOPNIKE za proda jo kave. g 325-712, zvečer 17134
Samostojnega KUHARJA ali KU HARICO, zaposlimo, g 75-405 _17138
Prostih je še nekaj delovnih mest pri prodaji učbenih pripomočkov. Zaposlitev redna ali honorarna, g 50-336, med tednom od 8. do 14. ure in od 20. do 23. ure, razen srede_._17437
Simpatično, mlado DEKLE, honorarno ali redno zaposli dnevni bar. g 43-552 17443
Mlajšemu MOŠKEMU s srednje šolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri, nudim delo v komercialni ali skladiščni službi. Željeno znanje nemščine in praksa v trgovini Šifra: FLUID - LEŽAJI
DEKLE za strežbo v gostinskem lokalu, honorarno zaposlim, g 801 028_17493
Dve NATAKARICI in KUHAIUA zaposli Bistro Oaza Jesenice, g 82 011 _17496
Mlado DEKLE, za delo v strežbi, iš če Pizzerija Polana, Golnik, g 46 502 osebno vsak dan od 19 do
22 ure__17497
Komunikativen EKONOMIST KA dobi redno ali honorarno delo Po trebno je znanje računalništva in nemškega jezika. Šifra: POŠTE NOST - DOSLEDNOST 17529
FRIZERKA išče pripravništvo g 49 519 17586 Sprejmemo zunanje sodelavce za PODROČJE SODOBNEGA ZAVA ROVALNIŠTVA POGOJ: izobra zba - srednja ali višja, starost 20 do 35 let, aktivno znanje sloven skega jezika, telefon, avto, ureje nost, odgovornost in vztrajnost Pismene ponudbe z življenjepisom na p p 3, Vodice, 61217 17592
Sprejmem DELO na dom. Imam lasten prevoz Možna je tudi po stavitev stroja g 622-777   17598
Mlaišo OSI IH) /<> nrn.ivl|.m|.' ad ministrativnih del, z opravljenim izpitom B kategorije, takoj zaposli mo Šifra TAKOJ 17620
Potrebujemo POTNIKE za prodajo otroškega Svetega pisma v slikah g 329-010_17629
Delo na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Kuhar Bojan, Zg. Duplje 47, 64203, g 47-140 17630
Prijetno DEKLE za strežbo v lokalu v Šenčurju, iščemo, g 41-919 in 41-723 17647
Sprejemam kakršnokoli DELO na domu. Grem se tudi priučit. Na voljo imam 50 kvad. m suhega ogrevanega prostora, lahko pa tudi več. Ponudbe na naslov: Knific Slavko, Grintovška 18, Drulovka, Kranj_17673
Izkušeno PRODAJALKO, staro do 30 let, za delo v butiku z mladinskim programom v Kranju, iščemo. Peterlin, Titov trg 24, Kranj
17699
AVTO ŠOLA JURE, Bntof 290, Kranj, honorarno zaposli VOZNIKA INŠTRUKTORJA. Pisne vloge pošljite na gornji naslov. 17717
PRODAJALKO za 4 ure popoldne, honorarno zaposlimo. Trgovina ni z živili. Šifra: ŠENČUR 17720
Podjetnega RAČUNOVODJO z ne kaj začetnega kapitala, iščemo. Ši-fra: POSEL_17743
Službo v Avstriji (Kitzbuhel), dobi KUHAR z znanjem nemščine, g 325-540_17756
FANTA z dokončano srednjo šolo in vozniškim izpitom B-kategorije, zaposlimo, g 78-778 in 78-766
17762
DEKLE za pomoč v strežbi, iščemo. Gostilna Tavčar, Begunje 73
17774
Mlad FANT išče zaposlitev z šoferskim izpitom B, C, E - kategorije. g 78-928_ 17796
DEKLE za strežbo iz okolice Škofje Loke, zaposlimo Inf. osebno v so boto in nedeljo, po 18. uri, v Pizze riji Marjetka, Žabnica 17882 KUHARJA ali KUHARICO, zaposli mo za delo v gostinskem lokalu. g 47-305_ 17912
19 letni FANT sprejme kakršnokoli redno ali priložnostno delo. g 633 014_17941
Vencelj d.o.o. Preddvor zaposli NATAKARICO ali NATAKARJA v
gostinskem lokalu. Prijave pošljite na naslov: Vencelj d.o.o., Preddvor 62, 64205 Preddvor 17947
Dobro plačano DELO na vašem domu. Pošljite kratek življenjepis, kuverto z vašim naslovom in znamko. V treh dneh boste dobili nadaljna navodila. Veber - Tkalčič, Titova 98, Jesenice 17950
DELO na vašem domu, delovne iz kušnje niso potrebne. Pošljite kra tek življenjepis in kuverto z vašim naslovom in znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Gašper lin, Planina 71, Kranj 17970
VERATSCHNIG
BOROVUE
t NOVA VOZILA • HITER SERVIS t VELIKO SKLADIŠČE DELOV
Telefonske informacije: 9943-4227-2338
, ll>>r AVTOŠOLA JURE
BRITOF 290, KRANJ
Organizira tečaje CPP ob ponedeljkih.
Pokličite nas po tel.:241-480
TELIČKA in 100 kg, težkega Bm CA, prodam, g 49-540 T7CJ
TELIČKO  simentalko, staro tedna, prodam, g 801-278   1 "7607
MLADIČA srednjega ŠNAVČEP JA, poper - sol, vrhunskih starše^ prodam, g 223-412_176JP
KOKOŠI za zakol, prodam. BuW. vec, Moškrim 3, Škofja Loka 176jj TELIČKO simentalko, staro 9 te«*'; nov, prodam, g 66-279 l76jjj
PRAŠIČA za zakol prodam. Hlebe« 26, Radovljica, g 73-223     17626
KRAVO po teletu, 061/841-059
prodam. 0. 1762
ŽIVALI
PRAŠIČE, težke 20 kg, in PRAŠIČA 60 kg. ter težjo SVINJO, prodam g 57 280_ _17563
Težko KRAVO za zakol, prodam Praprotna polica 9, Cerklje 17571
Bele pritlikave PUDLJE, z rodovni kom, prodam Možnost plačila na dva čeka g 403 239 17589
PRAŠIČA, težkega 170 kg, prodam Poženik 21, g 421 101 17595
PRAŠJČE za zakol, prodam. Škof-ieloška c 33, Krani 17601
KRAVO, brejo 6 mesecev, prodaji ali menjam za jalovo, g 49-276 J _I762ji
ROTVAILERJA, starega 1.5 \e^.\ prodam, g 41-227_
Polovico BIKA prodam, g 57- 977, _17651
Štiri MLADE PSE, stare 3 mesec8' oddam, g 421 192 JT76J;
BIKCA simentalca. težkega 120 kflj1 prodam, g 48-591_17J5
ZREBICO, staro 7 mesecev, in Tf LICO, brejo, po izbiri, prodam L?' še 34, Tržič_T7651
KOZLA sanske pasme, starega | mesecev, prodam, g 632-614^^
Tri črnobele BIKCE, stare en tiM den, 2 meseca in 3 mesece, PrV>
dam, g 061/824-104_\J&,
BIKCA simentalca, starega 4 rti«'j sece,  prodam.  Tenetiše 6,
46 092_1?3
Polovico mlade KRAVE prodaj
Sr. vas 36, Šenčur_176*
Dve TE LICI in dva BIKCA, težke £ 300 do 350 kg, prodam Kalan, j-K
poge 11, Vodice __lI*B
BIKCA frizijca, starega teden prodam Jamnik, Žabnica 8 17J>.
PRAŠIČE za zakol, prodam ZaW|
43, Cerklje_[7>|
PRAŠIČKE, težke 20 kg, in KRAV0 simentalko, ki bo decembra v tr^ tje telila, prodam. Pokopališka
Kokrica
77j| i
KOZO sanske pasme, prodam 70 082
M
dam g 242 181
KOZLA srnastega g 622 191
pro^i
Keyboards. svnthesizer - Vamaha. Casio. Technics. Roland oiačevalci -zvočniki mikrofoni-kitare-koncertne in električne Vamaha. Aria. Shiro, Blokflaute Moeck. flavte Vamaha Velika izbira-nizke cene
Celovec. Burygasse 23. tel.: 9043/463-57991 GOVORIMO SLOVENSKO!
Agromehanika |e v sodelovanju z našim časopisom sprožila akcijo, ki bo odmevna in bo zainteresirala vse naše bralce Tisti, ko bo izrezal ČEK Agromehanike, bo lahko v blagovnem centru Agromehanike v Hrastju kupil akumulator s popustom in dobil še dodatni nagradni kupon, ki bo vnovčljiv pri naslednjih nakupih Hkrati mu bodo lahko v njihovi servisni delavnici na voljo brezplačno vse storitve, ki so navedene na čeku V Agromeha-niki obljubljajo, da bo akcija potekala dalj časa, vendar je prav, da veste, da bo kupon vnovčljiv samo do izdaje naslednje številke časopisa Torei lepše presenečenje je ček Agromehanike, kot pa jutranie težave z akumulatorjem v teh mrzlih dneh, ki so pred vrati Agromehamko iz Hrastja lahko pokličete tudi po telefonu št 064/325-680 Center pa \e odprt tudi popoldne do 17 ure, ob sobotah od 8 do 12 ure
ki je vreden več kot 1.000,00 SIT
JJnuM
• popust pri nakupu akumulatorjev je 100 SIT
• brezplačna vgraditev akum/ulatorja .
• brezplačni pregled hlachlne tekočine
• brozplačna zamenjava hladilne tekočine
Petek, 27. novembra 1992
MALI OGLASI, OBVESTILA
31. STRAN + GORENJSKI GLAS
staro eno leto prodam. g50-823_17739
JELICO prodam, g 79-454 17746
frizijko, staro 5 tednov. Prodam. Pogačnik, Dobro polje 6, Brezje 17752
PUJSKE stare 8 tednov, prodam. * 68-277 17758
PRAŠIČA" težkega 160 kg, pro-ggm. Nova vas 6, Radovljica 17763
KRAVO, brejo, in TELIČKO, staro 4 tedne, prodam. Sp. Brnik 48, Cerklje__17766
KRAVO po telitvi, prodam, g 7.25-042_17767
°va teden dni stara BIKCA, prodam. Zadraga 13, Duplje      17771
PRAŠIČA- - mesnatega, za zakol, domača krma, prodam, g «9^006^_17775
KRAVO simentalko, s teličkom starim 10 dni, prodam. Humar, Za-H°g46, Cerklje_17790
^REBIČKO Norik, A rodovnik, sta-r° 8 mesecev, prodam. Vari, Čestica 23, Podnart_17791
KRAVO, ki je enkrat telila, za za-g^j>rodam. g 65-808 17797
PAPIGE standard, nimfe, agapor-JJ'se, in plešoče bele MIŠI, pro-dam. C. vVindgar8, Bled 17809
GORENJSKI GLAS
KOBILO, brejo, prodam ali zamenjam za goved ali konja. Milje 26, Visoko_17838
Dobrim ljudem oddamo 3 mesece starega MEŠANČKA - LOVSKI TE-
RIER.g 323-743_17851
TELICO simentalko, brejo 9 mesecev, mirno, 520 kg, vajeno planinske paše, prodam ali zamenjam za mlado klavrno govedo, g 66-676 17854
KRAVO, eno četrtino, za juho, prodam, g 312-361 17861
TELETA, težkega 100 kg, prodam Šemrov, Zvirče 15, Tržič 17871
KRAVO, mlado, po teletu, prodam, g 723-516_17884
Črno čistokrvno PUDUICO z ro-dovnikom, prodam. Sp. Otok 22, Radovljica 17885
KOZI, breji, srnaste pasme, pro-dam. g 692-006_17889
Dve TELICI v 9. mesecu brejosti, prodam. Lahovče43, Cerklje 17890
PRAŠIČA, težkega 150 kg, prodam, g 73-596_17893
KUŽKE - MEŠANCE (terier), poce-ni prodam. Žura Bojan, Zlato polje 1 4, Kranj_17894
PRAŠIČA za zakol, prodam. Po-renta, Sv. Duh 44, Škofja Loka
17895
čistokrvne, 17810
Nemške ovčarje,
Pfodam.g 401-347
'REBICO Norik, staro 6 mesecev, Prodam, g 801-624_17821
TEUCKO simentalko, težko 130 kg,
Hfodam. g 79-037_17823
B'KA po izbiri, menjam za brejo ju-n,co ali mlado kravo, g 79-960
°VCE in OVNA jezersko-solčav-sk« pasme, prodam, g 43-086
fe___17825
TELIC0 v 9. mesecu brejosti, prodam ali menjam za jalovo. Gasilca 29, Šenčur 17835
BIKCA, težkega 110 kg, g 421-806
prodam. 17896
MESO od bika, prodam, g 45-502 17902
MESO mlade govedi, prodam, g 41-576 17905
NEMŠKEGA OVČARJA, starega eno leto, oddam, g 66-148 17913
HRČKE poceni 324-457
prodam.
17915
TELICO frizijko, staro dva meseca, prodam. Voklo 11, Šenčur 17923
KRAVO s teletom ali brez in trda mešana DRVA, prodam, g 622-774 17924
V SPOMIN
Jutri mineva žalostno leto, odkar je tiho odšel v lepšo večnost
ANTON JAGODIC
st.
Haluparjev ata iz Velesovega
Hvala vsem. ki se ga spominjale, mu prižigate svečke, postojite ob njegovem preranem grobu in mu zaželite večni mir. Vsi njegovi Velesovo, 27. novembra 1992
Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da je umrl nas sodelavec
FRANC VIRNIK
dipl. pravnik
Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Delavci I* II podjetja Kranj
ZAHVALA
Ob boleči i/gubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
LUDVIKA KEBRA
I < .otit sit';« Št. 58
J* iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijate-Jem in znancem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje, ece» svete maše in denarno pomoč. Posebej se zahvalju-■M?    *uPn'ki> M lepo opravljeno pogrebno mašo in po ^rcn, pevcem domače fare in pevcem iz Naklega, gasilcem ^zadnji pozdrav in organizaciji /B Ciodcšič za poslovil-ja I       '■ /anvala tudi osebju Doma oskrbovancev Škof-' Loka za požrtvovalno nego, podjetju Navčck ter pra-rscakom. Vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga Pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala
/a In jot i: Vsi njegovi
JARKICE pred nesnostjo, prodam. Hraše 5. Smlednik, g 061/627-029
___17925
PRAŠIČE, težke 30 - 140 kg, prodam. Krivic - Resman, Zgoša 22, Begunje, g 73-232 17951
BIKCA simentalca, težkega 100 kg, in PRAŠIČA za zakol, prodam. Pšata 11, Cerklje 17953
BIKCA simentalca, starega 6 mesecev, prodam. Koželj, Velesovo 23/a, Cerklje 17957
V SPOMIN
Žalostni so naši dnevi, ker zapustil si nas Ti, v naši hiši je praznina, a v srcih naših bolečina,
V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni Ti v pozdrav gori,
spomin na Tebe ne ugasne in solza se ne posuši. 29. novembra mineva žalostno leto, odkar si odšel od nas moj ljubljeni mož
TONE HOČEVAR
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče, iskrena hvala. Leše, november 1992
OSMRTNICA
Umrla je
FRANČIŠKA DOLEN
roj. Oman
Pogreb bo v soboto, 28. novembra, ob 15. uri na pokopališču v Goricah.
Žalujoči: hčerke Olga, Marta, Ivica, vnuka Saša in Hugo ter sestra Angela
Golnik, 25. novembra 1992
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame in stare mame
HELENE GODNIČ
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste počastili njen spomin. Hvala tudi osebju odd. int. nege UK.C v Ljubljani, g. župniku za opravljen pogrebni obred in pevcem.
Sinovi z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, starega očeta, tasta in strica
FRANCA ZARNIKA
rojenega 1932
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in denarno pomoč. Posebej se zahvaljujemo g. kaplanu in pogrebnemu podjetju Navček iz Visokega ter pevcem iz Predoselj za lepo opravljen pogreb. Zahvala tudi dr. Bečanu in patronažni sestri, urološkemu oddelku UKC Ljubljana ter sodelavcem iz Iskre Telekom.
Žalujoči: Vsi njegovi
Olsevek, 17. novembra 1992
P
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in strica
JANEZA VALJAVCA
s Suhe št. I
so iskreno zahvaljujemo za izkazano pomoč vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem, botrom in znancem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Posebej se zahvaljujemo Bolnišnici Jesenice - kirurškemu oddelku, župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem okteta Vigred za prelepo petje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam stali ob strani in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: /ena Manca in ostali domaČi
ZAHVALA
Ob izgubi drage mame, babice, sestre, tete in tašče
JOŽICE ČUK
iz Kranja
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Zahvala tudi pevcem za lepo petje in g. župniku za lep opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo g. dr. Moharju in vsem patronažnim sestram, ki so ji lajšalijbolečino v najtežjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi kolektivu Save in delavcem Cestnega podjetja ter Planike.
ŽALUJOČI: Vsi njeni
Kranj, Preval je. Kranjska Gora, Jesenice, november 1992
ZAHVALA
Ob smrti moža, očeta, deda, tasta, brata in strica
MAKSA STEGNARJA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, pomoč in cvetje. Iskrena hvala tudi govorniku za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred.
Vsi njegovi
Otoče, Podnart, Kranj, Tržič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega očeta
STANISLAVA BALANČA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter sodelavcem Gozdarstva Škofja Loka in Terma Škofja Loka za darovano cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebej se zahvaljujemo gasilcem Gasilskega društva Stara Loka, g. Porenti za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Sv. Duha ter g. Severju za zaigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: hčerki Milka in Anka z družinama
ZAHVALA
Ni smrt tisto, kar nas loči. in življenje ni. kar nas veže; so vezi močnejše! Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
M. Kačič Ob izgubi naše mame. stare mame. prababice, tašče in tete
JERCE MUBI
Brusnarjeve mame iz Predoselj
sc zahvaljujemo vsem. ki so našo mamo obiskovali med boleznijo, ji lajšali trpljenje in bili njej in nam v oporo. Najlepša hvala g. župniku za lep pogrebni obred ter pevskemu zboru Oktet Klas za zapele žalostinke. Zahvala tudi KS za poslovilne besede ob grobu ter vsem. ki so mamo spremili k počitku, pinlarili cvetje, sveče in darovali za maše. Posebna zahvala vnukinji Majdi in sosedi Angeli za vsestransko pomoč. Žalujoči: Vsi njeni
LjubnanauCirč^
ZAHVALA
V 92. letu starosti je odšla v novo življenje naša dobra teta in sestra
MARIJA REKAR
rojena Vidmar
Iskreno se zahvaljujemo vsem za podarjene vence, cvetje in sveče, izrečeno sožalje, vsem, ki ste se pslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. dekanu iz Šenčurja in pevcem.
Vsi njeni
Prebačevo, 18. novembra 1992
NOVICE IN DOGODKI
Protestni zbori sodnikov
Ne le denar, predvsem neodvisnost
Kranj, 26. novembra - V sredo so bili na vseh sedežih temeljnih sodišč po Sloveniji enourni protestni zbori, ki jih je organiziral republiški sindikat sodnikov. Gorenjski sodniki so se zbrali v Kranju.
Že pred protestnimi zbori je sindikat sodnikov Slovenije naslovil na vlado znane zahteve: država mora sodnikom izplačati, kar jim dolguje, zagotoviti samostojno pravosodno ministrstvo in striktno ločitev sodne veje oblasti od izvršilne, tako kot je zapisano v novi Ustavi.
Gorenjski sodniki so na protestnem zboru ugotovili, da so zahteve sindikata zelo identične z zahtevami slovenskega sodniškega društva in da jih vlada ni uslišala. Zato so sklenili, d« prizadevanja sodnikov za izboritev lastne neodvisnosti ne smejo zastati, da pa morajo
Liberalno-demokratska stranka
Sodišče prepovedalo znak LDSS
Kranj, 26. novembra - Temeljno sodišče v Kranju je na zahtevo Liberalno-demokratske stranke včeraj sklenilo prepovedati in na kakršenkoli način ponovno uporabljati in za svoje označevanje izkoristiti razpoznavni znak, ki je plagiat oznake (logotipa) LDS - Liberalno- demokratske stranke, Liberalno demokratski stranki Slovenije. LDSS mora v treh dneh odstraniti vse predmete s tem znakom LDS pa je upravičena tudi do odškodnine. Začasna uredba sodišča velja takoj, LDS pa jo je posredovala vsem volilnim komisijam. # Š. Ž.
f
»rs
I
SKD
Slovenski krščanski demokrati Bled vabijo na predvolilno zborovanje, ki bo v nedeljo, 29. novembra, ob 16. uri v festivalni dvorani na Bledu. Na zborovanju bodo spregovorili kandidat za predsednika republike Ivan Bizjak, predsednik monetarne komisije ter strokovnjak za denacionalizacijo Janko Deželak, poslanec Izidor Rejc ter domača kandidata za državni svet dr. Avgust Mencinger in za državni zbor prof. Jože Cvetek. Vsi omenjeni bodo tudi odgovarjali na vprašanja navzočih Vljudno vabljeni vsi člani SKD in simpatizerji
1 II
1 1
Nacionalizem na krožniku
Dogodek, ki sem mu bil priča pred nekaj dnevi v samopostrežni restavraciji Živil v Kranju, me je nehote spomnil na začetek kosovskih demonstracij pred enajstimi leti. V restavracijo je prišel očitno lačen mlajši možakar z mlajšo spremljevalko, postregla sta si z malico, nato pa pri blagajni izrazila nestrinjajnje z računom. Potem sta se pomirila, nato pa je moški sredi jedi planil pokonci, s precej povišanim glasom osebju restavracije dal vedeti, da je meso napol ocvrto, zahteval poslovodjo, nato pa začel razgrajati, groziti in zmerjati z 'bosansko bando', 'svinjami' in drugimi nizkotnimi izrazi, ter jim priporočil, naj takšno hrano dajo 'izbeglicam' in ne njemu, čeprav glede na videz in jezikovne primesi ne bi ravno zadostil Jelinčičevim kriterijem za slovensko državljanstvo. Če se motim, naj mi prosim oprosti, vendar pa je ob vpitju, metanju krompirja in tudi razbijanju steklovine obnemel celo poslovodja, čeprav v omenjeno restavracijo zahaja zelo raznolika klientela, od brezdomcev do intelektualcev in so zato vajeni marsičesa.
Ob tako nasilnem ravnanju (prepričan sem, da bi bilo osebje pripravljeno rešiti spor glede kvalitete hrane ali pa nezadovoljne-žu celo povrniti denar) se človeku nehote zastavi vprašanje, ali res postajamo takšna družba, da moramo tudi vsak najmanjši problem reševati s silo. Kljub vsemu sočustvovanju z bosanskimi begunci (tudi ti so pred kratkim v begunskem centru na Hrušici zavračali hrano, sicer iz drugega razloga) so v znatnem deležu takšnih nasilniških obračunavanj udeleženci novopečeni slovenski ali pa tuji državljani s poreklom iz drugih bivših jugoslovanskih republik.
Ali je potemtakem kaj čudnega, da nekateri povsem resno opozarjajo na porajajoči se slovenski nacionalizem, ki je odgovor na takšno ravnanje. Slovenci imamo dostikrat občutek (obremenjen z nedavnimi zgodovinskimi dogodki), da pripadniki drugih jugoslovanskih narodov ne samo povzročajo zgago, ampak nam tudi hočejo soliti pamet. In o tem bi morali resno razmišljati že ob takšnih primerih, ko se nasilje začenja že pri hrani. • M. Gregorič
PARTNER
Koroška c. 2, Kranj
od 23 do 28. novembra
Izdelki iz zlata ZLATARNE Celje in ure Junghans in Casio za takojšnja plačila 10 %, z Merkurjevo kartico zaupanja pa
celo 15 % cenejši.
biti vse akcije koordinirane in enotne v vsej Sloveniji. Predvolilni čas in možnost spremembe strukture v državni vladi ne smeta postati ovira.
Sodniki Temeljnega sodišča v Kranju so svojemu republiškemu sindikatu predlagali, naj vladi da še petnajst dodatnih dni časa za izjasnitev oziroma sprejem odločitev, da ministrstvo za pravosodje postane samostojno, brez priveska uprave, da se interventno sprejme zakon o sodniških plačah, da je treba takoj izplačati, kar država dolguje, zaradi dosedanje ignorance zahtev sodnikov pa podpirajo tudi splošno sindikalno zahtevo po odstopu ministra Mihe Kozinca. Ce bo vlada še naprej gluha za zahteve, se gorenjski sodniki zavzemajo za prehod na opozorilno, nato pa tudi splošno stavko.
Problematiko, v kateri se nahaja slovensko sodstvo, želijo prikazati tudi v republiškem parlamentu, saj- kot poudarjajo - jim sploh ne gre samo za plače, ampak za uresničitev določil Ustave o ločitvi treh vej oblasti, za neodvisno sodstvo. • H. Jelovčan
Marijino brezno zaprto za obisk
Škofja Loka, novembra - Društvo za raziskovanje jam Ljubljana prireja jutri, 28. novembra 1992, ob 10. uri svečanost ob zaprtju Marijinega brezna ob trim-stezi za Kranceljnom. Jamo bo zaprl Stane Peterlin, svetovalec ministra za kulturo.
Marijino brezno je sicer pravno zavarovano, vendar ga zaradi lahke dostopnosti množično obiskujejo. Izpostavljeno je vandalizmu, saj neosveščeni obiskovalci še posebej ogrožajo pomembno kolonijo netopirjev med prezimovanjem v jami. Člani društva, ki intenzivno raziskujejo najdaljšo slovensko jamo v konglomeratih, so se zato odločili, da zaprejo vhod in jamo zaščitijo pred nenadzorovanim obiskom. Po končani slovesnosti bo možen obisk vhodnih delov jame, vendar je zanj treba imeti delovno obleko in ročno svetilko.© S. S.
Brezplačni pregledi vozil
Kranj, 27. novembra - Avto-mo-to zveza Slovenije pripravlja jutri, 28. novembra 1992, v vseh 11 centrih - eden teh je tudi v Kranju - preventivne tehnične preglede vozil pred zimo. Strokovnjaki AMZS bodo obiskovalcem na razpolago med 8. in 16. uro.
Udeležba v tej akciji je prostovoljna, v njej pa lahko sodelujejo lastniki vseh znamk vozil. K sodelovanju so povabili tudi zavarovalnice in podjetja s ponudbo motornih olj, zavornih in hladilnih tekočin. Tam bo priložnost za preverjanje ustreznosti zavornih tekočin, izmerili bodo ustreznost hladilne tekočine in obenem svetovali, kako in s čim zamenjati oboje. Predstavili bodo tudi snežne plašče Praktis, ki omogočajo vožnjo tako po suhi kot mokri ali ledeni in zasneženi cesti. Rezultati dosedanjih preventivnih pregledov potrjujejo nujnost takih akcij, ugotavljajo v Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, saj bo le tako možno postopno zagotoviti bolje vzdrževana in varnejša vozila na naših cestah. • S. Saje
Jeseniški najstniki vlomili v sodni arhiv
Jesenice, 23. novembra - Jeseniški policisti in kriminalisti gorenjskega urada kriminalistične službe so odkrili skupino otrok (do 14 let) in mladoletnikov, osumljenih vlamljanj v avtomobile, poškodovanj, tatvin delov motornih vozil in drugih kaznivih dejanj.
Eden od "razlogov" za kriminalno početje je bila zbiralska strast skupine; "zbirali" so avtomobilske tablice in imeli že kar lepo zbirko slovenskih in avstrijskih. Zanje so bili pripravljeni celo plačati vrstnikom oziroma nagovarjati druge otroke za kraje. Oropali so tudi več mopedov in dele z njih na-montirali na svoje mopede, pri tem so celo vlomili v neko garažo.
Nasilno so odpirali vrata avtomobilov, predvsem starejših znamk, iz njih jemali denar, tehnične predmete in podobno blago, jih nosili domov, denar pa večinoma zapravili na igralnih avtomatih. Policisti so jim skupaj dokazali dvajset kaznivih dejanj.
Razen tega so otroci zbirali tudi bombe in različne vrste min ter se z njimi igrali, tudi doma. Na srečo je šlo za šolske primerke, tako da se nikomur ni nič zgodilo.
Nekateri iz jeseniške skupine so bili že prej obravnavani na policiji oziroma sodišču. Zato so si omislili vlom v sodni arhiv na jeseniškem sodišču, da bi iz njega zbrisali sledove svoje kriminalne preteklosti. • H. J.
Žrtvi se zdravita v bolnišnici
Tako mlad pa tako nasilen
Jesenice, 23. novembra - Jeseniški vali več kaznivih dejanj, povezanih "glavni" še ne 19-letni Aleš K.
Fantje 14. novembra v lokalu Knafelj v Žirovnici vrgel zidak V 20-letnega Klemena T. in mu zlomil podlahtnico v komolcu. Klemen se zdravi v jeseniški bolnišnici. Povod naj bi bil prepir med njima, ki seje začel že v pizzeriji Ajdna.
V noči s četrtka na petek pa se je Aleš K. skupaj s še mladoletnim bratom lotil 20-letnega Tomaža Z., ki sta ga srečala pred tr-
Vse pogostejša razglednica: preveč alkohola, pretirano junačenje v enem od lokalov v starem delu Kranja in mladenič je klonil pod "strokovnim prijemom" policistov. - Foto: D. Gazvoda
policisti so zadnje čase razisko-z nasiljem. Pri dveh hujših je bil
govino. Začela sta ga pretepati s pestmi in brcati. Nato sta ga prisilila, da je šel z njima v Moste v hišo, kjer stanujeta. Tam sta ga pretepala še z lesenim kolom. Tomaž je zaradi udarcev obležal. Zrinila sta ga v strugo bližnjega potoka, da bi spet prišel k sebi. Ko je prilezel ven, sta ga spet zvlekla v hišo, ga ostrigla in mu zagrozila, da ga bosta še pretepala, če ju bo prijavil policiji. Tomaž je ostal v bolnipnici, kjer se zdravi zaradi poškodb.
V prvem primeru je Aleš K. ovaden kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, v drugem primeru pa nasilniškega obnašanja. Aleš, ki izhaja iz neurejene družine, je bil že obravnavan zaradi različnih kaznivih dejanj. • H.
Zakaj so bili telefoni gluhi
Radovljica - Kriminalisti so ovadili javnemu tožilstvu 28-letnega Vojka K., dolžijo ga kaznivega dejanja poškodovanja javnih naprav.
Vojko K. naj bi pri izkopava nju oziroma popravilu kanalizacije na Alpski cesti v Radovljici s kompresorskim kladivom zadel kabel telefonske napeljave in ga poškodoval. Zaradi tega je telefonski promet med Lescami in Bledom od 18. novembra popoldne do naslednjega popoldneva, ko so "napako" odpravili, zastal.
Igralni avtomati vlečejo
Lesce - Policisti so v več akcijah po gorenjskih lokalih zapečatili že lepo število igralnih avtomatov, nad katerimi se navdušujejo zlasti mladi. Očitno pa igralni avtomati ponekod še vlečejo. Tako so možje postave v eni od leskih gostiln dobili avtomat za igro na srečo poker. Proti lastnici Mojci K-so napisali kazensko ovadbo,v kateri jo utemeljeno sumijo kaznivega dejanja omogočanja iger na srečo.
Lovski naboji za sedežem
Hruška - V soboto, 21. novembra, zvečer se je z avtobusom pripeljal na mejni prehod Karavanke 62-letni Avguštin L. i* Domžal. Carinik je za njegovim sedežem našel 60 lovskih nabojev dveh različnih kalibrov, ki jih možak ni prijavil-Caka ga kazen pri sodniku /a prekrške.
Najeti kombi izginil na Hrvaškem
Zaigrana kraja
Kranj, 25. novembra - Kriminalisti so prijeli 35-letnega Jožeta K., 27-letnega slovenskega državljana Senada S. i" 23-letnega črnogorskega državljana Senada K., vsi živijo * Ljubljani. Za tretjega je preiskovalni sodnik odredil pripor.
Jože K. je utemeljeno osumljen, da je v eni od poslovalnic rent-a-car v Kranju najel kombi, čeprav ga ni nameraval sam voziti. Za "uslugo" sta ga prepričala oba Senada. Res jima je avto takoj po prevzemu predal, iz Kranja so se odpeljali v Ljubljano, od tam pa čez dva dni v Bregano na Hrvaškem. Tam naj bi kombi izginil. Jože K je "krajo" prijavil na uradu kriminalistične službe UNZ Ljubljana.
Kriminalisti so posumili, da nekaj ni v redu. Prijeli vse tri osumljence in jih pripeljali pred preiskovalnega sodnika. Kombi jc bil vreden dobra 2,5 milijona tolarjev • M. J.
MIKLAVŽEVI NAKUPI KRANJ 28.11.-4.12.
— darila, igrače
— široka poraba, avtomobili 2., 3. in 4.12. ob 17. uri obisk MIKLAVŽA S SPREMSTVOM
PROST VSTOP
RAZPRODAJA
• smuči
• palice
• smučarska obleka
• smučarski čevlji
• snovvboardi na
• vezi V*
Po-Pe: 9.00 do 18.00
Sob: 9.00 dO 12.00
Brnca / Furnltz, Karrrtner Strasse 48
(ob cesti Podkoren - Beljak)
Dobrodošli pri zmagovalcih!
ELPkN
ADVENT JE TU!
PRAZNIČNA PONUDBA: kave, peciva, kruha, bonbonov, čokolade, svežega in suhega sadja, vina, cvetja...
V Kranju pri cerkvi danes - jutri (v primeru slabega vremena 4 In 5. 12. 1992)
KOTIN d.o.o«