Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izckija celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/UI Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996, 2994 in 2050 LOVENEC Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ček. račuu: Ljubljana št 10,650 in 10.349 za iuseratc; Sara jevo šiv. 7563, Zagreb štv. 39.011 Praga-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2992 Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku »Počakajte, da ho eden umrl" Vsa poštena javnost je z zadoščenjem sprejela vest, ki jo je v soboto prvi prinesel naš list, da je banska uprava uvedla revizijo poslovanja Vzajemne pomoči, registrirane pomožne blagajne. V ponedeljek pa je prišla i ud i vest, da so bili zapečateni prostori Kmetijske eksportne zadruge z o. z., zaplenjene poslovne knjige in aretirani štirje voditelji zadruge. Registrirane pomožne blagajne spadajo po zakonu iz I. 1892 pod nadzorstvo banske uprave, ki je sedaj uvedla revizijo. Ne vemo sicer, kakšne rezultate je prinesla ta nepričakovana revizija doslej. vendar pa je za položaj značilno, da je do končane revizije banska uprava odredila, da se novi člani iz zavarovanja ne sprejemajo. Mariborska kmetijska eksportna zadruga pa je bila osnovana na podlagi zadružnega zakona ter je spadala v revizijo tamkajšnjemu sodišču. Zato je tudi državno pravdništvo v Mariboru odredilo zapečatenje zadruge. Pripominjamo, da ima Kmetijska eksportna zadruga podružnico tudi v Ljubljani. Zadnje čase smo dobili v Sloveniji celo vrsto samopomožnih blagajn, ki so si znale z reklamo pridobiti naravnost ogromno število članov. Poročali smo že, da je štela Vzajemna pomoč na Jtoncu preteklega leta žc nad 20.000 članov. V mesecu januarju je b;lo zabeleženih v skoro vseh takih organizacijah veliko število prijav in ne motimo se, če trdimo, da je znašalo celokupno število vseh zavarovancev pri lakih organizacijah skoro 50.000. Zavarovana vsota je samo pri eni blagajni dosegla nad 400 milijonov Din. Iz te številke je razvidno, kako velik obseg je zavzelo poslovanje teh pomožnih blagajn in zadrug. Niti najstarejšemu slovenskemu zavarovalnemu zavodu ni uspelo v 30 letih poslovanja doseči take visoke vsote zavarovane glasnice v življenjskem oddelku. Zadnje čase so se te vrste zavarovanja torej izredno razširila po naših krajih. Nc moremo pa reči, da je bilo to zavarovanje v pravem smislu besede, kajti vsi ti zavodi so izjavljali, da ne poslujejo po kapitalističnih principih zavarovalnic, pač pa, da so socialne institucije. Sedaj pa se je izkazalo, da ni bilo pravilno, čc niso bile zgrajene na zdravi računski podlagi. Zato se je vedno bolj upravičeno pojavljala zahteva, da se te blagajne drže predvsem delokroga svojih pravil in da naj banska uprava preišče, koliko temelje na pravilni računski |>od!agi. Revizija bo pokazala, če so te blagajne po svojem ustroju iu načinu poslovanja sploh sposobne, da dosegajo po zakonu predvidene statutarne namene, kajti brez take podlage je naravno, da se lahko zgodijo nesreče, ki bi podrle nebotično stavbo, ki jc bila sezidana v tako kratkem času. Kajti, čc se tak zavod ne drži točno predpisov in če je zgrajen na napačni računski podlagi, je naravno, da se lahko oškodujejo tisoči zavarovancev za milijonske vsote. Kakor smo že omenili, jc bilo delovanje teh pomožnih blagajn zadnje čase izredno živahno. Kar pa nas tukaj v prvi vrsti zanima, je dejslvo, da so se v zvezi z zavaro"anjem godile stvari, ki bijejo v obraz najprimitivn<:jši motali. Kakor smo žc poudarili, se je razpasla navada, da so bili zavarovani pri zavarovalnicah od nesvojcev ljudje, ki o tem ničesar niso vedeli. Predvsem je šlo tu za starejše ljudi nad 60 let. Tako se je v širokih dimenzijah razvila najnemoralnejša špekulacija s človeškim življenjem. Naj navedemo par najbolj značilnih slučajev, o katerih so nam poročali zadnje dni iz vseli krajev naše dežele. Bili so ljudje, ki so zavarovali več popolnoma tujih ljudi za ogromne vsote, računajoč na to, da bodo ob pričakovanem času umrli, da bi potem zavarovatclj potegnil zavarovano vsoto. Znani so nam slučaji, ko so imeli nekateri zavarovanih raznih ljudi za stotisoče dinarjev in so seveda nestrpno pričakovali njihove smrti. To je prešlo celo v one plasti slovenskega ljudstva, ki se doslej s takimi posli niso bavile. lako nam je znan slučaj, da je prišel k neke m uglednemu podeželskemu odvetniku kmet, katerega je dotični terjal za neko vsoto. Kmet pa inu je dejal: »Gospod doktor, počakajte, da ini bo kdo umrl. Imam namreč tri zavarovane. Posebno reveži in bolniki, za katere so smatrali, da so v zadnjih letih, mesecih ali dnevih svojega življenja, so naenkrat doživeli, kako se je vse zanimalo zanje. Z jedjo in pijačo, pa (udi z drugimi sredstvi so jih vzdrževali pri življenju, da bi dokončali vsaj konec ka-renčne dobe! Preskrbovali so jim najdražje injekcije, da niso predčasno umrli. Ko pa je potekla karenčna doba, tedaj je bilo konec brige zanje in marsikoga so zavarovatelji preklinjali, ker jim ni ob pravem času umrl. Pri takih razmerah ne bi bilo nič čudnega, če bi sc našli brezvestni ljudje, ki bi pospešili smrt svojega zavarovanca, bodisi, da bi ga nezadostno hranili ali zanemarjali, bodisi da bi posegli ]x> naravnost zločinskih sredstvih, n. pr. po sirupu. Špekulanti z življenjem so zavarovali osebe, ki o celi stvari niti niso vedele niti niso hotele vedeti. Tako je bil zavarovan naš sivolasi nadškof dr. Anton Jeglič za veliko vsoto denarja. Tudi zdravniki z dežele so nam pripovedovali, kako so videli v svoji praksi to računanje z življenjem. Občinski reveži so [»stali za časa karenčne dobe naravnost gospodje, kajti vse jc hitelo z njih zavarovanjem; ko pa je prenehala karenčna doba, niso bili deležni več nobenih dobrot, pač pa so jim celo jemali ono, kar jim je bilo potrebno za življenje, da bi jih tako preje spravili s sveta. Posamezniki so zavarovali kar celo šumo starih siromakov, betežnikov in hiral-cev. da sc bogato okoristijo z njihovo pričakovano smrtjo in baje so bili na ta način zavarovani vsi člani enetra dobrodelnega zavoda! Na ta Spretna poteza Iranc. diplomacije Francozi vodijo v Ženevi — Treba je oborožiti Zvezo narodov Ženeva, 8. febr. Odposlanstva vseh držav so še vedno pod silnim vtiskom, ki ga je napravila na vso javnost objava širokopoteznega francoskega načrta o razorožitvi. Francozi so s svojo potezo iznonadili vse diplomate. Seveda je izzval francoski predlog pri delegacijah zelo različen odmev; naravno je, da mu nasprotujejo vsi nasprotniki francosko zunanje politike, toda nihče se ne upa odrekati spretnosti francoski diplomaciji radi te poteze. Medtem ko si odposlanstva drugih držav niso bila niti dovolj na jasnem o predlogih, ki naj jih stavijo, in so računala, da bodo zavzela svoje stališče še le v teku razprave, so Francozi postavili na zeleno mizo konkretno izdelan razorožitveni načrt in s tem prisilili druge delegacije, da razpravljajo na podlagi njihovega načrta. Moralen učinek francoske poteze je toliko večji, ker se je takoj po objavi francoskega predloga pričel širiti simptomatičen glas: Francozi vodijo! Načelnik francoske delegarije g. Tardieu je o svojem nameravanem koraku obvestil predsednika konference Hendersona, nadalje so bili o tem obveščeni angleški delegati in pozneje jo Tardieu sprejel v navzočnosti Paitl-Boncourja belgijskega delegata Hymansa, poljskega zunanjega ministra Zaloškega in zunanje ministre Male antante g. Marinkoviča, Bonoša in Ghiko. G. Marinkovič je že pred objavo francoskega predloga izjavil, da bo Mala anfanta podpirala francoske predloge na konferenci. Očividno so Francozi prav iz tega razloga smatrali za potrebno, da obvestijo o svojem koraku Malo antanlo in vse svoje prijatelje. Zveza narodov nai se oborožit Francoski načrt je bil skrbno pripravljen, na njem je je francoska vlada delala že polnih šest mesecev; torej ne gre za diplomatsko borbo, ki naj bi bila vržena z golim namenom, (la izzove nered in nemir med drugimi delegacijami. Načrt je zasnovan na podlagi načela, da je treba prej narodom zagotoviti varnost iu šc le potem misliti na razorožitev. Ima to prednost, da sc opira na Zv ozo narodov, katere moč naj sc okrepi s tem da se tla ženevski ustanovi nn razpolago oborožena sila. ('len 10. pravil Zveze narodov predvideva sankcije, ki naj zadenejo napadalca in tudi določa naj se smatra naj>adalec posameznega člana Zveze narodov za napadalca vseh drugih. Toda Zveza narodov nikakor ne more prisiliti kršilca miru, da odloži orožje, ker nima na razpolago oborožene sile. V' smislu francoskega predloga jc treba temu velikemu nedostatku odpomoči s tem, do članice dajo Zvezi narodov na razpolago oborožene čete. Pr av v kitajsko-japonskem sj>oru se je Zveza narodov pokazala brez vsake moči radi tega, ker ne razpolaga s silo, s katero bi lahko svoje sklepe udejstvila. Vsa moč francoskega predloga obstoji prav v tem, da hoče okrepiti Zvezo narodov. Učinek te ideje se že kaže v komentarjih socialističnega tiska v najrazličnejših državah in tudi v Nemčiji. Tako piše »Vorwarts«, da je bilo spretno vreči to idejo v razpravo in da bi bilo neumno zavreči jo. Francoski predlog gre še dlje, kakor ženevski protokol iz leta 1924, ki so ga izdelali možje, ki se nagibajo k socializmu. Po vsem tem ne bo nasprotnikom lahko očitati Franciji, da je militari-stična in da se hoče zavarovati s topovi in novimi utrdbami. Tudi c'naddržavcx, ki bi imela pravico z vojaško silo poseči v mednarodne konflikte. Ta francoski predlog ima silno sugestivno moč. Podobno piše >New Cro-nicle«. Tardieu jo svoj predlog v kratkem razložil Zbranim inozemskim časnikarjem, katerih število je doseglo nad 300. Američani so mnenja, da bo delal francoski predlog Ameriki težkoče, ker ni Amerika članica Zveze narodov in kot takšna no moro sodelovati z njo v primeru mednarodnega konflikta. Nemci priznavajo Francozom spretnost Berlin, 8. febr. Francoski predlog na razorožitveni konferenci je zelo iznenadil tukajšnje jx>-Iitične kroge. Splošno ga ves tisk zavrača, ako izvzamemo glasila socialistov. Nemci so mnenja, da hočejo Francozi s tem, da zahtevajo, da se mednarodna civilna plovba stavi pod nadzorstvo Zveze narodov, zadeti predvsem Nemčijo, ki ima mnogo velikih civilnih letal, ki bi se dala v primeru vojne uporabiti tudi v vojaške namene. Nadvse zanimiv jc komentar glasila centruma »Ger-manie«. List piše: Treba je priznati, da so se Francozi dobro pripravili na to konferenco in da je njihov nastop izvrsten. Se preden je kateri izmed drugih delegatov v ženevi izpregovoril besedico, se nahaja nov francoski dokument o razorožitvi in varnosti na mizi. S leni je Francija spretno prevzela inicijativo v zadevi, glede katere ima ona izmed vseh prizadetih držav bržkone najmanj mirno vest in želi bolj kakor katerakoli druga spraviti vprašanje razorožitve na napačno pot« List piše, da bi bilo mogoče staviti na razpolago orožje le takšni Zvezi narodov, kjer bi ne imele odločilnega vpliva skupine določenih držav. Danes je Zveza narodov v rokah teh skupin, torej orožja ji ne moremo zaupati, dokler nc bodo imele vse države pri Zvezi enako besedo. Ženeva, 8. febr. tg. Na današnji seji razoro-žitvene konference je otvoril generalno debato an-ijpški zunanji minister sir John Simon z velikim govorom. Sejna dvorana je bila nabito polna. Simon jo izvajal: Ta konferenca je zbrana danes 10 let potem, ko ae je po svetovni vojni sploh začelo govoriti o razorožitvi. Ta konferenca pa stoji danes žal pod vtisom nove vojne na Daljnem vzhodu. Po končani vojni so se razne države oboroževale na razno načine. Naloga te konference je, najti enotno linijo za razorožitev. Treba je, zavarovati in ohraniti mir. To pa ne bo mogoče doseči s tekmovanjem v oboroževanju, kajti veliko oboroževanje ne prinaša varnosti. Cilj konference pa je omogočiti vsem državam enako varnost. Simon je stavil tri praktične predloge: 1. določitev maksimalne meje za oborožitev j>osameznih držav, 2. Angleški predlogi prepoved gotovih vojnih sredstev, posebno kemičnih, 3. ustanovitev mednarodne avtoritete v svrho kontrole oboroževanja, katera bi ludi lahko nastopala proti knlilcem miru. Zmanjšanje oborožitve In mednarodna avtoriteta se navajata že v načrtu konvencije, ki ga je pripravila pripravljalna raz-orožitvena komisija. Glede vojnih sredstev, ki jih je treba odpraviti, našteva Simon jiosebno letalce, letalske bombe in podmornice, v prvi vrsti pa zadnje imenovane. Ob koncu je Se dostavil angleški zunanji minister, dn bo vojna otežkočena le tedaj, če bi bita obramba močnejša kakor napad. Zato bi moralo zmanjšanje v oborožitvi posebno oslabiti napadalca. Specialno pa bo Anglija v vprašanju oborožitve na morju soglašala z vsako metoda za zmanjšanje števila in velikosti topov. Njegov govor je konferenca burno pozdravljala. Tardieu brani Srancoski predlog način se je zavarovanje za slučaj smrti, ki bi po svoji naravi moralo priti v korist svojcev dotič-nika, izprevrglo v najumazanejšo špekulacijo, da profitirajo od smrti čisto tuji ljudje. Skrajni čas je torej, da se je oblast odločila, da odvzame vsako možnost raznim špekulantom, da sc takega zavarovanja poslužujejo v svoje sebične in nemoralne svrhe. Treba pa jc tudi, da se tozadevno izpremeni zakon, ker jc absolutno proti vsaki morali, da bi koga za slučaj smrti zavarovali brez njegove vednosti in proti njegovi volji popolnoma tuj človek, da se s lem okoristi. To je nemoralno t. samo po sebi, 2. zaradi eventualnih posledic, ker tak način zavarovanja odpira mož-nosl zločinskim postopkom. Zato prosimo mero-dajno oblast, da tako možnost tudi zakonilim potom prepreči. Sram bi nas moralo biti vseh, če bi se laka špekulacija samo en dan dalje trpela. Še bolj toplo, kot Simonov govor, so delega cije pozdravljale Tardieuja, ko je stopil na govorniško tribuno. Njegov govor je bil v več ozi-rih pravo presenečenje. V tem govoru je Tardieu še bolj poudaril spoštovanje pogodb, ki ga zahteva Francija kot glavni motiv v vseh svojih izjavah. Tardieu je izvajal: V tem trenutku imam dolžnost, povedati z vso rezerviranostjo, pa tudi z vso odločnostjo prepričanje, da se v teku 13 let niso iz pakta Zveze narodov izvajale nobene praktične konsekvence. Seveda se je pridno delalo, toda manjkalo je jx>(rebnega poguma. Za razorožitev samo jc postavil Tardieu 4 pogoje: varnost, izpolnjevanje skupnih obveznosti, geografski položaj in jiosebni položaj posameznih držav. Nadaljeval je: Ne podcenjujem žilavega prizadevanja Zveze narodov, toda ne sme se zamenjavati političnih interesov s pravnimi obveznostmi. Narodom moramo dati praktično izvedljive pravne pogoje, če naj jim prinesemo mir in zmanjšanje vojaških bremen. Svet se je naveličal mnogih brezuspešnih pogajanj. Tardieu pa nikakor ne dopušča. da bi se ločila varnost in razorožitev. Francija smatra ves ta problem za enoto. V ustvaritvi učinkovitih organizacij v Zvezi narodov vidi možnost za zmanjšanje oborožitve. Velik korak k pravemu miru lahko storimo, če se ne oddaljimo preveč od svoje prave naloge. Nismo se zbrali tukaj zalo, da preiiaredimo zemljevid sveta ali da bi izdelali nove mirovne pogodb?, ali da bi reševali druge probleme Zveze narodov. Pripravljalna dela so se v okvirju pakta Zveze narodov izvršila v preteklih letih. To delo moramo respektirafi. Nič več in nič manj. Manj slorili bi bilo grozovito razočaranje za ves svet, več storiti pa bi svet pahnilo v največje zmede. Ce naj varnost države zagotovimo s pogodbenimi garancijami, moramo biti brezpogojno gotovi, da sc bodo s|>ošlovale prej sklenjene pgdodbe, da se s lem zavaruje avtoriteta naših bodočih sklepov. Nafo je Tardieu še enkrat utemeljeval francoski predlog za razorožitev in posebno naglašal, da je Francija prostovoljno in spontano že zelo zmanjšala svojo oborožitev, pa je kljub temu pripravljena, znižati svoje oboroževanje šc nadalje. Francoski načrt izključuje v lem pogledu vsako barantanje in tvori takorekoč vogelni kamen za delo konference. Za leni načrtom sloji soglasno javno mnenje vse Francije. Ob glasnem odobravanju jc vzkliknil Tardieu, da ne bo nobenega varnega miru, dokler ne bo ojačenje Zveze narodov. Kot poseben dokaz za miroljubnost Francije in njeno velikopo- teznost jc navajal izpraznitev Porenja. Razorožitev brez organizacije miru, kakor jo zahteva Francija, smatra Tardieu za indiskutabel. S po-vzdignjenim glasom je rekel: Ce sedaj nc pridemo do uspeha, bo prišlo do največjega poloma v svtetovni zgodovini, ker bi razočarali nade človeštva. Državniki, ki danes sedijo tukaj, pripadajo generaciji, katera jc v dolgih letih sama spoznala vse grozovitosli vojne in povojnega časa. Naši branitelji so padli na bojnih poljih. Mi, ki smo ostali, imamo dolžnost, spremeniti voljo mrtvih v dejanje. Potem, ko je bil Tardieujev govor preveden v angleščino, jc bila seja zaključena. Ameriški delegat Gibbson bo prišel šele jutri do besede, za njim pa nemški državni kancler dr. Briining. Argetoianu ruši vlado Bukarešt, 8. febr. ž. V političnem življenju vlada veliko nezadovoljstvo radi zakonskega predloga o kompenzaciji kmetskih dolgov. Argetoianu jc zadnje dni spremenil nekatere točke tega zakonskega predloga, zaradi česar jc v bančnih krogih nastalo precejšnje razburjenje. V političnih krogih smatrajo, da bo za slučaj, če ta predlog r.e bo sprejet, parlament razpuščen in razpisane nove volitve. Argetoianu hoče na vsak način zrušiti sedanjo vlado in ji pri vsaki priliki podstavlja nogo, ker hoče sestaviti svojo vlado. -Cuventul- misli, da bo ta zakonski predlog izzval krizo vlade. Liberalna in narodna kmetska stranka se pogajata za eventuelnp sestavo koncentracijske vlade pod predsedstvom Titulesca. Strašen vihar v Reuniomt Pariz- 8. febr. tg. Na francoskem otoku Ren-nion v Indijskem oceanu je bil strašen vihar. Do sedaj sc poroča, da jc kalaslrofa zahtevala 45 smrtnih žrtev. Ker so zveze slabe, šc ni mogoče pregledati vsega obsega katastrofe. Kolonialno ministrstvo poroča, da do sedaj tega otoka še nikdar ni zadela tolika nesreča. Popolnoma jc porušeno glavno mesto St. Denis. Prebivalci so bežali v mestno hišo, cerkve iti šole ter na ladje v pristanišču. Oblasti so takoj uvedle pomožno akcijo in razdeljevale živila. V raznih krajih je porušenih mnoeo hiš. Tudi polja so opustošena. Pregled banovinshega proračuna V nedeljski številki smo sumarično poročali 0 proračuna nase banovine za leto 1982-1933. Sedaj je banskemu svetu predložen tudi detaljni predlog l>ra&una, iz katerega posnemamo tele važnejše izpremembe v primeri s proračunom za 1931-32. Vsi osebni izdatki so manjši kot v dosedanjem proraftuiu. Nadalje so med stvarnimi tele izpre-meiube: izdatki 1. Splošni oddelek in glavna pisarna: Tu so se zmanjšale postavke za pisarniške potrebščino itd. za 180.000 Din, za reprezentacija se je po vi. šalu po*t#vka od SflOJMO ua 350.000 Din, dočim so izdatki po pravilniku z dne 2. decembra 1929 manjši za 30.000 I)L . 7,a pospeševanje elektrifikacije je v predlogu 1..5 milj. Din v primeri z 1 milj. v tekočem proračunu. Kmetijski oddelek; Poleg zmanjšanja osebnih izdatkov so manjši tudi stvarni izdatki. Za splošno kmetijska iu gospodinjsko izobrazbo je namenjenih ji75i>00 (480.000) J?i». Postavke za kmetijsko nadaljevalno šolstvo se je zmanjšal proračun -m poljedelstvo iu hfljey#i-stvfl od 1,115 milj- na ii&o„ooo Din. Postavim za iM-feucovanje in prempvanje plemenske živine in tekme se jc zmanjšala od <>50,000 na 300.000 Din, kar je povzropilo zmanjšanje ^alo-kupnih izdatkov za živinorejo od 2,850.0000 na 2,830.000 Din. Izdatki za sadjarstvo in vrtnarstvo so manjši za 240.000 Din, kar je predvsem pripisovati manjšini prispevkom za drevesnice, manjšim ppdporam za zatiranje sadnih škodljivcev itd. Prispevek kmetijskim zadrugam se je zvišaj od Q50 tisoč na 1 milijon DJh, dočim je manjši prispevek zadružnim šolani za 50,000 Din. Dotacija za kritje nedosfatka dohodkov podjetij v tem poglavju so SB zmanjšale od 0.2 ua 3.5 milj. Din, Povečali so prispevki za urejanje hudournikov (za skoraj 100 tisoč Din), Prosvetni oddelek: Tu se je povišala predvsem partija: podpiranje zgradb iu popravil šolskih poslopij od 050.000 na 3 milj. Din. Za ustanovitev tozadevnega fonda je namenjenih 1 m.lj. Din. podpore za župa Sokola kraljevine Jugoslavije so ostale neizpiemenjeue v zuosku pol milijona Din. Prav tako so ostale tieizpremenj^ne podpore muzejskim društvom ter gledališčem. Za zgradbo, popravila in opremo cerkvenih in župnijskih poslopij je proračun znižan od 300 na 200 000 Din. Med izcednimi izdatki je nova postavka: prispevek >ondu za zgradbo poslopja 111, drž. realne gimnazije v Ljubljani 1. obrok, v znesku 000.000 dinarjev, ^ Tehnični oddelek. Prispevek banovine k vzdrževanju cest, ki so v osj;i'bi okrajnih cestnih odborov, se je zmanjšal od 18,15 na 8-3 milj. Diu. Za rekonstrukcijo in normalizacijo banovinskih cest in mostov je določenfh 0 milj, Din. Pc?ta\j,a za neodložljive rekonstrukcije in preložitve ter obnovo manjših objektov so je povišala od 050.0(10 na 1,508.000 Din. Anuitete iu obresti cestnih po- , sojil £.e bedo povečale od 2 ne 4.4 milj. Din. Prav i tako banovinski prispevek k regulacijam plovnih in splavnih rek od 1 ua 2.5 milj. Din. Novi sta postavki: prispevek k vzdrževanju regulacij potokov in melioracijskih objektov v znesku 0.3 milj. Din ter nujna liidrolebnična dela ob elementarnih nezgodah 0.(5 milj. Din. Socialna politika in zdravje: Izdatki za splošno socialno skrbstvo se bodo povečali od 3.1 na 4.45 milj. Din, in sicer v glavnem zaradi povečanja pomoči za pretirano brezposelnih od 150 tisoč na pol milijona Din ter nove postavke: subvencija bratovskini skladni ca m v znesku 1 milj. Din. Nadalje je v tem poglavju novo: prispevek zn preskrbo Suhe krajine z vodo v znesku 1 nitij. Din. prispevek za zatiranje tuberkuloze v znesku 100.000 Diu, za podpiranje trgznostnrg-j gibanja 20.1)00 Din iu podpore stažistom Htn.oOO Din. finančni oddelek: Anuitete obresti In vračilo Houevinskih posojil so ostali nespremenjeni v zaseku 8 milj. Din, pač pa so se zmanjšale postavka: tpbveeiio8ti iz prejšnjih let od 1 na pol milijona I)in fer obveznosti bivših okrajnih samouprav ..»d 2 na 0.7 milj. Din. Trgovina, obrt in industrija: Poleg splošnega znižanja osebnih materialnih izdatkov, je nova postavka v znesku 160.000 Din za ustanovitev poiz-kuševališča na tekstilni šoli v Kranju. Postavke tujski promot so se zmanjšale za skoraj 100.000 Din. Prav tako so se zelo zmanjšale postavke za pospeševanje hotelirstva iu gostilničarstva. Novi | pa sta naslednji postavki: nabava propagandnega 1 filma Dravske banovine za 70.000 Din in nakup 1 pokrajinskih slik za razstavo 20.000 Din. j Stvarni izdatki komisijo m agrarne operacije so se zmanjšali za nad četrt milijona Din zaradi manjših izdatkov za melioracije. Splošni rezervni kredit je povečan pd 2.6 na 2,602.673 Din. Dohodki Dohodki od banovinskih davščin so preračunani kot sledi (vse v milj. Din, v oklepajih pro-i račun 1931-1932): 35% doklada na državne neposredne davke 2G.0 128.0), 10% zdravstveaa doklada 5.4 (0). Trošarina ua alkoholne tekočine 31.5 (87.0), | trošarina ua umetne brezalkoholne pijače 1.0 (1.0), | na pnevmatiko 1.5 (1.0), bencin 3.5 (3.0), na elek-| trično energijo 1.5 (1.5), na premog 2.3 (2.0). Taksa na plesne prireditve iu podaljšanje po-! licijske ure 0..5 (0.95), doklada na vslopnice in i taksa na kinomatografske vstopnice 0.7 (0.4), taksa na lovske karte 0.5 (0.7), taksa ua sečnjo gozdov 0.35 (0.5), na zakupnino lovišč in ribolovov 0.5 (0.«), na šoferske legitimacije 0.26 (0.20). na prenos nepremičnin 3.3 <4.0), doklada k dopolnilni prenosni taksi 1.35 (0), davščina na fimarnteo 0.4 (0.4), davščina na motorna vozila 1.5 (1.0), taksa na nakladanje in razkladanje 8.0 (0). Prispevek avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo javnih cest 1.5 (4), Državna dotacija 11.9 (11.9). Obresti naložene glavnice 0.3 (0.2), dohodki od kazni 0.25 (0.15), prispevki interesentov agrarnih operacij 0.06 (0.06). interesentov za urejanje I hudournikov 0.285 (0.18), nepobrane terjatve iz I prejšnjih let 4.0 (1.0), izplačilo zaostanka državne | dotacije za leto 1980-31 2.23 (0), dohodki najemnin 0.28 (0.26), presežek dohodkov banovinskih trsnic 0.012 (0), razno 0.35 (0.35). Podjelia, zavod« in ustanove izkazujejo 52,099.000 Din dohodkov, od tega dotacije 14.692.000 Din, izdatki pa znašajo 52,087.000 Din, od tega osebni 9,499.000 Din. Po posameznih oddelkih znašajo Izdatki, oziroma dohodki: kmetijske šole in zavodi 8.03, prosvetni oddelek 2.95, socialno skrbstvo 1.1 in narodno zdravje 40.61 milj. Din. Pri kmetijskih ustanovah je dosežen presežek 12.209 Din. dočim so izdatki in dohodki pri ostalih skupinah enaki. Detajlni pregled kaže, da izhajajo brez dotacije ti-le zavodi: banoviijska trsnica in drevesnica v Vinjeni vrhu, banovinska trsnica na Drašičih, ribogojni zavod v Boh. Bistrici, zaloga šolskih knjig iu učil v Ljubljani, ter zdravilišča Golnik, Dobrna in Rogaška Slatina. Iz narodne skupščine Belgrad, 8. febr. 1. Jutri dopoldne se bo vršila zopat plenarna seja narodne skupščine. Na tej seji se bo razpravljalo o onih zakonskih predlogih, za katere je, vlada zahteval« nujnost, Prvi od teb zakonskih načrtov je zakon o drvarenju, gozdnih kaznih ter zakonski načrt o gospodarskem svetu. Odbori, kateri so morati proučiti te načrte, so z delom končali včeraj in danes, njihovi predlogi pa so že natisnjeni in predloženi vsem narodnim poslancem. Po novem poslovniku nar. skupščino, mora parlament, čim si osvoji kak zakonski predlog, istega takoj predali senatu v delo. Ce je ta zakonski predlog osvojep v celoti tako v narodni skupščini kakor tudi v senatu, se smara, da si ga je predstavništvo osvojilo. Ce pa senat predlaga kako iz-promembo, se zakonski predlog vrne narodni skupščini iu če go skupščina tako popravljenega odobri, je zakon sprejet. V slučaju pa. da se tako skupščina kakor tudi seuat ne strinjata z zakonskim predlogom, se smatra, da je zakonski predlog odbit in se v istem zasedanju ne sme več reševati. Ce je zakonski predlog tudi na prihodnjem zasedanju odbit, odločuje o zakonskem predlogu nato samo kralj. Prvi zakonski predlog, ki bo iz narodne skupščine predložen senatu, bo zakonski predlog o gozdnih kaznih. Belgrad, 8. febr. !. Predsednik verifikacijske-ga odbora narodne skupščine, poslanec dr. Hanžek je poslal vsem narodnim poslancem pismo z vprašanji, če so člani upravuega odbora uprave državnih monopolov, upravnega in nadzorstvenega odbora Narodne banke, Drž,, hjpotekarne banke in onih delniških družb, ki imajo rudne pravice in za sečnjo lesa. Tisti, ki so na teh položajih, bodo morali podati v smislu pravilnika nar. skupščine ostavko bodisi na svoj poslanski mandat ali pa na svoj položaj v imenovanih odborih. Papeževo navodilo postnim pridigarjem Vatikansko mesto, 8. febr. tg. Danes je imel papež nagovor na postne pridigarje, v katerem je izvajal: »Nahajamo se med dvema konferencama, ki zanimata ves svet, in od katerih pričakuje ves svet dobrega, ker je v stiskah, ne da bi mogel imeti lepega upanja, dočim se vedno bolj širi pesimizem. Upajmo, da bo božja previdnost prišla ljudem na pomoč in da bo božja roka nadomestila roke državnikov, ker je zgodovina vedno dokazala nemoč ljudi, voditi usodo sveta. Nahajamo se sredi konflikta med potrebami in upanjem, med potrebami politične in mednarodne narave, pa tudi v času pomanjkanja vsakega posameznika, ker je prišla gospodarska stiska v vsako družino.* Nato je papež pozval postne pridigarje, naj vzdramijo vest vernikov in jih opogumijo, ker smo vsi v božjih rokah. Toda Boga pozabljajo ravno lam, kjer gre za 'največja vprašanja narodov. Državniki, politiki, bankirji, finančniki, možje voj- ne in miru. se srečavajo na konferencah, toda nikdar ne obračajo svojih oči proti nebu. Nikdar se ne spomnijo Boga in ta pozabljivost je prešla tudi na mase narodov. Vendar pa je opaziti, da se je zopet vzbudila ljubezen do bližnjega. Omenjal je nato statistične podatke o brezposelnosti in o lakoti, ki je v nekaterih državah res obupna. Toda treba je skrbeti ne samo za telesni, temveč tudi za dušni blagor. V tem poslabšanju zla pa se je uresničila beseda božje modrosti, da so ljudje kaznovani ravno tam, kjer so grešili. Danes veje v življenju poganski in materialistični duh. Misli se samo na denar, da si človek pridobi veselje in jnoč. Papež je končal, da postni pridigarji ne smejo propovedovati pesimizma, temveč optimizem, ker se tak optimizem krije z nadnaravno krepostjo upanja, katera je eden glavnih stebrov duhovnega življenja. se še hrani Krvavi hoji na nož Šanghaj. 8. febr. ž. Japonske čete nadaljujejo borim v vasi Vusung. Trdnjava, ki se nahaja vrb te vasi, še ni zasedena po japonskih četah, vendar pa je kitajsko topništvo popolnoma umolknilo. Misli ee da bodo Japonci izvršili strašen napad na vso fronto pri Vusungu z namenom, da zavzamejo griče, na katerih je trdnjava. Angleški admiral" Kelly in angleški generalni konzul Brennan sta konfe-rirala s kitajskim generalom Cangkvajnejem in namestnikom kitajskega zunanjega ministra Kvofaj-čijenj ter sta jima predlagala, da bi se Kitajci umaknili z gričev pri Vusungu, da bi se izognili novim borbam v neposredni bližini šanghaja. Tudi Kitajcem so predlagali, da umaknejo svoje čete 15 milj od šanghaja, kar co pa Kitajci odločno odbili. Šanghaj, 8. febr. ž. Ves včerajšnji dan ni padel ua fronti proti Capeju noben strel niti z ene ni I i z druge strani. Zato pa so se vodile ogorčene borbe okrog trdnjave Vusung, za katero je bilo že purkrat javljeno, da so jo Japonci zavzeli, v resnici pa se še vedno nahaja na njej kantonska zastava. Včeraj je 12 japonskih letal bombardiralo to trdnjavo in to bombardiranje je spremljal topovski ogenj iz nekaterih japonskih vojnih ladij. Čeprav je kakor izgleda, kitajsko topništvo v trdnjavi popolnoma razbito in uničeno, se je Kitajcem vseeno posrečilo, da so s streljanjem iz strojnic ln v borbah na nož odbili vse japonske napade. V izliv reke Jangcekjang prihajajo Japoncem neprestano nove čete na pomoč. Splošno vlada prepričanje, da bo v teku današnjega najkasneje pa v teku jutrišnjega dne, izvršen glavni napad Japoncev proti kitajski trdnjavi. Tokio, 8. febr. 2. Ob priliki pošiljanja novih ojačenj v Šanghaj poročajo s službenega mesta, da ! ske. ima japonska vojska izključno zapoved, da čuva življenje in premoženje japonskih državljanov, obenem pa skupno z ostalimi velesilami sigurnost mednarodnih koncesij. Z japonske strani javljajo, da šteje kitajsko zračno brodovje pred Žanghajeni 26 letal, ki so pod poveljstvom kitajskega generala Sansišana. Japonci zatrjujejo, da se pod tem imenom skriva znani amriški pilot Berthall, ki se je zlasti izkazal v svetovni vojni in pozneje organiziral vojno letalstvo tudi v Turčiji. Lokav japonski predlog London, 8. februarja, tg. Danes so Kitajci odbili nov japonski napad na trdnjavo Vusung pri Šanghaju. Po poročilih iz Tokia so dobili japonski diplomatski zastopniki v inozemstvu naročilo, naj ob ugodni priliki predlagajo, da se v Šanghaju, Kantonu, Ticncinu in Cinktavu določijo nevtralni pasovi široki po 15 do 20 milj. S tem bi bili Kitajci praktično razoroženi in kitajskim generalom bi bila odvzeta vsaka kontrola v teh mestih. Kitajski protest Washington, 8. febr. ž. Kitajski poslanik je obiskal včeraj kitajski departement in predal noto vladi, v kateri protestira proti japonski taktiki, da deli vprašanje Mandžurije in Šanghaja. Kitajska je pripravljena sprejeti vsako posredovanje velesil, Japonska pa je gluha za vse in nadaljuje _ s svojimi napadi. Kako dolgo bodo velesile gle-I dale, da se sporazumi in dogovori na tako grd i način teptajo z imperialističnimi težnjami Japon- Grčiji oblubljena posojilo Atene, 8. febr. tg. Po svojem povratku iz Rima, Pariza in Londona je izjavil Venizelos, da je zapadnim državam v spomenici pojasnil gospodarski položaj Grčije v svetovni krizi in posebno naglašal potrebo finančne pomoči, v glavnem, da se dokoučajo velika dela, ki jih je Grčija začela v Macedoniji. Listi pišejo, da so mu v Parizu in Londonu obljubili posojilo 50 milijonov dolarjev, od katerega bosta francoska in angleška narodna banka v kratkem dali Grčiji predujem 2 in pol milijonov funtov sterllngov. Zakon o gozdovih izide v knjigi Belgrad, 8. febr. 1. Nov zakon o gozdovih stopi v veljavo 1, julija 1932. Zaradi tolmačenja posameznih odredb tega zakona je bilo izdanih do sedaj veliko število raznih pravilnikov, uredb in na-redb ter načelnih rešitev. Radi tega je ministrstvo za gozdove in rudnike rešilo, da ves materijal uradnih odredb, naredb, uredb, predpisov in navodil glede izmenjave tega zakona združi v celoto ter izda knjigo pod naslovom »Zbornik gozdnih zakonov in predpisov^. Knjiga je dotiskana in bo še tekom tega meseca izšla. Knjiga obsega 600 strani, je opremljena s slikami in orisi ter bo stala 100 Din. Dunajska vremenska nappved: Pričakovati jo novega snega, v par dueh pa nižje temperature. Predsednik državnega sveta Belgrad, 8. febr. 1. Za predsednika državnega sveta ie bil z ukazom Nj. Vel. kralja imenovan Dragoljub Radojlovič, dosedanji vršilec dolžnosti predsednika državnega sveta. Namesto podpredsednika je bil imenovan dr. Josip Barič. Dragoljub Radojlovič je znan kot eden najboljših srbskih pravnikov in je zavzemal že v bivši kraljevini Srbiji visoke položaje, ki so zahtevali najboljše strokovnjake. Radojlovič je bil dolga leta član ka-sacijskega sodišča. Belgrad, 8. febr. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta sta vpokojena gg. Živojin J. Arandjelovič in Sve-tislav Z. Paunovič, člana državnega sveta v drugi skupini in prvi stopnji. Izvoz živine v Italijo Belgrad, 8. febr. 1. Kmetijsko ministrstvo je uredilo v sporazumu z italijanskimi oblastmi promet z živino iz naše države v Italijo in obratno preko obmejnih postaj Boh. Bistrica in Podbrdo. Po teh dogovorih bomo lahko živino preko obmejnih postaj izvažali in uvažali samo oh četrtkih. Interesenti so dolžni, da javijo pošiljko živine vsaj 24 nr prej italijanski carinarnici v Podbrdu. Zagrebška vremenska napoved. Lahno oblačno in zmerno hladno. Fran Suklje: Cesar Franc Jožef L (Dalje.) Avstrija je tedaj igrala v vnanji politiki na prvi pogled sijajno vlogo, »ato pa je tombolj kla-vernp izgledalo v njenih notranjih razmerah. Po navadi se vali cela krivda na kneza Meiternicha. Danes vemo, da vsaj večinoma po krivici. Tista odurna notranja politika v Avstriji, ki je s topo neumnostjo in policijsko silo zatirala tudi najmanjši pojav duševnega napredka med avstrijskimi naro» tipravuo mizernosl v Avstriji je povzročil sam Franc I. s svojo skrajno razvito policijo, kateri je lil načelnik grof Sedlnitzky. 2. marca 1. 1835. je umrl cesar Franc šo na smrtni postelji z lažjo ua ustnkah. Na njegovem kipu v notranjem dvorišču dunajske rburger stoji še danes tista fraza: »Araorem meum populiš meis.c O tej ljubezni pač avstrijski narodi prej nikoli niso nio čutilj. kajti vladarjeva naklonjenost se jim je kazala le v prenapolnjenih .ječah v brnskem Spielbergu in v ogrskem Munkaču, na tirolskem Kuffsteinu in na ljubljanskem Gradu, kjer so uklenjeni v težke verigo, v nezdravih vlažnih kazematah umirali najboljši sinovi avstrijskih narodov. Povsod policija, povsod korporal in bič s palico in šibol Nobena beseda se ji/ suiela natisniti brez dovoljenja stroge cenzure, ki je bilf» prevečkrat izbočena nezmožnim, neizobraženim cpnz,orjem, In to je postalo skoraj še slabše pod Francovlm naslednikom, bebastim cesarjem Ferdinandom. Nadvojvod i u .ja Zofija je mislila ob smrti svojega tast,t, da bo njegov najstarejši sin vsled očivldne neusposobljenosti odstranjen od nasledništva ter cesarstvo urofeno njenemu sinu petletnemu nadvojvodi Francu Jožefu. Nikoli ni mogla odpustiti visoka gospa knezu Metteruichu, da je on to pre. prečil. Po imenu je Ferdinand postal cesar, vsa oblast pa se je izročila takozvaui državni konferenci, Ista je bila sestavljena iz kneza Metiernlcha, njegovega načelnega nasprotnika grofa Kolovrata, kateremu se je postavil kot načelnik nadvojvoda Ludvik menda zato, ker je bil med vsemi mlajšimi sinovi cesarja Franca najbolj nezmožen in najbolj zabit. Ta trojica je vodila usodo avstrijskih narodov do ominoznega leta 1848. 13. marca leta 1848, jo pa Dunaju izbruhnila revolucija, ki je z enim mahom zrušilo zastarelo zgradbo stare Avstrije. Pri tej revoluciji je karakteristično dejstvo, da jo jo skozi vodil dunajski študent. Pri vseh drugih revolucijah pač vidimo, da se akademiena mladina v svoji radikalni tempe-1'amentnosti živo udeležuje upornega gibanja; ali lo na Dunaju je bilo mogoče, da je ves čas od revo-lucijskega početka do konca gospodar in pravi vladar upornega velemesta bil — študent. Nt veliko dob, o katerih bi bili tako natančno poučeni. To se je zgodilo po zgodovinskih delili Jos. barona II e I f e r t a in po znamenitem velikem delu :>Das fistcrreich. Staats- und Rekhsproblenu dr. Jos. R e d 1 i c h a, Ako obstoji največji Čar Helfertovih spisov v živem koloritu, izvirajočem iz dejstva, da jo mogel pisatelj z vzvišenega stališča sam opazovati veliki del prizorov, o katerih plSe, ie z druge strani pri I! e d 1 i c h u uvaževati to okoliiost, da so bile temu duhovitemu pisatelju, možu najobširnejše svetovne ia strokovne omike, po zlomu avstrijske-ogrske monarhijo pristopne vse tajnosti nekdaj tako skrbno euvanega dvornego in državnega arhiva. Sodim, da je tem globokeje mogel v posegali v lo skoraj neizčrpljtve vire, ker moz ni bil zgolj učenjak, temveč jp bjj tudi sin večkratnega milijonarja, In to nikoli ne škoduje! Iz ogromne množice knjig, razprav, rnemoar-jev, korespondence itd., objavljenih v nemškem, češkem, francoskem, italijanskem In angleškem jeziku noj navedem tukaj še starega Antona Sprin-gerju, čegar iGeschichle Oesterreichs«, dasi da- i nes Žo stara okoli ?0 let H) šo vedno ureaanimiva delo. Spisatelj navedene knjige se Je sam udeležil avstrijskega gibanja, bil sprva češki narodnjak ter potem, ko je zbežal iz Avstrije ter postal univ. profesor umetnostne zgodovine v Lipskem, posebno osovražen pri tedanjih voditeljih češkega naroda, pn Palackem in dr, Riegeru. Kadar sem začel z dr. Kiegerjem pogovor o onih burnih dnevih in sem se skliceval na Springerja, pri nobeni priliki ni pozabil njegovemu imenu pride-jati hudo označbo: »češki Judež.« Istimi je, da je treba čitati Springerjevo zgodovino s previdnostjo in kritičnim duhom, ali zanimiva je baš tako, kakor njen povzročitelj. Tem težje ee je spoznati na zakrivljenih potih tedanje politike avstrijskih narodov, ker se je tu istočasno križalo več' različnih tokov. Z ene strani vpliv zapadno liberalnega mišljenja, nazori privzeli iz francoske in belgijske ustave iz parlamentarnega življenja teh dveh držav, poleni pa odsev onega medlega nemškega liberalizma, ki so ga bili skuhali predvsem na nemškem jugu razni profesorji iu pisatelji. Z druge strani nemško vprašanje, ki je vzpo-red z italijanskim z elementarno močjo buknilo na dan ter glasno zahtevalo uedinjenje razkosanega nemškega naroda. Saj so pač bile avstrijske državne meje skrbno zavarovane iu zastraženo po carinikih in redarjih, toda nobena svetovna sila ne more zabraniti idejam, da preskočijo, kadar je zanje čas ugoden, vse državne meje ter zmagovito pro-derejo v pokrajine, o katerih se prej niti slutilo ni. Pa ne samo pri avstrijskih Nemcih in pri Italijanih avstrijskega cesarstva, ne samo pri Madžarih, kjer se je brutalni njih šovinizem takoj razodeval v vsej svoii odpornosti, lomveč povsod drugod po celem obširnem cesarstvu je naenkrat vzklilo narodnostno gibanje. In tudi mi skromni do sedaj vstran potisnjeni, pozabljeni in na narodno smrt obsojeni Slovenci sjno bili za enkrat v bujnem narodnostnem vzletu. Na Češkem »Spornost in »Slovanska lipa*, sila živalmi organizaciji kot voditelja Palaoky in njegov zet R i e g e r in kot uajboljši razširjevaloc leh idej buš tako globoki . kakor impetuozni novinar Kari Havliček Borovski. na avstrijskem jugu pa ilirizem, ki naposled ni bil drugega nego tedanja oblika jugoslovanske meje, tembolj učinkovit, ker se mu je postavil na celo vrli junak hrvaški ban Jelnčič in ker so zanj šli v boj in smrt predvsem junaki graničarskih regimetov. ki so bili od prvega' početka sem večinoma pravoslavne vere in srbskega pokolenja. Pa še četrti tok se je javil izprva ne toliko opažen, toda najglobokejši 111 najtrajnejši baš radi tega. ker je izviral iz globočin avstrijsko državne konstrukcije! Ko se je leta 18-18. sprožilo vprašanje ali naj bo vlada v avstrijskem cesarstvu centralistična ali federalistična, to vprašanje od I istega trenutka sem ni več izginilo 7. dnevnega reda. Ker habsburška dinastija tega življenjskega vprašanja svoio države v 70 letnem boju od lota 184,S", do lefa 1918. ni mogla rešiti, je pogubiln svojo državo, obonem pa uničila (udi samo sebe. Veliki kompleks najtežavnejših problemov in temu nasproti — avstrijski dvor in dunajsko prebivalstvo! Habsburška dinastija je bila vedno nad vse siromašna kar se tiče znamenit i h osebnosti. Ako izvzamemo nemškega cesarja Karla V., ki ga pn moramo po rojstvu, vzgoji in lastni simpatiji lo prištevati španskemu narodu, nam ostane v celi tej vrsti vladarjev samo ena velika prikazen in la je nosila —■ žensko krilo. Bila .je lo cesarica Marija Terezija. Ako so nekoliko ozremo po tedanjih nuio-gobrojnjh nadvojvodih in nadvojvoditijuh, vse le brezpomembne osebe, malo zmozne zii vladar.sk i 1 »oklic, sposobne komaj za praktično vsakdanjost. Med vsemi lomi zopet le ena znameiiitejša oseba, zopet ženska: Nadvojvodihja Zofija, sojiroga nadvojvode Franca Karla iu mati prestolonaslednika F ranča Jožef a. Na Dunaju je bil takrat največji dirindaj. Met-ternich je zbežal v inozemstvo. Noč je pobrala grofu Scd hi i takega, poglavarju vsemogočne policije.' (Jol vladni »parat je zrušij in do I«cto je vladal dunajski šludeut. (Dalje.) Zasedanje banovinskega sveta Predložen novi banovinski proračun AA. Ljubljana, 8. februarja. Danes ob pol 11 je bilo otvorjeno drugo zasedanje banovinskega sveta. Na dnevnem redu zasedanja je razprava o proračunu za Dravsko banovino za proračunsko leto 1932-3. Zasedanje je otvoril ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič. Po opravljenih uvodnih formalnostih (izročitev dekretov novoimenovanim članom banovinskega sveta, čitanje odlokov o sklicanju banovinskega sveta itd.) je g. ban dr. Drago Marušič prečital svoj ekspoze. Banovo poročilo G. ban dr. Marušič je med drugim izvajal: Absolutna objektivnost ter socialna pravičnost pri upravljanju proračuna banovine je nujen pogoj za vsako uspešno gospodarsko delovanje. Po tem načelu smo se v preteklem letu tudi ravnali. Smatram za svojo dolžnost, da ob tej priliki podčrtam neumorno in požrtvovalno delo podrejenih mi uradnikov. Zvest obljubam katero sem dal pri zadnjem zasedanju banovinskega sveta ter sledeč pobudam gg. članov banovinskega sveta, je banska uprava ukrenila potrebno, da se prosvetne razmere v Dravski banovini izboljšajo in zlasti, da sodelovanje med našim učiteljstvom ter narodom postane čim tesnejše in prisrčnejše. Z zadovoljstvom laliko ugotavljam, da se je to posrečilo in da je naše učiteljstvo ne samo v šoli mogočen faktor prosvete, temveč da ga vidimo tudi v izvenšolskem prosvetnem delu med prvimi. »Sokol«, kateri nam mora vzgajati moralno in telesno zdravo mladino, je v preteklem letu svoje vrste več kakor podvojil, za kar gre ne-mala zasluga tudi našemu učiteljstvu. To smotreno delovanje bo banska uprava nadaljevala tudi v bodoče. . Z zadovoljstvom omenjani, da jc umobolnica v Novem Celju začela poslovati in s tem za sedaj ozdravila našo najbolj skelečo socialno rano. Prav tako bo v bližnjih dneh otvorjena nova porodnišnica v Celju, ki bo po svojem modernem ustroju in opremi v ponos dravske banovine. Tudi razširitev in modernizacija ljubljanske splošne bolnišnice ter umobolnice napreduje ter upamo, da vkljub težkim finančnim prilikam ne pridemo v zastoj. V preteklem letu je banovina prevzela ludi novomeško bolnišnico. Banska uprava je posvetila vso brigo perečim socialnim vprašanjem ter je, kolikor je bilo mogoče, 6kušala olajšati socialno stanje našega delavstva, kakor tudi ostalih slojev. Kakšen je proračun V formalnem oziru je proračun izdatkov in dohodkov Dravske banovine za leto 1932-3 sestavljen na isti način, kakor v letu 1931-2 s to izjemo, do so se pri pričujočem proračunu izdatki razdelili na vsaki oddelek posebej ter so tudi csebni izdatki predvideni pri dotičnem oddelku. Proračun občih izdatkov in dohodkov znaša Din lil,1951.978 izdatkov in prav toliko dohodkov, ter je napram sedanjemu proračunu zmanjšan za Din 4,400.721, lo je za 3.78 odstotkov. (Kakor jc >Slovenec« že v nedeljo poročal, je znašal lanski proračun prvotno res 116,352.699 Din; bil pa je pozneje popravljen in izpremenjen tako, da je znašal 104,661.899 Din, Z ozirom na to številko torej sedaj predloženi proračun ni za 4 milijone manjši «1 dosedanjega, ampak je skoraj za'osem milijonov večji! Op. uredništva.) Proračun banovinskih podjetij in uslanov pa znaša Din 52,686.983 izdatkov in Din 52,699.192 dohodkov, tako da se pokaže presežek Din 12.209. Med tu navedenimi dohodki podjetij in ustanov je upoštevana ludi že dotacija banovine v znesku Din 14,692.050.—, ki je tudi upoštevana že med izdatki banovinskega proračuna. Lastni dohodki podjetij, zavodov in ustanov pa so predvideni z zneskom Din 38,007.142.—. V proračunu tekočega proračunskega leta pa znašajo izdatki podjetij in ustanov Din 56 milijonov 67.469.—, skupni dohodki pa Din 56,116.421. Od tega zneska odpade na dotacijo banovine Din 20 milijonov 523.372.—. Kakor izhaja iz tu navedenih številk, se po predloženem proračunu zmanjšajo dotacije za celih Din 5,831.322.—, medtem ko se lastni dohodki zvišajo za Din 2,414.093.—. Skupno se torej pri banovinskih ustanovah in podjetjih predvideva za prihodnje leto zmanjšanje od Din 8 milijonov 245.415. Razliko med tema dvema zneskoma bodo morali zavodi prihraniti z najintenzivnejšo slednjo v gospodarstvu. Izdatki Osebni izdatki ta pragmatične banovinske uslužbence so bili do sedaj predvideni centralno v f. poglavju proračuna. Kakor omenjeno, so pa po nalogu ministrstva financ sedaj predvideni po posameznih poglavjih. V letu 1931/32 je predvidenih 212 mest z letno potrebščino Din 5,921.622.—, V pričujočem predlogu proračuna pa je predvidenih 210 mest z letno potrebščino Din 5,683.132.—. Celokupne osebne potrebščine znašajo Din 7 milijonov 166.000,— ali 6.40% celotnega proračuna. Tudi pri zavodih in podjetjih se je v mejah dopustnosti skušal doseči prihranek na osebnih izdatkih, ki znašajo v tekočem proračunu Din 9,646.875. — v predloženem proračunu pa Din 9,499.393.-—. Ravno-tako moram zaznamovati prihranek za osobje ce-stno-vzdrževalne službe v znesku Din 156.583.—. Važno je šc pripomniti, da je v prvem poglavju predviden tudi znesek 1,500.000.-— Din za pospeševanje elektrifikacije. Izdatki za kmetijstvo so proračunani na Din 13,508.040.—. Ako jih primerjamo z leločnjim proračunom, so ti izdatki za Din 3,391.000.— manjši. Z ozirom na zelo razvito šolstvo v Dravski banovini je razumljivo, da mu mora tonska uprava posvečati posebno skrb. Kadi tega je ludi predloženi proračun oddelka za prosveto zn Din 2,407.000,— večji od letošnjega. Za Sokola 500.000 Din Posebno skrb bo banska uprava tudi letos posvetila razvoju »Sokola kraljevine Jugoslavijo , za katerega jo predviden znesek Din 500.000.—. Za cesto Eno najvažnejših, pa tudi najtežavnejših poglavij v letošnjem proračunu tvori tehnični oddelek. Izdatki za ta oddelek znašajo Din 38,147.918.— ali 34% celotnega proračuna, torej procentualno najvišjo postavko našega proračuna. Dobre ceste so pogoj za dobro gospodarstvo. Pri lanskem zasedanju smo predvideli za ceste ustanovitev cestnega fonda. S leni velevažnim vprašanjem zaenkrat nismo uspeli. Ali to vprašanje jo postavljeno na dnevni red in ugotoviti moramo, da je zanimanje za cestni fond tudi v centrali zelo veliko ter sem prepričan, da bo končno prišlo do ustanovitve takega fonda. Ravno tako nismo vspeli z nameravano ustanovitvijo lastnega^ gradbenega podjetja. Posebno važnost zadobiva v sedanjem času oddelek xa socijalno politiko in narodno zdravje. Res je sicer, da je predloženi proračun skoro za poldrugi milijon manjši kakor letošnji, vendar pa se postavke, zlasti za socijalno skrb in za preventivno medicino niso znižale nasprotno, povečale, ker so se vsled prihranka pri bolnišnicah našli potrebni zneski. Na novo je vnešen znesek od Din 1 milijona za podporo bratovskim skladnicani, katere vsled nazadovanja aktivnih članov v sedanji gospodarski krizi ne morejo iz lastnih sredstev izplačevati rentnine. Finančni oddelek izkazuje Din 10,690.676.— izdatkov. Največja postavka pri tem poglavju odpade na anuitete, obresti in vračilo posojil banovine in njenih ustanov. Glede izdatkov oddelka za trgovino, obrt in industrijo, kateri znašajo Din 2,805.152.— naj poudarim, da so tukaj vneseni samo izdatki za neposredno pospeševanje teh gospodarskih panog, da je pa velik del izdatkov, od katerih imajo te panoge posredno korist, in izdatkov, ki so posledica delovanja teh panog, vnešen v tehničnem in eocijalnem oddelku. Posebna pažnja bo posvečena tudi vnaprej tujskemu prometu, za katerega je v predloženem proračunu predvideno skoro 800.000 Din. Izdatno so zmanjšani stvarni izdatki komisije za agrarne operacije. Banska uprava bo proučila možnost, da priključi komisijo za agrarne operacije odseku za agrarno reformo pri kmetijskemu oddelku, k kateremu organsko tudi spada. Končno naj omenim, da je predviden kot izdatek tudi rezervni kredit v znesku Din 2,552.573.—, katera vsota je potrebna kot proračunska rezerva za slučaj, da se v teku proračunskega leta pokažejo kake spremembe v cenah za stvarne potrebščine. Dohodki Viri dohodkov so ostali v glavnem isti kakor v letošnjem proračunu, vendar pa se je iznos teh dohodkov moral po večini znižati, ker se je po dosedanjih izkušnjah izprevidelo, da v tekočem letu prornčunanih svet ne bodo mogli doseči. Tako je obča banovinska doklada pri istem odstotku znižana za Din 2.000.000.—. trošarina na alkoholne tekočine pri isli slepi za 5 milijonov in pol, kakor so se tudi morali znažati nekateri drugi dohodki. Vsled tega in pa. ker se izdatki brez stvarne škode ne morejo dalje zniževati, je bila kraljevska banska oprava prisiljena iskati novih vrhov. Nove davščtn*? Na novo se namerava vpeljati 50%-na doklada k dopolnilni prenosni taksi, dalje taksa na nakladanje in razkladanje tovorov na železniških postajah, ki bi znašala 20 do 50 par od 100 kg. Znano jc, da je zakon o zdravstvenih občinah naložil banovinam znatna nova bremena. Vse naloge bivših zdravstvenih okrožij so prešle na banovine. Zdravstvena okrožja so pobirala doklade k državnim neposrednim davkom 10—30%. Te doklade so s i. aprilom 1931 odpadle. Z dosedanjimi sredstvi banovina izdatkov za zdravstvene občine ne zmore. Vsled tega je prisiljena, da uvede 10 odstotno doklado k državnim neposrednim davkom na teritoriju združenih zdravstvenih občili. Banska uprava gleda pri odobravanju občinskih proračunov pred vsem na to. da se v letu 1932 znižajo občinske doklade, ki so znašale v letu 1931 povprečno 70%. V letu 1932 se bodo tc doklade znižale povprečno vsaj za 10%. Ravno-tako sc bodo v letu 1932 znižale doklade cestnih odborov, ki so znašale za I. 1931 povprečno 30.5%, vsaj za približno 5—10%. Med dohodki jc predvidena tudi državna dotacija v istem iznosu kakor lansko leto. Ker vrši banovino nekatere funkcije v prenesenem delokrogu, katere bi morala vršiti država, je ta dotacija opravičena. Potrebna pa jc z ozirom na urav-novešenje budžeta, ker bi vsak izpad dohodkov mogel postaviti banovino v težek gospodarski položaj. Po banovem poročilu je najstarejši član ban. sveta g. Gajšek Florijan predlagal udanostne in pozdravne brzojavke kralju Aleksandru L, predsedniku vlade g. Petru živkoviču in notranjemu ministru g. dr. Srskičtt. Razprava Nato je g. ban otvoril proračunsko razpravo in višji finančni tajnik Božič Jernej jc podal pregled o prvem poglavju, splošni oddelek in glavna pisarna. Ban. svetnik g. Tavčar je predlagal, naj bi sc vršila razprava o načrtu novega banovinskega j proračuna najprvo v odsekih, nato pa v plenuntu. ! O. ban je ugotovil v svojem odgovoru, da je : polek in način lanskoletne debate obrodil obilne I sadove in da se je tedanji način vsestransko izka- j zal. Razen tega /akoti in pravilniki tega postopka ; nc predvidevajo. Dr. Sajovic predlaga, naj bi sc brc/ nadalj- j nje debate o personalnih izdatkih prešlo na na- | daljnje postavke banovinskega proračuna. Dr. Lipold govori o koristnosti splošne dr-balc. ne toliko zaradi izdatkov samih, lemveč, da ciani banovinskega sveta vidijo, kako sc ti izdatki krijejo. Vršilec dolžnosti načelnika finančnega oddelka dr. Orel opozarja na to, da se je pri prvem zasedanju splošna razprava vršila nekoliko drugače. Industrijalec g. Bonač bi si želel najprvo po drobnega vpogleda v banovinski proračun. — Gospod ban opozori na ugodne strani lanskoletne razprave. Po končanem poročilu o materijalnih izdatkih otvori g. ban razpravo. Kredit za ban. svet naj se zviša. O. Lovšin Evgen opozarja na postavko dr/, proračuna v znesku 46 miljonov za zasedanje narodnega predstavništva. V proračunu banovine pa jc za zasedanje banovinskega proračuna omenjena le postavka 150.000 Din. Ker bo žc lelos potreba, da banovinski svet večkrat zaseda in da razpravlja o važnih aktualnih vprašanjih, smatra govornik to postavko za prenizko. Razen tega bo po vsej priliki že lelos potrebno ustanoviti odbor banovinskega sveta. Predlaga, da se kredit za banovinski svet nodvoii. O stroških za časopisje. Dr. Lipold želi pojasnila, zakaj so bili znižani izdatki za pisarniške potrebščine, naročnine službenih listov, za strokovne knjige itd. in zakaj so izdatki za izdajanje Službenega lista tako visoki. G. dr. Orel pojasnjuje predgovorniku, da se je banska uprava prepričala v toku letošnjega proračunskega leta, da lahko izhaja tudi z manjšimi krediti za te potrebe. Član ban. sveta g. dr. Lipold želi dodatnega pojasnila o kreditu, ki jc predviden za izdajanje Službenega lista«, ki ga smatra za previsokega (460.000 Din), ko ima list vendarle dohodke. G. pomočnik bana dr. Pirkmajer Otmar po-jasnuje glede postavke za izdajanje »Službenega lista . Prvotno jc bila s tiskarno Službenega lista« podpisana pogodba, vendar je banska uprava v zadnjem času to pogodbo revidirala in bodo že v tekočem letu mogoči znatni prihranki pri tej postavki. Član ban. sveta g. Tavčar Ivan opozarja na govorice, k krožijo o velikei- nmankljaju v zvezi z izhajanjem bivšega »Jur '^vana« in prosi za pojasnilo, kaj bo s tem deficitom. G. ban. dr. Drago Marušič pojasnjuje, da je list izhajal v režiji banovinskega "<>djetja. Računi še niso sklenjeni. Ze sedai na lahko pomiri banovinski svet z zagotovilom, da ta primanjkliaj ne bo padel v breme banovinskega proračuna in da se bo kril 7 dnine strani. Član banovinskega sveta g. Baiuk Martin se pridružuje mneniu, da je kredit za banovinski svet premajhen. Predlaga noleg zvišania šc to. naj bi vlada dovolila članom banovinskega sveta brezplačno vožnio, da bodo mogli med ljudstvo. Član ban. sveta g. Orehek Franjo prosi za poiasmlo o postavki za nacionalno prosveto in za pospeševanje elektrifikacije (300.000 Din in 1 milj. 500.000 Din). G. ban odgovarja na predlog člana ban. sveta g. Lovšina o kreditu za banovinski svet. Ce bodo nastale naknadno po razglasitvi novih zakonov o banovinskih svetih in z razpisom eventuelnih banovinskih volitev nove potrebe, je za to že predvideno v proračunu s postavko o naknadnih kreditih. Kredit za nacionalno prosveto pa sc bo potrošil za stvari, ki so nam vsem pri srcu in najbolj drage. Elektrifikacija. Pomočnik bana dr. Pirkmajer pojasnjuje da jc postavka za elektrifikacijo med drugim po trebna tudi za to, ker se daljnovod Velenje—Črnuče—Ljubljana za enkrat ne more sam amortizirati. G. ban dr. Marušič odgovarja na o[>ombe glede elektrifikacije in priznava, da je načelo rentabilnosti s teoretičnega stališča |>ovsein pravilno Začasno pa so potrebni ludi drugi ukrepi in po-stavka v i>roračunu je na mestu, čim več občin bo deležno elektrifikacije, tem koristneje bo lo za splošno gospodarstvo in tem prej bo nastopila željena rentabilnost v veljavo. O. Rus vpraša, kaj je z elektrifikacijo kočevske bližnje in daljne okolicc. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je odgovoril: Banska uprava se je obvezala, da bo Kočevje elektrificirala v dveh letih glede občin pa je potrebno, ua se zberejo lokalna sredstva za omrežje. Dneva, ko bo v Loškem poloku zasvetila električna luč, ul mogoče v naprej določiti. O popolni elektrifikaciji okolišnilt r>«lii na Kočevskem bo mogoče govoriti po dveh letvV Seja je bila nato zaključena in se nadaljnji popoldne ob pol 16. Popoldanska seja Ob pol 16 je ban dr. Marušič otvoril poldansko sejo zasedanja banovinskega sveta. Razprava o kmetijstvu. Preden se je pričela razprava o tretjem jx> glavju t. j. o kmetijskem oddelku proračuna, je ban g. dr. Marušič še ugotovil, da se je v prvem jx>glavju postavka za izdajanje in založništvo »Službenega lista« razdelila tako, da ostane za to postavko 400.000 Din, ostanek 60.000 Din pa se bo uporabil za novo ustanovljeno statistično službo banske uprave. Načelnik kmetijskega oddelka g. Podgornik jc nato poročal o stanju kmetijstva v Dravski banovini. Viš. fin. sekretar Božič je nato pričel citati posamezne postavke III. poglavja k |>roračunu o kmetijstvu, za katero jc določeno 375.000 Din. Janžekovič Ivan je mnenja, da postavka ne bi smela biti znižana v primeri z lansko, ki je znašala 480.000 Din. Razprava se je nadaljevala do 7 zvečer, ko je bila seja zaključena. po- v bolnišnici v Brežicah gasilni društvi iz Brežic iu Krškega, sta omogočili, da so omejili požar, ki se je razgorel najhujše okrog polnoči. Kljub napornemu delu iu nevarnosti so gasilci proti jutru udušili požar, ki se ni niti razširil nn vse podstrešje. Ker je poslopje močno premočeno, bo marsikje odpadel omet in je tudi na podstrešju pogorelo marsikaj v-ednega, je ocenjena škoda na 250.000 dinarjev. Slika nam kaže poslopje bolnišnice po požaru. Nad srednjim delom stavbe manjka streha, zato se zde tudi dimniki tako visoki. Druga slika nam kaže pogled na del pogorele strehe. Pogled 11:1 pročelje brežiške bolnišnice. V ozadju mole v zrak goli dimniki, kjer je zgorelo ostrešje. Brežice, 8. februarja. Že nedeljski Slovence in današnji vPonc-deljski Slovenec« sta prinesla poročilo o nevarnem požaru, ki bi lahko uničil krasno urejeno in prenovljeno bolnišnico v Brežicah. Požar je nastal iz povsem neznanega vzroka po 9. Prva ga je zapazila , službujoča sestra usmiljenka iu pa nekaj prebival-cev, ki so šli po 10 blizu bolnišnice. Ker so imeli ' gasilci ta večer v Brežicah dramsko predstavo, so I bili hitro s prebivalstvom vred, ki je hitelo na po- I moč, ua mestu. Vodstvo bolnišnice je najprej po- 1 skrbelo, da so se reševali bolniki iz ogroženega poslopja. Požrtvovalni prizori, ko so nosili zdravniki, sestre usmiljenke, gasilci in civilno prebivalstvo bolnike pogumno iz ogrožene bolnišnice, bodo ostali vsem, ki so jih videli, neizbrisno v spominu Rešeni so bili vsi bolniki. Na pomoč je prihitelo 7 gasilnih društev iu sicer iz Brežic, Mostca, Zakola, Bukovce, Mihalovca, Krškega in Dolenje vasi. Gasilci so pogumno gasili požar in dve motorni brizgalki, ki sta ju pripeljali 43 kil težak som št. Jernej, 7. febr. Soma, 43 kg težkega, je ujel v Krki tukajšnji zakupnik ribolova. Žival se je krčevito branila in so jo številne krepke roke komaj ukrotile. V Krki živi še več teh živali, a tako lepih in težkih je najbrže le malo. Pogled na |>ogorišče. Pri vlomu v domačo hišo ustreljen Mirna peč, 6. februarja. Dne 5. februarja okrog pol 10 zvečer se je na Vrhpcči pri Mirni peči završil tragičen slučaj s smrtjo enega človeškega življenja. Prišel je k hiši po domače pri Lesjaku, razbijat domači sin, ki sedaj v bližini stanuje. Hotel se jc menda maščevati nad zetom, ki jc na gruntu prevzel gospodarstvo. Zet je zaslišal vlom, skočil in takoj zasačil domačega sina pri vlomu. Ta pn so mu je zoper-stavil in mu žugal, da ga ubije; zet, dovolj previden, jc imel s seboj samokres in opominjal vlomilca. naj se umakne, in ker je bil v nevarnosti za lastno življenje, je parkrat ustrelil v zrak. Ker pa sina ludi to ni ustrašilo, je zet v skrajni sil, ustrelil vanj, da je bil takoj mrtev. Ustreljenega je vsa vas bala, ker je večkrat žugal, da bo zažgal. Opozorilo Ponovno poudarjamo, da »Karitas« nima nič skupnega z raznimi pomožnimi blagajnami (samopomoči, pomoči itd.). »Karitas« goji pravo zavarovanje na zavarovalno tehnični podlagi in nudi svojim zavarovancem popolno vnrnost. Vzajcmn« zavarovalnica jamči za vsa izplačila »Karitas«. Mesečni prispevki so stalno enaki. Sprcjemnina znaša 10 Din. Zahtevajte prospekte! Obrnite se na: »Kr-ritas« Ljubljana, palača Vzajemne zavarovalnice. Albin Jakopič, smučarski prvak države. Trije prvi v teku na 17 km. Od leve: Bogner. Knap, Leopold Ljubljana Popis davčnih zavezancev v Ljubljani Ljubljana, 8. febr. Mnogo okrbi so delale hišnim posestnikom, najemnikom iu podnajemnikom davčno popisne pole, ki jih je bil mestni magistrat januarja razposlal na vse str Mike. Od 81. januarja do danes jo b'l dolpčen rok, da so moralo stranke te polo izpolnjene vrnili posebnemu popisnemu uradu, ki je bil nameščen v sobi št. "t v L nadstropju. Tam so trije uradniki nepretrgoma sprejemali in žigosali pole. Mnogim strankam so jili vrnili, ker so jih pomanjkljivo izpolnile. Najkočljivejše je bilo vprašanje, kako izpolniti rubriko o letni najemnini. Tu rubrika je bila lotos nova za najemnike in podnajemnike. Lani jim ni bilo treba navesti v svoji poii, koliko plačujejo letno najemnine. Magistrat je dal že tiskati pole po starem vzorcu, ko je prišla od finančne uprave odredba, da se mora vnesti tudi rubrika o najemninah, llišni posestniki so bili v leni pogledu v največjih škripcih. Svojim .strankam so mnogi naročili, da jim te rubrike ni treba izpolniti, ker bodo to sami storili. Novih obrazcev je bilo tiskanih okoli 25.000, a razposlanih nad 21.000. Do včeraj je bilo magistratu vrnjenih nad 18.000 popisnih pol. V popisnem uradu, kamor je bil zadnje dni ogromen naval in je vse dopoldne vladala pravcata gnječa, so se odigravali tudi komični prizori. Neki mož najboljših let je prinesel svoje pole. Uradnik jih je pregledal in ugotovil, da ni naveden natančen naslov. Vprašal ga je: : Kje stanujete? Bil je kratek odgovor: -1 no, tam za Bežigradom... >Toda ločno, kje, v kateri ulici in koliko je hišna številka?.... »Gospod, žal tega pa ne vem. — S težavo so uradniki nato ugotovili točno stanovanje. Drugi so protestirali, ker niso hoteli navesti točnih najemnin. Najhujše pa je bilo za one, ki so navedli, da stanujejo brezplačno. Tu je popisni urad zahteval, da morajo navesti, koliko je to brezplačno stanovanje cenjeno. Pač so za to navedli poljubne zneske. Iz popisnih podatkov je razvidno, da morajo mnogi v Ljubljani prav poceni stanovati. Je bil slučaj, da je bilo v popisni poli stanovanjskega najemnika navedeno, da znaša letna najemnina za 9-sobno stanovanje v središču mesta »letnih 150 Din.: Najbrž te je dotičnik pomotil in je zapisal mesečno najemnino? Tudi podnajemniki so navajali prav nizke podnajemnine. Poljubno od 20 do 50 Din letno. Mnogo pa ie podnajemnikov — zastonjkarjev. Popisni urad, na katerega je bil danes najhujši uaval — oddanih je bilo namreč nad 5000 popisnih pol — je rok za predložitev pol podaljšal še za 2 dni. nakar bo popis davčnih obvezancev zaključen. Ves ogromen popisni material mora urad nato pregledati in sortirati, nakar ga bo izročil mestni davčni upravi. To delo bo trajalo nad mesec dni. Registracija motornih vozil Upra.a policije v Ljubljani objavlja, da se feo po tcčki 4 pravilnika ministrskega sveta z dne 26. o 1928, Ur. 1. št. 33 -100 vršil redni letni pre-Jled vseh motornih vozil po za to določeni komisiji. V to svrho imajo lastniki motorn.ih vozil, katerih vozila .stalno garažirajo na področju uprave policije v Ljubljani, pripeljati vsa svoja motorna vozila radi pregleda ter prevzema novih evidenčnih tablic in plombiranja istih po sledečem redu: A. Potniški (osebni) avtomobili. 1. dne 10. februarja ob 9 in ob 14 vse one avtomobile, s katerimi se izvršuje obrtno prevažanje oseb, ne glede na visokost njih. evid. številke t. j. za avtoizvoščke in avtonaiemščke (ne avtobuse): 2. dne 11. t. m. ob 9 št. od 1 do 100; 3 dne 11. t. m. ob 14 št. od 100 do 200; 4. dne 15. t. m. ob 9 št. od 201 do 300; 5. dne 15. t. m. ob 14 št. od 301 do 400; 6. dne 16. t. m. ob 9 št. od 4C1 do 460 ; 7. dne 16. t. m. ob t-1 št. od 461 do 2000. B) Tovorni (pol- lahkotovorni) avtomobili: 1. dne 19. t. m. ob 9 št. od 1 70; 2. dne 19. t. m. ob 14 št. 71 do 140; 3. dne 20. t. m. ob 9 št. od 141 do 1100. C) Motorna kolesa: ). dne 22. t. m. ob 9 št. od 1 do 75; 2. dne 22. t. m. ob 14 št. od 75 do 150; 3. dne 23. t. m. ■ob 9 št. 150 do 225; 4. dne 23, t. m. ob 14 št. 225 do 2000. D) Avtobusi: Dne 29, f. m. in 1. marca vse one avtobuse a) ki stalno garažirajo v Ljubljani in b) iudi one, ki obratujejo do Ljubljane ali skozi Ljubljano, čeprav ne garažirajo v Ljubljani in neglede na visokost njih evid. številke, ako to lastniki žele. Pregled se vrši v garaži Triumph - avto v Ljubljani, Celovška cesta 38. Vozovi se postavijo po vrsti, kot privozijo na Žibertovi ulici z dohodom iz Medvedove ceste. Vozila se imajo privesti k pregledu v očiščenem stanju in sposobna za vožnjo. Vsak lastnik odnosno šofer motornega vozila ima prinesti k pregledu s seboj: 1. spričevalo o preizkušnji voza (v kolikor ga niso že priložili prijavi); 2. vozno dopustilo (šofersko legitimacijo); 3. potrdilo o plačani državni taksi in banovinski davščini; 4. obrtni list, ako izvršuje prevažanje oseb z motornimi vozili; 5. takso za pregled v znesku 60 Din od vsakega avtomobila in avtobusa odnosno 30 Din od vsakega motornega kolesa, 6. 30 Din za stroške evidenčnih tablic za vsako motorno vozilo, najsi bo ono avtomobil ali motorno kolo. Prinesli je s seboj ludi tablice iz leta 1931 ter jih oddali pri prevzemu novih zastopniku policijske uprave, ki bo tam uradoval. Lastniki, ki svojega motornega vozila iz utemeljenih razlogov ne bi mogli nikakor ob navedenem čpsu pripeljati k pregledu, naj se pravočasno opravičijo, sicer ne bodo smeli voziti z nepregleda-nun vozilom. Nadalje se opozarjajo oni lastniki motornih vozil, ki doslej še niso vložili letne prijave svojih motornih vozil odnosno niso prosili z.a dodelitev novih evidenčnih tablic naj to store v lastnem interesu takoj. Predpisane tiskovine se dobe brezplačno na upravi policije soba št. 16-11, nico, kjer so ji naročili, naj nese otroka v otroško bolnišnico. Mati iii zaupala otroški bolnišnici in jo malčka odnesla domov. Zvečer se je malčku stanje še poslabšalo in mali je odnesla malčka ponovno v bolnišnico, ki jo otroka res sprejela.' Toda otrok je včeraj zgodaj zjutraj med silnimi mukami umrl. 'I ragičuu smrt otroka jo vzbudila splošno sočutje. © Mestna občina za ineslm* obrtnike. Včeraj se jo ua mestni milnici pripetil zelo zanimiv slučaj, ki utegne kdo reči o njem, du jo lako malenkosten, da so niti 110 splača pisati o tem. Toda se v , „,,„- resnio1i sl»lača popisati to stvar zaradi tega, ker penili plinov v slučaju sovrainemi napada « Za- I l,rav !eP» osvetljuje finančno politiko mestne ob-četek točno ob 8, < 1111,0 ljubljanske. Slučaj je namreč zgovorna priča, © Pisarna Vzajemne pomoči jc slej ko prej uradno zapečatena in revizija še traja. Revizija bo zahtevala težavno delo, ker je knjigovodstvo tega društva zelo zapleteno in neenotno. © Na X. prosvetnem večeru prosvetnega društva Trnovo v sredo, 10. februarju v društvenem domu Karunova ul. 11 bo predaval sanitetni polkovnik dr. Matej Justin: »Kako obranimo stru- 0 »Jugoslovanski prosvetni iilm« v Belgradu je izdelal nad 2000 m dolg film pod naslovom »Zivio kralj«, ki kaže razne dogodke iz življenja kralja in kraljevske rodbine. Film se je predvajal že v več*mestih naše države ter je bil povsod sprejet z velikim navdušenjem. Temu pa sc ne smemo čuditi, ker jc film tehnično na višini. Zlasti v Zagrebu so bile vse predstave vedno razprodane. Kakor v vseh mestih, kjer se je dosedaj predvajal ta film, bo tudi v Ljubljani vzbi«dil veliko pozornost. Že prve predstave ki so bile namenjene šolski mladini, so povzročile med našim naraščanjem veliko navdušenje, Za prebivalstvo se bo predvajal film v sredo ob 9 zvečer v kinu »Ljubljanski dvor«. Tej predstavi bodo prisostvovali tudi zastopniki oblasti. Ljubljanskemu prebivalstvu priporočamo, da si ogleda ta krasni film, ki je delo domače filmske industrije. Cene so izredno nizke ter znašaio 3, 5 in 10 Din. da je ta politika ljubljanskim obrtnikom škodljiva. Stopil je mitničar v avtobus, pregledal potnike in blago, ki so ga imeli s seboj. »Kaj je v tem zavil-ku?.. jo vprašal prvega moža, ki je sedel koj ob vratih. »Stensko uro nošeni v popravilo!« je skromno odgovoril mož, ki je mislil, da jo s tem zadeva opravljena. Pa ni bila. »Eli dinarček boste dali..« jo ugotovil mitničar, poslinll prst in iztrgal iz bloka listek ter mu ga ponudil. Mož je seveda najprej pogledal, mlatil je, d« So mitničar šali. Toda nič lega — mož, ki jo nesel stensko uro v popravilo ljubljanskemu obrtniku, je moral zaradi tega na mitnici plačati en dinar uvoznine. Od ure torej, ki jo lio čl v. nekoliko dni zopet nesel iz. mesta nazaj domov. Z drugimi besedami se la način finančno politike lahko imenuje odvračanje strank od ljubljanskih obrtnikov. Namesto da Iii občina skrbela /a svoje obrtnike in jim po možnosti privabljale stranke, pa jim ljudi, ki jim prinašajo delo In'zaslužek. ua ta način odganja. V tem primeru niti no gre toliko zn uro in za dinar, marveč za načelo. Saj se po istem kopitu lahko odmeri pristojbina kmetico, ki bo recimo prihodnje dni peljal v LJubljano v popravilo slainoreznifco, kosihli slroj, mlekarski voziček, tudi lahko pet parov čevljev iiii sploh karkoli. Jasno pa je, dn si bo v tem primeru vsak rajo premislil nosili svoje potrebščine popravljat v Ljubljano. Kmetijska ehspori v Mariboru Njeni voditelii aretirani dom kot je navedeno v § 13, točka a do c društvo- P,,slu,!"a Knpg rer aremnja surui voditelje nih pravil. - Odbor. urusive ^druge. in sicer Krišiofiča, Kende, Zgonca in 0 I. Cankarjeve »Hlupce« bodo igrali člani srednješolske organizacije »Žar« na drž. klasični gimnaziji v Ljubljani v dramskem gledališču v petek dne 12. februarja ob 8 zvečer v režiji g. M. Skrbinška. Upamo, da se bo občinstvo te prireditve številno udeležilo. © Popis davčnih zavezancev se izjemoma podaljšuje do 10. februarja 1931. Zato poziva mestno načelstvo vso one, ki še niso vrnili popisnih pol. da jih vrnejo najkasneje do vštetega 10. februarja t 1. v sobi 21, da se izognejo neprilikam. © Občni zbor vojnih dobrovoljcev v Ljubljani se je vršil 2. t. m., na katerem se je izvolil novi odbor: predsed. Alfonz Lorger, podpreds. dr. Tine Meršolj, tajnik Edv. Prinčič, blagajnik Andrej ši-frar, odborniki: Stanko Velkovrh, Milan Mravlje in Franjo Gorečan; nadzorni odbor: predsed. dr. Mirko Kambič, odbornika Pavel Krečič in Tine Starman, namestnika Albin Šifrer ter dr. Emest Turk. Obširno poročilo o delu organizacije, t. j. o društvenem življenju sploh ter prizadevali ju in uspehih glede zemlje in uverenj, je podal predsednik Lorger. Tov. Mravlje je poročal o raznih kričečih primerih pri nekih veleposestvih ter pri izdajanju uverenj. Je pa prepričan, da se bo z energičnim nastopom odpravilo vse to ali vsaj mnogo lega. Prva partija 40 članov bo sedaj na pomlad prišla v posest zemlje pri Mur. Soboti, druga okrog 20 pride zatem na vrsto. Člani, ki bi radi dobili osebno kake informacije od tajnika ali kakega odbornika, naj sporoče, kdaj se nameravajo zglasiti, na naslov tajnika: Edvard Prinčič, učitelj, Dunajska cesta 6. ki jim bo potrebno sporočil. Naknadno- t. j. po 31. maju 1929 vložene prošnje za nova uverenja so bile zavrnjene, ker je rok že zamujen. Položnice za poravnavo članarine bodo zn 1. 1932. v kratkem razposlane. — Odbor. © Mestni organizaciji Narodne Odbrane v Ljubljani je bilo sporočeno, da so v zadnjem času prejele nekatere ugledne osebe žaljiva in grozilna pisma s podpisom N, "....... ni v nikaki zvezi s Žunkoviča. Aretacija se je izvršila na odredbo tukajšnjega drž. pravdništva ter so bili vsi štirje arotiranci izročeni danes sodišču. Gre za goljufive manipulacije. Policijsko predsiojnišho v Mariboru poziva javnost, ki se čuti na katerikoli način oškodovano, naj to čimprej javi bližnji orožniški postaji ali pa predstojništvu mariborske mestne policije. Zaplonitev in aretacijo jc izvršil okrajni policijski nadzornik Frane Ca j nko v spremstvu več detektivov. Naval prizadetih članov na policijo je bil v ponedeljek izreden; javnost se opozarja od strani tukajšnjega predstojuištva mestne policije, da se naj prijavljajo samo oškodovani, nikakor pa člani, ki niso bili bili oškodovani in ki se ne čutijo oškodovane. O aferi Kmetijske eksportne zadruge smo zvedeli še sledeče podrobnosti: Delovanje Kmetijske eksportne zadruge se je razvilo po celi d žavi. Največji kader zavarovancev ima seveda Slovenija, v zadnjih mesecih pa se je intenzivno delalo na propagandnem delovanju tudi po drugih banovinah. Zadruga je delala veliko reklamo potom inseratov, otvorila je posebno podružnico v Zagrebu ter v njej zaposloval a 500 oseb, moških in ženskih agentov, ki so akvirirali in /a družbo p.idobivali nove zavarovance. Glavna pisarna je v Mariboru na Aleksandrovi cesii in jo j0 vodil ravn. Kenda. Nedavno je kupila družba v Mariboru več nepremičnin, tako neko hišo na Aleksand ovi cesti za .1,500.000 Din in znano Podravsko tiskarno v Gregorčičevi ulici za 550.000 Din ter oba zneska v gotovini izplačala. V zvezi z naluiponi tiskarne so se vršilo v Mariboru vesti, da namerava zadruga v Mariboru Izdajali svoj lasten list. Dasi je bila prvotno glavna naloga zadruge vnovčevanje vseh kmetijskih proizvodov svojih članov, nabava potrebščin zadružnikov ter izvrševanje vsakojakih poslov za povzdigo gmotnega položaja članstva kot dajanje posojil ler materialno in moralno podpiranje, vendar je zavzela največji razmah sekcija, za posmrtninsko zavarovanje. Izplačevala je za piipier smrti zadružnega člana svojcem ali osobam, ki so umrlega zavarovale, svoto do 18.000 Din. Baš radi delovanja omenjene posmrtniiiske sekcije, je prišlo do revizije knjig ler zapečatenja uradnih prostorov. Revizijo bo izvršila, kakor smo zvedeli, posebna komisija strokovnjakov iz Ljubljane. 1' ebivnlstvo, posebno iz. mariborske okolice, ki je bilo povečini včlanjeni v posm.tninski sekciji le zadruge, je silno razburjeno. larfbo r Zadnje Mohorhovih pa*dašev pred sodniki Pet let robšfe Maribor, S. februarja. Pokojni veliki roparski morilec Rudolf Mo-horko se je. pri svojih roparskih podvigih vedno družil z raznimi pomagači; zanimivo pa jc, da jo skoro pri vsakem novem ropu imel koga drugega, ki mu je pomagal. Med take Mohorkove po-I. O. Odbor N." O. izjavlja, da j magače spada tudi Franc Zebec iz Moškanjcev pri to akcijo, ki jo obsoja'kot ; PluJui P° poklicu brezposelni lončarski pomočnik, podlo. Prosi vse one, ki botio še v bodoče dobili i stanujoč v Podovi pri Račah. Z Moho kom ga je taka pisma, da jih takoj odstopijo tukajšnjemu i družilo že staro in tesno prijateljstvo, tako, da ga odboru v svrho izsleditve in kaznovanja krivcev. Mohorko ni težko pregovoril za sodelovanje pri © Gledališka predstava v Rokodelskem domu. j roparskem napadu, katerega sta skupno izvršila Drevi bo v dvorani Rokodelskega doma vprizoritev dne 25. avgusta leta 1920 na cesti Tezno—Sv. Mi-slovite burke Lumpacij Vagabund. Igra je polna smeha in bo pod vodstvom g. J. Novaka gotovo do- segla popoln uspeh, ker sodelujejo najboliše moči. Vstopnice se dobijo v predprodaji dopoldne od 10 do 12 in zvečer eno uro pred pričefkom v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Pričetek igro je ob pol 8 zvečer. © Belokranjcil Odbor za pomoč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini sklicuje v sredo, dne 10. t. m. svoj redni sestanek ob 20 v restavraciji Zvezde . Radi važnosti dnevnega reda prosimo obilne udeležbe. © Smrtna nesreča otroka. V nedeljo popoldne se je pripetila v Prešernovi ulici v Mostah pretresljiva otroška nesreča. 7 mesecev stari Marijan Plečko, sinček sluge pri carinarnici, je v trenutku, ko ga ni nihče nadzoroval, nagnil steklenico, v kateri je bila solna kislina in izpil vsebino. Nesrečna mati je ubogega malčka prinesla v bolniš- KINO K O D E L J E V O Telefon 31-62. Danes ob pol 3 popoldne in ob 8 zvečer »SMRTNE ČERI« in 5 prvovrstnih sinešnie. Kaj bo danes Drama: Revna kot cerkvena miš.z Izven. Znižane cene, Opera: »Trije mušketirji.« Izven. Znižane cene. V Rokodelskem domu ob pol 8 zvečer: Lumpacij vagabund«. Kino Kodeljevo: Ob pol 3 in ob 8 razni pustni sporedi. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gospoevelska cesta 10. FINŽGARJKVA KNJIGA V HRVATIH To dri i se je pojavila v izložbah zagrebških knjigarn že pred tii<;>-<-< i napovedana Finžgarjeva »Dekla Ančka., ki jo je prev<-| p. Tijun, a založila Knjižnica dobrih romana . Imenovana knjižna založba, ki se predvsem ponaša z. izdajanjem del in prevodov k slovanskih tal, tako hrvatskih, slovenskih, čeških, slovaških, poljskih, ukrajinskih, ruskih (od Cehov je trenutno na vrsti Durych: Kra-suljak'), se je Slovencem poleg Pregljevih Božjih mejnikov« oddolžila v Finžgarju, in to za šestdeseto letnico njegovega življenja. Deklo Ančko- je Finž-gar sam svetoval, ko so ;>a prašall, kaj bi izmed njegovih dol prellli v hrvatski jezik, kot najbližjo hrvatskemu kmetskemu bravcu. Nimauf originala, da bi primerjal prevod, vendar se ušesu zdi, da je ohranjen duh Finžgarjevc besede. Seveda mnogim izrazom, ki so srce gorenjske govorice, ni mogel dati prevajalec življenja; pa to jo usoda prevodov. Sok jo iztekel. Tudi imena bi morala ostali Finžgarjeva: Janez, Ančka namesto obledelih Ivanov in Anic... In naslovna slika, ki kaže deklico v gorenjski narodni noši, ni srečna; suh papir. — A vse te mane no odtehtajo vrednosti, da je knjiga tu in da si Finžgar zmerom bolj utira pot med Južnimi Slovani. Knjigi jo dodan življenjepis s sliko in deli pisateljevimi. Dr. J. Andrič daje sledečo izjavo: Franjo Sal. Finžgar jo sadašnji najbolji slovenski pisac. naiiači realistički Disac na slavonskem Jugu klavž in o katerem p.ipoveduje obtožnica sledeča dejstva: Imenovanega dne sta se vračali kmetici Ana Fridauer in Ivana Drevenšek iz sejma v Mariboru z vozom po cesti skozi miklavški gozd proti domu v Pobrežje pri Ptuju. Ko sta privozili v gozd okrog dveh popoldne ter p išli nekako do sredine, sta zagledali dva sumljiva moška. Takoj se jima je zdelo, da neznanca nekaj nameravata. Fridauerjeva, ki je imela vajeli v rokah, je pognala kobilo, da bi prišla čim hitreje mimo neznancev, ki sta bila obdolženi Zebec iu Rudolf Mohorko. Toda že je Zebec planil k živali, jo prijel za povodce in jo ustavil. Oba z Moliorkom sta jela vpiti: : Babe, denar sem, ali pa je vajina sinit. Fridauerjeva je ošvignila z bičem obdolženca Zebca, da bi izpustil kobilo ter hotela pognati žival dalje. Toda še prodno je kobila potegnila, je napadel Mohorko Drevenškovo z nožem ter ji ga zasadil v sklep desnega ramena. Končno pa razbojnika le nista dosegla svojega namena, ker je kobila med tem že začela teči, a obe sej-marki na vozu sta se pričeli na vse grlo dreti in vpiti na pomoč, da sta se ropnvja ustrašila in izginila v šumo. A že po par sekundah sta se zopet ojunačila iu sta prišla zopet na svetlo očividno v namenu obnoviti napad. Toda voz je med tem časom že napravil precejšnjo pot in ko sta videla, da ga ne moreta dohiteti, sla napad opustila. Takoj po tem napadu je bil osumlien dejanja kot eden sostorilcev Rudolf Mohorko ter je teklo zo- i svakako jedan od suvreilienih književnih prvaka u slavenskoni svijetu uopce. Njegova d jela su sna-žan odraz slovenske narodne duše, u njim:; su nada sve plastieki prikazani živi lipovi slovenačkoga života, kao da su iz, kamena islclesani, n problemi koje on u tim djelimn rješava, lako su s temelja zahvačenl, te ostavljaju neizbrisiv trag u duši čita-telja. Največa umjetnička odlika Finžgarovih djela jest njegov osebujni stil. gdje su rečonice i rječi kao iz. kremena u toni je Finžgar nenadmnšiv., ,< Na knjigo so poslali pozorni nekateri hrvatski dnevniki, ki ji dajo priznanje. Obzor-% ki je že nekajkrat prinesel po kako sličico iz. slovenskega kulturnega življenja in možeh, piše, da je »Anica (tak je namreč hrvatski naslov te knjigo; nimajo Hrvatje adekvatnega izraza za deklo, kakor mi jo dr. Andrič rekel) karakterističen način ustvarjanja ponajvečega pretstavnika slovenske književnosti , ker piše za široke kroge, a je vendar dotjerana i prava umjetnost... Dr. Marakovič je napisal v drugi številki >Hrv. Prosvjete- daljšo oceno o Finžgarjevem Pod svobodnim soluceinc. (i. Krnela šenre je razstavila v salonu Ullrich 00 slik karikatur poznanih zagrebških osebnosti in »prejela prvovrstno priznanje v izredno številnem obisku. Karikaturist preži na razne pokrete ljudi in idej, sploh na sodobno življenje, in to na svoj način izrazi, največ v rahli ali trdi satiri. V vsaki sliki nuslutis duševno dispozicijo človeka. Med drugimi visi tudi karikatura našega tenorista Šimenca Umetnica kažo s lo razstavo talent za karikature značajev in tipov. per njega kazensko postopanje, ki pa se je radi pomanjkanja dokazov zaključilo brez uspeha, šele ko je padel Mohorko v ioke pravice po strašnih umorih v Kamilici, je v preiskovalnem zaporu priznal soudeležbo tudi pri opisanem roparskem napadu ter izdal kot svojega poniagača Franca Zo-beca. Dotlej se v obče ni sumilo, da bi bil Zebec zapleten v Mohorkove roparske pohode. Zasledovanje pa je bilo po izdaji od Mohoika nekaj časa brezuspešno. Med tem jc obdolženec na svojo roko poskušal v ropu srečo, ko je koncem avgusta 1931 napadel po noči na cesti iz Podove v Race Antona bpaningerja, zidarskega mojstra iz Rač. Spaninger je imel pri sebi okrog lotit) Din gotovine, ko se je v noči napotil po cesti iz Podove proli domu. Po cesti pa je korakal sani, pri mostu v Brezuli ga je pa prehitel obtoženec, ki je privozil za njim n« kolesu. Ztbec se je ustavil ter povabil Španin-grrja, naj se pelje z njim, nakar je imenovani res prisedel ler sla se skupno nekaj časa peljala. Ko sta dospela v sredo račkega polja, je obdolženec ustavil kolo. ga položil na tla ter se sunkoma okrenil proti Španingerju in zavpil: »Sedaj pa denar sem, če ne bova diugače govorila.« Pri tem je nekaj skiival v roki in Hpanittger je imel vi is, da ima samokres ali kako drugo orožje. Iz varnega položaja pa je prestrašenega iu tresočega Španingerju rešil neki kolesar, ki se jo pripeljal iz. Rač. V istem hipu je namreč obdolženec pograbi! svoje kolo (o:- zbežal z njim peš preko travnikov, dočim jo jo Španinger še ves v strahu ureza 1 po cesti proli svojemu domu. Zebec zanika obe dejanji, vendar so dejstva, ki jih navaja obtožnica tako tehtna, da je njegova krivda očividno. — Senatu je predsedoval dr. Tom-bak, prlsedniki pa so bili Žemljic, Lenart, dr. Čemer in Kolšek. Obtožnico je zastopal d:žavni pravdnik Sover, obtoženca pa jo zagovarjal po službeni dolžnosti dr. Tominšel:,' r.vskultnnt 'mariborskega okrožnega sodišča. Zebec je bil obsoien y sm islu obtožbe na 5 let robi je, 5 letno izgubo častnih pravic in na stroške kazenskega postopanja, ki se pa izrečejo neizterljivim. Zebec je po kratkem oklevanju izjavil, da sprejme kazen Avto povozil kolesa?*® Tragična smrt trgovca Podlipnika iz Tezna. Maribor, 8. februarja. Tragična nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer okrog 9. ure na cesti med Ma iborom in Sv. Lenartom v Slov. goricah, V avto, ki jo lati: odvetnika dr. Gorišeka iz Sv. Lenarili se ' je na ostrem ovinku zaletel z vso silo neki kolesar. Ka-rambol je bil za moža usoden, ker je obležal ves v krvi in nezavesten v obcestnem jaiku. Avlo so jc ustavil ter naložil ponesrečenega, nakar ga je požarna hramba iz. Sv. Lenarta na svojem "avtomobilu nemudoma peljala v mariborsko bolnišnico. Ponesrečenec pa je že med potjo podlegel poškodbam ter izdihnil, Se prodno so ga pripeljali v bolnišnico. Oddali so t.uplo v mrtvašnico, kjer se je sestala komisija, ki jo na podlagi najdenih dokumentov dognala, da jc ponesrečeni trgovec Franjo Podlipiiik iz Novega Marofa, čegar sin je znan trgovec na Teznu. V ponedeljek zjutraj šo obvestili svojce na Teznu, ki so v pokojnem res spoznali Franjo Podlipnika. Tragična in nenadna smrt na cesti je težko prizadela svojce ter vzbudila veliko sočutja pri znancih in prijateljih pokojnega. — Krivdo na nesrečni smrti bo pa ugotovila preiskava. □ Pri padcu s stola oh nogo. V Radvanju sc je nevarno ponesrečila dninarica Marija Šalamon, (dura 74 lel. Pri domačih opravkih v hiši je stopila na s I o I, ki se jo izpodmaknil. Pri padcu si jo zdrobila žena levo nogo nad kolenom ter eo jo morali prepeljati v bolnišnico, Dnevna Kaj pravite ? V roke mi je prišla št. 12., 1. letnika lista >Kraljestvo bošjec. Tam sem bral sledeči stavek v življenjepisu sv. EJrema, ki je Uvel v Siriji v tretjem stoletju: Ko je razsajata v t',(lesi velika lakota in je bila vsa okolica lako rekoč uničena, je Efrem ■iz ljubezni (to bližnjega pustit samoto, šel k bogatinom in jim je rekel: Zakaj se ne usmilite ljudi, Ici umirajo, marveč pustite, da /rohni Vaše bogastvo, v pogubljenje Vaših dnš.'.; Ko sem lo bral, mi je prišlo na misel, kako zelo bi mi tudi dandanes potrebovali Efrema, ki bi bogatinom današnje dobe' zaklical: Zalcaj si s pomočjo bogastva z dobrimi deli ne kupite nebes! Ali ste se že vprašali, koliko ste od svojega bogastva zgubili, preden ste postavili toliko tisočev delavcev ua cesto in jih izročili lakoti. Zapomnite si, da jc pisano: Preje pride kamela skozi šivankino uho, kakor bogatin v nebesa. Kajti kjer je vaše bogastvo, tam je vaše srce. K otediar Torek, 9, februarja: Pust, Ciril Aleksandrij-ski, cerkveni učenik. iVooi grobovi ■f" V Ljubljani .je umrl g. Dragotin Polič, pro-kurist Ljubljanske kreditne banke. — Blag mu sponi m Osebne vesti — Poročila sta se v nedeljo trgovec v Šolskem drevoredu v Ljubljani g. Gustav \VeiIguny in gdč. Nada Zajčeva, hčerka optika in zlatarja v Ljubljani. Čestitamo I Oshsle vesSš — Kmetijske službe. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino obvešča tem potom vse večje posestnike in sorodne kmetijske obrate, da so jc priglasilo društvenemu tajništvu (Kranj) večjo število absolventov raznih kmetijskih strokovnih šol, ki želijo lianieščeiijn kot kmetijski oskrbniki, pristavi, praktikantje itd. Interesenti, ki reflektii ajo na kakega nameščenca kmetijske stroke, se ponovno vabijo, da se obrnejo na omenjeno društvo, ki jim bo rade volje postreglo s jjojašmli. — Nove cene mesečnih železniških voznih listkov. Cena mesečnih voznih listkov na železnicah je znašala doslej za razdaljo 1—10 km za potniški vlak li. razreda 200 Din, 111. razreda pa 130 dinarjev. Odslej pa bo veljala skoraj za vsak kilometer drugačna cena. Od 1—4 leni stane mesečni vozni listek 11. razreda 110 Din, III. pa 55 Din. Na progi 5 km II. razred po 180 km, III. razred 65 Din, na progi 0 km II. razred 160 Din, TII. razred 80 Din, na progi 7 km 11. razred 1£0 Din, III. razred 95 Din, za 8 km II. razr. 210 Din, III. razred 120 Din, za 10 km II. raz:ed 260 Din, III. razred pa 130 Din. — Vremensko poročilo ravnateljstva državnih železnic v Ljubljani po stanju dne 8. februarja ob 8 zjutraj: Bistrica-B-ohinjsko ježevo —8, jasno, snega' 18 cm; Bled-Jezero —4, oblačno; Bre-žica —7, jasno; Celje —4, oblačno; Dravograd-MeZa —5, jasno, snega 5 cm; Jesenice —5, jasno; Kamnik —4, oblačno; Kranjska gora —5, jasno, snega 25 cm; Kočevje —7, jasno; Kotoriba —4, oblačno; Ljubljana giav. kol. —6. jasno; Maribor gl. kol. —'1, oblačno, snega ni; Novo mesto —0, jasno, snega ni; St. Janž na Do'enjskem —9, jasno ; Tržič —3, jasno; Rakek —4, jasno. — V Službenih novinah kraljevine Jugoslavije št. 27 od 5. februarja t. 1. je objavljen »Pravilnik za pridobivanje p«ska iz plovnih rek« in »Zakon o zadrugah državnih uslužbencev.;_ — Pri odebelelosii naravna »Franz-JoseS« grenčica močno pospeši prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Fnmz-Josef« vodo kot celo proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Jugoslovanska lutkarska zveza priredi svoj ustanovni občni zbor dne 14. februarja 1932 v restavracijskih prostorih :>Zvezde« v Ljubljani ob 10 dopoldne. Že daljšo dobo vrši pripravljalni odbor svoje zbiralno delo po vseli banovinah. Celo iz najbolj oddaljenih južnih krajev so javila posamezna lutkovna gledališča svoj pristop v zvezo. Zveza bo tvorila matico vseh zainteresiranih v Jugoslaviji, tako, da bo mogoče res uspešno vršiti začrtani smoter ter širiti lo lepo umetnost po naši domovini, Tača:s delujejo v Ljubljani štiri lutkovna gledališča, pa tudi ostali kraji skušajo oživotvoriti neugnanega Gašperja. — Poizkušen vtom v župnišče, V soboto, 6. t.m. ob pol 2 ponoči so neznani lopovi poskušali vlomiti v župnišče v Sostrem pod Ljubljano. Že so prevrtali vežna vrata, da so posegli skozi, vzeli ključ in odklenili. K sreči do zapaha niso mogli doseči. V tem so se zbudili domači in odpodili svedrovce. Izginili so brez sledu. — Aretacija nevarnega tatu. V Dolnjem Logatcu so orožniki aretirali krojača Načeta Kolerja iz Dravelj, ki je prav nevaren in drzen tat koles in obleke. Samo v Dolnjem Logatcu in okolici je izvršil šest večjih tatvin. Zasledujejo ga pa tudi šc razna sodišča in ljubljanska policija. Nace Koler se je najbolj postavil« pred leti, ko jc na Brezo-Tici okradel svoje daljne sorodnike, ki so bili med tem na pogrcibu, — Smola vlomilcev. V noči od soboic na nedeljo so nežnimi zlikovci vlomili v prostore delniške družbe Jugoslovanski Fiat v Zagrebu. Razbili so šipe nn oknu na dvorišče iu nato zlezli v sobo. v kateri je blagajna. Vlomilci so odmaknili cd zidu blagajno In se spravili nnd njo. Vendar pa je bila blagajna za nje pretrd oreh. Nikakor je niso mogli razrezati. Ko so uvideli, dn z blagaj' ni nič, so se spravili na predale pisalnih miz. Tudi Iu niso imeli sreče. Okrog 1 ponoči je prišla domov hišnica. Te so se vlomilci tako prestrašili, da so pobegnili praznih rok, potem ko so zn seboj zabrisal i" vse sledove. V blagajni je bilo samo 3000 dinarjev. — 1 letna deklica v plamenih. V Zlatarju na Hrvatskem je postala ž. lev strašne m^sreCe 4 letna deklica. V hiši Ivana Pozaiča, ki je uslužben v zagrebški železniški delavnici, se je zbralo več vaških otrok. Otroci so bili brez vsakega nadzorstva, ker jc PocalČevu žena v zagrebški bolnišnici, drugi odrasli so pa delali izven hiše, Otroci so zakurili peč in so pi i toni igrali z zažganim papirjem. Naenkrat ie bila vsa v plamenih sosedova hčerka Blaženim. Na strahovito vpitje otrok so pri- kronika hiteli sosedje iu pogasili ogenj na deklici, ki je kakor živa baklja priletela na dvorišče. Takoj so poklicali zdravnika, ki pa ubogemu otročičku ni mogel več pomagati. Deklctce je čez par ur umrlo v strašnih bolečinah. — Grd zločin v gostilni. 40 letni kmet Lazar Apelič, oče dveh otrok, je sedel v vaški gostilni v Ljubi pri Erdeviku na Hrvatskem. Ob treh popoldne sta prišla v gostilno kmeta Sveto-zar Božič in Štefan Stankovič. Med razgovorom sta se sp.la. Ker je prepir postajal vedno ostrejši, se je Apelič dvignil in hotel oditi domov. Na prigovarjanje Božičevo, ki je želel, da bi se spor mirno rešil, je še ostal. Prepir pa se je nadaljeval in nenadoma je Stankovič zgrabil za stol in udaril ž njim Apeliča večkrat po glavi, Božič je pa izvlekel nož in ž njim sunil Apeliča v glavo in vrat. Apalič se je ves krvav zgrudil na tla. Medtem je piišla Apeličeva sestra Darinka in priskočila bratu na pomoč. Stankovič je tudi njo večkrat udaril s stolom, Božič ji je pa zadal pet sunkov z nožem v glavo in vrat. V gostilni je nastala panika. Goslilničarka je hotela pomiriti podivjanca, pa jo je Božič zabodel z nožem v levo roko. Nato sla Božič in Stankovič odšla domov. Apeliča in njegovo sestro Darinko so morali prepeljati v bolnišnico, Stankoviča in Božiča so pa orožniki odvedli v zapor. Vedno bolj se širi podivjanost, ki jo povzroča čezmerno uživanje alkohola in skrajni čas jc, da tudi oblasti začno odločen boj proti pijančevanju. m so- ssf Učiteljsko zborovanje. V soboto 6. t. m. je zborovalo v mestni osnovni šoli učiteljstvo celjskega okraja. O poizkusnih razredih je referiral g Do-linar; kot hospitauta sta dopolnila poročilo gg. Jarh in Križnian, na kar se je razvila živahna debata o temi. Prevladovalo je mnenje, naj še ostanejo poizkusili razredi, otvorijo pa naj se tudi še poizkusne šole. Učitelj mora biti močna osebnost, dober psiholog. Nov način pouka zahteva od učitelja Se intenzivnejšega dola iu priprave. — G. Vrečar je potem popeljal zborovalce v Pariz na kolonijalno razstavo. £s Nekaj za požarno policijo. V soboto 6. t. m. so se vnele saje v starem okrožnem sodišču. Na pomoč so pozvali tudi celjsko gasilno društvo. Dobili smo v zvezi s lem od gasilnega društva sledeči dopis: »Namesto, da bi bil ključ za podstrešje takoj na razpolago, smo morali precej časa čakati, da so ga sploh našli. Na stopnicah je bilo nastavljenih ne-broj potrebnih in nepotrebnih predmetov, ki so silno ovirali dostop do podstrešja. Ne oziraje se na to, pa je skrajno nevarno sploh stopiti na podstrešje, ker je nešteto mest, kjer je človek stalno v nevarnosti, da se poderejo tla pod njim. Silno slabo so zaprta vratca v dimnikih, nekateri so sploh zadelani samo z lesom, tako da deloma slabo zapirajo in so stalna nevarnost, da uhajajo iskre na leseno podstrešje. Ce bi se zgodilo, da bi prišlo res do kakega večjega požara, je skoro nemogoče znotraj kakorkoli se lotiti gašenja, ker je poslopje v tako slabem stanju, da bi vsak gasilec stavil v nevarnost samo svoje življenje brez kake evideutne koristi. Zato bi se morali gasilci v tem primeru omejiti najbrž samo na to, da bi požar lolcalizirali. Z ozirom na to, da je v poslopju toliko strank, ki drugih stanovanj iie morejo dobiti, se seveda ne more zahtevati, da bi se morale stranke zaradi gornjih razlogov izseliti. Pač pa bi bilo želeti, da se vsaj bolje pazi na to, da se požarno-policijski predpisi točno izvršujejo. Toliko v vednost javnosti, da se ne bo moglo očitati gasilnemu društvu, da ni pravočasno opozorilo na pretečo nevarnost.« ©• Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla v soboto 6. t. in. v starosti 11 let posestnikova hčerka Berglez Štefanija iz Slivnice pri Celju. — V ponedeljek 8. t. m. zjutraj je umrl v Aškerčevi ulici št. 1 13 letni di jak Lueger Radko iz Splita. — V javni bolnišnici pa jc umrl isti dan zjutraj v visoki starosti 72 let stari tovarniški vpokojenec Koschier Jakob iz okolice št. Jurija ob juž. žel. — V Trnov-ljah pa je umrla v visoki starosti 79 let vdova Marija Novačanova. — Dušam pokojnih večni mir i pokoj; žalujočim preostalim pa naše iskreno sc žalje. Ptttf Deloma obsojeni, deloma oproščeni. Dne 14. januarja smo obširno poročali o »Težki aretaciji osem oboroženih nasilnežev«. Te dni je bila pred tukajšnjim sodiščem razprava, ki je bila precej zanimiva. Obsojeni Anton Eodošek, Ivan Ehart, ob a posestniška sinova, Franc Rodošek, delavec in Anton Ehart, posestnik in gostilničar vsak na en mesec zapora in sicer, ker so bili oboroženi; Ivan Golob, Anton Golob, Feter Ribič in Anton Pesek pa so bili oproščeni, ker se pri njih ni našlo orožje. 1 Osebna vest, V ptujsko bolnišnico je preme- | ščen kot ekonomski uradnik Ivan lic, dosedaj urad- ; nik v ženski bolnišnici v Novem mestu. Živir.ski sejem. Na živinski sejem dne 3. t. m. i je bilo prignanih 201 krava, 62 telic, 124 volov, j 25 bikov, 51 konjev, skupaj 463 glav. Prodanih je bilo 146 glav: Cene: krave 1.25—3.50, telice 3 do 4.50, voli 3—4,75, biki 2,50—4, konji 500—2500. — Sviniski sejem dne 4. februarja. Prignanih 193, pro- I danih 85 komadov. Cene: proleki 5—6, poldebele 6—6.50, debele 6.75—7.75 Din za kg žive vage. Kakor se vidi, so cene zopet nekoliko poskočile. Prihodnji živinski sejem bo 15. t. m., na mestnem j sejmišču, JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča; Brors Franz: Leiden und Beten. Betrachtungen in ! zwei Predigtreihen. Das »Gebet des Ilerrn« ! der Inbegriff allen Bertens. 61 strani, neveza- ; no Din 18.—. Brors Franz: Leiden und Beten. Die Quellen der I Seclenqualcn Christi. Fastenbelrachtungen. 70 j strani, nevezano Din 19.50. Fiiglein G.: Christentat durch Kreuzeskraftl 12 Fa- 1 stenbetrachtungen und KonferenzvortrSge, 153 ' strani, nevezano Din 60.—. Gmelch J. Dr.: Passionsbilder im Lichte der Ge-genwart. Fastenpredigten. 120 strani, nevezano Din 37.50, Gorzolka C. P.i Christ — Konig der Gekreuzigte. Sieiben Fastenpredigten, 72 strani, nevezano Din 20.25. Hassl G. Msgr.: Wachet und betetl Sieben Fastenpredigten und zwei Osterpredigten. 79 strani, nevezano Din 31.50, Kriimer F. K. Dr.: Aui den Heiligen Holien des Altcn Bundes. Anregungen und Fastenpredigten iiber Religion und Frommigkeit, 93 strani, nevezano Din 36.—, Miiderl A. Dr.: O Haupt voli Blut und Wunden. Filnf Fastenbetrachtungen. 43 strani, nevezano Din 15.—, Obvvogcr J.: Des Erlosers letzte Stunden. Sechs Fastenpredigten mit einer Karfreitagspredigt. 66 strani, nevezano Din 17.—. Obvveger J.: Člbcrgstunden. Fastenpredigten, 48 strani, nevezano Din 13.501 Konec o kozoroga Epilog h hozorogovi zadeiščini za pustni torek Ker sem prepričan, da so se tako iSlovenrevk kot Jutrovi čilntelji že naveličali poslušati to .storijo , se le nerad v zadevi zopet oglašam. Iver pa ta kozorog ne da miru penzijoniranemu železniškemu uradniku g. lCapusu v njegovem pokoju iu kljub mojemu tozadevnemu pojasnilu šc nadalje drzno zatrjuje v : Jutru« z dne 17. januarja, da drži vse to, kar je zadnjič napisal , som prisiljen k sledeči izjavi. Tudi meni je sevo znano, da ie po lovskem zakonu prepovedano streljati in loviti kozoroge. Zato ga nisem ustrelil. Lovil ga pa tudi nisem, ker nisem mogel niti slutiti, da ga bom zagledal na Kleku. Bil sem tisti dan enostavno samo na nadzorovalni i lovski patrulji ob državni meji na Golici in Rožčici. j Lovska pravica, katero sem imel od uprave posestva lili), mi je nalagala dolžnost, da po možnosti sodelujem tudi pri nadzorovanju obširnega lovišča. Ob tej priliki sem rešil kozoroga, ki se jo ujel. Kljub temu piše g. Kapus: Glede najdenim« sem prepričan, da jo g. župnik 110 bo dobil, ker jc po lovskem zakonu prepovedano streljali in loviti kozoroge. S temi besedami pisec le sani sebi pritrjuje, dočim imajo juristi o tej civilno-prnvni zadevi, to je o pravici do nujdenine oz. rešnine in o zaplembi po politični oblasti popolnoma drugačno mnenje. Torej vendar ne drži vso to, kar je zadnjič zapisal. Mnenja sem, da ima pravico do kozoroga samo najemnik ozir. lastnik tistega lovišča onstran državne meje, v katerem sem ga rešil. Zakon o varstvu redkih rož, ptic in živali, na podlagi katerega se je zaplemba izvršila, se pa po mojem mnenju ne da aplicirati na to lovsko zadevo. 1. Zato ne, ker nisem kozoroga rešil na ozemlju bivše pokrajinske uprave za Slovenijo, zn katero je bil zakon izdan. 2. Ker nisem 7. rešitvijo kozoroga storil nobenega lovskega akta in torej nisem imel namena lovili. 3. Ker tudi nisem imel namena obdržali kozoroga zase, ampak samo rešili ga njegovemu lastniku. Zato sem takoj obvestil dozdevnega lastnika. 4. Ta kozorog je živci po izjavi baronovega lovca v zagrnjenem prostoru, iz katerega je baje ušel. čemu je razpisal gospod baron 500 Din nagrade vsakemu, 1 ki bi ga samo videl v gozdu, če ni imel pri tem I namena, da mu ga kdo ujame in pripelje nazaj? j G. Kapus pravi v svojem prvem dopisu v i v Jutru", da je g. Boril vsedanji lastnik naše slovenske kolonije kozorogov«, v zadnjem pa zatrjuje, da j »graščak Born že nekaj let ni njh lastnik, bmiveč i skrbnik« in da jih je prav za prav odstopil prosto-j voljno Muzejskemu društvu in to sam iz čistih ide-| alnih nagibov. Kozorogi so sedaj le v njegovem : skrbstvu.« Kaj pa je to: vprav za prav odstopil? : j Katero pravo pa pozna »prav za prav« lastnino? I ln v istem dopisu pravi nn drugem mestu, da je g. I Friderik Born kozoroge, ki jih je kupil za svoj de-i nar, že pred leti izročil v varstvo Muzejskemu društvu v Ljubljani. Kaj je torej resnica? Ali je lastnik kozorogov g. Born ali Muzejsko društvo? ln zopet, ali ko kozorogi prava lastnina Muzejskega društva ali samo »prav za prav lastnina«, ali pa samo v njegovem varstvu ali skrbstvu. G. Kapus to vse obenem zatrjuje, ln vendar je pisal, kakor pravi, da bi ne bili Sitatelji v nekaterjh stvareh v nejasnosti.« Kako lepo se to bere: v G. Born je kozoroge kupil za svoj denar, skrbi za nje, iih zamenjava in nikdar ni zahteval povrnitve stroškov. Odpovedal se je celo odstrelu. Želi, da pridejo prijatelji na- rave 111 si jih ogledajo Za ogled zahteva po 10 Din itd.« Muzejskemu društvu je baje daroval vse svoje kozoroge (35-10 komadov) v svoječasni vrednosti ca. 30.000 Din pro komad ali v skupni vrednosti več kakor t milijon dinarjev. Ali ui lo zares velikodušno. Sedaj pa ta kontrast, - lovec, ki je rešil kozoroga, pa ni dobil zahtevane rešiiine. Zakaj vendar nisem tudi jaz zahteval oglednimi po lo Din in jo izročil Zelenemu križu SLI)? Pri ca. K00 radovednežev, ki so prišli gledat kozoroga k Sv. Križu, bi to znašalo lopo vsoto 8000 Din. Poleni bi tudi jaz lahko bil velikodušen, g. Kapus pa zadovoljen. (I. Kapus, dovolite mi vprašanje: ('ega\a last so pn tisti trije kozorogi, ki sla jih letos videla na Prisojuikti dva turista akademika, ki sta se mi ponudita za priči. Odkod so pa tisti prišli k nam? Ali tudi čez hribe in doline, čez široke reke in globoke prepade? G. Born pogreša vendar samo enega in tega je dobil. Ta kozorog ima to fatalno napako, da se je dal ujeti od fajnioštrn, ne pa od g. Kapusa. Uado-veden sem, kaj bi se zgodilo, če bi bil jaz lastnik kozorogov, pa bi enega izmed njih rešil 1111 ta način g. Kapus. Ali bi se z njim tudi tako postopalo, kakor z menoj, ki bi moral po želji nekaterih biti za In še od politične oblasli kaznovan in še bogveltaj. Si duo faciunt ideiu, 11011 est idem (če dva storita isto, tii isto). Poznam odvetnika v Ljubljani, ki mi je povedal, da zastopa g. Borna. V Jutru se mu pa očividno ponuja g. Kapus za zagovornika. Pričakovati je, da se bodo priglasili še drugi. To jih bo? Gorje meni! Pa to še 11 i vse. Juristi pravijo, da je to internacionalna zadeva, ker sem rešil jugoslovanskega kozoroga 1111 avstrijskih tleh. Najprej boni torej j tukaj kaznovan, potem pa me bodo še izročili Av-j stri,ji. Bog pomagaj! Naj bo pa to nauk in svarilo ; za vsakega, ki bi hotel biti kdaj še tako neumen, kakor sem bil jaz in rešiti kakega kozoroga. Ker vidim, da g. Kapus rad piše v časopise, mu priporočam, da objavi vse čenče zrastle na zelniku ljudske domišljije, ki krožijo tia Gorenjskem o tem kozorogu, n. pr. da se je ujel v kambo nekega divjega lovca ali v past ali pa da jo sam prišel v neke svisli. Potem ima dosti snovi za dva meseca. Za naprej mu pn ne bom več odgovarjal, naj piše kar hoče, ker bo hotel na vsak način imeli zadnjo besedo. To pa sem javnosti napisal za pustni torek. ' Franc Krušna, župnik, Sv. Križ nad Jesenicami. Št Jernej Semenj. Na zadnji, Andrejev semenj, je bilo prignanih 236 volov, 106 krav in telic, 180 konj in 272 prašičev. Vsled pomanjkanju krme je bila živina v splošnem mršava in slabotna, zato se je tudi kupčija kaj slabo razvijala. Tudi kramarji so slabo trgovali, čeprav je bila udeležba s strani prebivalstva ogromna. Kaj hočemo — je pač kriza! Smrt mladenke. V cvetju mladosti je zavratni tuberkulozi podlegla 17 letna mladenka Tončka Bambičeva. Bila je članica Marijine družbe in so jo na zadnji zemeljski poti številne sosestre spremile v tihi dom. — Naj uživa večno slavo pri Materi svoji nebeški! Osebna vest. V špecijalni živinorejski tečaj v Št. Jurij ob juž. želez, je odšel tuk. učitelj Josip Pirnat. Tečaj traja od 8. do 13. februarja. Poizvedovanm Obesek se je naše! na Miklošičevi cesti, dobi se pri blagajni Vzajemne zavarovalnice, življenjski oddelek od 8—2. si danes še vsakdo lahko dovoli! Prav folšKo slonelo cele, polovice in četrtine srečk Dobrodelnega društva sv. Vin- cencija v Beogradu ZA ZGRADBO Dinarfev 5 000.000. 2,500 000. I.OtfO.OOO. 500 000. 20#.0u0. eoo.ooo. 20.000 in 10 0(10 znašalo doftilifi v zvezi s srečnim slučajem — ter na podlagi gornjih vplačil! NaEmaniši rizlKo? Največjo motnost dobitka! Žrcfeapie !. mala 1932 : vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in društvene ustanove i. t. d. Glavna uprava: BEOGRAD Prodajna podružnica: ZAGREB Ulica Jovana Rističa 20 Tvrtkova ulica 5 Divji indijanski narod V šoli sovraštva. Ti krvavi prizori so naravna posledica naukov, ki so jih dobili Jivaros od svojih staršev. Vsako jutro govori glavar družine svoji družini. Pripoveduje o svoji slavi, z velikimi slavospevi proslavlja svoje prednike, oznanja sovraštvo nasproti sovražnikom, vsako jutro ponavlja njihova imena svojim otrokom, rad povdarja njihovo krvoločnost, kliče po maščevanju, svoje pretilne besede spremlja s strašnimi gestami. Tako vzgajajo Jivarca v sovraštvu že na materinih kolenih. Če naskoči oče kako kočo in najde še živega otroka, tedaj ga prinese domov svojim otrokom, da ga pred njihovimi očmi umori in morejo otroci gledati, kako teče človeška kri. V šoli ljubezni. Kristusovi misijonarji uče te ljudi ljubezni svojega Učitelja. »Mi smo bili priče čudežev božje milosti pri Jivaros,« piše dopisnik Dopisne družbe Fides. »Videl sem umirati enega teh divjih ljudi. Bil je še zelo mlad. Njegov sovražnik ga je iz maščevanja smrtno nevarno udaril Prosil me je, naj molim zanj in mu govorim o nebesih. Zdelo se mi je potrebno reči mu, naj odpusti svojemu morilcu. Napravil je to zelo plemenito, v veliko spodbudo navzočih. Umrl je lepo, kakor dober kristjan.« Verski nazori Jivaros Jivaros imajo prav piiprosto vero. V nebesih živi bog »Taita«, na zemlji zli duh kotlin in brezštevilnih rek. Na nekem griču v Španski jezuiti menjajo na meji vlak. Večina španskih jezuitov je te dni zapustila vsled kulturnobojnih odredb framazonske vlade svojo domovino. Večinoma so odpotovali v Belgijo, kjer so jih lepo sprejeli. Vsled njihovega odhoda so morali zapreti mnogo gimnazij m šol, ki so jih doslej večinoma vodili jezuiti. Med španskim prebivalstvom vlada vsled tega veliko razburjenje in po mnogih krajih je prišlo do velikih nemirov. Ker postaja razburjenje vedno večje, ni izključeno, da bo morala vlada te odredbe razveljaviti. časa kosila lepega dne stopil v svečani obleki v dvorano addingtonski župan, ga pozdravil z veliko govoranco in nato predenj postavil velik krožnik juhe. Pred mnogimi leti se je ob gotovih prilikah addingtonski župan moral podati v London in to storiti in jc moral kralj juho zavžiti. Ta navada je najbrže v zvezi s tem, da je svoj čas ta juha bila svetovno znana. Prav čudna je tudi obveznost prebivalcev mesta Ben Nevis na Škotskem, ki pa je več ne izvršujejo in jc dvor gotovo ne urgira. Prebivalci tega mesta morajo namreč pripeljati v dvor vsako leto voz snega. Nihče danes več ne ve, kdaj in zakaj je prišlo do tega, dejstvo pa je, da so še do nedavna prebivalci sicer že krščeni, pa so pozabili vse, tudi znamenje svetega križa. Salezijanci so, imeli ogromno dela. Svoj prvi resnični uspeh so dosegli tedaj, ko jim je uspelo pridobiti si prijateljstvo nekega starega čarovnika, ki se je dal krstiti v svojem stodesetem letu. Današnje stanje. Dosedaj smo obravnavali predvsem boje z razmerami in začetnimi težavami. Zdi se pa, da je sedaj tukaj čas za spreobračanje divjih Jivaros v množicah. 20 Salezijancev deluje tam, večinoma Italijanov, s 40 pomožnimi močmi. Junija 1930 je štel apost. vikarijat Mendez 14.000 pogagnskih Jivarov, 1000 katoličanov in 2000 katehumenov. Jivaros cesto obljubljajo očetom, da si bodo ustanovili vasi okoli njihovih cerkva — in prosijo učiteljev za svoje otroke. boiezem Osrednji mednarodni statistični urad objavlja podatke o vzrokih umiranja v raznih državah. Če primerjamo podatke o vzrokih umrljivosti, vidimo, da zavzema prvo mesto obolenje na raku. število smrtnih slučajev vsled raka jc mnogo večje od slučajev tuberkuloze. Po tej statistiki umre vsako leto nad en milijon ljudi od raka. Posebno v povojni dobi se jc bolezen, raka zelo razširila. Dočim jih jc 1. 1911 od 100.000 bolnikov umrlo 18.000. jih danes umrje 40.000! „Štednja" V kraju Fentschau v Meklenburški jc občinski odbor sklenil, da naj v znak štednje župan zniža plačo sebi in višjim uradnikom. Zupan je odredil znižanje mesečno deset pfe-nigov ali — približno en dinar in pol. Karikatura z nedeljske mednarodne srauške tekme v Kranjski gori. Fotoamaterji! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo in poccni napravi ioioodd. Jugoslovanske knjigarne » Kitajski bagunci. Na stotisoče kitajskih mož in žena, starčkov in ubogih otrok je vsled japonskih grozovitosti moralo zapustiti svoje domove. V Šanghaju jih je pod svoje okrilje sprejel Rdeči križ. v Čudni privilegiji angleškega kralja Zemlja. Na vzhodni strani republike Equador leži dežela, kjer je večna pomlad, kjer drve reke v mogočnem bobnenju preko velikih slapov, kjer so neprodirni gozdovi z neštetimi vrstami pesnega rastlinstva in dragocenega drevja. Tam je bohotno rastlinstvo, svet je rodoviten brez primere. Tam goje kavovec, vaniljo, sladkorni trs, kiniu in banane. V pokrajini živi več divjih rodov. Po svoji drznosti sloviti Jivaros prebivajo v apostolskem vikarijatu Mendez v Gua-laquizi. Koliko jih je? Ni rnogoče natančno dognati, ker žive v skupinah po nedostopnih gozdovih Nekaj značilnih potez. Jivaros so najhrabrejši in najlepši rod vzhodnega Equadorja. Srednje postave so, širokega čela, naprej štrlečega obraza, črnih in bujnih las. Visoko teme krase cvetlice raznih kričečih barv. Telo si poslikajo rdeče in črno. Jivaros so grozoviti napadalci in le redko od-lože orožje. Posebno značilna je zanje ljubezen do svobode, ki so jo vedno branili z neverjetno vztrajnostjo. Ves trud misijonarjev, da bi jim prinesli luč svetega evangelija in ukrotili njihova krvoločna nagnenja, ni do zadnjih desetletij prinesel pomembnih uspehov. V njihovi kolibi. Poglavar družine pri Jivaros je neomejen vladar. Sme razpolagati z življenjem in smrtjo svojih ljudi. Zgodaj zjutraj vstane, govori družini svoj govor, zaužije banano, pije »šiša«, nato pa se odpravi s svojim orožjem in se ne vrne prej kakor ob solčnem zahodu. Ves dan lovi po gozdih ali ribari ob rekah ali pa kramlja s prijatelji. Žena ostane doma in mora prevzeti vsa dela: skrbi za hrano in opravlja zunanja dela. Uživa ostanke moževih jedi. če ga kdaj spremlja, tedaj gre podnevi za njim, ponoči pa nasprotno nekaj metrov pred njim, da »prežene kače«. Otroci doraščajo v popolni neodvisnosti od staršev. Fantje se poroče s 17. letom, jemljo mnogo mlajša dekleta. Zdi se pa, da Jivaros ne prodajajo otrok kakor delajo to drugi Indijanci. Umori otrok pa niso redki. Cenijo samo lepo rasle otroke, rajši imajo dečke ko deklice. Rod šteje tudi več moških ko žensk. Krvavi prizori. Umori danes pod vplivom misijonarjev vedno bolj izginjajo. Toda do zadnjih let je bila še v pregovoru krvoločnost Jivarcev. Borili so se v bratomornih bojih, včasih iz maščevalnosti, včasih iz slavohlepja, včasih, da si pridobe dragocenih lavorik, človeških glav. Z velikim pogumom in z nenavadno neustrašenostjo se zažene Jivaros na sovražnika. Ko ga potolče, mu odreže glavo in jo nese na koncu sulice v svojo kolibo, »šanša« pripravlja takole: rta potrpežljiv način odstrani kosti iz glave svoje žrtve, nato doseže s pomočjo vročega kamna, da sc skrči tako kakor je velika pest, pri tem pa se oblika nič ne izkvari; (»šanša« jim služi kot okras. Obešajo si jo v lase, ko gredo v boj.) zatem pride obred očiščevanja; za slučaj, da so krivo usmrtili sovražnika, tedaj obhajajo samo slovesno proslavitev junaka, ki se završi v groznih orgijah. Še ni 10 let, kar se je vršila javno in slovesno taka slovesnost v gozdovih. »Iguanši«. Imajo tudi, a nejasno vero v posmrtno življenje. Dejansko ne časte ne Boga, ne zlega duha. Zelo pa se boje zlega duha. Vprašujejo ga za svet v važnih okoliščinah svojega življenja. Grade mu svetišča po gozdovih. V njih se zapro za 6 do 7 dni. Prej vedno pijejo omaniljivih pijač, ki jim vzbujajo strašne sanje. Darujejo tudi, a redko, kakšno poljubno daritev bogu. Bolezen in smrt imajo za učinek začaranja. Vsak rod ima svojega čarovnika, da zaroti nesrečo in jo spravi k drugemu rodu. Čarovnikova naloga je naravno tudi skrb, da se sovraštvo poživlja in goji povsod in nasproti vsem. »Krsti tudi mojega sina ... Polagoma osvetljuje luč katoliške vere deželo, ki je ječala doslej v sužuosti strašnih navad. Neki misijonar nam pripoveduje: Po ustanovitvi misijona nas je začel obiskovati Jivaros Nanghite. Imel je 35 let. Znal je dobro katekizem, toda s krstom je vedno odlašal, to pa radi vraže, da mu prinese krst nesrečo pri lovu. Nekega dne je videl umirati svojega brata, ne da bi mu mogel kaj pomagati. Njegov brat je padel v kremplje tigru, ki sta ga oba zgrešila. Od tega dne je pogosto prihajal v misijon. Bil jc zelo žalosten. Zbolel je in je prosil za sveti krst. »Umrl bom«, je rekel, »in hočem iti v nebesa kakor kristjani. Nekaj dni za tem je bil uslišan. Ko je čutil, da se mu bliža smrt, me je znova poklical. Prejel je svete zakramente in umrl mirno v mojih rokah z besedami- »Z bogom, oče, z bogom! Krsti tudi mojega sina!« Pokristjanjevanje. Več misijonskih družb je že delovalo za pokristjanjenje Jivarcev: Frančiškani, Domini-kanci, Jezusovci in Salezijanci. Zadnje jc izbral papež Leon XIII. 1. 1892. za misijon v Mendez v Gualaquizi. V začetku je bila v tem pogorju ena sama vas, Santiago. Ko so prvič preiskovali to pokrajino, so hodili iz Cuance v Gualaquizo več ko 1 mesec preko visokih gora, globokih Surov šport. V Berlinu sc je te dni vršila bokserska borba med Italijanom Carneru in Nemcem Giibringom. Igrala sla pet edinic, ne da bi prišlo do odločitve. V peti pa jo Carnera s silnim udarcem Nemcu zlomil več reber in jc morala bili prekinjena la nova borba, ob kateri so se naslajali tisoči gledalcev, med njimi tudi bivši nemški prestolonaslednik (spo daj v smokinguj. Korzihanski razbojniki obsojeni Lep uspeli. »Kaj, tak sc upaš priti v šolo, Janez, •iinit in nepočesan? Takoj se mi poberi do-ov, umazanec!« je pognal učitelj malega le- ■ uha. Prihodnjega dne so prišli v šolo skoraj - i učenci — umazani in nepočesani. * Sodnik: »Priča, ali ste bili navzoči takoj • začetku prepira med zakoncema?« Priča: »Da, pri poroki sem bil za moža.* Ben Nevisa to tudi letno izvršili in bili na dvoru lepo pogoščeni. Kaj so na dvoru delali, o tem kronika molči. Še vedno se poslužuje kralj pravice do meščanov Crendona, ki mu morajo v zgodnji spomladi poslati velik šopek najlepših cvetlic. Najlepšo od njih pokloni kralj kraljici, ostale dobijo dvorne dame in hčerke plemičev. Prav posebno vesel privilegij vživa kralj pri prebivalcih mesta Solomon Alfield. Od časov kralja Georgesa prvega, morajo župani tega pomorskega mesta spremljati kralja, kadar potuje preko rokavskega zaliva na Francosko. Če bi kralj dobil morsko bolezen, ga morajo — zdraviti. Kakšno je to zdravljenje, se vidi iz posebnega naslova teh županov, ki se uradno imenujejo »kraljevi podpiratelji glave«. Od kralja Edvarda I. župani niso imeli več prilike nastopati kot »podpiratelji glave«, dasiravno so potovanja bila precej pogosta. Te funkcije izvršujejo najbrže osebni zdravniki, vsakokratni župan pa še vedno spremlja kralja na potovanju. Če angleški kralj obišče mesto Ayslesburg po zimi, mu morajo mestni očeti v imenu meščanov izročiti tri jegulje, če jih obišče v letnem času, dve pitani gosi. Če obišče Chiche-ster, ima pravico zahtevati vitežko opremo in če bi šel na čelu svoje vojske na bojišče, mu mora mesto Shoopshire poslati dnevno lepo svinjsko gnjat, da bi lažje prenašal težave vojnih pohodov. Porotno sodišče v Lyonu je končalo razpravo proti korzikanskim razbojnikom, ki so jih pred meseci vjele francoske čete. Vsem razbojnikom so priznali olajševalne okolnosti. Trije so bili obsojeni na pet let ječe in po 5000 frankov kazni, kot odškodnino rodbinam njihovih žrtev. Štiri kolovodje, ki jih niso mogli dobiti, so bili v odsotnosti obsojeni na 20 let ječe. Vsi ostali so bili obsojeni na od dveh do treh let ječe. Francoske oblasti mislijo, da bo sedaj na Korziki mir. „Kral$šcm lepote" Mussolini je izdal naredbo, s katero se prepoveduje izbiranje takozvaiie »kraljice lepote« ali »miss Italije«. Istotako je prepovedano vsem hotelom in društvom prirejati zabave, na katerih se voli najlepša ženska ali slično. To odredbo moramo pozdraviti, ker se je ta razvada razpasla tudi pri nas. Kako žalostne pa so usode raznih »kraljic lepote«, ki hodijo na tekme v Pariz ali v Ameriko, pa je dovolj znano in so tudi druge države prepovedale lo nemoralno kupčijo z dekleti. še dandanes ima angleški kralj mnogo prav čudnih in za naše čase nerazumljivih privilegijev, ki izvirajo večinoma iz srednjega veka. Večine njih se vladar sicer ne poslužuje, vendar se prav rad v intimni družbi na-šali kakemu takemu privilegiju, ki obstoja v poklonitvah raznih predmetov. Gotovo bi bil kralj presenečen, čc bi za Pospeševanje kmetijstva Poročilo kmetijskega oddelka bonske uprave Velika Nedelja Kmetijski oddelek krnske uprave je podal za sedanje zasedanje banovinskega sveta poročilo o razvoju poslov oddelku. 1/, zanimivega poročila posnemamo le-lo podatke. Za izobrazbo kmetskega naraščaja skrbijo kmetijske šole v naši banovini. Kmetijski pouk po deželi pa tvorijo predavanja iu tečaji, katerih je bilo luni 137. Nadalje je bilo lani v vsej banovini 25 šesttedenskih tečajev, kjer jo znašala povprečna udeležba 60 poslušalcev. Kmetijski pouk se vrši tudi pp radiu. Poleg banovinske kmetijske šole na Mali Loki deluje Se 7 privatnih kmetijskih gospodinjskih šol, katere podpira banovina. Bumka uprava je priredila lani na deželi 21 trimesečnih kmetijsko-gospodinjskih tečajev, katere je obiskovalo lani 430 kmečkih deklet. Banska uprava je prirejala tudi izobraževalne tečaje za učiteljstvo nu nadaljevalnih šolali. V šolskem letu 1931/32 je bilo ustanovljenih 15 novih kmetskih in 18 novih gospodinjskih nadaljevalnih šol, ukinjenih pa je bilo 8, Oziroma 7. Sedaj deluje torej 81. kmetskih in 64 gospodinjskih nadaljevalnih šol, skupaj 145, katere redno obiskuje 2425 fantov in 775 deklet, skupno 3200 kmetske mladine. Za nabavo nitrofoskala je banska uprava prispevala okoli 95.000 Din. Nadalje je razdeljevala cenena semena in prispevala za nabavo raznih strojev 30% do 50% nabavno cene v skupnem znesku skoro 200.000 Din. Vseh vzornih posestnikov je v dravski banovini 17 in so njih posestva v kine-tijsko-pospeševalni službi pokazala lep uspeh. Za pospeševanje hmeljarstva je bilo izdanih 31.000 Din. Z banovinskini prispevkom je bilo nabavljenih i nad 300 gnojničnih sesalk. j V naši banovini je skupno 201.000 krav in telit', slarih nad 2 leti, plemenjakov je bilo lani li-cenciranih 248-1 glav. Glavna skrb je bila čim daljša uporaba dobrih plemenjakov. Revnim občinam je banska uprava prispevala k nakupni ceni za plemenjnka. Živinorejskih organizacij je v banovini 90, od teh je bilo osuovanih luni 11. Najbolje je organiziran pincgavski pasemski okoliš na Gorenjskem, pa (udi v Ormožu. Mnogo zadrug je v sivem dolenjskem okolišu iu pomurskem paseni-skem okolišu. Zelo hitro se je razširilo selekcijsko delo v siniodolskeni okolišu. Doseženi uspehi so bili lepi in je bilo lani odprodanih 200 glav živine za 1 milijon Din v južne banovine. Za dvig konjereje je banovina prispevala k vzdrževanju plemenskih žrebeev iu za premovanje in tekme. v inozemstva Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja vse interesente, da je Narodna banka kr. Jugoslavije poslala vsem svojim podružnicam dne 3. I. m. pod št. 21.261 dopis naslednje vsebine: »Narodna banka je svoječasno potom dnevnega časopisja in okrožnic pooblaščenim bankam pozvala interesente, da ji prijavijo vse dolgove napram inozemstvu po stanju z dne 31. decembra 1931. V zvezi s tem mora podružnica pozvati vse interesente ua svojem področju, da ji najkasneje do 15. februarja t. 1. prijavijo svoje dolgove napram inozemstvu dne 31. decembra 1931. Strankam, katere ne bodo prijavile dolgov napram inozemstvu do 15. februarja t. 1., ne bo dala Narodna banka dovoljenj za nabavo deviz v svrho plačila vseh dolgov; prav tako mora postopati tudi podružnica.« Na podlagi gornjega vabi zbornica vse interesente, da v lastnem interesu prijavijo podružnici Narodne banke vse svoje dolgove napram inozemskim tvrdkam po stanju dno 31. decembra 1931 najkasneje do 1». tekočega meseca. KINO-FILMSKA KMETIJSKA PREDAVANJA V KRANJSKEM OKltAJU Tekom meseca februarja in marca t. 1. priredi kranjsko okr. uačelstvo pet učnih kino-filmskih kmetijskih predavanj in sicer v Žabnici, Pred-osljih, Kranju, Naklem in na Trati nad Škofjo Loko. Prireditve se vršijo dogovorno z lastniki filmov, t. j. s Kmetijsko družbo za dravsko banovino in Agrikulturno-kemičnim uradom v Zagrebu. Predvajalo se bo Iri vclezanimive filme: 1. živinoreja na svelovui kmetijski razstavi v Dortmundu v Nemčiji, 2. Znameniti »film o naprednem kmetovalcu«, 3. takozvani »Trikfilm«. Predvajanja se bodo vršila po sledečem sporedu: v nedeljo 21. febr. ob 9.30 dop. v Žabnici v Gasilskem domu, istega dne ob 3 popoldne v Narodni šoli v Predosljih, v ponedeljek dne 22. febr. ob 9.30 dop. v dvorani Narodne čitalnice v Kranju. Tu so bo vršilo pri tej priliki tudi zborovanje kmetijskih podružnic iu posebej še razgovor o sadjarstvu. Nadalje bo filmsko predavanje v nedeljo dne 6. marca ob 3 pop. v novi Soli v Naklem in v nedeljo 13. marca ob 2 pop. na Trati nad Škofjo Loko. Filmske slike bosta tolmačila kmet. ref. Josip Suslič in ravnatelj Agrik. urada v Zagrebu g. Konrad Pučnik. V Kranju iu ua Trati bo sodeloval tudi tajnik Kmetijske družbe g. Franjo Kafol. Ker so kmetijska kino-filmskn predavanja ne samo zelo nazorna in poučna, temveč tudi zanimiva in celo zabavna (Trikfilml), se priporoča kmetovalcem in drugim interesentom iz prizadetih okolišev, da izrabijo lepo priliko. Vstopnine ne bo. • Akcija za gnojilne poizkuse. Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino opozarja liste praktične kmelovuke v okrajih Krško. Metlika, Logatec, Ptuj iu Kranj, ki so člani tega društva in se želijo udeležiti letošnjih poizkusov z brezplačnih umetnimi gnojili, da se brez odloga prijavijo pri pristojnem okrajnem kmetijskem referentu. Gostilničarska pivovarna d. d. v Laškem. Upravni svet te pivovarne je imel dne 5. febr. v svoji obratni pisarn r prvo sejo v tekočem lelu. Pri leni se je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da večina delničarjev redno odplačuje podpisane delnice, a zamudnike naj se pozove, da plačajo brezpogojno do konca t. m. zapadle obroke. Na tej zahtevi mora upravni svet tembolj vztrajati, ker se bodo razpisala gradbena dela žo s 15. marcem t. 1., do ledaj pa naj bodo zaključena vsa pogajanja za dobavo vseh potrebnih strojev. Upravni svet je pri tej priliki tudi sklenil postavitev lastne sladarne. Horendno povišanje uvozne carine na slad in ječmen !>i namreč zvišalo obratne stroške pri lelui produkciji 40.000 lil zu približno 1 milijon Din. Nu-sprotno pa bi gradnja sladarne vsled pocenitve gradbenih stroškov in strojnih dobav ne zahtevala uikakega povišanja delniške glavnice. Borzi* Ljubljana, S. febr. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpremeujeni. Promet je bil znaten in je vse zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. Amsterdam 2263.27—2274.63, Berlin 1331.41—1345.21. Bruseli 783.19-787.13, Curih Banska uprava je preskrbela svinjerejceni po zni-zam ceni okrog -100 plemenskih mrjascev Prav lako je banovina prispevala k nakupu plemenskih ovac in ovnov. Lani so bile ustanovljeno rejgke postaje za perutninarstvo in je bilo razdeljenih na lisoce vabvuih jajc in piSčet. V svrho opremljenja mlekarn je banovina prispevala k nakupu strojev. V preteklem letu je bilo s podporo banovino zgrajenih 220 gnojišč in gnojičuih jam. Čebelarstvo jo banovina pospeševala s poukom, nadziranjem zdravstvenega stanja čebel, zatiranjem čebelnih kužnih bolezni ter podelitvijo podpor čebelarskim organizacijam in posameznikom. V vinarstvu so vršile strokovni jtouk šola Razdeljene so bilo moderne vinogradne škropilke in žvepleniki. Vinske razšli*e in sejmi je banovino podprla s podporami. Lani je bilo precepljenih 135.000 trsov sniarnice. Skupno je bilo uničenih lani 220.000 trsov sniarnice z bnnovijisko podporo. Za ureditev trsnega sortimenta v naši banovini je zbran material. Sadjarstvo v naši banovini se nahaja v lepem razvoju. Lansko leto je bilo posajenih v banovini j na stalno mesto najmanj 400.000 sadnih dreves. | Banovina je razdelila celo vrsto podpor. Obširno se peča poročilo z zadružništvom in kmetsko socialnimi vprašanji. Potrebe zadružništva iu kmetijskih organizacij so prevelike, da bi zanje zadoščal reden banovinski proračun. Banska uprava je v lanskem lelu izvedla sanacije večjih zadružnih organizacij, iu to z več milijonskimi vsotami. Nekaj važnih sanacijskih ukrepov je pa v razvoju pred neposrednim zaključkom. Za veterinarstvo večinoma predvidena sredstva niso zadostovala, ker je bila potreba lani izredno velika. V banovini je 21 javnih gozdnih drevesnic. Spomladi so oddale te drevesnice skoraj 3 milijone sadik. Brezplačno in po polovični ceni jih je bilo oddanih »pomladi okoli 80.000. Pogozdovanje izvršuje vsak gozdni posestnik sam po predpisih gozdnega zakona. Okrajna načelstva imajo večino pogozdovalo ih objektov v evidenci in se po možnosti ti objekti vsako leto pregledajo. Nadalje je omenili, da je bila lani otvorjeiia gozdarska šola v Mariboru, ki je imela 22 učencev. Glede lova je omenili, da je banska uprava sredi leta 1931 izenačila lovopust na lovno divjačino, ki je bil od lela 1927 dalje v raznih delih banovine različen. Za po-končevanje divjih prašičev so bile razpisane nagrade. 1090.15—1101.65, London 193.43—195.03, Newyork ček 5595.73—5623.99. Pariz 221.17—222.29, Praga 166.32—167.18, Trst 292.20 294.60. Zagreb. Amsterdam 2263.27—2273.63. Bruselj 783.19—787.13, London 193.43—195.03, Milan 292.20 do 294.60, Newyork kabel 5617.73—5645.99, ček 5595.73-5623.99, Pariz 221.17—222.29, Praga 166.32 do 167.18, Curih 1096.15—1101.65. — Skupni pro-mel brez kompenzacij 8,108.000 Din. Belgrad. Amsterdam 2263.27—2274.03, Berlin 1331.41-1342.21, Bruselj 783.19-787.13, Newyork 5505.73-5623.99, Curih 1096.15-1101.05, London 193.43-195.08, Pariz 221.17—222.29, Praga 166.32 do 167.18, Milan 292.20—294.60, Stockholni 1072.91 do 1102.91. Curih. Belgrad 9.05, Pariz 20.1775, London 17.68, Newyork 512.50, Bruselj 71.47, Milan 20.70, Madrid 39, Amsterdam 206.53, Berlin 121.62, Slook-holm 99, Oslo 96, Kopenhagen 97.50, Sofija 3.71, Praga 15.1750, Varšava 57.45, Atene 6.55, Carigrad 2.43. Bukarešta 3.05, Helsingfors 7.90. Dunaj. Dinar notira (valuta) 12.50. Vredno tni papirji Po dvigu tečajev preteklega tedna je danes .nastopila reakcija. Tečaji skoraj vseh državnih pa- i pirjev so danes nu naših borzah bili manjši kot konec preteklega tedna. Promet pa je še vedno i znaten. V Belgradu je znašal samo v promptni I škodi 2017 komadov, za marcev termin pa 895 i komadov. Nadalje je bilo v Belgradu prometa v begi. obv. 266.500. V dolarskih papirjih v Belgradu sl»loh ni bilo prometa. Nu zagrebški borzi je bil pa promet naslednji: vojna škoda 1500 kom., agra-ri fO.OOO, 8% Blerovo posojilo 4000 dol. in 7% Blerovo posojilo 9000 dol., Hpb. 1000. Ljubljana. 8% Bler. pos. 55 bi., 7% Bler. pos. 49 bi., Stavbna 40 den.. Ruše 125 den. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 57—59.50, agrarji 30 -32 (30), vojna škoda kasa 250—254 253, 257, 258), 2. 250-252 (251, 253), 3. 258 hI., 12. 253-255 (255, 254, 258, 254), 8% Bler, pos. 53.50—54.50 (54, 54.50), 7% Bler. pos. 48.50—50 (49, 49.50, 49.25), 7% pos. DHB 49-51.50, 6% begi. obv. 40.50—42. Belgrad. Narodna banka z. 4950. 7% inv. pos. 57 bi., agrarji 32 den., vojnu škoda 251—252 (251, 250, 249, 248.25). 3. 248- 250 ( 243, 248), 0% begi. ; obv. zaklj. 44, 42.50, 42, 41, -10, 8% Bler. pos. 51 bl„ 7% Bler. pos. 48.50—49.50, 7% pos DHB 50 denar. : Dunaj. Don. sav. jadr. 97.40, Wiener Bunk-verein 11.50, Esconipteges. 113, Aussiger Ohemi sche 130, Alpine 12.50, Trboveljska 32.25. Žitni trg Novi Sad. Ječmen: bč., srem. 68/63 kg 125 do 130, bč., srem. poml. 67/68 kg 150—160. Fižol: bč., ! srem. beli 2% brez vreč 180 -185. Vse ostalo jo ueizpremenjeno. - Tendenca: stalna. Promet: 39 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: srednji. Pšenica: marec 11.84—12.03, zaklj. 11.92 do 11.94; maj 12.66—12.86, zaklj. 12.74—12.75. - Rž: marec 12.85—13, zaklj. 12.87—12.88; maj 13.55 do 13.63, zaklj. 13.55—13.60. - Koruza: maj 14.20 do 14.25, zaklj. 14.25—14.28. Chicago (začetni tečaji). Pšenica: marec 55.75, maj 58.50, julij 59, september 60.25. Koruza: marec 36.125, maj 39.25, julij 41,25, september 42.625. Oves: maj 25.125. Winnipeg (začetni tečaji). Pšenica: maj 63.50, julij 64.875. Jajca Mir v. a trgovina iu skrajno slab odjem blaga povzročata konstantno padanje cen, tako da so | cene letos sorazmerno z zimskim letnim časom i že na izredno nizkem nivoju. Produkcija postaja vsled skoraj spomladanskega vremena vedno večja in cene še nadalje padajo. — Sv. Jurij ob juž. žel., : dne 0. februarja 1932. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdko Edv. Saborskv in Conip., Dunaj.) Na trg je bilo prignanih 2260 goved, iz Jugoslavije 125. Cene: voli najboljši 1.80—t.85, I. vrste 1.40—1.65, II. vrsto I.20-1.80, III. vrste 0.80—1.10; krave I. 0 95 -1.05. II. 0.78-0.90; biki 0.70—1.0; klavna živina 0.72 do 0.92. Tendenca: cene so oslalo neizpromenjone, samo za bike so bile za 5 grošev nižje. Neprodanih je oslalo 47 goved. v kosp°d urednik, ali veste, kje je Mala Nedelja? V pnstni Prlekiji je ter ima vse tipične lastnosti i prleške župnije. In vendar se mi zdi, da ima nekatere prednosti pred drugimi. Je namreč krasna razgledna točka, saj se vidijo odtod celo Prelc-mune. Slovenske Gorice, Kozjak, Pohorje, Boč in Donacka gora. Veseli in živahni 6o Malonedeljčani; 1,0 vesel|e, petje in smeh in kar moram posebno poudariti: društveno življenj« je tukaj razvito kakor malokie. V veliki društveni dvorani prirejajo igre m koncerte kakor v kakšnem mestnem kazinu. Mala nedel,a je tudi zdrav kraj. Ljudje dočakajo v.soko starost. Na Svečnico na primer smo pokopati I omaža Slana, starega 91 let. Pa se najdejo se slareiši ljudje. S porokami smo tudi hiteli, ker je predpust tako kratek. 10 parov jc odločno reklo ; pred oltariem svoj usodepolni »da«. In kako znajo tukai častiti kandidate za zakonski slan! Seveda iste, ki so bodisi v Marijini družbi ali pa one, ki 50 pn Prosvetnem društvu. S petjem, z dekla-maciiami m z igrami iih navdušujejo za zakonska nebesa. Pa še lepe podobe dobijo za spomin. Prav M i M ,P,0Štena mladost naj dobi odlikovale! mata Nedelia ima tudi svojo zgodovino in svoie slavne može. O tem pa prihcdniič. Do tedai pa ostanite zdravi, gospod urednik! Na spomlad pa I ™Sq P^dalte obiskat! Pravijo, da je pomlad tukaj Radio Pro^nmf RtMlin-l.itihf?tma» Torek, 9. februarja: 11.80 Šolska ura: »Raz-• lutkovna igra - prenos iz Ribnice. 12.1a Plošče. 12.45 Dnevne vesli. 13.00 čas. plošče, borza. 17.00 Salonski kvintet. 17.45 Prismuška šo-i io»Premljevanjem nu klavir (Viktor Pirnat). 8.4,) Samospevi baritonista g. Jože Likoviča. 19.15 lamburaški zbor iz Šiške. 20.00 Kuplete poje g Danijel Bučar. 20.30 Prenos iz Zagreba: Karnevalski večer. 22.30 Cas in poročila. 22.40 Koncert dveh mandolin s spremljevanjem kitare. 28.10 Pre-storjev šramel kvartet iz Poljanske doline. 24.00 Poročila. | Sreda, 10. februarja: Opoldanski program od-! pade. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 Dr. Reia-! Morie. — 19 Dr. N. Preobraženskij: Ruščina. -19.30 Prenos simfoničnega koncerta iz Budimpešte. — 21.15 Salonski kvintet. — 22 Čas, poročila. Drugi programi i Sreda, 10. februarja. Belgrad: 12.05 Radio-orkester. — 20 Jazz. — 20.30 Trio. — 21 Dvospevi. — 21.30 Radio-orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17.02 Plesna glasba, j- 20.30 Vokalni in instrumentalni koncert. — Bu-dapest: 12.05 Operetne pesmi. — 16 Radio-orkester. — 18 Ogrske pesmi. — 19.45 Simfonični koncert. — 21.20 Lahka glasba. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. — 21 Operni prenos. — Praga: 20.20 Poljudne pesmi. — 21 Bolgarska glasba. — 22.15 Poljudne pesmi. — London: 19.30 Oktet. — 21 Pester program. — 22.15 Koncert godbe napihala. — Barcelona: 20.15 Plošče. — 21.05 Radio-orkester. — 22.15 Vokalni koncert. — Tou-fouse: 19.45 Operna glasba. — 20.15 Koncert vojaške godbe. — 22.45 Violinski koncert. — Trst: 12.15 Plošče. — 13 Radio-kvintet. — 16.55 Komorna glasba. — 19.05 Radio-kvintet. — 20.30 Plošče. —r 20.45 Komedija. Ljubljansko {gledališče DRAMA Začetek ob 20 Torek, 9. februarja ob 21: REVNA KOT CERKVENA MIŠ. Izven. Znižane cene. Sreda, 10. februarja: CVRČEK ZA PEČJO. Red D. Četrtek, 11. februarja: ZAPRAVLJIVEC. Red A. OPERA Začetek ob 20 Torek, 9. februarja ob 20: TRIJE MUŠKETIRJI. Izven. Znižane cene. Sreda, 10. Iebruarja: KNEZ IGOR. Red C. Četrtek, 11. februarja: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 9. febr.: Zaprto. Sreda, 10. febr.: KRALJ NA BETAJNOVI. Gostovanje g. Ivana Levarja, člana ljubljanske drame. Zadnjič. Četrtek, 11. febr. ob 20: ŠKORPIJON. Ab. D. Znižane cena Zadnjič v sezonL Iz društven-i?ca žSvIienitr Jezica pri Ljubljani. »Pustna zabava« v društvenem domu. Ne pozabite na ta večer, k; ga bo priredilo Kat. prosvetno društvo drevi ob 8 v korist našim brezposelnim. Hotedršica. Dramatični odsek vprizori v nedeljo 14. t. m. ob pol 8 zvečer v Domu lepo izvirno dramo v štirih dejanjih »Skrivnost naj-denke«. Igra kaže gorje hčerke-najdenke, ki po mnogem trpljenju najde svojega očeta. Ne zamudite le prilike, ker s svojim obiskom dajete mladini, ki si išče poštene zabave, novega poguma. Bog živi! Izpadanje las bolečine lasišča, temena, prhliaj. srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, tasie se zopet zarastejo, prhliai in srbež izgineta če uporabliate RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV. Stekleničica 20 Din Proizvaia in razpošilja stara. 1 1599 uc'anovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič Zagreb Jelačičev trg 20. Se o mednarodnih smučarskih tekmah Drugo državno prvenstvo z mednarodno ude. Jezbo je za nami. Ko smo luni po tekmah v Bohinju ugotavljali, kaj j.- bilo dobro iu kaj slabo, smo predvsem omenili izvrstno organizacijo. Domačini so lani Zvezi največ priomogli, da je vse brezhibno fuilkcijoiuralo. Se posebej smo poudarili, da je bil na skakalnici vzoren red. Zveza je menda isto pričakovala ludi od Kranjskogorčunov. Molili so sc iu žali bog je la zmolu prav drago plačana. Ne bi bilo prav, če bi zatajili dejstvo, da je slabo pripravljena skakalnica povzročila toliko nesreč, kakor iih dosedaj šo nu nobeni naši prireditvi ui bilo. Ako pude naš tekmovalec, pravimo, ne zna skakati. Toda iieznaujo ne moremo očitati inozonicom! Na skakalnici so bile jame; en del je imel trd sneg, drug zopet mehak. Izvozil je skok, kdor jo priletel z obema nogama na enako plast snega. Z eno nogo na trd, z drugo pa na mehek sneg, Iu ji? sledil brezpogojno padec. Padcev je bilo pa rekordno število. Torej, ako Zveza nima opore pri domačinih, potem je boljše, dn take prireditve ne izvede. Dobro hi bilo, ako si v Kranjski gori zapomnijo, da jo treba včasih le ločiti športno priredtev od čisto gospodarskih koristi. Zveza jo pa tudi sama pogrešila. Nikjer se v kombiniranem tekmovanju pri skokih ne jemlje polu zalet. Sodniki, ko so videli, da lete z vrha tekmovalci v nevarno cono, ne bi smeli pustiti slar-tati z vrha skakalnice. Tu je pa pogrešila Zveza sama. — Ob tej priliki bi se ozrli malo tudi na tehnično plat in tekmovalce. Lani tekmovalci niso dosti pokazali. Letos so pa nastopali smučarji, ki so zu Norvežani najboljši v Evropi. Leopold iu Bogner sla veliko pokazala. Večina naših funtov ne izrablja zadosti rok. Vsi se odrivajo večina samo z nogami, palice pa le zasajajo v sneg. Pri obeh Nemcih smo pa razločno videli, koliko so pomagale roke. Le radi pravilne izrabe moči rok sta dosegla tako lepe uspehe, lslo jo bilo pri skokih. Vrana iu Leopold sta pokazala, kako se pravilno skače. Oba imata pravilen in dober predklon. Pri odskoku jo bil pa Keglovvitsch mojster. V brezhibnem telemarku je priletel na skakalnico. Naši fantje se od mojstrov, ki so v soboto iu v nedeljo sturtali, lahko veliko nauče. Najtežje je bilo to pot za nas športne poročevalce. Tako slabe telefonske zveze kot jo imajo v Kranjski gori že z lepa nismo našli. Tako letovišče, pa nima v telefonski celici razsvetljave! Za prihodnjo lelo pa, ako hoče Zveza, da bodo mednarodno tekme obdržale sloves, ki so ga dosedaj pridobile, bo morala biti organizacija veliko boljša. Sfovenska Krajina Dobrovnik. Dobrovniški krajevni odbor Rdečega križa je imel dne 2. februarja lepo uspeli občni zbor. G. predsednik ie z zbranimi besedami obrazložil pomen in namen Rdečega križa. Kot vzor požrtvovalnosti ie postavil g. preglednika finančne kontrole Vekoslava Hudjo, ki je v kratkem času pridobil nad 10 novih članov in.nabral nekaj prostovoljnih prispevkov. G. šolski upravitelj Janez Preininger se je zahvalil za darlia, razdeljena o priliki božičnice revnim učencem osnovne šole v Do-brovniku. Na pobudo tajnika se ustanovi knjižnica, kar je tembolj potrebno, ker v Dobrovniku še ni nobene knjižnice. to I tu , :§JL, Izdelovanje orgel. Specialna delavnica za izdelovanje orgelskih piščalk. Vestna delo. Ceno lire/, konkurence. H. laneck M^ca pn Prevalih VI 5552/1932. Razpis Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo in montažo aparata za čiščenje in mehčanje napajalne vode za parne kotle v mestni klavnici s kapaciteto 2500 litrov na uro. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe s kolekom za 100 Din je oddali v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra (Kresija) do 22. februarja 1932 do 11 dopoldne. Vse podatke in pripomčke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 6. februarja 1932. Župan: Dr. Dinko Puc 1. r. Sporočamo tužno vest, da je dne 8. februarja ob 3 zjutraj umrl naš nad vse ljubljeni brat oziroma dobri prijatelj, gospod Karol Potic prokurist Ljubljanske kreditne banke Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 10. februarja ob pol 3 popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 8. februarja 1932. Žalujoča brata EMIL in VALERIO in prijatelji. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l*SO Din «11 vsaka besedo SO par. Na|manfii ogla* t . 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računalo vlit. Za odgovor snamtco! Na vpraian|a bres znamko ne odgovarlamot li Službe iicejo Beseda samo 50 par Kuharica gospodinja, . srednjih let, vajena vseh gospodinjskih del — ima veselje do živinoreje — služila 10 let na župnišču, išče zopet mesto na župnišče s 1. marcem ali pa kot gospodinja k orožnikom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1542. Prodajalka dobro izvežbana v modni, manufakturni in konfekcijski stroki, želi preme-niti službo v mestu ah na deželi. Ponudbe na upravo .Slovenca' pod Prvovrstna mlajša moč« 1473. 22-letno dekle inteligentno, išče za takoj kakršnokoli službo. Gre tudi kot služkinja ah natakarica, samo v pošteno gostilno. — Ponudbe pod Štajerka« štev. 1655 na upravo Slovenca«. Postrežnica išče dela za dopoldanske ure. _ Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1618. Dekle išče mesto kuharice, hišne ali natakarice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1627. Vajenko sprejme šivilja. Naslov v upravi »SI.« pod št. 1625. Služba organista in cerkvenika se odda 1. marca t. 1. pri Beli cerkvi na Dolenjskem. Poizve se pri župnem uradu v Beli cerkvi. stanovanja Beseda samo 50 par Dvosobno stanovanje lepo, veliko, 4 minute od tramvaja, Udmat, oddam za Din 460.—, enosobno Din 320.—. Naslov pove uprava »SI.« pod št. 1524. Dve opremljeni sobi eno lahko z dvema posteljama, takoj oddam. -Jerko, Dunajska cesta 97 Beseda samo 50 par 150.000 Din posojila iščem. Nudim prvovrstne garancije, eventuel. sprejmem družabnika. Ponudbe na Viktor Blažič, mednarodni informacijski zavod, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 2. Beseda samo 50 par Pekovski vajenec se sprejme Pekarna — Meljska c. 23, Maribor. Vajenec za krojaštvo - se takoj sprejme. Cwerlin, Maribor. Gosposka 32. Vajenec z«, krznarsko obrt se takoj sprejme. Naslov pove uprava SI.« pod št. 1647. Trgovskega učenca marljivega, poštenega, iz krščanske hiše — takoj sprejme trgovina z mešan. blagom Anton Slane, Griblje, p. Gradac, Bela Krajina. Sedlarski pomočnik zmožen 2000 Din kavcije, ki želi samostojno delati, naj pošlje ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Sedlar« št. 1654. Hlapca 7.3. poljska dela in k živini sprejmem takoj na kmetijo blizu Ljubljane. -Prednost imajo oni, ki so že služili na kmetih. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1624. Posojilo 20.000 Din iščem proti izvanredno visokim obre-stim in absolutni varnosti. Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod značko »Vknjižba« št. 1538. Poizvedbe Beseda samo 50 par Večja vsota denarja je bila izgubljena v petek med 11. in 12. uro na Glavnem trgu v Mariboru. Deklice, ki so denar pobrale, se pozivajo, da ga pošljejo upravi Slovenca« v Mariboru, sicer bodo naznanjene, ker so bile pri najdbi opažene. \l j •*) Beseda samo 50 par Objava! Razpisujemo nabavo mineralnega olja, bencina in 14.000 kom. krajnikov. — Pogoji in podatki za pogodbo na dan 18. februarja 1932 se dobijo pri Direkciji drž. rudnika v Zabukovci pod številko 409 413. Sobo in kuhinjo oddam. - Valentin Vodnikova 15, Moste. Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kabineta in pritiklin, z vrtom, oddam v najem v času od 1. marca do 1. maja. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1649. Stanovanje komfortno, obstoječe iz 4 sob, z vsemi pritiklinami, v sredini mesta, se odda takoj v najem. Naslov v upravi »SI.« pod št. 1650. Stanovanje dve sobi ali večjo sobo s kuhinjo iščem v okraju Sv. Jakoba. Ponudbe pod »Skladiščnik drž. žel.« št. 1623 na upravo »Slov.«. Dvosobno stanovanje s kuhinjo in vsemi pritiklinami, visoko pritličje, oddam 1. maja za 750 D. Mariborska 24. Vprašati je v I. nadstropju. Blizu vile Stadion. Sobo in kuhinjo oddam. Vodmat, Ribniška ulica 24. Naši bralci VaSa trgovina. Kako naj ti skupaj pridejo, če pa se ne poznajo! Ali Vas smemo ledaj povabili, da se spoznate med seboj? Naši malt oglasi radi in dobro posredujejo. Beseda samo 50 par Gostilna s pohištvo sc odda. Naslov v upravi »Slovenca pod št. 1653. Lepi poslov, prostori z napeljano elektriko, se oddajo v Wolfovi ulici 12, dvorišče. Pojasnila: Trgovina z železnino, Erja- Čitajte in širite »Slovenca«! Trgovina z mešanim blagom in gostilna, zelo dobro vpeljano, z velikim dnevnim prometom, na osobito prometnem kraju Zagreba. Trgovina s skladiščem, tri gostilniške sobe, kuhinja, stanovanje, pivnica, vse pod enim ključem. Letno dvorišče za goste, pred hišo prostor za točenje. Večletna najemninska pogodba po zelo nizki ceni zasigurana. Izvrstna in stalna eksistenca za agil-no obitelj. Potreben kapital za prevzem vsega inventarja in blaga v trgovini 90.000 Din. Prodaja: Pisarna M. S. Pav-lekovič, Zagreb, Ilica 144. Trgovino 7. mešanim blagom, ki je že vpeljana, vzamem v najem. Pristopim tudi kot družabnik. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Upeljana trgovina« 1656. Lokal od cca 5 m naprej lice išče tuzemska veleindu-strija. V poštev pride v prvi vrsti Prešernova, Dunajska ali Šelenburgo-va ulica. - Ponudbe pod Lokal« št. 1629 na upravo »Slovenca«. Ugoden nakup ostankov po 6, 7, 8, 10 in 12-Din v ..Tekstilnem Dazarfr Maribor. Vefrinisha ulica št 15 Posestva Beseda samo 50 par Dobro naložen kapital V letoviškem trgu dravske banovine je naprodaj krasna hiša z dobro vpeljano gostilno in trgovino. Vprašanja pod »Dobro naložen kapital 375« št. 1631 na upravo »Slov.« Lepo posestvo prodam v Štepanji vasi pri Ljubljani; hiša z električno razsvetljavo, lep vrt, njive in gozd. Interesenti, kateri se zanimajo za posestvo in žele po-j jasnila naj se obrnejo na g. Irta v Štepanji vasi 6, ali pa pismeno na naslov: Martin Telič, Igavas, p. Stari trg pri Rakeku. Jajce 75 par na drobno. — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. Belo blago vsake vrste po zelo nizkih cenah v trgovini O. Šlibar, Ljubljana, Stari trg 21. Posodo kakor vso kuhinj, opremo in porcelan kupite najceneje pri Jeklo, Ljubljana, Stari trg. Beseda samo 50 par Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava .Merkur«. Liubliana — Selenburgova ulica 6. II. nadstr. Vsakovrstno zlato Hnnnip po naivišiih cenab ČERNE. luvelir, Liubliana WolIova ulica Si 3. 11» Beseda samo 50 par Auto-limuzino prodam. Ponudbe na upr. »Slovenca« pod zn. »Zelo poceni« št. 1545. Naprodaj po ugodnih plačilnih pogojih takoj velika restavracija s celim inventarjem. Ponudbe pod šifro »Takoj« na upravo »Slovenca« Maribor. Izjava! Podpisana izjavljam, da se gospa Marica Žemljic v Slovenjgradcu o gospodični Pavji Štruc v Slovenjgradcu ni nikdar žaljivo izražala. — Štefka Ferlež, Gor. Sv. Kungota pri Pesnici. Poulc Beseda samo 50 par Čainernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36. Prva oblast, koncesioni-rana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite ponj! Sprejem učencev vsaki čas. Javljamo tužno vest-, da jc naš prokurisl, gospod Drago/in Polič danes po dolgi mučni bolezni umrl. Spremili ga bomo na zadnji poti dne 10. t. m. ob 14.30 iz mrtvašnice Leonišča na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnemu, ki je bil mnogo let naš zvest sotrudnik, bomo ohranili najlepši spomin. Ljubljana, dne 8. februarja 1932. Upravni svet, ravnateljstvo in nradništvo Ljubljanske kreditne banke. Cevlfi n« obroke TEMPO«, Gledališka ul. št. 4 (nasproti opere). Orehova spalnica šivalni stroj, kredence, omare in drugo pohištvo naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1652. Železno pečico ugodno prodam. - Mivka št, 23, Trnovo. Beseda samo 50 par Klavirji! Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inštrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za konservato-rij, glasbeno matico in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. Gre na deželo. Točna postrežba in zmerne cene — tudi na obroke. Izdelovalec klavirjev R. Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva uj. 5, Rimska cesta 2, Keramitne plošče Beseda samo 50 Par Debele 'inHriasteotrcbe za tlakovanje kopalnic, hodnikov itd., nove, 30 m'-' prav ugodrw prodam. — Naslov v upravi Slov.« pod št. 1620. G~*tilna in vinotoč v najstrožjem centru Zagreba, tik Jelačičevega trga, v najbolj prometni ulici, vodi se na način »buffet-restaurant«, popolnoma urejen s kompletnim inventarjem, letni oromet okrog 400 hI vina in piva, prodamo radi prezadolženosti lastnika. To prvorazredno podjetje obstoji že 20 let. Izvrstna prilika za agilne trgovce, gostilničare, vinogradnike in Dalmatince, ki bi želeli prodati lastne vinogradske proizvode po dobri ceni. Prodaja M. S. Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. kupite oalt-enele pri ttrdk A. VOLK, LJUBLJANA Reslirro rate 24 Najnovejši patent z ležečimi kartotekami na krogljični ležaj. Zahtevajte prospekte! Sofra, Maribor. Telef.2510 VI 5685/32. Razpis Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje oFer* talno licitacijo za dobavo kameninastih kadunj in plošč za zavarovanje dna zbiralnih kanalov. Ponudbe je treba pod običajnimi pogoji vložit' pri mestnem gradbenem uradu, Nabrežje 20. septembra, v zapečatenem ovoju z napisom: -Dobava kanalskih kadunj« do ponedeljka, dne 15. februarja 1932 do 11 dopoldne. Podjetnik jamči za kakovost materijala ene leto po prevzemu. Ponudnik mora ponuditi cene franko skladišče na mestni pristavi za vse velikosti in tipe kadunj in plošč. MESTNO NAČELSTVO V LJUBLJANI, dne 6. februarja 1932. 2upan: Dr. Dinko Puc 1. r. sT*"--K2 .S^c S aoo > w - -a g -> J3 Oi kJ -J S i- a. p a ai^ "ŽE. »3 t-J —- - .2 ■2 iS S «3 Oj -J * i- ^ E - liN n -— - u = Si , =>£ •N M S. ® Si s=> d C5 M B O e . J2 ta 359 ri g . & oo — ODC3 e d ^ — O = . as Z S- a: JjO . ® — S NJ '--- I s =5 » . — OJ Dr. Joža Lovrenčič: 08 T. S i - -s 5 Ti ~ fi 5 M * i - : „ ■-. ___> v * n: » o i — "M I finali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Velmožje so vzklikali in žrec Seko jc vodil Eno pred kraljevi prestol, ogrnil jo s kraljevim plaščem, ki ga je nosil oče Prono, in ko je sedla, ji je položil na glavo kraljevo krono, v roko ji je pa dal kraljevi meč in jc šc govoril: Kraljica, ko sem ti po skleptt in odobritvi starešin in vclmož našega rodu izročil znake najvišje oblasti nad zemljo Karnov, te vpričo Belena, boga našega najvišjega, in starešin in velmož naše zemlje vprašam: Ali boš narodu in zemlji naši mati?' — Bom! — je odgovorila kraljica. >Ali boš žrtvovala rajši življenje kot bi predala zemljo, ki si ji zavladala svobodni, v sužnost? — Bom! — je ponovila kraljica. »Ali boš vero očetov in zakone in običaje rotiti našega spoštovala, držala in se po njih ravnala?« — Bom, sedaj in vedno. Belen mi bodi dober irt mi pomagaj! — In poklonila sta se kraljici Eni kralj Epulo in žrec Seko in poklonili so se ji po vrsti starešine in velmožje in Katmel, poklonili in prisegli zvestobo in v dvorani jc zagrmelo in odmevalo: »Živela kraljica Ena, Belen ti bodi dober!« Tedaj so zunaj s štirih strani gradiščnega obzidja zatrobili v štiri vetrove štirje rogovi veselo znamenje, da sedež karnskih kraljev ni več prazen, da je zavladala kraljica Ena ... Kraljica v dvorani pa jc govorila s prestola: Starešine in velmožje, zaupali ste zemljo ženskim rokam — hvala vam. Ta desna, ki je prijela danes meč očeta mojega in dedov mojih, je ojeklc-nela, kakor je ojeklenelo srce v gnevu in želji po maščevanju, odkar je padel oče in sem morala prebiti sužnje dni v Akvileji. Oklep si nadenem in čelado in z mečem .v roki bom branila svobodo rodne zemlje sredi med vami Epulu kralju in možu mojemu ob strani! Trden in neomajen je ta moj sklep, starešine in velmožje, in nikako prigovarjanje ga ne okleva. Tudi ženska je zmožna junaštva in zna hladno soditi, kadar je Ireba. Ali bi Opalo in Suro zamahnila nad k leto j»lavo Kvinkcija Flaminina pred Akvilejo, če bi jima ne bila dala znamenja? In ako bi me bil obdržal kralj Epulo v taborišču ob zgornjem Timav-skem jezeru, odletela bi bila tudi konzulova glava in nc- snoval bi danes več načrtov, kako bi vodil legije v našo zemljo. Res, rajši bi bila mati narodu našemu in zemlji naši v miru, ki bi ga blagoslavljala vsevišnji Belen, blagodatni Tcvtat in blaga Noreja, a ker živimo v Hesovih časih, kako naj bo kraljica mati in ne bojevnica? Kakor sem zbrala pomožne čete, ki so se mi navdušene odzvale, in jih poslala v Karusadijski les, tako sem odločena in pripravljena, da jih vnovič zberem in pojdem z njimi na čelu v boj in se skažem vredno naslednico junaškega očeta in vredno časti in zaupanja, ki ste mi ju danes izkazali, starešine in velmožje, ko ste mi izročili kraljevsko moč in oblast.? Odločno je govorila kraljica in nc Epulo ne Seko in ne eden izmed velmož je ni skušal pregovoriti, da bi opustila misel na bojni pohod. - Zdaj pa, velmožje in starešine, bi rada slišala in vedela, kako je v naši zemlji, kako je v naših gradiščih, je želela kraljica poročil. In spregovorili so starešine Menov in Katalov in Kalenov in poročali kraljici in voju Epulu, kako so gradišča založena z orožjem in kako .so borci pripravljeni, da udarijo, kakor hitro bi bilo treba. Izzivati ne bi svetoval,; je menil žrec Seko, ■mogoče se Rimljani zadovoljijo z Akvilejo, ki jih je stala že toliko žrtev. Dosegli so mejo italsko zemlje iu utegnejo biti zadovoljni, če jih pustimo v miru. Mogoče bi si postali ne samo sosedje, temveč tudi prijatelji!" ' Ne verujem, se je oglasil Katmel. Prav imaš, voj, žrec ne pozna Rimljanov, mu je pritrdil Epulo in nadaljeval: »Volkulja, pravijo, je dojila ustanovitelja Rome in volčja čud jim je ostala. Osladnili so se in ne bodo odnehali. Volk se ne zadovolji z eno ovco, celo čredo {»okolje. Ne zanašajmo se, bodimo pripravljeni! Od Tiniava do Tergesta ni daleč — Rimljani so ga videli in gotovo jih skomina. Istri se bliža nevarnost bolj ko zemlji Karnov, kjer jih gore ne vabijo. Kraljica Ena, doslej si mi bila žena, bodi mi odslej še krepka zaveznica s svojimi četami, da bo zavladal najin Dardan svobodni, zmagoviti zemlji kot kralj Karnov in Istrov!.. Bo, Epulo, mož moj, in če me stane življenje! »Kraljica, Dardana sc je spomnil kralj. Kaj bo z njim, če greš v boj in se zgrnejo Rimljani proti Silikatni?« jc vprašal Orgo, starešina iz Tolmone. »Res, kaj bo z njim in kani naj gre, če bi grozila nevarnost? To, to pomislimo! jo skrbelo Kir-zana, velmoža iz Karpreta. Za Jugoslovansko tiskarno • LJubljani: Karel Ce& izdajatelj: Ivan Kakovet Urednik: Franc Kromžar. Zasedanje banovinske ga sveta Predložen novi banovinski proračun AA. Ljubljana, 8. februarja. Danes ob pol 11 je bilo otvorjeno drugo zasedanje banovinskega sveta. Na dnevnem redu zasedanja je razprava o proračunu za Dravsko banovino za proračunsko leto 1932-3. Zasedanje je otvoril ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič. Po opravljenih uvodnih formalnostih (izročitev dekretov novoimenovanim članom banovinskega .-veta, čitanje odlokov o sklicanju banovinskega sveta itd.) je g. ban dr. Drago Marušič prečital svoj ekspeze. Banovo poročilo (i. ban dr. Marušič je med drugim izvajal: Absolutna objektivnost ter socialna pravičnost pri upravljanju proračuna banovine je nujen pogoj za vsako uspešno gospodarsko delovanje. Po tem načelu smo se v preteklem letu tudi ravnali. Smatram za svojo dolžnost, da ob tej priliki podčrtani neumorno in požrtvovalno delo podrejenih mi uradnikov. Zvest obljubam katere sem dal pri zadnjem zasedanju banovinskega sveta ter sledeč pobudam gg. članov banovinskega sveta, je banska uprava ukrenila potrebno, da se prosvetne razmere v Dravski banovini izboljšajo iu zlasti, da sodelovanje med našim učileljstvom ter narodom postane čim tesnejše in prisrdnejše. Z zadovoljstvom lahko ugotavljam, da se je to posrečilo in da je našo učiteljstvo ne samo v šoli mogočen faktor prosvete, temveč da ga vidimo ludi v izven šolskem prosvetnem delu med prvimi. »Sokole, kateri nam mora vzgajati moralno in telesno zdravo mladino, je v preleklem lelu svoje vrste več kakor podvojil, zakar gre ne-mala zasluga tudi našemu učiteljstvu. To smotreno delovanje bo banska uprava nadaljevala tudi v bodoče. Z zadovoljstvom omenjam, da je umobolnica v Novem Celju začela iioslovati in s lem za sedaj ozdravila našo najbolj skelečo socialno rano. Prav lako bo v bližnjih dneh otvorjena nova porodnišnica v Celju, ki bo po svojem modernem ustroju in opremi v ponos dravske banovine. Tudi razširitev in modernizacija ljubljansko splošne bolnišnice ter umobolnico napreduje ter upamo, da vkljub težkim finančnim prilikam ne pridemo v zastoj. V preteklem letu je banovina prevzela tudi novomeško bolnišnico. Banska uprava jo posvetila vso brigo perečim socialnim vprašanjem ter je, kolikor je bilo mogoče, skušala olajšati socialno stanje našega delavstva, kakor tudi ostalih slojev. Kakšen je proračun V formalnem oziru je proračun izdatkov in dohodkov Dravske banovine za leto 1832-3 sestavljen na isti način, kakor v letu 1931-2 s lo izjemo, da so se pri pričujočem proračunu izdatki razdelili na vsaki oddelek posebej ter so tudi esebni izdatki predvideni pri dotičneni oddelku. Proračun občih izdatkov in dohodkov znaša Din 111,951.978 izdatkov in prav toliko dohodkov, ler je napram sedanjemu proračunu zmanjšan za Din 4,400.721, to je za 3.78 odstotkov. (Kakor je »Slovenec*: že v nedeljo poročal, je znašal lanski proračun prvotno res 116,352.699 Din; bil pa je pozneje popravljen in izpremenjen tako, da je znašal 104,661.899 Din, Z ozirom na lo številko torej sedaj predloženi proračun ni za 4 milijone manjši od dosedanjega, ampak je skoraj za osem milijonov večji! Op. uredništva.) Proračun banovinskih podjetij in ustanov pa znaša Din 52,686.983 izdatkov in Din 52,699.192 dohodkov, tako da se pokaže presežek Din 12.209. Med tu navedenimi dohodki podjetij in ustanov j'' upoštevana tudi žc dotacija banovino v znesku Din 14.692.050.—, ki jc ludi upoštevana že med izdatki ■banovinskega proračuna. Lastni dohodki podjetij, zavodov in ustanov pa so predvideni z zneskom Din 38,007.142.—. V proračunu tekočega proračunskega leta pa znašajo izdatki podjetij in ustanov Din 56 milijonov 67.469.—, skupni dohodki pa Din 56,116.421. Od lega zneska odpade na dotacijo banovino Din 20 milijonov 523.372.—. Kakor izhaja iz tu navedenih številk, se po predloženem proračunu zmanjšajo dotacijo za celih Din 5,831.322.—, medtem ko se laslni dohodki zvišajo za Din 2,414.093.—. Skupno se torej pri banovinskih ustanovah in podjetjih predvideva za prihodnje leto zmanjšanje od Din 8 milijonov 245.415. Razliko med tema dvema zneskoma bodo morali zavodi prihraniti z najintenzivnejšo Slednjo v gospodarstvu. Izdatki Osebni izdatki za pragmatične banovinske uslužbence so bili do sedaj predvideni centrabio v I. poglavju proračuua. Kakor omenjeno, so pa po nalogu ministrstva financ sedaj predvideni po posameznih poglavjih. V lelu 1931/32 je predvidenih 212 inest z letno potrebščino Din 5,921.622.—, V pričujočem predlogu proračuna pa je predvidenih 210 me-t z lelno potrebščino Din 5,683.132.—. Celokupne osebne potrebščine znašajo Din 7 milijonov 16(3.000.— ali 6.40% celotnega proračuna. Tudi pri zavodih in podjetjih se je v mejah dopustnosti skušal doseči prihranek na osebnih izdatkih, ki znašajo v tekočem proračunu Diu 9,646.875. — v predloženem proračunu pa Din 9,499.393.—. Ravno-tako moram zaznamovati prihranek za osobje oe-slno-vzdrževalne .službe v znesku Din 156.533.—. Važno je še pripomniti, da je v prvem poglavju predviden ludi znesek 1,500.000,— Din za pospeševanje elektrifikacije. Izdatki za kmetijstvo so proračunani na Din 13,503.040.—. Ako jih primerjamo z letošnjim proračunom, so ti izdatki za Din 3,391.000.— manjši. Z ozirom na zelo razvito šolstvo v Dravski banovini je razumljivo, da mu mora banska uprava posvečati posebno skrb. Radi tega jo tudi predloženi proračun oddelka za prosveto za Din 2,407.000.— večji od letošnjega. Za Sokola 500.000 Din Posebno skrb bo banska uprava tudi lelos posvetila razvoju »Sokola kraljevine Jugoslavije . za katerega je predviden znesek Din 500.000.—. Za ceste Eno najvažnejših, pa tudi najtežavnejših poglavij v letošnjem proračunu tvori tehnični oddelek. Izdatki za ta oddelek znašajo Din 38,147.918. -ali 3-1% celotnega proračunu, torej procentiialno najvišjo postavko našega proračuna. Dobro ceste so pogoj za dobro gospodarstvo. Pri lanskem zasedanju smo predvideli za ceste ustanovitev cestnega fonda. S lem velevažnini vprašanjem zaenkrat nismo uspeli. Ali lo vprašanje je postavljeno na dnevni red in ugotoviti moramo, da je zanimanje za cestni fond tudi v centrali zelo veliko ler sem prepričan, da bo končno prišlo do ustanovitve takega fonda. Ravno tako nismo vspeli z nameravano ustanovitvijo lastnega gradbenega podjetja. Posebno važnost zadobiva v sedanjem času oddelek za socijalno politiko in narodno zdravje. Res je .sicer, da je predloženi proračun skoro za poldrugi milijon manjši kakor letošnji, vendar pa se postavke, zlasti za socijalno skrb in za preventivno medicino niso znižale nasprotno, povečale, ker so se vsled prihranka pri bolnišnicah našli potrebni zneski. Na novo je vnesen znesek od Din 1 milijona za podporo bratovskim skladnicam, katere vsled nazadovanja aktivnih članov v sedanji gospodarski krizi nc morejo iz lastnih sredstev izplačevali rentnine. Finančni oddelek izkazuje Din 10,690.678.— izdatkov. Največja postavka pri leni poglavju odpade na anuitete, obresti in vračilo posojil banovine in njenih ustanov. Glede izdatkov oddelka za trgovino, obrt iu industrijo. kateri znašajo Din 2.805.152.— naj poudarim, tla so tukaj vnešeni samo izdatki za neposredno pospeševanje leh gospodarskih panog, da je pa velik del izdatkov, od katerih imajo te panoge posredno korist, in izdatkov, ki so posledica delovanja teh panog, vnesen v tehničnem in sccijalnem oddelku. Posebna ipažnja bo posvečena tudi vnaprej tujskemu prometu, za katerega je v predloženem proračunu predvideno skoro 800.000 Din. Izdatno so zmanjšani stvarni izdatki komisije za agrarne operacije. Banska uprava bo proučila možnost, da priključi komisijo za agrarne operacije odseku za agrarno reformo pri kmetijskemu oddelku, k kateremu organsko tudi spada. Končno naj omenim, da je predviden kot izdatek tudi rezervni kredit v znesku Din 2,552.573.—. katera vsota jo potrebna kot proračunska rezerva /a slučaj, da so v teku proračunskega leta pokažejo kake spremembe v cenah za stvarne potrebščine. Dohodki Vjri dohodkov ostali v glavnem isti kakor v letošnjem proračunu, vendar pa se je iznos teh dohodkov moral po večini znižati, ker se je po dosedanjih izkušnjah izprevidelo, da v tekočem letu proračunanih svet ue bedo mogli doseči. Tako je obča banovinska doklada pri istem odstotku znižana za Din 2,000.000.—, trošarina na alkoholne tekočine pri isti stopi za 5 milijonov in pol, kakor so se tudi morali z.nažati nekateri drugi dohodki. Vsled lega in pa, ker se izdatki brez slvarne škode ue morejo dalje zniževati, je bila kraljevska barska uprava prisiljena iskati novih vihov. iVove davšrtnr Na novo so namerava vpeljali 50%-na doklada k dopolnilni prenosni tak-lasnujc glede postavke za izdajanje Službenega i lista . Prvotno je bila s tiskarno Službenega li- | sta« podpisana pogodba, vendar jc banska upra- i va v zadnieni času to pogodbo revidirala in bo- : do že v tekočem letu mogoči znatni prihranki pri tej postavki. Član ban. sveta g. Tavčar Ivan opozarja na i govorice, k krožijo o veliker- 'imankliaju v zvezi z izhajanjem bivšega »Iu- vana« in prosi za pojasnilo, kaj bo s tem deficitom. G. ban. dr. Drago Marušič pojasnjuje, da je list izhajal v režiji banovinskega -edjetja. Računi še niso sklenjeni. Ze sedai pa Ir.hko pomiri banovinski svet z zagotovilom, da ta primanjkljaj ne bo padel v breme i banovinskega proračuna in da se bo kril z dru«e strani. | Član banovinskega sveta g. Bajuk Martin se I pridružuje nineniu, da je kredit za banovinski svet | premajhen. Predlaga |)oleg zvišanja še to, uaj bi i vlada dovolila članom banovinskega sveta brez- j plačno vožnjo, da bodo mogli med ljudstvo. Član ban. sveta g. Orehek Franjo prosi za pojasnilo o postavki za nacionalno prosveto in za ! elektrifikacije (309.000 Din iu 1 milj. ; 500.000 Din). i G. ban odgovarja na predlog člana ban. svela g. Lovšina o kreditu za banovinski svet. če bodo nastale naknadno po razglasitvi novih zakonov o banovinskih svetili in z razpisom eventuelnih banovinskih volitev nove potrebe, je za to že pred-videno v proračunu s |xistavko o naknadnih kreditih. _ Kredit za nacionalno prosveto pa se bo potrošil za stvari, ki so nam vsem pri srcu iu najbolj drage. Elektrifikacija. Pomočnik bana g. dr. Pirkmajer pojasnjuje da je postavka /a elektrifikacijo med drugim'po frebna tudi za to, ker sc daljnovod Velenje -Črnu če—Ljubljana za enkrat no more sam amortizirati. G. ban dr. Marušič odgovarja na opomin' glede elektrifikacije in priznava, da je načelo rentabilnosti s teoretičnega stališča povsem pravilno Začasno pa so potrebni tudi drugi ukrepi in postavka v proračunu je na meslu. C im vet" občin bo deležno elektrifikacije, tem koristneje bo to za splošno gospodarstvo in tem prej bo nastopila željena rentabilnost v veljavo. G. Rus vpraša, kaj je z elektrifikacijo kočevske bližnje in daljne okolico. Pomočnik bana dr. Pirkmajer je odgovoril: Ban. ka uprava se jo obvezala, tla bo Kočevje elektrilicirala v dveh letih glede občin pa je potrebno, tla so zberejo lokale... sredstva za omrežje. Dneva, ko bo v Loškem potoku zasvetila električna luč, ni mogoče v naprej določiti. O popolni elektrifikaciji okolišnih očolii na Kočevskem bo mogoče govoriti jio dveh loti'1 Seja je bila nato zaključena in sc nadaljnji j>opoldne ob po! 16. Popoldanska seja Ob pol 16 je ban dr. Marušič otvoril jk)-poldansko sejo zasedanja banovinskega sveta. Razprava o kmetijstvu. Preden se je pričela razprava o tretjem |>o glavju t. j. o kmetijskem oddelku |>roračuna, jc ban g. dr. Marušič še ugotovil, da se jc v prvem jioglavju postavka za izdajanje in založništvo Službenega lista razdelila tako, da ostane za to postavko 100.000 Din, ostanek 00.000 Diu pa se bo u|)orabil za novo ustanovljeno statistično službo banske uprave. Načelnik kmetijskega oddelka g. Podgornik je nato poročni o stanju kmetijstva v Dravski banovini. Viš. fin. sekretar Božič je nato pričel čitati posamezne postavke III. jx)glavja k |iroračunu o kmetijstvu, za katero jc določeno 375.000 Din. Jrnžekovič Ivan je mnenja, tla jrostavka ne bi smela biti znižana v primeri z lansko, ki je znašala 480.000 Din. Razprava se je nadaljevala do 7 zvečer, ko je bila seja zaključena. Požar v bolnišnici v Brežicah gasilni društvi iz Brežic in Krškega, sta omogočili, da so omejili požar, ki se jo razgorel najhujše okrog polnoči. Kljub napornemu delu in nevarnosti so gasilci |iroti jutru udušili požar, ki >nš!;ovo z nožem ter ii pa zasadil v sklep desnega ramena. Kontno pa razbojnik« le nista dosegla svojega imiiiena, ker jo kobila med leni že Začela teči, a obe sej-marki na vozu -hi se pričeli lia vse grlo dreti iu vpiti u pene«, da sta se ropa ja ustrašila ili izgini k. \ šumo. A že po par Sekundah sta se zopet junačila in prišla zoj>et na h veti« oii vidno v namenil obnoviti napad. Toda voz ie med trm «i-«oni že napravil precejšnjo pot iu ko sla videla, da ga ne moreta dohiteti, sta napad opustila. Takoj po tem napidu je bil osumi 'en dejanja kot eden sostorilcev Rudolf Mohorko ler je teklo zo-j>er njega kazensko postopanje, ki pa se je. rndi pomanjkanja dokazov zaključilo brez u*peha. šele ko je padel Mohorko v ioke pravice po strašnih umorih v Kamilici, je v preiskovalnem zaporu priznal uudeležbo tudi pri opisanem roparskem napadu ter izda! kot svojega pomagači Franca Ze-bcea. Dotlej sc v obče ni sumilo, da bi bil Zebee zapleten v Mohorkove roparske pohode. Zasledovanje j>a je bilo po izdaji od luoho.ka nekaj časa brezuspešno. Med tem je obdolženec na svojo roko poskušal v ropu srečo, ko je koncem avgusta 1931 napadel po noči na cesli iz PodOve v Rače Antona Španingerja, zidarskega mojstra iz llač. Španinger je imel pri sebi okrog 1500 Din gotovine, ko se jo v noči napotil po cesti iz Podove proti domu. i Po cesti pa je korakal sam, pri mostu v Brezuli ga je pa prehitel obtoženec, ki je privozi! za njim na kolesu. Zebec se je ustavil ter povabil Španingerja, naj se pelje z njim, nakar je imenovani res prisedel ter sta se skupno nekaj časa peljala. Ko sta dosj>eki v sredo račkega polja, je obdolženec ustavil kolo, ga položil na tla ter se sunkoma okrenil proti špmingerju in za vpil: »Sedaj pa de-ni-.r sem, če ne bova d ugače govorila.« Pri tem je nekaj sk ival v roki In Španinger je imel vtis, dn ima samokres ali kako drugo orožje, tz nevarnega položaja pa je prestrašenega in tresočega Španingerja rešil neki kolesar, ki se je pripeljal ie Rač. V istem hipu je namreč obdolženec pograbil svoje kolo te zbežal z nlim peš preko travnikov, dočim jo je Španinger še ves v str« u ureza l po cesli proti svojemu domu. Zebec zanika o bi- dejanji, vendar so dejstva, ki jih navaja obtožnica tj ko tehtna, da je njegova krivda očividna. — Senatu jo predsedoval dr. Toni-" bak, prisedniki pa so bili Zemljič, Lenari, dr. Čemer in Kolšek. Obtožnico je zastopal d žavni pravdnfk Sever, obtožencu pa je zagovarjal po : iužbeni dolžnosti dr. Tominšek, avskultaut mariborskega okrožnega sodišča. Zebec je bil obsojen v smislu obtožbe na 5 let robije., 5 letno izgubo čas nih pravic in na stroške kazenskega postopanja. ki se pa izrečejo neizterljivim. Zebec je po kiatkcm oklevanju izjavil, da sprejme kazen. * □ Vest o aferi Kmetijske ekspertne zadruge je vzbudila v M« ribo u in celi širni okolici največjo pozornost ter povzročil« najruj.novretnejše I domneve in govorice. Na policijo prihajajo nepre-| stane osebe, ki so člani te zadruge ter skrbeče povp ašujejo, kaj je nn stvari. Radi tega poziva policijski kom i siri jat, naj se prij u I jo jo samo one osebe, ki so bile stvarno oškodovane. Kakor sino ; doznali, znaša število zavarovancev pri zadrugi ■ 15.000. Preiskavo vodi preiskovalni sodnik dr. I Gcrmovšek. Kuttum* obzornik FINŽG.VKJEVA KNJIGA V HRVATIH Te dni se je pojavila v izložbah zagrebških knjigarn že pred meseci napovedana l ingarjeva »Dekla Ančka«, ki jo je prevel P. Tijan, a založila »Knjižnica dobrih romana . Imenovana knjižna založba, ki sc predvsem jKniaša z izdajanjem del in prevodov s slovanskih tal. tako hrvatskih, slovenskih. čeških, slovaških, poljskih, ukrajinskih, ruskih (od Cehov je trenutno na vrsti DufVCh: Kra-suljak ■), s>' je Slovencem poleg Pregljevih Božjih mejnikov oddolžila v Finžgarju, in to za šestdeseto letnico njegovega življenja. Deklo Ančko je Finžgar sam svetoval, ko so ga prašali, kaj bi Izmed njegovih del jtrelili v hrvatski jezik, kol najbližjo hrvatskemu kmetskomu bravcu. Nimam originala, da bi primerjal prevod, vendar se ušesu zdi. da je ohranjen duh Finžgarjevo besede. Seveda mnogim izrazom, ki so srce gorenjska govorice, ni mogel dati prevajalec življenja; pa to Je usoda prevodov. Sok je iztekel. Tudi imena bi morala ostati Finžgarieva: Janez, Ančka namesto obledelih Ivanov in Anic... In naslovna slika, ki kaže deklico v gorenjski narodni noši, ni srečna; suh papir. — A vse te mane ne odtehtajo vrednosti, da je knjiga tu in da si Finžgar zmerom bolj utira pol med Južnimi Slovani. Knjigi je dodan življenjepis s sliko in deli pisateljevimi. Dr. J. Andrič daje sledečo izjavo: Franjo Sal. Finžgar je sadašnji najbolj! slovenski pisar, najjači realistički jiisac na slavonskem Jugu i svakako jedan od suvrentenih književnih prvaka u slavenskom svljetu uopče. Njegova djela su sna-žan odraz slovenske narodne duše, u njima su nada sve plastički prikazani živi lipovi -lovenačkoga životu, kao da su iz kamena tsklesani, n problemi, koje on n lini djelima rješava, lako su s temelja zalnaiVtil. le ostuvljaju ne izbrisi v trag u duši čita-telju. Nujveča umjetnička odlika Finžgarovlh djela jest njegov osebujni stil, gdje su rečenlce i rječi kao iz kremena u lom je Finžgar nenadmašiv...« Nn knjigo so poslali pozorni nekateri hrvatski dnevniki, ki ji dajo priznanje. Obzor', ki je že nekajkrat prinesel po kako sličico iz slovenskega kulturnega življenja in možeh, pi?e, da je »Anica (tok ie namreč hrvatski naslov le knjige; nimajo Hrvatje adekvatnega izraza en deklo kakor mi ie dr. Andrič rekel) karakterističen način ustvarjanja -ponaivečegu jiretstavuika slovenske književnosti , ker piše za široke kroge, a je vendar dotjerana i prava umjetnost... Dr. MarakoviŽ je napisal v drugi številki Hrv. Prosvjeter dališo oceno o Finžgarjevein Pod svobodnim solncem . * (f. krnela Svnrc je razstavila v salonu Ullrich GO slik karikatur poznanih zagrebških osebnosti in ■ prejela prvovrstno priznanje v izredno številnem i obisku. Karikaturist preži na razne pokrete liudi in idej, sploh na sodobno življenje, in to na svoj način izrazi, največ v rahli ali trdi satiri V vsaki sliki naslutis duševno dispozicijo človeka Med drugimi visi tudi karikatura našega tenorist« Šimenca U-net-nica kaže s to razstavo talent za karikature značajev in tipov. KRSTNA PREDSTAVA V MAKIH. GLEDALIŠČU R. Golouh: Groteska sedanjosti Kakor hitro je njegova Kriza : šla preko odra, je že bil Rudolf Golouh zamislil svoj« Komedijo sedanjosti,, ki je zorela do srede lanskega leta ter kot Groteska sedanjosti" dozorela na tolsto soboto zvečer v tukajšnjem Narodnem gledališču. Analiza dela samega spada v delokrog literarnih zgodovinarjev, v kolikor gre za literarno važnost: glede uprizorljivosti te groteske pa je ob njeni krstni predstavi prodrlo mnenje, da jo v delu veliko dinamike ler možnosti oderske razgibanosti, ki se oči tuje prav krepko zlasti v poedinih prizorih in lo očitno bolj nego z vidika celotnosti oderskega efekta. To štiridejansko komedijo, ki je na odru morala postali groteska, je režiser .loško Kovic tz razlogov oderske organizacije zajel v petero slik, v katerih teče pred gledalcem z mrzlično brzino sledeče dogajanje: Prva slika: štiri vojsko oblegajo občino: v županovi hiši ln med občinskimi svetniki je veliko razburjenje; Okupacija grozi. Kaj napraviti? Druga slika: občinski svetniki imajo sejo ob navzočnosti občinskega prebivalstva. Samo eden izmed občinskih svetnikov je proti situaciji oblege od štirih strani; toda njegov glas utone v protestih vseh navzočnlh, ki jim sijajna konjunktura tihotapstva na pičlem omejenem ozemlju prinaša obilo koristi in dobička. Tretja slika: pozorišče dejanja jo prostor |ircd noslopjeni, v katerem ždi in poginja Maribor, 8. februarja. Tragična nesreča se Je pripetila v nedeljo zvečer okrog 9. ure na cesti med Mariborom in Sv. Lenartom v Slov. goricah. V avlo, ki je tast odvetnika dr. Gorišeka iz Sv. Lenarta se je na ostrem ovinku zaletel z vso silo neki kolesar. Ka-rambol je bil za moža usoden, ker je obležal ves v krvi in nezavesten v obcestnem jarku. Avlo se jo ustavil ler naložil ponesrečenega, nakar ga je požarna braniba iz Sv. Lenarta na svojem avtomobilu nemudoma peljala v mariborsko bolnišnico. Ponesrečenec pa jc že med jHiljo jmdlegel po- □ Sestanek društva katehetov lavaniinske škofije se vrši v četrtek, dne 11. februarja, ob jiol-10 v Mariboru, Koroška cesta št. 1. Predmet predavanja je: Vzgoja k molitvenemu življenju. Gospodje knlehetje se vabijo k obilni udeležbi. □ Preineščenje na mariborskem sodišču. Premeščena sla od mariborskega sodišča izpr. sodniški pripravnik dr. Teodor Tominšek k okrajnemu sodišču na Vrhniki in sod. pripravnik Leopold Rupnik ua lastno prošnjo k deželnemu sodišču v Ljubljani. □ Novo pevsko društvo v Mariboru, Že pred petimi leti so si nižji poštni uslužbenci v Mariboru ustanovili v okviru svojega stanovskega društva pevski odsek, ki je prav lepo deloval. Da l)i pa se delo še olajšalo ter dosegli še lepši uspehi, so sklenili pevci ustanoviti samostojno pevsko društvo, ki nosi ime :>Pošlni rogc Pravila je banovina že potrdila ter se je vršil preteklo soboto žc ustanovni občni zbor. Ustanovitev novega pevskega dlušiva pozdravljamo v prepričanju, da bode doseglo lepe uspehe v gojitvi petja med svojimi člani ter se uveljavilo v našem mestu. Novi odbor društva poziva tem polom ludi vse bivše, kakor tudi evenluelno nove izvršujoče in podporne člane, da pristopijo k društvu. □ Velik finančni efekt koncerta pomožne akcije. Koncert pomožne akcije, ki se je vršil pretekli teden, beleži izreden finančni efekt. Cisti donos presega svoto Din 20.000,— kar jo najlepši dokaz o požrtvovalnosti vseh sodelujočih in mariborskega občinstva, ki jo napolnilo pri obeh prireditvah dvorano. Poleg glasbenega koncerta bi se morala, kakor je bilo sklenjeno, vršiti prireditev mn-ribarskih književnikov v gledališču v korist pomožni akciji. Doslej še ni pozitivno, če se bo prireditev književnikov vršila, bilo bi pa vsekakor hvalevredno, ako bi se tudi ta ideja uresničila. □ Preurejeni volilni imeniki. Stalne volilne imenike je mestno načelstvo na novo preuredilo. Predvidenih je 15 volišč. Vseh volilcev je v novih volilnih imenikih vpisanih 9293, od tega 551 izven mesta bivajočih javnih uslužbencev. Ko bo okrajno sodišče volilne imenike potrdilo, jih bo mogel vsakdo vjiogledati in prepisali ter zahtevati popravke. □ SSK Maraton. Plavalna sekcija. Danes ob običajni uri trening za plavače. Točno, ker zapremo takoj vrata! — Zimskosportna sekcija: Članstvo, ki u" ugotovila preiskava. □ Potrjena poravnava. Okrožno sodišče je po-trdilo poravnavo med trgovcem A. Pošom v Mariboru, Aleksandrova cesta 27 in njegovimi ujmiki. Sprejeta je bila 50% kvota, plačljiva v 15 zaporednih mesečnih obrokih. □ Redno poslovanje konskripeijskega urada. Konskripcijski urad mestnega načelstva zopei redno posluje za stranke med uradnimi urami od 8"12' Ljubljana i>) Pisarna Vzajemne pomoči je slej ko prej uradno zapečatena in revizija se traja. Revizija bo zahtevala težavno delo, ker je knjigovodstvo tega društva zelo zapleteno in neenotno. G Na X. prosvetnem večeru prosvetnega društva Trnovo v sredo, 10. februarja v društvenem domu Karunova ul. 1 t bo predavat sanitetni polkovnik dr. Matej Justin: -Kako se ohranimo strupenih plinov v slučaju sovražnega napada. Začetek točno ob 8. 0 Občni zbor vojnih dobrovoljcev v Ljubljani se je vršil 2. t. ni., na katerem se je izvolil novi odbor: predsed. Alfonz Lorger, podpreds. dr. 'line Meršolj, tajnik Edv. Prinčič, blagajnik Andrej ši-frar, odborniki: Stanko Velkovrh, Milan Mravlje in Franjo Gorečan; nadzorni odbor: predsed. dr. Mirko Kambič, odbornika Pavel Krečič in line Starman, namestnika Albin šifrer ter dr. Ernest Turk. Obširno poročilo o delu organizacije, I. j. o društvenem življenju sploh ter'prizadevanju iu uspehih glede zemlje in uverenj, je podal predsednik Lorger. Tov. Mravlje je poročal o raznih kričečih primerih pri nekih velejiosestvih ter pri izdajanju uverenj. Jo pa prepričan, da se bo z energičnim nastopom odpravilo vse to ali vsaj mnogo lega. Prva partija 46 članov bo sedaj na pomlad prišla v posest zemlje pri Mur. Soboti, druga okrog 20 pride zatem na vrsto. Člani, ki bi radi dobili osebno kako informacije od tajnika ali kakega odbornika, naj sporoče, kdaj si; nameravajo zjglasiti, na naslov tajnika: Edvard Prinčič, učitelj. Dunajska cesta 6, ki jim bo potrebno sporočil. Naknadno- t. j. po 31. inajn 1929 vložene prošnje za nova uvereiija so bile zavrnjene, ker je rok že zamujen. Položnico za poravnavo članarine !>odo za I. 1032. v kratkem razposlane. — Odbor. 0 Mestni organizaciji Narodne Odbrane v Ljubljani je bilo sporočeno, da so v zadnjem času prejele nekatere ugledne osebe žaljiva in grozilna pisma s podpisom N. t). Odbor N. O. izjavlja, da ni v nikaki zvezi s tu akcijo, ki jo obsoja kot podlo. Prosi vse one, ki bodo še v bodoče dobili taka pisma, du jih takoj odstopijo tukajšnjemu odboru v svrlio izsleditve iu kaznovanja krivcev. , 0 Gledališka predstava v Rokodelskem doinn. Drevi bo v dvorani Rokodelskega donm vjirizoiitev slovite burke Lumpacij Vagabuiiil. Igra je polila smeha iu bo pod vodstvom g. J. Novaka gotovo dosegla popoln uspeh, ker sodelujejo najboljše moči. Vstopnice se dobijo v predprodaji dopoldne od 10 do 12 in zvečer eno uro pred prtčetkom v Rokodelskem domu. Komenskega ulica št. 12. Pričetek igre jo ob jiols zvečer. 0 IJMokrnnjcI! Odbor za jionioč po suši prizadetim kmetijam v Beli Krajini sklicuje v sredo, dne 10. t. m. svoj redni sestanek ob 20 v restavraciji Zvezde :. Radi važnosti dnevnega reda jiru-simo obilne udeležbe. KINO KODELJEVO Telefon 31-62. Danes ob pol 3 popoldne in ob 8 zvečer »SMRTNE ČERI« in 5 prvovrstnih smešmc. šarena čreda blokirane živine, ki se je v begu jired 1 prodirajočimi vojskami znašla na tem prostoru. Tukaj se snidejo diplomatski zastopniki šestih držav, da v dvignjenih govorancah prično vadljati za blokirano živino in s tem za kraj. Četrta stika: diplomat se zabavajo v plesni dvorani, kamor jih je bil povabil župan; medtem ko zopet malce podeba-tlrajo radi živine in vprašanju krmljenja, pa pr i -sope žii|)an, ki sporoči diploinntrm, da so se blokirane živali utrgale z verige in da so v lakoti osli požrli pse, konji žrebeta, krave teleta, voli pa krave, lako da so ostali samo konji, voli ter nekaj upornih oslov . Peta slika: zbrani diplomatje imajo v občinski posvetovalnici svojo konferenco. Poleg njih nastopajo še Amerikanec z monstre cilindrom, Japonec in celo Gandi; kako je slednji zašel v to družbo, mi ni uniljivo, razen če se naj ujw)šlevajo razlogi oderske konjunkture. Ko so diplomatje v dolgoveznih tiradah jiričknio o vprašanju dnevneua red«, pridrvi v dvorano župan, ki naznani konfe-rencarjeui, du so živali od lakote in žeje vse jio-crkale. V ozadju je simbolizem in želo brez primere. Tarča satiričnih bodic je lo in ono, zlasti pa sodobno diplomacija, ki kipijo iz nje lepe besede in čudovito zasukane duhovitosti . medtem ko živina od lakote in žeje poginja. Ta živina, blokirana in nekrmljena, so evropska ljudstva, ki čakajo rešitve in odrešenja od diplomatskih konferenc... Golouh je to simbolično dogajanje i>relil v dosledno in učinkovito izpeljano satiro. Psihološki osnutki lo drU-llifi Is k e gradnje vtiskajo delu pečat neke skladne urejenosti in arhltektonične dognanosti. Ostro in niarkantno zamišljeni ter hierarhično kategorizirani ti|)i (občinski svetniki, vojaki-slražniki, diplomati) dajejo delu sočen poudarek. Golouh je dal vsakemu od teli šestero diplomatov svoje: Franco-zova moč v debati je dialektika, Nemcev« analiza in logika, Italijanov« patetična retorika, Jugoslovanov« mirna stvarnost, Angležev« nepreračunljiva hladnokrvnost ter Cehov« lingvistično praktična usmerjenost. Vse te nosebnosli vro iz teti diplomatov na dan. Navzl ii: okoinosli, da jc v ' Groteski sedanjosti ' veliko cunkarjanstva v stilni zagrabitvi ler morda tudi miselnem toku — čigavo delo je v vsem izvirno in svojstveno! — je Golouhova groteska nekaj, kar pojdo rndi svojega občega značaja, posrečene oderske izvedbe ter pereČnosti brez dvojbe po odrih preko meja naSo države. Režija tega dela jc bila v rokah ,loška Kovica. Je lo menda najuspelejša njegova tvorbo na mariborskem odru, ako naj še upoštevamo, da je bila bolj kakor marsikje v vprašanju samoniklost grotesknega oderskega ust val jan ja. Š takšno organizacijo ljudi, scenerije iu vsega drucee« je dokazal, da je duhovit tvorec oderskega Življenja. Tej uprizoritvi je dal vrhu tega še nekak klneiimtogral-sko živahen tempo, kjer ni groteskni značaj samega dela zahteval efektnih preslankov, in je vse to odersko valovanje od sunkovitih pisnih gibov pišočih diplomatov in atašejev pa do preračunano enotnih skupinskih nastopov pričalo v izredni meri o neki edinstveno urejujoči volji, ki si na odru vse podreja in ki obvladuje to pisano družbo v vsem tljetiem dejanju in nehanju. Kovič je pač dobro vedel, du naturalističen prikaz prvotno kot komedije zamišljenega dela ne bo ustregel. Zato jc napravil 'z komedije grotesko, črtni po in proti svoji volji to in ono ter postavil uprizoritev na osnovo petih slik. Groteska je dihala iz ljudi, scenerije, ki jo je z mojstersko veščino priredil gledališki slikar Ussar, in ostalih oderskill rekvizitov. Z usjiehom more bili Jože Kovič zadovoljen ter mu gre polno priznanje. Igralci: maske so predstavljale vodilne ljudi, ki igrajo v sodobni areni diplomatskih veščin vodilno vlogo ali pa ki so jo do nedavno igrali. Najboljšo stvaritev je nedvomno podal Skrbinšck kot dr. Straussmann (govor v peti sliki je bil mojstrovina!); Pavle Kovič kot Marinnd polnokrven Francoz, kar velja tudi za Ostale diplomatske zastoji-nike: Furi.junov gentlmenski ter z neizogibnim monoklom oskrbljeni Oil Lain, Tomašičev patetično zgovorni 1'andolitii, Gromov Papandopulo iu Rus-bergerjov špacky; poleni dlakocepkarska atašeja (militarizem!). Občinskim svetnikom in županu so morda takšna učinkovita grotesknost ni posrečila v takšni meri kakor leni diplomatom in atašejem. Stankovičev župan je bil najbrže mestoma preveč naturalističen; v vlogi šlirili dobro tipiziranih občinskih svetnikov so nastopili Tovornik (Četrti občinski svetnlk-reallst), Medven Gorlšek in Blaž. Vojaki so bili Medvedič, Canier, Kobilica in Šauperl. Dober je bil Harastovičev občinski sluga iu ravno tako tudi Starčeva kot Marina, Diagutlnovičev« kot županja in Savinova kot dekla. Trudu je bilo veliko, toda malo ljudi... Nn tolsto soboto ne bo kazalo nikdar več uprizarjali krstnih predstav, četudi preživljamo čase vsestranskih kriz... Avlorj« je občinstvo priklicalo jired zuslor ter ga živahno pozdravljalo- __ u Dnevna kronika Kaj pravite ? I' roke mi jc prišla št. H., I. letniku litthi Kraljestvo boije*. Tam nem brni sledeči stavek v življenjepisu sv. Efrcmu, ki je Uvel v Siriji v tretjem stoletju: Ku je razsajalo r Edeti velika lakota in je bila rsu okolica Inka rekoč uničena, je Kfrem i:, ljubezni do bližnjega punlil samoto, iel k bogati-rum in jim jc rekel: Zakaj sc nc usmilile ljudi, ki umirajo, marveč pustile, da f rohni Vaie bogastvo, v pogub'jen je Vaših dui!<- Ko tem lo bral. mi je prišlo na misel, kako zrlo bi mi. hitli dandanes pvlrcboruli lifrema, ki bi bogatinom današnje dobe suMiail: Zakaj H s polnočjo bogastvu z dobrimi deli. ne kupile nebes! .Hi sle se že vprašali, koliko ste od trojega bogati m zgubili, preden »te poplavili toliko tisoč ev (h lii.vcrv m cesto in jih izročili lakoti. Zapomnite si, tla je pisano: ('reje pride kamela skozi sicankino uho, k.i< o 7, jasno; Celjo —4. oblačno; Dravograd-Meža - 5. jasno, snega 5 eni; Jesenice —5, jasno; Kamnik - I, oblačno; Kranjska gora —5. jasno, snega 25 cm: Kočevje —7, jasno; Kotoriba —4, oblačno; Ljubljana glav. kol. —C, jasno; Maribor gl. kel. -2, oblačno, snega ni; Novo mesto —6, jasno, : nega ni; Št. .lanž na Dolenjskem — \\ jasno; Tržič —3, jasno; Rakek — k jasno. V .Službenih llovinnh kraljevine Jugoslavije št. 27 od 5. februarja i. I. je objavljen Pravilnik /a pridobivanje peska iz plovnih rek in Zakon o zadrugah državnih uslužbencev. — Pri odebetelosti naravna »Franz-Josei« grenčica močno pospeši probavo in napravi lelo vitko. Mnogi profesorji jemljejo »Franz-Josel« vodo kot cela proti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstv o, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. »Franz-Josef« glenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Jugoslovanska lutkarska zveza priredi svoj ustanovni občni zbor dne 14. februarja 1932 v restavracijskih prostorih Zvezde- v Ljubljani ob 10 dopoldne, tv. daljšo dobo vrši pripravljalni odbor svoje zbiralno delo po vseh banovinah. Celo iz najbolj oddaljenih južnih krajev to javila posamezna lutkovna gledališča svoj pristop v zvezo. Zveza bo tvorila matico vseh zainteresiranih v Jugoslaviji, tako, da bo mogoče res uspešno vršiti začrtani smoter ter širiti to lepo umetnost po naši domovini. Tačas delujejo v Ljubljani štiri lutkovna gledališča, pa tudi ostali kraji skušajo oživot voriti neugnanega Gašperja. — Poizknšen vlom v župnišče. V soboto, C. t.m. ob pol 2 ponoči so neznani lopovi poskušali vlomili v župnišče v Suslrelti pod Ljubljano. Že so prevrtali vežna vrata, da so posegli skozi, vzeli ključ in odklenili. K sreči do zapaha niso mogli doseči. V tem so se zbudili domači i li odpodili svedrovce. Izginili so brez sledu. — Aretacija nevarnega tatu. V Dolnjem Logatcu so orožniki aretirali krojača Načeta Kolerja iz Dravelj, ki jc prav nevaren in drzen tat koles in obleke. Samo v Dolnjem Logatcu in okolici je izvršil šest večjih tatvin. Zasledujejo ga pa tudi še razna sodišča in ljubljanska policija. Nace Koler se je najbolj • ■postaviU pred leii, ko je na Brezo-■rici okradel svoje duljile sorodnike, ki so bili med lem na pogrebu, - Smola vlomilcev. V noči od sobote na nedeljo so neznani »llkovei vlomili v prostore delniške družbe Jugoslovanski Fiat v Zag ebu. itaz-biii so šipe na oknu na dvorišče iu nato zlezli v sobo. v kateri je blagajna. Vlomilci so odmaknili cd zidu blagajno In se spravili nud njo. Vendar pa je bila blagajna za nje pretrd oreh. Nlknkor je niso mogli razrezati. Ko so uvideli, dn z blagni ni nič, so spravili nn predale pisalnih miz. Tudi Iu niso imeli sreče. Okrog 1 ponoči, je prišla domov hišnica. Te so se vlomilci tako prestrašili, da so pobegnili praznili rok, poleni ko so za seboj zabrisali vse sledove. V blagajni je bilo šalilo 8000 dinarjev. 11t tu« deklica v plamenih. V Zlatarju na Hrvatskem je poslala Žrlev strašne nesreče 4 letna deklic«, V nisi Ivana PotničB, Vi UsluŽben v zagrebški Železniški delavnici, se je zbralo več vaških olrok. Otroci so bili brez vsakega ltndzor-siva, ker je Poznlčeva žena v zagrebški bolnišnici, drugi odmrli so pa delali izven hiše. Otroci so zakurili peč In se pri teih Igrnll r. zažganim papirjem, Naenkrat (e bila vsa v plamenih sosedovtt hčerka Blaženim, Na strahovito vpitje olrok so pri- hiteli sosedje in pogasili ogenj na deklici, ki je kakor živa baklja priletela na dvorišče. Tu koj so poklicali zdravnika, ki pa ubogemu otročičku ni mogel več pomagati. Dekletce je tez par ur umrlo v strašnih bolečinah. — Grd zločin v gostilni. 40 letni kmet Lazar Apelič, oče dveh otrok, je sedel v vaški gostilni v Ljubi pri Erdeviku na Hrvatskem. Ob | treh popoldne sta prišla v gostilno kmeta Sveto-zar Božič in Štefan Stankovič. Med razgovorom I sta te sprla. Ker je prepir postajal vedno ostrejši, se je Apelič dvignil in hotel oditi domov. Na I prigovarjanje Božičevo, ki je želel, da bi se spor ' mirno rešil, je še ostal. Prepir pa se je nadaljeval in nenadoma je Stankovič zgrabil ra stol in udaril ž njim Apeliča večkrat po glavi, Božič je pa iz- ! vlekel nož in ž njim sunit Apetiča v glavo iti vrat. I Apalič se je ves krvav zgrudil na tla. Medtem je prišla Apeličeva sestra Darinka in priskočila bratu na jKimoč. Stankovič je tudi njo večkrat udaril s stolom, Božič ji je pa zadal pet sunkov /. nožem v gluvo in vrat. V gostilni je nastala panika. Gostilničarka je hotela pomiriti podivjanea, p« jo je Božič zabodel z nožem v levo roko. Nato sla Božič in Stankovič odšla domov. Apeliča in njegovo sestro Darinko so morali prepeljati v bolnišnico, Stankoviča in Božiču so pa orožniki odvedli v zapor. Vedno bolj se širi podivjanost, ki jo povzroča čezmerno uživanja alkohola in skrajni čas je, da ludi oblasti začno odločen boj prol i pijančevanju Celje & Učiteljsko zborovanje. V sobolo G. t. m. je zborovalo v mestni osnovni šoli učiteljstvo celjskega okraja. O poizkusnih razredih je referiral g Do-linar, kot hospitanta sta dopolnila poročilo gg. Jarli in Križman, na Uar se je razvila živahna debata o temi. Prevladovalo je mnenje, naj še ostanejo poizkusili razredi, otvorijo pa naj se tudi še poizkusile šole. Učitelj mora biti močna osebnost, dober psiholog. Nov način pouka zahteva od učitelja še intenzivnejšega dela in priprave. — G. Vrečar jc potem popeljal zborovale« v 1'uriz ua kolonijaltio razstavo. ssr Nekaj za požarno policijo. V soboto ti. t. m. so se vnele saje v starem okrožnem sodišču. Na pomoč so pozvali tudi celjsko gasilno društvo. Dobili smo v zvezi .s tem od gasilnega društva sledeči dopis: Namesto, da bi bil ključ za podstrešje takoj na razpolago, stno morali precej časa čakati, da so ga sploh našli. Na stopnicah je bilo nastavljenih ne-hroj )>otrebiiih in nepotrebnih predmetov, ki so silno ovirali dostop do (Kidstrešja. Ne oziraje se na to, pn je skrajno nevarno sploh stopiti na podstrešje. ker je neSteto mest, kjer je Človek stalno v nevarnosti, da se poderejo tla pod njim. Silno slabo so zaprta vratca v dimnikih, nekateri so sploh zadelani samo z lesom, tako da deloma slabo zapirajo in so stalna nevarnost, da uhajnjo Iskre na leseno podstrešje. Ce bi se zgodilo, da bi prišlo res do kakega večjega požara, je skoro nemogoče znotraj kakorkoli so lotiti gašenja, ker je poslopje v tak« slabem stanju, da bi vsak gasilec, stavit v nevarnost samo svoje življenje brez kake evidenlne koristi. Znto bi se morali gasilci v tem primeru omejiti najbrž samo nn to, da bi jmžar tokalirirali. Z ozirom na to, da je v poslopju toliko strank, ki drugih stanovanj ne morejo dobiti, se seveda ne more zahtevati, da bi se morale stranke zaradi gornjih razlogov izseliti. Pač |>a bi bilo leteti, dn se vsaj bolje pazi na to. da se požarito-policijski predpisi točno izvršujejo. Toliko v vednost javnosti, d« se ne bo moglo očitati gasilnemu društvu, da ni pravočasno opozorilo na pretečo nevarnost.« & Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrl.t v soboto 6. t. m. v starosti 11 let posestnikov« hčerka Bergle* Štefanija U Slivnice pri Cetju. — V ponedeljek 8. t. m. zjutraj |o umrl v AškerČovi ulici št. t 13 letni dijak Lueger Radko iz Splita. — V javni bolnišnici pa je umrl isti dan zjutraj v visoki starosti 72 let stari tovarniški vpokojenec Koschier Jakob iz okolice št. Jurija ob juž. žel. -- V Trnov-Ijaii pa je umrla v visoki starosti 751 let vdova Marija Novafatlova. — Dušam pokojnih večni mir in pokoj, žalujočim preostalim pa naše iskreno sožalje. Ptul Deloma obsojeni, deloma oproščeni. Dne 14. januarja smo obširno poročali o »Te-iki aretaciji osem oboroženih nasilnežev«. Te dni je bila pred tukajšnjim sodiščem razprava, ki je bila precej zanimiva. Obsojeni Anton Eodošek, Ivan Ehart, oba posestniška sinova, Franc Rodošek, delavec in Anton Ehart, posestnik in gostilničar vsak na cn mesec zapora in sicer, ker so bili oboroženi; Ivan Golob. Anton Golob, Peter Ribič in Anton Pesek pa so bili oproščeni, ker se pri njih ni nailo orožje. Osebna vest. V ptujsko bolnišnico je premeščen kot ekonomski uradnik Ivan lic, dosedaj uradnik v ženski bolnišnici v Novem mestu. Živinski sejem. Na živinski sejem dne 3. t. m. je bilo prignanih 201 krava, 62 telic, 124 volov, 25 bikov, 51 konjev, skupaj 463 glav. Prodanih je bilo 146 glav: Cene: krave t.25—-3.50, telice 3 do 4.50, voli 3—4.75, biki 2.50—A, konji 500—2500. — Sviniski sejem dne 4. februarja. Prignanih 193, prodanih 85 komadov. Cene: proleki 5—-6, poldcbele 6—6.50, debele 6.75—7.75 Din za k|£ žive vage. Kakor se vidi, so cene zopet nekoliko poskočile. Prihodnji živinski sejem bo 15. t. m., tu mestnem sejmišču. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI priporoča: Brors Franz: Leldeu und Beten. Betrachtungen in zvvei Predigtreihen, Dan »Gebet des Herrn« der Inbegriff allen Betens. 61 strani, nevezano Din 18.—. Brors Franz: Leiden und Beten. Die Quellen der Seelenqualen Christi. Fasteilbetraclltutigen. 70 strani, nevezano Din 19.50. Fiiglein G.: Christentat dutch Kreuzeskraft! 12 Fa-stenbetrachtungen und Kohferenzvorttage. 153 strani, nevezano Din 60.—, Gmelch J. Dr.: Passiodsbiltfer itn Lichte der Ge-genvvurt. Fastenpredigten. 120 strani, nevezano Din 37,50. Gorzolka C. P.t Christ — Ktinlg der Gekreutlgtc. Sieben Faetctihredigten. 72 strani, nevezano Din 20.25. Hassl G. Msgr.: Wachet und betetl Sicben Lasten -prediglen und zvvei Oslerpredigtert. 7*) strani, nevezano Din 31.50. KtUmer F. K. Dr.: Aui den Heiligen Hoben des Altcn Bundes. Anregungen und Fastenpredig-teu tiber Religion Und Frommigkeit. 93 strani, nevezano Din 36.—. Moderl A. Dr.: O Haupt voli Blut und Wunden. Ftlnf Faslenbetrachtungen. 43 strani, nevezano Din 15.—. Obweger J.: Des Erldsers letzte Stunden. Sechs Faslcuprediglen mit einer Katffeitagspredigl. 66 strani, nevezano Din 17.—. Obvvejer J.: Olbetgslunden. Fastenpredigten. 48 sttani, nevezano Din 13.3CL Konec o kozoroga Epilog h hozorogovi zadevščini za pustni torek Ker sem prepričali, da so se tako Slovončevi kot Jutrovi čitaielji že naveličali |Kisbišuti to storijo , so le nerad v zadevi zopet oglašam. Ker pa la kozorog ne da miru penzijoiiiraneniu železniškemu uradniku g. Kapusu v njegovem pokoju in kljub mojemu tozadevnemu pojasnilu še nadalje drzno zatrjuje v .lutru z dne 17. januarja, da 'drži vse to. kar je zadnjič napisal , sem prisiljen k sledeči izjavi. ludi meni je seve znano, da je |voječuMiii vrednosti ca. 30.000 Din pro komad eli v skupni vrednosti več kakor 1 milijon dinarjev. Ali ni to zare velikodušno. Sedaj pa ta kontrast, — lovec, ki j rešil kozoroga, pa ni dobil zahtevane rešnine. Zakaj vendar nisem tudi jaz zahtevni oglednimi po 10 Din in jo izročil Zelenemu križu SLI)? Pri ca. MM) rude. vednežev, ki hi prišli gledat kozoroga k Sv. Ivrižu. bi lo znašalo lepo vsoto 8001) liiu. Pulim Iti lu.ii ja/. lahko bil velikodušen, u. Kapus pa zadovoljen. G. Kapus, dovolite mi vprašanje: i V; i,. .< I.e-I so pa tisti trije kozorogi, ki sla jih letos videla na Prisojiliku dva lurlsta-nkadeiiiikn, ki sla se mi ponudila za priči. Odkod so pa tisti prišli k nam? Ali tudi čez hribe in doline, čez široke veke iu globoke prepade? (i. Boru pogreša vendar samo ciiega in tega je dobil. Ta kozorog ima lo fatalno unpukji. da se j, dal ujeti od fajmošlra, ne pa od g. Kapusa. Radoveden sem, kuj bi se zgodilo, ce bi bil ja/. lastnik kozorogov, pn bi enega izmed njih rešil na ia način g. Kapus. Ali bi se z njim tudi tako postopalo, kakor z menoj, ki bi motni po žeiji nekmetih bili za to še od politične oblasti kaznovan iu še bogveknj. Si duo fnciunt idem, uon ost idem (čc dva Morila isto, ni isto). Poznam odvetnika v Ljubljani, ki mi je pove-dal, da zastopa g. Borna. V Jutru se mu pa očividno ponuja g. Kapus Za zagovornika. Pričakovati je, da se bodo priglasili še drugi. To jih bo? Gorje meni! Pa to še ni vse. Juristi pravijo, da je 'In internacionalna zadeva, ker sem rešil jugoslovanske ga kozoroga na avstrijskih tleh. Najprej bom torej tukaj kaznovan, potem pa me bodo še izročili Avstriji. Bog pomagaj! Naj bo pa to nauk iu svarilo za vsakega, ki bi hotel biti kdaj še tako neumen, kakor sein bil jaz iu rešiti kakega kozoroga. Ker vidim, da g. Kapus rad piše v časopise, mu priporočanj, da objavi vse čenče zrastle na zelniku ljudske domišljije, ki krožijo na Gorenjske-ni o tem kozorogu, li. pr. da se je ujet v katnbo nekega divjega lovca ali v past ali pa da je sum prišel v neke svisli. Potem ima dosti snovi za dva meseca. Za naprej inu pa ne bom več odgovarjal, naj piše kar hoče, ker bo hotel na vsak način imeti zadnjo besedo. To pa sem javnosti napisal za pustni torek. Franc Krušna, župnik. Sv. Križ nad Jesenicami. Si. Jernej Semenj. Na zadnji, Andrejev semenj, jc bilo prignanih 236 volov, 106 krav in telic, 180 konj in 272 prašičev. Vsled pomanjkanja krine jc bila živin« ; v splošnem mršava in slabotna, zalo se jc tudi kupčija kaj slabo razvijala. Tudi kramarji so slabo | trgovali, čeprav je bila udeležba s strani prebivalstva ogromna. Kaj hočemo — je pač kriza! Smrt mladenke. V cvetju mladosti j« zavratni tuberkulozi oodlegU 17 letna mladenka Tončka Bambičeva. Bila je članica Marijine družbe in so ; jo na zadnji zemeljski poti številne sosestre spremile v tihi dom. — Naj uživa večno slavo pri Materi svoji nebeški' Osebna vest. V špecijalni živinorejski tečaj v St. Jurij ob juž. želez, je odšel tuk. učitelj Josip Pirnat. Tečaj traja od 8. do 13. februarja. Poizvedovanje Obesek .se je naJel na Miklošičevi cesti, dobi I se pri blagajni Vzajemne zavarovalnice, življenjski oddelek od 8—2. izdaleh od Din 200-. 100-. 50- ali 25- si danes še vsakdo lahko dovoli! Prav foliho sfaneto cele, polovice in četrtine srečk Dobrodelnega društva sv. Vin- cencija v Beogradu II ZA ZGRADBO 111 V DIOGRADU E Dinarjev 5 000.000. 2,300 000 l.0<»0.000. 300 000. 200.0 u0. 100000. 20.000 in 10 000 znaSaio dobifhi v zvezi s srečnim slučajem — ter na podlagi gornjih vplačil! Natmanisi rizlkof Nal»ef|a motnost dobilhal Žrebanje 1. maia 1932 Prodaiajo: vsi župni uradi, kolekture, denarni zavodi, cerkvene in društvene ustanove i. t, d. Glavna uprava: BEOGRAD Prodajna podružnica: ZAGREB Ulica Jovana Hističa 20 Tvrtkova ulica 5 Divji indijanski narod Zemlja. Nn vzhodni strani republike Equador leži d?žela, kjer je večna pomlad, kjer drve reke v mogočnem bobnenju preko velikih slapov, kjer su neprodirni gozdovi z neštetimi vrstami pestrega rastlinstva in dragocenega drevja. Tam je bohotno rastlinstvo, svet jc rodoviten brez primere. I am goje kavovee, vaniljo, sladkorni trs, kinin in banane. V pokrajini živi več divjih rodov. Po svoji drznosti sloviti Jivaros prebivajo v apostolskem vikarijatu Mendez v Gua-laquizi. Koliko jih je? Ni mogoče natančno dognati, ker žive v skupinah po nedostopnih gozdovih Nekaj značilnih potez. Jivaros so najhrabrejši in najlepši rod vzhodnega Equadorja. Srednje postave so, širokega čela, naprej štrlečega obraza, črnih in bujnih las. < Visoko teme k rase cvetlice raznih kričečih barv. Telo si poslikajo rdeče in črno. Jivaros so grozoviti napadalci in le redko od-lože orožje. Posebno značilna je zanje ljubezen do svobode, ki so jo vedno branili z neverjetno vztrajnostjo. Ves trud misijonarjev, da bi jim prinesli luč svetega evangelija in ukrotili njihova krvoločna nagnenja, ni do zadnjih desetletij prinesel pomembnih uspehov. V njihovi kolibi. Poglavar družine pri Jivaros je neomejen Vladar. Sme razpolagati z življenjem in smrtjo svojih ljudi. Zgodaj zjutraj vstane, govori družini svoj govor, zaužije banano, pije »šiša«, nato pa se odpravi s svojim orožjem in se ne vrne prej kakor ob solčnem zahodu. Ves dan lovi po gozdih ali ribari ob rekah ali pa kramlja s prijatelji. 2ena ostane doma in mora prevzeti vsa dela: skrbi za hrano in opravlja zunanja dela. Uživa ostanke moževih jedi. Če ga kdaj spremlja, tedaj gre podnevi za njim, ponoči pa nasprotno nekaj metrov pred njim, da »prežene kače«. Otroci doraščajo v popolni neodvisnosti od staršev. Fantje se poroče s 17. letom, jemljo mnogo mlajša dekleta. Zdi sc pa, da Jivaros ne prodajajo otrok kakor delajo to drugi Indijanci. Umori otrok pa niso redki. Cenijo samo lepo rasle otroke, rajši imajo dečke ko deklice. Rod šteje tudi več moških ko žensk. Krvavi prizori. Umori danes pod vplivom misijonarjev vedno bolj izginjajo. Toda do zadnjih let je bila še v pregovoru krvoločnost Jivarcev. Borili so se v bratomornih bojih, včasih iz maščevalnosti, včasih iz slavohlepja, včasih, da si pridobe dragocenih lavorik, človeških glav. Z velikim pogumom in z nenavadno neustrašenostjo se zažene Jivaros na sovražnika. Ko ga potolče, mu odreže glavo in jo nese na koncu sulice v svojo kolibo, »šanša« pripravlja takole: na potrpežljiv način odstrani kosti iz glave svoje žrtve, nato doseže s pomočjo vročega kamna, da se skrči tako kakor je velika pest, pri tem pa se oblika nič ne izkvari; (»šanša« jim služi kot okras. Obešajo si jo v lase, ko gredo v boj.) zatem pride obred očiščevanja; za slučaj, da so krivo usmrtili sovražnika, tedaj obhajajo samo slovesno proslavitev junaka, ki se završi v groznili orgijah. Še ni 10 let, kar se je vršila javno in slovesno taka slovesnost v gozdovih. V šoli sovraštva. Ti krvavi prizori so naravna posledica naukov, ki so jih dobili Jivaros od svojih staršev. Vsako jutro govori glavar družine svoji družini. Pripoveduje o svoji slavi, z velikimi slavospevi proslavlja svoje prednike, oznanja sovraštvo nasproti sovražnikom, vsako jutro ponavlja njihova imena svojim otrokom, rad povdarja njihovo krvoločnost, kliče po maščevanju, svoje pretilne besede spremlja s strašnimi gestami. Tako vzgajajo Jivarca v sovraštvu že na materinih kolenih, če naskoči oče kako kočo in najde še živega otroka, tedaj ga prinese domov svojim otrokom, da ga pred njihovimi očmi umori in morejo otroci gledati, kako teče človeška kri. V šoli ljubezni. Kristusovi misijonarji uče te ljudi ljubezni svojega Učitelja. »Mi smo bili priče čudežev božje milosti pri Jivaros,« piše dopisnik Dopisne družbe Fides. »Videl sem umirati enega teli djvjih ljudi. Bil jc šc zelo mlad. Njegov sovražnik ga je iz maščevanja smrtno nevarno udaril. Prosil me je, naj molim zanj in mu govorim o nebesih. Zdelo se mi je potrebno reči mu, naj odpusti svojemu morilcu. Napravil je to zelo plemenito, v veliko spodbudo navzočih. Umrl je lepo, kakor dober kristjan.« Verski nazori Jivaros Jivaros imajo prav priprosto vero. V nebesih živi bog »Taita«, na zemlji zli duh »Iguanši«. Imajo tudi, a nejasno vero v posmrtno življenje. Dejansko ne časte ne Boga, ne zlega duha. Zelo pa se boje zlega duha. Vprašujejo ga za svet v važnih okoliščinah svojega življenja. Grade mu svetišča po gozdovih. V njih se zapro za (> do 7 dni. Prej vedno pijejo omamljivih pijač, ki jim vzbujajo strašne sanje. Darujejo tudi, a redko, kakšno poljubno daritev bogu. Bolezen in smrt imajo za učinek začaranja. Vsak rod ima svojega čarovnika, da zaroti nesrečo in jo spravi k drugemu rodu. Čarovnikova naloga je naravno tudi skrb, da se sovraštvo poživlja in goji povsod in nasproti vsem. »Krsti (udi mojega sina ... Polagoma osvetljuje luč katoliške vere deželo, ki je ječala dosicj v sužnosti strašnih navad. Neki misijonar nam pripoveduje: Po ustanovitvi misijona nas je začel obiskovati Jivaros Nanghite. Imel je 35 let. Znal je dobro katekizem, toda s krstom jc vedno odlašal, to pa radi vraže, da mu prinese krst nesrečo pri lovu. Nekega dne je videl umirati svojega brata, ne da bi mu mogel kaj pomagati. Njegov brat je padel v kremplje tigru, ki sta ga oba zgrešila. Od tega dne je pogosto prihajal v misijon. Bil je zelo žalosten. Zbolel je in je prosil za sveti krst. »Umrl bom«, jc rekel, »in hočem iti \ nebesa kakor kristjani. Nekaj dni za tem je bil uslišan. Ko je čutil, da se mu bliža smrt, me je znova poklical. Prejel jc svete zakramente in umrl mirno v mojih rokah z besedami: »Z bogom, oče, z bogom! Krsti tudi mojega sina!« Pokristjanjevanje. Več misijonskih družb je že delovalo za pokristjanjenje Jivarcev: Frančiškani, Domini-kanci, Jezusovci in Salezijanci. Zadnje je izbral papež Leon XIII. I. 1892. za misijon v Mendez v Gualaquizi. V začetku je bila v tem pogorju ena sama vas, Santiago. Ko so prvič preiskovali to pokrajino, so hodili iz Cuance v Gualaquizo več ko 1 mesec preko visokih gora, globokih Kitajski bagunci. Na stotisoče kitajskih mož in žena, starčkov in ubogih otrok jc vsled japonskih grozovitosti moralo zapustiti svoje domove. V Šanghaju jili je pod svoje okrilje sprejel Rdeči križ. Čudni privilegiji angleškega kralja še dandanes ima angleški kralj mnogo prav čudnih in za naše čase nerazumljivih privilegijev, ki izvirajo večinoma iz srednjega veka. Večine njih se vladar sicer ne poslužuje, vendar se prav rad v intimni družbi na-šali kakemu takemu privilegiju, ki obstoja v poklonitvah raznih predmetov. Gotovo bi bil kralj presenečen, če bi za Španski jezuiti menjajo na ineji viak. Večina španskih jezuitov je te dni zapustila vsled kulturnobojnih odredb framazonske vlade svojo domovino. Večinoma so odpotovali v Belgijo, kjer so jih lepo sprejeli. Vsled njihovega odhoda so morali zapreti mnogo gimnazij in šol, ki so jih doslej večinoma vodili jezuiti. Med španskim prebivalstvom vlada vsled tega veliko razburjenje iu po mnogih krajih' jc prišlo do velikih nemirov. Ker postaja razburjenje vedno večje, ni izključeno, da bo morala vlada te odredbe razveljaviti. Karikatura z nedeljske mednarodne smuške tekme v Kranjski gori. kotlin in brezštevilnih rek. Na nekem griču v Gualaquizi so našli majhno kolibo in kapelo. Zgradil ju je 20 let prej neki Jezuit. Oboje jc že razpadalo. Odrasli i z okoliških rodov so bili sicer že krščeni, pa so pozabili vse, tudi znamenje svetega križa. Salezijanci so imeli ogromno dela. Svoj prvi resnični uspeli so dosegli tedaj, ko jim je uspelo pridobiti si prijateljstvo nekega starega čarovnika, ki se jc dal krstiti v svojem stodesetem letu. Današnje stanje. Doscdaj smo obravnavali predvsem boje z razmerami in začetnimi težavami. Zdi sc pa, da jc sedaj tukaj čas za spreobračanje divjih Jivaros v množicah. 20 Salezijancev deluje tain, večinoma Italijanov, s 40 pomožnimi močmi. Junija 1930 je štel apost. vikarijat Mendez 14.000 pogagnskih Jivarov, 1000 katoličanov in 2000 katehuinenov. Jivaros često obljubljajo očetom, da si bodo ustanovili vasi okoli njihovih cerkva — in prosijo učiteljev za svoje otroke. Rak - najbolj razširjena bol ezen Osrednji mednarodni statistični urad objavlja podatke o vzrokih umiranja v raznih državah. Če primerjamo podatke o vzrokih umrljivosti, vidimo, da zavzema prvo mesto obolenje na raku. število smrtnih slučajev vsled raka je mnogo večje od slučajev tuberkuloze. Po tej statistiki umre vsako leto nad en milijon ljudi od raka. Posebno v povojni dobi se je bolezen raka zelo razširila. Dočim jih je I. 1911 od 100.000 bolnikov umrlo 18.000. jili danes umrje 40.000! časa kosila lepega dne stopil v svečani obleki v dvorano addingtonski župan, ga pozdravil z \ oliko govoranco in nato pr.edenj postavil velik krožnik juhe. Pred mnogimi leti se je ob gotovih prilikah addingtonski župan moral podati v London in to storiti in je moral kralj julio zavžiti. Ta navada je najbrže v zvezi s tem, da je svoj čas ta juha bila svetovno znana. Prav čudna je tudi obveznost prebivalcev mesta Ben Nevis na Škotskem, ki pa jc več nc izvršujejo in je dvor gotovo ne urgira. Prebivalci tega mesta morajo namreč pripeljati v dvor vsako leto voz snega. Nihče danes več ne ve, kdaj in zakaj je prišlo do tega, dejstvo pa je, da so še do nedavna prebivalci Ben Nevisa to tudi letno izvršili in bili na dvoru lepo pogoščeni. Kaj so na dvoru delali, o tem kronika molči. Še vedno sc poslužuje kralj pravice do meščanov Crendona, ki mu morajo v zgodnji spomladi poslati velik šopek najlepših cvetlic. Najlepšo od njih pokloni kralj kraljici, ostale dobijo dvorne dame in hčerke plemičev. Prav posebno vesel privilegij vživa kralj pri prebivalcih mesta Solomon Alfield. Od časov kralja Georgesa prvega, morajo župani tega pomorskega mesta spremljati kralja, kadar potuje preko rokavskega zaliva na Francosko, če bi kralj dobil morsko bolezen, ga morajo — zdraviti. Kakšno je to zdravljenje, se vidi iz posebnega naslova teli županov, ki se uradno imenujejo »kraljevi podpiratelji glave«. Od kralja Edvarda I. župani niso imeli več prilike nastopati kot »podpiratelji glave«, dasiravno so potovanja bila precej pogosta. Te funkcije izvršujejo najbrže osebni zdravniki, vsakokratni župan pa še vedno spremlja kralja na potovanju. Če angleški kralj obišče mesto Ayslesburg po zimi, mu morajo mestni očeti v imenu meščanov izročiti tri jegulje, če jih obišče v letnem času, dve pitani gosi. Če obišče Chiche-ster, ima pravico zahtevati vitežko opremo in če bi šel na čelu svoje vojske na bojišče, mu mora mesto Shoopshire poslati dnevno lepo svinjsko gnjat, da bi lažje prenašal težave vojnih pohodov. Korzikanshi razbojniki obsojeni Porotno sodišče v Lyonu jc končalo razpravo proti korzikanskim razbojnikom, ki so jih pred meseci vjelc francoske čete. Vsem razbojnikom so priznali olajševalne okolnosti. Trije so bili obsojeni na pet let ječe in po 5000 frankov kazni, kot odškodnino rodbinam njihovih žrtev. Štiri kolovodje, ki jih niso mogli dobiti, so bili v odsotnosti obsojeni na 20 let ječe. Vsi ostali so bili obsojeni na od dveh do treh let ječe. Francoske oblasti mislijo, da bo sedaj na Korziki mir. »Kraljica lepote" Mussolini je izdal naredbo, s katero sc prepoveduje izbiranje takozvanc »kraljice lepote« ali »miss Italije«. Istotako jc prepovedano vsem lioteloni in društvom prirejati zabave, na katerih sc voli najlepši! ženska ali slično. To odredbo moramo pozdraviti, ker se je ta razvada razpasla tudi pri nas. Kako žalostne pa so usode raznih »kraljic lepote«, ki hodijo na tekme v Pariz ali v Ameriko, pa jc dovolj znano in so tudi druge države prepovedale to nemoralno kupčijo z dekleti. Lep uspeh. »Kaj, tak se upaš priti v šolo, Janez, imit in nepočesan? Takoj se mi pobeli do-:ov, umazanec!« je pognal učitelj malega le- i'iha. Prihodnjega dne so prišli v šolo skoraj m učenci umazani in nepočesani. * Sodnik: »Priča, ali ste bili navzoči takoj i začetku prepira med zakoncema?« Priča: »Da, pri poroki sem bil za moža.< V kraju Fentschau v Meklenburški jc občinski odbor sklenil, da naj v znak štednje župan zniža plačo sebi in višjim uradnikom. Župan je odredil znižanje mesečno deset pf& nigov ali — približno en dinar in pol. Fotoamaierji! Povečave od Vaših negativov Vam strokovno lepo in porcni napravi fofoodd. Jugoslovanske knjigarne ISurov spori. V Berlinu se jo te dni vršil.i bokserskn borba med Italijanom Carnero in Nemcem Gflhringom. Igrala sla pel edinic, ne da bi jirišlo do odločitve. V peti pa je Carnera s silnim udarcem Nem cu zlomil več reber in jc morala bili prekinjena In nova borba, ob kuteri so se naslajali tisoči gledalcev, nted njiim ludi bivši nemški prestolonaslednik (spo daj v smokingu;.