Vzgoja in izobraževanje mladine pri Sv. Marku niže Ptuja. Dne 20. marca sta imeli kmetsko in gospodinjsko-nadaljevalna šola pri Sv. Marku svoj zaključek. Kmetsko-na-daljevalna šola deluje že dve leti ter je imela v dveh letnikih 76 gojencev. .Letos je dokončalo drugi letnik 5.& fantov. Gospodinjsko-nadaljevalna so-la je bila ustanovljena lansko jesen. O-biskovalo jo je 14 deklet \z Bukovec in Stojnc. Ker šolsko poslopje pri Sv. Marku nima primernih prostorov za gospodinjsko-nadaljevalno šolo se je letos nastanila v Bukovcih. Tako bo potovala vsako leto od vasi do vasi šolskega okoliša Sv. Marko, ki obsc-ga 6 velikih političnih občin. Obe šoli sta delovali roko v roki. Cilj jima je bil, vzgojiti in izobraziti fan-te in dekleta v dobre gospodarje in go-spodinje. Vodstvi obeh šol stremita za tem, da se poskuša tudi vse tiste nauke, ki jih podajata v šoli organizirano iz-vesti. Da si mladina razširi svoje oh-zorje in da vidi kako je gospodarstvo urejeno po drugih krajih so si gojencf že dvakrat ogledali ljubljanski vele-sejm, kmetijsko šolo pri Sv. Juriju ob juž. žel, banovinske trsnice in dreves-nice pri Kapeli, so dvakrat obiskall vzorno posestvo pokojnega Škrleca v Vičancih, si ogledali selekcijojiirano; živinoreio pri g. Janžekoviču v Ster-jancih, posetili higijensko in sadnoraz-stavo v Ptuju, prisost\rovali števiiniH^^ skioptičnim predavanjem v Ptuju, ki sfl jih priredile razne korporacije itd. Da med gojenci goji zadružni ?u|l; \ in čut samopomoči, je kmetsko-nadalje-v ] valna šola organizirala drevesnico. Lan-sko leto je nasadila in cepila okoli 100^ divjakov. Gojenci so pozimi sami rego."^ lali svet, spomladi pa posadili drevesp^ jfca in drevesnice ogradili. Pravo veselje ||e bilo gledati te krepke markovske fan- te, ko so regolali, po vaseh od pose- stika do posestnika pobirali gnoj za Jk-ompost, zlagali kompost itd. Tudi so- ;he in razni drugi materijal so gojenci ^iade volje sami prispevali. O vsem de- lu in prispevkih materijala za drevesnico se vodi posebno knjigovodstvo. Ko bodo drevesa vzgojena, bo vsak gojenec [prejel drevesca zastonj. Razdelila se bo- do po količniku, vsakoraur, ki je pri- ^speval z materijalom ali delom. Dre- •vesriični odbor si pridržuje samo kon- trolo, da bo vsak gojenec posadil dre- rvesa pravilno in samo na domačem po- sestvu. Kmet se boji investicij. Taka samopomoč pa pokaže, kako si lahko •kmet z zavedno skupnostjo izboljša gotovo panogo gospodarstva.. Nadalje so gojenci iansko leto po-sadili na domačem posestvu okoli SOkg fižola ,,Kivan" za proizkusnjo, letos pa so nateočri čez 630 jajc plemenske Štajerske kokDŠi ter osvojili nučrt, da organizirajo v domačem okolišu nekaj nesnih središč, ki boJo sčasoma os-krbela kraj s čistokrvno perutnino. Več sgojencev-po es n kov je zapro;i!o kr. ibansko upravo za uredite/ vzornih |jnoj šč in travnikov. KonTno imao go-jenci v nač/tu naba/o sejan-gi stro-ja, kateega boi> o.ipla^evali z izku-pičkom tistega odvišnega se.ne.ia, ki g*a drugače porabip pri sejanju zroko. Na videz ti ukrepi ne pomenijo veliko, a marano ?e opravičiti s tem, da ŽAimo v te.kem gospodarskem po-Joža-u, in di ni. denarja za večje gospo-darske irivesucije. Gleda pa š? na to, da pri teh go p )darsdh ukroih ni u-fcešcen samo pohlep po pndobiva-iju, temveč, da se krepi in goji zainižni cut in cut kmečke samopomoči. No?e-jno, da bi se pn naših skupnih pod-jctjih izživijali nagoni piidobivanja in izko.iščana zemle a'i sjčlovekaam-pak, da se ravno te strani našega čh- veka Hblažijo m porinejo v ozadje, ter se razvijejo ljudje, ki so pripravljeni za blagor skupnosti tudi nekaj žnva-vati. Obe šoli sta se vzdrževali s prispevki d.omačih občin, okrajnega kmetijskega odbora v Ptuju in pa s sredstvi, ki so jih dale razne lastne prireditve, Posodo za gospodinjsko-nadaljevalno šolo je prispevala kr. banska uprava v *Lju-bljani. $tedilnik si je nabavila šola sa-ma iz prostovoljnih prispevkov. Kjjub temu, da gre trda za denar so tukajšnji občani prispevali v to svrho okoli 80D Din, kar pomeni, da se zavedajo, kako po^rebna je tukajšnji mladini poklicna izobiazba. Ker krajevne samoupravne e-dinke vs'ed nizkih proračunov niso mo-gle prspevati kurjave, so gojenci napra-vili po vaseli zbirko za d/va; nabrali st toliko, da smo laliko dve zimi g eli | šo ske prostore. Pri iem smo se pre-p; ča'i o pravilnosti Fordovega načela, da p eveika podpcra podp:ra ienobo in u' i a inici a ivnost. Pepričanl smo, a.o b' nam meodijni krajevni faktor-ji niuli i po^poro v izo ilju, bi gotovo šoli tako dcnro ne uspe i. Gojenci in goenke sa se m-oral! z odb rom in vad-stvorn vred b-iriti za procvit šole i 1 rav-1:0 to je pripomo^lo, ch sta se obe šoii tako globoko ukoreninili v kra u. Da ostane še nadalie vez med ab-so'venti obeh šol in vodstvom se ]?. ob p i'iki zaključka organiziral svet absol-ven ov in absjlventinj kmetsko i.i go-spodnjsko-nadaljevalne šo!e. S.e^ s^ bo sestavlal po pjt.ebi \ečkrat na leto. Člani in čknice bodo pravi tolmači kra-jevn!h polreb in teženj. Svet si je nadel r.alogo, da bo reševal \se gospodarskc kultiine, zdravst\ene, higijenske in so-cfjalna vprašanja svojega okolisn ter bo posku^al navezati stike z vsemi k ajev-nimi samoupravami, drustvi v svrho skupne:a de!a za piocvit rnarkovske^a kraja. —