Politični ogled. DRŽAVA SHS. Z rimsko pogodbo v parlamentu ne gre posebno gladko. V posebnem odboru so se radikali poslužili umazane goljufije, da so jo lahko sprejeli. Nemški poslanec namreč ni hotel glasovali, radikali so pa poslali mesto njega na glasovanje enega od svojih poslancev, če tudi Nemci za to niso dali nobenega pooblastila. — Skupščina je dobila tudi spomenico predsednika bivše samostojne reške vlade, ki poziva v imenu človečanstva in pravice, naj skupščina ne jemlje Reki medaarodno priznane samostojnosti. — Pašič je bolan že od kar je prišel iz Rima, sedaj je pa ravno tako polilično zbolel tudi zunanji minister in razprava o rimski pogodbi se je odgodila, če tudi bi bil za njo že skrajni čas. Po dogovoru mora namreč Jugoslavija sprejeti sporazum najkasneje 20 dni po podpisu, to je do 16. t. m. Ostane torej samo še par dni in zato so vsi krogi precej radovedni, ali bosta ozdravela oba, ali samo dr. Ninčič. Radi bolezni dr. Ninčičeve se tudi še ni pričelo delo za trgovsko pogodbo z Italijo. Ta pogodba bo zelo obsežna in bo najbrž vsebovala tudi prometno kon vencijo, Urejena bodo tudi vsa vprašanja, ki so posledica likvidacije pod Avstrijo naslalih razraer, pa so danes ostala še neiešena. Delalo se bo najprej v oddelfcih. Računa se, da bo komisija delala najmanj inesec dni. Od italijanskih delcgatov so nekateri že v Beogradu, ostali pa pridejo prihodnje dni; bo jih skupaj nad 20. Priprave za nastop opozicijonalnega bloka so dolgotrajne ,a dobro rsapredujejo. Konec je odvisen od demokratskc stranke. Čc zniaga v njej Davidovičeva striija proti Pribičcviču, je golovo, da se bo dalo ž njo v načelnih vprašanjih doseči sporazum, v kolikor je tak sporazum neobhodno potreben, da more opozicija po padcu radikalske vlade prevzeli vodstvo države in drža vo postaviti na druge temelje, boljše in tninejše, kakor so cenlralistični. Ni to lahko delo. Zalo ne smatraino dolgotrajnosli pogajanj za slabo znamenje. Nasprotno! To je samo znak, da se vodijo pogajanja resno, premišljeno in da bodo tudi držala, ako se posrečijo. Razburjenje radikalov ob prihodu odposlancev Radičeve stranke v Beograd dokazuje, da tudi radikalna stranka resno računa z nastopom opozicijonalnega bloka. Kakor hitro se doseže med opozicijonalnirfii krogi sporazum, je usoda radikalske vlade zapečatcna. Prihod poslancev HRSS v narodno skupšeino ne bo le dal opoziciji ogroranc večine, ki potern vsak Irenutek lahko zruši radikalsko vlado, niarvcč bo tudi razkrojil dosedanjo Yladno večino, vladni blok, pa tudi na radikalni klub bo vplival razkrojevalno. V skupščini se nadaljuj^ proračunska razprava. JugosloYanski klub izjavlja: «Sestava budžeta samega, neupoštevanje potreb najširših slojev ljudstva, neenakost glede razdelitve kreditov in bremen na posamczne pokrajine nas uveravajo, da jc popolnoma upravičena naša zahteva po finančni samostojnosti posamez*nih pokrajin. Potom finančne samostojnosti si bo vsaka pokrajina uredila svoje gospodarstvo z ozirom na potrebe in v okviru svoje gospodarske moči, prenehalo bo zapostavljanje in izkoriščevanje posaraeznih pokrajin, nastopilo bo zadovoljstvo in ncka zdrava tekma vsch pokrajin, ki bo le v dobrobit države.« Obtožnico proti bivšemu ministru dr. Lazi Markoviču je podpisalo 56 poslancev, ker pravi pravilnik, da* zadostuje 50 podpisov. Najmanj podpisov so dali demokrati. Z obtožbo pa gotovo ne bo nič, kcr so se vsi radikali razven poslanca Rankoviča poslavili na Markovičevo stran ter bodo že poskrbcli, da se obtožba odkloni. Tako imamo zopet en primer in dokaz več, da je ministrska odgovornost samo na papirju. BOLGARIJA IN SOSEDI. Bolgarija je zopct pred notranjimi nepiiri m sicer so sedaj spcri med samo gospodo, ki je sedaj na vladi. Razumljivo je, da so ob takih razmerah komili vedno bolj drzni in ob mejah se zopet zbirajo njihove čete. Grška vlada je radi lega izjavila, dn je med Beogradom in Atenami že davno sklenjen dogovor, čigar bistvene in najvažnejše točke so, da jugoslovanske ire grške čete pri zasledovanju bolgarskib četašev prcstopajo jugoslovansko ali grška mejo brez predhodaepa dovoljenja. Pa tudi glede sknpnc obrambe s<> v vcrji mcri dogovorjeni koraki, ki obvezujejo i Jugoslavijo i Grško tudi v najresnejšem slnčaju in za vsako potrebo. Z ozirom na zadnji govor bolgarskega zunanjcga minislra Kalfova je Ireba z vso resnostjo ponovno naglasiti. da se niora neuillska mirovna pogodba v ccloti izvršiti in da bosta  obe sosedni državi strogo pazile na to, da se ne bo ob šla niti ena njenih določb. V GRCIJI je razburjenje, zopet silno narastlo, ker so se dozaale na daljne podrobnosti o monarhističaem prevrp.tu, ki se pripravlja. Vlada je združila v Atenah močne oddelkc čet in je dovolila nabiranje prostovoljcev. Republikan ska stranka je nujno zahtevala, da naj bi se vršila lajnu seja zbornice, v kateri naj bi se razpravljalo o monarhističnih pripravah in sklenil proglas na narod. Ni dvoffia, da so se Metaxasovi (vodja monarhi stov) pristaši pripravili na to, da bi strrnoglavili sedanjo vlado. SkušaH so pridobiti posadko vojne iadjo »Kilkis« za napad na Pkej in glavno mesto, ali posadka je obvestila vojaške oblasti o teai poizkusu. Republikanska stranka silovito napada vlado, češ, da je prcpopustljiva, in zahteva, da naj se aretirajo mnogoštevilni politiki in novinarji monarhistične stranke. — Grški monarhistični listi sami zatrjujejo, da je njihovn  pokrovitcljica rumunska kraljica. ANGLUA POD DELAVSKO VLADO. Poleg priznanja Rusije je Anglija tudi drugačc tcmeljito posegla v evropsko politiko. Zelo se zanima za nolranje razmere v Madžarski, kjer grofovska vlada silno tlači delovno ljudstvo. Ogrski socialistieni voditelj je bil pozvaa v London in za enkrat je že padlo v vodo posojilo za Ogrsko. — Aagleška vlada boče dati tudi Indiji samosiojnost in izpuslila je iz zapora indijskega voditelja Gandbija, ki je bil pred 2 leti obsojen na 6 let. V sami Angliji se pripravljajo tudi velike spremembe. Počasi se bo izvajal tudi program delavskc stranke glede agrarne reforme. Vladni predsednik Macdoaald je sklenil, da to stran delavskega programa najprej povspeši. Zemljedelski odbor delavskc strar.ke jc sklenil aa Svojem kongresu ob Veliki noči sprejeti načrt zakona o socializaciji vse zeailje v Angliji, podržavljenjn uvoza moke ir> niesa ter velelrgovine z mlekom. Osauje se naj nadaljc državna agraraa baaka in državaa elekirifikacija kmeiskega oLrata. Socializacije zemlje ima namen Iordom odvzeto zemljo privesti v lasl male in srednje kmetske poscsti, to je, današajih najemnikov in «!abourerjev«, kmetskih dninar jev, ki še svojih stanovauj nimajo, ampak morajo bivati v kočah, katere lord lahko podere, ako mu kaže. Stranka predlaga, da država kmetom zgradi 275.000 hiš. RUSIJA. Zunaaji komisar Čičerin je izjavil: Pametna angleška politika je dovedla do, priznanja sovjetske Rusije. Ta pamelni korak bo našel ravao tako močen odmev, kakor rapallska pog&dba (mcd Nemčijo in Rusijo.). Korak Italije zasiuži tein večjo pozornost, ker je rimska vlada obenem s priznanjem Rusije že tudi imenovala kandidata za mesto poslanika v Moskvi, čigar imencvaaje je odvisno le od ruskega privoljenja. Položaj Fraacije je sedaj manj ugodea, obenem pa se je zmaajšala tudi eaotnost Male antante. Francija ima malo zaveznikov in ti zavezniki so večkrat v zelo neprijctncin položaju. Glcde vprašaaja starih ruskih dolgov in inozemske lastaine se je mogla Francija zadostno prepriča?i o aaši moči. Potrebno je, da se francoski politiki svarijo pred taktiko ustrahovanja sovjetske vlade, sicer bodo z raznimi sredstvi prisiljeni k popustIjivosti. Mi se ne damo uslrahovati. Proti nam se mora nastopnti le s stvarnostjo. Urcditev odaošajev do vseh držav, ki je bila vecino naš čilj, stopa v stanje praktičncga izvrševanja. «AVTONOMIST«-ov hrvalski bratcr, Radičev «Slobodni dom« je pred dobrim tednom zagrozil, da ob prihodnjih volitvah hrvatski radičevci pridejo aa pomoč slovcnskim rcpublikancem — proli Slovenski ljudski stranki. Kdo so ti slovenski republikanci?« — Že dalje časa opazujemo tajao, skritnoslno zvezo med Radičem in — slovenskimi republikanci okrog »Avlonomista«. Ko je ta list začel pred tremi leti izbajati, smo ga bili sprva kot sobojevnika za avtonouiijo Slovenije veseli.. Procej časa je bil »Avtonomist« rcs slovenski list. Toda polagoma se je začel za «AvU)iioniis!oin« pojavljali — brvatski Radič. »Avlonouiisl« naj bi lajao in zvito pripravljal v Sloveniji tla za Rndiča in njegovo aesrečno abslinenčno politiko; ia ako bi Radič uspcl, bi naj bila ob enem to priprava za n.idvlrdo Hrvatov nad Slovenci — pod Radičem. Zalo je «Avtnnomist« prinašal aavdušcne č!an!;e o Radičcvi osehi in njegovcm političnem dclovanjii — prav po izvoru svojega hrvatskcga iovariša «S]obodnega doma«. Istorasno je poslanre Slovenske ljudske slranke — ne siccr odhriio, ani])ak zalirbtno napadcl, kar je tcm grše; med VTslami je hotcl vplivati na to, da bi Ijudslvo prillsnilp na našp poslanre, da po Radičevem vzglcdu — osfanejo doma za ptčjo. Najbolj se jc Rp.rličev »AvtononijVi« rarlcrinkal zadnje mesece, ko jo bil Radič na Angleškem. S kakim zaupanjem je pisal o uspehih Radičevih v Londonu! Danes mora z Radiče» priznati, da je Radič v Londoau doživel velik neuspeh: ker y Londonu so Radiču rekli: ako hoče doseči samostojnost Hrvatske v okvira Jugoslavijc, naj gre za dr. Korošcem — v Beograd in tam izvojuje avtoaomijol Radič se je aazadnje, ko je videl, da res drugače ne gre, sprijaznil s to mislijo: Nastopil je pot, ki jo že vsa leta hodi dr. Korošec, pot boja za avtonomijo tam, kjer je avtoaomijo ediao mogoče doseči — v parlamentu. —< «Avtonoinisl« se mora danes sramovati svojih slavospevov Radičevi politiki. Kljub tem ncuspchom hoče «Avtonomist« v Sloveniji organizirati posebao republikansko «Udruženje slovenskih avtoaomistov« in v ta namen svojim naročnikom že pred precej časa razposlal pristopne izjave. Vsak paraeten človek se pri tem vpraša: Ako imamo mi v Sloveaiji žc avtonomistično stranko to je Slovensko ljudsko stranko, ki ne samo piše, ampak tudi dela za slovensko avtonomijo — ali je potem še treba nove politične orgaaizacije — zato, da se slovenske inoči cepijo? Sloveniji nove avtoaomistične stranke res ni treba, a potreboval bi jo Radič, da spravi Sloveace potl svoj vpliv! Tajna zveza »Avtonomisla« s hrvatskimi radičevci je postala zadaji čas vc<lno bolj očita. Pred eaim tednom pa jo je Radičev «Slohodni donic sam očito razkrij, ko grozi, da pridejo ob volitvnh hrvatski republikaaci na pomoč sloveaskim republikancem( to je «Združenje slovenskih avtonomistov«) proti — Sloveaski ljudski stranki! Slovenski republikaaci se torej čutijo že močne dovolj, da dajo po Radičevem «SIobodnem domu« Slovenski ljudski siranki na znaaje, da bodo ob volitvah nastopili odkrito proti njej. Mi vzamemo to bojao napovcd na znanje ia naši somišljeniki bodo že znali zavzeti svoje stališče napram zahrbtnemu «Avtonomistu«. Naj «Avtonomist« in ajegov Radič ve: Mi se nočemo posrbiti, a tudi ne pohrvatiti! Mi nočemo srbske nadvlade aad Slovenci; ravno tako odločno pa Slovenci odklanjamo hrvatsko komando, zlasti Radičevo, pod katero bi iias rad spravil «Avtonomist«. NAROCAJTE KNJIGE MOHORJEVE DRUŽBE! Dobrih 14 dni še in potekel bo rok za prijavo udov Mohorjeve družbe za leto 1925. Za malenkostno 6voto 20 dinarjev bodo dobili udje po štiri knjige. Kaj je Mohorjeva družba in o njenem pomenu nam ni treba zgubljati besed. Pozna jo vsak Slovenec v nejzadnji in najbomejši gorski koči. Mirno lahko rečem<\ da ni zapustila nobena organizacija v novejši dobi na našem narodu tako globokih sledov, kakor Mohorjeva družba. Mohorjeva družba je bila vez, ki je vezala slovenski narod po vseh pokrajinah, koder je prebival. Mohorjeva knjiga je romala v številnih izvodih v Ameriko, med vestfaiske Slovence in povsod tja, koder je bivalo večje število naših ljudi, ki jim je zarja domačih poljan še obsevala v tujini mračne misli. Pred poldrugim letom je napravila družba korak, ki se ga' je razveselil vsak njen prijatelj: poverila je u-edništvo svojih knjig župniku in pisatelju Fr. S. Finžgarju, ki pozna kakor malo^kdo potrebe našega naroda. Upravičeno torej lahko upamo, da bodo ravno v prihodnjih letih družbine knjige kar najboljše. Zato nas pa mora tem bolj buleti, če vidimo, da se škoda, ki jo je napravila Mohorjevi knjigi vojna, tako pc>~ časi celi. Ob ustanovitvi je štela družba 90.512 članov, danes — po petih letih — pa samo še 43.518. To se mora popravitil Res je: izgubili smo desni del svojih pljuč, našo Goriško, izgubili smo Koroško; res je tndi, da je marsikomu po vojni težje dati 20 dinarjev, nego pred vojno 2 kroni. Res je pa tudi, da vse to ne opravičuje nazadovanja števila udov v toliki meri. Letos pa mora biti drugače. Mohorjeva knjigs mora dobiti zopet najčastnejše mesto v vsaki slovenski hiši! Svoto 20 dinarjev mora utrpeti sleherna slovenska koča; kjer pa le ne bi šlc, naj znosi fo svolo več sosedov skupaj, samo brez knjig Mohorjeve družbe ne sme ostati noben naš človek, ki mu je še res kaj do slovenskega naroda. Opozorite drug druge-ga, da se vsakdo še pravočasno naroči na Mohorjeve knjige, prigovarjajte neodločne in omabljive k temu! Agitirajte za naročbo od osebe do osebe, od biše do hiše. Prepričani smo, da bodo Marijine družbe, Orli. izobr&ževalna društva in vsi, ki so poklicani k temu, stoiili v tem oziru prav mnogo. Naj si razdelijo svoj okoliš po posameznih vaseh. V vsaki vasi naj prevzame določena oseba skrb. da poagitira pri vseh hišah, koder še niso naročeni na Mohorjeve knjige. Nabrane naročnike javite družbinemu poverjeniku (g. žirpniku ali g. kaplanu), ki mu tudi izročite obenem naročnino. Kdor pa le more, naj se vpiše kar sam pri poverjeniku med Mohorjane. Vsi na delo za Mohorjevo dnižbo, našo vseslovensko kulturno usfannvo, ki more ostnti skupna vez vseb Slovencev. Delujmo po dr. Krekovem navodilu: »Če dobimo človeka na cesti, ki bo rekel »Dober dan«, odgovorimo »Bog daj«, a tretja beFeda mora že biti agitacija za našo stvar, uspehi ne bodo izostal-!. Prosvetna zveza v Marib(jru.