Slepec bi rad vozil tank Fort Knox, Ky. — Poveljstvo bojnih tankov je z obžalovanjem zavrnilo prošnjo George Harper, star 2U let iz Chicago,, ki se je ponudil, da bi ga sprejeli za voznika bojnih tankov. Harper je popolnoma slep> toda slišal je, da voznih1, v tanku ne vidi poti pred seboj., ampak ravna vozilo kot mu to dirigira opazovalec v stolpu tanka, zato bi bil tudi on uporaben. Armadno vodstvo ga je poučilo, da' mora voznik dostikrat voziti po kompasu ali z opazovanjem skozi periskop. ^lingradom so vrgli Rusi Nemce nazaj. Rusi . Cl1 Poročajo o zmagah pred Moskvo in v Kav-?azu. pred Stalingradom je padlo 70^ itali-Janske pehote. ye°wVa' 31. avgusta. — Branitelji Stalingrada so odbili vse lVie*cev in v nekaterih sektorjih so s protinapadi vrgli . Ce nazaj. Istočasno se pggoča iz Moskve o napredovanju !cen a fronti pred Moskvo. Tudi v Kavkazu so Rusi vrgli kin^'' ki S0 Prodirali proti oljnim poljem pri Grozniju. Stalingrada, voja- —---~ ' »de 'lsti, so izvedli proti-naciJe severo in ju-li ogr od mesta. Nemci so ali lta°wne.izgubfe- zlasti so iofju . 1Jarii. ki so v enem tva, Zgub51i 70% svojega ® iz Nčai Skve je danes z.iu" ^ da so Rusi iztrgali od o naselJe severoza-ij»lin. talin&rada, kjer so b hige Ct1Je p0 ulicah, od hi-j'h končno proti Histiij 12 mesta- Nemci j^J bojišču na stotine 'pa druga ruska edi" ^ x 4 'Počasno prepodila ^igjihhribov tako> Nfa so štrli japonsko invazijo na južni konici Nove Gvineje in rešili Moresby Avtna vožnja je bila znižana za eno tretjino po vsej deželi Washington. — Na 202 točkah na najbolj obljudenih javnih cestah v 21 državah so postavili opazovalce, ki naj štejejo mimo vozeče avtomobile. To štetje je ugotovilo, da je danes eno tretjino manj avtov na cesti, kot jih je bilo ob istem času lansko leto. Vzrok temu je hranitev na kavčuku in gazolinu. S tem so udarjene pa tudi državne blagajne. V juliju je dobilo 27 ameriških držav za 18.57 manj gazolinskega davka, kot leto poprej. VOJAKI DOBE NAGLE POROČNE LICENCE Detroit, Mich.—Probatne sodni je v Detroitu izdajajo vojakom poročna dovoljenja v teku ene ure. Drugi morajo čakati običajno pet dni.______ Japonci ne puste ladjo Rdečega križa peljati pomoč ujetnikom na Japonsko Washington. — Norman Davis, načelnik ameriškega Rdečega križa naznanja, da japonska vlada ne dovoli varnega prehoda nevstralni ladji, ki bi dopelja-la hrano, obleko in zdravniške potrebščine ameiliškitm vojnim ujetnikom na Japonskem. Dalje je Mr. Davis izjavil, da japonska vlada noče dati Rdečemu križu imena ameriških vojnih ujetnikov. Oboje je prestopek zopet mednarodne dogovore. Nemčija in Italija dovoljujeta dovoz živil, obleke in zdravniških potrebščin vojnim ujetnikom. Ameriški Rdeči križ je najel neko švedsko ladjo, ki naj bi peljala potrebščine vojnim ujetnikom na Japonsko. Tudi posadka na ladji bi bila vsa švedska, torej iz nevtralne dežele. Toda Japonci so odrekli vsako sodelovanje in ne puste dovoza. so izvršili napad na Berlin, katerega so zažgali na 48 krajih Tailadinski tabori, kot je bil voto večer, dajo res živ-ljenja-ganizaciji, zlasti pa naši tdini, ki je pač duša vsakeganizacije. Da se tudi narocflopadejo taki nastopi naših informiranih krožkov, kaže koletna ogromna udeležba, kršno smo videli tudi na temboru v soboto. Živela deklet« le tako naprej! Finskje popolnoma izčrpana preti ji lakota Londi. — Zanesljive vesti iavljajcda je Finska na pragu itrašneikote in da je popolno-na izčrana. Zima je pred dur-ni živipa skoro nobenih. Finska ne rore napravi jati nobenih lapadovna Ruse in skuša samo )raniti pdobljeno ozemljo. Zgoda letos je Nemčija ob-jubila pjslati 75,000 ton žita, oda poslala je le majhen del ega. Vrhu tega je bila letina ze-- »k**^ "fit-" lobiti, mesa je komaj en funt na nesec za vsako osebo, pa še te-ra je težko dobiti. Sladkor je ikoro popolnoma izginil iz pro-lajalen, težko je dobiti mleko, ir in sirovo maslo. Vrhu vsega tega je pa veliko pomanjkanje kuriva in obleke, ^ek finski časopis je izrazil bo-iazen, da bo finski narod to zi-no zmrznil. -o- Nemški general Rommel ne io pričel nove ofenzive, *er nima letal Kairo. — Pričakovane nemške ofenzive proti Suezu najbrže ne bo, vsaj zaenkrat ne. Vzrok temu je najbrže ruska ofenziva zahodno od Moskve. Nemci so hoteli poslati večje število bojnih letal v Afriko, toda so jih morali poslati na rusko fronto, kjer so začeli Rusi z ofenzivo sahodno od Moskve. Vsled tega bojna fronta v Afriki počiva, vsaj kar se tiče puščavskih bojev. Le zračna sila ameriških in angleških letalcev venomer poletava nad sovražne pozicije in jim prizadeva veliko škodo. --—o- Zastava ostane še naprej pri lovcih v Barbertonu Včeraj se je vršila strelska tekma na barbertonskem strelišču v Rittman, O. Tekme so se udeležili sledeči klubi: Barber-tonski lovski klub, Eucild Rifle klub in Rainbow Hunting & Fishing klub. Tekma je bila skrajno napeta in samo 9 točk je manjkalo Euclid Rifle klubu, pa bi bil premagal Barbertončane. Izid tekme je bil: Barbertonski klub 161 točk, Euclid Rifle klub 152 in Rainbow klub 110. Tako bo ostala zastava Slovenske lovske zveze še eno leto pri Bar-bertončanih, na veliko "žalost" predsednika Jožeta Lekšana. Lovci so imeli krasen dan in tudi od strani drugega občinstva je bila lepa udeležba. IZ NAŠIH NASELBIN Tire Hill, Pa. — Dne 15. avg. se je pri avtni nezgodi težko pobila Julija čebron. Nahaja se v bolnišnici v Windberju, Pa. — Dne 19. avg. se je pri delu v šumi ponesrečil John Nared; razbil si je desno koleno ob kamnu. — Dne 20. avg. si je zlomila levo roko za pestjo 12-letna hčerka Franka Primšerja. Zdravi se doma v Central Cityju, R. D. 1. — Ivanka Jordan je v bolnišnici v Windberju. — Anton Skerl je bil operiran na slepiču in nahaja se v bolnišnici v Johnstown u. V bolnišnico V petek je bila odpeljana v Grace bolnišnico Mrs. Mary Bartel iz 1070 E. 69. St., kjer je prestala težko operacijo. Želimo ji, da bi se kmalu boljšega zdravja vrnila domov. Prijazen obisk V soboto so obiskale naše uredništvo Mrs. Emma Planin-šek, predsednica podružnice št. 20 SŽZ, hčerka Irene in Mrs. Mary Kunstek, vse iz Jolieta, L i o devetih raz K,jedila strog« C bodo + Na L sep" >, ki 0 stopile v veljavo ti lv ki so da-C'ki Zed. državah. «si]ev ne smejo po Pomestu' V^io?[Pasažirje- Da" it> ali rabl« taksijev za *mlzvedrilne svrhe V H JT Prevažati ko- \Si J^etov. K* M voziti hitre- K? WtTnUl'0; ne smej° S V in ne , od mest- h ^'Ij 0(1 mxej<> peljati dlje L 2acetka vožnje do ^ y C* družba taksijev ^ilo % nmzira« i" obsto-vo?il ne smejo zvišati wV osmih u , S Sn i sv- Vida za SSiifry in Tony v % s J1 m znanci so SS Y ene Club v3^>Ur(;U^lav-Slovene No ahilj ne. da 'Pokliče-V to>*eltZa rezervacije za septembra. i! ameriška'w dom©\na iSS^^S AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN V^Hw SLOVENIANUN0 ...................w lancuag£ ONLY AMERICAN HOME CLEVELAND, O., MONDAY MORNING, AUGUST 31, 1942 LILV. — VOL. XLV. da zdaj Rusi popolnoma obvladujejo ta kraj. S fronte pred Moskvo se poroča, da so si Rusi priborili nove prehode čez reko, menda Volgo, in da se zdaj bijejo z Nemci na zahodnem bregu reke. S fronte v Kavkazu se poroča, da so vrgli Rusi nazaj nemško kolono, ki je prodirala proti oljnim poljem v Grozniju. Rusi so napravili naskok na nemške pozicije in zavzeli neko naselje. Ako je to splošna ofenziva ruskih armad, ni rečeno, na vsak način pa to kaže, da so Rusi namenjeni braniti do zadnje kaplje krvi svojo zemljo.___ psi ustavili nacije na vseh frontah Nad 100,000 naroda je prihitelo v Lorain, da pozdravi admirala-domačina Lorain, O. 1. avg. — Prijazno mestece Lorain je bilo včeraj praznično oblečeno, ko je pozdravilo v svoji sredi domačina "Ernie Kinga," točasnega poveljnika vse ameriške bojne mornarice, admirala Ernesta J. Kinga. Nad 100,000 naroda je bilo včeraj v Lorainu. Admiral je prišel v svoje rojstno mesto, prvič kot admi-. ral, včeraj dopoldne. Kmalu po-| tem je obiskal tovarno National Tube Co., kjer je govoril delavcem in jih bodril k delu za vojni napor. Opoldne je bilo za admrala pripravljeno 'kosifo v Lorain County klubu. Ob petih popoldne si je ogledal admiral ladjedelnico in ob 6:45 je zrl na ogromno parado, katere se >e udeležilo vojaštvo iz taborišča Perry, clevelandska policija na konjih ter obrežna straža iz Clevelanda. Danes opoldne bo admiral King obiskal Cleveland, kjer bo gost clevelandske trgovske zbornice. Potem bo imel pa govor, v katerem bo spodbujal fante, naj se vpišejo v mornarico. Kampanja za nove mornariške rekrute bo od 1. septembra do 27. oktobra. V Cleveland« nameravajo nabrati 10,000 novih mornarjev. Danes bo plul nad Clevelan-dom vojaški balon, iz katerega bodo govorili potom radija na kratke valove v mesto. Iz balona bodo vrgli več milijonov letakov. --o- h*cAm - Jev glavni stan, Avstralija, 31. avgusta. — Za- rp. uganili namero Japoncev, ko so se izkrcali na ko-JjM,^ so iz skrbno pripravljen zasede štrli japon-f|*HliV ^ proti'^ MttmišcM Moreby, katterega ' Ofočiia ' ZdaJ rešili že tretjič. Hi ^ Zatrjujejo, da za- ----- rft8kih°ži3tijo zaliv Mil" ' JaPoti Čet ter da povzro- oSci6!! ?gromne ; jn so ze izgubili vse ;I'' Kat. °Premo, vključno še ostalo Japon-. ■^^•ajj^so v ožinah po- iil'S ^ — T»i rlin v avg-~Ruski bombniki so v soboto ponoči na-■ xL' Do'r S° njih bombe zanetile najmanj 48 požarov. iT^^o devetih razstrelbah v Berlinu. V soboto ponoči so ruski avi-jatičarji bombardirali tudi druga nemška mesta, kot Koenigs-berg, kjer so zanetili 29 požarov, Gdanjsk in Stettin. Rusi so bombardirali Berlir polne tri ure. Vsi ruski bombniki so se vrnili nepoškodovani na svoje baze. Istočasno se poroča iz Berlina o ruskem napadu na mesto in tudi berlinske poročilo ne omenja, da bi sklatili kako rusko letalo. Radio iz Moskve je svaril nemško prebivalstvo, da zdaj ko so nastale daljše noči, lahke pričakuje ponovne napade za vezniških bombnikov, od vzho da in zahoda. Zavezniška zrač na sila raste z vsakim dnem ir z daljšimi nočmi nemški naroe lahko pričakuje tudi pogostej* in vedno silnejše napade. Naši vojaki po zraku naše lepe melodije v petju in glasbi. Bil je tudi več let ravnatelj St. Clair kopališča, katerega je vodil vzorno in gospodarsko. Mnogo se je udejstvoval tudi pri športnih aktivnostih pri naših mladinskih društvih. Si (B fe Danes dopoldne odide v ameriško armado Frank Kraucar, stanujoč na 1070 E. 69. St. 1 Frank je doma iz Mrzle luže pri Trebnjem, odkoder je prišel v Ameriko pred 29. leti. Jeseni bo star že 44 let. Obema želimo vso srečo in zmagoslaven potratek. V soboto je prišel za en dan ■ na obisk Elmer Gornik, sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Gornik iz 15310 Luck-now Ave. Elmer služi pri pe- ( hoti v državi New York. Včeraj popoldne je moral zopet | nazaj. Izroča pozdrave vsem svojim znancem in prijateljem, im Pa l«a Jutri odide v armado Strica Sama splošno poznani Martin, Antončič. Pet let je vodil slovenski radio program na postaji WGAR od ene do 1:30 ter je mnogo pripomogel k razvedrilu naroda ob nedeljah popoldne, ko smo imeli priliko slišati mestih. Nurenberg je napadlo od 300 do 600 bombnikov in enako število Saarbruecken. Nurenberg so Angleži že prej dvakrat bombardirali, toda ta zadnji napad je bil najsilnejši. Angleži so metali bombe na tovarno tankov, na železniška križišča in druge razne tovarne. To, da ameriška in angleška zračna sila v prvi vrsti bombardirata nemška železniška mesta, da soditi, da bo druga fronta kmalu odprta. Najbolj važno je, da se razbije nemška dobavna zveza v prvi vrsti. Angleži so izgubili pri teh zadnjih napadih 30 bombnikov. London, 29. avg.—Ameriški zračni orjaki so že napravili sedmi polet na nemške naprave v Evropi, ne da bi pri tem izgubili eno samo letalo. Angleški letalci so pa bombardirali Nurenberg ter Saabruec-ken, središče nemške industrije. Ameriški bombniki, katere so spremljala bojna letala, so spuščali bombe na nemško letališče v Wevelghem, blizu Court-ral v Belgiji. Vsi ameriški bombniki so se vrnili z napada. Angleški letalci so pa bombardirali Nurenberg in Saarbruecken, katerih bombe so po-vzročile ogromne požare y obeh Ameriški avijatičarji so bombardirali nemško letališče v Belgiji, angleški pa nemška mesta NOVI GROBOVI Frank Mrzek V petek ponoči so našli mrtvega na St. Clair Ave. in 45. cesta 59-letnega Frank Mrzeka. Bil je samski in doma iz Komna na Krasu. Stanoval je pri družini Joseph Bolle, 3508 St. Clair Ave. Truplo leži v Grdi-novem pogrebnem zavodu, odkoder bo pogreb v torek popoldne na pokopališče Whitehaven. Steve Nestič V soboto zjutraj je po dolgi bolezni umrl Steve Nestič, star 67 let. Stanoval je na 443 E. 160. St. Doma je bil [i sela Ca-kanac na Hrvaškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 41 leti. Tukaj zapušča soprogo Rose, rojeno Ravalnak, tri hčere: Barbaro, poročeno Major; Diane in Ano ter štiri vnuke. V stari domovini pa zapušča brata Marka. Bil je člani in ustanovitelj društva Sloboda, št. 235 HBZ ter je bil za{)f>.slen pri NYC železnici 40 let. Pogreb bo v torek zjutraj ob dfevetih iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in potem na Kal varijo. Tri ladje so pripeljale živež na Grško New York. — Grška relifna zveza naznanja, da so srečno dospele na Grško tri ladje, ki so pripeljale 15,000 ton žita in 50 ni Grški, Ladje .so s»4pWle iz Montreala 7. avgusta. Ladje so pripeljale 155,000 ton žita in 50 ton zdravniških potrebščin. V Montrealu zdaj nalagajo pet na-daljnih ladij s potrebščinami za Grčijo. Jolietska dekleta zmagala! Pri tekmi vežbalnih krožkovvenske ženske zveze v soboto, je odneselenstvo krožek podružnice, št. 20, Joliet, Na drugem mestu je bil krožek št. 47, najem krožek št. 15. V Log Cabin, v Euclid Beach p je v soboto večer tekmovalo v paradnem korakanju sedei)žkov Slovenske ženske zveze. To je bilo že šesto tako tekinje teh krasno uniformiranih krožkov, ki vsako leto privahogo občinstva, ki pride gledat naša brhka dekleta, kako izva strumne vaje v kora-kanju. v Pri tem tekmovanju so bili vešči razsodniki od armade in sicer kapetan Beall, poročnik Adams, sargeant Strandberg in korporal Ballard. Vsi krožki so se potrudili, da bi pokazali svojo najboljšo zmožnost, kar se vidi v tem, da je bilo med prvim in zadnjim razlika le par točk in zadnja dva krožka, to je od podružnic 10 in 49, sta imela enako število*točk. Program je bil začet s patri-jotično sliko, ko so se krožki razvrstili v dvorani v črki "V," na sredi je stala na zvišenem prostoru bognja Svobode, ki je držala napis "God Bless America," Irene Jazbec je pela ameriško himno, in "God Bless America," na klavir spremljal Jerry Ktfprivšek, priznan pianist iz New Yorka, ki je bil tukaj na obisku. Krasna in času primerna slika, katero je občinstvo nagradilo s toplim aplavzom. _ ^rO^rHQji/. s n rotiin Albina Novak, urednica Zarje, ki ima zaslugo, da so bili pri SŽZ ustanovljeni vežbalni krožki, na katere je v Zveza lahko ponosna. Načelnice vežbalnih krožkov, , \[ so se priglasile k tekmovanju, so potegnile številke, po liaterih so krožki nastopali in sicer št. 47, 50, 20 (Joliet), 10, 49, 41 in 15. Vsak' krožek je imel določenih sedem minut za korakanje. Krožki so izvajali svoje vaje tako spretno in sijajno, da bi navaden človek težko določil prvenstvo temu ali onemu. Le ?ešče oko razsodnikov je moglo razločiti bolj in manj precizno izvajane točke. Kot rečeno, prvenstvo je odnesel krožek št. 20 iz Jolieta, r,a drugem mestu je bil krožek Št. 47, na tretjem 15, na četrtem 41, na petem 50, na šestem «ziroma na sedmem sta bila jrožka št. 10 in 49, ki sta imela enako število točk. Vežbalni krožki so podarili trhovni načelnici, glavni predsednici krasen plašč in kapo, javno tako je dobila direktorica mladinskih krožkov, Albina Novak, lepa darila od krožkov t priznanje za njen res velik trud za te krožke. Od glavnih odbornic so bile navzoče sledeče: Predsednica Marie Prisland iz Sheboygana, glavna tajnica Josephine Erjavec iz Jolieta, urednica Zarje, Albina Novak, prva glavna podpredsednica Frances Rupert, Frances Sušel, Frances ponikvar, Ana Petrich iz Warren, O., Josephine Seelye, Mary Otoničar, Molly S u m i c h iz pittsburgha, ž njo je bila tudi njena sestra Frances. Iz Ely, Minn., je prihitela z , avijonom Ann Sari, naČelnica . l~>_____7_____________________________'„..;....................., ' r~/""V Zato pa, ker ne vemo tega, venomer vpijemo na zaveznike, zakaj da odlašajo z odprtijo druge fronte v Evropi ter jim kar že na zemljevide rišemo, kje bi bila druga fronta najbolj uspešna. Čim globlje prodirajo Nemci v Rusijo, kjer jemljejo polja, vasi industrijska mesta in važne železniške proge, tembolj vpijemo po drugi fronti. Nam se zdi neumljivo, zakaj zavezniki niso odprli druge fronte ter pustili nacije vse poletje jemati rusko ozemlje, ne da bi jih pri tem skrbela kaka druga fronta. Ali je morda prav to strategija zaveznikov, da bi se nemška vojska čim bolj oddaljila od doma ter se znašla v zimi globoko v Rusiji? Morda je prav to, čeprav je težko do umeti navadnemu človeku, da bi pustili zavezniki Hitlerju vzeti recimo Stalingrad, ki bo, ako bo padel, največji udarec za Ruse, tako iz moralnega kot iz strategičnega ozira. Ker če pade Stalingrad in pride ž njim Nemcem v roke Volga, po kateri pošiljajo zavezniki potrebščine v Rusijo, bi ostala Rusiji samo še Sibirija za zvezo z zavezniki. V prihodnjih šestih tednih bodo morali zavezniki storiti nekaj konkretnega, ali pa bodo nastale usodepolne posledice. Zavezniki ne smejo nikdar dopustiti, da bi bila Rusija poražena, ker brez nje bo težka zmaga in ta le po dolgi, dolgi vojni. Edino, ki nam daje še upanje je to, da sta se Churchill in Stalin oni dan v Moskvi dogovorila na gotovem načrtu in javnost ne more storiti drugega, kot čakati na razvoj dogodkov, v tem času pa storiti vse v svoji moči, da pomaga na domači fronti pri vojnem naporu. Izjava predsednika Roose-velta o zlocinah osišča Izjavlja, da bodo krivci barbarskih zločinov sojeni v deželah, ki so bile žrtve nacifaši-stičnega nasilja General Mihajlovič zahteva drugo fronto Jugoslovanski krogi v Londonu so dobili od generala Draže Mihajloviča sledečo vest: "Predpogoji za drugo fronto v Evropi so zelo ugodni, kajti že več kot eno leto obstoja druga fronta, ki drži več kot 30 osiščnih divizij. Ta druga fronta leži v srcu Jugoslavije, kjer neprestano četniško delovanje zaposluje 17 laških, 7 bolgarskih, 4 nemške in 6 madžarskih dizivij. Letos spomladi, ko so Nemci potegnili iz Jugoslavije 5 svojih divizij in jih poslali na vzhodno fronto, so bili primo-lani nadomestiti te vojne sile s sedmimi novimi bolgarskimi. Na Balkanu je druga fronta vedno obstojala. Združeni narodi bodo našli v Jugoslaviji že na licu me-s'a zbrano kompaktno in dobro organizirano armado. Kadar bo pr-išel čas, bi bilo mogoče v teku 48 ur očistiti vse ozemlje med Savo in Donavo na severu, Drino na vzhodu, Moravo na zapadu, in zapadno Moravo na jugu. Prodiranje v smeri Nemčije in središča Evrope bi bilo najhitreje in najlažje iz Balkana. Na tej progi bodo tudi naravne ovire najmanjše. Splošna zračna ofenziva proti nemškemu rajhu bi se mogla najlažje organizirati na letališčih na Balkanu. Izkrcanje na Balkanu bi tudi dovedlo do takojšnje likvidacije Italije. To seveda ne bi izključevalo istočasnih sli-čnih operacij izkrcanja v zapadni Evropi. Washington, 21. avgusta — Predsednik Roosevelt je naslovil danes naci-fašističnim osvo-jevačem Evrope in Azije, oster opomin. Po popolni zmagi zedi-njenih narodov, bodo morali vsi, ki so krivi nečloveških zločinov, stopiti pred sodišče onih dežel, ki so zdaj zasedene. Zločinom te vrste prišteva tudi streljanje talcev zaradi sabotaže in upora drugih ljudi. Strašna kazen bo zadela vse one, ki so krivi takih hudodelstev. Besedilo izjave predsednika Roosevelta je sledeče: "Državni tajnik mi je pred kratkim dostavil poročilo podpisano od ambasadorja Holand-ske, skupno s poslaniki Jugoslavije in Luxemburga, v imenu vlad Belgije, Grške, Luxemburga, Norveške, Holandske, Poljske, čehoslovaške, Jugoslavije in francoskega narodnega odbora v Londonu. To poročilo opozarja na barbarska grozodejstva na pram civilnemu prebivalstvu n zasedenih ozemljih, predvsem na evropskem kontinentu. "Opozarja na deklaracijo podpisano dne 13. januarja 1942 Londonu od zastopnikov devetih vlad, katerih ozemlja so zasedena od Nemčije. Ta deklaracija izjavlja, da taka nasilja proti civilnemu prebivalstvu niso v skla du s priznanimi nazori glede vojskovanja in političnih prestopkov, kakor jih razumevajo civilizirani narodi; izjavlja, da bo obračun potom pravnega postopka z onimi, ki so krivi in odgo vorni za take zločine, eden glavnih vojnih ciljev podpisanih vlad; poudarja neomajni sklep podpisanih vlad. da se v duhu mednarodne- 'Solidarnosti združijo v volji, da bodo oni, ki so krivi in odgovorni, izročeni roki pravice, ne glede na njihovo na rodnost, da bodo sojeni in obsodbe tudi izvršene. "Poročilo, ki sem ga prejel od načelnikov poslanstev Holandske, Jugoslavije in Luxemburga, izjavlja, da so čini tlačenja in strahovlade tako narasli in postali tako besen izraz strahovlade, da se je treba zdaj ko se poraz sovražnih držav približuje, bati, da ne bi barbarsko in brez obširno nastopanje zasedbenih oblasti postalo še bolj nečloveško in dovedlo do popolnega iztrebljanja nekaterih narodov. "Dne 25. oktobra, 1941 sem izjavil: "Nemška navada, streljati po več desetin nedolžnih talcev za kazen za posamezne napade na Nemce v krajih, ki so začasno pod nacistično peto, izziva protest in gnus celo v našem svetu, ki se je že navadil na trpljenje in surovost. Civilizirani narodi so že pred davnim časom sprejeli kot temeljni princip pravice, .la nikdo ne sme biti kaznovan za dejanja drugih ljudi. Značilno je za naciste, da pobijajo po 50 ali celo 100 nedolžnih ljudi, kadar ne morejo ugrabiti onih oseb, ki so napad res izvršile. Oni, ki bi hoteli sodelovati s Hitlerjem ali ga hoteli zadovoljiti, ne bodo mogli preslišati tega groznega svarila. "Nacisti bi se bili mogli na učiti iz prfejšnje vojne, da s terorjem ni mogoče streti človeškega duha. Kljub temu pa odpirajo svoj "Lebensraum" in "novi redy" s tako neizmernimi grozodejstvi, da jih niti sami še niso nikdar poprej zasanjali. To so dejanja desperadov, ki vedo da ne morejo zmagati. Mir v Evropi ne more nastati iz nasilja, ki seje le seme sovraštva, iz katerega so bo nekdaj rodila strašna osveta. "Vlada Zedinjenih držav je že dolgo časa obveščena o teh zločinih. Naša vlada stalno preje- ma dodatne vesti iz zanesljivih virov, a sprejela bo z veseljem še druge podatke iz vsakega verodostojnega vira, da z njimi poveča našo rastočo zbirko najnovejših in zanesljivih dokazov in informacij. "Združeni narodi bodo zmagali v tej vojni. Kadar bo naša zmaga dobljena, namerava vlada Zedinjenih držav — in jaz vem, da je to tudi namen vseh zedinjenih narodov — primerno uporabiti informacije in dokaze glede barbarskih zločinov zavojevalcev v Evropi in Aziji. Zdi se mi pravilno in umestno, da dobe to svarilo. Naj vedo, da bo prišel čas, ko bodo morali pred sodišči onih dežel, katere zdaj tlačijo, odgovarjati za svoja dejanja." (J. I. C.) -o- Domača fronta Office of War Information, Washington, D. C. Borba proti rastoči draginji je borba brez prestanka. Ako hočemo, da se življenjski stroški ne podražijo, moramo biti stalno na straži. Vsakdo, ki se spominja zadnje svetovne vojne, zna, kaj se zgodi, ako cene niso pod kontrolo. V Združenih državah so cene življenj skih potrebščin toliko narašča le, da so mezde vedno zaostajale za njimi. Na primer, tekom zadnje vojne je mail order cena za par "overalls" narasla od 82 cen tov na $2.95. Delavna oblačila — overalls, žaketi, dungarees delavne srajce in hlače — so važen izdatek v proračunu vsake delavčeve družine in kadar stanejo preveč, je zares hudo Minuli teden je Office of Price Administration nekaj ukrenil v to svrho, da cene delovnih oblačil ostanejo primeroma po ceni. OP A je spoznala, da v industriji delavnih oblačil obstoja položaj, ki ako se, ne -popravi, dovede do višjih cen delavnih oblačil ,v prodajalnah na drobno. OPA je najprej znižala maksimalno ce no materijalov, ki se rabijo za izdelovanje delavnih oblačil in potem znižala maksimalno ceno za tovarnarje in veletržce teh oblačil. Vsled tega se bodo delovna oblačila, ki jih skoraj vsi ameriški delavci rabijo industriji in |v poljedeljstvu, nadalje prodajala ne po viš jih cenah, kot so se zadnjega marca. Vojni department vodi obširno rekrutovalno kampanjo za nabor 100,000 izurjenih mehanikov in tehničarjev, ki naj služijo v vojni zračni sili, v signalnem koru in v oddelku voj nih zalog Ordnance Department). "Uspešni prosilci bodo deležni dodatnega vežbanja na delu, da morejo odgovarjati predpisanim kvalifikacijam vojnega tehničarja," je Vojni department izjavil. Zračna sila potrebuje zrakoplovne mehanike, orožarje, radio mehanike, radio operatorje in popravlja-če, kovinarje in velderje. Signalni kor išče telefonske in telegrafske "cable splicers," in-stalatorje-popravljače in "re-peatermen," radio operatorje in popravljače, telegrafske operatorje in popravljače itd. Ordnance Department potrebuje popravljače instrumentov, die-sel mehanike, električarje, op-tičarje in mehanike na radialnih mašinah. Vsi prosilci morajo biti ameriški državljani v ;tarosti od 18 do vštevši 44 let in morajo dobiti primerno od-pustnico od svojega draft board-a. Morajo biti sposobni za splošno vojaško službo po sedanjih zahtevah. Prošnje treba vložiti pri lokalnem re-krutovalnem uradu vojske oziroma zračnega kora. hodnji mesec še večjo gnečo kot sedaj. Office of Defense Transportation svari, da lokalna prometna sredstva bodo prevažala največji tovor v svoji zgodovini. Že danes je število potnikov na 40 odsto večje kot lani in otvoritev šol bo še dodajala k temu bremenu. To pomenja pomanjkanje sedežev, gnečo in še druge udobnosti. Odpomoči pa ni, ker vse to je posledica čim dalje manjše rabe privatnih avtov in rastoče prometne potrebe velikanske vojske vojnih delavcev. Kako greste na delo ali na trg — s tramvajem, busom, subway ali železnico? Kakorkoli naj se vozite, najdete pri- Nujna potreba za prihranje-vanje odpadkov kovin, gumija, masti in drugih snovi, od katerih je od.visen razvoj naše vojne produkcije, je vsak dan večja. Obratovanje naših tovarn je bilo pospešeno na strašno brzino. Da se taka brzina vzdržuje, tovarne morajo dobivati surovine in normalni načini zalaganja ne zadostujejo. Zato treba najti nadomestilo s pri-hranjevanjem odpadkov. Drugače bomo zaostajali ha poti do zmage. Kuhinjske masti je za Ame-rikance nov predmet, ki ga treba prihranjevati za vojno rabo. Ako vsaka gospodinja bo pri-hranjevala le po dva funta drugače ničvrednih odpadkov masti na mesec, bi se lahko prido bivalo pol bilijona funtov za iz delovanje razstreliv, zaščitnih navlak za tanke in vojne ladije in mazil za krmila, pumpe in druge pomorske mašinerije. Gospodinje se pozivajo, naj skrbno prihranjajo: 1) Mast, ki preostaja v pon vi od pečenja šunke, govedine, jagnjetine in perutnine. 2) Mast, ki se cedi od pra ženja stekov, kotlet, teletino, šunke. 3) Globoke masti,-živinske in rastlinske, ki so se vporabiie za pohanje krompirja, rib, teste nin in drugih jedi. 4), Masti, ki se pridobivajo od kuhanja slanin, klobas in sličnih mastnih jedil. Sledeča navodila naj veljajo za gospodinje: 1) Mastni odpadki naj se prelijejo v lonec s široko odprtino (kot so kante za kavo ali zabelo). Ta posoda mora biti čista in mast naj se dobro precedi, da ne ostanejo v isti ostanki mesa ali drugih snovi. Ne držite masti v papirnatih ali steklenih posodah — marveč le v kovinskih. 2) Držite vse to v hladnem prostoru, kot je domača ledenica, da se mast ne pokvari. 3) Ko je gospodinja nabrala vsaj en funt take masti, naj jo odnese k sosednemu mesarju, ki sodeluje v tem pogonu. Mesar bo plačeval gospodinji ono ceno, ki jo on dobiva od tovarnarja, manj en cent, ki ga mesar za-se drži za svoje stroške. 4) Poudarja se, da se ti mastni odpadki nikakor ne bodo rabili za hrano. 5) Gospodinja naj prinaša prihranjeno mast k mesarju ne koncem tedna, ampak po mogočnosti začetkom tedna. -o-- Kaznjenci smejo delati v jetnišničnih vojnih industrijah Sklep generalnega pravdnika Biddle, da ni nikake zakonite omejitve, ki bi prepovedovala federalni vladi rabo blaga, izde-ovanega od kaznjencev v državnih jetnišnicah, odpira pot za dodatno zalogo delavcev v vojnem naporu dežele. Vsled tega je James V. Bennett, ravnatelj federalnega jet-nišničnega urada, izjavil, da se more uporabljati delo 100,000 kaznjencev v državnih jetnišnicah za produciranje vojnega ma-terijala, katerega vrednost utegne segati do $100;000,000 na leto. Kot primer, kako se morejo industrije v jetnišnicah konvertirati za vojno produkcijo, rav- natelj Bennett navaja 30 jetnišničnih tovarn, ki sedaj izdelujejo 50,000,000 kovinskih avtomobilskih tablic na leto. Te industrije bi se zlahka rabile za izdelovanje vojaških oprem. Poudaril je tudi, da mnogo jetnišnic ima priložnost za izdelovanje lahkih bombaževin in, dasi bi mogle izdelovati 30,000,-000 kvadratnih jardov na leto, vsa njihova produkcija za državne potrebe je 1. 1941 znašala le 8,000,000 kv. jardov. Sklep generalnega pravdnika otvarja za to priložnost za produkcijo 22,-000,000 kvadratnih jardov bom-baževine za uniforme in enako blago. V njegovem pregledu tovarniških priložnosti državnih jetnišnic je Mr. Bennett našel, da bi lahko producirale na leto 4,-500,000 volnenega blaga; 1,400,-000 tucatov bombažnih in volnenih oblek; 250,000 parov čevljev; 5,000,000 funtov mila; 200,000 galon barvil; 50,000,000 funtov vrvi in manjše količine drugačnega blaga. Državne jetnišničnih farm so v^stanu pro-ducirati 1,000,000 zabojev kon-serv sadja in zelenjave na leto. Vsi ti produkti so potrebni za vojskovanje. Druga okolščina, radi katere se pozdravlja sklep gneralnega pravdnika, je ta, da dosedaj je bilo delo v industrijah državnih jetnišnic šiloma omejeno vsled prioritet in primanjkla-jev. I^oložaj je bil postal precej resen, ker se je blago, pro-ducirano v jetnišnicah, smelo vporabljati le za države zavode in se je zato smatralo kot civilno blago. Prisilno brezdelje kaznjencev je tvorilo resne disciplinarne probleme in sploh je pomenjalo potrato delavskih ?il. Izmed približno 160,000 kaznjencev v državnih jetnišnicah je kakih 40,000, ki so izurjeni industrijalni delavci, 40,000 po-lu-izurjeni in prbiližno 20,000, ki so poljedelski delavci. Ta zaloga delavcev utegne biti sedaj na razpolago za vojno produkcijo. V federalnih jetnišnicah ni bilo nikake zakonite omejitve za rabo kaznjencev v svrhe vojne industrije. Smelo se je vedno rabiti delo federalnih kaznjencev za druge federalne uprave in te industrije so se v zadnjem času močno razširile in delajo na vso moč. Računja se, da proizvodnja federalnih jetnišničnih industrij se danes rabi za vojne svrhe v razmerju 95%. V nekaterih federalnih jetnišnicah delajo po 60 ur na teden v dveh šihtah. Vsled tega se je skupna produkcija povišala do 70 na 275 odsto čez normalno produkcijo za časa miru. Federalna jetnišnica v Lewis-burgu, Pa., je na čelu produk-rijske liste s povišano produk-sijo od 275 odsto čez 1. 1941. Izdelujejo razne kovinske izdelke. V federalni jetnišnici v At-lanti se je produkcija tekstilnega blaga za vojsko in mornarico povišala za 176 odsto čez normalo. Druge federalne jet-nišnice izdelujejo čevlje, jopiče, matrace in leseno pohištvo, ki se tudi rabijo za vojsko. FLIS o Odmev svarila predsednika Roosevelta naci-fašisti-čnim zločincem Washington. (ONA) — Poslanci devetih vlad, katerih ozemlja so zasedena od Nemcev, so z veseljem pozdravili svarilo, ki ga je predsednik Roosevelt naslovil silam osišča, opominjajoč jih, da bodo njihovi častniki in uradniki pred sodiščem odgovarjali za svoja zverinska hudodelstva in druga dejanja, ki« niso v skladu z mednarodnim pravom. Poslanec ene teh vlad je izjavil: "S svojo izjavo je predsednik jasno povedal, da se Zedi-njene države solidarizirajo z de- . klaracijo poslancev uc j i. denih držav na konf^ . teklega januarja v \J . James v Londonu. J i sklenili, da bodo zloč^ vani in pričeli z nab>r ' 3 datkov o zločinih in 1 f Tukajšnji diplo«18"^ , pričani, da bo sledil* ? . ko vi izjavi kmalu tu ,, izjava britanske vla . cije, Grške, Luksetf p 1 3 landske, Norveške, Jugoslavije. V tej P V, . prosili, da Zedinjene^ . slove osišču svarilo ^ 1 govega zverinskega j1 . . "Zelo smo zadovolP sednikovo izjavo, ki ® . ma olajšala pritisk v Z . deželah," je dejal P, ■ poljske "Ogromno W ) vpliv skupne dekla1' j 3 jo oddale v London1^, . Nemcev zasedenih o ^ Poljski diplomat J« . nil, da je Stalin v ^ i. voru z min. pred-^ ^ 3. korskim *v Moskvi, preteklega leta, obU^j 2 mu državniku, da i ja skrbela za to, da 3 ska dejanja sovraz" . slugi kaznovana. ) -- Po najnovejših P° ^ - jo vse mestne ceste - vah 303,000 milj- j * * * { 3 Dulwich višja šj^ - Londona je bila i>s ^jjjj i Edward Alleynlet*^/ 5 ' i WkatljouM1 WABBfl i 1* The mess kit Important ite®» ^nm equipment It eoB'W>'sI • a pan, a plasUc c^Jk fork, knife and § vas pack cover. Tn ,1 up to about $2 00. • jjg m /Hm > *hcf ^ ^iy | Canteens and pty < handles on knive* i ! ily made ol tic. Alloy steeL You can J mess kits for purchases of W«* ~ Invest at least Wjr^y income in War ery pay day J^T your county. V-5, ^ Anica je im^ se pravi po naše-la! Anica je ^ t najst let, njen fa . / torej oba v najb^ / tih, ali kakor bi z { prav povedali- Neke sobote se ^' da bi se šla v , \ jezero s čolnom-menoj Tone." j ? "Ne!" "Mar mi ne z' >. "Goto'vo ti r moja." "Ah, potem t j tu f' ,it>*' ^ "Tudi njem" % "Pa zakaj / j skupaj na jezeJ fle ?J | "Ne, otrok, 11 / ? | jezero! Jaz j upam Tonetu, ^jH-skupaj pa ne ^ sto pa ne!" 'Mlad v srebrnem jezeru vedeti, pa nam sporočil!" "Hm —! Kje in kako?" "Ločili se bomo, midva se vrneva po tovariše, ti pa pojdeš naravnost na postajo. Našel nas boš blizu tam, kjer gre železnica črez Eagle Tail. Kje točno, ne morem določiti. Postavil bom izvidnike v ^meri proti Sheridanu, ki boš na nje gotovo naletel." "Lepo! Ampak odšel bi naj s postaje —? Kaj pa če bi se ljudem na postaji zdelo sumljivo —?" "Hm —! Tisto je res —! Pa lahko si pomagamo —. Vzemi tule Dugbyja s seboj!" "Ki o njem ni niti besede v pismu —!" "Porečeš da si ga spotoma srečal in da išče delo, prav kakor ti!" "Izvrstno —!" je pridjal Dugby. "Dobil bom delo. In če ga ne dobim, je še bolje, bom vsaj lahko kar drugi dan spet odšel in vam nesel sporočilo na Eagle Tail." Domenili so se še o podrobnostih načrta in sklenili, da ga izvedejo, pa sedli in čakali na laži-zdravnika in njegovega služabnika. Pa mazača ni bilo od nikoder. Ure so minile, ni ju bilo videti. "Ni ju —!" je menil Dugby. "Sodim, da sta krenila drugam —. Bojita se nas, na sever smo odjezdili, kamor sta bila tudi sama namenjena —." "Kaj pa sedaj ? Ne bo nič s pismom!" KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV lovanju. Vse je viselo v eno dom. Kaplje rose so se zdaj pa Kot orožje so jim služili ščiti, zdaj spustile iz slamnatih biljk1 sulice in loki. strehe in padale možu za vrat, I iz skupnega plemena Slovane da bi ga mogle zbuditi iz nov so se v poznejši dobi naro- "Nazaj pojezdimo pa poiščemo njuno sled in ju dohitimo. Saj sta peš, mi pa na konjih!" In tako so storili. Yankee je grdo klel za tram-pi in grozil, da jim že pokaže, pa se posvetil skrbi za ranjeno roko. Krogla je prebila kost, rana se je zdela nevarna, kazalo je, da bo treba poiskati naj-bližnjo farmo, yankee je potreboval vsaj nekaj dni počitka. In najbližnja je bila tista, ki je ležala severno od farme, kjer se je yankee udejstvoval. Haller mu je za silo obvezal rano. "Kam poj deva?" je vprašal. "Hm —!" je pomišljal yankee. "Na sever —? Tja so krenili tudi oni lopovi —. Tvegala bi, da jim še enkrat prideva v pest —." "Saj so nama že vse vzeli!" "Utegnili bi obžalovati, da naju niso spravili v stran —. Bolje je, da si poiščeva kje kako drugo farmo —" "Pa kedaj jo bova našla! Bo-dete vzdržali tako dolgo pot?" "Mislim. Krepkega telesa sem, upam, da bom vzdržal in da bova našla ljudi, preden se me loti mrzlica. Vsekakor pa upam, da me ne bodete prej zapustili!" "Gotovo ne! In če spotoma obležite, poj dem iskat pomoči. Pa ne izgubljajva časa! Kam j kreneva —? Na zapad tudi ne j smeva iti, tja naju je šel iskat farmer —." "Seveda ne! Na sever poj-deva, pa bolj na desno,- Obzor-i je najbrž gozd ali pa grmovje. In kjer je gozd ali grmovje, tam je tudi mokrota, voda. In vodo potrebujem, da si bom hladil rano." "Pa poj diva. In da se ne bodete mučili z lekarno, jo bom pa jaz nesel." Yankee ni ugovarjal. Haller si je naložil škatlo pa sta odrinila z nesrečnega mesta. Hartley je pravilno računal. Našla sta gozd in v njem studenec, ki se je izgubljal v preriji. Obnovila sta obvezo in Hartley je izlil vsa svoja pobarvana "zdravila" ter napolnil steklenice s hladno vodo, da bi si spotoma hladil rano. In spet sta odrinila. (Dalje prihodnjič.) SEPTEMBER 12.—Skupna društva fare sv. Vida imajo plesno veselico v avditoriju SND. 19.—Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 18 SDZ ima plesno veselico v avditoriju SND. 26.—Jugoslav Camp, št. 293 WOW ima plesno veselico v avditoriju SND. 27.—Društvo sv. Janeza Krst-nika, št. 37 ABZ priredi proslavo 40-letnice obstoja v avditoriju SND. OKTOBER 3.—Banket priredi SND v Maple Heights, O., ob priliki pet-letnice otvoritve. 3.—Plesna veselica Little Flower Cadets,' št. 47 SŽZ v SND na 80. cesti. 10. Honor Guards of SDZ, ples v avditoriju SND. 10.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 11.—Mladinska godba fare sv. Vida priredi v SND na St. Clair Ave. popoldne koncert, zvečer pa ples. 16.—Carniola Hive, št. 493 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. 17.—Društvo Clevelandski Slovenci, št. 14 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 24.—Carniola Tent, št. 1288 T. M. plesna veselica v avditoriju SND. Holmes Ave. 14.—Društvo Slovenec, št. 1 SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 15.—Mladinski pevski zbor Črički priredi ob 4 popoldne koncert v SND na 80. cesti. 15.—Mladinski pevski zbor SDD na Waterloo Rd. ima prireditev v SDD na Waterloo Rd 21.—Društvo sv. Ane, št. SDZ plesna veselica v avditoriju SND. 22.—Dramski zbor Ivan Cankar predstava v avditoriju SND. 28.—Plesna veselica Junior lige SDZ v SND na St. Clair Ave. DECEMBER 6.—Pevski zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., začetek ob 3:30 popoldne. 20. — Slovenska šola SND božičnica v avditoriju SND. 20.—Mladinski pevski zbor Škrjancki priredi božičnico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 28.—American Jugoslav Veterans, prireditev v avditoriju 3ND. 31. — Silvestrov večer slov. nar. doma in Klub društev SND v obeh dvoranah SND. -o-- Ob bretonskem ognjišču Mož in žena sta sedela na pragu hiše vrhu griča, glava i ima je počivala v dlaneh. On je bil velik, ona majhna, oba ita bila prava Bretonca starega rodu. Mrak se je pričel spuščati. Rdeč, kot nit tenak trak, nekaj milj dolg, tu in tam bolj azek zaradi daljne valovitosti jemlje, je razgrinjal pred nju-aimi očmi vso brezmejnost obzorja, ki je ležalo pred njima. Svetloba je vedno bolj pojenja-/ala, ni je bilo več v razkropljenih gručah oblakov, ki so pregrinjali nebo, niti poslednji žarki sonca. Dolinice in parob-> "Da," je mrtvo ponovila že- dili sedanji slovanski narodi kakor: Slovenci, Hrvati, Srbi, Cehi, Slovaki, Poljaki, Ukrajinci, Rusi itd. Najneprijetnejši položaj Na enem izmed zadnjih skavt-skih svetovnih zborov so vprašali nedavno umrlega ustanovitelja skavtskega gibanja Baden-Powella, kateri je bil najbolj neprijetni položaj, kar jih je kdaj doživel. Stari lord ni dolgo pri mesije val. "Moj najbolj neprijetni položaj?" je dejal, "še dobro se ga spominjam, čeprav je od tega pretekla že vrsta desetletij. Prispel sem tedaj kot mlad častnik v Indijo in polk me ie na, "prodati jo bomo morali." Nista prvikrat govorila o tem, da bosta peljala na se menj edino žival, ki sta jo imela v hlevu. Le odločiti se ni sta mogla, čakala sta drtigega sredstva za rešitev, ne da bi vedela za katerega "Še pred zimo jo bomo morali prodati," je pristavil Lou-aru. ' Potem je umolknil. Mali Joel je zaspal. Noben šum se ni več vzbudil v pristavi, niti ne v brezkončni planjavi, ki se odredil na dolgočasen banket, ki ga je prirejal novi guverner tiste province. Pred jedjo smo stali v neki dvorani in neka starejša dama me je počastila s svojo pozornostjo. "Kateri je prav za prav novi guverner?" sem vprašal, ko sem opazil, da pozna družbo bolje nego jaz. Dama mi je pokazala velikega, strašno mršavega gospoda. "Ti moj Bog!" sem vzkliknil. "Tista reva tam naj bi bila guverner?" — "Ali veste, kdo sem jaz ?" je .le razprostirala okoli nje. Luč zahajajočega sonca je postala skoro nevidna. Bližala se je ura, ko se dvignejo iz goščav divje živali, volkovi, lisice in potikujoče se kune, ko z napetim vratom vohajo v noč in hipoma, s šapami stresaje prične- vprašala lady, "žal mi je . . ." sem zajecljal. "Jaz sem guvernerjeva žena!" je odgovorila z ledenim glasom in z viška. Za trenutek sem stal, kakor da je vame treščilo. Toda zbral sem se. "In veste, kdo sem jaz?" sem vprašal. "Nimam pojma," je odgovorila malo presenečeno. "Hvala Bogu!' sem dejal in izginil brez sledu med množico. Jo divljati po mračnih in skritih stezicah, za plenom. (Rene Bazin—V.B.) --o—- Stari Slovani podpirajte slovenske _trgovce MALI OGLASI Jugoslavija in Zed. države sta v znamenju "V" (Vera v vstajenje) za zmago nad skupnim sovražnikom in za osvobojenje podjarmljenih narodov ter za pravičen, trajen mir. U.S. y U GO S LAV IA PLEDGE //...that .'ike the fine achievements of CEWL MI^ ^efisb and bis daring men, an exarppe of spootariUnS will to victory, our cow - effort sball. seekjsvery roeans, to d efe aXjfbpl en e t e ^^ent u -- v. Stari Slovani so prebivali p ia mnenju večine zgodovinarje te onstran Karpatov v bivši rusl< si. Poljski, Galiciji, Bukovini in o- sosednjih deželah. Na zapad n, dO bili mt>j-a.ži starih. ..Slovano je razni germanski narodi, ki s a- imenovali Slovane V e n d e al r- Vinde. ra O državnih razmerah staril ie Slovanov smo le slabo poučeni r- Podlago državnega življenja ji e- najbrže tvorila zadruga, v ka z-teri so bili združeni krvni so — rodniki, potomci istega prade da. V zadrugi je torej bilo ve< družin, ki so imele skupno po sestvo. Skupno so ga obdelo vale, skupno so uporavljak pridelke. Zasebnega imetja Slovani niso imeli. Zadrugi je načeljeval navadno najstarejši mož, ki se je imenoval starešina ali starosta. On je odkazova) zadružanom delo, zanje je kupoval in prodajal, a v važnih zadevah se je moral držati nasvetov zadružanov. Več zadrug skupaj je tvorilo pleme, ki ga moramo smatrati | za prvo državo Slovanov. Vsi državljani v taki državi so imeli enake pravice. Ozemlje, po katerem je pleme bivalo, so imenovali Slovani župo, njene-nega načelnika pa župana ali vojvodo. Kar je bil starešina v zadrugi, to je bil župan ali vojvoda v župi. Stari Slovani so se živeli s živinorejo in poljedeljstvom. 'Pridelovali so razne pridelke ter poznali tudi razne domače živali, kakor govedo, ovco, kozo in prašiča. Medli so surovo maslo, izdelovali sir, kot pijača Pa jim je služila medica ali "met," ki so jo napravljali ix medu. Ženske so se oblačile v volnene obleke, ki so jih stkale Same, moški pa v živalske kože. Prebivali so v kočah, postavljenih večinoma na težko pristopnih krajih, na primer ob rekah ali močvirjih. Naši predniki so bili odkritega značaja ter so se odlikovali zlasti po gostoljubnosti. Čistost in zvestoba sta dičila njihove žene, ki so šle često za možem v smrt. V vojni so se stari Slovani bojevali hrabro. j I i Stanovanje išče 7 Mati z dvema otrokoma bi , rada dobila 3 ali 4 sobe. Ima . dobro delo. Kdor ima kaj pri-, mernega, naj pokliče HEnder-30" 1390._ (20) Dve sobi v najem Dve sobi s kopalnico se odda-sta v najem. Vprašajte na 1051 E- 67. St. (205) Dober kup V bližini 185. ceste je naprodaj krasna hiša za 1 družino, 6 job, 1 spalnica in kopalnica spodaj, 2 spalnici zgorej, kamin, omare za knjige in china kabineti. Dvojna tla, garaža za 2 avta, krasen lot. Zelo poceni iiitremu kupcu. John Knific Realty 18603 St. Clair Ave. IV-7540 zveč. KE-0288. I (203) DELAVCI se sprejmejo , ako so vojaščine prosti. Dnevno delo Plača na uro Ako so zdaj zaposleni v obrambni industriji, naj se ne priglasijo. Johnston & Jennings 877 Addison Rd. _____(203) Hiša naprodaj Prav poceni se proda hiša na 88. St. 6 sob in sončna veranda ;velik lot. Cena samo $4,500. Poizve se na 1246 Addison Rd. __ (204) Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini. Vsako stanovanje 6 sob, kopalnica, garaža, in za vsako družino še posebej kopališče v kleti. Klet pod vso hišo, 2 furneza, lot 40x140. Hiša je vseskozi v najboljšem stanju. Kogar zanima, naj se zglasi na 638 E. 101. St. _(213) PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Preseription Specialista Voga! St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 4212 A zi,VIIL UpciJa. kajne!" se J J Jai «*nel, ko so bili sa- lfeCeni!'' ^ je režal dru- 0i mo tvegali pri ti-sm° dobi~ Pa je?" je vprašal ■fl - « M. a več'" J'e dejal edjitn b0mo belili!" i *n tovarišem ni % \ nfar vedeti o kupčiji! nf tolče * Pohltimo!" JO!hiteli in se črez P°] »delil;:prešteli rop in si 4U> drugega bi bil U/r koVlei'Skati!" je omenil if "Di Vtaknil sv°j delež v V da je govoril r. n Jtelal se je nedolžne-^ pa ni bil samo IPa si bral v tistem pi- ^ Pismo je bilo. ^ Siromak je res V?,,bo gre iskat." J hS^n." * Vje šinil okoli. Pisrv," Res — • Priporoči w"10 za Sheridan — ? { ea'vrnil —?" 31' ^ naPa bi naj bil počel s 1* Ti^Jem?" M Vn' Mn°g°, zelo mno- T^Ot Ka§? Zdi 86 mi' da . °ja priznana du-J^ptet.^najdljivost kar či- Sdar nameravamo iz-llSnu 6?niŠko blagajno v _ »V,'!cajQe?" A," tist0 ■ \tir )hs-JnSmo bi silno ko-HSSd namenom! Kar r L;-jo jn t'lr ne moremo iti na J S *eje lotiti —! Prej f | S . ti, kake so tam I >• ka?ebej' kaj je z bla- [ ce n pa naj zvemo za I fr -Va Poe Kremo v Sheridan [ ^Vtt'• se pa r'e sme" 4 cXov Iz zel°umev-pj r^bih-i- ^Uibii,1'1 obdržali tisto pi-O šel eden izmed fl; Vja an in se predstavil ,Jobil bi bil delo v, feC Gdal v knjige in >lo te.sk,Za blagajno in za ifcNaviV ,ka' vse bi bil lah-%S\ii ' kar je bilo treba m^r la tak velik in tve-I, Pa oh, P°tem bi bil iz-h Sel Stil nas!" $o V" kar gledal- W,S mi Res je —! Ka- lC* bilPnŠ1° na misel-? m Pismo silno ko- IV* Pa h; ]e pomišljal. IV POslali -? Tebe? i V IV bi bi] I "t 'dnisi najsP°sobnejši za •NKu P0Sel!" di dobro opravil! zvonili po toči! I Ni s Je -—t» P" e! Se iahv v, ldaKo popravimo I Iv kSlaaŠ PiSma W^ v«! Se lahko vzame-I ki kam gresta. Na i i^JVse, e5 severno odtod, X £2e- Le počakati ju % ^s lmanio pismo." > • Tako bomo sto-; Pa če bi šel pisar ,V>o * Povedal, da smo <{ el1 —. Vse bi po-™e, " "S Stl>e „ k n U v Sheridan!" "Nni?! Hm —!" je de-j].)"ai>) ."Jivo » ■ ''If Je rnk' i %f'Oji0 .ato pokimal cor-% J'nia damo pa ju T;* 4lv krst ne bo zve- 61 boš a®s v Sheridan, po-' kar nam je treba 1942 SEPT. 1942 □PlilSSSj ESjjIIHEE 13] 1? 15 16'17.18 19 M m?2|[25!l26 ggžjllpijUi WHlgl zdravja, nekaj je bilo treba napraviti. Po dolgem razmišljanju je po treh tednih prvič stopil k ženinemu oddelku in obstal na pragu njene sobe. Milica je sedela na majhnem divanu s knjigo na kolenih; pogled ji je bil vprt v daljavo, a na obličju ji je ležal tako mračen izraz, kakršnega ni še videl na njej. Tako je bila zatopljena v svoje misli, da ni slišala moževih korakov, ki so se ubili na preprogi; šele ko je sedel poleg nje, se je zdrznila, se hladno vzklonila ter ga nezaupno pogledala. — Ne morem reči, da si me prijateljski sprejela; toda kaj se hoče, prišel sem, da končno uredim najine odnošaje. Ali se ne sramuješ, Milica, da si tako kujava in trmasta, namesto da bi se opravičila in priznala svojo krivdo, — je rekel z napol resnim, napol šaljivim glasom. — No, ker noče gora k Mohamedu, mora Mohamed k gori in ta predlaga, da priznaj-va, obojestransko krivdo; ti si me spravila v neroden položaj napram gostom, jaz pa sem se prenaglil. Torej skleniva mir, moja nespametna golobica. AH me ne ljubiš več? Prijel jo je za roko in jo nežno pogledal v žalostne očke; na ustnah mu je zaigral zapeljivi nasmeh, ki je imel silen vpliv na Milico. Tudi takrat je ta čar vplival nanjo, vsa jeza in nevolja na moža se je raz-tajala med obputkom splošne utrujenosti in nemoči, več vzroka misliti, da me ne . — Meni se zdi, da imam jaz ljubiš, in da sva napravila nepopravljivo napako, da sva se vzela, — je odgovorila ona in debele solze so se ji vlile iz oči. Grof jo je potegnil k sebi in poljubil. — Napaka je samo v najinem sporu, jaz pa se nadejam, da se ne ponovi več. Milica se ni upirala moževemu božanju; nato pa jč' nenadoma objela moža in zašepeta-la s tresočim se glasom: — Če me resnično ljubiš, pusti svojo zoprno službo, ki te drži v tej luknji, in pojdiva v Rusijo. Tam se bova imela po kraljevsko: Turovo in Vsesv-jatsko sta lepša od Krenice, če pa ti bolj ugaja Krim, tedaj pojdeva tja, v bližini Jalte imam letno hišo; končno sta ti na izbiro obe prestolici. Videl boš, kako prosto in srečno bova tam živela; tukaj, v tej strašni deželi, ni mogoče živeti mirno. Duši me sredi teh lokavih, hudobnih in podlih ljudi, ki me sovražijo in ki ne mislijo na drugega kakor na to, kako bi mi napravili kako neprijetnost. Grofovo obličje se je zmračilo, toda se je zatajil. •— Ah ti, demon izkušnjavec! Ti me hočeš zapeljati? Če bi se pa udal, bi pozneje rekla: "evo Nemca, ki vohuni pri nas, da pove pozneje vse svoji vladi," — se je pošalil. Milica je zardela in zmajala z glavo. -v Ne, ne. Ti ne bi vohunil, nasprotno vzljubil bi Rusijo. Pri nas pa bi tudi ne bilo povoda za spor, ker jaz bi smela grajati Nemce po svoji volji, n® da bi koga užalila, je pristavila v smehu skozi solze. — Razen mene! Usoda hoče, se podvržeš, ker te je dala ženo meni Nemcu, zato uPam, da postaneš dobra Nemka .. . —Z dolgim predpasnikom in s šopom ključev za pasom; v 6l!i roki kozicp, a v drugi nogavico? — ga je prekinila Milica. — O, ne. Nikdar ne boš vzor- gospodinja, — se je dobrodušno nasmejal grof, nato pa •le resno pristavil: — Kakor je ^oj predlog zapeljiv, ga ne morem sprejeti, ker sem zrasel v delu in v zavesti, da mo-ri*m koristiti domovini. Razen teSa ljubim svoj poklic, prive-Za« sem na Krenico in nikoli Se ne odrečem svoji zemlji. V zameno pa ti predlagam drug itd., vse to moram sam nadzorovati. Črez leto, ko bodo vsa ta dela končana, ne bo moja prisotnost tu t^ko potrebna; tedaj se preseliva v Berlin ali v kakšno drugo veliko mesto. Obriši si očke in glej na sedanje neprijetnosti kakor na prehodno zlo. Ta izhod, na katerega ni niti računala, je Milico razveselil in postala je dobre volje. VI. — je vprašala Milica moža. — Kakor ti je drago, — je odgovoril grof, — vse bodo lepo oblečene. Med mnogoštevilnimi Miliči-nimi oblekami je bila ena izmed "proizvodov" Pakena, — ki je bila tako napravljena, da jo je mogla okrasiti s svojimi čudovitimi čipkami point d'Angle-terre. To obleko si je izbrala za ples; glavo si je nakitila z briljantnim diademom, na vrat si je nadela veliki niz biserov svoje babice, na prsa pa si je pripela z dragoceno brošo šop narcisov, ki so bili njeni priljubljeni cveti. Bogata, a istočasno preprosta obleka prosojne beline se je tako podajala nežni Miličini lepoti, da je Berenklau navdušeno poljubil belo marmornato ženino ramo, ko ji je podajal čipkasto mantiljo, ki je imela podvlako iz krepa. —Danes si krasna kakor Ar- izhod. Prišel sem do prepričanja, da nisi ustvarjena za majhno mesto, zato bom prosil, naj me premeste v Berlin. Tam se boš znašla v okolici, kakršne si vajena, se boš počutila bolje, pa tudi se ti ne bo bati neprijetnih spopadov. Samo te prosim, da meni na ljubo še nekoliko počakaš. Saj veš, da hočem zboljšati in dvigniti svoje posestvo; sekanje gozdov, zidanje parnega mlina, skednjev mida! No . . . no . \| obleke niso videli še | škem zborovališču, - jI stavil ter vzdihnil nekaj vznemirja. \m Grofova slutnja iel meljena, ker MiH^J je vzbudila veliko PJJ Izvzemši nevesto j gospe posestnikov, * ročile obleke v Parl j bile okusno oblečene-le žene in dekleta ntf , ke pri mestnih šiv™ 'j jih celo same kroJ1 j nerodni izdelki so seH lice, ki je bila ^odeta^ razkošnostjo, še P (Daljepriho^ -pF^ I l BU1 nffi1 i i I____—--- V. J. KRIŽANOVSKA PAJČEVINA IZ RUŠČINE PREVEDEL IVAN VOUK Berenklau se je šam kesal svojega nastopa in spor z ženo mu je bil neprijeten f toda njeno sovražno vedenje ga je jezilo in besede ni bilo iz ust. Nastopili so hladni odnošaji, ker nihče izmed njiju ni hotel popustiti; ona je zahtevala, da bi se moral mož opravičiti zaradi svoje surovosti, grof pa se je čutil dvakrat užaljen, prvič kot Nemec, drugič kot mož, zato ni hotel napraviti prvega koraka. Neprevidni izrazi in zbadljivke so še poostrili položaj. V navzočnosti tujcev sta zakonca spretno prikrivala svoje sovražne odnošaje, komaj pa sta bila sama, so se ti zopet pojavili. Drug pred drugim sta bežala vsak v svojo sobo, toda s to razliko, da je moral grof zatajevati svojo ljubezen in si je želel pomirjenje, medtem ko so Miličine misli v samoti zavzemal e docela nepričakovano smer. V teku dolgih in dolgočasnih večerov se je Milica spomnila na šumno življenje v Petrogra-du in na srečne, brezskrbne dni v Turovu; spomnila se je dalj-njih prijateljev in zaželela si je k njim. Med vsemi se je naj-češče 'in najbolj jasno spominjala Rostislava, ki so jo vezali nanj spomini iz otroške dobe. Ko se je pojavil na poti njenega življenja na njeno nesrečo Igor, se je njen zvesti in dobri prijatelj umaknil in zatajil v sebi čuvstva, dokler ji ni oni burni prizor odkril njegovo ljubezen. Kako pravilno ji je prerokoval bodočnost! Vsako njegovo besedo je tij«n duh premleval. Zakaj ga ni takrat poslušala ter pretrgala razmerje z Rerenkla-vom, kakor je zahteval Rosti-slav? Zato pa mora zdaj poslušati, kako ji zasramujejo domovino, a ona ne sme niti ugovarjati; a glavno, kar ji je tudi prerokoval daljnji prijatelj, je to, da mora skozi težko življenjsko šolo sredi zoprnih, oz-kosrčnih Nemcev. Milica je začutila potrebo videti Rostislava, zato je poiskala njegovo fotografijo. Jasne, mirne oči Kromskega so jo gledale očitajoče s slike. Tedaj ji je prišla na misel druga slika, kjer sta bila skupaj slikana po nekem potujočem fotografu. Dolgo jo je iskala, pa je ni našla. Končno se je spomnila, da je shranjena v očetovi škatli, na katero je pozabila, odkar se je poročila, in v kateri je hranila drage ji malenko: sti. Vprašala je Marto po škatli. vorila o njej, ker si sama pozabila nanjo. — Daj mi jo, njanja. Nisem je pozabila, toda doslej je nisem potrebovala, zdaj pa se ne ločim več od nje, — je odgovorila Milica in poljubila starko. Iskana slika je bila zares v tisti skrinjici iz črnega lesa, ki je stala nekoč na Jurijevi pisalni mizi. Rostislav je bil še v kadetskem kroju in je sedel na klopci, držeč na kolenih triletno deklico s kolačem v rokah. Ti daljnji spomini so postali Milici še dražji, ko jih je primerjala s svojim sedanjim bridkim položajem in z vrsto bodljajev, ki jih je morala prenašati od sovražne ji družbe. Opozorjen po ženinih besedah je grof sam opazil v družbi neko prikrito sovraštvo napram Milici, dasi so se vedli popolnoma pravilno napram njej in si očitno prizadevali ohraniti zunanje soglasje. Ti sovražni odnošaji so zdaj zadeli tudi njega. V tistem času je vsa damska polovica mestnega svetiča živela v nestrpnem pričakovanju plesa, ki ga je priredilo častni-štvo o priliki ženitve nekega polkovnega častnika s hčerko bogatega sosednega posestnika. Vse mesto je bilo povabljeno na ples in celo sam general, brigadni poveljnik, je obljubil priti, ker je bil daljnji sorodnik neveste. Mestne in polkov-lie dame so bile torej zaposlene z velikimi pripravami. — No, ali se smem vsaj takrat obleči, kakor se spodobi? Children ca Pred kratkim je morala prisostvovati raznim večerjam in obedom, ki jih je mladina prirejala o pustnem času. Zaradi njenega nastopa proti baronu Stoku ji ni nihče odkrito pokazal svoje sovražnosti; toda zato so jo drugače žalili, tako na primer so v njeni prisotnosti omejevali svoje pogovore na gospodinjstvo, govorili so o podnebju, oblekah in zlasti o vzgoji otrok; skratka dali so ji razumeti, da ji ne zaupajo, toda nikakor nočejo odkritega preloma. Tega ni biio dovolj, ampak družba jo je smatrala za čudakinjo in jo je spravljala v neprijeten položaj. Na nje-ao razkošje so gospe odgovarjale s puritansko preprostostjo; ko si je pa ona nekega večera nadela skromno hišno obleko, so bile ostale dame odlično opravljene, a njihovi začudeni, posmehljivi pogledi so vzbujali v Milici globoko nevoljo m prezir. Resnici na ljubo pa je omeniti, da se moški po večini niso udeleževali tega malenkostnega nagajanja. Duša vsega je bila Alma pl. Vizenbru-kova, a med številom mnogo-brojnih Miličinih občudovalcev, — častnikov in državnih uradnikov, — je bilo nekaj bogatih ženinov, a dva sta celo dezer-tirala iz Alminega tabora. Seveda so te okolnosti še bolj raz-srdile ženstvo, zlasti ostavljeno dame in razočarane matere. Vse te malenkostne neprijetnosti so ji prišle zdaj na misel in čutila se je skrajno nesrečna.. Te njene nesreče je bil kriv ded, ki jo je dal za ženo popolnoma nepoznanemu človeku, samo da se je je odkrižal, ona pa je napravila ta korak, ker'ni imela nobene življenjske izkušnje. Oči so se ji zasolzile, poljubila je sliko in jo zopet zaprla v skrinjico. —Nikdar več se ne ločim od vas, dragi spomini moje minule sreče, — je zašepetala. — Vsak dan se bom, gledajoč vas, spominjala, kako sem se kot otrok igrala v družbi očeta, strica in Rotje, in s tem bom preganjala žalostno sedanjost. Grof je videl, kako mu žena bledi in hujša. Njene prej svetle oči so ugasnile, na njih so bili pogosto sledovi solz. To ga je silno jezilo; nikakor ni predvideval, da bo njun spor pp onem nesrečnem večeru zavzel takšen obseg ter se bo vlekel cele tedne in grozil s prelomom, Ves čas, odkar sta bila v sporu, sta se takoj po jedi podala vsak v svoje sobe; toda tisti dan je grof sklenil ublažiti napete odnošaje. Prvič ga je skrbelo ženino zdravje, drugič je bilo njemu samemu neznosno. Toda kako bi to napravil? jjj, lica gotovo ne napravi prvega koraka; da bi pa sebe pnznal za krivca, se ni skladalo z avtoriteto moža, temu pa se je upiralo tudi Čuvstvo lastneg* dostojanstva. Tako pa ni mo, glo dalje že zaradi Miličineg-jl Predsednik republike čile, Juan Antonio Rio&, je sprejel povabilo predsednika Roosevelta, ki ga je povabil na uraden obisk Zed.'držav. Pošljite jih nazaj v šolo elegantno in udobno. Kupite otroške čevlje pri Mandekiu in prihranili si boste denar takoj od začetka. Izberite si fino kakovost, dolgo trpežne čevlje. Pri nas imamo najnovejše mode čevlje, ki so tako zelo popularni pri šolski mladini. DURA-'1' vedi Nasi čevlji se , perfektno pril^'V, Končano je . , . Gornja slika nam kaže. nemški tovorni avto, H je obtičal sredi puščave v okrožja El Alamein in tudi voznikovo trpljenje jč končano, kajti mrtev je obležal na svojem sedežu. Ala trnku pa- je opaziti več lukenj, ki šo jih povzročili šrapneli. ZASTONJ! ^ in svinčnike ter ^ spominke dam0f,V" kim nakupom1.?^-: skih ali deklic | ljev. — Kako naj bi jo pozabila, ko jo je pokojni gospod tako ljubil ter jo vedno pri sebi imel, — je odgovorila z užaljenim glasom Marta. — Prinesla sem jo semkaj, toda nisem nič go- Gornja slika nam predstavlja general majorja Jonathan M. Wainwrtghi-a (desni na sliki) v japonskemu ujetništvu, kamor je padel ob predaji Corregidor-ja. Enjoy Hotel Break«« with 1000 comfortable room«. . moderate rate«. World', FlneštlBathing Beach. Tim* Attraction* Daily Wrr AUG. 28 thru SEPT. 3 LES BROWN ANO BIS ORCHESTRA IN GRAND BALLROOM Soffand 8m.'night.'.'.'. i -"-'.Wo [ Sond«* Matinoe- 8 w) "" COMING i i S Al VINO HOT Ua Orchutra and tka KINO SISTERS Rail or bua to Sanduak*. fait« algam*, to Calm Pojnt.^AJ.o^n TrartlA^tVo^Auw Club tot fofde" fl«jgr«»nJ of tht Cjrtat £akit_ Gornja slika nam predstavlja- ameriške letalce nekje v Angliji, ijci pripravljajo bombet katere bodo naložili v bombnike in jih poslali Hitlerju v pozdrav. Bombe odneso večmotorni bombniki, ki so napravljeni za daljši polet. Ameriška Domovina / 6117StClair Ave. HEn^'" J 0031020202010202020100010102020001010202010200020100000001 00070102010102000201000202000102020202020201010100010101000000 ŽENINI IN NEVEST^ Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. Mandel's Shoe Sto« 6107 ST. CLAIR AVENUE JVazaj H) šolo! \