LETÖ XV., ŠTEV. & Cena io <£n SLOVENSKI Izdaja ćavopisno-zatožnišKo podjetje SZDL »Na* tisk« / Direktori Radi J&nhuba / Odgovorni urednik; Sergej Vojn jak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« ) Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 3, telefon 23-322 do 23-526 • Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 3/11., telefon 23-522 do 23-526 t Oglasni oddeleki Ljubljana, Kardeljeva nlica 6, telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463, ca snaanie 21-832 / Poštni predal » / Tekoči račnn Narodne banke 601-»T«-163 / Mesečna naročnina 200 dia Prva Izdala Predlog zveznega izvršnega sveta o prostovoljnem bolniškem zavarovanju Beograd, 19. marca. Med ostalimi novostmi, ki jih je zvezni izvršni svet predložil v svojih tezah o bolezenskem zavarovanju odboru za ljudsko zdravje in socialno politiko zveznega zbora ter odboru za delo in socialno zavarovanje zbora proizvajalcev, zasluži posebno pozornost predlog o uvedbi prostovoljnega bolezenskega zavarovanja. Dose-daj tak način bolezenskega zavarovanja ni obstojal. Zvezni izvršni svet je glede prostovoljnega bolezenskega zavarovanja postavil sledeče teze: vsi, ki sedaj niso obvezno zavarovani po določilih zakona o socialnem zavarovanju, se lahko popolnoma ali pa delno zavarujejo za primer bolezni. Vendar pa bi to prostovoljno zavarovanje bilo lahko samo kolektivno, to se pravi, da bi se lahko zavarovali samo vsi prebivalci določene krajevne skupnosti, dalje vsi pripadniki določenega poklica na področju te skupnosti, vsi prebivalci določene občine, vsi člani posamezne delovne zadruge itd. Če bi se prostovoljno zavarovale posamezne organizacije določene krajevne skupnosti, bi bilo potrebno, da se sklene pogodba s krajevnim zavodom za socialno zavarovanje. V ostalih primerih pa, to se pravi, če bi se zavarovali vsi prebivalci določene krajevne skupnosti, mora tisti ljudski odbor izdati odločbo o zavarovanju in o višini prispevka, hkrati pa mora tudi jamčiti krajevnemu zavodu za socialno zavarovanje glede materialnega kritja izdatkov. Zvezni izvršni svet hoče z Kulturno sodelovanje z Grčijo in Turčijo Beograd, 19. marca (Tanjug). Svet književnikov Jugoslavije je poslal v Atene knjižno gradivo (črtice, pesmi in literarne članke) za posebno številko grškega časopisa »Nea Estia«, ki bo namenjena književnosti jugoslovanskih narodov. V Grčiji prevajajo burko »Narodni poslanec« Branislava Nušiča, ki jo bodo uprizorili v atenskih gledališčih. V okviru kulturne zamenjave med Jugoslavijo in Turčijo gostuje v Skoplju turški dirigent Džemal Rašid. Dirigent Rašid bo gostoval v Beogradu 23. marca, v Sarajevu pa 29. marca. Izseljevanje prebivalstva iz doline Neretve končano Konjič, 19. marca (Tanjug). — Dolina Neretve od Konjiča do Jablanice, to je v dolžini nad 30 km, je že popolnoma izseljena, ker je predvideno polnjenje jabianiškega bazena za mesec maj. Nad 400 družin, ki so živele na tem področju, je preseljenih v Konjič, Jablanico, Mostar, Sarajevo in druga večja mesta. Izplačana jim je odškodnina v znesku 2(X) milijonov dinarjev. Mnoge teh družin so kupile nova posestva, večina izseljencev pa je dobilo delo v Konjiču ali Jablanici, kjer so jun preskroeli tudi stanovanja. Na področju, ki ga bo Neretva poplavila, so ostale samo ruševine, ker so odpeljali vse, kar je mogoče koristno uporabiti. Nekaj življenja je edino še na starem delu proge, ki pa bo kmalu opuščena in bo železniški promet prestavljen na novo progo ob levem bregu Neretve. Kraji Rama, Ostrožac, Stari Cstrožar, Cadešine in drugi, ne obstojajo več. Sedaj že demontirajo železniški most preko Neretve v Ostrcšcu. Poleg gradbenega materiala so s tega področja odpeljali tudi okoli 20.000 sadik ter več starih nagrobnih spomenikov, ki so jih dali v sarajevski in bodoči konjiški muzej. ■-------------—r——— SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PROSVETO IN KULTURO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za prosveto in kulturo republiškega zbora ljudske skupščine LRS sklicuje 2. sejo odbora za torek 23. marca 1954 ob 10. uri V prostorih ljudske skupščin* LRS, Ljubljana, Trg revolucije. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS uvedbo prostovoljnega zavarovanja doseči predvsem to, da se za primer bolezni zavarujejo vsi kmetijski proizvajalci. Ker pa je produktivnost dela na naši vasi razmeroma nizka, bo treba zaenkrat stremeti predvsem za tem, da se zavarujejo člani delovnih zadrug. To bi omogočilo postopno zboljšanje zdravstvene zaščite na vasi, na drugi strani pa bi na ta način prišli tudi do izkušenj. Razširitev zdravstvene zaščite na vas je vsekakor potrebna. Doslej je bila ovira temu predvsem pomanjkanje materialnih sredstev, oziroma materialne osnove za njen razvoj. S samoprispevkom, ki b! se plačeval za zavarovanje, pa hi bilo ta sredstva mogoče zagotoviti. Po mnenju zveznega izvršnega sveta bi pri prostovoljnem zavarovanju morali iti najprej na zavarovanje osnovnih pravic s področja bolezenskega zavarovanja. To bi bilo potrebno predvsem zaradi tega, ker bi morala biti višina samoprispevkov v začetku v skladu z gospodarsko močjo zadružnih organtzacij, oziroma prebivalcev določene krajevne skupnosti. Na drugi strani pa je potrebno upoštevati tudi sedanje stanje zdravstvenih ustanov in število zdravstvenega kadra na podeželju. Na zaključku svojih tez o prostovoljnem bolezenskem zavarovanju zvezni izvršni svet predvideva, da bi zavodi za socialno zavarovanje morali voditi sklad za prostovoljno zavarovanje ločeno vse dotlej, dokler se vse pravice bolezenskega zavarovanja in potemtakem tudi obveznosti prostovoljnih zavarovancev ne bi izenačile s pravicami in obveznostmi ostalih zavarovancev. M. P. Predsednik ljudske skupščine LRS sklicuje za sredo, dne 24. marca 1954 ob 10. uri 3. sejo Republiškega zbora in 2. sejo Zbora proizvajalcev ljudske skupščine LRS. ; Ljudska skupščina LRS bo delno na ločenih sejah obeh zborov, delno pa na skupnih sejah obravnavala posamezne verifikacije mandatov poslancev, ki so bili izvoljeni na ponovnih oziroma nadomestnih volitvah, volitev nekaterih funkcionarjev ljudske skupščine in njenih zborov ter volitev sodnikov Vrhovnega sodišča LRS in predvidoma še naslednje zadeve; predlog zakona v zvezi z vključitvijo mesta Celje kot mestne občine s posebnimi pravicami v okraj; predlog zakona za spremembo ustavnega zakona; predlog zakona o skladih za urejanje voda; predlog zakona o skladih za obnovo, gojitev in varstvo gozdov; predlog družbenega . plana LRS za leto 1954; sklepni račun za 1. 1952; dodatni proračun za leto 1953; predlog proračuna za leto 1954 ter predlog odloka o nagradah poslancev. Sprejemi v zvezni verski komisiji Beograd, 19. marca. Predsednik zvezne verske komisije, član zveznega izvršnega sveta Dobri voj e Radosavljevič je sprejel danes stalnega dopisnika Reuterja v Beogradu g. Johna Earla in mu odgovoril na več vprašanj. Član zvezne verske komisije Petar Ivičevič in tajnik komisije Miloje Dilparič sta sprejela danes zastopnika adventistične cerkve iz Amerike in Francije pastorja g. Wal terja Ry-monda Beacha in g. Llovdai E. Biggsa iz Washingtona ter pastorja g. Mariusa Fridlina iz Francije. Model v Ljubljani izdelane žičnice na • spomladanskem velesejmu v Zagrebu, ki se je začel včeraj Iz tajništva ljudske skupščine LRS Vojaško sodelovanje treta balkanskih držav GOSPODARSKI ODBOR ZBORA PROIZVAJALCEV V Ankari se bodo 24. L m. sešli zastopniki generalnih štabov Jugoslavije, Grčije in Turčije Beograd, 19. marca. (Tanjug). Državni sekretariat za narodno obrambo je objavil danes sporočilo o bližnjih trojnih razgovorih. Sporočilo pravi, da se bodo zastopniki generalnih štabov Grčije, Jugoslavije in Turčije sešli dne 24. marca v Ankari, kjer bodo nadaljevali razgovore o vojaških vprašanjih, ki zanimajo vse tri države. — Jugoslovansko delegacijo na trojnih razgovorih v Ankari bo vodil namestnik načelnika generalnega štaba generalni podpolkovnik Ljubo Vučkovič. Jutri zjutraj se bo naša delegacija odpeljala v Ankaro. 0 gradbeništvu, železnicah in poštnotelegrafski službi Ljubljana, 19. marca Odbor je na današnjem zasedanju razpravljal najprej o gradbeništvu. Poročevalec izvršnega sveta je v svojem poročilu zlasti podčrtal dejstvo, da je storilnost v našem gradbeništvu še vedno zelo nizka, čemur je vzrok predvsem pomanjkanje mehanizacije. Kljub temu pa naj bi se letos amortizacija v gradbeništvu v nasprotju z industrijo še celo znižala. Nizka storilnost seveda nesorazmerno poveča ceno gradbenih storitev. Člani odbora so precej govorili tudi o sezonskem značaju gradbeništva. Nekateri odborniki so predlagali, naj bi se zimsko delo v gradbeništvu odpravilo, pač pa naj bi se podaljšal delavnik v sezoni. Plače gradbenim delavcem pa naj bi se sarazmemo porazdelile na vse mesece v letu. To vprašanje naj bi uredili okrajni zbori proizvajalcev v sporazumu z delavskimi sveti gradbenih podjetij. Člani odbora so tudi predlagali, da bi bilo nujno treba povečati amortizacijo za mehanizacijo v gradbeništvu. Sledila je razprava o železniškem prometu. Potniški promet na železnici naj bi se letos povečal za 3°/o, in sicer naj bi se uvedli novi mednarodni sezonski vlaki ter brzi vlaki iz Ljubljane v Beograd. Zboljšale naj bi se zveze v industrijska središča z novimi potniškimi vlaki ter uvedli turistični vlaki na Gorenjsko, Goriško in Belo Krajino. Zastopnik železnic, ki je poročal o prometu, je poudaril, da železniško transportno podjetje Ljubljana izkazuje v svojem planu izgubo. Da bo ta izguba krita, bi bila potrebna dotacija 591 milijonov dinarjev. Naš železniški vozni park je že preživel normalno življenjsko dobo, saj so vozovi in lokomotive v prometu že čez 30 let. V letu 1954 nam bo manjkalo 30 lokomotiv, 100 potniških voz, manjka tudi odortih tovornih vagonov, ki jih je sposobnih za promet z inozemstvom le 15 odstotkov. Čeprav se amortizacijska sredstva letos znatno povečalo, bodo vendarle zaradi izrabljenosti železniških naprav zadostovala le za vzdrževanje prometa. Sledila je razprava o poštno-telegrafskem prometu. Promet uslug na tem področju se bo povečal za 2 odstotka, v vrednosti 70 milijonov dinarjev. Poštno-telegrafska služba je v Sloveniji precej napredovala. Ta gospodarska panoga se zlasti trudi, da bi sledila hitremu razvoju našega gospodarstva, kateremu želi nuditi čim boljše- zveze. Tako bo na primer v kratkem vsa Gorenjska s Kamnikom priključena na ljubljansko avtomatsko telefonsko centralo. Povečali bodo vrsto avtomatičnih telefonskih central v različnih gospodarskih središčih, zboljšujejo zvezo Slovenije z ostalimi republikami in postavljajo tudi mednarodne zveze. V težavah pa so za material. Zlasti primanjkuje bakrene žice zaradi preusmerjanja proizvodnje v Impolu ter tudi ostalega materiala. ki ga v glavnem uvažamo. Pošta namerava v svoji režiji uvesti avtobusni promet na različnih linijah z 32 avtobusi. Na teh linijah bi prevoz pošte prevzeli avtobusi namesto železnice, obenem bi opravljali tudi potniški promet. Na popoldanski seji je odbor med drugim razpravljal tudi o izvozu. Poudarjeno je bilo, da je vrednost izvoza v letošnjem januarju znašola le 540 milijonov dinarjev, medtem ko je v decembru — ko je - bil dosežen lani največji izvoz — znašala ta vrednost 1 milijardo 283 milijonov. Clan odbona Stane Šmid je poudaril, da bj morala biti naša podjetja pri izvozu bolj disciplinirana in se z večjo smelostjo kljub raznim trenutnim oviram boriti za večji izvoz. Ko je odbor razpravljal o amortizaciji, je predsednik zbora proizvajalcev Mavricij Bore, ki je bil navzoč na seji, opozoril na veliko iztirošenošt naše grafične industrije in dejal, da bj bili v tej panogi nujni hitri ukrepi, o čemer naj razmišlja tudi odbor. Mandatni in imunitetni odbor Je zasedal Ljubljana, 19. marca. Mandatni in imunitetni odbor je na svoji današnji seji razpravljal o verifikaciji mandatov v 33. volilni enoti (Krško) 81. in 83. volilni enoti (Murska Sobota). Odbor je pregledal in proučil ves volilni material in predloge republiške volilne komisije ter ugotovil, da so bile volitve pravilno izvedene. Odbor je sklenil predlagati republiškemu zboru, da se verificirajo mandati za poslance 33 volilne enote Franca Kerina, 81 volilne enote Jožeta Rusa in 83 volilne enote pa Franca Roglja. V nadaljnji razpravi je odbor obravnaval zadevo v zvezi s prometno nesrečo, zaradi katere namerava Anton Brus tožiti ljudskega poslanca in sekretarja OK ZKJ Jožeta Tramška. Po pregledu preiskovalnega materiala in na podlagi mnenja sodišča, je odbor prišel do zaključka, da te prometne nesreče ni kriv Jože Tramšek ter da se je zgodila le po nesrečnem naključju. Na podlagi teh ugotovitev je odbor mnenja, da ni razlogov za odvzem -imunitete Jožetu Tramšku. Ob zaključku seje je odbor še obravnaval vprašanje poslovnika odbora in sklenil, da bodo odborniki v naslednjih dneh poslovnik proučili in ga na prihodnji seji odobrili. Čeprav v uradnem sporočilu o nadaljevanju trojnih vojaških razgovorov, ki je bilo danes istočasno objavljeno v Beogradu, Atenah in Ankari, ni naveden dnevni red, je mogoče na podlagi dosedanjega vojaškega sodelovanja vsaj v glavnem napovedati pomen in značaj teh razgovorov, ki se bodo v kratkem začeli v Ankari. Prejšnji sestanek zastopnikov generalnih štabov je bil od 10. do 20. novembra lani ■ v Beogradu. Po končanih razgovorih je bilo objavljeno uradno sporočilo, da so se delegacije zedinile v vseh vprašanjih, ki se nanašajo na skupno obrambo prijateljskih držav za primer napada. Ko je tedaj zapuščal Beograd, je vodja grške vojaške delegacije general Papatanasijadis dejal, da so bile glede oblike in načina razvoja trojnega sodelovanja izgladene vse ovire in da je pred njimi rav- na pot. Potemtakem je očividno, da je sedanje vojaško sodelovanje balkanskih držav ustvarilo tak načrte balkanskih držav in najti ustrezne oblike, ki bodo najprimernejše za nadaljnji uspešni razvoj vojaškega sodelovanja. Tudi bližnje zasedanje zastopnikov generalnih štabov v Ankari bo nedvomno ponovno dokazalo trdnost in solidnost sodelovanja balkanskih držav ter njihovo pripravljenost, da bodo v skupno korist in za ohranitev miru nadaljevale sodelovanje na vseh področjih, pa rudi na vojaškem. Atene, 19. marca (Tanjug). General Papatanasijadis, vodja grške vojaške delegacije, ki bo odpotovala v ponedeljek na vojaško konferenco v Ankaro, je priredil danes kosilo, ki so se ga poleg položaj in take pogoje, da bodo članov grške delegacije udeležili lahko tudi na konferenci v An- tudi jugoslovanski vojaški zastopnik v Grčiji polkovnik Radovan Vojvodič s pomočnikom, turški vojaški ataše v Atenah polkovnik Gurtan s pomočnikom in svetnik veleposlaništva FLRJ v Atenah Petar Ivkovič. kari napravili velik korak naprej v razvoju in poglobitvi tega sodelovanja. Sedaj še ni znano, kakšni koraki bodo storjeni, računajo pa, da bodo skušali še dopolniti in koordinirati obrambne 7ena smo že valeni... Iredentisti v Trstu se pripravljajo na »manifestacije« ob obletnici tristranske deklaracije, čeprav pravijo, da jih ne bo OPOZICIJA v grškem parlamentu. Presenetljiv nastop poslanca vladne stranke med razpravo o volilnem zakonu tarizma in dejanje, s katerim bi hoteli odpraviti parlamentarni sistem in demokracijo«. Zanimanje političnih krogov za nastop tega poslanca Izhaja iz dejstva, da je to prvi javni nastop člana vladne parlamen. tarne večine proti njeni politiki, čeprav je omenjeni poslanec že prej v časopisu »Vima« grajal vladno gospodarsko politiko. Računajo, da bo vodstvo stranke izključilo Zanetakisa iz gibanja za združitev grškega naroda. Nocoj bo končana splošna debata, nakar bodo glasovali o zakonu v načelu. Vseh 60 opozicijskih poslancev se, kakor pravijo, ne bo udeležilo glasovanja. Atene, 19. marca (Tanjug). — Največje zanimanje med sinočnjo razpravo v grški skupščini o volilnem zakonu med osem opozicijskimi in 3 vladnimi govorniki je pritegnil nastop vladnega poslanca Zanetakisa proti predlogu zakona. Zanetakis je dejal, da je Grčija že nekaj let v nevarnih škripcih, katerih značilnost je politična neusta-ijenost in nezaupanje naroda v politične voditelje. Pripomnil je, da je gibanje za združitev grškega naroda obljubilo ozdravljenje političnega življenja, razvoj gospodarstva in zboljšanje življenjskih pogojev. Načrt novega volilnega zakona je Imenoval »ponarejanje parlamen- Milenttje Popovič na zasedanju biroja azijske socialistične konferenco Jugapres objavlja, da bo Milentije Popovič, član zveznega odbora Socialistične zveze, zastopal SZDL Jugoslavije na zasedanju biroja Azijske socialistične konference, ki bo meseca aprila v Indoneziji. Obiskal bo tudi Burmo in Indijo. V azijskih deželah se bo mudil približno mesec dni. Na dnevnem redu seje biroja Azijske socialistične konference bo poleg problemov sindikalnega gibanja tudi vprašanje revizije ustanovne listine Združenih narodov. Biro bo razpravljal o mladinskih .socialističnih organizacijah in prostovoljnem delu mladine za napredek azijskih dežel. Biroju bo predloženo’ tudi poročilo ekonomskih ekspertov socialističnih strank Azije. Amandmaji k zahodno-nemški ustavi sprejeti Bonn, 19. marca (AFP). Za-hodnonemški Bundesrat (svet pokrajin) je sprejel amandmaje k ustavi, ki določajo ustanovitev nemške vojske. Proti je glasovala samo pokrajina Hessen, ki ima socialnodemokratsko vlado. Trst, 19. marca (Po telefonu) Vodstva iredentističnih organizacij v Trstu že nekaj dni objavljajo v svojem tisku, da ne bo ob obletnici tristranske deklaracije nobenih »manifestacij«, s čimer opozarjajo, da niso pozabili na tradicijo izkoriščanja te obletnice za protijugoslovanske provokacije in izsiljevanja. Izjavam fa-šistišne MSI, Bartolijevega odbora in drugih, se je pridružila tudi neka študentovska iredentistična organizacija, ki protestira zaradi ne-uresničitve tristranske izjave ter poziva italijansko vlado na »bolj učinkovite akcije za obrambo italijanskih interesov«. »Toda takih izjav sme vajeni«, piše današnji »Primorski dnevnik« »in vemo, kaj jim je sledilo. Novembra so podobni porivi imeli iz dneva v dan nasprotni učinek v naj-hujši obliki, ki ga je nato njihov tisk opravičeval kot samo po sebi umeven odgovor ogorčenih množic itd.« »Primorski dnevnik« prav tako poudarja, da je angloamerička vojaška uprava edino odgovorna za mir, saj ima na razpolago dovolj sredstev za pomiritev nekaj morebitnih plačanih razgrajačev, kot bi bila to lahko storila že ob drugih prilikah, če bi hotela. V tržaških proti-aneksioni-stičnih krogih menijo, da je namen takih pozivov rešiti se odgovornosti, če bi se kaj pripetih. Hkrati pa poudarjajo, da izkoriščanje tristranske izjave in 8. oktobrskega dlik-tata s strani iredentistov za umetno ustvarjanje šovinistič- Za obnovo direktnega železniškega prometa med Jugoslavijo in Italijo BEOGRAD, 19. marca.. (Jugo-pres) V gospodarskih krogih Gorice ponovno poudarjajo potrebo po obnovi direktnega železniškega prometa z Jugoslavijo in ne samo preko STO. Ta direktni promet še vedno ni vzpostavljen kljub petletnim prizadevanjem Jugoslavije. Na prehodu pri Ra-tečah-Planlcl in pri Šempetru pri Gorici se železniški premet ustavi, tako da gre ves potniški in KCO SE BO VOZIL v Stirlsedežiiem osebnem hmhs^hmu avtomobilu znamke „Adler“ 2 blagovni železniški promet med Jugoslavijo in Italijo izključno samo preko Svobodnega tržaškega ozemlja, in sicer preko Herpel], Sežane in Repentabora. Vzpostavitev direktnega železniškega prometa med Jugoslavijo In Italijo bi pomagala gospodarskemu razvoju obmejnlb krajev, - po mnenju omenjenib krogov pa bi predvsem vplivala, na Izboljšanje gospodarskega položaja v Gorici, Preko obmejne postaje Rateče-Planica je bil pred vojno ves izvoz iz Jugoslavije, predvsem izvoz lesa, preko Gorice pa je šel ves promet Soške in Vipavske doline z Italijo. Gospodarski krogi v Goric! smatrajo, da Je sedanja negospodarska prometna politika Rima v pogledu vzpostavitve direktnega prometa z Jugoslavijo glavni vzrok gospodarske krize Goriške pokrajine. ne mržnje in oživljanje fašističnega napadalnega duha proti Jugoslaviji samo dokav zuje, da vztrajanje na 8. oktobrskem diktatu izpodkopava stavbo miru v tem delu Evrope in onemogoča vzpostavitev dobri’n sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo. S. Lenardič Sprejem pri veleposlaniku Vučinicu DUNAJ, 19. marca (Tanjug). Jugoslovanski izredni in pooblaščeni veleposlanik na Dunaju Dragomir Vučinič je preredil intimno kosilo na čast avstrijskemu kanclerju inž. Raabu in ministru za zunanje zadeve ing. Figlu. Na kosilu sta bila tudi državni svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve Stane Pavlič in generalni sekretar zbornice za zunanjo trgovino Ivan Barbarič, ki se mudita na Dunaju kot gosta ministra za trgovino. Konierenca v Djakarii Djakarta, 19. marca (AFP). Vplivni indonezijski časopis »Merdeka« piše, da bo predsednik Sukamo verjetno povabil po končani konferenci azijskih držav, ki bo v Colom,bu, afriške in azijske države na sestanek v Djakarti. Med konferenco indonezijskih diplomatov v Aziji ln na Tihem oceanu, ki je sedaj v Djakarti, so po mnenju časopisa govorili tudi o tem, da je treba varovati afriško-azijsko enotnost, čeprav so nastala nesoglasja zaradi ameriške vojaške pomoči nekaterim azijskim državam. »Merdeka« izjavlja, da indonezijski politični krogi pripisujejo velik pomen skorajšnjemu obisku pakistanskega predsednika Mohameda Alija v Djakarti, ki ga pričakujejo pred začetkom konference y Colombu. Naša podjetja bodo sodelovala pri licitaciji za zgraditev lake v Mersini Reka, 19. marca. Turške oblasti so pozvale najbolj znana danska, holandska, francoska in druga podjetja, med katerimi sta tudi »Pomgrap« z Reke in podjetje »Rad« iz Beograda, naj jim dostavijo ponudbe za zgraditev luke v Mersini. Ti dve naši podjetji bosta v kratkem poslali svoji ponudbi, licitacija pa bo meseca julija Zgraditev luke v Mersini bo zelo obsežno delo ter bo trajalo okrog pet let. Ta luka ima tako ekonomsko zaledje, ki je povezana z železnico, nima pa potrebnih pristaniških naprav. ODBOR ZA GOSPODARSTVO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Več poudarka varčevanju z lesom Ljubljana, 19. marca Dopoldne je odbor za gospodarstvo republiškega zbora ljudske skupščine LR Slovenije začel razpravo o predlogu družbenega pisna Za leto 1954 z obravnavanjem predloga zakona o skladih za urejevanj voda. Večji del razprave je veljal pripombam člana odbora Toneta Boleta, ki je bil mnenja, da so v predlogu z?ko-na s tisočinkami od celotnega bruto produkta določeni prispevki za plačilo v ta sklad za nekatere zavezance (gospodarske organizacije in samostojne obrate) nepravilno določeni. Prj tem je mislil zlasti na kemično industrijo, ki dela vodam veliko škode. Po živahni razpravi je odbor soglasno sklenil predlagati delno spremembo določenih tisočink prispevka. V nadaljevanju razprave o gozdarstvu je več članov odbora poudarilo, noj se vnese v besedilo predloga družbenega plana odstavek, ki naj posebej poudari potrebo varčevanja z lesom, kjerkolj je mogoče. S tem v zvezi so bili nekateri diskutanti tudi mnena. da je treba čim prej izdati uredbe, ki naj bi pospešile to varčev— n. uredbo o omejevanju tesanjs tramov in podobno. Predstavnik izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj je odgov^-:' da se te uredbe že pripravljajo. Glede na dejstvo, da so na republiške organe mnoga državna posestva že vložila prošnje za dodelitev primernih gozdnih parcel, a se te prošnje doslej niso jemale v reševanje, je član odbora Vktor Avbelj predlagal, da da odbor izvršnemu svetu priporočilo za dodeljevanje obrobnih gozdnih parcel kmetijskim posestvom s pristavkom, da bi seveda tudi zanje veljale splošnoveljavne določbe o varstvu gozdov. Spričo pogosto se porajajočih sporov glede vprašanja, kaj je gozd in kaj. ni, se je Viktor Avbelj zavzemal tudi za preklic navodil, po katerih je zaščiteno gozdno drevje tud; na zemljiščih, o katerih ni mogoče trditi, da so to gozdna zemljišča. Ugodna posledica tega bi bila, da bi kmetje manj posegali v že dokaj razredčeno gozdno bo '•>-stvo, ker bi lahko kril; precej svojih potreb iz drevja, ki raste na negozdnih površinah. Mnogo je .primerov, da sekajo kmetje kljub predpisom brez sečnih dovoljenj, ker jim razmeroma visoka cena lesa omogoča, da plačajo relativno nizke izrečene kazni — v kolikor do tega sploh pride — In jim «e vedno ostane lep denar za osebno potrošnjo ali karkoli. Člani odbora so se strinjali v tem, naj bi začeli okraji obravnavati te stvari strože in naj b; zavzeli tudi oristojni sodniki Za prekrške glede teh vprašanj odločnejše stališče. V nadaljnjem je odbor obdelal poglavja trgovine in gostin-siva, obrti, izvoza, investicij, blagovno-denarmih odnosov, cen in potrošnje ter poglavje o družbenem proizvodu, narodnem dohodku in njuni razdelitvi. Glede gostinstva je bilo več pripomb na letošnjo’ amortizacijo, ki je v celoti vzeto za spoznanje nižja od lanske, vendar do predlogov za neke konkretne spremembe ni moglo priti, ker gre pri tem za vprašanje zveznega pomena in ker so tudi znanj razlogi, zakaj te amortizacije v letošnjem družbenem planu še ni mogoče določiti popolnoma pravilno. Pri izvozu je bilo poudarjeno, da si zanj bolj in bolj prizadevamo zaradi prepotrebnega uvoza surovin in opreme in da so že pripravljeni novi predpisi take narave, da stimulirajo našo industrijo maksimalno za izvoz. K drugim poglavjem ni bilo bistvenih pripomb. Pred zaključkom dopoldanske razprave je izvolil odbor Toneta Boleta za poročevalca odbora na bližnjem zasedanju ljudske skupščine. Popoldne se je razprava o predlogu družbenega plana nadaljevala s XV. poglavjem, ki govori o deležu ljudske republike Slovenije na dohodkih okrajev in mest. Razmeroma dolgotrajna diskusija se je končala s sprejetjem priporočila izvršnemu _ svetu ljudske skupščine LRS, da zasliši pred sprejetjem msjjtzi oq luiu-aiM s ‘Aosidpard svet določil način in roke plačila tega prispevka, predstavnike okrajnih ljudskih odborov. K poglavjem o razdelitvi prometnega davka, stopnjah dohodnine ter amortizacije in sredstvih za investicije ni bilo posebnih pripomb in je odbor prešel na obravnavo poglavja o skladih. Tu bi bilo omeniti, da je znižal odstotek sklada za obnovo gozdov, ki naj bi ga plačevali okrajni in mestni ljudski odbori v republiški sklad, od predlaganih 45% na 35%, razen tega pa sklad za obnavljanje ter vzdrževanje rezerv rudnega bogastva, v katerega naj bi plačevala rudarska podjetja in podjetja za eksploatacijo nafte od dobička po odbitku davka 4%. Odbor nadaljuje razpravo jutri ob pol deveti uri zjutraj. 665 razstavljalcev na spomladanskem zagrebškem velesejmu NAD 2 jo NOVIH SERIJSKIH PROIZVODOV Pred 4. plenarnim sestankom Centralnega komiteja Zveze komunistov Občinski obori SZDL organizirajo posvete predstavnikov industrije na njihovem področju Radovljica, 19. marca. Nedavno je imel sekretariat SZDL okraja Radovljica sejo, na kateri so razpravljali o uspehih predavanj, ki so jih organizirali po vsem okraju. Ugotovili so, da so predavanja o uredbi o zadružništvu uspela, kajti marsikje so kmetje šele v razgovorih po predavanju doumeli nekatere spremembe, ki jih določa nova uredba. Največ so razpravljali o tem, da je treba usmeriti kmečke zadruge predvsem na kmetijsko proizvodnjo, ne pa da se ukvarjajo le-te predvsem s trgovino In prodajo lesa. Po mnenju poučenih opazovalcev v Beogradu bo bližnji sestanek Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije sklican za konec marca v Beogradu, posvečen analizi politične in družbene vloge Zveze komunistov v smislu sklepov, ki jih je sprejel IV. kongres Komunistične partije Jugoslavije, Pričakuje se, da nekatere izpremembe v obliki dela v notranjem življenju partijske organizacije, ki bi se mogle zgoditi, ne bodo prešle okvira običajnih korektur, ki jih prinaša praktična izkušnja. To bo čet-ti plenarni sestanek Centralnega komiteja v 16 mesecih po VI. kongresu Komunistične partije Jugoslavije, ki se je sestal novembra 1952 v Zagrebu. Nekoliko več kakor leto dni se izvaja novi statut Zveze komunistov, sprejet na VI. kongresu, ki je komuniste postavil v nov položaj glede metod boja za politično idejni vpVjv v jugoslovanski družbi. Na kongresu v Zagrebu je bilo sklenjeno, da partijske organizacije ne morejo biti neposredni operativni voditelj in odredbodajalec v družbenem m gospodarskem življenju. Po sklepih kongresa komunisti ne morejo komandirati, morejo samo prepričevati in zagotoviti s svojim političnim in idejnim vplivom nadaljnjo graditev socialistične demokracije. V zvezi s tem so bile razpuščene partijske organizacije v ustanovah in državni administracij i, ki so bile, kakor je bilo ocenjeno, nekakšna podpora birokratizmu in krepitvi ur: I. niško-hierarskih odnosov med komunisti. Uslužbenci, Učni Zveze komunistov, so ustanovili organizacije na teritoriju, kjer stanujejo, z namenom, da delujejo neposredno politično med državljani. Razširjeni so bili okviri samostojnega političnega dela osnovnih organizacij Zveze komunistov. Te so dobile pravico, da brez potrditve višjega vodstva sprejemajo ali izključujejo člane. V krajevnih komitejih je bil skoro popolnoma ukinjen profesionalni politični kader, v centralnem in republiških komitejih pa je ostal samo najbolj potreben instruktorski in tehnični aparat. Po neuradni oeenitvi ima Zveza komunistov danes nekaj nad 700.000 članov. V letu 1953 je bilo sprejetih okoli 25.000 novih &anov, število onih, ki po VI. kongresu niso mogli več izpolnjevati obveznosti partijske organizacije, pa se ceni na okoli 70.000. Na rednih letnih konferencah osnovnih partijskih organizacij in krajevnih vodstev, ki so bile te dni končane, je bila podana delna analiza položaja v pretekli dobi. Po mnenju političnih opazovalcev v Beogradu se je na teh konferencah pokazalo, da so sklepi VI. kongresa in velike izpremembe v metodi dela partijskih organizacij prinesle tudi svoje specifične težave. Pa-tjske organizocije t podjetjih, — tako vsaj presojajo, — so se najbolje znašle v izpremenjenih delovnih po- gojih. Pod vplivom komunistov se v tovarnah stalno krepijo in razširjajo pravice delavcev v upravljanju podjetja. Partijski funkcionarji smatrajo tak vpliv za zelo pomemben uspeh, ker je delavsko upravljanje podjetij osnova in vsebina jugoslovanskih pojmovanj demokracije. Nekoliko drugačen je položaj na vasi. Po reorganizaciji kmečkih delovnih zadrug v lanskem letu so morali komunisti na vasi radikalno iz-premeniti vsebino in način svojega političnega delovanja, ki je bilo zgrajeno v pogojih odkupa in administrativnih ukrepov državnih organov na vasi. Doslej še niso povsem uspeli, da bi se prilagodili novim poaojem. Menijo, da bo proces razvijanja socialističnih oblik gospodarstva trajal dlje časa tudi zaradi nizke kulturne ravni jugoslovanske vasi. Imamo pa že gotovo število organizacij na vasi, ki so uspešno osvojile nove metode političnega delovanja. Sodeč po poteku mestnih konferenc Zveze komunistov, je dosedanja izkušnja pokazala, da se tudi teritorialne organizacije Zveze komunistov niso povsod povsem znašle. Rezultati volitev v novi parlament meseca novembra 1953 ter politična afirmacija Socialistične zveze se smatrajo za veliko delo, posledico političnega vpliva komunistov. Med tem pa so se v teritorialnih organizacijah obenem tudi najmočneje pokazale težnje anarhičnega in maloburžuj-skega tolmačenja demokracije. Nekateri komunisti so razumeli demokracijo tako, da se ni treba več vztrajno boriti in javno nastopati proti antiso-cialističnim težnjam. Zaradi tega je, kakor se poudarja, Djilasov primer tudi unesel največ zmede prav v take organizacije. v katerih je osredotočenih največ komuhistov-intelektualcev in uslužbencev. V Jugoslaviji je danes okoli 9000 raznih družbenih, znanstvenih, strokovnih, kulturnih in športnih združenj poleg razvitega mehanizma družbene samouprave v ljudskih odborih. prosveti, socialno-zdrav-stveni službi. Poučeni opazovalci pričakujejo, da bo glede na. bogato razvito družbeno življenje pomagal plenarni sestanek centralnega komiteia k maksimalni politični in družbeni aktivizaciii komunistov v t°h organizacijah. Bližnja seia Centralnega ko-mitfja bo. kakor pričakujejo v Beogradu, nova pobuda za partijske organizacije, da bi bolje in boli učinkovito izvajale ono politično smer, ki je bila sprejeta na VI. kongresu v Zagrebu. Nekatere korekture v načinu in oblikah niiho-vena dela. bodo usmerjene, kakor menijo, k še boli širokemu razvoju socialistične demokracije in učinkovitega, boja ne samo proti birokratizmu. t.emvoč tildi proti malo-bvr?7ii*kemu idejnem’/, in političnemu vplivu. (Jugopres) Skupo* konferenca Zveze knmrridnv za mesto in nki>-H«*n T.johHan» ho dne ?3. in 44. rnirn’ v dvorani Slovenske filharmonije na Trgu revolucije. Na seji so ocenili tudi konference predstavnikov industrije, trgovine, gostinstva in gradbenikov, ki so jih organizirali za ves okraj in jih je uspešno izvedel OSS. Socialistična zveza je v nekaterih občinah dala no. vo koristno pobudo za delo. Na Bledu je občinski odbor SZDL organiziral posvetovanje predsednikov sindikatov in delavskih svetov ter direktorjev vse industrije, ki dela na tem območju. Podobno posvetovanje je že organiziral tudi občinski odbor SZDL v Begunjah. Na obeh posvetih so prišli do mnogih koristnih zaključkov, ki bodo povečali gospodarske uspehe, če jih bodo podjetja izpolnjevala. Vendar pa se je prav na Bledu pokazalo, da nekateri predstavniki industrije, ki so se udeležili teh posvetovanj, nikakor ne razumejo tega, da je prav, če se Socialistična zveza zanima za njihovo poslovanje. Družbena kontrola jim ne gre v račun, ter jo imajo za nekakšno »politično kontrolo«, ali pa celo osebno obravnavanje njihovih napak. Seveda tako stališče ni na mestu, kajti če se bodo člani Socialistične zveze zanimali kot politična organizacija za uspehe v gospodarstvu, lahko to občinam le koristi. Končno so na seji sekretariata govorili tudi o pojavih prekomernega izsekavanja gozdov. To velja predvsem za bohinjsko dolino, zato bo Socialistična zveza v teh krajih sklicala sestanke ter bodo ponovno razpravljali s člani Zveze o škodi, ki jo povzročajo s tem našemu gospodarstvu. SZDL bo dala tudi pobudo, da bi na vasi organizirale žene predavanja, kjer naj hi govorili o naprednem gospodinjstvu in gospodarstvu. —mš. Sestanek mednarodnih izvedencev za higieno in proizvodnjo mleka BEOGRAD, 19. marca. (Jugopres) Vprašanje higiene mleka in proizvodnje mlečnih izdelkov v svetu, bo tema sestanka mednarodnih izvedencev FAO, UNICEF, svetovne zdravstvene organizacije in jugoslovanskih strokovnjakov, ki bo 7. aprila v Beogradu. Sestanek bo organiziran pod pokroviteljstvom komisije za sodelovanje jugoslovanske vlade z mednarodnimi zdravstvenimi organizacijami. Italijanska ladja spet ribarila v naših vodah Koper, 19. marca. V naših teritorialnih vodah na področju Pirana 4 milje od obale so včeraj zajeli italijansko ribiško ladjo »Silvana Marinetta« iz Chioggie. Kaoitana ladje Voltolino Aldebrando iz Chioggie in 6 članov posadke so izročili sodniku za prekrške v Kopru. Priznali so, da so nezakonito ribarili v naših vodah. J. L. Podvojeno število delavcev pri gradnji hidrocentrale Mavrovo Mavrovo, 19. marca. Spreje. majoč roke zveznega zbora proizvajalcev, da se v drugi polovici prihodnjega leta spusti v pogon prvi agregat mavrovske hidrocentrale, je delovni kolektiv gradbenega podjetja »Mavrovo« pričel hitreje izvajati grad- Ljudska mladina Srbije za smotrno telesno vzgojo Beograd, 19. marca. Z današnjega plenarnega sestanka CK Ljudske mladine Srbije so poslali republiški ljudski skupščini pismo, v katerem predlagajo ustanovitev znanstvene ustanove, ki bi neposredno skrbela za šolanje delavske mladine, spremembo uredbe o učencih v gospodarstvu in uvedbo predpisov, ki bodo urejevali razmerje med učenci in delodajalci, zlasti zasebnimi obrtniki. Zahteva mladinske organizacije, da bi dobile šole za učence v gospodarstvu ustrezno mesto v celotnem sistemu šolstva in da mora skupnost posvetiti več skrbi ureditvi gmotnih vprašanj delavske mladine, podpira tudi republiški odbor sindikatov Srbije, čigar predsednik Zagreb, 19. marca. Danes dopoldne je bil v navzočnosti številnih povabljencev iz vseh republik svečano odprt drugi spomladanski zagrebški velesejem. Navzoče je pozdravil predsednik ljudskega odbora mesta Zagreba Večeslav Holje-vac, ki je poudaril pomen tega velesejma za vse jugoslovansko gospodarstvo. Nato je dal besedo državnemu sekretarju za narodno gospodarstvo izvršnega sveta FLRJ Hasanu Brkiču, ki je uvodoma dejal, da kaže letošnji zagrebški velesejem napredek naše proiz- vodnje ne samo v kvantiteti, temveč tudi v kvaliteti in v povečanem asortimentu. »Ta velik uspeh« — je nadaljeval tov. Brčkič — »so omogočile velike investicije, ki smo jih zadnja leta vlagali v industrijo, istočasno pa je to tudi rezultat novega gospodarskega sistema, ki daje delovnim kolektivom vzpodbudo za čim boljšo proizvodnjo.« Nato je tov. Brkič dejal, da je velesejem pomemben tudi s stališča boljše povezave med proizvodnjo in potrošniki ter pomeni spodbudo za večji industrijski Velik davek za navijače deviznih tečajev Dopolnitve in spremembe v predpisih uvoznega režima sprejete bena dela. Na gradbišču je zdaj zaposlenih okoli 3 tisoč delavcev; to število pa se bo v kratkem podvojilo. Slovenska podjetja bodo ustanovila v ZDA trgovinsko predstavništvo Ljubljana, 19. marca. Predstavniki trgovinskih in industrijskih podjetij Slovenije so se odločili, da bodo v najkrajšem času vzpostavili v ZDA svoje trgovinsko predstavništvo, ki bi v prvi vrsti proučevalo ameriško tržišče in neposredno povezovalo naša podjetja z ameriškimi potrošniki. Interesenti za to predstavništvo so rudnik živega sreora v Idriji, rudnik svinca v Mežici in več drugih slovenskih podjetij. Druga gospodarska razstava na Bledu Ljubljana, 19. marca. Podjet. je »Bled-Comerc« bo organiziralo letos na Bledu sezonsko gospodarsko razstavo, na kateri bo sodelovalo veliko jugoslovanskih industrijskih in obrtniških podjetij. Razstava bo odprta od 1. maja do 30. septembra. Veliko prijav za osiješki sejem Osijek, 19. marca. Za spomladanski osiješki sejem, ki bo trajal od 3. do 11. aprila letos, se je doslej prijavilo nad 220 razstavljalcev. Kot smo v našem listu 6. t. m. že poročali, so gospodarska podjetja in njihova združenja k dosedanjim deviznim predpisom glede izvoza in uvoza dala pripombe in predloge, na podlagi katerih Je sedaj zvezni izvršni svet sprejel tudi dopolnitve in spremembe v deviznih predpisih za uvoz. Spremembe predpisov za izvoz pa so bile sprejete že 8. t. m. in so stopile v veljavo 19. t. m. Od novega uvoznega režima se z gotovostjo pričakuje, da bo stabiliziral tečaj deviz na deviznih obračunskih mestih na bazi kalkulacije družbenega plana za leto 1954, t. j. na 600 do 700 din za USA dolar, kar bo za naše gospodarstvo, posebno pa za politiko cen največje važnosti. Naši izvozniki in uvozniki bodo lahko mnogo bolj sigurno kalkulirali, uvozniki osnovnih surovin, pa bodo lahko nabavljali devize po ugodnejših tečajih kot do sedaj, ker jim ne bodo mogli uvozniki manj važnega — posebno luksuznega — blaga zaradi posebnega davka, kt je zamenjal dosedanji dopolnilni koeficient navijati tečaje na deviznih obračunskih mestih. Bržko bo namreč kiu-pec plačal za devizo več kot znaša dvakratni uradni tečaj, zvišan ali znižan za dispariteto tiste devize na deviznem obračunskem mestu, bo plačal tudi davek, ki se dobi, če se množi razlika med navedenim modificiranim dvakratnim uradnim tečajem in tečajem nabave z odstotkom prekoračenja. Dvakratni uradni tečaj, zvišan ali znižan za dispariteto, pa dobimo, če pomnožimo povprečni mesečni tečaj določene devize z 600 in ta zmnožek delimo s povprečnim mesečnim tečajem vseh deviz. Po navedenem obdavčenju raste torej davek v neke vrste geometrični postopici, tako da zna- P—--------—s?- graditi glavno dvorano tovarne viskoze Ložnica, 19. marca. Strokovnjaki, ki jim je poverjena graditev tovarne viskoze pri Ložnici, izjavljajo, da se bodo prl- glavne dvorane. Ta dvorana se bo razprostirala na površini, ki meri nad 70 tisoč kvadratnih metrov. Vse priprave za pričetek teh del so bile izvedene v pravem času. ša na primer pri nabavnem tečaju 671 din za 1 USA dolar, (če je na primer z dispariteto modificiran dvakratni uradni tečaj 610 din), ta davek 610 din, (61 X10*',) pri nabavnem tečaju 732 din (122 X se*/») že 2.400 din, pri nabavnem tečaju 854 din (244 X 40V.j celo 9.760 din (!) itd. 1- USA dolar bo tako veljal v prvem primeru 1.281 din, v drugem 3.111 din, v tretjem že 10.431 din itd. Temu pa je treba dodati še uvozni koeficient, ki znaša 1 do 4. Ker bodo podjetja morala pri kalkulaciji resno računati z novim davkom, bo Narodna banka objavljala ta z dispariteto modificiran dvojni uradni tečaj posameznih deviz, s pomočjo katerega bodo podejtja lahko izračunavala kaj Jih bo posamezna deviza dejansko stala. S spremembo uvoznih koeficientov, ki jih bo sedaj lo (od 1 do 4), posebno pa z njih znižanjem za uvoz proizvodov široke potrošnje iz dežel Bližnjega in Srednjega vzhoda bo omogočena nemotena trgovinska izmenjava blaga s temi deželami. »Istra in Hrvatsko Primorje v zgodovini« Na Reki pripravljajo stalno razstavo politične in kulturne zgodovine Reke in Istre. V po. sebnem zavodu pripravljajo gradivo za publikacijo »Pravice in položaj italijanske manjšine v Jugoslaviji«, ki jo Ima v letošnjem načrtu Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti. Stalna razstava naj bi pokazala naši javnosti zgodovinska dejstva o razvoju teh krajev. Razstavljeni bodo grafikoni, fotografije, etnografske prvine, glagolski spomeniki in drugo gradivo, važno za spoznavanje preteklosti. Na razstavi bodo predočeni tudi narodnostni in oolitični odnosi v teh krajih ter iiplomatska borba za njih. V publikaciji o pravicah in položaju italijanske manjšine bodo orisali zgodovino naseljevanja v teh krajih, razmerje sosednih držav do manjšin ter poglavje o zaščiti manjšin v Jugoslaviji. Publikacija bo pod. prta s statističnimi podatki. Zbiranje gradiva za zgodovinski muzej in za postavitev spomenika »žrtvam fašizma« v Jasenovcu Začela se ie akcija za postavitev spomenika in muzeja »Žrtvam fašističnega terorja« v Jasenovcu. Za postavitev tega monumentalnega dela pa je potrebno opraviti nekatera pripravljalna dela. Samo taborišče je namreč bilo po osvoboditvi porušeno, gradivo pa razneseno. Zdaj je potrebno označiti vse objekte, ki so bili v taborišču, kakor tudi vsa množična grobišča in mesta, na katerih so fašisti poklali nad 800 tisoč naših državljanov, da bi jih urbanisti lahko posneli in izdelali načrte. — Prav tako je potrebno zbrati tudi vse gradivo o življe-» nju in mučenju ljudi v taborišču, kakor razne slike, ilustracije, spone in druge mučilne naprave za ureditev muzeja. Osnovna organizacija Socialistične zveze v Jasenovcu je prevzela nalogo opraviti vsa pripravljalna dela. V ta namen je imela že nekaj konferenc, ki so se jih udeležili vsi jasenovški volivci. Sestavili so odbor, ki vodi ta dela. Doslej so že zbrali nekaj mučilnega orodja in drugega materiala, prav tako pa 90 že označili objekte taborišča in kraje množičnih grobišč. Zdaj izdelujejo table, ki jih bodo postavili na ta mesta, z opisom objekta in njegovo skico. Ta pripravljalna dela Dragi Stamenkovič je prisostvoval današnjemu zasedanju plenuma. Glede flzkulturne in športne dejavnosti v Srbiji so udeleženci plenuma grajali stališče nekaterih ljudskih odborov, gospodarskih organizacij in športnih društev, ki večkrat tudi nedovoljeno spodbujajo posamezne športne panoge, zlasti nogomet, zapostavljajo pa skrb za splošno telesno vzgojo mladine. Koristneje bi bilo, so d’iali na plenumu, če bi porabili denar, ki ga izdajo zlasti v manjših kra. jih za plače In nagrade nogometnih trenerjev in posameznih igralcev, za zidavo športnih terenov in objektov, ki bi bili namenjeni množični telesni vzgoji. Razmah Socialistične zveze v Murski Soboti izvoz, ki je ie v preteklem letu precej porastel. Naša mlada industrija bo morala, če bo hotela konkurirati na svetovnem tržišču, napraviti še zelo mnogo. Na koncu je tov. Brkič dejal, da daje zagrebški velesejem našim podjetjem možnost, da spoznajo napredek in izkušnje drugih podjetij ter jih izkoristijo v svojih podjetjih. Na drugem spomladanskem zagrebškem velesejmu sodeluje 665 razstavljalcev, od tega jih je iz Slovenije 100 s 2709 proizvodi. Novih serijskih proizvodov je razstavljenih 250, med njimi največ strojev, orodja ter električnega in radijskega materiala. Prostor-ninsko je letošnji zagrebški velesejem za eno tretjino večji kot lanski. Posebej je treba omeniti sodelovanje proizvajalcev poljedelskih strojev ter prehrambenih, kemičnih in tekstilnih proizvodov. Poleg številnih proizvodnih podjetij sodeluje tudi okoli 50 velikih izvoznih podjetij, ki zastopajo na stotine manjših proizvodnih podjetij ter razstavljajo namesto njih izdelke. Velesejem bo odprt do 28. marca; na vlakih, ladjah in letalih veljajo običajni velesejmski popusti. M. B. Licitacija bele pločevine iz tristranske ekonomske pomoči V Ljubljani je bila 18. t. m. licitacija bele pločevine iz ameriškega dela tristranske ekonomske pomoči. V prodaji je bilo okoli 1.600 ton bele pločevine v vrednosti 225.000 USA dolarjev. Prodajalec je bila Uprava' za ekonomsko in termično pomoč Iz Beograda. Licitacije se Je udeležilo 15 podjetij iz vse države (iz LRS 1, iz STO 2). Pravico udeležbe na licitaciji so imele le industrije konzerv in kovinske embalaže. Prodaja se je Izvedla v 31 lotih od 15 do 100 ton v vrednosti od 3.375 do 22.500 USA dolarjev. Večina blaga je bilo prodanega po ceni din 600. za 1 USA dolar, 420 ton v vrednosti 94.500 dolarjev pa po tečaju od din 601 do 805 za 1 USA dolar. Zlicitlrano belo pločevino bodo uvozila uvozna podjetja. Tehno-promet, Beograd, Ferimiport, Zagreb in Tehnometal. Ljubljana. Murska Sobota, 19. marca. Danes je bil v Murski Soboti občni zbor organizacije SZDL, ki je ugotovil, da se ie v zadnjih devetih mesecih delo organizacije v mestu znatno izboljšalo. Prej ie namreč ta organizacija v Murski Soboti ni znala zaieti vseh članov in jih pritegniti k delu, pred devetimi meseci pa ie bilo v Murski Soboti ustanovljenih 13 rajonskih organizacij, ki so se bavile s problemi na svojem terenu. Ta način dela ie pokazal lepe uspehe. To ie bilo vidno predvsem-pri zadniih volitvah v zvezno in republiško ljudsko skupščino, ki to v Murski Soboti dale tako Devizni tečaji bodo morala dati vemo sliko tega mučilišča in morišča naših ljudi, ker bodo na podlagi teh skic postavljali posamezne objekte spomenika v spomin nedolžnim žrtvam podivjanega fašizma. Zaradi tega se odbor obrača na vse državljane in ustanove, ki posedujejo kakršenkoli predme iz taborišča oziroma življenja jetnikov, naj jih dostavijo odboru z opisom, od kje predmet izhaia, oziroma, na katerem mestu je bil najden. Obenem poziva odbor vse bivše jetnike Jasenovca, naj mu dostavijo sledeče podatke: 1. od kdaj do kdaj so se nahajali v taborišču in v katerem objektu; 2. opis po spominu o življenju in delu v posameznih objektih taborišča; 3. opis posameznih objektov, grobnic, mest, množičnih ubijanj in podobno. Če je mogoče, naj napravijo tudi skice teh objektov; 4. točen naslov, da bi jih bilo v primeru potrebe mogoče poklicati na lice mesta. Vsi prizadeti so naprošeni, da bi gornje podatke čim hitreje dostavili odboru. Odbor za zbiranje gradiva za zgodovinski muzej »Žrtvam fašizma«, Jasenovac. Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili dne 19. marca zaključki po naslednjih tečajih: USA dolar 850.60 (850.60, 850.75, 183.58); angl. funt 2504 (2508.39, 2505.35, 198.31); DM 20620 (20634.23, 20245.87, 183.44); belg. frank 1819 (1828.39. 1820.68, 203.44); franc, frank 225 (234.86, 232.10, 170.78): klir. švic. frank — (19500, 19500, 184.23); ital. lira 128 (128.54, 128.24, 187.16); Lit. STO — (127, 124, 158.33); holand. forint 21439 (21499.75, 21507.48, 172.42) egipt. funt. 1810.50 (1812, 1811.51, 110.28); obr. dolar Avstr. 825 (825.81, 824.58, 174.85); ohr. dolar Danske — (700, 710.73, 136.91); obr. dolar Fin. — (610, 610, 103.33); obr. dolar Norveška 620 (620. 620, 106.66) obr. dolar Grčija 690.95 (720, 720, 140); obr. dolar Turčija 635 (641.97, 635.38, 111.79); obr. dolar Izrael 603 (610, 604.68, 101.56); obr. dolar Braz. —(—, 642.50, 114.16); obr. dolar Paragvaj 600 (602.11, 600, 100). Opombe: številke v oklepaju pomenijo: 1. število predhodnjl srednji tečaj FLRJ, 2. število srednji tečaj FLRJ, 3. število ažio v ’lo, črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi ni bilo zaključkov v Ljubljani. Situacija: Prometa nad 172 mil. dinarjev. Prodane večje količine ameriških dolarjev, angleških funtov, franc, frankov, italijan. lir, avstrij. obrač. dolarjev ter obrač. turških in izraelskih dolarjev. Kupci so bili zelo zadržani in previdni. Pod vplivom spremenjen;’-, predpisov o deviznem poslovanju glede na Izvoz, ki so stopili danes v veljavo, so tečaji malenkostno padli. Zaradi teh novih predpisov se pa pričakuje še nadaljnje padanje tečajev. Umrla nam je naša ljuba sestra, teta MARIJA GRM upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 21. marca 1954 ob 14. uri z Zal — Antonove mrliške vežice. Do pogreba leži pokojnica v Polakovi 13. — Žalujoči brat Anton z družino in ostalo sorodstvo. — Ljubljana, Stari trg pri Rakeku, 19. marca 1954. dobre rezultate, kakor še nikoli prei. Zlasti mladina se je v zadnjih mesecih močno razgibala. V vseh raionih so ustanovili mladinske, igralske, šahovske, pevske in druge skupine, ki so večkrat nastopale tudi v javnosti. Najboljša je osnovna organizacija SZ v V. rajonu, ki ji je uspelo prirediti več zelo dobro obiskanih predavani, ki so organizacijo močno približale članstvu. Prav zaradi tega se je v Murski Soboti dvignilo tudi Število članov, ki iih je sedai 70 odstotkov vseh volivcev, prej pa jih je bilo manj kikor 50 odstotkov. H. Dotrpela je v 64. letu «taro6tl naša sestra in teta ANA PONIKVAR, roj. Rozina Pogreb bo v nedeljo, ob 1». url z 2al — Marijine mrliške vežice. — Sestri, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo. Dotrpel Je naš nenadomestljivi mož in očka ANTON JUVAN delovodja v pokoja Pogreb bo v soboto, 20. marca 1954 ob 14.30 z 2al — Jožefove mrliške vežice. — Žalujoči ostali. — Ljubljana, 19. marca 1954. Umrla je naša draga teta JOŽEFA PAUC uslužbenka neurološke klinike Pogreb bo 21. marca ob 15.30 lz Frančiškove mrliške vežice. — 2alujoči rodbini: Smogavec in Tratnik. — Ljubljana, St. Jernej, Radovljica, Zagreb, Cleweland, 19. marca 1954. Po težki, mučni bolezni nas Je za vedno zapustil naš nepozabni mož, oče, brat FRANC ŽITNIK nameščenec Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 21. marca 1954 ob 14.80 z Zal — Nikolajeve mrliške vežice. — 2alujoči: žena Angelca, hčerka Tilka, sestre in ostalo sorodstvo. VREMR V zahodni Sloveniji precej oblačno vreme, v vbodni pa delno do spremenljivo oblačno vremo, Se nadalje toplo. OB.ROBU DOMOV Ameriški »njet«? Še nekaj tednov in v Ženevi se bodo sestali zunanji ministri petih velesil, da bi se sporazumeli, kaj bi bilo napraviti v Koreji in Indokini. Razen za Francoze bi se dalo trditi, da si velesile ne obetajo posebnih rezultatov, a.U Politični pritisk namesto socialnih refom Pogrom no kominformovske organizacije v Italiji — Tehtni poudarki političnih opazovalcev Rim, 18. marca (Tanjug). Itali- valcev bi se dal kominformizem janska vlada je sinoči sklenila uspešneje zatreti z reševanjem začelo, da jim konferenca ne ukrepe proti kaminformovski Ko- ostrenih socialno-ekonomskih pro-diši prevet. Dulles je po munistični partiji Italije, da bi blemov delavskega razreda kot pa vrnitvi iz Berlina doma nale- omejila njen vpliv in delavnost, z nedemokratičnimi prisilnimi tel na neverjetne težave. Na- Sklenjeno je bilo, da bodo preiska- ukrepi proti levim strankam, popadi nanj so se kar vrstili in li finančna sredstva Komunistične sebno v položaju, ko se je režim slišale so se besede o »Miin- partije in ugotovili, na kak na- osramotil s škandaloznim odkrit-Chenu Daljnega vzhoda, o pri- čin se stekajo v partijo. V ta na- jem o podkupljivosti in nemoral-Jhtavanju Kitajske (katero bi men bodo omejili ali prepovedali nosti visokih funkcionarjev. Ukre-nekateri ameriški senatorji uvozna in izvozna podjetja za pi, ki jih namerava storiti vlada, najraje kar »zradirali«) itd. trgovanje z državami sovjetskega bi utegnili imeti po sodbi mnogih bloka ter razne finančne in kul- političnih opazovalcev neugoden turne ustanove in zadruge, ki so politični učinek. Nekateri časopi-bile v rokah kominformovske si razlagajo te ukrepe kot povra-stranke. Tudi kulturno zamenjavo čiLni ukrep proti levim opozicij-z drugimi državami bodo nadzi- skim strankam, ki so odkrile škan-raili. Omejena bo zamenjava fil- dal in korupcijo v državni upra-mov, literature in propagandnega vi. Uspeh vladne protikominfor-gradiva z državami sovjetskega movske gonje je odvisen od tega, bloka. • če se ji bo istočasno posrečilo raz- Vlada je ukazala, naj komin- ložiti delavcem socialne in gospo-formovskim organizacijam odvza- darske reforme, pri čemer jo bodo ko zaznamovala kot vlada represije, izgubila v zaostrenih družbeno političnih sporih stik z zahtevami delavskih množic in se navzlic svojim socialno pobarvanim izjavam lahko znašla na postojankah desnega protidelavskega bloka. Kot slabo znamenje omenjajo okoliščino, da se je začela vlada uveljavljati prej s političnim pritiskom kot pa z obljubljenimi socialnimi reformami Novo ameriško poveljstvo na Atlantiku T f~"- • London, 19. marca. (Tanjug). Dosedanji poveljnik ameriškega 6. brodovja v Sredozemlju vice-admiral John Cassady je prevzel danes od viceadmirala Geralda Righta poveljstvo nad ameriškimi vojaškimi silami v Vzhodnem Atlantiku in Sredozemlju. Right bo 12. aprila postal vrhovni zavezniški poveljnik za Atlantik. Cassady je imenovan za admirala. Slovesnost je bila v štabu ameriških pomorskih sil v Londonu. NOVICE V SLIKI prišlo je tako daleč, menijo komentatorji, da se Dulles v Ženevi ali sploh ne bo smel pogajati, če naj se izogne napadom, če pa bi kljub temu prišlo do kakšnih sklepov, pa je skoraj gotovo, da jih Kongres ne bo odobril. Morda je ravno zaradi takšnega položaja Dulles izjavil novinarjem, da bo konferenca v Ženevi morda odložena, s čimer pa je verjetno le izrazil svoje želje. Zaradi tega pa se je dvignil pravi vihar v Franciji, kjer si vlada obeta, da bo v Ženevi morda le širila vprašanje vojne v Indokini, pa čeprav za cemo tega (se slišijo govorice), da bi morala podpreti sprejem LR Kitajske v OZN. — Prav to pa je glavno vprašanje, od katerega je odvisen uspeh konference. Jasno je namreč, da Sovjetska zveza in Kitajska ne bosta pripravljeni zapustiti Koreje in Indokine, ne da bi dobili kaj v zameno. V odgovor na DuUesovo izr javo je Sovjetska zveza takoj naslednji dan poslala na Zor hod spomenico s svojim predlogi za izvedbo konference in s tem nekako sporočila, da naj se konferenca sestane kot dogovorjeno. Iz vsega tega bi se dalo torej sklepati, da izrednega uspeha ni pričakovati — narobe, glede na to, da bo verjetno Dulles tisti, ki bo moral na predloge Vzhoda odgovarjati »ne« (z enim očesom na Kongresu, z drugim pa na kitajskem delegatu) je celo mogoče, da bo Moskva s konferenco dobila v roke lep propagandni material za dokazovanje svoje miroljubnosti in ameriške bojevitosti, vse drugo pa bo ostalo pri starem. McCarthy naj se umakne V državi Wisconsin, kjer je bil izvoljen za senatorja, pobirajo podpise za njegov odpoklic New York, 19. marca (Tanjug). Connecticutt štiri organizacije re-Urednik nekega krajevnega čašo- publikanske stranke z velikansko piša \ državi "Wisconsin je začel večino sprejele resolucijo proti gibanje za odpoklic senatorja Mc makartizmu in za Eisenhowerja. Carthyja, ki je bil izvoljen v tej Senator Me Macthy pa še vedno državi. Ta urednik je objavil čla- napada predsednika ZDA, rekoč, nek, v katerem piše, da je bil ne- da senat ne bo samo kimal na koč Me Chartyjev prijatelj, da pa vse, kar pravi Eisenhower, .je postal senator s svojim delova- Nacionalni odbor republikanske mejo vsa poslopja in dvorane, ki kominformovske stranke gotovo njem neznosen. Čeprav ni prepri- stranke pa navzlic Me Carthyjeve- čan, da se mu bo posrečilo zbrati 'mu izzivanju še ni odvzel sena-400.000 podpisov, pravi, da bi torju pravice, da sme govoriti v tudi sto tisoč podpisov koristilo, imenu stranke. Nasprotno, zastop-' Vzporedno s tem so v državi nik odbora je sporočil, da bo Me Carthy povsod, kjer bo govoril, nastopal v imenu stranke. Resolucija proti Egiptu NEW YORK. IS. marca. (Reuter) Kakor se je zvedelo, bo novozelandski delegat M noro jutri predložil Varnostnemu svetu načrt resolucije glede pritožbe Izraela proti Egiptu, ker le-ta ustavlja izraelske ladje v Sueškem prekopu. V obveščenih krogih se je zvedelo, da se zahodne sile strinjajo z besedilom resolucije. Resolucija baje zahteva, naj se Egipt drži resolucije Varnostnega sveta iz 1951, ki poziva Egipt, naj so bile prej last fašistične organi- ovirale s tem, da bodo poostrile zacije, češ da kot take pripadajo stavke in" izzivale spopade s podržavi. ličijo. Če ne bo prevladala so- Po mnenju političnih opazo- eialna usmeritev, bi se vlada lah- WASHINGTON, 19. marca. (AFP) V imenu Združenega poveljstva na Koreji je ameriška vlada objavila včeraj poročilo o pred kratkim razpuščeni nevtralni komisiji za repatriacijo ujetnikov. Poročilo zavrača obtožbe, da je Združeno poveljstvo poslalo v taborišče kitajskih in sevemokorej sirih" ujetnikov svoje ljudi, da bi jih odvračali od repatriacije in javlja, da je Združeno poveljstvo izročilo vladama Formoze in Južne Koreje T Kitajcev in 10 Južnokorejcev, obtoženih, da so zagrešili zločine, ko so bili v taborišču pod indijskim poveljstvom. Poročilo odklanja tudi odgovornost za prihodnost ostalih 88 ujetnikov, ki so izrazili željo, da bi jih poslali v nevtralno držav o. Generala Timajo, predsednika razpuščene nevtralne komisije pa kaže slika ob odhodu iz demarkacijskega področja, kjer sta m u pri njegovem delu obe strani povzročili toliko nevšečnosti. Britanski liberale! za evropsko obrambo Predlog za evropeizacijo Posarja Evropskemu svetu predložena resolucija p™0 °bdobje bo tra;aio- do5dcr predlaga za pripravo in izvedbo posarskega ."vedeiUpiebSadrugor’obdob- plebiscita tri obdobja je bi trajalo od ustanovitve do London, 19. marca (Tanjug). V Londonu je danes začel zasedati pododbor evropskega sveta, ki bo proučil nekatere najvažnejše točke predloga za evropeizacijo Posarja. Čeprav so- izvedbe prebiscita. V tem ražin Nemčija privolili na to, da dobju bi bilo delovanje strank bi bili predlogi člana holand- P°d nadzorstvom odbora zaple-skega parlamenta Van Nattersa biscit. Političnim strankam v podlaga za razgovore. Ti pred- Nemčiji in Franciji ne bi bila logi določajo, da bi bil pooblaščenec evropskega sveta odgo- London, 19. marca. (Tanjug). Kakor se je zvedelo, bo izvršni odbor britanske liberalne stranke predlagal novo resolucijo o zunanji politiki na prihodnji seji stranke, ki bo 21. aprila. V resoluciji bo zahteval, da brez odlašanja ustanove Evropsko obrambno skupnost in da Velika Britanija naveže s to organizacijo tesnejše stike, prav tako pa tudi z evropsko skupnostjo za premog in jeklo in drugimi evropskimi ustanovamL Izvršni odbor EberaJne stranke meni v resoluciji, da sedaj niti malo ne kaže, da bi Sovjetska zveza privolila na rešitev nemškega vprašanja, prepričan pa je, da bodo na ženevski konferenci rešili korejski problem, kmalu nato pa priznali pekinško vlado. dijo, da se bo prihodnost Po- voren za obrambo in zunanjo politiko Posarja, dokler ne bo uresničen načrt o evropski sarja odločila v neposrednih razgovorih med Francozi in Nemci uradni krogi v Londonu skupnosti- Na gospodarskem po- gov v Londonu je eno izmed . .... ne ovira plovbe, dovoljena agitacija v Posarju. V tretjem obdobju, ki bi nastopilo ob plebiscitu, bi bilo dovo- PO PARTIJSKEM KONGRESU V VARŠAVI ljeno delovanje političnih strank. Po mnenju diplomatskih kro- TOKIO, 19. marca (AFP) Predsednik japonske vlade Sigem Jo-ši da bo imel z ameriškimi in britanskimi voditelji neuradne razgovore o japonskih diplomatskih zvezah s Kitajsko, ko bo sredi maja odpotoval na pot okoli sveta. vendar pripisujejo sestanku pododbora precejšen pomen. V Londonu zatrjujejo, da sta neposredno prizadeti Francija WASHINGTON, 19. marca. dab; dene- nad 300.000 mrtvih Italijanov v »Rezultati štetja iz leta 1921 so 11 ^ Slovencev. Drugo je pa se- cionaliziraii Trst. — Kdaj so Prvi svetovni vojni in res ni po- popolnoma v nasprotju z dejan- veda vprašanje, kako _ raz vozi jati Habsburžani sploh poskušali od- treba, da skuša »Resnica o Trstu« skim stanjem stvari in ne prene- em-jčni čudež, da je bilo leta vzet; italijanski značaj Trsta? prodajati za resnico zakasnelo fa- sejo kritične raizmotritve.« Samo 1846 že 25.000 Slovencev v Tr- skoraj vseh petsto let habsbur- šistično laž o 600.000 padlih za za nekaj let je utihnilo vsaj v sru, m so v njega drli iz leta v gkega gospostva nad Trstom se Tret, za vzhodno obalo Jadrana. uradnih publikacijah argumetira- 'f10 stoletja iz vseh »e nj pojavljalo narodnostno 4. Po 36 letih, odkar so se kali- ... - - nje z ljudskim štetjem iz leta slovenskih pokrajin^ tisoči Sloven- vprašati je in ko se je pojavilo in jonske čete izkrcale na tržaški praviti koncepcije jesenskega ’ ..... .---------—• — -> za statisticarje v s uzbi SQ koborte rrfašklh nemških vo- obali, postaja čedalje bolj tudi Plenuma, ker se da nekaj po- lin ul •• « , ■« «iuu «. . T. T-* * 1 1.. 4 A4 n /Irt-KnaCM ?■* Di/iiad/«. je omejena skoraj samo na administrativne ukrepe odkupa in na več ali manj prisiljeno kolektivizacijo. Prisotnost Hruščeva kot voditelja sovjetske delegacije na kongresu pomeni morda, da so nameravani pomembnejši ukrepi glede kmetijstva. Morda nameravajo po- sroletnim' bSačnimi od e- Pedala luč sren v Rimu ni niti 1921, toda devet let po vojni pri- s™car£. v so kohorte tržaških nemš.-... .. - ---------- . ...... .. „ iT k braLcbfov aok nk čista kot bi morala biti de vse prav, in tudi stare kronič- Ihanske, tržaške občine >ih je livcev hod;le na vo];?ža< aU n!so Italijanom jasno, da se leta 1918 šobnega sklepati iz Bjeruto-n, Hrvate j^loroka ctr- v^L resrica temveč je našem- ne neresnice. Poluradna revija ka- jih ]e moralo b.ti vsa, do prav nemški volivci v Trstu zme- z okupacijo Trsta, kot pozvanja vega referata. Na IX. plenumu So .rJSif.SSS %"*» I«. 1910, 1.25,000, , j « iiton!,. P»«*» o Trn.., « «*** skl, pa čeravno je namenjena an- »Esten« se tudi oktobra 1953 m Prepuščamo treznim bralcem mzactj oddajali svoje glasove sa- zaključil italijanski risorgimento, omejitve kolektivizacije, se- ttlOrja. i • c——,/ott— 1 — «oh — - Throrl f oi c«i/-nhi l_m_ _. X* :ii_ 1:;-*,-!«« : -O rom v oh r!« ip htio nndrakn ten o daj pa je Bjemt poudarjal, da bo ostal tempo kolektivizacije tak, kakršen je bil lani. ko je bila največja ofenziva proti ko število industrijskih podjetij minacija med drugo svetovno voi- perializem. Pred m med prvo noljškemu kmetijstvu. Hru- letu 1927'naraslo na no je načrtno slovanizirala prebi- svemyno vojno so to vedeli vsi ščev se je v svojem pozdrav- desetih letih. Kakšen valstvo v Julijski-krajini. — Ali itamilski socialisti in vse katoli- nem govom na kongresu sa- imelo teh skoraj 14 je bil morda tržaški prefekt neki ške množice Italije ter velika ve- mo mimogrede dotaknil kme- hänsärih del o Trstu in vzhodni be »Internationa! Political Edi- kor pa omenja najnovejša »Res- tisoč'industrijskih podjetij v Tr- Slovenec in ali ni bil »italianis- čina Giolitriievega parlamenta, t.iistva. pri čemer pa ni Iz- obali požene včasih italijanska rions«. italijanska vlada je že le- niča o Trstu« ljudsko štetje Sz stu leta 1937 v Trstu, pa ne bo simo« Coceam? In ali m Trza- Kdo to ve od odgovornih itali- kliučeno, da le kaj povedal ta«« propaganda tod" po neki spis v ta 1946 v škripcih povojnega leta 1910, pači že itak Slovencem ubranilo hudomušnega nasmeha čanom med vojno županoval fa- janskih političnih vodstvev v le- dl izvem kongresne dmv-ane. angleščini, v sedanjem mednarod- mačka in s tem neizogibnega po- krivične podatke in nasuje v sv o- zdravega humorja, ko je pač zna- šistični Pagnini? ALi je bila uki- tu 1954? (Se nadaljuje) »•' “ K. Davidovič He jezite se, če niste zadeli VjŽe81triindTa^ete8a T.mese* Zato je Zveza dobrim del teh V načrta je tudi ustanovitev en. “tiavljam nestrpno pričahu- sredstev porabila za vzdrževanje delavnic za izdelovanje sodobnih J®!®, Pdtoeup o žrebanju. Pred učencev v gospodarstvu. V 46 učil za slepe m zvočna knjižnica prodajalnami Jugoslovanske lote- svojih delavnicah usposabljajo za slepe v principu gramofonskih nje se zbirajo velike skupine 1 ju- namreč preko 200 gluhonemih plošč. Vsi ti načrti bodo v znat-*“ 7 rokah. Vzdihi in otrok. S to pomočjo je bilo kup- nem delu uresničeni s pomočjo razočaranja niso redki. Koliko Ijeno v Sarajevu poslopje za sta- Jugoslovanske loterije, lepih sanj se je v takih trenutkih novanja teh otrok, če pa bodo ze razDiim.o. Pa vendar, nikar denarna sredstva dovoljevala, bo-tega ne jezite! To, kar do kupili, enako poslopje tudi v C KULTURNI RAZGLEDI D- Kopajoč srečko, se borite proti pegavcu Pariški dramaturški zapiski DRUGO PISMO Paris, 12. marca 19U krik, da je vlada morala popu- Prenasičenost kulture. Da. Ka-Teater in metro šiiti. Gledališče je ostalo, sub- kor se čudno sliši, pa je re«. • . .... , vencijo so mu pustili ali baje Prenapučenost. Poezija, glasba, Gledališče m podzemsko že- celo zviiali. teater, film, televizija, slikar- leznieo je nonnalno težko spra- pari« resnično ljubi avoja stvo, arhitektura: povsod. gledališča. Sicer bi tudi ne mo- Pariz je evropska umetniška ,e po tni strani izgubljeno, lahko Srbiji. Razen vrste drugih izdat- Jugoslovanski Rdeči križ po- zvezo. Ce pa takle dramaturški gU ^vetj.' Na 2,800.000 prebival- Mekka. V teatru sed; ob tebi Wie' '2Lr""n‘- Pn?fe 7W kov za pomoč socialno ogroženih sveca veliko skrb zdravstveni pro- pariški .popotnik po prvih dneh cev 57 gledalUč. En0 torej na Sudanec, v študentski menzi Ja- večje veselje, saj gredo dobički je bHo odprtih še sedem novih sveti ljudstva m boju proti raz- v Parmi na smrt zbit sreda noča 430OO prebivalcev skupaj s tuj- Jugoslovanske loterije v mnoge delavnic in opekama, nabavljeni ni epidemijam. Lani je to pomoč cepne v svojo hotelsko posteljo, ci recimo na 50 000 ljudi Pri humane m zdravstvene namene. «, bili stroji za dve tiskarni, kup- porabil za ustanovitev raznih te- se mu od utrujenosti in preobi- tem 5^- državno subvencijo p___z |___u 1 • Ljeni dve ekonomiji... Predolg čajev za vaško mladino, za po- lice vtisov začne pred Očmi vr- s t = ~iedailiiAa (Comedie Pomoč invalidom, globo- jpis-k bi bil, če bi še naštevali, bijanje pegavca, za dajanje so- teti in odvijati nekak surreal!- dvem- hišama Ooera z dv«i nemim, nepreskrbljenim kaj je bilo vse storjeno. Zahva- cialne pomoči... Nekaj ^ tisoč stični Hilm in v tem filmu bi se hišama in Vilar o vo gledališč v obokom... Ijujoč Jugoslovanski loteriji so otrok je bilo na ta način rešenih, prvi kader na vsak način moral nodzemliu rmrf Vat AT«; (-«ATT bili kupljeni tudi letovišče, mno- mnogi potrebni pa so lahko mir- imenovati TEATER IN METRO. T/Vr v , , . Redkokaten od stotisočev tistih, ga poslopja za domove gluhone- neje pričakali zime, saj so si s Brezkončne otormiee Ko* da „a.,;' V ? «o privatna, . --- ki pričakujejo bogastvo »brez mih športni rekviziti in drugo, pomočjo lahko nabavili kurjavo, vo^f^TriafaTNa Ä le ZM,■ r‘ J^ ^ dobro VOZ1^ E£ *- ,z~* te» k p™ kr <*>*«. "k—-. . .. . . Ä . « .Ä, S ££>£ brš« del sredstev, dobljenih na rastno porabila denar ki ga je Lani je število prodanih srečk napisi; DIRECTION COMEDIE z dvema v ponec, na Montparnaesu ti ponuja svoje slike Američanka, v Louvru trčiš na Slovenca. In še in še. Brez konca. Pariške teatre komandirajo ženske; Razen v državnih gledališčih so povsod, kjer sem doslej bil, direktorji ženske. In v glav- Pri nas pa še vedno vztrajamo v prepričanju, da je edini ta način, v namene ražmh" druž- dobila ^'^‘Vačm^NajVečf* del precej* naravo.' 'WaTo ‘re jela SJcA^M^^ji vi** ?b neda- TVTr-a W ** Ž*nska..V bemh organizacij. Dve tretjini sredstev je bil porabljen za tiska- cela dva milijona. Tako so bila I E’ Metr0J1 drVe Mjub Ilah ln ie <*" dan v tednu no gledališču s nndom ooravlia. xr C A IT ml 1 Ir 1 oroni 1 t v? ee 1 * _ _ _ T _ . .L _ . — —J • . am J —.— 1., no ,, 1. d is, 1 m *a ^ sredstev se v obliki premij vra- nie knjig za slepe, prav tako pa tudi sredstva, ki so jih dobile te _ . . _ ... . , . „ ca kupcem srečk. Lani je znašala n; bila zapostavljena tudi zdrav- organizacije večja, kakor so ra- f Ustavi. Zveze hi In ni. Po 8 predstav tedensko. Skoraj ta vsota 700 milijonov dinarjev, „vena zaščita slepih. Tako imajo čunali. In zato, nikar se ne jezi- ob°fan* podfems^in hodnikih redno razprodano. Po sto, dve- Ijah in še en dan v tednu po gledališču s pridom opravlja, i vzponu. Nobeden se dve predstavi, torej povprečno igralstvo. • Dramaturška para se pogreza _________________________ _______________^ _____ . ----------------- - --- v spanje pravičnega, a film ae Polovica ostale vsote služi za dve Tvoji lovišči. V delavnicah te, če vaša srečka ni zadela. Pri- votlo odmeva in bobni.Ur^ Ura sto> tristo predstav en suite! še vedno ne ustavi: kritje potreb same Jugoslovanske Se usposablja znamo število sle- čakujoč srečo zase ste jo tako' Je četrt na deset ponoči. lt>b tej Nekaj praznih mest sem doslej Obisk za kulisami pariške loterije,; drugo polovico pa dobi- pjh, vendar je zaradi nizke pro- nevede privoščili drugemu, po- “f5 se v pariških teatrih zace- videl samo v Comčdie. ki pa io Opere. Šestnajst metrov odrske jo množične družbene organizaci- izvodnje nujna pomoč Zveze. Čas trebnejšemu. Zgubljene iluzije so nlajo predstave.) Dramaturg ft-ancozi obiskujejo tako in ta- odprtine. Stodvajset potegov. Na v,-—- t"™- ■7—— —~:l- •• • ’ ' ■ ‘ ------------- —----------- meza no stoDnieah. Boli hiti. 1— '—'« «- pietete kot zaradi vrvišče te potegne dvigalo mije jedro reperto- mo petih nadstropij. Dvaindvaj- let v glavnem set ton težka konstrukcija alu- križ. Ta vsota ni malenkostna in je lani znašala okrog 200 milijonov dinarjev. Zveza borcev je porabila svoj del te vsote za štipendije dijakom, ki so v vojni izgubili svoje •tarše. Prav tako so prejele pomoč mnoge matere padlih borcev, veliko število bolnih pa je s pdmočjo take podpore lahko odšlo na zdravljenje v toplice in zdravilišča. Del sredstev je bil porabljen tudi za rehabilitacijo vojnih invalidov. Tudi gluhonemim je bila ta pomoč dobrodošla. V državi je okrog 25.COO gluhonemih, od katerih je skoraj štiri petine nepismenih. Okrog 1500 gluhonemih otrok se šola v posebnih šolah, dočim skoraj dvakrat večje število otrok nima možnosti obiskovati šole. Kar pa je najhuje, mnogi se morajo po končanem šolanju vrniti na vasi in tako »časoma povsem pozabijo, kar so se naučili v šoli. liMđpodarske vesti Kanada je zabeležila v primeri z januarjem. 1953 letos januarja za okoli 14 % manj’ ii uvoz, izvoz pa se je zmanjšal za 17Ji %. Medtem ko je zunanjetrgovinska bilanc Kanade izkazovala januarja lani aktivni saldo v znesku 7 milijonov dolarjev, je bila tetos konec januarja bilanca za- minijastega ikrožnega horieonta niha na jeklenih vrveh. Dvaintrideset električarjev ob zapletenih napravah s štiristo potegi na reostetih. Sedemstošestdeset stalno angažiranih članov vseh tehničnim). S ploščadi na strehi operne hiše opazuješ Pariz v pomladni megli. r<« j« o mtgU. Premiint ilopnioe te peljejo pod temi jo o Viloro00 S. T. P. Trititoi tedelev. Kot ttarogrSlci amfiteater. GERARD PHILIPPE kol RUT BLAS. Biljeterji v frakih. Pariiani o opankah in puloverjih. ZoočnHci. Lom-joni. Daljnogledi. Plosk treh tieoieo parov rok te zasuje kot morski oal. kot vihar. Je v se to, kar dviMjai, sploh rest Je res tam nekje daleč v Celju majhno gledališče, kjer te hoče razgnati od beštija, ie publika milostno zaploska? Igralci, sotorii, komedije. drame, tragedije, gledališča, tristo pariških kinematografov, torej eden na 9.33S ljudi, KRIŽARKA POTE}! KIH in sovjetski tednik o košarkaškem srečanju Jugoslavija : ZSSR, starka o hodniku metroja, ki iz oelike vreče izbira gnile pomaranče, jih izrezuje in je, razcapan mlad človek, ki leži na trotoarju CHAMPS LIJSt,ES, pokrit z rdečo cunjo, a ga nihče na pogleda (rTudi tako ne pritegneš pozornosti nase c, pravi PUon), dasi jo polnoč, egipčanska mumija o Louvru, ki ji izpod pooojev štrle izsušeni frsti na nogi (koliko je že stara?j, if lov stolp, Slaoolok zmage in metro — sna sa meša, preliva in preriva. Jutri zjutraj pa na lov za novo vstopnico. Teater ta in ta. Kje je že to? Katerj metro? Da. Metro. Gledališče fn metro. Pariško gledališče in pariški metro, zraven pa slovenski dramaturg — potem pa ae zavrti takle nemogoč film. Lojze Filipič udarce. S temi udarci naznanja- jS{j_ pravijo, da se Comčdie lolo v Parizu začetek predstav. teva arterioskleroza. T-oda ne sme zamuditi. Vsak Teater je kri Pariza. Teater dan v Parizu je dragocen. v širokem pomenu. Od modemi- Ta kader traja nefilmsko dol- stičnih iskanj in tipanj preko go. V nedogled. antoinovskega naturalizma do Nič čudnega. Človeku se po kabaretne io varietejske deka- opernih ansamblov (skupaj s celodnevnih blodnjah po Pari- dence. vstopnicami, priporočili, propu- Imela gledališča iii ga zunaj Pa! Celovška opereta s Straussovim stndcami in dovolilnicami navse- riža tudi res nima. zadnje mora zavrteti v glavi, če Pariz bi brez gledališča ne bil "K« »v« gledaliäö, a. «i a,- . Z“* 'SW •»« « ” “«'« ’j““ c.,.,»» poakui. Ml do,.- ««.d.*.™*!, MM ja-nju na odru, dasi ga vidi 1« igralcev Parizu svoj pečat n* Netopirjem v gostih Vlado Lamut: Žaga ob Krki ZA KOGA SO KEZESVI-BANE VSTOPNICE? Kadar sem se odločila za obisk Opere, sem bila razočarana. V časopisu sem na primer brala: »Prodaja vstopnic jutri ob tej in tej uri...« Bila sem med prvimi pred blagajno, še predno je bila le-ta odprta. Biljeter pa je običajno vedno javil, da so na razpolago samo še balkonski sedeži kiučena s primanjkljajem 17 in stojišča. Kam so šle ostale milijonov dolarjev. vstopnice? Podobno kakor jaz, Avstrija je januarja izvo- so «e vpraševali tudi ostali züa nad 160.000 kub. metrov čakajoči. Na vprašanje, če mehkega rezanega lesa. Izvoz lahko vstopnice prihodnjič reje bil za 78.000 kub. metrov zerviram, mi je blagajničar-manjši kot decembra lani in ha odgovorila, da rezervacij ni. za 24.000 kub. metrov večji Te dni je gostoval v Ljub-kot januarja lani- ljani ansambl celovškega gle- Egipt je lani uvozil nekaj dališča. Vsak dan sem zasle-manj kot 400.000 kub. metrov dovala v časopisju obvestilo o lesa, in sicer predvsem iz prodaji vstopnic. Pri blagaj-Svedske, Finske ter Sovjet- ničarki sem se spet zanimala, ske zveze. če lahko rezerviram. Ker je V Franciji je znašala febru- odgovorila odklonilno, sem iz-arja proizvodnja premoga 4.7 razila mnenje, da rezerviranje milijonov ton. Lani je znašala vendarle obstoja, ker bi bile povprečno vsak mesec 4.5 mi- s«ter v prodaji vse vstopnice, lijonov ton. Ff«bruaraja so der ne pa, kakor običajno, samo sejžii francoski rudarji re- slabših. Za primer sem ji gimi mikroskopskimi preparati in pripomočki za zaščito rastlin. Tečifi je priredil Državni sekretariat za gospodarstvo Slovenije v sodelovanju s Kmetijskim poekusnim pred nosom. nekako tretjino. Potem se vrste novi kadri. Kosorjeva kavarna »Dom« na Montparnassu. Stari Parižan Pilon instruira nove prišleke. Brkati Ivan Potrč načenja »redi Pariza ljubljansko literarno debato m se ne more nagledati črnk — slikark, ki sede v nasprotnem kotu. Dramaturg Moravec kar naprej kuka na uro. Previden je. Med njim in teatrom je še pariški metro z vsemi svojimi zvijačami, z neštetimi avtomatičnimi vrati, ki se kot zakleto zapirajo vedno tik z brezkončnimi drug način. In «urreahetični film, zdaj že moten to zmeden, teče dalje pred očmj uboge slovenske dramaturške pare. Pariški bulvar. Množica. Pristopi mlad, uglajen človek. Ponuja vrrmo karto ea metro. Tako s popustom. in kontrolnim zavodom v Ljubljani. Planinsko društvo Črnomelj je zgradilo dom na Mimi gori Planinsko društvo Črnomelj je imelo pred dnevi svoj tretji letni občni zbor. Na tem zboru je prikazalo uspešno bilanco svojega sicer kratkega pa vendar uspešnega razvoja. Društvo je že ob ustanovitvi sprejelo v svoj delovni program kot najvažnejšo nalogo zgraditi planinski dom na Mirni gori, kjer je prejšnjega v minuli vojni požgal okupator. To je bila težka naloga spričo pomanjkanja sredstev za najnujnejše društvene potrebe. Pr- stopnicami in bobnečim labirintom podzemskih hodnikov. Natakar od ogorčenja omedli, ko Kranjci junaško zahtevajo jedilni list, potem pa vsi naroče samo» krompirjevo »potage«, ker »proračun* česa drugega ne dovoljuje. Naslednji kadri zo krajši. Preskakujejo. Mešajo ,te. Starček. Sioolas (n upognjen. Hodi kar po nredi ulice. Mota se med «o-nobili bila želja po lahkoživi zabavi, oče lih navdihne lahko muza. Zato dunajski valček; kumovala sta ji naj ne bo zamere, če gostje niso malomeščanska miselnost in okus; žedi takega odobravanja na odprti postavili so jo na paritet. 2e du- sceni, kot *0 ga v prav na to pre-najski kongres je pred stoštiridese- računanih glasbenih točkah morda timi leti plesal na melodije kralja pričakovali. Nesporno je namreč valčkov, starejšega Straussa. Mlaj- ietošnje gostovanje celovškega ši pa je v dolgi vrsti operet ustva- operetnega ansambla v vsem nad-ril tudi Netopirja, ki ga prištevajo kriljeval njegov lanskoletni na-Ura je tri popoldne. Danes še ni posebno po muzikalni strani med stop. Orkester ije tako muziciral, nič jedel. Brezposeln igralec je. Pro- najuspelejše. — V svojem bistvu kot to more le nekdo, ki mu ie nTaž^Tot £7/ ktd^ce^e. i« ^feta do današnjega časa Straussova glasba v krvi. Diri-kot bi jo moral plačati ti brez po- ostala ista. Le moda vsake dobe gent G. Lehmann je bil vedno pusta. TJstrežeš mu. >Jutri bom sla- j| je dala svoje. Vcepila ji je tvoje prožen, točen, živ in lahkoten. K*"sV me°bothe' p®“1*1*ne,le pro- veka spodobi šele. ko se bo tvoje Io celovške gos« nadvse prisrčno, vrstna vigranost, ampak tudi iz-im« blestelo na plakatih, Utkano z Kljub tenu se je poznalo, da mu piljenost. Pri tem kajpak ne ka-veiikimi rdečimi črkami. In pot do je postala taka operetna umetnost žejo vsi enake nadarjenosti za LmbljanJ M^nt^lrtrT^in vet mia' !n » k Teč upravičenih komio, petje in siceršnje tolma- M oni p amd««« hotelskih lukenj in rarogov. Predvsem navzema vsa- cen je svojih vlog na odru. Izsto-podstrešnih sobic Je poln mladih Iju- ha opereta kolorit svojega nepo- .pala je Maria Bov/oden koc Ro« »rednega okoliša posebno v igral- zalinda, ker zna z okretno eše-jo. čakajo. Iščejo bližnjic na sooji »tem ofciru, tipih, zbadljivkah, dia- ganoo pritegniti gledalca m gla-vijugavi poti. Ogromno je med nji- lektu, navezovanju na domače aovno daleč presega svoje part-^a^kegakkJZoaftrijirind^l žMjeujske^prilike. Drugič je ljub- nenje Navdušil in neprestano je talent in voljo tudi. Kaj torej manjIjansko občinstvo navezano na drazu gledalce k smehu Teo ka? opero, ki ima popolnoma druge Knapp, ravnatelj celovškega gle- Vse poti m zatrpane. Gneča vidike glede petja, igre in inter- dalšča. v komični vlogi sodnega Vi SO priskočili na pomoč go- deseto sliko. Slikajo Pariz, v Louvru ^™CeJn šjontparnasie j.^enf'lZa Ä tomobili kot pastir med ovcami. Na na vseh poteh k umetniškem pretacije. Tretji vzrok pa je raz- sluge Froscha. Dočim je bil tem-blmURlkUmTnTe?t£ t^bTu* Trt- uv«1javlianiu- Strahotna gneča. Ij&i temperament kulturnih ob- po^ predstave v prvih dveh deja-stota predstava. Kje je to? Metro ta in ta. Metro ... Zopet metro ... Na trotoarju sredi hiteče množice kleči slabo, oblečen starejši človek. Kar na trotoar slika s kredo NOTRE DAME. Ljudje se izogibajo. Nihče ne pogleda. Da slikarji. Šestdeset fi-soč jih baje živi v Parizu. Vse narodnosti in vseh ras. Ob Seini, na vsakem vogalu, v Louvru pred vsako Simfonični koncert Slovenske filharmonije ob 35-letnici umetniškega delovanja Jakova Cipcija pod vodstvom Jubilanta njih bučen, namenoma čim živahnejši v kretnjah in v izrazu, je Knapp znal poslužiti v izvrstni maski in drži s starimi in novimi dovtipi, znanimi in neznanimi situacijami tako lagodno ia sproščeno, pa vedno zabavno, da se je občinstvo v tem tretjem de-Solist: Anton Trošt. Naš mojjster Anton Trost je to- janju, v kolikor mu je nemščina j. .... gOb imenu slavljenca se pred- krat še lepše odigral 2. koncert v ušesu, pošteno nasmejalo. Opo- podprli to akcijo Z 120.000 din. obrežje Seine pa zatrpano s slikami, vsem skladatelji spominjamo ne- Rahmaninova kot na zadnjem zoriti moramo nadalje na Herto Njim je sledila KZ Črnomelj I“ * knjigami. štetih umetniško dognanih izvedb koncertu, poetična in virtuozno Bade, solistko baleta in koreo- z 100.000 din. Predvsem po- Knjige. Sedemdeset tisoč rokopisov slovenskih del, s katerimi je obo- briljantna izvedba je ob odteh- grafko, ki enako učinkovito 00- memben prispevek je dala Tiških^založb. ^tteizdanifs.^’*'*1 P*' Rat^ n“° reproduktivno tvornost, rani, temperamentni spremljavi vlada gracijo in grotesko in ki Planinska zveza Ljubljana z y,e ,jffca> os# piie ' ko je stal še na čelu Tržaške fil- Cipcija navdušila poslušalce, ki je že lani vzbudila pozornost. — ___________denarno podporo 600.000 din Ce si brez imen«, pa hočeš objaviti harmonije in pozneje naše filhar- »o še in še klicati umetnika na Ostali člani baleta močno zaosta- viram, a ne pri njej temveč *n <*ru£kni strokovnimi nasve- petem, moraš objavo plačati kot pri monije. Nič manjša ni njegova oder. .... i1!?.23 "i011™ umetniškimi dona upravi SNG ’ ti. OLO Črnomelj pa je v te nat inserit- zasluga za ravno tako številne Tudi takim, ki niso direktni sežk;. — Rezija si tud; v Celov- Obmiln tom nn imr/mn namene odobril kredit 2 mili- „,£* " h,rez imena>. p8 »P1-*- filmske skladbe, katerim je dal privrženci modeme, si pa pred cu prizadeva doseči z bogato sce- Jrarizu uo «upi« ou ^ utvju T™ Pa so mi rekli da % re- jon/ din. Okrajno gradbeno dijo, m®?«rup^zoHt^Tta^'f^i'- j«»o in Vdelano obliko. — In njo ne mašijo ušes ali vtikajo gl*- nerijo in čim bolj raznolikim gi- 7 TT-ir,,;-;' „T,.- serviranje ukinjeno vitrmmir podjetje Črnomelj je prispe- raji. končno njegov levji delež pri ve v pesek, ugaja ta »veza, drzna banjem zbora na odru barvit m 2.000 razstavljavcev. Na sejmu & «* vič. v prodaji pa da bo ^ ^l^oro^e“ ^0' Ta%šl n“ e^SvafretltS^’S’ ^ ^ v LUleu bodo razstavljeni ^ maienkost. Začudena J jo graditi teatri so posejani po Parizu potrpežljiva in Strajna delav’ nesla sloves in priznanje. V se- Ljubljana nirai vrtljivega »m v oJ-Ti! kot metrojske postaje. Zazidani ^ • " ’ ' ’ a-a: i—n.: v c. ^ . y odra kordno proizvodnjo 1.8 ton na uro. Letos bo v Franciji 6 velikih mednarodnih sejmov. Sejm v Lyonu bo trajal od 24. aprila do 3. maja, sejm v Parizu bo odprat od 22. maja navedla gostovanje francoskega baleta. Tedaj mi je odgovorila, da sicer lahko rezer- predvsem tekstilni stroji, ta n(Jd tem kratkim procesom . , . . , __ -u. .j L , : sem rum n Cr, hnts — x..j_______ dom v lastni režiji. Predno je mogoče pričeti z gradnjo bije mednarodni sejmi bodo pisu:. *v Petek prodajamo re- samega doma pa je bilo po-. st -Tä inav.iÄ ^ —*■ bo trajal do 16 .maja. Ostali v. sem ^sneje brala v čašo- _ , v . .s.iaullju varuh, skriti, veliki in maihnL _i.j_ _ 1:_• _ _ :_i_1: _i;_: :_1_ pišu: »V petek prodajamo re servirane vstopnice in stoji- te ta nedostatek v glav- V Bordeauxu (13. do 28. junij), v Marselieu (od 4. do 20. septembra) ter v Strasbourgu (od 4. do 19. septembra). Qboeknjige&j gledanost v literaturi, zvezana z izkazali vsi solisti in v*e skupine, TTTTT'T1 T pore^u druge-nenehnim delom za lastno izpo- ki jih je dirigent a fenomenalnim nisiojafti z^dTp^S varjih, skriti, veliki dn majhni, trebno narediti'nad 4 km do- da jih komaj najdeš med barj ia ---------_____--------------------- --------------------------.----- šča.. .X ~ " vozne poti in 14 m dolg mo- tr°ovlnami‘ malenkostno« polnjevanje, je na vseh koncer- obvladanjem vseh najmanjših de- Mn j * mrnon-ir, Aro er * stiček. Tako ie društvo v T>ič- , °pnino 400 fr- Parižani z ^ pokazala visoko vredne'sado- tajjlov züll v umetniško celoto. ZSLZZ K*^.K*r „SL ,e 3; da. gZ \U lih 4 mesecih rorwUo dvig“Iorn Potegnejo na Eifelov ve. Zato ni čudno, če je s tem Izvedba je büa še virtuoznega praw:. ~ Celovška opereta si ,e temVoie SZZc f streho trikrat vJjiSm K stolp, na katerem buljit v zem- svoiim jubilejnim koncertom kot v novembru pod istim din- Pjevanjem branjeno rezerviranje blaaaln .kor T bil badnja ^ “ *gled ^ Angleški pravni znanstvenik v Ljubljani ^ilTkrŠilci Te^uredbe^Tka tega do4na bUa rezana '’z ge°srafek€ga poskušaš ^ušjšcev v prepolni dvorani, ni vsakemu orkestru. WIÖ6 *2 K&- •raliitšmi 4_______X ______i__» OrientlTaH in Si izračunati nsi— cn (Ti ti ! t -r ____c • Giacomo Leopardi: Pesmi Zbirka najlepših pesmi italijanskega romantika. Broširano 150 din, pol-platno 260 din. Louis Bromfield; Noč v Bombnyu Roman o pestrem življenju mesta ob Arabskem morju. — Vezano v polplatno 850 din, ce-lopiatno 930 din, pol-usnje 1210 din. Georges Simenon: Kdo je morilec? Dve napeti kriminalni zgodbi — Broširano 270, polplatno 400 din. V kratkem izide veliko Zolajevo delo človek zvei in prva knjiga Romain Rollgndove umetnine Joan Christophe so znovani, uprava SNG vendar rezervira vstopnice, ne da bi javnost za to vedela. Pošteno bi bilo, da bi uprava objavila v časopisu, da je vstopnice mogoče rezervirati in to za vse enako! velikimi težavami v nabavi fT.l??tlrati iJl si te'ačuna’ti naj- čudno, če so ga ti obsuli z odo- z dolgotrajnimi aplavz« diri- gradbenega materiala, največ bIlUe P«ti m pametno zapored- bravanjem m cvetjem, pnčako- gC„tu in orkestru se je zaključil težav pa je povzročala dobava if /vojih teatrskih ekspedicu. vali pa so tudi oficielnega, jav- „ večer, ki je bil pomemben kul- vode. Pod tabo je TROCADERO z nega priznanja g strani uprave «mi in družabni dogodek. Novozgrajeni dom bo lahko naJWjim dramskim gledališčem Slovenske filharmonije in orke- sprejel po 40 gostov za noči- na svetu: THEATRE NATIONAL nra, ki gotovo ve, koliko dolgu- tev. To je leipa pridobitev za POPULAIHE. Avtomobili pleše- je ravno mojstru Cipciju za avo- ... „ .. ■ ljubitelje planin, saj je Mirna jo pod tabo v Babini kot reka jo ra«. Nada Krištof, Ljubljana, gora pomembna planinska do- maisicih hroščev. Nenadoma Poleg priznanja, ki so mu ga O d V) 4 L* A41/T T O —A _ •_v. . w , . .r _____ _a. _. 1, -..... —. _ 1 -. 11 —1 —., ^ Dr. Daztilo Švara. Danes, v soboto 20. t m., se pripelje v Ljubljano ugledni angleški pravni znanstvenik g. E. C. S. Wade. G. Wade je Ciril Pregelj: Fantje na profesor na pravni fakulteti VOSI, IV. Zrezek univedze v Cambridgu ia Vodnikova 12 stojanka z_ višino 1048 m. To Posekajo monotoni hrup vele- izkazali naši poslušalci, pa mo- Laže pevnih skladb za pevske ustavna^vrnuŽMi?0^^!««.!^ V Ponovififlh uri T IHM en ie tudi d(>rn na gorski ra«sta ostri glasovi policijskih ram omeniti veliko navdušenje, zbore je po vojni razmeroma ma- nl ^ obijal rakne kultom» «.nHir»*«,? S° Crti 06 Ljubljane do Karlov- «ren. Vsa brezkončna reke av- k. ga je njegov koncert izzval pri lo izšlo m « bdi pevovodje za- ust^eteTbo^mS S6 Učili Zaščite rastlin ca in ima svoj pomen še pred- tamobilov se prilepi kot bi tre- vseh gostih-umetnikih tz Avstrije, radi tega ponavadi primorani se- davanii. V Twn«jJi-Leb- ^21« Velika škoda, ki j0 nam vsem v tem- ker so ga vedno nil. nemimi veletok velemesta ki se prav te dni mudijo pri nas. gati po «arih ia že prepetih 221 m. ob 16^ hnnmkval povzročate rastlinski «kodUiv- ln bodo tudi v bodoče radi obstane, kot bi ga hipnotiziral. N^hove izjave, da _s« tako do- skladbah. Zato skuša C. Pregelj >Q w.taü-ih ci, je narekovala ustanovitev obiskovali planinci iz sosedne Kot oklopni vlak zdrvi mimo vriesKjjzvedbo, kot je bila Sošta- kot dolgoletni vodja zla«i de- v čg. T^Tii Posebnega tečaja za zaščito Hrvatske. J. V. ä asr«;"',«.»™»«™ državnem poeeetvu v Pono- -pro' J.KVM, WXWV/yui ViCUlL *.«1*1 --------* r” aui UVlgt/lCUU UfUI* UC- /vtitfOnAtP __ _J ■ . - zaščitena kolona avtomobilov. Kovičeva simfonija, redko slili lavskih zborov (njegov delavski °™10*11 Y° Adenauer. Nemški kancler v ^“l na, Dunaju pod najboljšimi zbor predvojne Svobode v Celju *’ v torek, dne 23. postavljen promet na Parizu. Kolo~zoRne «avo. dirigemi njih pokloni Tašemu je riovTl za Tajbolj^aT Slovi- L’ta? pidTvanle^^lS igt Sarajevo—Mostar loku zmage in grobu neznanega °*enni, ki v posamezmh »kupi- niji) temu vsaj deloma odpomočL r^edavanje z naslo- vičah pri Litiji, so se števil- 19. marca (Tanjug), junaka. Bidault »e smehlja. Pa- ?al* najboljše, » bili Tajto je izšel pred kratkim ie . . , m kmetijski strokovnjaki, za- °aTS pot>oldne je bil Po 19 riz čaka v avtomobilih to na *&*“*“ “«dušni. Postav* »o četrti zvezek njegove zbirke pod poeleni pri okrajnih ljudskih dneh P°novno vzpostavljen nor- pločnikih in bere. Ne briga ga, .gentske >n vzgojne sposobno- naslovom »Fantje na vasi«, ki ...p^favan:1 b®“ vzbor- iJUOSKm maIra želMnL{ti L. .. »« Jakova Cipcija v pravo luč. vsebuie m«h,r nnr«fc ljudskih rafm dvorani na univerzi nih . ------ železniški promet na kdo se pelje. Politiko bodo "že 5? Ja^ova ^'PC'ia ▼ pravo luč. vsebuje trinajst priredb ljudskih _._______ zvezah, (manjkali so že brog! Sarajevo - Mostar-Du- uredili tisti, ki jih zato plačajo. tU^ ** nu** P«mi za moški zbor. Od teh_ jih . brovniV Pnfniavi rp.___• _ ,T_,____________: d naša javnost m tudi nala filhar- i« oovsam novih, ndra 1 nt jcnKU in tx) sproti prevajaaio odborih in okrajnih zadruž- ma^en prog! oarajevo — Mostar —Du- uredili tisti, ki jih zato plač ________ _____ brovnik. Potniški in tovorni Zunanjo. Notranjo pa sami. o v , r.—----7-. :r, t---r-;-—' .T”'.'“’ —.v- *1«,— ljutomerskega okraja) sezna- vlaki vozijo od-da-ne. naprej v štrajka. Na Adenauerja v Pa- .°- ^ P»vdno,cema. jih je ponaom^mh iz predvojne V javno« in tudi naša filhar- je večina povsem novih, nekaj pa ... jih je ponatisnjenih iz predvojne Program je začel z Beethovno- naklade. Vse oesmi »o nišane v sproti prevajano G. Wade pride k nam na nili z obsežnimi zatiralnimi obeb smereh. Kot smo že poro- rizu se požvižgajo, njihov last-akcljami proti najnovejžim čalI> ie —” J ’ škodljivcem rastlin. Naši pri- Pro™cta znani strokovnjaki dr. Jane- P,av Neretve. Več sto delavcev jezi, da nima bolj represent»- um -.zLj, T-L7 i*,~~yI;,T' j,•r- T ","JUVtTTj *7* Žič. Ing. Marolt ter ing. Ma- 3e noč in dan delalo na vzpo. tivne žene. Ko pa je hotela via- “r-la ?'XiOV. “f1 ^eL Britanijo in sten so v zgoščeni obliki po- stavi tv! prometa. Materialno da ukiniti subvencijo Vilirove- nega orkestra ki V imela samo *v tLr iasen riic1 !fro5» Pp kratkesn bi- dati tečajnikom obsežno snov, »kodo cenijo na več milijonov mu THEATRE NATIONAL PO- vilinskem zač^ku kode in v solu na ^ifcai*’ DZS ” -V LjublJanj 00 f' Wad® ki so jo demonstrirali z mno- dinarjev. QTTT ATD^---------^ ------ t ......... - * - ’ PULaAXRE, so zagnali tak vik gg flavte dve manjli lepotni napaku oder T Ljubljani« Ljudski obiskal še Zagreb, Beograd ia Sarajevo. naj postanejo mesto s samostojnimi pravicami Volivci so razpravljali o dela svojega ljudskega odbora Pretekli torek so se v Domžalah «brali tamkajšnji volivci, da se pogovorijo o delu svojega ljudskega odbora. Poleg izredno velikega števila volivcev, se je zbora udeležil tudi njihov ljudski poslanec Ivan Novak-Očka. Predsednik ljudskega odbora mestne občine Alojzij Mikuluš je v svojem poročilu predvsem govoril o gospodarjenju občinskih gospodarskih podjetij, ki jih je v občini 18 po številu. Iz poročila je razvidno, da so ta podjetja dokaj slabo gospodarila, razen nekaj primerov, kjer je stanje nekoliko boljše. Res Je, da so v nekaterih od teh podjetij strojne in druge naprave dokaj iztrošene in zastarele, vendar to le ne more biti glavni vzrok slabega gospodarstva. Verjetno mora biti za slabo poslovanje glavni vzrok delovna disciplina, ki je v nekaterih podjetjih precej slaba. V po gledu poslovanja obeh trgovskih podjetij »Potrošnik« in »Preskrba« je stanje nekoliko boljše, vendar pa med njima ni čutit! pravo trgovske konkurence. Na zalogi nimata vsakovrstnega blaga, t3ko da ga morejo potrošniki nabavljati v večjih trgovskih središčih na primer v Ljubljani. Podjetje »Meso« je imelo lani 873 din(!) dobička, čeprav je imelo prav lani zelo veliko prometa. Eden glavnih vzrokov za tako »velik« dcbiček tiči v tem, da so se v podjetju dogajale razne poneverbe s strani tamkaj zaposlenega osebja. Ugotovljeno je namreč, da kmet, ki je živino prodal, v resnici ni prejel toliko denarja, kot pa je bilo prikazano na računih, ki so jih uslužbenci vlagali knjigovodstvu. V poročilu je bilo nakazano tudi nepošteno poslovanje v gostinskih podjetjih v Domžalah, na Viru in v Ihanu, kjer je bilo poneverb za okrog milijon din. Vsi trije upravniki so bili razrešeni, občinski ljudski odbor pa je postavil prisilno upravo za vsa tri gostinska podjetja. Člani te prisilne uprave so cb prevzemanju svojih poslov med drugim našli tudi recepte in razne kemikalije za izdelavo vina. Iz tega torej sledi, da so v mestni restavraciji med drugim ponarejali tudi vino. Predsednik občinskega gospodarskega sveta Franc Habjan je volivcem pojasnil, kako je ljudski odbor lani uporabljal Investicije. Naj\Teč se je porabilo za novo zdravstveno ambulanto v Domžalah, za popravilo cest In mostov, za gradnjo kopališča iri za upravno zgradbo. Dalje je nakazal potrebo investicij za komunalno dejavnost v tekočem letu, za kar bi se za najnujnejša dela rabilo 23,000,000 din. S tem denarjem bi popravili občinske ceste, ki so v zelo slabem stanju, in dokončno dogradili upravno zgradbo, ki jo gradijo že 8 let. y^v*rrf» bil porazen in malokdo je upal, da bo imel še kdaj svoi dom. Vendar se je vse obrnilo na dobro. Se tisto leto so ustanovili >Obnovitveno ra-drugo<. ki je postala v kratkem času ena najboljših v Sloveniji in je bila za svoje delo tudi odlikovana. Danes le kažejo vasi popolnoma drugo lice. Sto in sto novih rdečih streh se lepo odraza od kraške pokrajine. Ureditev hiš ie praktična — povsod so gnn-jiščne jame. ki so ne le higienske ampak tudi zbiralnice dragocenega Snvjila, ki pospešuje predvsem rast (raonikov in tudi drugih kultur, do-čim se je preje gnojnica raztekala brez koristi po vasi. Gospodarsko živi jen ie se lepo odvija in zboljšuje počasi življenjsko . raven težko prizadetih Belokranjcev. Obnoviti bo treba Še sadjarstvo, za katero so posebno ugodna tla. Velik napredek zaznamujejo domače obrti, med katerimi je najbolj napredovalo tkalstvo v umetno obrtni smeri. Na novo se je uvedlo ple-'arstvo raznih cekarjev, preprog, copat itd. Adlešičke pisanice so pa že mana folklorna znamenitost. Vse naštete izdelke bodo občani in sosti videli na razstavi in dobili tam dovolj pobud za nadaljnje delo. Obnovitvena zadruga bo pa prikazala v sliki in besedi svoje obnovitveno delo, ki je že v velikem opravljeno in se bodo počasi zacelije težke rane, ki jih je zadal mirnim belokranjskim vasem fašizem. Ta dna se bomo tudi spominjali oseh žrtev, ki so dali o borbi za boljšo bodočnost svoja dragocena življenja. Iz male adlešičke občine je bilo 93 žrtev, kar pomeni borbenost domačinov in krutost fašistov. Vabime vse stare partizane, ki so bili med nami, da nas obiščejo in vidijo naše današnje življenje. Pri gostincih je verjetno preveč pesimizma Ce bi sodili o bližnj'i turistični sezoni po besedah glavnega tajnika Turistične zveze Slovenije, ki je o pripravah nanjo poročal na konferenci pri sekretariatu za gospodarstvo pred dvema dnevoma, bi lahko rekli, da niti ne kaže slabo. V tem poročilu je bilo toliko govora o izredno veliki turističnopro. pagandni delavnosti in podatkih, po katerih bo letos obiskalo našo ožjo domovino vsaj polovico več tujih turistov kakor lani, da je človeka kar presenetilo, "ko je poslušal poročila drugih predstavnikov našega turizma, in sicer iz republiške gostinske zbornice in iz raznih okrajnih središč, kakor iz Radovljice, Postojne in Kopra. Vsi, ki imajo direktno opraviti z gostinstvom kot enim izmed bistvenih turističnih činite-Ijev, so namreč poudarjali, da se turizmu spričo novih planskih instrumentov, zlasti pa še zaradi ukinitve regresa za delovne ljudi na dopustu, letos ne obeta nič dobrega. Tu imamo opraviti s celim kupom nerešenih vprašanj objektivne narave, tako s pomanjkanjem porcelana, ki ga podjetja ne morejo kupiti, ker nimajo s čim, dalje z dejstvom, da so se mnoga podjetja na račun nedospele amortizacije zadolžila že za tri leta naprej, da so morala letos iz lastnih prihranjenih pičlih sredstev zaradi prenosa drobnega Inventarja od obratnih na osnovna sredstva ta inventar še enkrat plačati (pri večjih podjetjih gre vrednost tega inventarja v milijone dinarjev), s pomanjkanjem obratnih kredi, tov, ki znašajo v posameznih primerih le desetino lanskoletnih zneskov itd. itd. Udeleženci konference so soglasno trdili, da pristojni organi omalovažujejo turizem kot gospodarsko panogo in da so Na mednarodni razstavi o borbi v ujeiniških taboriščih bodo sodelovali tudi bivši ujetniki iz naše države Trata, gozdovi, zadružni sektor In monopolizem V kranjskem okraju se je razvnela razprava o gospodarjenju z gozdovi do vrhunca, in sicer v glavnem spričo primanjkljaja lesa, ki je nastal zaradi pretirane sečnje. Premajhne zaloge lesa (124 kub. metrov na ha), imajo za posledico tudi nizek letni prirastek (2,4 kub. metra na hektar). Pogozdovanje se ren-tira šele čez desetletja, zato je potrebna predvsem omejitev sečnje, ki je sprožila problem obstoja lesne industrije. V celotnem okraju znaša letni prirastek gozdov 37.500 kub. metrov, letna zmogljivost vseh pol-nojarmenikov pa je 80.000 kub. metrov. V razpravi o predlogu za združitev lesno • industrijskih obratov r.a Trati pri Škofji Loki, se je uveljavilo mnenje, naj ALI BES NI NIKOGAR, Ü BI MORAL VZDRŽEVATI TOVORNI KOLODVOR V DOMŽALAH? Delavci, ki so zaposleni na tovornem kolodvoru (rampi) v Domžalah, se upravičeno sprašujejo, če res ni nikogar, ki bi moral skrbeti za vzdrževanje razkladišča na tem kolodvoru. Tam je ob deževnih dneh do 25 cm blata, kar se prav posebno odraža sedaj. Zaradi tega delavci svoje delo zelo težko opravljajo, poleg tega jim blato uničuje tudi obutev. V blatu se nahajajo živalski odpadki, premogov prah, razne kemikalije in razne druge stvari, kar se včasih strese ali polije pri razkladanju ali nakladanju. V suhem vremenu se pa to blago spremeni v neznosen prah, kar delavcem in vsem, ki imajo opravka na razkladišču, zelo škoduje zdravju. Na tem razkladišču je promet zelo velik, vsak dan se razloži in naloži po 20 vagonov. Poslužuje se ga okrog 15 podjetij. V glavnem razkladajo ali nakladajo les, razna žita in moko. Torej že iz higienskega vidika, ker se inani-pulira z živilskimi artikli, bi moralo biti stanje na tovornem kolodvoru drugačno, kot je v resnici. Skrajni čas je, da se prične misliti na vzdrževanje tovornega kolodvora v Domžalah, in da se končno zgane nekdo, ki je dolžan za vzdrževanje tovornih kolodvorov. Misliti je treba na to, da se bo moralo ta tovorni kolodvor temeljito preurediti. Neki skladi za taka dela morajo tudi biti, saj je prevoz tovornega blaga po železnici razmeroma drag, v tarifo so pa gotovo vkalku-lirani tudi stroški za vzdrževanje tovornih kolodvorov. bi zadružni sektor, ki ima 71 odstotkov vseb gozdov, ne imel lesno-industrijskib predelovalnih obratov. Ne vemo, kako se bo končala ta razprava. Na nedavnem sestanku članov Zveze komunistov in delavcev lesne industrije na Trati je prevladovalo mnenje, da je treba vse tamošnje lesne industrijske obrate združiti. Po poročilih, ki smo jih dobili, so priporočili okrajni zadružni zvezi v Kranju, naj se bolj zanima za napredek kmetijstva in naj proizvodnjo v lesni industriji prepusti delavcem. Objavljamo pa argumente zadružnega sektorja, ki želi z investicijami doseči čim bolj ekonomsko izkoriščanje našega lesa. Z gospodarskega stališča bi bili odnosi, ki bi nastali, če bo zadružni sektor ostal brez svojega obrata in bi kmetijske zadruge samo prodajale les edinemu podjetju, za zadruge velika izguba. Kratiti zadružnemu sektorju pravico predelovanja last. nih surovin v končne izdelke, je gospodarsko nevzdržno in našemu gospodarskemu sistemu tuje stališče. Pri zadružnem lesnem obratu bi sodelovala kot investitor Glavna zadružna zveza s svojim podjetjem »Agrotehniko«. OZZ Kranj je odgovornim organom že predložila načrt, na osnovi katerega bi Zaključili so gospodinjske tečaje V Brusnicah in Vacta rasi so preteklo nedeljo zaključili z gospodinj-sko-gospodarskim tečajem. Tečajnice so priredile razstavo svojih izdelkov in nastopile z raznimi kultu rno-umetniškimi točkami. V Brusnicah pa so nastopile z igro »Cvrčetk za pečjo«. Oh zaključku gospodinjskega tečaja pa so priredili v Šentjerneju dvodnevno razstavo kuharskih izdelkov. A. Z. obrat na Trati izpopolnila z delavnico za proizvodnjo končnih izdelkov. S tem bi zaposlila 125 delavcev. Sedaj je na obeh obratih LIP 120 delavcev in 5 uslužbencev. Prednost zadružnega sektorja je v tem, da ima investicije takoj na razpolago. Vsekakor bo treba ta problem obravnavati temeljiteje in brez kakršnih koli monopolističnih tendenc, ki jih je čutiti pri podjetjih. Beograd, 19. marca. Na razstavi, posvečeni življenju v taboriščih in antifašistični borbi bivših ujetnikov, ki jo organizira Mednarodna federacija bivših vojnih ujetnikov in bo letos v Parizu, bo sodelovala tudi sekcija bivših ujetnikov pri Zvezi borcev Jugoslavije. Sekcija bivših ujetnikov bo priredila slično razstavo v Beogradu. Zato je začela zbirati gradivo za te razstave in pripravlja almanah o življenju v taboriščih. Sekcija bivših ujetnikov pri Zvezi borcev je pozvala v tisku svoje člane, naj sodelujejo pri zbiranju gradiva za razstavi v Beogradu in Parizu. Pri tem se poudarja, da je v ujetniških taboriščih bivše jugoslovanske vojske antifašistična organizacija po svojem obsegu, organizi. ranosti in uspehih služila za zgled ujetnikom drugih narodnosti. Taboriščne partijske organizacije so organizirale izda- janje listov in časopisov, gledališke predstave, koncerte, šole, partijske tečaje, prisluškovalno službo, stavke in vrsto drugih delavnosti z namenom, da se politično neorientirani ujetniki pritegnejo v antifašistično borbo in pripravijo, da bi po vrnitvi v državo postali aktivni graditelji novega družbenega sistema. Sekcija bivših vojnih ujetnikov je že zbrala nekaj gradiva za razstavo in almanah, zlasti iz oficirskih taborišč, kjer je bilo politično in kulturno življenje zelo intenzivno, vendar pa še vedno manjka gradivo iz manjših taborišč in s prisilnega dela, kjer sta se prav tako pojavila odpor ter organizirana antifašistična delavnost. tega krivi v nemajhni meri prav ljudje, ki delajo na tem področju, ker ne razpolagajo z dokumentacijo, ki bi dokazala pomembnost turizma. Lani smo dobili od tujcev, ki so bivali pri nas, 5,300.000 dolarjev, letos pa računamo z zneskom 8 in pol milijonov dolarjev. Gfede na dejstvo, da plača tujec pri nas vino dražje, kakor ga prodamo v direktnem izvozu, in da velja to tudi za večino drugih predmetov, ki jih troši pri nas tuji turist, je treba navedeni znesek pomnožiti z okrog 4, če hočemo pravilno oceniti koristi, ki nam jih prinaša tuji turizem. Kar se tiče do-mačega turizma, bo letos po mnenju udeležencev konference padel za 70 odstotkov. Ta morda nekoliko preveč pesimistična predvidevanja so vendar tem slabša, ker sta gostinstvo in turizem razvita zlasti v pasivnih predelih naše republike, kjer se bo spričo navedenih perspektiv narodni dohodek občutno zmanjšal. Neka bistvena pocenitev, takšna namreč, da bi se našim delovnim ljudem pri izdatkih za dopust res poznala, po mnenju ljudi iz gostinstva, ne pride v poštev, razen če bi se mogli s tem sprijazniti na račun slabše kvalitete, slabše postrežbe, manjših obrokov itd. To pa seveda ni mogoče. Kakšen je torej izhod iz vsega tega pesimizma? Na to vprašanje konferenca ni dala pravega odgovora in trenutno na to vprašanje tudi ni mogoče odgovoriti. Važno pri vsem tem je, da se gostinstvo, turistična društva in vsi drugi, ki so tako ali drugače udeleženi v turizmu, spričo trenutne ne ravno rožnate perspektive ne dajo pasivizirati in da store v kratkem času, ki nas loči od začetka sezone, v okviru danih možnosti vse, kar je potrebno. Naloga sekretariata za gospodarstvo, ki je konferenco sklical, pa je, da smotrno obdela material, ki ga je konferenca dala, in da ga predloži višjim pristojnim organom. Ce bedo dokazi za pasimizem prepričljivi, si ni mogoče misliti, da jih ti organi ne bi upoštevali. ODGOVORI na VPRAŠANJA DRAGOCENIH NAGRAD Električni vrtalni stroj in io kompletnih luči za kolesa je prispevala za nagradni natečaj »Slovenskega poročevalca« tovarna za elektrotehniko in fino mehaniko »ISKRA« v Kranju. Slovensko-hrvatski mladinski festival bo od 30. maja do 6. junija Komisija za pripravo slovensko-hrvatekega mladinskega festivala pri Centralnem komiteju Ljudske mladine Slovenije sporoča, da bo slovensko-hrvatski mladinski festival v Istri od 50. maja do 6. junija im ne od 50. maja do *>1. junija, kot je bilo pomotoma objavljeno v včerajšnji številki našega lista. Tečaj letalsko-modelarske stroke v Piranu Ljudska tehnika v Piranu Je organizirala tečaj v letalsko-mo-delarski stroki za pionirje, katerega se udeležuje okrog 30 mladincev. V tem mesecu je organizirala tudi dva šoferska tečaja s 60 udeleženci, njen brodarski oddelek pa bo letos zgradil tri jadrnice, 2 pa bodo zgradili dijaki pomorskega tehnikoma v Piranu. J. L. »Rudar. Mežica. Vprašanje: AU Je upravičen dimnikar zahtevati za vsak mesec polni znesek za ometanje samega štedilnika, četudi to delo ni izvršil, ker ni bilo potrebnoz Odgovor: Ce je dimnikar izvršil kontrolni pregled — k čemer je upravičen — kurilne naprav katere ometanje ni bilo potrebno, potem sme računati le 50 •/« po ljudskem odboru odobrene tarife. Ljubljanski ljudski odbor je izdal tako tarifo in je objavljena v Ur. listu LRS št. £ iz leta 1954. »Radovedna« — Valdoltra pri Kopru Vprašanje: Radi bi prodali stavbno parcelo v Ljubljani in Vas zanima, ali je za to potrebno kako dovoljenje in kam morate vložiti tozadevno prošnjo. — Nadalje vprašujete, kdo bi plačal davek za prenos te parcele na podlagi kupne pogodbe in koliko bi znašala primerna cena za m! te stavbene parcele? Odgovor: Za vsak prenos nepremičnin na podlagi pogodb je potrebno po predpisih Uredbe o nadzorstvu nad prometom z nepremičninami, ki zaenkrat še veljajo, predhodno prenosno dovoljenje pristojnega okrajnega (mestnega, mestnega občinskega) ljudskega odbora. Za izdajo takega prenosnega dovoljenja bi bil na podlagi kupne pogodbe, s katero bi prodali stavbno parcelo v Ljubljani, pristojen Mestni ljudski odbor v Ljubljani. Po uredbi o prometnem davku od nepremičnin in pravic (Ur. 1. FLRJ št. 4/54) je davčni zavezanec za davek od prenosa lastninske pravice na nepremičninah proti plačilu prodajalec nepremičnine oz. pravice. Kakšna pa bi bila primerna cena za Vašo stavbno parcelo v Ljubljani, Vam ne moremo pojasniti in sicer že iz razloga, ker nam niste povedali, kje leži ta parcela. Za govorice, ki j Ib omenjate na koncu Vašega dopisa, pa ni prav nikaka podlage, I. O. Z, Vprašanje: Od čgsa do časa sto zaposleni pri trgovskem podjetju KZ. Kakšna bi morala biti ta Vaša zaposlitev, da bi bili zavezani socialnemu zavarovanju in da bi se Vam čas te zaposlitve štel v delovno dobo? Odgovor: Za to, da zaposlitev šteje v delovno dobo, je pred-'vsem potrebno, da je ta zaposlitev redna, to je da je stalna in da nudi zaposlenemu glavni oz. vsaj pretežni vir za preživljanje. Poleg tega pa mora biti zaposlitev v svrbo vštetja v delovno dobo opravljena tudi v vsem rednem (normalno 8-umem dnevnem) delovnem času. Le honorarni uslužbenci, ki jim je njihova honorarna služba edini ali glavni poklic, imajo po čl. S Zakona o socialnem zavarovanju oz. po tč. 2 I Navodila k navedenemu zakonu ne glede na to, ali delajo ves redni delovni čas, predpisan za dela, ki jih opravljajo, ali ne, enake pravice iz soc. zavarovanja, kot druge osebe v delovnem razmerju. Pripomba uredništva: Vse naročnike in bralce ponovno prosimo, naj k vprašanjem prilagajo točne in polne naslove, kupone ter tudi poštnino. Zaradi navedbe napačnih imen nam je pošta zavrnila sledeče odgovore: Valentin Smolej, M. Zemljak, Zupan Boris, Marija Lipovec, Franc Kolenc, Kačič Minka, Marija Žerjav, Ivanka Anžič. Na vprašanja brez podpisa in polnega naslova ne bomo odgovarjali. Kupon za pravno posvetovalnico S. p. »Odgovori na vpra-Sanja«. Tri dni po odkupljeni zemlji V mariborskem okraju so izdali na osnovi viničarskega in zveznega zakona o zemljiškem maksimumu skupno 1.259 odločb; nanje je bilo vloženih na okrožno sodišče 670 tožb, ki jih je le-to zdaj v glavnem že rešilo. Pri 25 odstotkih teh tožb je. sodišče odločilo, da ni viničarskih razmerij oziroma presežkov zemlje nad 10 ha. Ta odstotek je tako velik predvsem zaradi tega, ker so viničarji preklicevali izjave, ki so jih dali pred komisijo za zemljiški sklad, pa tudi zato, ker so nekateri posestniki zemljišč šele zdaj dokazali, da nimajo presežka obdelovalne zemlje. Na nekatere odločbe okrožnega sodišča pa je okrajni ljudski odbor vložil pritožbo; take primere rešuje Vrhovno sodišče LRS. Novo posestvo v rodovitnem kraju Franjo, sin bivšega viničarja In nekdanji delovodja šolskega posestva v Svečini, je postal pred nedavnim upravnik sedanjega, na novo ustanovljenega posestva v Juriju ob Pesnici. Posestvo je nastalo na dokaj bogati zemlji Slovenskih goric in v krajih, v katerih dajeta kmetijstvu glavni dohodek vinogradništvo in sadjarstvo. Skupno s posestvi Plač in Svečina se razteza tik ob naši najsevernejši meji v trikotu med Šentiljem, Zgornjo Kungoto in Kozjakom. Kakor drugod v Slovenskih goricah, tako so tudi v teh krajih do današnjih dni izkoriščali predvsem večji kmetje ceneno Viničarsko silo. Za razliko od viničarjev v Halozah in okoli Ivanjkovcev, kjer so jim gospo. dovali med drugim tudi mestni gospodje, so bili v teh krajih njihovi gospodarji večinoma kmetje, ki so jim, kot pravijo, rezali manjši kos kruha kot drugje. Tudi pri delu je bil odnos do viničarjev drugačen-, saj stoje viničarije in vinogradi v neposredni bližini poslopij go-spodarjev, tako da so jih le-ti lahko nepretrgoma nadzorovali. Odkar je bilo ustanovljeno novo posestvo, se Franjo še ni dodobra spočil, čeprav je od ustanovitve preteklo že več mesecev. Stanuje še vedno na poi ure oddaljenem posestvu Svečina. Upoštevajoč te okoliščine in dejstvo, da leže odkupljene parcele in viničarije v šestih katastrskih občinah in da predstavlja 30 viničarskih družin v glavnem najpomembnejšo delovno silo na posestvu, spozna, mo, da Franjeve naloge nikakor niso lahke. »Poišči si jih sam, jaz že ne bom teptal po blatu!« Sosedni skupini v Jelovniku in v Špičniku, sestavljeni iz bivših viničarjev, sta že pridno poprijeli za delo. PrVa skupina dela na novem, druga pa na svečinskem šolskem posestvu. Čeprav je pretekli teden kdaj pa kdaj snežilo ali deževalo, so se v vinogradih že pojavili bivši viničarji — novi delavci kmetijskih posestev, ki so opravljali rez. Ta prva dela v odkupljenih vinogradih seveda niso potekala nemoteno, kajti nekateri nekdanji lastniki viničarij se še niso odločili povsem prepustiti vinograde. Ce se pokažejo skupine v odkupljenih vi. nogradih, nastane mahoma srdito kričanje. Bivši lastniki vinogradov vpijejo, da odločbe komisije za zemljiški sklad še niso končnoveljavne, ker so vložili tožbo na' okrožno sodišče in podobno. So tudi primeri, ko so kmetje opravili rez v že odkupljenih vinogradih, preden so prispeli bivši viničarji, ki obdelujejo vinograde po vrstnem redu, do teh površin. Pretekli teden so se v Jedlov-niku prav zares sprli. Vzlic temu, da je upravnik Franjo na. ročil tamkajšnji skupini, naj opravi dela v vseh vinogradih, so z rez j o ▼ vinogradu, katere- ga lastnica je bila Jožefa Gam-zer, oklevali. Vzrok temu so bile zahteve gospodarice, ki je poudarjala, da »tota odločba ni veljavna,« — mislila je na odločbo komisije za zemljiški sklad; da tisto ne drži, kar pravijo na občini in na okraju; da bo toliko časa sama obdelovala vinograd, dokler ne bodo zadeve rešili na sodišču; da so zdaj vložili še v Ljubljano itd. — pri tem je bržkone mislila na tožbo, ki naj jo reši vrhovno sodišče. Spor je končno rešil upravnik, ki je odločil, da bo vinograd obdelala skupina in da bo v primeru, da se bivšemu lastniku vinograd vrne, ta plačal posestvu vloženo delo. Težav pri prevzemanju odkupljenih parcel pa s tem še ni konec. Mnogi bivši lastniki vinogradov namreč sploh nočejo pokazati upravniku, kje so odvzete parcele, poudarjajoč: »poišči si jih sam, jaz že ne bom teptal po blatuiu V takih primerih se mora upravnik poslužiti tudi zemljiških map, da naj. de pravo zemljišče. »Naša krava daje celo leto« Čeprav kažejo jedlovnišk’ kmetje s prstom na viničarijo, v kateri stanuje viničar Zvar, češ: »Tudi tam bi morali vzeti — naj bo za vse enako!«, si Zvar vztrajno prizadeva dokazati, da je »samo v najemu«. Prav tako je govoril tudi na so- dišču, kjer so odločili, vsaj tako on pravi, da pri tem gospodarju ni bilo viničarskega razmerja. Ko ga je porotnik vprašal, kako potlej živi, je kratkomalo odvrnil, da ima vse leto »nekaj za prodat« — živinče, mleko in da mu »krava daje celo leto«. »Za tisto malenkostno delo, ki sva ga opravila pri gospodarju, je nama vedno pošteno plačal«, poudarjata Zvar In njegova žena. »Sicer pa sva delala pri gospodarju ’zelo malo, ker je on (viničar) bolehen in ne more opravljati težjih del.« Tudi glede bolniškega in socialnega zavarovanja si ne delata kdo ve koliko preglavic: »Bo že kako, saj sva tudi do zdaj sama plačevala!« Bo zadružna gostilna jabolko razdora? Posestvo v Juriju še nima upravnih prostorov. Kolektiv si prizadeva, da bi jih imel tam, kjer jih je imela bivša delovna zadruga, ki je zdaj v likvidaciji. Toda s tem se ne strinja uprav, ni odbor kmetijske zadruge, ki želi imeti v teh prostorih zadružno gostilno navzlic temu, da sta v vasi še dva neizkoriščena gostilniška prostora. In čemu se upravni odbor zadruge poteguje za te prostore? Mar ni na dlani, da novo posestvo ne more delati brez upravnega središča! Poleg tega se sprašujemo, čemu zadrugi gostilna, ko je znano, da so se v zadnjem času mnoga zadružna vodstva izrekla proti največkrat pasivni gostilniški dejavnosti in se zavzela za to, da se kmetijske zadruge ukvarjajo predvsem s kmetijsko proizvodnjo. Mar ne bi bilo koristneje, da bi odprla gostilno občina? Za posestvo, kakor tuđi za zadrugo bo vsekakor pravilno, da se medsebojni odnosi kar najbolj krepe, kajti le tako bo go. spodarstvo okraja hitreje napredovalo. Ce bo n. pr. letina jabolk letos dobra, bo po vsej verjetnosti primanjkovalo novemu posestvu prostorov za vskladi-ščenje jabolčnika; v tem primeru mu bo lahko priskočila na pomoč kmetijska zadruga. Na i drugi strani pa bo lahko pomagalo posestvo zadrugi in s tem neposredno tudi zasebnim kmetom pri obnovi vinogradov in sadovnjakov, ki leže poleg po. vršin, ki jih posestvo že obnavlja. Namesto pomoči — visoke cene živini in senu Jasno je, da brez gnoja posestvo ne bo moglo dvigniti proizvodnje. PraV zaradi tega je kupilo v delovni zadrugi 23 glav živine. Ker posestvo nima svojih gospodarskih poslopij, j0 je namestilo kar v zasebne hleve. Tolikšen stalež živine pa je kajpak še vedno premajhen; če bo hotelo namreč posestvo prihod, nje leto pravilno gnojiti, bo moralo nabaviti še 20 do 30 glav živine. Cene, po katerih je nabavilo omenjeno živino in krmo od zadruge, delajo novemu kolektivu velike skrbi, kajti zadruga zdaj zahteva, naj plača posestvo za kg žive teže živine 100 din, za kg sena pa 5 din, čeravno je bilo pokošeno lani v juliju in avgustu, zaradi česar je zgubilo precej na krmilni vrednosti. Poleg tega je delovna zadruga; seno tudi slabo vskladiščila. Ni čudno torej, da je kolektiv za. skrbi jen, saj bodo zastran visokih cen kupili z dobljenimi krediti veliko manj sredstev, kot so predvidevali. Velike potrebe po gnoju, škropilnicah in drobnem orodju S krediti, ki jih je dobilo posestvo lansko jesen, je nabavilo vozove, traktor in živino. Vendar je to še zdaleka premalo, da bi lahko uspešno gospodarilo. Čeprav je delovni kolektiv letos, zahvaljujoč umetnemu gnoju, dobro pognojil zemljo, bo moral kmalu nabaviti kot je že rečeno, večje število živine. Ker pa je posestvo ne bo imelo kam namestiti, bo prisiljeno postaviti večji hlev, za kar je že zaprosilo za 12 milijonov din kredita. Prav tolikšne potrebe pa se kažejo na posestvu tudi po drobnem orodju (motike, drevesne žage in podobno) in na-hrbtnlh škropilnicah, ki jih bo potrebovalo že v prvih dneh maja, ko se prične v vinogradih škropljenje- iSe nadaljuje^, 'g* d&tn Ih ditctžfocr sr#; KADAR SE OGLASI BOLEZEN Inštitut za gospodinjstvo v Zagreba V ambulanti »Saturnusa« je zaudarjala po vseh mogočih zdravilih, tako kot diši po vseh ambulantah in bolnišnicah. To je košček tovarniškega sveta, ki je vsemu hrupu, ropotanju stro- pripetila. Ko sva se tisti dan pomenkovali v tovarniški ambulanti, je Micin, sicer bledi obraz zalila rdečica, ko se je pomenek £i strahovit glavobol, skoraj brez prestanka. Ovira jo pri delu, a Stetka je vsa nesrečna, če ne more delati. Zato jemlje praške, vedno več praškov, da bi omilila ostro bolečino v glavi. V tovarni pravijo, da se bo bulanta, nato jev, hupanju avtomobilov itd. čisto odmaknjen, skratka, koti. ček, ki čaka, da bo nudil prvo zgrabil stroj.« pomoč ponesrečenki ali pone- Neprevidnost srečencu. Od časa do časa so ss odprla vrata in vstopila je delavka z močnim glavobolom, druga spet z okrvavljenim prstom, tretja z želodčnimi krči. Tudi delavka, ki je segrevala mleko kar v zaprti steklenici, je morala v ambulanti iskati pomoč, ker ji je vrelo mleko brizgnilo v obraz, ko je odmašila steklerico. Neprevidnost, pozabljivost ali zgolj slučaj so premnogokrat vzrok za vse te majhne bolečine jn nezgode, ki delavke prisilijo, da si poiščejo pomoč v ambulanti. » Tudi Mici je ena izmed tistih, ki morajo večkrat v ambulanto. Ze dolgo ni več prav zdrava. 24 1st napornega deia v tovarni in tudi prejšnje, lagodnemu kaj malo podobno življenje sta storila svoje. V izčrpan organizem je zlahka vdrla vsaka bolezen in iako se tudi gripi, ki je Mico napadla lani, ni mogel upirati. Sprva jo je stresal mraz in kuhala vročica, vendar ni šla k zdravniku. Sele na ostro prigovarjanje sodelavk se je odloči, la. Toda Mici je pač taka — ustavil ob nesreči, ki se ji je s praški zastrupila. Stetka hodi k zdravniku. V sektorski ambu-»Se danes ne vem, kaj ml je Isnti ji zdTavnik pomaga po bilo takrat,« pravi, oda me je svojih močeh, specialist pa... Tu je Stetka naletela na ne-pri sicer na- razumevanja m kljub temu, da tančni delavki tokrat ni bila dobro pozna vse težave, ki jih vzrok nesreče, morda je bila imajo zdravniki, nehote misli kriva hipna slabost ali utruje. na tistega zdravnika, ki jo je nost. Eno ali drugo, nesreča je zdravil nekaj let pred vojno, bila tu. Komaj je Mici doumela, • »Bila sem bolna na živcih, in da Ji je odtrgalo prst, ie kri, ki mj da) zato nekaj tednov ji je tekla iz rane je jasno vi- bolniškega dopusta, da bi si dela pred seboj. Prvo pomoč ji opomogla. Toda, ker se jni boje spet nudila tovarniška am- iezen n; hotela obrniti na bolje, Letos bo v Zagrebu odprta višja gospodinjska šola in inštitut za gospodinjstvo. Višja gospodinjska šola bo pripravljala učiteljice gospodinjstva za gospodinjske šole in tečaje. Obiskovalo jo bo nad 200 učenk. Bodoče gospodinjske učiteljice bodo razporedili v posamezne gospodinjske centre, ki jih bodo osnovali v več krajih Hrvatske. Inštitut za gospodinjstvo bo imel velike naloge. V njem bodo proučevali vsa važna vprašanja v zvezi z gospodinjskim delom, s pripravljanjem hrane, urejanjem pohištva in snage stanovanj, pripravljanjem zimske zaloge hrane, ureditvijo garderobe, skratka z vsemi opravki, ki jih mora opraviti gospodinja. Znanstveni delavci proučujejo v ta namen najboljše in najbolj napredne metode dela v kuhinji. Istočasno bo inštitut v zvezi s prehrambno industrijo in z drugimi inštituti kakor tudi z ustanovami, zadrugami in podjetji, skupno reševal vsa važna vprašanja za napredek gospodinjstva. Dobljene uspehe bodo publicirali, popularizirale pa jih bodo tudi učiteljice v gospodinjskih šolah in tečajih. (MB) V pomlad .. • Misli ob spomladanski modni reviji sektorski zdraviš». mi je dopust še podaljšal. Čudim se, da danes ne najdem toliko razumevanja.« »Morda bi kdo mislil, da hočem izrabljali socialno zavarovanje, toda zdi se mi, da zdrav- dil okrevanje svojemu bolnemu ni delavec ali delavka, ki pri svojem zdravniku ni našla dovolj razumevanja. Kjer tega ni, bi pa moral pomagati sindikat. Morda bi iz lastnih sredstev nu. nik kaj kmalu spozna, kdo je resnično bolan in kdo le namišljeni bolnik.« • Ta kratek pomenek s Stelko in Mici mi je marsikaj povedal. Prepričana sem, da je v tej jn morda tudi v kaki drugi tovar- članu, da bi si opomogel. Istočasno pa je tudi naloga delovnih kolektivov, da neusmiljeno odkrivajo v svojih vrstah tiste, ki so zdravi in jim nič ni, a hočejo izrabljati socialno zavarovanje na škodo bolnih tovarišev. v. K. V svetu uvrščamo modna revije v vrsto komercialnih propagand, med katerimi zavzemajo toliko važnejše mesto, s kolikor večjo svežino vzbujajo v gledalcu željo in odločitev za nakup. Modne revije veleblagovnice »NA-MA« pa so za nas večjega pomena, ker istočasno vedno znova načenjajo problematiko naše konfekcije. Zaradi tega sega odgovornost prirediteljev tudi izven območja golega komercialnega uspeha revije, saj ima ta tudi svoj vzgojni pomen. Način našega izdelovanja oblek nastaja iz napačno pojmovane tradicije in nezaupanja nik. Toda rana je bila še sveža, ko je Mici morala na delo... Letos jo je spet napadla gri-pa, a je bil bolniški dopust daljši kot lani. Zato Mici ne more skromna in preprosta, da jo ko- n*ć reči, saj krivice ne more maj opaziš. In taka je za vse. Neznansko se boji, da bi koga oškodovala, najmanj pa socialno zavarovanje. Gripa pa ni čakala. Zdravnik, h kateremu se je Mici zatekla pa jo je že čez nekaj dni izločil iz bolniškega staleža kot delazirožr.o. Mici je odšla v tovarno, na delo, k svojemu stroju. Toda, noge so ji klecale, pred očmi s« ji je vrielo, reke so drhtele. »Kaj si ob pomet, hitro domov, v posteljoa, so jo sprejeli v tovarni. »Le kdo te tako pošilja na delo?« so tili ogorčeni vsi po vrsti. nikomur delati, ampak takrat, lani, nak, tistega pa res ne more pozabiti. — * Mici pripoveduje. Pomenek je lahkoten in prisrčen. Pred seboj opazujem ženo, ki je zelo izčrpana. Prezgodaj so se ji zarezale v obraz številne gube, ki dokazujejo, da življenj« s svojo trpkostjo ni šlo mimo nje. Tudi okupacija je storila svoje, saj je bila Mici vseskozi vneta in požrtvovalna delavka v osvobo. dilnem gibanju. * Tudi Štefka ima težave. Le kdo je brez njih? Toda njo mu- Za vitko linijo IGRIŠČE NA ULICI "N Dober nasvet vsem, ko nočejo postati debeluške. . . Mnogo žena in deklet misli na to, kako l»i se znel>iie debelosti, a nobena ne vpraša, kaj je temu vzrok. Prvo, na kar bo vsaka pomislila, je. »Mamica, ali grem lahko na jih ni nihče preganjal — na svojemu otroku, ga učič, ob-dvonšče?« Tako me vsak dan cesto. _ čuduješ z njim prirodo, ptice, prosi petletna Jasna, ki ljubi Ne vem, če predpisi dajejo veverice v gozdu itd. Mislim, družbo svojih prijateljic. Ker hišnikom pooblastila, da pode da je to tudi za mater pravo nimam časa, da bi otroka pe- otroke z dvorišč; &e taki pred- doživetje, a žal, vsaka mati Ijala na sprehod in ker se za- piši obstojajo, so v nasprotju nima vsak dan toliko časa da Znnil *fi°n^riSt\atr0]? *£l°ie*k*j* pavicami otrok. bi ga pretila samo otrokom. < ’ ada s ’ -I?0TdZ ™ Jaz pridem iz službe domov, dovolim. Pn tem p nikdar ne dvonšcu škodo. Tedaj pa je otroci „redo _ dvorišče mer pozabim naročiti, naj ostane naloga hišnika, da stopi do ne m deXo vs„i k na dvorišču, in da ne sme na staršev, ki bodo škodo porav cesto; toda otrok se kljub nali. Otrokom pa morajo star- . . °* vedela, da se moji vsem opominom kar izmuzne, ši istočasno tudi pravilno raz- °tr0Cl smfl° «jrati im dvon-Kadar čez nekaj časa pogle- ložiti, kaj smejo in kaj ne, pa , u s svo?lmi prijatelja bi bi-dam na dvorišče, ni Jasne bodo prihodnjič radi ubogali. mno9° manj živčna pri nikjer. Seveda jo najdem na Zato ne vidim razloga, zakaj sv°lem °&lu, iako pa sem ne-cesti med' ostalim drobižem, se ne bi skupno igrali na dvo- prestano v strahu, da se bo Ko priteče k meni, mi vsak rišču. Tudi Zveza prijateljev kaj zgodilo. Zato me žalosti, dan ponavlja isto: »Saj bi bi- mladine bi morala tu reči da hišnik nima razumevanja la rada na dvorišču, da bi se svojo besedo, saj je naš cilj, do otrok, četudi je bil tudi z Natašo igrali, pa je hišnik da otrok raste v družbi in ne sam nekoč tak deček, ki se je da morda preveč je, a se premalo giblje. Zato si žene pomagajo mnogokrat s shujševalnimi »kurami«, ki pa so nezdrave ali pa jih včasih niti ne zdrže do konca, ker opešajo in jih to ovira pri delu. Tako so te žene v skrbeh, češ kaj bo z njimi, ko imajo vsak dan večji apetit. Četudi večkrat jedo, so kljub temo često lačne in se poleg tega še iz dneva v dan bolj redijo. Takih pojavov je nešteto, zato so »e z njuni začeli ukvarjati celo zdravniki specialisti. Nekoliko je osvetlil to »bolezen« dr. Jean Maver in njegovi tovariši na harvardski šoli splošnega zdravja. Njegovi predhodniki >o trdili, da povzroča apetit prazen želodec, ki s* začne krčiti takoj, ko je porabil vse snovi. To trditev je ovrgel dr. Maver z bolniki, ki so tožili za lakoto Še takrat, ko so jim žc kirurško izrezali želodec Dr. Mayer je ugotovil, da izvira obču’ek lakote iz globljih možganskih središč, zaradi prehajanja krvi skozi te centre. Hrena, ki jo zaužijemo, se v organizmu presnavlja, gre nato v kri. ki jo prenaša po v«em telesu. Ko «i ic sr. o vi v krvi dosegle določeno višino, preneha občutek lakote, a se ponovi takoj, ko smo porabili vso energijo. Pri tem ima sladkor zelo važno vlogo. Potemtakem ni važno, koliko pojemo, kar so v glavnem poudarjali znanstveniki pred Mayerjem, temveč kaj pojemo, da bo v krvi čim prej in čim več časa dovolj sladkorja. Mnogo žena, ki hočejo shujšati, se prav gotovo ne vpraša, koliko prav-zaprav zajtrkujejo. Vsaka bo našla odgovor in dejala: >7akaj bi na jedla za zajtrk več kot kavo in krnh.^ ?e rhifrai ni«em lačna? Lačna sem šele knvneie in oo4ott? ve« d^n.* Va tako trditev 't? odgovoril že dr. Maver, in sicer, da je ravno preslab /a-iirk vzrok, da se potem ve« da.n ogla-a lakota im da nojemn preveč, namesto da bi hrano ‘zbirab. _ . 7« to moramo oajprei vedeti, y kakšnih «novi le sestavljena naša v«n kodnem a hrana. To so ogljikovi hid^iti {sladkor, kruh), proteini in maščobe, beljakovine fmeso. jajca, ftlrj. V hrani pa so zastopane tudi zaščitne snovi (rudnine in vitamini). Sladka kava s smetano ter kruh ali žemlja so v glavnem ogljikovi hidrati. Kosmiči z mlekom ter jajca in meso pa so dobri viri beljakovin. Ogljikovi hidrati so hrana za »hitro ener- fijo«, ker naglo povečajo mero slad-orja v krvi. Ta energija pa je kmalu porabljena in zno\a postanemo lačni. Proteini prav tako vplivajo na količino sladkorja v krvj, vendar pa se ogljikovi hidrati razlikujejo v tem, da se sladkor v krvi dalj časa obdrži nad nivojem lakote, če lahko tako imenujemo trenutek, ko se uam oglasi občutek za tek. Maščobe so koristne zato, ker zavlačujejo hitrost Prebavljanja ogljikovih hidratov in eljakovin in zato pomagajo držati konst an tnejšo višino sladkorja v krvi. Vsakdo, ki poje zjutraj, preden gre na delo, le kavo in kruh, bo prav gotovo že ob 10 dopoldne lačen. Da do vzdržal do kosila, bo pojedel malico, vendar pa bo opoldne znova lačen. Obedoval bo še enkrat več, kot Če bi obilneje zajtrkoval skrbno izbrano hrano, ki bi dvignila mero sladkorja na določeno višino 'beljakovine, maščobe). Tako bo žena, ki bi rada obdržala vfako linijo ali pa jo pridobila, dosegla mnogo več s pravilnim zajtrkom, kot če je ves dan po malem. S takim zajtrkom bodo postale ne-notrebne dopoldanske malice in zadostoval bo normalen opoldanski obrok (mleko, nekaj k niha z maslom, jajce ali salama, sadje). Preden končam, bi rada opozorila še na dve stvari. Prvo je to, da mora biti zajtrk obilnejši obrok, kosilo mora biti že mani«e, za 'čerjo pa priporočam le kako lahko jed, kajti premočna večerja povzroča slab spamec in debel jen je. V splošnem pa velja načelo: manj sladkorja, kruha in maščobe, manj tekočin, posebno alkoholnih. Hrama pa naj ne bo preslaba, kajti sol zadržuje tekočino v tkivu jn daje telesu videz obilnosti. Vendar mora biti hrana vedno mešam a, predvsem božata s svežo zelenjavo i. a. V svetlih sobah in predsobau. Pozimi rastlina ne sme biti v toplejših prostorih od 12 do 15 stopinj Celzija. Sladi., ocvirkov! kolački Iz 10 dkg zmletih ocvirkov, 20 dkg moke, 1 jajca, nekoliko limonovega olupka, cimeta in zmletih nageljnovih žbic zamesimo testo. To razvaljamo za prst na debelo in z obodcem izrežemo okrogle ploščice. Polovico teh ploščic namažemo z beljakom, drugo polovico pa na sredi izrežemo in polagamo te kolobarčke potem na namazane ploščice. Kolačke nato spečemo v srednje topli pečici. Ko se ohladijo, denemo vsakemu na sredo malo mezge in jih potresemo s sladkorjem. Na mizo damo tople, dobri so pa tudi mrzli. Sardelni zrezki. Štiri enako velike telečje zrezke (nekako po 12 dkg) potolčemo in na robu zarežemo, da se ne skrčijo, ko jih pečemo. Nato jih preslani-nimo s tenkimi koščki surove slanine, ki smo jih poprej potresli s soljo in poprom. Zrezke potem malo osolimo, potresemo na obeh straneh z moko in jih na 4 dkg razbeljene masti na hitro opečemo z obeh strani ter damo na stran. V masti, na kateri so se pekli zrezki, opražimo na hitro zvrhano žličko nastrgane čebule in 2 drobno sesekljani sardeli ter pridenemo potem žličko paradižnikove mezge in 3—4 žličke kisle smetane. Ko vse to še enkrat prevre, položimo zrezke v omako, ki jo razredčimo z vodo, nakar jih počasi dušimo v pokriti kozici še 15 do 20 minut, dokler niso popolnoma mehki. Dva primera iz modne revije .NA-MA.: Udoben, svetlorjav, raven ln mehak plašč z rjavim obrobkom ob ovratniku in po dolžin rokava. Letna obleka z jopico Iste kakovosti in barve, ki ima belo pojite kvadrate. Na reviji je dosegla velik aplavz. v kakovost konfekcijskih izdelkov. Vzporedno s tem pa se pojavlja več problemov. Prednosti konfekcije Konfekcijsko izdelovanje oblek je odsev naprednega časa, ki zamenjuje obrtniške izdelke z industrijskimi. V državah z visokim življenjskim standardom ni treba kaj več pisati ali govoriti, ker so si ljudje tako miselnost že osvojili in jo sedaj smatrajo kot nujnost sodobnega človeka. Zato je po svetu vedno manj obrtniških čevljarjev, šivilj in krojačev, medtem ko je število konfekcijskih trgovin vedno večje. Prednost konfekcijskega blaga je predvsem njegovo realno prikazovanje modelov, s katerim ima vsakdo možnosti boljše primerjave in boljše končne odločitve. Pri krojenju po meri pa je uspeh nove obleke vedno odvisen od mnogih faktorjev, pa četudi je potrošnik svoji obleki sam izbral blago in kroj. Barva in vzorec metrskega blaga marsikomu v trgovini ugajata, pozneje, ko ima iz tega blaga že izdelano obleko spozna, da blago ne odgovarja namenu in kroju obleke, ki si ga je izbral po poljubni modni skici ali modelu. Vse do končne izdelave tudi ne more presoditi, ali mu bo oble- ka pristojala ali ne, čeprav jo mora že izgotovljeno tudi plačati. Zaradi tega pomeni tako kupovanje oblek samo še znano igro »mačka v Žaklju«. Pogoji dobre konfekcij» Dobro konfekcijsko blago mora biti cenejše kot pa obrtniško, kar tudi nujno sledi iz samega načina dela, ki izkorišča stroje, delo na tekočem traku, racionalnejšo izrabo blaga in cenejši odkup tekstila, ki ga dobavljajo iz tovarn. Nizka cena pa ni vse, kar zahtevamo, saj temelji na realiziranih pogojih, katerih se moramo zavedati, če hočemo obrtniško delo usmeriti v konfekcijsko. Predvsem moramo poznati oblike. S tem, da obleko serijsko izdelujemo, je ne smemo tipizirati in ji odvzeti ves njen čar. Tudi pri najenostavnejših delovnih oblekah moramo doseči pestrost efektov, četudi samo z kombinacijo različnih barv in različnih, toda sorodnih vrst blaga. Konfekcijski krojač mora imeti čut in razumevanje za smoter dobre konfekcije, ki je strokovno dovršena, estetska in v taki odvisnosti od mode, da ostane še vedno praktična, čeprav je moderna. Zato mora krojač doživljati vso problematiko konfekcije in to v enaki meri strokovno kot estetsko. Raznovrstnost delovnih okolišev, različna kultura in gospodarska raven ljudi-kupcev pa zahteva od njega študij. Pri tem mora ostati vedno vzgojitelj in se mora zavedati svoje odgovornosti pred skupnostjo, kajti tudi obleka je eden izmed najvišjih izrazov življenjskega standarda neke dežele. D. P. ratm ••••MIMI • •■•••MIMI NEKAJ 0 SLADKORNI BOLEZNI kr3?‘„čl*??1 .vJeMb. ne more vskladisčiti in tako dobimo s hra* Sladkorna bolezen je precej po- vskladlščl. To se dogaja v Jetrih sudkoi^ki prihaja'*- - gost pojav. Pojavlja se v raznih in mišicah, kjer se sladkor izpre- « — — --- - dobah starosti in v raznih pokli- meni v živalski škrob ali gliko- Opazovanja so pokazala, da gen. Kadar Človek ne je, se gli- kogen po potrebi topi in kot sladkor prehaja v kri. Glavno vlogo pri ustvarjanju glikogenskih rezerv v jetrih ima trebušna slinovka. Kakor hitro je, recimo, po jedi v krvi preveč \zrofc bolezni je motnja v pre- sladkorja, izloča trebušna slinovka f*“1? v nekl določeni raztopini in osnovi ogljikovih hidratov. Med neko snov inzulin, ki vzpodbudi fe - treba izločiti mnogo slad- ogljikove hidrate štejemo slad- jetra in mišice, da sladkor, kar potrebujejo tudi mnogo srečujemo sladkorno bolezen v nekaterih odgovornih poklicih z veliko živčno obremenjenostjo vedno pogosteje, kar ji v neki meri daje značaj družbene bolezni. iz črevesja v kri pa za telo ni raben, ker se ni prej v jetrih vskladiščil in iz-premenil v človeški sladkor. Tako diabetik ne more porabiti sladkorja, ki mu prihaja iz hrane, zato ga izloča, kakor izloča telo vsako nerabno stvar in se sladkor pojavi v bolnikovem seču. Ledvice lahko izločajo sladkor Predale, ki se neradi odpirajo, namažemo z mokrim milom. * Vrvice pri zastorih natri s smukcem ali milom, da raje tečejo. * Žebelj bo tičal trdno v zidu če bomo izvrtali tako globoko luknjo, kot je žebelj dolg. Medtem raztrgamo časopisni papir na koščke, ga zmočimo in zgnetemo v gosto gmoto» To nato natlačimo s trsko v luknjo, zabijemo žebelj ln pustimo, da se posuši. To postane trdo kot kamen. kor, ^ nato škrob, ki ga dobimo v pšenici, rižu, ječmenu Itd. Kakor potrebuje vsak stroj za pogon neke sile, tako tudi naše telo potrebuje sladkor, ki se z zažiganjem v celicah spreminja v pogonsko silo. Zato je nujno potrebno. da imajo vse celice ▼ telesu sladkor vedno na razpolago. V ta namen kroži po krvi stalna ga je odveč vskladiščil o. Da pa trebušna slinovka ne bi izločala preveč inzulina, ker bi se ua ta način zadržalo v Jetrih preveč sladkorja in bi tako sladkor v krvnem obtoku padel na škodo celega telesa, izloča nadobistna žleza drugo snov (adrenalin) tako, da se stanje izravna in da krvni sladkor zopet doseže po- količina sladkorja, ki mu pravimo trebno količino, tudi krvni sladkor. Da Je vedno Tako je urejeno gospodarstvo s zagotovljen zadostni dotok slad- sladkorjem pri zdravem človeku, korja telesu, je potrebno, da se Pri diabetiku pa je trebušna sli-sladkor, ki ga po jedi velike mno- novka bolna In izloča v kri pre-žine dobimo v krvni obtok, nekje malo inzulina. Zaradi tega se tekočine. Zato je diabetik vedno žejen. Ker gre pa z izločanjem sladkorja v izgubo mnogo potrebnega braniva, je diabetični bolnik tudi vedno lačen. Če morda telesu primanjkuje sladkorja, se telo navadi, da potrebno pogonsko silo dobiva iz tolšč In beljakovin v hrani. Počasi pa tudi ta količina ne zadostuje več in tedaj začne telo izpreeni-njati v sladkor lastno zalogo tolšfi in beljakovin. Bolnik začne huj^ šali. (Se nadaljuje) £ MEDVEDEK NEEWA- Po J. O. Curwoodu — Riše Miki Muster Vsem sorodnikom ln znanegsn ■poročamo žalostno vest, d« se J* smrtno ponesrečil nad dobri maž, oče 196. Miki se je neutegoma zapodil vanj in mn zasadil kremplje v vrat. Brizgnila je kri in volk se je zakotalil v ravnino. V tistem trenutku je privihralo celo krdelo in Mikija dobesedno pokopalo pod seboj. Če bi ga napadla le dva ali trije hkrati bi bil izgubljen brez pomoči, njihova množica pa je bila njegova rešitev. Na vrhu grička je bilo kaj malo prostora in začeli so se ruvati med seboj. 197. Tako se je napad na Mikija hitro spremenil v bitko med volkovi samimi. Miki je ležal pod njimi in grizel ter praskal na vse strani. Že ga je držal volk za vrat, a tedaj je tega naskočil drug volk in Miki se je spretno izmuznil ter se zavalil z grička. Komaj pa je bil na ravnem, je bil tudi že na nogah. Kakor blisk je je ubral proti reki in preden so ga zasledovalci opazili, je imel že precejšen naskok. FELICIJAN KAVClC Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 20. marca ob 15.30 url na mestnem pokopališču v Celju. Žalujoči: žena, otroci ter ostalo sorodstvo. Celje. Trst, Most na Soči, Buenos Aires. Sindikalna podružnica Litostroj Javlja vsem članom, da je dne 18. marca preminul nad dobri tovariš FRANC ŽITNIK Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, 21. marca ob 14.30 iz Nikolajeve mrliške veže. Dragemu tovarišu trajen spomin. ZAHVALE t98. Osem volkov se je pognalo za njim, pet jih je pod gričem obležalo mrtvih. Mikijev načrt je bil izvrsten: više gori ob reki so bili bregovi visoki in skalnati; v njih je poznal tesno votlino, v kateri se bo zlahka branil pred napadalci, ki bodo mogli do njega le posamič. Toda uračuna] se je. Najhitrejši in najbolj divji volk je pustil svoje tovariše daleč zadaj in kmalu je bil Mikiju za petami. ŠE NEKAJ... Železniška nesreča v Anhovem diSče Je obsodilo Ponisa na 8 mesecev, Batiča pa na 4 mesece strogega zapora. Čudni molji v konjskih repih Znano j«, da »e od zaklano živin« uporabijo razen mesa in kož« tudi repi, ki dajejo dragoceno žimo. Zato je rudi cena žimi sorazmerno zelo visoka im dosega celo 3.000 din za kg. Na ljubljanski mestni klavnici r*\ že dalj časa opažali, da so klavni živini večkrat porezani repi, kar je za podjetje pomenilo veliko gospodarsko škodo. Podjetju dolgo ni bilo jasno, kdo je tisti molj. ki žre žimo. Končno so ga le odkrili in to v trenutku. ko je rezal konjem rope in za pasom že imel približno 1 kg žime. Požrešni molj je bil 46-letni H. L., delavec v mestni klavnici, ki j« bil zaradi tatvin že večkrat obsojen. Zdaj se bo moral pred sodiščem zagovarjali zaradi tatvine žime. xo Surov sin zlomil roko lastni materi Pred sodiščem v Ljubljani se je zagovarjal -JO-fetni Ivan Lavrič, kmet ir Skril, ki je svoji 72-letni materi zlomil roko. Lavrič na razpravi svojega surovega dejanja ni hotel priznati in se je zagovarjal, da je mati padla in si tako poskodavala roko. njegove trditve so bile o vržene dokazi. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na 3 mesece zapora pogojno za dobo i leta. go- lim $2 Ker mu podjetje ni plačalo nadur je kradel Marjan Žagar iz Vevč pri Ljubljani je bil zaipTiden kot delavec pri »Žiri noprorn-etu«, kjer je večkrat delal tudi nadurno deio. Ker mu podjetje tega nadurnega dela ni plačalo, .se je maščeval s tem. da je ukradel iz zaklenjenih prostorov približno 6 kg konjske žime v vrednosti 16.000.— drin. Sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo na eno leto strogega zapora in povračilo škode podjetju. S kaznivim dejanjem iskana pravica ni nikoli dobra. če je bil obtoženec upravičen na plačilo nadur, bi moral to rešiti pravnim potom, po zakoni tik predpisih in ne g tatvino. Z. Ä. Poskus samomora V Kranju je pred nekaj dnevi poskusila izvršiti samomor poštna uslužbenka U. V. s tem, da si je prerezala žile na roki. TJ. V. so odpeljali takoj v ljubljansko bolnišnico. Vzrok samomora ni znan. steiklenio žganja, likerja, cigaret in denarja, iz kuhinje pa večjo količino živil. Restavracija je bila oškodovana za približno 20.MO din. Velik požar v Vrtojbi Včeraj ponoči j« izbruhnil požar t spodairskem poslopju Marije Gu-■ Vrtojbi. Zgorelo je i900 kg sena. 1300 kg slame in večje število poljedelskega orodtja in vozov. Skoda znaša preko 200.000 d 5 ljudi. Smrtna nesreča zaradi eksplodirane mine V bližini vodovoda v Gradišču pri Vipavi sta se igrala 6-letna Francka A nd lovec in 3-letni Boris Pečar. Zašla sta na minsko polje, ki je v bližini vodovoda. Eden izmed njiju je 9topil na mino. Mina je eksplodirala in smrtno ranila šestletno deklico, dečku pa poškodovala Jevo nogo. Drag štedilnik Vlom v Brezjah V torek, 17. marca, so neki neznanci vlomili v restavracijo Dobrča na Brezjah. V notranjost restavracije so prišli s pomočjo vi-triha, s katerim so odprli vrata v točilnico in odtod prišli v kuhinjo. Iz točilnice so odnesli več Viukn Lek.šetu iz Vojnika, je bilo iz zaklenjenih prostorov ukradeno ogrodje štedilnika, vredno 8.600 din. Ivanu Podbregarju v Črnem vrhu pri Taboru je pogorel hlev. Na pogorišču so našli ožgano ogrodje štedilnika. Preiskava je ugotovila, da je bil tat tega ogrodja Ivan Podbregar. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo aa 9 meseoev strogega zapora. Obsojen maloprodajalec tobaka Jernej Navršnik je bil mal »prodajalec tobaka v Zrečah. Od meseca marca do novembra 1953 sj je postopoma prisvojil na škodo podjetja »Tobak« 32.843 dinarjev, na Škodp časopisnih podjetij pa 19.073 din. Zaradi tega bo »edel v zaporu 4 mesece. Z nožem ga je zabodel v srce V Lavrenčičev«™ vinogradu v Ve-ličnici je pretekli četrtek delalo več ljudi, med njinii tudi 29-letni Franc Trunkelj in Ivan Klančnik- Po delu so popivali v zidanici, s« pričeli prepirati in pretepati. Med pretepom je Trunkelj z nožem zabodel Ivana Klančnika in ga zadel v srce. Klančnik je bil na mestu mrtev. Tudi šmarna gora kliče po zaščiti Nedavno je MLO Ljubljana izdal hvale vreden odlok, ki stavlja pod najstrožjo zaščito zeleni pas okrog mesta. Iz članka, ki ga je objavil .Slovenski poročevalec« 10. februarja je razvidno, da gre pri tem za Rožnik, Šišenski hrib, Grad in Golovec. Ta pas pa je vsekakor preozek in bi ga bilo . treba nujno razširiti še na Šmarno Nenavaden smrtni primer goro, katere južno pobočje je da-V dopoldan je 70-letna Ana nes dejansko sestavni del Ljub- ljane. Kako neodložljiva je ta potreba, bi mogel potrditi vsak ljubitelj prirode, ki ga je, ali pa ga še bo v teh zgodnjih pomladanskih dneh zaneslo na ta naš domači Rigi. Kamor koli stopiš, boš našel brezdušno odvrženo cvetje teloha, zvončkov, vrbovih mačic in drugih znanilcev pomladi. Nebrzdani izletniki, največ seveda mladina, ne poznajo nobene mere. Utrgaj in uniči, kolikor največ moreš, to je njihovo geslo. Planinsko društvo Ljubi iana-matica namerava letos podaljšati znano Pot svobode kot višinsko sprehajališče okrog vse šmarno-gorske gmote. Pravim ljubiteljem prirode bi pomenilo to dragocen užitek. Po drugi strani pa bi prišli s tem na svoj račun tudi brezvestni uničevalci šmarnogorske flore, zato je neobhodno potrebno, da se vključi tudi Šmarna gora v zaščiteno ozemlje ter poskrbi, da se bo ta zaščita tudi dosledno spoštovala. V. M. ROČNE LÜTKE Resljeva cesta 28 Nedelja, 21. marca ob 9' In 10.30: Gostovanje v Trbovljah. Prodaja vstopnic od 11 do 12.30 pri blagajni Mestnega gledališča v Gledališki pasaži ali telefon 23-020 do 10. ure in pol ure pred predstavo pri gledališki blagajni. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 20. marca ob 19.30: Pero Budak »Metež« . Nedelja, 21. marca ob 19.30: Pero Budak »Metež«. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 21. marca ob 15.30: Peter Ustinov »Ljubezen štirih polkovnikov«. Izven. Jeler iz Domherča pri Sevnici obrezovala pred bišo trto. Nenadoma jd je postalo slabo, da je omahnila in padla na napeto vrv, na kateri se je sušilo perilo. V takem položaju so jo tudi našli mrtvo. Med osmi brzega vlaka Protck-li torek »o pri pregledu brzega vlaka ti a železniški postaji Jeseni oe, irašll. pod vagoni 20-letnega Jakoba Huberja i»»>» •»*•»•.•• ob Sobota, 20. marca »Obuti maček«. Ob 20.30: Počel, buk«. Za odrade. Nedelj t. sl marca: uprto, Kuret H: -Čarobni klo- Preje »Tehnometol«, seda) „KOVINOTEHNA“-Celje nadi vsem potrošnikom vse vnte tehnične železnine in kovinskega blaga. Opozarjamo na bogato zalego sanitarne keramike iz uvoza. V konsignacijskem skladiifin imamo plemenita jekla tvrdke Bfihler. Vloga sindikatov naj se ne omejuje samo na reševanje raznih drobnih vprašanj v podjetju Letna skupščina KSS Dravograd V nedeljo je bila v Dravogradu redna letna skupščina taruošnjega krajevnega sindikalnega sveta, ki sta se je med drugim udeležila tudi člana Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov. Ivan Kugovnik iz Raven na Koroškem in tov. Mile Smo-lin&ky iz Ljubljane. Od 61 izvoljenih delegatov iz 20 sindikalnih podružnic, kolikor jih je na območju krajevnega sindikalnega sveta, se ie skupščine udeležilo le 34 delegatov in tudi razprava o poročilih ni bila na zadovoljivi višini. Namesto da bi sindikalne organizacije pozorno spremljale in tudi aktivno in odločilno posegale v življenje v svojem kraju, se zapirajo same vase in rešujejo le vsakodnevna drobna vprašanja v svojih podjetjih. Tako ostajajo nerešena še številna druga pereča vprašanja, kakor na primer vprašanje zaposlitve brezposelne ženske delovne sile. vprašanje naraščajočega alkoholizma in kriminala, vprašanje prostorov za delavsko prosvetno društvo »Svobode*, vprašanje še vedno traja- Občni zbor Društva inženirjev in tehnikov v Maribora T ponedeljek Je bil v Mariboru letni oWni zbor Društva inženirjev in tehnikov, na katerem go člani pregledali svoje delo v minulem letu, se pogovorili o problemih svoje organizacije in bodočem delu društva. Iz poročila predsednika mariborskega društva ing. Borisa Hrena je bilo razvidno, da ima mariborsko društvo v desetih sekcijah blizu soo članov. Društvo deluje s svojimi sekcijami in komisijami pri reševanju najrazličnejših gospodarskih in družbenih problemov mesta in okolice. Prav tako izvaja tudi svojo drugo najvažnejšo nalogo — strokovno izobraževanje svojega članstva in ostalega prebivalstva. Društvu je dal na občnem zboru priznanje tudi predsednik MLO Miloš Ledinek, ki se je zahvalil vsem članom za požrtvovalno delo v raznih komisijah in svetih, kjer so nudili mariborski komuni izdatno pomoč. Poudaril je. da si tudi v bodoče ne bo mogoče zamisliti razvoja sodelovanja naših strokovnih dmštev in le zato povabil navzoče, da posredujejo svoje tehnično znanje čim širšim krogom delovnih ljudi. Posebno pozornost naj bi v bodoče posvetili strokovnemu izobraževanju delavcev v podjetjih, kjer v zadnjem času ni opaziti zaželenega napredka. -Jp. jočega nemškutarj en j a In podobno. Na področju krajevnega sindikalnega sveta Dravograd je trenutno poleg 250 upokojencev, ki so vsi organizirani, 2412 zaposlenih delavcev in uslužbencev, od tega 2016 organiziranih, ostali pa so prepuščeni raznim tujim vplivom. Krajevni sindikalni svet je imel v pretekli poslovni dobi le 6 sej in 3 zasedanja plenuma, med podružnicami raznih strok pa je tudi vrsta takih, ki jih člani krajevnega sindikalnega sveta v vsej poslovni dobi niso niti enkrat obiskali. Vse to dokazuje, da v tem kraju še v precejšnji meri pri- manjkuje prave delavske zavesti in da bo treba v prihodnje krepkeje prijeti za delo, da se bo stanje popravilo. Na skupščini so obravnavali še nekatera druga vprašanja, kakor na primer socialno zavarovanje, povprečje plač pri gradbincih, ki po mnenju tamošnjih gradbincev ni v skladu z povprečji nekaterih drugih strok, na koncu pa so izvolili nov upravni in nadzorni odbor sveta ter petčlansko komisijo za razdeljevanje podpor začasno nezaposlenim. Kakor lani določa novi proračun tudi za letošnje leto med drugim nekaj desettisoč dinarjev tudi za pospeševanje kultumo-prosvetne dejavnosti. Mile Smolinsky Gmotna in vzgojna skrb za otroke je predvsem stvar staršev Z občnega zbora Društva prijateljev mladine v Rogaški Slatini To Je bil predmet živega razpravljanja lepega števila prisotnih roditeljev in prosvetnih delavcev osnovne šole in gimnazije na nedavnem občnem zbora Društva prijateljev mladine v Rogaški Slatini. Kaj so poudarjali in kakšne želje so izražali? Socialno šibkim otrokom, zlasti sirotam, je treba materialno pomagati; najbolj potrebnim bi bilo treba omogočiti v počitnicah vsaj nekaj dni neskaljenega in brezbrižnega življenja na letovanju. Od kod sredstva? Prisotni so imeli razne predloge: pomoč lokalnih podjetij, izkupiček od predstav in prireditev, srečolova in podobno. Iz tega se Je razvila živahna razprava o nekoliko malomarnem odnosu do otrok, ki ga je opaziti pri nekaterih roditeljih tudi na tukajšnjem področju. Starši se vse premalo zavedajo, da je predvsem njihova dolžnost, materialno in vzgojno skrbeti za svoje otroke. Mnogi vse preveč prepuščajo to skrb družbi, prosvetnim delavcem in organizacijam. Posledice tega odnosa in brezbrižnosti so dostikrat zanemarjeni in slabo vzgojeni otroci, ki zaenkrat povzročajo velike težave in skrbi vzgojiteljem v šoli, pozneje pa utegnejo biti v breme tudi celotni družbi. Starši kakor šolniki, ki jim je vzgoja in uspešna izobrazba otrok pri srcu, so v nadaljni razpravi poudarili kako revna so obstoječa učila na osnovni šoli in gimnaziji. Tudi knjige so predrage in se vse preveč menjavajo. Letos velja še ta ali oni učbenik, v naslednjem šolskem letu ga že spodrine drugi. Ali je drugi boljši od prvega? Ali ne bi mogla ista knjiga obveljati vsaj nekaj let, da bi jo lahko uporabljali otroci bolj številne družine? 1400 šolskih otrok brez Slovenska. Bistrica je močno kulturno in gospodarsko središče. Število prebivalstva narašča iz leta v leto, kar je predvsem posledica dotoka delavcev v industrijska podjetja. Slovenska Bistrica ima osnovno šolo, nižjo gimnazijo, vajeniško šolo, otroški vrtec in dijaški dom. Osnovno šolo obiskuje 530 dijakov, gimnazijo 440, vajeniško šolo 50 dijakov. Skupno obiskuje šole 1.070' dijakov. Redki so primeri v naši republiki, da bi bilo tako visoko število dijakov brez rednega telovadnega pouka V Slovenski Bistrici ni niti ene telovadnice. TD Partizan v Slovenski Bistrici je tudi brez nje. Ce prištejemo prej navedenim številkam še ostalo mladino iz Slovenske Bistrice in najbližje okolice, ugotovimo tisoč štiri sto šolskih otrok in mladine brez telovadnice. V zadnjem času se v Slovenski Bistrici govori mnogo o tem, nadvse perečem vprašanju. Lahko rečemo, da ni niti enega sestanka, na ka- terem ne bi obravnavali tega vprašanja, vendar je jasno, da je nemogoče rešiti vprašanje telovadnice v bližji bodočnosti, če nam ne bodo pomagali ostali merodajni organi oblasti, predvsem pa okraj. Vprašanje telovadnice v Slovenila Bistrici je tesno povezano z graditvijo osnovne šole in z razširitvijo gimnazije. Osnovna šola se stiska z 12 oddelki v 7 učilnicah bivšega magazina grofa Atem-sa. Sest oddelkov ima nad 50 učencev. Razumljivo, da ne more biti v takih pogojih tako uspešnega pouka, kakor si želimo. Gimnazijski pouk je z 11 oddelki v 8 učilnicah. Drugo šolsko leto je predvideno 14 oddelkov s približno 540 dijaki. Te številke nas močno bijejo v oči. In če bodo upoštevane še želje in zahteve prebivalstva po višji gimnaziji? Potrebe po telovadnici bodo naraščale iz leta v leto. Vsako čakanje je v škodo šolskim otrokom, naši mladini, naši skupnosti. Tisoč štiifi sto mladih ljudi terja, da rešimo ta problem. Razprava o teh ln o drugih' vpražanjih je nakazala smer in vsebino delu novega odbora Društva prijateljev mladine: prireja-Jati vzgojna predavanja za mladostnike in starše, opozarjati občinski odbor, upravo kina in druge merodajne organe na učinkovito kontrolo in na izvajanje predpisov glede točenja alkoholnih pijač mladini, glede obiska filmov, ki mladini niso primerni, organiziranje rednih šolskih kino-predstav itd. reševanje vzgojnih in materialnih vprašanj v okviru posebne posvetovalnice, skrb za zanemarjene otroke in zlasti za sirote, pritegovanje novih članov in še marsikaj drugega . -kt- No Goriškem je treba poživiti delo organizacij Rdečega križa Na Goriškem je precej na gosto razpredena organizacija Rdečega križa, saj obstoja kar 81 vaških odborov z okrog 10.000 člani. Sedaj so v osnovnih in občinskih odborih letne skupščine, na katerih podajajo obračun svojega dela. V Vipavi bi občinski odbor lahko mnogo več storil za dvig zdravstvene prosvete in higiene na vasi. posebno še, ker imajo tam več zdravstvenih delavcev, katere bi morala organizacija Rdečega križa pritegniti k delu. Tudi v Grgarju in Braniku in še v nekaterih krajih osnovne organizacije niso pokazale vidnih uspehov. V Ajdovščini pa se Je delo v zadnjem času nekoliko razgibalo. Dobro delajo še organizacije v Mirnu, Cemičah. Kanalu, Colu, Novi Gorici in še nekaterih občinah. Tako so v Novi Gorici že zbrali nad 55.000 din za otroške počitniške kolonije. Posebno dober uspeh je organizacija dosegla v agitaciji za prostovoljno krvodajalstvo, za kar se je prijavilo 435 ljudi. —j p Gasilski podčastniški tečaj v Sežani Od Jeseni predlanskega leta se Je delo gasilske organizacije v sežanskem okraju .precej razgibalo, vendar pa se še vedno občuti pomanjkanje strokovnega osebja. Da bi se vsaj delno odpravila ta pomanjkljivost in dvignila strokovna sposobnost članstva, je Okrajna gasilska zveza organizirala podčastniški tečaj, ki se je nedavno zaključil. Da so PGD vzela tečaj kot nujno potreben za njihov napredek in razvoj, Je dokaz že to, da so poslala na tečaj najmanj po 3 člane, kakor tudi dejstvo, da so izbiri tečajnikov posvetila vso pozornost. Ža ^gasilske podčastnike so položili izpit z odtičnim uspehom trije, s prav dobrim enajst, z dobrim pet, d očim so ostali z ozirom na kratek staž dosegli čin izprašanega gasilca. Ce pri tem upoštevamo nizko strokovno predizobrazbo ter dejstvo, da so nekateri izmed tečajnikov v gasilski organizaciji komaj začetniki, moramo poudariti, da so doseženi uspehi prav zadovoljivi. J. o. IZ LAŠKEGA Iz poročil na občnem zboru Kmetijske zadruge Laško je razvidno, da je biia zadruga ustanovljena šele marca lani. vendar šteje danes že 556 članov. Zadruga je imela lani nad 2,100.000 din čistega dobička, če pa k temu prištejemo še regres za znižanje blaga, popust članom pri nabavi umetnih gnojil, gradbenega materiala, škropiva in nlemenskih svinj ter razne dotacije pospeševalnim odsekom med letom bomo videli, da Je kmetijska zadruga lani naoravila okrog 3 milj. 600.000 din čistega dobička. Cilj novega upravnega odbora KZ je predvsem v poživitvi dejavnosti živinorejskega odseka, prav tako pa tudi sadjarskega, čebelarskega, poljedelskega in gradbenega. Z namenom izboljšati živinorejo in svinjerejo Je zadruga že lani nabavila več plemenskih bikov in nreko 30 plemenskih svinj z državnega posestva Ponoviče ter 6 merjascev, ki so jih dobili člani KZ po znižani ceni. 50 din popusta pri kg. To Je bil bežen prikaz uspeha zadruge v preteklem letu, vendar pa spričo doseženih uspehov ne smemo pozabiti omeniti, da se Je zadruga vse leto prebijala skozi težave, katere pa bistveno niso vplivale na organizacijsko učvrstitev. T. K. VESTI IZ CELJA Na zataji seji je MUO izvolil novi upravni odbor celjske Mestne hranilnice. Za predsednika je bil izvoljen tovariš Uran jek. MLO je na zadnji seji ostro kritiziral delo kmetijske zadruge, ki Je samo za ureditev gostilne »Branibor« porabila okoli 9 milijonov dinarjev. Glede na slabo stanjj^ kmetijstva v celjski okolici je takšen znesek za ureditev gostilne velika potrata. Kaže, da je bila gostilna glavni predmet poslovanja in skrbi kmetijske zadruge v Cellu. Ker zadruga po zadnjih določilih ne more upravljati več gostilne, je MLO tudi odklonil predlog, da se »Branibor« preosnuje v zadružno gostinsko podjetje. Zavod za socialno zavarovanje je lani izkazal 79 milijonov čistega dobička- Ta presežek bo razdeljen takole: 30 milijonov za dograditev Zdravstvenega doma v Celju, 30 za rezervni sklad (kritje primanjkljaja letošnjega proračuna), 4 milijone za gradnjo zdravstvenega doma v Polzeli. 6 milijonov dotacije za rehabilitacijski center Invalidov v Laškem. 5 milijonov okrajnemu zdravstvenemu domu za instrumente, 2.8 milijonov celjski bolnišnici za infekcijski ln dermatološki oddelek itd. IZ KOTELJ HA KOROŠKEM MÄRIB0R V nedeljo so v Kotljah z bogato razpravo ter s pestrim kulturnim sporedom uspešno končali 5 tednov trajajoč gospodinjski in splošni tečaj, povezan tudi s tečajem Rdečega križa. Slovesnosti ob zaključku v znanem Rimskem vrelcu, kjer je imel tečaj svoje prostore, so se med drugimi udeležili tudi predstavniki oblasti. Razstavo in kulturni program so obiskali domalega vsi Koteljčani pa tudi izredno veliko število ljudi iz bližnje In daljne okolice. Pobudo za tečaj so dale žene-zadružnice iz Kotelj. Gmotno ga je podprla Kmetijska zadruga v Kotli ah. vodila pa ga je absolventka dvoletne gospodinjske in kmetijske šole Jožica Merkačeva. -ms- Kmetijski nadaljevalni tečaji v koprskem okraju Koper, 19. marca. V koprskem okraju se je končal pouk v pripravljalnih tečajih za dvoletno kmetijsko-nadaljevalno šolo, ki se ga je udeležilo nekaj nad 1000 mladincev in mladink od 14 do 17 let starosti, na 32 slovenskih in italijanskih šolah s 47 oddelki. Uspeh teh tečajev je nadvse razveseljiv, jeseni pa bodo odprli I. razred kmetijske nadaljevalne šole. J. L» Dežurna lekarna »Pri gradu*, Partizanska 1. Slovensko narodno gledališče ob 19.30: De Filippo: Neapeljski milijonarji. Zaključena predstava za delegate okrajne konference ZKS. nedelja; ob 15: Huxley: Strup (Gioeondin smehljaj). Izven in za podeželje. ob 19.30: Puccini: La Boheme. Izven. RADIO MARIBOR Od 5.30 do 7.30 prenos sporeda Radia Ljubljana, od 7.30 do 8.40 jutranji spored Radia Maribor. Od 12.00 do 15.30 prenos sporeda Radia Ljubljana, ob 15.30 spored po vaših željah, ob 16.30 pregled domačih dogodkov, ob 16.45 zabavna glasba, • vmes objave, ob 17.00 prenos sporeda Radia Ljubljana, ob 22.30 plesna glasba do 23 ure. Umetnostna galerija: v nedeljo ob 11. uri otvoritev Razstave grafik in drobne plastike Debenjak-Batič. KINO MARIBOR PARTIZAN: amer. film »Skrivnostni profesor«. UDARNIK: nemški film »Veruj v mene«. POBREŽJE: ameriški film »Nevidni človek*. STUDENCI: ameriški film »Veliki valček«. Mestni kino PTUJ: ameriški film »Makao«. Mestni kino MURSKA SOBOTA: ameriški film »Carrie*. Čim več mladine na zlet Partizana Mlade ljudi bomo pridobili, Ce jim pokažemo lepoto našega dela«, tako piše tov. Zoran Polič v 1. številki »Vestnika Partizana Slovenije«, ki je pred kratkim začel izhajati kot štirinajstdnevnik z namenom, da bo kot nekakšen »uradni list poleg »Vodnika« s tiskana besedo širil in utrjeval partizanovo stvar. Partizan se pripravlja za svoj prvi republiški zlet z novim nazivom (pravzaprav na tretjega po osvoboditvi), ki naj za konec rednega vadbenega dela pokaže usnehe smotrnega, trdega vzgojnega dela med mladino v sološni telesni vadbi in tudi njeni posebni zvrsti: orodni telovadbi. Za zlet, ki bo v dneh 12. in 13. junija t. 1. v Ljubljani, tečejo že ves zimski čas živahne priprave z zletnimi vajami, ki so jih pričeli zadnje nedelje po posameznih središčih še skupinsko pregledovati in vsklajevati. Na posebni tiskovni konferenci Je republiško vodstvo Partizana dalo zastopnikom tiska podatke o dosedanjih pripravah, ki kažejo veliko smotrnost pri delu od središča do zadnjega podeželskega društva. Tudi za zlet sam je vse več zanimanja, vsaj v nekaterih okrajih, kot n. pr. po Primorski, kjer je okraj Gorica že naprej napovedoval do 600 nastopajočih. So pa, žal, tudi okraji, kot n. pr. Slovenj Gradec, kjer še vedno delo počiva, v domnevi menda, da je menda do zleta še časa dovolj. Tako miselnost je treba med pripadniki Partizana gTajati, ker zavaja v stare napake, predvsem v značilno kampanjo, v katetri se razne akcije začnejo pripravljati v zadnjem hipu — tudi za ceno neštetih prečutih noči pred njimi. Po takih krinpanjskih »prijemih« je skoraj naravno, da pozneje vse skuoaj zapade v mrtvilo. Partizan se vztrajno in odločno bori proti kampanjstvu, ker imajo vsi njegovi vodniki to zlo za na j večjega sovražnika redne in smotrne vzgoje zaupane mladine, ker je njeno število v Partizanovih vrstah še vedno razmeroma skromno, in še zdaleko ni takšno da bi moglo zadovoljiti požrtvovalne vodnike in ostale telesno- vzgojne delavce, si toliko bolj želijo, da bi bili letošnji okrajni zleti, in ob zaključku teh še republiški zlet, spet tako mogočna manifestacija po vsebini in številu udeležencev, kakršne je ta telesnovzgojna organizacija že zapisala v svojo zgodovino »v mladih letih«. Nastopajoči bodo spet imeli enotne telovadne kroje, ki bodo še povzdignili slovesen zadnji videz. V okvirju zleta dobo zanimive tekme iz raznih panog telesne vzgoje, s posebnim poudarkom na atletiko in igre. Spored zletnega nastopa Je že sedaj pripravljen in obiski prednjakov po okrajih so pokazali, da po podeželskih društvih že skoraj bolj gojijo igre in atletiko kot orodno telovadbo. Razvoj gre torej svojo pot, nova doba ga tako usmerja. Resnica, da je treba mlade ljudi pridobivati z lepoto dela, se prenaša v življenje tako, da se pridobiva mladež s pestrostjo in raznovrstnostjo takšne telesne vadbe, ki mladino resnično zanima in »vleče«. Tako tečejo vse te priprave do najmanjšega društva, povsod pa tisti, ki največ nesebično žrtvujejo za to vzgojo, iskreno želijo, da bi letošnji zlet Partizana pokazal ne le napredek organizacije v zadnjih letih, marveč predvsem privabil Čimveč mladine, zlasti najmlajših pionirjev, katerim nameravajo posvetiti vso skrb in jim prirediti vrsto posebno vabljivih zanimivosti, da bo mladim Primorcem, Prekmurcem, Belokranjcem in vsem ostalim udeležencem ta zlet ostal v tako nepozabnem spominu, kakršne nosijo v svojih srcih na velike zlete vsi tisti, ki so pred dolgimi leti šli skozi telovadnice in so danes spet na čelu partizanskih vrst v raznih oddelkih ter lahko mladini pripovedujejo, da je tak zlet, kakršnega pripravljajo sedaj, res velika in nepozabna stvar. Stadion mora biti poln znotraj in vse naokrog — le tedaj bo zlet Partizana takšen, kakršnega zasluži po svoji politično-vzgojni vlogi -v naši družbi. Mr. Tolminska društva so vidno živahna Lani je PD Tolmin poželo nekaj lepih delovnih uspehov, med njimi predvsem zgraditev nove ceste na Mangart. Priznanje si je zaslužilo tudi z lansko planinsko razstavo v Trenti, za katero se je mnogo trudil tolminski slikar tov. Kogej. Tudi pri spomeniku Juliusa Kugyja Tolminci niso držali križem rok. Premalo pa je društvo storilo za vključevanje mladine, niti se ni dovolj zavzelo za ureditev bližnjih izletniških točk, do kamor tu ali tam sploh ni markacij. Letos bo društvo to popravilo, razen tega pa preuredilo hotel »Jalovec« v Trenti in zastavilo z delom še na zavetišču v Globokem. Ce bodo sredstva, bo začelo graditi še drugo alpinistično zavetišče pod Kun-tarjem. IZ STARIH PODRTIJ LEP TELOVADNI DOM Tudi Partizan v Tolminu sodi med eno najdelavnejšib in najboljših društev v okraju. Od 50 članov pred dvema letoma jih šteje zdaj že več kot 200. Društveni člani so se udeleževali vseh prireditev, predvsem pa velikega II. mladinskega festivala. Čeprav tudi to društvo nima polnih blagajn, mu je z vztrajnostjo iz pravcatih ruševin uspelo postaviti lepo telovadnico, ki^ jo uporabljajo celo šole iz Tolmina. V Partizanu se najvidneje uveljavljajo naslednje sekcije: odbojkarska. nogometna, košarkarska, namiznoteniška, lahkoatletska, nekaj pa tudi kolesarska. Društvo je svojo dejavnost razširilo tudi v okoliške vasi. tako da je v dvomesečnem tekmovanju sodelovalo nad tisoč mladine. okrajni Šahovski odbor USTANOVLJEN Ker je tudi šahovsko življenje na Tolminskem prav Živahno, so se pred dnevi zbrali v Tolminu predstavniki šahovskih društev iz Idrije, Cerknega in Tolmina ter ustanovili okrajni šahovski odbor s sedežem v Idriji. Za predsednika so izvolili Danila Severja in sklenili, da bodo pod svoje okrilje pritegnili še šahiste iz Bovca in Kobarida. Zelo zadovoljni so bili s tem. da bo letošnje prvenstvo Primorske v Novi Gorici, okrajno prvenstvo za Tolminsko pa v okviru Idrijskega tedna v Idriji. -t Ali želiš postati plavalec tekmovalec? ŽPK Ljubljana Bo letos priredil tečaj za naprednejše mlade plavalce, ki žele vstooiti med tekmovalce v tej športni panogi. Tisti, ki imajo veselje in voljo do te športne panoge, se bodo v večtedenskem tečaju s smotrnim poukom pripravljali za bodoče tekmovalce. Ker pa je zmogljivost zimskega bazena v Ljubljani zelo majhna, bodo sprejeti v tečaj le najboljši. V tečaj bo sorejeta mladina obeh spolov med 12. in 15. letom starosti, ki že zna plavati, če v šoli nima slabih ocen. Tečaj se bo pričel v torek 23. t. m. Prijave sprejema še danes med 15. In 18. uro in torek 23. t. m. ob 10. ter 15. uri v zimskem bazenu Centralnega ljudskega kopališča. Pridite in naučite se crawla! To le ni sorazmerno... Motociklisti smo bili pri plačilu registrskih taks povsem izenačeni z vsemi ostalimi vozači cestnih vozil. Letos so v našem okraju (pisec je iz Železnikov — op. ur.) te številke občutno višje, kajti registrska in okrajna taksa za vsako motorno kolo dosežeta vsoto 2.000 din, medlem ko vsa ‘ ostala vozila do najtežjih plačujejo skupno J.000 din. MislimOj da si ta zneska nista v pravem sorazmerju, tembolj če pomislimo, da se sezona za naša vozila začne šele maja in konča ie konec Pktobra. Slednjič bi bilo treba upoštevati tudi to, da se mi posluiuiemo cest največkrat samo ob lepih dneh in nedeljah. Če bo ta taksa ostala v takem znesku, se naša motorizacija ne bo mogla Širiti, kajti že zdaj nas je nekaj, ki bomo svojega konjička odjavili in čakali na znižanje pristojbine. Morda nas bo tudi Avto-moto zveza podkrepila v tej naši skromni želji. 0 M. K. ATLETSKI KLUB »ŽELEZNIČAR« — LJUBLJANA vabi še neorganizirane na svoj klubski kros jutri ob 10. uri na stadionu v Šiški. Proge: za člane 5000 m in 3000 m, za mladince (roj. 1934.35,36) 2500 m, za mladince (roj. 1937 in mlajše) 1500 m, za neorganizirane (moške) 1000 ra in (ženske) 600 m. Prijave na startu! Po krosu topla prha in čaj! Nemški skakalec Baler na poti okrevanja Planiškemu skakalcu Franzu Baler ju iz Nemčije, ki leži sedaj na nezgodni postaji kirurške klinike v Ljubljane, se stanje dan za dnevom boljša. V kratkem je pričakovati tolikšnega zboljšanja, da se bo lahko vrnil domov. Njegove okvare ne bodo imele ni-kakih hujših posledic. Iz Celja pišejo. V sredo so v Velenju gostovali nogometaši celjskega Kladivarja. Ligaška enajstorica je domačega Rudarja premagala 6:2 (2:0). Jutri bodo imeli v Celju dvojni nogometni spored. Na Glaziji bo ob 14. uri tekma med Jedinstvom iz Čakovca ter ligaško enajstori-co Kladivarja» nato pa dvoboj mladega moštva Kladivarja v velenjskim Rudarjem. Tel Aviv, 19 .marca. Sinoči je jU4 goslovanska nogometna reprezen* tanca prispela v Tel Aviv. Igrale« so pozdravili zastopniki nogomet* ne zveze Izraela, odpravnik pd* slov jugoslovanskega poslaništva« večje število novinarjev in skupina Jugoslovanov, ki žive v Tel Avivn. Medtem ko je moštvo Jugoslav slavije v glavnem že sestavljeno in bržkone v njem ne bo nobene spremembe več, bo izraelska enajstorica sestavljena šele drevi, ko se bo vrnila iz taborjenja v bližini Tel Aviva. Tudi angleškega sodnika Liefa in oba turSca stranska sodnika pričakujejo šele v večernih urah. Igralci Jugoslavije so danes opravili kratek trening na stadionu Ramatgan, kjer bo tudi nedeljska tekma. Vstopnice zanjo so že nekaj dni razprodane do zadnje, tako da računajo, da bo stadion zaseden do zadnjega prostora, kar se pravi z okrog 60.000 gledalci. Vreme je toplo in približno tako, kakor v začetku maja pri nas. Tekma se začne ob 15. url po našem času, radijski prenos za Jugoslavijo pa pol ure .pozneje. Ko so jugoslovanski igralci izvedeli za izid tekme med Turčijo In Španijo, so se zelo razveselili usoeha Turčije, od koder so slišali vesti, da so svojim igralcem po povratku priredili bučne manifestacije. Izraelska nogometna federacija Je pripravila našim reprezentantom pester spored med bivanjem v Izraelu, več zanimivih obiskov in izletov, prikazovanje športnih filmov itd. Vsi igralci so zdravi in razpo» loženje za nedeljsko igro je vseskozi ugodno. ŠAH Turnir za prvenstvo Dolenjske Kočevje, 19. marca Šahovski turnir za prvenstvo Dolenjske je prišel v zaključno fazo. Do nedelje bodo odigrana še tri kola. V VIL kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Sitar — ing. Volk remi. Lunder — Veber 1:0, Žagar — Kobler 0:1, Karbiner — Klemenc reepi, Vrtič — Lisac 0:1, Klarič — Mohar prekinjeno. VIII. kolo se je končalo takole; Ing. Volk — Mohar 1:0, Lisac — Klarič prekinjena, Klemenc — Vrtič 1:0, Kobjdr — Karbiner 1:0, Veber — Žagar 0:1, Sitar — Lunder prekinjeno. Favorita za prva mesta prvokategornika ing. Volk in Kobler ter novomeški prvak Sitar so zadeli na močan odpor pri ostalih igralcih, od katerih igra najzanesljiveje Klarič. Zelo podjetno Igro je pokazal Lisac, vendar njegovo mesto na tabeli ne ustreza njegovi moči. Tudi mladinec Žagar je pokazal lep napredek. Zanimanje za turnir je veliko. Stanje po Vin. kolu je naslednje: Lisac 6 (1), ing. Volk 6, Kobler 5.3 (1), Žagar 5, Sitar in Klarič 4.5 (2), Klemenc 4. Veber 2.5, Mohar 2 (1), Karbiner 2, Lunder 1 d). (A. P.) I. ZVEZNA LIGA Prihodnjo soboto se bo v Valjevu pričela T. šahovska liga. v kateri bo sodelovalo 8 najboljših šahovskih moštev v Jugoslaviji; Partizan, Mladost. Ljubljanski šahovski klub. Ljubljanski univerzitetni šahovski klub. BU§K. Crvena zvezda. Valjevski šahovski klub in Novosadski šahovski klub. Največ upanja za osvojitev prvega mesta imata vsekakor Partizan iz Beograda, pri katerem igrata na prvih deskah velemojstra Gligorič ’'n Trifunovič, ter Mladost iz Zagreba z Rabarjem in F u derer j em. DOZ — SINDIKALNI MOŠTVENI PRVAK LJUBLJANE Na nedavno končanem moštvenem sindikalnem prvenstvu Ljubljane je zmagalo moštvo DOZ s 25 točkami. Slede: Državni sekretariat za notranje zadeve 25.5, PTT in Zavod za zava- rovanie LRS 23.5. Železničar 19.5, Narodna banka 17.5. Litostroj 16.5 ter Gradis 15 točk. Prihodnjo sredo bo za zaključek tega t>rven-stva v Šahovskem d emu odigrano sindikalno moštveno brzopotezno prvenstvo Ljubljane, nato pa bodo izročene zmagovalcu in osta-lim moštvom nagrade. Mladi šahisti mariborskega Železničarja Preteklo nedeljo je bila v Mariboru odigrana prva izmed dveh finalnih tekem za moštveno mladinsko prvenstvo mariborskega šahovskega okrožja. Mladinci Železničarja so tudi to pot potrdili svoj sloves kot najboljše mladinsko moštvo in zmagali nad Branikom z nič manj kakor 7.5: 0,5 točke. S to visoko zmago si je Železničar že zagotovil vstop v nadaljnje tekmovanje za mladinsko moštveno prvenstvo Slovenije. Guzel in Njegovan sta zmagala na klubskem brzeen turnirju v februarju, in sicer z 10.5 točke pred Golio, Pošem, Kosom itd. medtem ko sta v marcu zasedla prvo in drugo mesto Njegovan in Longer pred Valenčičem, Pečetom itd. Botvinnik še drugič premagal Smislova. Botvinnik je v četrtek dobil tudi drugo partijo v borbi s Smislovom za šahovsko prvenstvo sveta. Tako vodi sedaj Botvinnik 2:0. KUPCIIA Deček je ubogal. Mastock mu je natrpal vse zavitke za srajco, prav zadaj za hrbet. Potem je srajco spet zapel. »Zdaj imaš pri sebi zelo mnogo denarja, Jochen,« je dejal. »Čez šestdeset tisoč mark je. Dobro pazi, da ga ne izgubiš!« »Zakaj ga ne pustiš v svoji aktovki?« je vprašal Jochen. Mastock je gledal mimo njega. Pomislil je .potem je rekel: »Ne moreva ostati skupaj, dečko moj. Ločiti se morava.« Jochena je davilo v grlu. Popolnoma se je že predramil. »In jaz — ali moram sam —.« Od strahu ni mogel več govoriti. »Da, Jochen,« je rekel Mastock, »sam boš moral dalje —.« »In kam naj grem?« je vprašal Jochen. Mastock mu je pogledal naravnost v oči. Smehljal se jr nekoliko, ko je odgovoril: »Denar boš ponesel materi. Potrebuje ga.« »Materi?« je zajecljal deček. »Toda —.« Nenadoma je obmolknil. To je bilo vendar tisto, o čemer nista nikoli govorila! Ali oče morda ne ve tega? »Vem,« je rekel Mastock, »vs* vem.« »Toda saj vendar ne moreift k materi,« je jecljal Jochen, ki c-dnh ničesar ni več razumel. »Stric Günther —.« Mastock ga je prekinil. »Stric GünteT ni več tam,« je dejal. »Mati je čisto sama. Potrebuje te. Saj veš, da nikoli ni hotela biti sama.« Jochen je prikimal Toda še vedno ni razumel. Mastock je pogledal po cesti navzdol. Bila je čisto prazna. Toda vedel je, da nima več mnogo časa. Kmalu bodo spet našli sled. »Mati morda ni vse prav storila, dečko,« je dejal. »Toda ni vse njena krivda. Oba, ti in jaz, sva jo mnogo preveč puščala samo. In zato je mati često samevala in sploh ni več vedela, da je imela še nekoga, ki pripada k njej. Ali razumeš?« »Da, oče,« je rekel Jochen. Mastock ga je prijel za ramena. »Tako je prav, Jochen. In zdaj pojdi tod navzdol.« Pokazal je v smer, odkoder sta bila prišla. »In če nekoga srečaš, povej, da si Jochen Mastock in da hočeš k svoji materi. Gotovo te bodo spravili tja. Ko pa boš doma, povej materi vse, kar seat povedal jaz, in ji izroči denar. Si razumel?« Jochen je pogledal svojega očeta. Potem je zastokal: »Zakaj ne smem iti s teboj, oče?« »jochen, moj dečko!« Masipok je govoril nežno in mehko. »Saj sem ti vendar rekel, da te me morem vzeti s seboj. Urediti moram nekaj zelo važnega. In razen tega moraš vendar zaradi denarja k materi. Pa ne pozabi ji povedati vsega, ker sem ti naročil. Tudi tisto o samevanju, ali veš?« Jochen je prikimal. »In zdaj — pojdi,« je dejal Mastock. Njegov glas je bil hripav. Jochen se je počasi obrnil in odšel. Stopal je s sklonjeno glavo, ne da bi se bil ozrl. Mastock je gledal za njim, dokler ni izginil za ovinkom; potem se je obrnil v nasprotno smer. Cesta je ležala gladka, prazna in mirna kakor tistega