OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL, XXX. — LETO XXX,
CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK), AUGUST 18, 1947
ŠTEVILKA (NUMBER) 160
DomaČe vesti
Bojevili tiskarji
Unija črkostavcev je ena najstarejših in najmočnejših v Ameriki, in primeroma malo tiskam je v deželi, ki bi ne imele z unijo pogodbe s klavzulo za zaprto delavnico. Ko se je v soboto v Clevelandu otvorila narodna konvencija omenjene unije, ka-,teri prisostvuje 2,000 delegatov, je imel predsednik. Woodruff Randolph bojevit govor, v katerem je izjavil, da se njegova unija ne bo nikdar pokorila Taft-Hartleyevemu zakonu, ki prepoveduje "zaprto delavnico." Unijski črkostavci enostavno ne bodo hoteli delati ob strani ljudi, ki niso člani unije, je rekel Randolph.
Podr. št. 106 Sansa
Jutri večer se vrši redna mesečna seja podr. št. 106 SANSa v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Ker se bo na seji razmotrivalo več pomembnih stvari, se naproša članstvo in društvene zastopnike, da se gotovo udeleže.
Mlad. zbor SDD
Jutri večer ob osmih se vrši seja pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. Prosi se starše in odbornike, da se botovo udele-leže, ker je več važnih zadev za rešiti.
Nagrada na pikniku
Progresivne Slovenke krožka št. 1 so včeraj oddale prav lepo nagrado na svojemu pikniku na SNPJ. Nagrade je deležna oseba, ki se izkaže a listkom 014593, in sicer se naj zglasi pri tajnici Mrs. Mary Vidrich, 15718 Grovewood Ave.
Jugoslovanski petletni načrt je bolj drzen kot pa katerikoli načrt Rusije
BEOGRAD, 14. avgusta (Poroča Daniel De Luce)— Pred poletom socijalizirane industrije izginja v Jugoslaviji vek lesenega pluga.
Zunanji kritiki lahko zago-*----
V bolnišnici
V Lowman Pavilion 4 A se dalj časa nahaja rojak Anton Rozina, katerega prijatelji lahko obiščejo v sobi št. 400. Upamo, da se mu zdravje kmalu obrne na bolje!
Vojne poroke bodo natrpale šolske sode
Ena posledica vojne bodo do skrajnosti natrpane šole, ko se prihodnji mesec zopet začne pouk. Ko je namreč Amerika v decembru 1941 po napadu v Pearl Harborju formalno stopila v vojno, je število porok nenadoma silno poskočilo in rezultat tega je, da je "pridelek" otrok, ki so spolnili šesto leto in bodo torej sedaj začeli pohajati v šole, večje kot kdaj prej v zgodovini Clevelanda. Isti položaj seveda obstoja v deželi na splošno.
z nožem napaden
V prepiru radi nekega dekleta je bil včeraj ob 2:45 zjutraj na ulici napaden z nožem in resno ranjen 20-letni Edward Bol-den, ki je uposlen na gasolinski postaji na E. 185 St. in Shawnee Ave. Bolden, čigar dom se nahaja na 870 E. 210 St., je bil odpeljan v bolnico Emergency Clinic, dočim je napadalca policija aretirala na pozorišču na pada in ga odvedla v zapor.
Nov grob
MICHAEL GREGURICH
Preminil je Michael Gregu-rich, star 35 let, stanujoč na 6709 St. Clair Ave. Rojen je bil v Clevelandu. Tukaj zapušča brata Rudolpha in Anthonya ter sestro Mrs. Emmo Oster Pogreb se bo vršil v torek zjutraj ob 9:30 iz Golubovega po grebnega zavoda na E. 47 St. m Superior Ave. v cerkev sv. Vida ter nato na pokopališče Cal vary.
tavljajo, da je nemogoče za Jugoslavijo, da se dvigne v ekonomskem pogledu sama od sebe. Toda dejstvo je, da so se z vsemi silami vrgli na ta poizkus.
Petletni plan, ki je bil sprejet preteklega aprila, je sorazmerno bolj ambicijozen kot pa katerikoli plan Sovjetske zveze.
Cilji, katere si je FLR Jugoslavija postavila, da jih doseže do leta 1951, so tako dvignjeni nad staro raven, da bi samo 50 odstotkov izvršitve načrta predstavljalo večji ekonomski program, kot pa ga je predvojna Jugoslavija storila v eni celi generaciji.
Smatra se, da je sigurno, da bo Jugoslavija šla naprej brez zapadnega kapitala, toda dobila bo važno mehanično in tehnično pomoč od Sovjetske zveze'in manjših zavezniških držav, ki so že visoko industrija-hzirane.
Ker je smatrala, da jo je za-padna financa izkoriščala kot polkolonijo, je Jugoslavija po-državila tujezemsko imovino. Vprašanje odškodnine je še ,Yedno predmet raznih pogajanj, toda nobene nade ni, da bi se tujci mogli zopet polastiti kontrole.
Načrt na primer predvideva povečanje produkcije premoga za 265 odstotkov nad produkcijo iz leta 1939, produkcijo jekla za 320 odstotkov, aluminija pa 800 odstotkov, elektrike za 400 odstotkov, nafte pa od 1,000 na 450,000 ton — kar pomeni povečanje za 4,500 odstotkov! Predvideva se, da bo splošna industrijska produkcija z ravni, ki je v letu 1939 znašala 3,378 ^'^^nev (67.57) na prebivalca, zvišana na 10,625 dinarjev ($212.50) v letu 1951.
Vsaj eno uradno poročilo državnemu oddelku s strani ameriškega opazovalca je označilo jugoslovanski plan za "phoney", toda trdoglavi angleški, švicarski, Češki, švedski in drugi zunanji opazovalci smatrajo, da je to, kot označajo, preuranjeno presojanje.
Kaj govori v prilog jugoslovanskemu uspehu?
Trije važni činitelji so, ki govorijo o končnem jugoslovan-skerrf uspehu:
Njena delovna sila je mobilizirana in je dobila energijo vsled revolucijonarnega zanosa. Pri-mer tega je mladinska proga, ki je dolga 147 milj, in katera je bila zgrajena s prostovoljnim, brezplačnim delom. Obljublja se, da bo v par letih doseženo boljše življenje za vse. Ta obljuba deluje kot bojni klic.
Njeni voditelji so mladi. Mnogi kabinetni ministri so stari okrog 30 let. Želijo se učiti in tudi trdo delajo. To je vrhnja plast predvojnih študentov na visokih šolah. Prestali so preizkušnjo v vojni in gozdovih. Te voditelje se ne more kupiti ali pa korumpirati.
Jugoslavija je največja prijateljica Sovjetske zveze na jugovzhodnem delu Evrope. Rusija je že dosti storila za to zvezo. V vsaki težavi bo Jugoslavija od nje dobila ekonomsko pomoč.
Argentina želi "Mar-shallov načrt" tudi za južno Ameriko
Na pan-ameriški konferenci je prišlo do nesoglasja glede "obrambe zapadne hemisfere"
QUITANDINHA, Brazil ija, 16. avgusta-—Argentinski zunanji minister Juan Atilio Bramu-glia je danes postavil predlog, ki navzlic temu, da ni popolnoma odkrit, daje vedeti, da Argentina želi, da se Marshallov načrt za ekonomsko pomoč Evropi in Aziji proširi tudi na južno Ameriko.
V	svojem govoru, s katerim je pojasnil stališče Argentine, je Bramuglia popolnoma prezrl predloge ameriškega državnega tajnika George C. Marshalla, za ustanovitev obrambnega pakta in je namesto tega poudaril ekonomsko akcijo.
Argentino je pri tej zahtevi za neko vrsto "Marshallovega načrta" podprl tudi čileanski zunanji minister German Vergara Donoso, ki je rekel, da je rešitev ekonomskih vprašanj potreben pogoj za kontinentalno enotnost.
Marshall bo vztrajal pri obrambenem paktu
V	ponedeljek se bo konferenca nadaljevala, toda ameriški državni tajnik bo pojasnil stališče Zedinjenih držav šele v sredo. Pričakuje se, da bo predlagal odrejeni načrt za ustanovitev zveze za obrambo hemisfere, pri kateri bi vse republike bile vezane s dve tretjinsko večino in nobena ne bi smela v kateri koli bodoči vojni ostati nevtralna.
Argentinski zunanji minister se je pri svojih predlogih držal osnovnega stališča Peronovega režima, namreč, da morajo Američani najti srednjo pot med
komunizmom in kapitalizmom.
*
Posredovanje v paragvajski civilni vojni odobreno
Na konferenci je bil soglasno sprejet predlog za skupno posredovanje v paragvajski civilni vojni s strani 20 držav, ki so se konference udeležile.
Sklenjeno je, da se bo poslalo tako eni kot drugi strani poseben brzojav s priporočilom, da se borbe prekine prej ko mogoče.
Braziljski delegat Paul Fer nandez, ki je predsednik konference, je opozoril delegate, da v slučaju, da "sami ne bi uspeli očuvati mir na kontinentu," ne ka druga "manj pozvana" stran bi prevzela to nalogo.
Majhne preproge
V	obeh trgovinah A. Grdina in sinovi na 6019 St. Clair Ave. in 15301 Waterloo Rd. imajo v teku razprodajo na tovarniških vzorcih pregrog, katere dobite po zelo nizki ceni. Citajte njih oglas v današnji številki in se prepričajte o tej posebnosti
TAYLOR SE VRNIL V VATIKAN KOT ZASTOPNIK PREDS. TRUMANA
WASHINGTON, 15. avgusta. Predsednik Truman je danes objavil, da se ho Myron C. Taylor vrnil v Rim, "da poglobi zveze med Belo hišo in Vatikanom z ozirom na vprašanje svetovnega miru."
S tem imenovanjem se bo Taylor v drugič vrnil v Vatikan. Prvič je odpotoval v Vatikan kot osebni poslanec pokojnega predsednika Koosevelta, in sicer leta 1940.
V svoji izjavi je Truman tudi poudaril, da bo Taylor, poleg diskusij s papežem, imel pogovore tudi z ostalimi evropskimi voditelji, (ki pa v poročilu niso imenovani).
Proti Taylor ju, kot poslancu v Vatikanu, so bile dvignjene mnoge ostre kritike od strani protestantskih verskih skupin. Toda navzlic tem kritikam je Truman istega ponovno imenoval.
Taylor je • bivši predsednik U. S. Stell Corp. in je star 73 let. V Vatikan se je že podal danes popoldne in sicer z letalom.
Pepper kritizira zunanjo politiko
Grški partizani so proglasili "svobodno vlado"; borba se veča
Ameriški poslanik na Japonskem je izgubljen na morju
HONOLULU, 17. avg. — Nekje na morju se je ponesrečilo predelano armadno letalo, s katerim se je vračal domov an\e-r i š k i poslanik na Japonskem George C. Atcheson. Poleg njega so pogrešane še tudi druge osebe.
Tukaj se sporoča, da obstoja zelo majhna možnost, da se bo pogrešano letalo našlo ali rešilo katerega izmed osmih potnikov na njegovem krovu.
Na krovu letala, ki je bilo na poletu v Washington, se je na-
Vlada v Atenah označuje akcijo gerilcev za "ustanovljenje banditske .vlade" na grškem ozemlju
ATENE, 16. avgusta—Grški gerilski vodja gen. Mar-kos Vifiades je danes po radiju proglasil vojaško vlado v svobodnem delu Grčije. Vlada v Atenah je zaplenila proglase, v katerih je bila proklamirana nova vlada, čim so se pojavili v javnosti.
Istočasno je glavni stan tret-*	——-
hajalo 13 oseb. Tri osebe so bile niti čete atenske vlade.
je grške armade v Solunu poročal, da so se gerilski boji na kakih ducat točkah od zapadne Tracije pa do zapadne Macedo-nije v teku zadnjih 48 ur znatno poostrili. Poroča se, da partizanske čete v bojih rabijo težke možnarje, kakršnih nimajo
najdene in rešene danes zjutraj.
Kakor se je dognalo, je letalo treščilo v morje, ker mu je 70 milj zapadno od Honolulu zmanjkalo gasolina. Po zadnji vesti se je pri reševalni akciji opazilo se eno truplo, ki pa se je potopilo, predno se ga je moglo doseči.
WASHINGTON, 16. avgusta —Senator Claude Pepper je danes ostro kirtiziral vladino zunanjo politiko in predložil, da se mora Marshallov načrt proširiti na vsako državo, vključno tudi Rusijo in države v vzhodni Evropi, ki potrebujejo ekonomsko pomoč.
Urgiral je jačanje odnošajev med Zedinjenimi državami in Sovjetsko zvezo, s katerim bi se pospešilo "zdravo in progresivno zunanjo politiko." Glede akcij, ki jih samostojno podvzema-jo posamezne velike sile, je Pepper rekel, da ogrožajo organizacijo Združenih narodov.
Pepper pa je posebno ostro okrcal ameriško politiko v Grčiji, ki da celo vodi "v samostojno vojaško akcijo."
Administracijo je obtožil, da pada v "resno pogreško, ko podpira reakcionarne in dekadent-ne režime v cilju, da zajezi nagibe za socialno spremembo v Aziji in Evropi."
Pepper je izjavil časnikarjem, da je imel glede zunanje politike pogovor s predsednikom Trumanom, da oba imata iste cilje—mir v svetu, da pa vedno ne soglašata glede načina, s katerim naj se ta mir doseže.
Senator Pepper je poudaril, da Zedinjene države ne bi smele odklanjati pomoč državam, ki se nahajajo v političnih sferah, katere "nam se ne dopadejo." Obtožil pa je tudi administracijo, da itb podvzema ničesar, za osvoboditev in napredek zatiranih kolonijalnih ljudstev.
"Isti teden, ko je Holandija poskušala utopiti novo republiko Indonezijo v morju krvi, je Svetovna banka, v kateri imamo mi odločujočo besedo, odobrila Holandiji večje posojilo."
"Osnova za vsako zdravo zunanjo politiko miru," je rekel Pepper, "je vrnitev Amerike na ideje miru in socialnega napred ka Franklin D. Roosevelta."
Električni čistilci preprog
V današnji številki "Enakopravnosti" je oglas trgovine Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave., ki opisuje prednosti električnega čistilca za preproge Premier izdelka. Ves ta teden bodo gospodinje imele priliko prihraniti si lepo vsoto denarja pri nabavi tega čistilca, in dobile bodo primeren popust za stare čistilce.
Proglas svobodne vlade označen za "komičen pojav"
Minister za javni red Napoleon Zervas je podal izjavo, v kateri je rekel, da je "ustanovije-nje banditske vlade na grškem ozemlju komičen pojav radijske postaje v glavnem albanskem mestu Tirani, katerega kontrolirata albanski premier Hoxha in Moskva."
Dostavil pa je, da grška vlada tej akciji navzlic temu pripisuje "potrebno važnost."
Čim so se v Atenah pojavili iztisi partizanskega glasila "El-leftheri Ellada," v katerem je bil objavljen proglas svobodne vlade, je policija zaplenila vse liste, in državni prosekutor je izjavil, da bo štab časopisa, ki je objavil proglas, posajen na zatožno klop.
Nekateri vladni krogi so re-
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
CHURCHILL NAPADA VLADNI PROGRAM KOT TOTALITARSIVO'
V nujnostnem programu vlade vidi prihod dobe bede in trpljenja
LONDON, 16. avgusta—Winston Churchill je danes svečano" opozoril Anglijo, da se bo, če se podvrže "tota-litarskemu nasilju in regimentaciji," našla pred neizmernimi izgledi bede in trpljenja.
Voditelj konservativcev, ki je^
svoj radio govor imel iz svojega doma v Kentu, je obtožil delavsko vlado, da je "glupo zapravila" ameriško posojilo in da je stranko ter razredne predsodke dvignila nad potrebe dežele.
Churchill je delavsko vlado okrcal tudi zaradi predlaganja mer, o katerih je rekel, da so daleč nad tistim, "kar je potrebno, da se zoperstavimo akutni ekonomski krizi dežele."
S svoje strani je Churchill predlagal- izhod, ki bi slonel na intenzivni borbi in na naporih posameznikov.
"Samo z osebnimi napori, s svobodnim podjetništvom in iznajdljivostjo, z vsemi neenakimi nagradami in plačami se lahko 47,000,000 prebivalcev tega malega otoka obdrži živih," je rekel Churchill.
Pol milijona Angležev se hoče izseliti
Churchill je naslovil poseben apel na 500,000 Angležev, ki so, kot pravi, vložili prošnjo, da se lahko izselijo v dominione ali pa v severno in južno Ameriko.
V govoru, v katerem je odgovarjal na govor, ki ga je prete-
klo nedeljo imel premier Attlee, pa je Churchill rekel:
"Nobenega dvoma ni glede socialističnega neuspeha in resnosti (tega neuspeha). Direkcija dela, restrikcije pravic svobodnega podjetništva, pravica, da lahko vsak človek spremeni ali pa izbere svojo službo, kot to sam želi—vse te pravice so sedaj napadene ali pa ogrožene."
Potem pa je Churchill prerokoval temne dneve za Anglijo:
"Svečano vas opozarjam, da se boste; če se podvržete totali-tarskemu nasilju in regimenta-ciji našega nacionalnega življenja in dela, našli pred skoro neizmernimi izgledi bede in trpljenja, katerega prva posledica bo nižji standard življenja, druga posledica lakota, tretja pa umiranje velikega dela našega prebivalstva."
Po tem prerokovanju o posledicah, ki utegnejo slediti vsled nevarnosti "totalitarskega nasilja," je Churchill podal svoje lastno priporočilo za izhod iz težkega položaja, katerega osnova je povratek k sistemu svobodnega podjetništva.
kli, da je ustanovljenje "komunistične vlade" ugodno za grške vladne sile, ki do sedaj niso bile sposobne izzvati gerilskih čet v frontalno borbo.
Predgovor proglasa pravi, da glavni stan jemlje v poštev dejstvo, "da so v svobodnih področjih Grčije nastali pogoji za organiziranje ljudske oblasti, temelječe na načelih ljudske demokracije."
Dalje poživlja k odstavljenju kralja Pavla II in njegove dinastije, rekoč, da je bil izid plebiscita, ki se je vršil prošlega decembra, pri katerem je bil potrjen režim pokojnega kralja Jurija II, "neveljaven in potvor-jen."
Ljudska sodišča ustanovljena na svobodnem ozemlju
Grški gerilski vodja gen. Mark os je nocoj izdal dekret, s katerim se v vaseh in mestih, ki se nahajajo v svobodnem ozemlju, ustanavljajo ljudska sodišča.
Ta sodišča bodo sestojala iz treh sodnikov-lajikov, in bodo reševala vse spore z izjemo onih, ki spadajo pod delokrog vojaških sodišč.
Zadnje poročilo iz Aten javlja, da je vladni obrambni svet vzel v pretres zvišanje oboroženih sil za 50,000 mož, s čemur bi se armada atenske vlade povečala na 200,000 mož. To se smatra za potrebno, da se zdrobi rastočo moč partizanskih bojnih sil.
Amerika daje Indoneziji zadnjo priliko
WASHINGTON, 18. avgusta -Zedinjene države so danes dale indoneškim voditeljem zadnjo priliko, da se lahko poslužijo ameriškega posredovanja v sporu z Holandijo.
Državni oddelek je obelodanil noto, ki pojasnjuje stališče vlade, in katero noto je izročil podpredsedniku Indonezije A. K. Ganiju ameriški konzul v Bata-viji Walter A. Foote.
"Ce so indoneške oblasti pripravljene, da sprejmejo posredovanje Zedinjenih držav, kot je to storila holandska vlada, bi Zedinjene države bile srečne, da lahko gredo naprej," je med ostalim rečeno v noti. Toda obenem se v noti poudarja, da bodo ameriški napori za posredovanje propadli, če bi Indonezija še nadalje vztrajala, "da določi poseben način ureditve spora."
Indoneška vlada je tudi opozorjena, da bi v tem slučaju Zedinjene države ne imele druge alternative, kot da obvestijo ho-landsko vlado in Varnostni svet Združenih narodov, da Indonezija ni sprejela ponudbo za posredovanje.
STRAN 2
''ENAKOPRAVNOST"
K
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year—(Za celo leto)--
For Half Year—(Za pol leta) ——-
For 3 Months—(Za 3 mesece) -
ENAKOPRAVNOST
-$7.00
-	4.00
-	2.50
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Cleveland, Kanadi in Mehiki):
For One Year—(Za celo leto) -
For Half Year—(Za pol leta) —--
For 3 Months—(Za 3 nxjsece) —-
-$8.00 - 4.50 —2.75
For Europe, South America and Other Foreign Countries:
(Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske dražve);
For One Year—(Za celo leto) ———--$9.00
For Half Year—(Za pol leta) —--5.00
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
VATIKAN, DEMOKRACIJA IN DELAVSTVO
Obljubili smo, da bomo v posebnem članku bolj obširno pojasnili stališče, ki ga Vatikan zavzema napram organiziranem delavstvu. Kot v večini takšnih slučajev, nam je za ta članek dala moralno spodbudo tudi v fašistični Španiji znana A. D., ki se, kot izgleda, posebno navdušuje za takšne teme, v katere je vmešana njena vatikanska centrala. Naš list, ki je zgolj informativen in nepristranski, ter poskuša v čimbolj objektivni luči podati poročila o sodobnih dogodkih v svetu in doma, se ne more ravno zaradi tega principa izogibati tudi zelo važnim novicam, ki so v zvezi s politično aktivnostjo Vatikana. Tako smo po-jieg ostalih novic priobčili z dne 30. julija poročilo posneto iz "New York Times-a," kateremu smo vsled jedra cele zadeve dali naslov: "Papež vidi v organiziranem delavstvu veliko nevarnost." Že samo dejstvo, da je A. D. to poročilo enostavno prezrla, nam potrjuje, da je dotično poročilo odnosno boljše rečen papeževo pismo, za razmere in okolščine, pod katerimi A. D. deluje, neprimerno, in da bi namenu več škodovalo kot pa koristilo. Kajti končno so tudi čitatelji A. D. v veliki večini delavci in si kot taki služijo vsakdanji kruh v potu svojega obraza. Papeževo pismo pa je, žal, ravno v tem pogledu, ko se dotika delavskega vprašanja, zelo nenaklonjeno resničnemu delavskemu gibanju, ki danes oblikuje novi svet in novi red v večjem delu Evrope. V njem je izražena bojazen pred to politično in socijalno prebujeno delovno maso, ki bo prej ali slej končno po celemu svetu vršila najbolj važno in odločujočo vlogo.
Predno preidemo na samo razpravo glede napadov A. D. v zvezi z našim poročilom, kateri napadi so kot je to že običajno pri takšnemu k sovraštvu hujskajočemu časopisu, brez vsake stvarne osnove, moramo pojasniti stališče Vatikana v zvezi z obče demokratskimi principi. Kajti obe vprašanji sta tako tesno povezani, da bi drugo ne moglo biti razumljivo, če se vsaj v glavnih obrisih ne pojasni prvega.
2e 18. decembra leta 1903 je papež Pij X. rekel: "Človeška družba je, kot jo je Bog ustvaril, sestavljena iz neenakih elementov. Potemtakem je v soglasju z redom, ki ga je Bog ustvaril, da v človeški družbi obstojajo vladarji in podaniki, delodajalci in proletarci, bogataši in siromaki, učenjaki in neznaniči, plemiči in plebčjci." (Papeževe izjave citiramo z označbo datumov, da bo pri eventualnem nesporazumu mogoče ugotoviti njih vir.) Ta izjava papeža, ki jo navajamo samo kot primer, je značilna, ker vsebuje nauk, da vsi ljudje, potomci Adama in Eve, niso enaki, ampak da je vsaki skupini po "božjem zakonu" odrejeno mesto, ki ga v splošni človeški družbi zavzema. In ker so po "božjem redu" ustvarjeni delodajalci, vladarji in bogataši, bi seveda vsak poizkus za odpravo teh razrednih razlik bil "proti božjemu redu." Red v družbi naj potemtakem ostane takšen kot je, ne more se spreminjati in končno ni niti potrebno, da se spreminja. Ker je papež v svojem pismu, ki smo ga v izčrpkih priobčili, imel v mislih v prvi vrsti delavsko gibanje v Franciji in Italiji, je razumljivo, da v tem gibanju organiziranega delavstva, ki stremi za odpravo delodajalcev, vladarjev in končno tudi bog^ašev, papež ne more videti ničesar drugega, kot "ve-Hko nevarnost." (Mora se ob tej priliki poudariti, da papeževo pismo, ki smo ga posneli v izčrpkih iz "New York Times-a," ni neko novo odkritje, kajti isti papež je že 13. marca leta 1945 izjavil predstavnikom "Zveze krščanskih delavcev Italije," da "demokratizacijo proizvodnih sredstev istotako ogroža despotizem anonimnih mas, kot jo . ogroža despotizem privatnega kapitala.")
Zal se moramo dotakniti tudi vprašanja "demokratizacije," odnosno na splošnem vprašanja demokracije, ki jo v Zedinjenih državah smatramo, da predstavlja obliko vlade, ki izvira od ljudstva, od širokih plasti naroda. Oblast je zgrajena od spodaj proti vrhu, predsednika voli ljudstvo pri splošnih volitvah. Vatikan, ki danes najbolj poudarja "demokratizacijo" pa ni sam po sebi noben vzgled demokracije. Katoliške množice na primer ne volijo papeža, ampak ga volijo kardinaH, katere pa zopet imenujejo papeži, kar pomeni, da je oblast v Vatikanu zgrajena odzgo-
UREDNIKOVA POŠTA
v Clevelandu se pridno pripravljajo za dan SNPJ
Cleveland, Ohio. — Po konvenciji SANSa sem obširno poročal o lepih uspehih konvenč-nih priredb in zaeno omenil, da srno se že pričeli pripravljati za veliko proslavo dneva SNPJ, ki se bo vršil letos v slovenski metropoli v Clevelandu.
Danes poudarjam, da se z vsakim dnevom bližamo narodnemu dnevu SNPJ, zato so vsi odbori za to veliko proslavo že izvoljeni in vsak odbor in član teh odborov ima že začrtano svoje delo.
V pripravljalnih odborih nas je veliko (največ mladih članov in članic), toda tudi dela je veliko, veliko več kot smo ga imeli za SANSovo konvencijo.
Toda kot smo premagali vse ovire tedaj in dosegli prav lepe uspehe (bilo je $2,600 čistega preostanka, kar niso mačkine solze!), tako bomo uspeli tudi z dnevom SNPJ!
Seve, brez muje, se še čevelj ne obuje. Vse drugo bo šlo brez dvoma gladko od rok, le za prenočišča bo težko in nam bo v j resnici trda predla: Iz poročil našega odbora za pernočišča, ki so bila priobčena tudi v "Pro-sveti, se razvidi, da prenočišč
še oddolač ne bomo imeli dovolj, kajti tiste dneve pričakujemo do pet tisoč posetnikov iz raznih krajev Zedinejnih držav. Seveda, odbor za prenočišča se na vse pretege trudi, da reši ta problem in sposobna sestra Ann Opeka poizveduje po velikih hotelih za stanovanja toda smola je, ker se bodo prav tiste dneve v Clevelandu vršile velike letalske tekme in vsi hoteli imajo sobe že oddane.
Bratje in sestre, sedaj ne kaže drugega, kot da vsak poset-nik, ki namerava priti tiste dneve v Cleveland, skuša dobiti prenočišče pri svojih sorodnikih, prijateljih ali znancih. Naš odbor pa bo še nadalje skušal dobiti čim več sob s pomočjo društvenih tajnikov it^.
V času proslave dneva SNPJ se bodo skoraj vse priredbe vršile v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., piknik pa na izletniški farmi SNPJ, kjer je prostora za 10,000 oseb. Baš sedaj na farmi gradijo veliko in moderno plesno dvorano, ki je že dovršena.
Poleg vseh odborov še vedno potrebujemo veliko delavcev, kajti delo bo ogromno. Upam, da se ne bo nihče skrival in se obotavljal.
Za publicijski odsek:
Anton Jankovich.
Naturalizacijski izgledi v Zed. državah
Koliko tujerodcev zdaj živečih v tej deželi in od katerih skupin med njimi je pričakovati največ bodočih državljanov ali prosilcev za državljanstvo? Ameriška našel jeniška služba je skušala najti primerne odgovore na ta vprašanja v svojem nedavnem pregledu, ki je objavljen v njenem Mesečnem pregledu (Monthly Review.)
Ker od leta 1940, ko je bila izvedena registracija vseh tujerodcev v deželi, ni bilo polnega pregleda števila nedržavljanov, je našel jeniška služba pri svojem pregledu objavljenem v prej omenjenem mesečniku rabila za podlago številke izza leta 1940, katere kažejo, da smo takrat imeh v Zed. državah ter priključenih teritorijih 5 milijonov tujcev, torej prebivalcev nedržavljanov. Od tega števila jih Je bilo 4,890,000 na kontinentalnem ozemlju Zed. držav. Ti nedržavljani prihajajo iz 60 različnih dežel na svetu, vendar je pretežna večina (okrog ll'/() predstavljala le majhno skupino dežel in to predvsem dežele Velike Britanije, Italije, Nemčije (vključivši Avstrijo) Poljsko, Mehiko in Sovjetsko zvezo. Ob času registracije v letu 1940 je večina teh tujcev živela v Aftieriki že dolgo vrsto let. Nekaj nad polovico jih je prišlo sem že pred letom 1915,
nekaj nad četrtino se jih je priselilo med leti 1920 — 1930 in ostali so prišli kasneje po 1930 letu. Naši tujerodni nedržavljani so povprečno že starejši ljudje, raztreseni so po vseh "državah Unije, a največ jih je najti v državah ob Atlantski obali ter pacifiškem obrežju, kot tudi na srednjem zapadu koder je industrija in pa v državi Texas.
Po ocenitvah našeljeniške službe je bilo koncem junija lani v deželi kakih 3,054,000 nedržavljanov tujerodcev. Torej 1,836.000 manj nego v I. 1940. To pa zato, ker je tekom te dobe umrlo približno 350,000 naših tujerodcev nedržavljanov, dalje jih je yeliko število zaprosilo med vojno za državljanstvo, ako se k temu prišteje še one, ki so med tem časom zapustili deželo in one, ki so bili deportirani, tedaj je jasno, da se je število znatno skrčilo. Dobili pa smo med to dobo petih let in pol dotok 254,000 novih naseljencev, kar nam dopolnjuje že precej znižane številke tako, da imamo po vsem vidiku še vedno nad tri milijone tujerodnih nedržavljanov v naši sredi.
Kateri od teh treh milijonov tujcev bodo po vsej priliki postali državljani? Pisec tozadevnega pregleda in študije nase-
Ijeniške službe pravi, da bodo tekom prihodnjih nekaj let dobivale državljanstvo predvsem vojne, neveste naših bivših vojakov. One imajo to prednost, da so poročile državljane in jim ni treba čakati pet let pr;e-den morejo vložiti prošnjo za državljanstvo — to store lahko že po dveh letih bivanja tu. Tudi razseljene osebe pripuščene v to deželo se navadno malo oklevajo in kmalu zaprosijo za prvi papir, ker je razumljivo, ako se pomisli, da so imeli v vojni težke preizkušnje in so ostali brez domovine.
Kolikor se tiče 2,800,000 onih naših tujerodnih nedržavljanov, ko so prišli sem pred mnogimi leti in ki so se kot tujci registrirali 1. 1940, je pričakovati, da se bo njihovo število stalno krčilo naravnim potom. Med njimi je veliko že priletnih ljudi, ki polagoma izumirajo. Od-
kar je minila vojna ni več med temi ljudmi velike volje do za-prositve državljanstva in našel jeniško-natiralizacijska služba meni, da mnogi med njimi, ki so med 60 in 65 leti starosti, sploh ne bodo postali državljani. Precej novih državljanov pa bomo najbrž dobivali v bodočih letih ob naši južni meji, kjer imamo mehikanske priseljence. Sicer pa se ti naseljenci malo poslužujejo naturalizacije, in dasi je ena funkcija naseljeni-ško-naturahzacijske službe, da daje spodbudo k vzgoji za dr-da si je ena funkcija naseljeni-žavljanstvo, najbrž zaenkrat mnogo storiti za spremembo te situacije. Kongres je reduciral nakazila naseljeniškega urada in s tem omejil polje njegovega delovanja z ozirom na vzgojo za državljanstvo kot tudi iz vidika delovanja urada v splošnem.	F L.I.S.
PRIMORSKE VESTI
raj. To važno dejstvo ne smemo izgubiti iz vida, da naj nepoučenim izgleda nekako smešno, da bi papeža volilo ljudstvo. Že od leta 1050 dalje katoličani niso bili deležni teh osnovanih demokratičnih pravic. Župnik Matija Vertovc, ki je spisal prvo slovensko "Občno povestnico" (izšla je leta 1853 v založbi Jožefa Blaznika) opisuje, kako je papež Nikolaj II v cerkvenem zboru leta 1059 oropal katoličane teh pravic, da se udejstvujejo pri izvolitvi svojega vrhovnega glavarja. Vertovec o tem piše: "Popred so rimski duhovniki z ljudstvom vred papeže volile in cesarji so jih potrjevali... Nikolaj II. je želel, da, kakor je pred temi zmešrPja-vami v Rimu, veliko pobožnih, modrih in svetih možakov na stolu sv. Petra sedelo, bi se tudi za naprej le izvrstni, učeni in pobožni možje v papeže volili; on je tedaj zapove-dal, da ljudstvo se nima več v to (volitve papežev) kratko nikar vtikati; da le škofje bližnjih mest in mašniki večjih rimskih cerkev, ki so jih kardinale imenovali, naj za naprej sami papeže volijo." Mogoče bi nam A. D., ki toliko razgraja o "demokraciji," vedela pojasniti to vsekakor čudno "cerkveno demokracijo"? Papež Pij X., ki je 15. avgusta obsodil demokratična stremljena "Silona," je dal jasno definicijo cerkvene demokracijo, ko je vzkliknil, da za cerkev "vsa oblast prihaja odzgoraj in gre na nižje." (To je seveda odlika vsakega totalitarnega sistema, kajti sama A. D. nas je večkrat poučila, da je pri totalitarskih vladah običajna ta vrsta vladavine.)	(Dalje prihodnjič.)
Izseljevanje dela puljskega prebivalstva italijanskega porekla je že davno končano. Marca meseca je poslednjikrat odpeljal iz Pulja parnik "Toscana."
Vik in krik, ki ga je takrat okrog teh beguncev zagnal reakcionarni italijanski, predvsem pa tržaški tisk, je skorajda potihnil. Tu pa tam se še pojavi notica o denarni pomoči kakih deset tisoč lir, ki jih naklonijo "esulim" razne italijanske stranke in strančice preko svojih podružnic v Trstu.
Ob selitvi so časopisi in neofašistični agitatorji strašili begunce s "foibami," ki naj bi jih čakala v Jugoslaviji. Obljubljali so jim raj na zemlji, ki naj bi jih čakal na apeninskem škornju. Mnogi so nasedli v tej atmosferi in zapustili svoja ognjišča.
Toda čakalo jih je razočaranje. Po blodnjah v prehodnih taboriščih in italijanskih mestih, kjer so zaman iskali kruha in službe, se posamezniki že vračajo domov. Šele na splošen poziv javnosti so v Italiji pokrenili akcijo za pomoč "esulom" in s pomočjo bank nabrali nekaj milijonov lir. Nato pa je vse utihnilo in "esule" so prepustili samim sebi.
Tak je zaključek umazane politične igre in špekulantstva tistih krogov, ki se ne morejo pomiriti v svojem sovraštvu do nove Titove Jugoslavije. Toda žrtvam se odpirajo oči.
Živel je na Reki. NiČ hudega mu ni bilo. Pa so mu govorili:
"Kaj boš tu delal! Italijan si, v Italijo se preseli. Tam ti bo z rožicami postlano!"
Poslušal je, pobasal svojo ropotijo in tisto malo, kar je imel prihranjenega ter se napotil v Italijo.
"Z rožicami mu bo postlano," so dejali, si je mislil in šel. Prišel je v veliko mesto, vsega je bilo tam dovolj, a največ brezposelnosti. V trgovinah so bili dobro založeni, le njegov žep je bil zanje preveč prazen.
Teden dni je živel v velikem mestu in skopnelo je tisto malo, kar je prinesel s seboj. A zaslužka ni bilo nič: Nihče se ni brigal zanj, še povohal ga ni nihče razen psov. A psi so ga vohali, kajti bil je suh kot kost. Potrošil je zadnje denarce, tako da končno ni imel niti da bi plačal sobo.
Zato. je zvečer legel v park na klop in zaspal. Zasanjal je. Lepe sanje je imel. Sanjal je o Reki. Zjutraj se je zbudil in videl, da je prespal v prekrasnem javnem parku, levo in desno so dehtele na negovanih gredicah prelepe rože. Pretegnil se je Beppo, pomel oči in bridko zavzdihnil:
"Da resnico so mi govorili! Dejali so, da mi bo z rožicami postlano!"
valnico cigaret. Tovarne so v rokah strokovnjakov, ki so izumili tudi novo vrsto tobaka, najfinejše "Kozara" in "Drina" cigarete, ki jih s prostim očesom sploh ni mogoče ločiti od originalnih.
Potvorbo ugotoviš šele, ko vtakneš cigareto v usta in jo prižgeš. Že po prvih potegijajih ti postane slabo in padeš v omed-levico. Zaradi tega so zdravniki mnenja, da bi bilo dobro uporabiti nove cigarete kot uspavalno sredstvo pri operacijah.
Nove cigarete niso prav nič škodljive. Nasprotno, še celo zelo koristne so, namreč—za proizvajalca.
Najnovejša statistika ugotavlja silen porast tržaške industrije v tobačni stroki. Vsaka deseta ulica ima že svojo lastno izdelo-
V	Trstu smo dobili še žensko civilno policijo. V zadnjem defi-leju pred polkovnikom Bowma-nom je nastopila tudi trideseto-rica "policajk." Ni nam znano, za kaj jih bodo predvsem uporabili.
Pred dnevi so na Opčinah odjeknili v noč streli. Nek ameriški vojak, ki je bil v družbi z neko žensko in še drugim vojakom, je svojega tovariša ustrelil. Verjetno je šlo za ljubosumnost.
Tatovi v Trstu ne poznajo brezposelnosti. Enkrat pridejo skozi vrata, drugikrat skozi okno, včasih prebijejo zid in drugič jo spet uberejo po podzemskih kanalih. Tako se je zadnjič zgodilo, da so bili nekoliko slabo podkovani v "zemljemerstvu" in ko so napravili iz kanala luknjo navzgor, so prišli na beli dan (oziroma v temno noč) ne v bogato založeni trgovini, kot je bil njih namen, tesjnveč na cestnem hodniku pred vrati trgovine.
V	kratkem bo neka letalska družba vpeljala redni letalski promet med Trstom in Hajfo z vmesnimi postajami v Benetkah, Aleksandriji in Tel Avivu. V Trstu bo imela svoje postajališče tudi letalska proga iz Varšave v Rim.
V	Tržiču so splavili 3,000 tonsko ladjo "Campania," last švedske družbe "Svenska Lloyd." Ladja je 87 metrov dolga, 12.85 metrov široka in 8 metrov visoka ter ima poleg prostora za tovor še 10 kabin za potnike.
Uradniki tržaškega arzenala so 23. junija uprizorili od sedme do 12. ure zjutraj belo stavko v znak protesta proti prenizkim plačam.
Mine predstavljajo še vedno veliko nevarnost za civilno prebivalstvo, kot nam kaže primer eksplozije pri Sv. Andreju, kjer so bili 19. junija ranjeni trije potapljači.
V	Trstu je policija odkrila sramoten primer nezakonitega izdajanja in prodajanja živilskih
ŠKRAT
Napačno razumela
Slugo so obdolžili, da je okra-del svojega gospodarja. Pri sodni obravnavi so zasliševali vso služinčad. Sodnik vpraša sobarico: "No, Rozika, ali je France tudi vam kaj vzel?"
Rozika (sramežljivo); "Ah, ne maram pred vsemi govoriti "
* '
/mešani pojmi
Mlad gospod pride na policijo in javi, da mu je bila ponoči v hotelu ukradena listnica.
"Kakšna je bila?" vpraša uradnik.
"O, prav čedna! Imela je svileno obleko in rdeč baržunast
klobuček z modrimi okraski."
*
Dva nesrečna Italijana
Dva Tržačana Pepo in Pepino sedita v gostilni ter se pomenkujeta.
"Čuješ, Pepino, jaz sem pognal včeraj deset Kranjcev v beg", reče Pepo.
"Bravo, bravo", se razveseli Pepino, "kako pa si to napravil?"
"Enostavno! Bežal sem, pa so še oni bežali — za menoj in
me ni mogli dohiteti ..."
*
školjka
Tonček: "Ali je res, striček, da morska školjka buči kakor morje, iz katerega je vzeta, če jo daš na uho?"
Striček: Res".
Tonček (pokaže na neko školjko): "Vidiš, jaz sem to školj-
ko" dal na uho, pa nisem ničesar slišal."
Stric: "Seveda, saj je ta
školjka iz Tihega oceana ..." #
Vsem je pomagano
Pred cerkvijo stoji žena z otročičkom v naročju in plaka. Pride mimo neznanec in jo vpraša, zakaj joče.
"Ah, gospod," pripoveduje žena, "liotela sem dati otroka krstiti, a je župnik zahteval za krst 20 dinarjev. Toliko denarja pa nimam."
"Vam bom pa jaz polagal," reče neznanec, "tu imate 100-dinarski bankovec. Idite v cer-jev, dajte otroka krstiti in mi prinesite 80 dinarjev zopet nazaj. Počakal vas bom tukaj."
Žena gre v cerkev. Župnik krsti otroka, žena plača, prinese tujcu 80 dinarjav in se mu najlepše zahvaljuje,
"Vidite," govori tujec, "sedaj je nam vsem trem pomagano. Vi imate otroka krščenega, jaz-imam 80 dinarjev in župnik ima
ponarejen bankovec .. . )
*
Po okoliščinah
"Res, prav luštna punčka si, Mira", je dejal uradnik Marko in krepko cmoknil strojepisko na njena rdeča usteca.
Mira, kateri je cmok očividno prijal, se je malo nasmehnila ter dejala s hlinjeno jezo: "Naj bo! Ce bi pa v tistem hipu stopil v pisarno ravnatelj, bi vam
dala pošteno zaušnico ..."
•
V dvomu
Leon: "Ali si v dvomu, katero bi bi poročil, mater ali hčerko? Vzemi kar mater, vsaj ne boš imel tašče."
Egon: "To dobim kljub temu, ker je živa še stara mati."
Leon. "Potem pa vzemi staro mater!"
nakaznic, vanje zapletenih več uradnikov mestnega prehranjevalnega urada in pa trgovcev, ki so z racioniranim blagom, ki so ga prejeli na karte, zalagali črno borzo.
18. avgusta 1947
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
Leonid Lenč:
Spremembe niso dovoljene
Zgodilo se je v kavarni "An-jutine oči:" nezadovoljen gost je zahteval knjigo za pritožbe in je popisal vso stran .zasopel od jeze in togote.
In vse to se je zgodilo—zakaj ? Zaradi rezine citrone!
Takole je bilo: Gost je sedel za marmorno mizo, se zadovoljno oziral naokoli, z nasmeškom na obrazu povabil bliže natakarico Tonjičko in ji rekel:
"Pri vas je pa zelo prijetno! Okna imajo zavese, na vsaki mizi stoji lonček z rožami . , . Prinesite mi skodelico črne kave s citrono!"
Tudi Tonjička se je prijazno nasmehnila in rekla;
"Kave s citrono ni na našem jelovniku?"
Gost je začuden preletel jelov-nik od vrha do kraja in rekel:
"Toda čaj s citrono imate?"
"Imamo."
"Torej je stvar v redu. Vzemite kolešček citrone, položite ga na cedilo in prinesite mi ga poleg kave. Plačal bom, kolikor boste računali!"
Kakor bi slutila bližajočo se nevihto, je Tonjička globoko vzdihnila:
"Dobro, pa grem. Poskusila bom ..."
Čez četrt ure se je vrnila. Gost je tačas postal nejevoljen, da, vprav besen. Bobnal je s prsti po mizi in pobliskaval z očmi na trepetajoče zavese.
"S kavo in citrono vam, žal, ne moremo postreči!' je pojasnila Tonjička. "Tega ni na našem jelovniku."
"Nehajte mi že s tem jelovni-kom!" je zahrumel^ gost. "Ali imate pri hiši kakšno citrono?"
"Citrono imamo."
"Ali imate nožek, s katerim se odreže kolešček citrone?"
"imamo."
"Nu, torej. Imate citrono, imate nož—kje so torej nepremagljive ovire? Zakaj mi ne morete prinesti poleg kave kolešček citrone?"
"Ravnateljica pravi, da so pri nas, v 'Anjutinih očeh' jelovnik napisali gori, v vodstvu podjetja. S tem, kar je zapisano na jelovniku, lahko postrežemo gostom, z drugim pa ne.
"Ali ima vaša ravnateljica
glavo?"
"Ne vem—mislim, da jo ima. Državljan, svetujem vam tole: naročite skodelico črne kave in čašo čaja s citrono. Skušala vam bom ustreči, prinesla bom kolešček citrone posebej na cedilu, pa ga boste lahko oželi v kavo."
Gost je zardel do ušes, udaril s pestjo po mizi in zahteyal knjigo za pritožbe.
Naslednjega dne je ravnateljica "Anjutinih oči," Anastazija Petrovna Lukomorova, starejša debelušna ženska, vsa vznemirjena sedela pri seji vodstva podjetja tiK svojega neposrednega šefa in razpravljala z njim o včerajšnjem pripetljaju.
"Gost je imel prav," je dejala Lukomorova.
"Prav, da, in ne enkrat, temveč tisočkrat!" je pritrdil Luko-tnorovi nadrejeni vodja obrata.
"Dementij Pavlovič, sodim, da bi morali gostom prinesti, kar zahtevajo," je nadaljevala Anastazija Petrovna.
"Moramo ,tovarišica, mora-rno, seveda moramo , .
"A kaj se dogaja pri naS? Imamo citrono, imamo kavo, a na zahtevo ne postrežemo s kavo in citrono! Tako ne smemo delati. To je smešno, Dementij Pavlovič!"
"Res je smešno, Anastazija Petrovna!"
Takšen je bil pomenek. Pogovarjali so se in se razburjali. Ob razhodu je rekla Lukomorova:
"Naročila bom torej našim, naj izračunajo, koliko stane kava s citrono, ti pa izposluj, da pride ta reč na jelovnik."
Obraz Dementija Pavloviča se je podaljšal.
"Anastazija Petrovna—čuden človek si! Toliko let si že pri nas v službi, pa si še vedno tako otročja! Čemu bi se midva ukvarjala s kavo in citrono? O jelovniku odloča Boris Sergeje-vič, on naj uredi to reč. Omenil mu bom kavo s citrono, čim ga srečam. Podprl bom tvoje mnenje
Potekel je mesec. Vprašanje kave s citrono ni bilo rešeno, v kavarni pri "Anjutinih očeh" so na to že pozabili, ko se je primeril nov dogodek.
Neki gost je zahteval svinjino s hrenom,
Tonja se mu je nasmehnila;
"Svinjine s hrenom nimamo. Imamo pa svinjino s sirom."
"V jelovniku stoji, da imate jesetra s hrenom. To se pravi, da niste brez hrena. Priložite svinjini ščepec hrena in plačal bom račun ,ki mi ga boste predložili . .
Tonja je odvrnila:
"Naše vodstvo ne bo nikdar privolilo kaj takega, o tem ne dvomim. Svetujem vam; naročite jesetra s hrenom in svinjsko meso s sirom. Potem vzemite hren z jesetra in ga potresite po svinjini."
Gost je poškrlatel, zaklel, udaril s pestjo po mizi in zahteval knjigo za pritožbe. Ponovila se je zgodba o kavi , reiino citrone.
Razburjena Lukomorova se je spet napotila k seji vodstva podjetja, k Dementi ju Pavloviču, ter ga prosila, naj jo nemudno spremi k Borisu Sergejeviču, da bi uredili zadevo.
Dementij Pavlovič pa je zapustil Lukomorovo v sprejemnici ter sam odšel k Borisu Sergejeviču. Kmalu se je vrnil.
"Anastazija Petrovna—nima-va sreče!" je rekel in globoko vzdihnil. "Boris Sergejevič odhaja na dopust in izroča svoje posle Petru Antonoviču."
"Nič zato, naj pa stvar uredi Peter Antonovič, meni je vseeno!"
Dementij Pavlovič je odkimal:
Že zvečer se je na steni kavarne "Anjutine oči" zablestel širok pas papirja z daleč vidnim napisom:
"Postrežba točna po jelovniku! Do nadaljnjega spremembe niso dovoljene."
I. KUŠTER:
Na dnu Jadrana
"Lukomorova, ti si kakor otrok. Kaj meniš, da bo Peter Antonovič prevzel nase takšno odgovornost? Nikdar ne bo storil tega! Torej nama ne preostaja nič drugega, kakor počakati na povratek Borisa Serge-jeviča."
"Kaj pa gosti, Dementij Pavlovič?, Ali kaj misliš na to, da ima vsak gost svoj okus in svo-36 zahteve? Kaj naj mu rečem, kadar pride s svojim zahtevkom?"
"Anastazija Petrovna, ti si direktorica, torej ukreni, kar hočeš!"*
Prizadevanje šloveka, da si osvoji tudi skrivnostni svet pod morsko gladino, je zelo staro. Pripovedujejo n. pr., da se je Aleksander Veliki dal v sodu z okencem spustiti na dno morja in da je tam zagledal tako veliko ribo, da je tri dni plavala mimo njega. — V novem veku je iz gole želje po spoznanju nastala praktična potreba. —
Gradnja pristanišč, dviganje zakladov iz potopljenih ladij, izkoriščanje naravnega bogastva morja — vse to je zahtevalo potapljavcev. Od prvih okornih poizkusov je razvoj naglo napredoval do modernih potapljaških oblek, tako imenovanih skafandrov. Takšna obleka, ki je iz gumiranega platna, potap-Ijavca sicer varuje pred mrazom, pred tlakom pa ne. Ker pa človek brez vsega prenese za nekaj atmosfer povečan tlak, ki je povsem telesu isti, tako da ga splov ni čutiti, ni za potapljanje v globino 40 ali celo 60 metrov nobenih ovir. Za večje globine so seveda potrebni jekleni oklepi, ki so odporni proti tlaku. Dosedanji rekord je dosegel ameriški naravoslovec W. Beebe, ki se je v jekleni krogli spustil 923 m globoko.
Po drugi strani si je ravno Beebe prizadeval, da bi za potapljanje v majhne globine izdelal čim bolj preprosto opremo, tako da bi podmorski svet postal dostopen vsakomur. Obleka je v toplih vodah odveč; ostane le še kovinska čelada s steklenim okencem in obtežbo, stiskalka in cev za dovajanje zraka. Stvar se lahko še bolj poenostavi. Potapljač na sebi nima drugega kot masko, ki jo potrebuje, da vidi, in vrečo z nekaj kg proda okrog pasu Cev, po kateri mu s stiskalko dovajajo zrak naravnost v usta, drži kar z zobmi. V nasprotju s skafandrovcem, ki je obtežen s 75 kg svinca, je takšenle potapljavec okreten kot riba; v vodi se počuti kakor doma.
Kakšen je podmorski svet? — Doslej menda ni bilo pesni ka ki bi znal na tako vprašanje dostojno odgovoriti; tudi Beebe v svoji knjigi tako pravi. Človek ima občutek, da je prišel v džunglo, toliko živo pisanega življenja je okrog njega. Toda ne, džungla je vendarle predvsem zelena, tu pod morjem pa žare rastline in živali v vseh
mavričnih barvah. Skale in stene so kakor pisan mozaik, go lega kamna sploh ni videti, vse je prekrito s tisočerimi bitji, ki se bore za obstoj. Naravoslovec, ki se uči o teh bitjih iz knjig in ki jih se ni videl živeti, ki ni bil sam sredi tega živ Ijenja, se mi kar smili. Sicer pa — kaj bi pripovedoval; takšna-le potapljaška oprema, ki je bi la v ljubljanskem "Proteusu" natančneje opisana, je tako preprosta, da ni nobene ovire, da si ne bi mogel podmorskega sveta ogledati vsakdo sam Prav verjetno je, da se bo po tapljanje že v nekaj desetletjih razvilo v amaterski šport.
NEVESTE LAHKO POTUJEJO V AVSTRIJO IN NEMČIJO
FRANKFURT, 14. avgusta— Ameriški vojaki, ki služijo v okupacijski sili, lahko povabijo svoje zaročenke v Nemčijo in Avstrijo, če pristanejo, da se oženijo v roku 15 dni, je danes izjavilo poveljstvo armade.
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
podr. št. 48 SANSa v SDD na Waterloo Rd.
5. oktobra, nedelja. — Igra in ples krožka št. 3 Prog. Slovenk v Slov. društ. domu na Recher Ave.
11.	oktobra, sobota. — Ples dr. Slovenske Sokolice štev. 442 SNPJ v Slov. nar. domu, na St. Clair Ave.
12.	oktobra, nedelja—Ples društva Združene Slovenke štev. 23 SDZ v SDD na Waterloo Road
19. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Washington ZSZ v SDD na Waterloo Rd.
26. oktobra, nedelja — Plesna veselica društva Betsy Ross ABZ v SDD na Waterloo Rd.
26, oktobra, nedelja — Koncert pev. zbor% "Planina" v Slov. nar. domu na 5050 Stanley Ave., Maple Heights, O,
NOVEMBRA
2. novembra, nedelja — 25-let-nica društva "Cvetoči Noble"
Društveni koledar
AVGUSTA 24. avgusta, nedelja. — Piknik društva "Nanos" št. 264 SNPJ na prostorih Doma za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave.
29,, 30,, 31. avgusta in 1. septembra, petek, soboto, nedeljo, ponedeljek—Narodni dan SNPJ prve tri dni so priredbe v S. N. Domu na St. Clair Ave., piknik pa bo na farmi SNPJ, v slučaju dežja pa zabava v SND na St. Clair Ave. 31. avgusta, nedelja, — Društvo Velebit št. 544 SNPJ priredi piknik na prostorih Doma za-padnih Slovencev, 6818 Deni-son Ave.
SEPTEMBRA 7. septembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd. 14. septembra, nedelja — Ples Memorial kluba v SDD na Waterloo Rd.
21. septembra, nedelja — Ples društva št. 4276 IWO v SDD na Waterloo Rd. 21. septembra, nedelja. — Prva plesna veselica novega pevskega zbora "Triglav" v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
27.	septembra, sobota. — Ples! društva Naprej št. 5 SNPJ v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
28.	septembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Slavulj v SDD na Waterloo Rd.
oktobra 5, oktobra, nedelja — Prireditev

Zopet enkrat«».
Pred nekaj meseci smo bili dovolj srečni, da smo mogli dati našim odjemalcem nekaj izrednih vrednosti v tovarniških vzorcih preprog. Kar je bilo pri tem nerodno je bilo samo to, da jih je bilo premalo, čeprav smo jih imeli na stotine kosov.
Zdaj se nam je zopet posrečilo, da smo jih dobili en ekstra lot, katere zdaj nudimo našim odjemalcem. Tudi zdaj velja: kdor prej pride, bo prvi postrežen.
Zdaj na razprodaji po Q7<:-$2'70-S^.95
A. Grdina in Sinovi
6019 St. Clair Ave.	15301 Waterloo Rd.
člani Cleveland Retail Furniture Association
in plesom v Slov. društvenem domu na Recher Ave.
2. novembra, nedelja — Ples krožka št. 1 Progresivnih Slovenk v SDD na Waterloo Rd.
9. novembra, nedelja — Prireditev društva "V boj" št. 53 SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja. — Ples društva Strugglers SNPJ v SDD na Waterloo Rd.
16. novembra, nedelja — Prireditev podr. št. 106 SANSa v Slov. društ. domu na Recher Ave.
23. novembra, nedelja — Koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
27. novembra, četrtek — Koncert pevskega zbora "Zarja" v Slov. nar. domu na St. Clair Ave.
30. novembra, nedelja — Koncert Mlad. pev, zbora SDD na Waterloo Rd.
DECEMBRA
cert pev. zbora Slovan v Slov. društ. domu na Recher Ave. ob 3:30 pop.
7. decembra, nedelja — Ples društva Združeni bratje št. 26 SNPJ v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
14. decembra, nedelja — Ples Kluba slov. žena v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
21. decembra, nedelja — Ples Ženskega odseka v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd.
št. 450 SNPJ s programom 7. decembra, nedelja. — Kon-
Za prekladanje tovora
NICKEL PLATE TOVORNO SKLADIŠČE E. 91h ST. IN BROADWAY Plača 93*/20 na uro ČAS IN POL NAD 8 UR Zglasite se pri
Mr. George J. Wulff
Nickel Plate R. R. Co.
E. 9th & Broadway
VIDMAR
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko užaloščeni in objokani naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja in da Je za vedno zatisnil svoje mile oči naš preljubljeni in nikdar pozabljeni soprog
m oce
JOSEPH VIDMAR
Blagopokojnik je umrl po daljši bolezni dne 28. julija in k večnemu
počitku smo ga položili dne 30. julija iz Želetovega pogi;ebnega zavoda
na Highland Park pokopališče, kjer smo ga izročili materi zemlji v naročje.
Doma je bil iz vasi Beguni pri Cerknici, odkoder je prišel v Ameriko pred 40 leti.
V dolžnost si štejemo, da se tem potom iskreno zahvalimo vsem, ki so položili krasne vence h krsti pokojnega, kar nam je bilo v dokaz, da ste pokojnika spoštovali in ljubili. Zahvalo naj prejmejo sledeči: brat Frank Vidmar, sestri Mrs. Mary Mihelčič in Mrs. Frances Oblak, svakinja Mary Ileršič, nečak in nečakinja Tony in Val Elersich, nečak in nečakinja Mr. in Mrs. Albert Weeder, nečak in nečakinja Mr. in Mrs. Frank Elersich ter Mr. in Mrs. Andrew Turkman in družini, nečakinji Mrs. Tony Pirman in družina ter Mrs. Frances Kovach in družina, nečaki Anthony Mihelčič, Mathew Mihelčič, Steve Rackar, John Hren in George Kochman, Molly Vidmar in Diane, Frank Jersan in družina, Mr, in Mrs. Frank Kranjc, Mr. in Mrs. Martin in Josephine, Mrs. Zele in hči Jean, Mr. in Mrs. John Tek, Josie Lube, družina Turk, sosedje iz E. 68 St., Mrs. Strumbel in hči, Anthony Mostar, Mr. in Mrs. Martin Dulc in družina, Mr. in Mrs. Frank Brundula, Mr. in Mrs. Louis Oblak, Thompson Products Old Guard, Mr. in Mrs. Frank Kure in družina, družina DeLooze, Mrs. Slapnik in sin William, društvo Slovenske Sokolice št. 442 SNPJ, ter delavci DeLooze Hat Works. Srčna hvala vsem, ki so darovali v gotovini namesto vencev.
Najlepšo hvalo naj sprejmejo vsi, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu, kot tudi vsem, ki so prišli pokojnika pokropit. ko je ležal na mrtvaškemu odru ter ga spremili na njegovi zadnji poti na mirodvor.
* Posebna hvala Mrs. Frances Okorn in Mrs. Ceciliji Subel, ki ste nabrale za skupni venec kot tudi vsem darovalcem in prijateljem iz E. 68 St. in E. 71 St., kateri so darovali za skupni venec in gotovino.
Hvala lepa Mrs. Frances Legat za lep nagrobni govor. Najlepšo zahvalo naj sprejme tudi pevski zbor Zarja za krasne, v srce segajoče ža-lostinke, ki so jih zapeli ob odprti krsti.
Našo zahvalo naj sprejme Thompson Products Co. za vso pomoč in naklonjenost, pogrebni zavod Joseph Žele in sinovi pa za izvrstno urejen pogreb in vsestransko pomoč v tem času.
Dalje hvala vsem, ki ste izrazili svoje sožalje pismeno ali osebno ter za vso tolažbo in pomoč, ki smo je bili deležni od strani naših sorodnikov in prijateljev v dneh naše britkosti.
Ako se je slučajno pomotoma izpustilo iftie katerega, ki je nam bil v tolažbo, prosimo, da nam oprostite, ter se vsakemu posebej iskreno za-hvalujemo.
Predragi soprog in oče! Prestal si trnjevo pot tega življenja. Sedaj počiva Tvoje trudno truplo v hladnemu grobu, nas si pa ostavil žalostne, ker izgubili smo ljubljenega soproga in očeta. Grob Tvoj bomo obiskovali in ga negovali. Tvoj duh bo pa živel v naši sredi dokler tudi mi ne pridemo za Teboj!
ŽALUJOČI OSTALI:
FRANCES, soproga
JOE in RICHARD, sinova
MARY in ALICE, hčeri
KARL OSLUND in JOSEPH TEKAVEC, zeta
Štirje vnuki
JOHN in FRANK, brata MARY in FRANCES, sestri v stari domovini zapušča brata JOHNA in več sorodnikov.
Cleveland, Ohio, dne 18. avgusta, 1947.

STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
Ki|
18. avgusta 1947
A. AVDEJENKO
LJUBIM
Poslovenil: D. RAVLJEN
rjiA
(Nadaljevanje )
In dedek je brez moči omahnil na vzglavje. Postelja se je stresla pod njim. Zaječale so razsušene deske. Na usta je udarila temnordeča slina.
Varka kleči na kolenih z raz-puščenimi lasmi, obriše s koncem svoje zelene praznične obleke brado, rdečo od sline, in med solzami prosi:
—	Dedek . . . dragi . . . limone... počij si . . . jutri ti prinesem limone . . .
Šesto poglavje
Kozma se je vrnil v bajto slab in bled, kakor da so ga kuhali v gosti apneni raztopini. Šel je po Pasji vasi v bolniškem odelu. Prazni rokav dolge srajce je izzivalno mahljal v lahnem vetru. Kozma rokava ni pridrževal, koračil je in mahljal z njim.
Neslišno gre med bajtami kovinarjev, rudarjev in drvarjev. Sklanja se, kakor da nekaj ogleduje ali išče.
Zamahne z lahnim, praznim rokavom in tiho stopi v domačo bajto.
Spremljam ga. Vem, zakaj so njegovi koraki tako tihi in dostojanstveni.
Vstopil je, se prestopil in se posadil na klop. Dihal je tako, da se mu je videl rdeči, otekli jezik, kakor škrge prelažene ribe. Povesil je edino roko ob život: čudno dolga je — ni ji mesta poleg nog. In ta roka grebe žolto ilovico sveže očiščenih tal naše bajte.
Tišina. Ded Nikanor je pri-držal lončeni vrč pred žejnimi usti; materina roka, ki je držala iglo, se je skrčila in prirasla h komolcu. N]urka, Mitja in jaz smo se začeli usmrkavati. Na razgreti kameniti plošči j6 šumela pečena turščica. Dragocena bela peresca kokošk so poskakovala po tleh in nikdo jih ni pobral.
Kozma se je premaknil, vzdihnil kakor po kakšnem močnem kričanju ali po trdem delu. In je poprosil:
—	Pil bi rad!
Žalostno in tanko je zazvenel bokal v dedovih rokah, zmede no se je dvignila in pohitela mati, .mi pa smo se opogumili in zlezli s peči.
Pogumna Njurka je pristopi la k bratu, prijela za prazni rokav, pomahljala z njim in pis-kavo vprašala:
—	Kuska, kam si skril loko?
I#
Brat se je zdrznil. Bilo je, kakor da hoče dekletce udariti, toda samo dvignil jo je k sebi in skril vlažne trepalnice v njenih laseh.
Ded se je vzpel na postelji. S skrivljenimi usti se je mučil, da bi nekaj rekel. Tresel se je, božal brado in hi spravil besede iz sebe.
Jaz sem sreqjiejsi kakor Kozma. Bil sem velik, štel sem sedem let, ko sem prvikrat šel na tovarniško pobočje nabirat železne odpadke. On pa ni imel niti pet let, ko je šel z očetom krast slamo iz stogov po klancih, da bi napolnila slamnjače, in ko je nabiral koks. Ko mu je bilo dvanajst let, ga je oče od-vedel k nadzorniku tovarne — tam na nadzornikovem stanovanju sta si nazdravila k srečnemu pričetku dogovorjenega dela, zašumeli so dehteči papirji in naslednji dan je šel fant v valjamo na delo.
Nadzornik ga je določil za mazača valja s kalibrom 280, ki je valjal dolge in okrogle železne tračnice, palice in debele žice.
Pet let je delal Kozma brez dodatka, nagrade, poviška. Hodil je vedno zamaščen, zamazan . . .
Kakor vsa Pasja vas, je Kozma rasel nepismen. In tak bi bil gotovo tudi ostal. Toda rudar Garbuz ga je povedel v klub nepismenih, kjer jih je učil študent, praktikant, visok pomeč-kan, z dvojnimi naočniki, z velikimi rdečimi ušesi.
Tedaj se je Koznii primerilo tisto z roko. Bilo je takole;
Zatulila je v valjarni sirena, zazvenčal je gong. Nočna po-sada si je umivala roke. Novi valjarji, plavžarji, pomočniki, dnevničarji so prijemali klešče in odpirače in so si z rokavi-
Ohijske breskve so najboljše!
Naročila za breskve jemljemo v naprej, lako, da jih boste lahko dobili drugi dan, ko se jih natrga. Prihranite si sladkor—so slastnejše.
Pišite na
MANDEL'S PEACH FARM David's Rd., Perry, O.
ali pokličite
Mandel Drug, KE 0034 15702 Waterloo Rd.
ELMER-LEE GARAGE
7019 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 1329
Izvršimo splošna popravila na avtih vseh izdelkov. Popravimo ogrodje, fenderje ter prebarvamo, da je avto kot nov.
Henz Painting & Decorating
4517 DENISON AVE.
MElrose 6576
Barvamo znotraj in zunaj. Vse delo je pod osebnim vodstvom in v popolno zadovoljstvo. Nudimo postrežbo sirom mesta ter damo brezplačne proračune.
ELECTRIC SEWER CLEANING
SPECIALTY SERVICE & MASTER PLUMBER 11613 Corlett Ave., WA 7450—6509	Nick Pelta
Vaše odvodovodne cevi in kanalizacijo sčistimo z električno napravo ter izvršimo vsa monterska dela. — Cene so zmerne.
"THE RANCH HOUSE INN'
17585 LAKE SHORE BLVD.
Zadovoljni boste z našo okusno hrano vsak čas. Ko iščete najboljšo kakovosti v hrani, obiščite našo jedilnico
Zaprto ob ponedeljkih "CURB SERVICE"
cam i zastirali	pnri og-
njem	i
Ob strani vseh, za omarami z' delavskimi stvarmi, so sedeli naj shlajeni trdi železni gredi ma-| zači. Kadili so, vznemirjeno I oglelovali stroje in delavnico. Kozma se je sklanjal k tovarišem, puhal dim in govoril:
—	Pazite, otroci, ne dajte se ...že gre! . . .
Zasopihan je prihitel mojster, brisoč si s progastim robcem potno čelo. Bil je nizke rasti, z glavo med rameni, da je bila podobna zamašku v vratu steklenice. '
—	Zakaj pa vi posedate? Valji že cvilijo, ker niso namazani. Marš na svoja mesta! Kozma je preložil nogo čez nogo. Nekdo je pljunil z lesenim podplatom hrupno razsul plju-valnik po železnih tleh.
—	Mazači! — je kriknil mojster, gledaje doslej še ne poznane mladeniče, priskočil je k prvemu, ki je sedel v vrsti, h Kozmi. Prijel ga je za ramena, ga sunil in treščil ob zid.
—	Ma-arš! Pasji sin, marš! Na delo! Jutri vas vse poženem!
Petnajst mladeničev je priskočilo tovarišu na pomoč. Nekoliko hromi Kolja, sin padari-ce Bandure, je prijel mojstra za nogo. Petka Kovalj mu je skočil na široki hrbet, Kozma ni izpustil paznikovega grla, medtem ko so vsi drugi vlekli in tepli debeluha. In mož se je zvalil na delele plošče.
Po delavnicah — pri pečeh, pri valjih, na skladišču, pri stiskalnicah — se je že čulo:
—	Mladiči stavkajo.
—	Mazači?
—	Pretepli so mojstra, po-mazali so ga z nafto.
—	Ha-ha-ha-ha-ha!
—	Hlače so mu slekli , . .
Za omarami so se postavili mazači v vrsto. Kozma jih je razporejal, ustne so mu trepetale:
—	S pesmijo, bratje!
—	K ravnatelj\i!
—	K ravnatelju!
Tesno združeni so šli in udarjali z lesenimi podplati ob železne plošče.
Valjarji so izpuščali iz klešč razbeljene železne kače, ohlaja-
Je so se na tleh in posinele. Plavžarji so začepljali iztoke plavžev. Razgreta železna gmota se je belila in se prežigala.
Mazači so stopali mimo svojih očetov in bratov. Krčili so jim pot; za njimi se je čulo:
—	Držite se mladeniči!
—	Nose si obrišite!
—	Ne vpij: "Mama"!
Valji so se počasneje vrtili in začeli cviliti. Inženir in mojster, ki si je bil medtem opomogel, sta begala po delavnicah in vzklikala valjarjem: —Hej, podmaži! Vzemi olj-
nico
Valjarji so se obračali, krivili usta, se posmehovali.
—	Hej, mazivo! Daj, prinesi! — sta vpila inženir in paznik valjarjem.
Lopotali so s pokrovi, se greli pri pečeh, — plavžarji niso ubogali. Nataknili so plave naočnike, da ne bi videli.
—	Hej, mazivo! ... so se čuli hripavi glasovi okoli pomočnikov.
Pomočniki pa so vtikali glave v vedra in srebali vodo — nato so se sladko in dolgo obli-zovali.
—	Ej, lej; ... — so pridušeno šepetali pomočniki mqd seboj. — Sama sta vzela mazivo za valje!
Pravi mazači pa so šli skozi tovarno.
Stopali so po širokem drevoredu, ki drži do glavne pisarne. Pod drevjem so se ustavljali ljudje. Od nekod se je zbrala otročad in ker je mislila, da je to kakšna zabava, se je pridružila.
Pred ravnateljevo razkošno vilo — z marmorjem, medenino, nikljem, usnjem, rdečim platnom, cigaretami in dišečimi slaščicami — so se ustavili, primaknili so se do vrat.
Kozma jih je pridržal. Stopil je naprej, potem z levo nogo nazaj in rekel:
—	Mi smo stari delavci!
Oni izza ozadja so stopili na
prej in obkrožili Kozmo.
—	Jaz delam v valjarni že tri leta pa sem še vedno samo mazač in brez poviška.
—	Jaz tudi!
—	Jaz prav tako!
—	Jaz že štiri leta!
Special Introductory Offer Ends Soon... ACT HOWS
Don't miss this opport/fuity to get a brand new, Premier "Partners" Cieanin/? Combination (2 cleaners!) at a real saving! During this limited-time offer your old cleaner is worth money to you on this new PREMIER Cleaning Equipment!
PREMIER "21" FLOOR MODEL R.^uiar Pru. S69 " PREMIER"71"TANK-TY?E ... Regular p,k.>44-7»
TOTAL »114-50
for only
CLEANER
AS limE AS $1.25 PER WEEK
■aiziii
m
r
Here's what you get for only
For ABOVE-/Ae-/ioor cleaning you get the full-powered Tank-Type Premier Vac-Kit "71".,, for cleaning upholstered furniture, draperies, molditigs, Venetian blinds and dozens of other tedious cleaning tasks. All-metal construction ... lightweight,.. and easy to use.
*99» and your old cleaner!
For ON-the-floor cledning you get the popular, full'sized PREMIER "21' with exclusive Duo'Matic Nozzle and "Vibra-Sweep" motor-driven brush that cleans thoroughly on a cushion of air. Many other quality features, too, including a powerful, 2-Speed, Bail-Bearing Motor and Search-Lite.
COME IN... OR 'PHONE FOR A FREE HOME TRIAL ...NO OBLIGATION I
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE. VOGAL NORWOOD RD.
JOHN SUSNIK
Kričali so vsi v en glas. Ravnatelj — temne polti, brkat, z zlatom med zobovjem, v trdem, belem, bleščečem ovratniku, kakor da je iz pločevine, si je zamašil ušesa in se namrščil.
—	Prosim vas, umirite se, ni se vam treba razburjati.
—	Čas je že, da nas povišate!
—	V pomočnike . . .
—	Jaz hočem biti plavžar!
—	Jaz pa valjar.
—	Malo zaslužimo. Doklade!
—	Topro, tečki, jaz bom sam rekulirati ta konflikt.
Stavka se je podaljšala za nekaj dni. Nobeden se ni maral lotiti dela mazačev.
In ker so bili zahtevki stavku jočih neznatni, skromni, jim je bilo ustreženo. Toda že drugi dan je brez glasu in sledu izginil študent, praktikant.
Sedemnajstletni Kozma je stal s kleščami poleg cilindričnega valja. Šest let je že lovil in izravnaval razbeljene tračnice in tako pomagal pomočnikom. Ni zaostajal za odraslimi, dobival pa je trikrat manjšo plačo.
A Kozma je potreboval mnogo denarja. Živel je ločeno od družine, v domači bajti pa je zagospodarila revščina, lakota. Treba je bilo pomagati vsaj drobnim bratcem in sestricam. Kozma se je učil, potreboval je denarja tudi za knjige. Potem treba denarja za hrano, za obleko, perilo, najemnino, za kotiček v baraki. Denar je potreben
Dela za ženske
Dekleta, izurjena, ali če se žele naučiti knjigovezne stroke. Plača od ure. Zanimivo delo. Forest City Bookbinding, 326 Caxton Bldg.
Ženske. Zaslužite si ekstra denar z naročili jesenskih oblek, bluz in suits. Delate polni ali delni čas. Pišite za podrobnosti na Maisonette Frocks, P. O. Box 2300 ali pokličite GLenville 9276.
za tobak, za organizacijo, za podporno blagajno, za partijske izdatke.
V valjarni, kjer so odbirali material, je bil stroj "bušera", ki je prvi predeloval še surovo železo. Delo tam ni bilo deljeno in je iztisnilo iz delavca deset krvavih znojev.
Pazniki so semkaj določali novince, širokoprsne in plečate mladeniče. Delo na "bušeri" je bilo dobro plačano, toda redko-kdo je šel tja delat, ker nočne zamene skoraj nikoli ni bilo.
(Dalje prihodnjič)
Avti naprodaj

Cadillac 1938—4-door Sedan
Fleetwood ogrodje, grelec, novi tajerji, v izvrstnem stanju. Prvovrsten nakup za $1350.
AT 8343
Zemljišča
4 ALI 5 SOB
neopremljenih, želi dobiti v najem družina s 3 odra.slimi osebami in šestletno deklico. Kdor ima za oddati, naj blagovoli pokliče KE 8149.
HIŠA NAPRODAJ
6 sob v slovenski naselbini, blizu E. 55 ceste. Proda se z vso hiŠno opremo. Za podrobnosti pokličite MA 2980.
NAPRODAJ JE HIŠA
s 6 sobami in kopalnico; gorkota na vroč zrak; nanovo dekorirano in nanovo prebarvano zunaj; zidana garaža. Vse moderno urejeno. Se proda s pohištvom ali brez. Poizve se na 1121 E. 68 St.
1938 Buick—4-door Sedan
4 novi tajerji, nov motor, nova barva. Se vzame manjši avto v zameno. $800.
AT 8393
5900 LORAIN AVE,
Dela za moške
PRODAJALEC
za prodajanje predmetov, izdelani po slepcih; ekskluzivna okolica; brez vsakih stroškov za vas. Pokličite za dogovor.
CH 2266
BODY MAN
prvovrsten; visoka plača od ure, počitnice s plačo, overtime; delavnica je popolnoma opremljena. RALPH BORELLI TUCKER OHIO INC. 8700 Carnegie Ave. — SW 0333
POŠTENA
IN ZANESLJIVA ŽENSKA DOBI DELO PRI ODRASLI DRUŽINI Pokličite
YE 2966
HIŠNA
20 let ali več stara; visoka; izurjena; za pomoč in varstvo otroka; dobra plača. Gre ob večerih domov. GA 0251
STREŽAJKA
COUNTER — GRILL
Izurjena ima prednost; od 6. zj. do 2. pop.
Prosta ob nedeljah. THAYER'S DINER 10518 Madison Ave.
DVOJICA
Bivši G. I. in žena; dobra kuharica in za pomoč spodaj: mož je lahko drugje zaposlen in pomaga tu del časa; prednost ima dvojica z avtom. Dober dom, izvrstna plača.
TERRACE 9751
PANTRY SUPERVISOR
druga kuharica; zelo dobra služba za zanesljivo žensko. Dobra plača in dobre delovne razmere. POKLIČITE
BO 0256
NATAKARICA
Izurjena; 6 dni tedensko. Poštena in zanesljiva. Dobra plača. SEIGER'S RESTAURANT 11804 Kinsman Rd.
Razno

PLINSKA PEČ NAPRODAJ
Temno zelen enamel z okraskom v kremi; pečica na desni strani. V zelo dobrem stanju. Se mora takoj prodati vsled selitve izven mesta. Pokličite kadarkoli AC 2803.
MIREN
zakonski par brez otrok bi rad dobil stanovanje s 3 ali 4 sobami, med E. 55 in E. 79 St. in St. Clair Ave. Kdor ima kaj naj se zglasi v uradu tega lista.
RAZPRODAJA
KOŽ IN USNJA
za pošiljke v staro domovino
Martin Jakulin
12520 SHAW AVE.
TALLYMEN
Morajo biti izurjeni. Visoka plača od ure. 5 dni tedensko, 47VŽ ur; plačani prazniki. Nenavadno dobra prilika za zanesljivo osebo. INDEPENDENT LUMBER 19620 Noltingham Rd.,
Euclid ali St. Clair poulična
AVTNI MEHANIKI
izurjeni na Ford avtih; 44 ur tedensko. Dovolj dela. Plača na proviziji.
3735 W. 25 St.. SH 2107
MOŠKI IN ŽENSKE:
Zaslužite si denar za božič z prodajanjem božičnih kart. Več vrst na izbero; 50 do 25 za $1.00, z natisnjenim imenom 25 za $2.50; do 100% dobička. Pišite po vzorce.
COLONIAL CARD CO.
2077 E. 4 St.
POLISHERS Ročno in avtomatično
Stalno; dobra prilika za močnega moškega, ki se želi naučiti dela z visoko plačo na uro ali od komada. 40 ur tedensko; počitnice, zavarovalnina, itd.
MONARCH ALUMINIUli CO.
9301 Detroit Ave.
MOŠKI (5)
za popravila na ogrodjih in fender jih. Plača od ure in overtime. Počitnice, zavarovalnina in izvrstne delovne razmere. Stalno SCHAEFER BODY 5009 Superior Ave.
OGLEJTE SI TO!
REXAIR iqc.,' VAM BO DEMONSTRIRALA eno izmed največjih iznajdb izza radio,
V PONEDELJEK, 18. AVGUSTA ob 1. pop.
, Pridite in vidite kako lahko se prodaja; kako lahko postanete neodvisni prodajalec. Provizija.
13902 Euclid Ave.
Cleveland, Ohio
RE-NU AUTO BODY
potrebuje
Body and Fender Man
Plača $2.00 na uro
Vpraša se pri JOHN J. POZNIK 982 E. 152 St.. GL 3830
VARILCI - ARC
NOČNI ŠIFT
45 ur tedensko Plača od ure
LEWIS WELDING & ENGINEERING CO.
1 INTERSTATE ST. BEDFORD, OHIO
ODPRTO V NEDELJO 2. DO 6.
"Side-by-side," eno prazno stanovanje; 427 E. 152 St., blizu Lake Shore Blvd. v farl sv. Jeromija; 6 sob in kopalnica vsako, 3 garaže. Za hitro prodajo.
S. S. BISKINO SK 7426 — CH 3550
Dobro investirano!
Ako kupile 2 hiši na eni loti, vsaka po 4 družine; ena je zidana, ena lesena; vseh sob je 32. Najemnina sedaj je $142 mesečno; cena samo $12,800.
Hiša za 4 družine, 5 sob vsako stanovanje; 4 fornezi, 2 garaži. Nizki davki. Nahaja se v Brat-enahl. Zmerna cena.
Ako želite kupiti trgovino ene ali druge vrste, naprimer groce-rijo, mesnico, gostilno ali mle-karijo, oglasite se pri
FRANK MACK
6603 ST. CLAIR AVE. EX 1494
Posluga
WIDCOY'S PHOTO STUDIO
485 East 152nd St.
Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah.
PRENOVIMO—POPRAVIMO
F o R N E z E
Novi fornezi na premog, olje, plin, ^orko vodo ali paro. Resetting $15—čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd.—EN 0487
Govorimo slovensko
Beneški zastori
Vse kovinski okenski zastori narejeni po meri. Prosti proračuni in na odplačila. Točna postrežba. SONNY SEID ADDISON SHADE CO. EX 6797
ODDAJTE VASE NAROČILO SEDAJ! CEV IN DIMNIK SČIŠČEN PO "VACUUMU"
do
National Heating Co.
Postrežba širom mesta
FA 6516
AUGUST KOLLANDER
V Slov. Nar. Domu,
6419 St. Clair Ave. •
POŠILJA DENAR v Ju-
goslavijo, Trst, Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje; vsaka pošiljate v je jamčena;
•
PRODAJA ZABOJE za
pošiljanje hrane in obleke v staro domovino in sprejema tudi zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
• .
Pri Kollanderjn boste vedno dobro postreženi.