Poštnina pavšalirana. Uredništvo In upravnlštvo lista je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. Štev. 45. V Ljubljani, II. novembra 1922. Leto IB. j I Glasilo »jZdruženja slovenskih avtonomistov”. Celoletna naročnina 37 50 D mesečna 3 50 „ Posamezne številke se ra-čunijo po 1 Din Inserati se računajo: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p. Izhaja vsako soboto. r ........................................ Raj hočemo? Lastno zakonodajo na lastnih tleh vzrastlega slovenskega ljudstva! Kako je po svetu? Danes se piše in govori o vseli mogočih dogodkih zunaj naših državnih meja. No, in teh dogodkov je toliko, da slehernji človek čuti, da se nahaja vsa Evropa zopet v kotlu, v katerem vre in prekipeva. Nadvse važen je položaj v Carigradu. Izgleda, da se sedaj ravno tam odloča o vojni in miru. Kako je prišlo do tegaf V bistvu tako-le: Po polomu nemško armade se. je začela antanta cepiti med seboj. Vsaka zavezniška država je hotela na lep način čim več profitirati in se je pri svojih računih bore malo brigala za druge zavezniške države. Boj, ki je na fronti ponehal, se je prenesel v diplomatske urade in začelo se je tiho mešetare-nje. Nekdanji prijatelji so si postali pravzaprav zelo ostri nasprotniki. Angleži, ki izmozgavajo v Aziji ogromno indijsko deželo, so si hoteli zasigurati ves azijski svet, ki leži med Sredozemskim morjem in med Indijo. Nameravali so se pa vgnez-diti tudi ob Dardanelah in v Carigradu in vstvariti nekak nov Gibraltar, trdnjavo, ki bi branila vsem drugim narodom pot v Azijo in zapirala obenem Rusom morsko pot iz Črnega morja skozi Dardanele v prostrani trgovski svet. Zavoljo teh svojih načrtov so pa prišli v spor s Francozi, ki imajo tudi svoje lastne kolonijal-ne potrebe v Mali Aziji in nikakor niso marali dopustiti v teh deželah popolne nadvlade kakšne druge evropske velesile. Razumljivo je, da so Angleži morali priti v nasprotje tudi s Turki, ki jim je Carigrad sveto in neoskrunljivo mesto. To nasprotje so izrabili Francozi in Italijani, ki so oboji Turkom zagotavljali, da ne bodo nikdar nastopili z orožjem proti pravičnim turškim zahtevam. Prepiri med zavezniki so seveda Turkom jako prav hodili. Daleč od zavezniških generalov strap v maloazijskem mestu Angori je odločen mož Musta-fa Kemal paša sestavil posebno in od Carigrada neodvisno turško vlado in začel zbirati armado za osvoboditev domovine. Angleži so poslali proti Kemalu Grke in ti so se — kakor nam je iz zadnjih časov znano - strahovito opekli v turški žerjavici. Kemalove čete so pognale Grke v morje in so sc takoj nato obrnile proti Carigradu. Sedaj je kajpakda ogenj v evropski strehi. Kajti v Carigradu stoje angleške čete in se tam nahajajo Zavezniški vojaški komisarji. Po grškem porazu je antanta takoj pričela pogajanja s Kemalom in mu priznala vzhodno Trači jo, ki je bila sicer po mirovni pogodbi pripadla Grkom. V Carigrad je pa antanta takoj pustila Rifaat pašo, ki je prevzel oblast nad mestom v imenu angorske vlade. Vse to vprašanje bi se imelo kon-čnoveljavno obravnavati šele sredi tega meseca na orijentski konferenci v švicarskem mestu Lausanni. Toda dogodki so hitreji kakor diplomacije. Zmagovitim Turkom ni dovolj, da dobe nazaj izgubljeno zemljo, bojna kri kipi in Kemalisti zahtevajo pravzaprav izgon vseh tujcev s turškega ozemlja, zlasti pa uničenje vseh predpravic (takoimenovanih kapitulacij), ki so jih dosedaj po mednarodnih pogodbah uživali državljani krščanskih di*žav v Turčiji. Ta zahteva pa pomeni največjo nevarnost za evropski mir. Po kapitulacijah imajo namreč krščanske države mnogo predpravic v Turčiji. Krščanskih podanikov ne smejo soditi turški sodniki ampak samo konzuli dotične države, pa tudi takrat, ko je priznana proti kristjanom kaka sodna pravica tudi turškim sodnijam, morajo biti te mešano sestavljene, t. j. vsako tako sodišče mora imeti neko število sodnikov iz krščanskih držav. Evropska trgovska podjetja imajo še prav posebne pravice in varstva. In 'vse to naj bi se sedaj odpravilo. Če bi do- tega prišlo, potem je seveda vsa industrija, tako Anglije kakor Francije in Italije na turškem ozemlju zadrgnjena. Da tega ne bodo te države dopustile, je jasno — pognale bodo poprej vse v boj za svoj velekapital. Toda Turki so topot precej trmasti — za njimi stoji namreč Rusija, ki se je za svoje državljane odpove- dala vsem kapitulacijskim predpravicam. Za Turčijo pa stoji potihem gotovo tudi Nemčija, ki je v svetovni vojni prišla ob svoje kolonije in ob pot, ki vodi skozi Carigrad v Azijo ter sedaj v zvezi z Rusijo in Turčijo snuje nove ogromne načrte za svojo bodočnost. Če bodo Turki vztrajali pri svojih zahtevah, stojimo v resnici zopet pred novo svetovno vojno. Da tudi naša vlada ničesar dobrega ne pričakuje, kaže to, da vplivni, kakor vse kaže, dvoru blizu stoječi vojaški krogi kličejo v Belgrad Hrvate, kajti sedanja vlada, ki je že v mirnem času prignala državo prav do brezna, bi jo v prvem resnem zunanjem konfliktu popolnoma strmoglavila vanj. Trdna tla. Pred vojno in po vojni se je rodilo v učenih glavah in med pripro-stim ljudstvom mnogo misli in idej, ki so jih začeli širiti v svet razni apostoli z namenom, da izboljšajo težavni položaj trpečega človeštva. Nenadno so nastopale nove misli in ideje v »mednarodni« obleki, upajoč, da si pridobe na ta način kar največ privržencev, Nove misli so začele boj proti starim mislim in načelom na celi črti, in nekaj časa je izglodalo, da bo res vse staro podleglo raznim novotarijam. Tako je izglodalo'vsaj tik po vojski, zlasti ko je brila po celi Evropi ostra burja iz Rusije. Danes pa se je burja začela polegati in vsaj trenot-no zmaguje po zapadni Evropi »stara vera«, če nam je dovoljen ta izraz. Nove misli in ideje niso ostale neznane tudi nam Slovencem. Tudi pri nas so se pojavili novi ljudje, ki so širili nove nauke z veliko vnemo. Kakor pa vidimo, niso prodrli, čeprav Slovenci nismo baš nedostopni stvarem, ki prihajajo iz tujine. Kako to? * Slovenci smo živeli dolgo vrsto stoletij v avstrijski državi. Ta država je bila v Evropi tvorba neke posebne vrste. V njej je bil glavni či-nitelj vladar in vladarska hiša. Odtod sc je razvil med prebivalstvom, in tudi med Slovenci, neke posebne vrste patriotizem, ki jo tesno spajal prebivalstvo z dedno dinastijo. V slovenskem pojmovanju in mišljenju je igral »cesar« silno veliko vlogo. O tem nam pričajo stare narodne pesmi in pripovesti in nove umetne tvorbe. Avstrija je bila dalje strogo katoliško-verska država. Mi vemo vsi, kaj pomeni za slovensko ljudsko maso vera, ona vera, katere vrhovni posvetni načelnik je bil sam »cesar«. Kar se je v novejšem času postavilo proti veri, je slovenska ljudska masa odločno odklonila in odklanja še danes. V dobi probujenja avstrijskih narodov so se začeli tudi Slovenci zavedati, da so. Začeli so se zavedati, da so tudi oni neke posebne vrste celota, ki zahteva za sebe svoje lastno življenje. In ker se je dala ta zavednost in zavest čisto lepo spojiti z dinastično in z versko mislijo, je pognala misel o posebnem slovenskem narodu svoj kore/i globoko v čustvovanje slovenskega ljudstva. * Naštete tri točke: dinastičnost, vernost in narodnost so tvorile v glavnem bistvo onega političnega razpoloženja, ki je vladalo med Slovenci pred vojno. Te tri točke je slovensko ljudstvo tekom dolgih stoletij vsesalo v sebe, jih tudi prebavilo in izpremenilo v svoje lastno rnesp in. kri. In dokler so obstojali stari živ-(jenski politični pogoji v veljavi, se na tem dejstvu ni dalo nič izpreme-niti. Za Slovence je veljalo geslo: Vse za vero, dom, cesarja! * Danes pa starih političnih pogojev ni več! Svetovna vojska je Avstrijo vze^a, vzela je njeno vladarsko hišo in ž njo vred tudi »cesarja«. Na njegovo mesto je stopil kralj, v katerem pa slovenska strogo verska masa ne vidi več vrhovnega zaščitnika svoje vere, ki je ostala v slovenskih srcih živa slejkoprej. Njegovo komaj prebujeno zavest o lastni narodnosti pa slabi novi nauk o »integralnem jugoslovanstvu«, ki ga pa priprosti človek nikjer ne vidi in zato tudi ne razume. Ravnokar omenjene svetovnozgodovinske izpremembe so nujm> morale povzročiti v mišljenju slovenske mase silovit potres. Kar je stoletja rastlo na slovenskih tleh z ljudstvom vred in prehajalo ljudstvu v LISTEK. Klerikalni zmaj. Prirodopisna predvolitvena pravljica. Po ustnem izročilu in pripovedovanju prizadetih zapisal Agathon Apolitis, po rodu Grk in sploh Jugoslovan. Klerikalni zmaj (latinsko: Draco cJericalis inextinguibilis, tenipore electi-cmum hominibus solum democraticis vi-sibilis, L. (= Linne)* je kuščarju podobna, a mnogo večja žival, ki se pred vsakimi volitvami rodi iz liberalnega časopisnega papirja, po volitvah pa kakor ptič Feniks sam sebe sežge, se pomladi in gre spat pod streho Jugoslovanske tiskarne. Pravijo, da je klerikalni zmaj dolg in širok čez celo Slovenijo, včasih pa zamahne z repom tudi čez Hrvaško. Do Belgrada ne more, ker so iz previdnosti vse postaje napolnjene z državo- * Prim. Macher, Prirodopis živalstva. , , tvornimi vagoni, kar je predvsem zasluga mojstra Groge in kretnika Puclja. Pravijo tudi, da so ga po drugih deželah že iztrebili radi izborne kože, v katero dajejo nekateri kulturobojci vezati svoje napredno prepričanje, kajti zmajeva koža je podobna krokodilovi. A kaj bo krokodil?! Kaj kača klopotača ! To sta prava smrkovca proti pravemu klerikalnemu zmaju. Klerikalni zmaj je še v toliko stra-šnejši od krokodila in kaiče klopotače, da ima kakor poltič-polmiš nad prednjimi nogami na posebnih rogovilah nataknjeno letalno mreno, s katero se more, če hoče in kadar hoče, dvigniti tudi v zrak. Pravijo, da se dvigne vselej, kadarkoli imajo „napredne“ sile kak zaupen sestanek pri zaprtih vratih. Hodi pa tudi na katoliške shode, k prireditvam Slom-škarjev, kolportira Domoljuba, Slovenca in Stražo, posega v debato, diktira resolucije in kadi fajfo. Vse to letanje pa se godi z velikim vriščem in piščem. In zato se ga boje „napredne“ sile. S svojimi krepkimi nogami se giblje klerikalni zmaj tudi na zemlji precej hitro. Ker pa je vode bolj navajen, biva najrajši ob neregulirani Ljubljanici, odkoder hodi v nočeh hrepenenja obiskovat svoje štiri bronaste sobrate na most pred Jugoslovansko tiskarno. Tam so ga »napredne11 sile že večkrat videle. Da se umiri klerikalni zmaj, je dal ljubljanski župan 1. 1901 sebi, Francu Jožefu in Heinu v čast postaviti štiri spomenike. . Enega je postavil tako, da gleda proti vratom Jugoslovanske tiskarne in čita uvodne članke Slovenca, to je spomenik klerikalnemu zmaju. Drugi gleda v nekdanjo Mahrovo hišo, to je germanski zmaj, tretji, ki dremlje pred Levstikovo lekarno, je „Jutrovski“ zmaj, četrti pa se smeja po Resljevi cesti proti železnici, to je komunistični zmaj. G. župan je že vedel kaj dela, zato, pravijo, se mu danes ni treba več bati nobenega zmaja, niti radikalnega ne. Zaradi temne bronastozelene barvo pa klerikalnega zmaja marsikdo zamenja s temnosivo molzno kravo, to pa le tedaj, kadar so klerikalci na vladi in imajo učitelji na mesec samo 66 dinarjev 66 para. Barva ga dobro varuje pred sovražnimi ‘.naprednimi silami, kadar se pase v mlakužni strugi Ljubljanice ter lovi za prigrizek žabe in krote. Bolje nego temna klerikalna barva ga pa varuje oklep, ki je sestavljen iz trdih koščenih ščitov. A dandanes baje tudi oklep ne zdrži več pred strelom iz puške Žerjavovega sistema. Hrbtni ščiti imajo tope vršičke, ščiti na repu pa tvorijo en sam greben, ki je podoben koš-nici in — miga. Klerikalni zmaj je silno uren in okreten. Zleknjeno truplo nosi na dolgem, klerikalno krivem vratu ploščato glavo, ki preide v velik, s špičastimi zobmi porastel kljun, zadaj pa prehaja telo v dolg, od strani stisnjeni rep, ki z njim čvrsto vesla in izraža sivojo prijaznost kakor dobrohoten kuža. Konec repa pa nosi sedem fičafajev: enega proti na- predku, enega proti demokratom, enega pioti regulaciji Ljubljanice, četrtega proti lepemu vremenu, petega proti uje-dinjenju, šestega proti kapitalizmu in sedmega proti — Pucljevi železnici. Razen tega pa — oj gnoza! — so čvrsto vezani s plavno kožo še prsti zadnjih nog. Ni torej nič čudnega, da plava in šviga ta velikan po Sloveniji semtertja kakor strela. Ob sedmih zjutraj ima shod v Komendi v Mejačevi gostilni, ob desetih se pojavi na Vrhniki v mozeg in kosti, je danes izruvano in uničeno. Nove rastline pa se še niso nikjer ukoreninile in zato vlada \ y?iši ljudski duši silna praznota. \ * To praznoto skušajo izpolniti danes eni, jutri pa drugi ljudje z različnimi novimi mislimi, novimi idejami in novimi nauki. Svoje »nove stvari« prinašajo razni ljudje kdo ve odkod vse, širijo jih skoro z apostolsko vnemo, na shodih in v tisku. Pa vse nič ne pomaga — ljudstvo ostaja neza-u-pno in prazno! To pride odtod, ker se nove misli ne morejo kar čez noč ukoreniniti na trdih slovenskih tleb. Slovenskemu ljudstvu je dal menda sam Bog nekaj jako dobrega: dal mu je zavest, da je zanj dobro samo to, kar požene svoje korenine in raste na slovenskih domačih tleh! Preko tega dejstva ne more preiti nobena politika na dnevni red. Menda ni bolj mednarodne stvari na svetu kakor je katolicizem in katoliška ideja. Če pa potujemo po svetu, vidimo, da se je tudi ta tako izrazito mednarodna misel udejstvila po raznih deželali v zelo različnih vnanjih oblikah. (Cerkvice na hribčkih n. pr. so pristna slovenska posebnost. Francoski ali laški duhovnik se obnaša drugače kakor naš.) Vse te vnanje oblike so dokaz, da so različni rodovi katoliški nauk prebavili po svoje in ustvarili za njegovo udejstvovanje svoje vnanje oblike, ne zelo različne, ampek vendar različne in — svoje. Tudi narodnostna ideja se pojavlja pri različnih narodih različno. Pri enem narodu se pojavlja v obliki boja za posest lastne zemlje (srbski boji proti Turkom), drugod kakor želja po svetovni nadvladi (Angleži in Nemci). Prinas pa se pojavlja kot želja po kolikor mogoče široki samovladi. Zato se široka praznina, ki jo je napravila svetovna vojna v slovenskih srcih, ne bo dala zamašiti z ničesar drugim, kakor s tem, kar bo zrastlo namesto starega na pristnih slovenskih tleh. Kar se ne bo prijelo na slovenski zemlji, se ljudstvu tudi s silo ne bo dalo ubiti v glavo in vsaditi v srce. To bo moral upoštevati tudi vsak slovenski politik. Slovensko ljudstvo živi svoje posebno življenje, ono živi svoje življenje, svoje a v t o n o m -n o duševno življenje. Kdor hoče med nami širiti 11. pr. mednarodno kmečko misel, jo mora znati prilagoditi slovenski duševnosti, drugače ne bo imel uspeha. Isto velja o vseh političnih teorijah in naukih. Zato je pa zahteva po avtonomiji, ki jamči slovenskemu ljudstvu njegov lasten obstoj in razvoj, osnovna podlaga za vsako politično udejstvovanje med nami. Če bomo imeli med nami agrar-ce, bodo oni morali biti slovenski agrarci, če bomo imeli socialiste, bodo morali biti to slovenski socialisti in komunisti itd. — ali pa jih ne bo! Na Dolenjskem raste po vinogradih mnogo traminca. To žlahtno trto so zanesli v naše kraje s Tirolskega. Dočim pa ta trta rodi v solnčnih tirolskih legah žlahtni traminec, daje na Dolenjskem — cviček. Kdor hoče in more to primero razumeti, naj jo razume, kdor pa ne, naj pusti. Tako kakor pri nas. O p o m b a : Sledeči članek je prost prevod iz belgrajskea lista »Epoha«. Peča se z razmerami v Romuniji. Da bodo naši čitatelji stvar bolje razumeli, moramo povedati, da obstoji tudi Rumunija iz dveh delov kakor naša država: iz stare Kumu-nije in iz »novih delov« (kakor pri nas »prečani«). Novi deli Rumunije obsegajo na eni strani bivše avstro-ogrske dežele Erdeljsko (Sibinj) in Bukovino, na drugi strani pa rusko Besarabijo. v # »Erdeljski Rumuni se niso udeležili kronanja kralja Ferdinanda. Svojo odsotnost so utemeljevali s političnimi razmerami, v katerih žive v novi državi. Čeprav se kralj Ferdinand trudi na vse načine, da bi dosegel pomirjenje in spravo, in ke je dal kronati v erdeljskem mestu Kron-stadtu (sedaj Alba Julija), so erdelj^ ski Rumuni vseeno ostali doma, ker so mnenja, da se jim niti pod Madžari ni godilo tako slabo kakor danes pod rumunsko vlado. Borbo proti Rumunom vodijo danes isti rumunski politiki, ki so nekdaj pod ogrsko vlado najbolj glasno delovali za ujedinjcnje s staro Ru- munijo. Ravno v dobi, ko so kronali novega, vserumunskega kralja, so ti politiki imeli nebroj shodov, na katerih so ljudem pojasnjevali, zakaj se ne udeleže kronanja.' Na enem takem shodu je dejal znani erdeljsko - rumunski vodja : »Nekdaj smo mislili, da bomo prišli v demokratično državo, kjer bo vladala pravica, prišli pa smo v državo, kjer je pravica pokopana. Danes ne živimo niti na Balkanu, ampak v Aziji. Ministrski predsednik vodi politiko za sebe, za svojo rodbino in za svoje prijatelje in za banke, ki so v rokah njegovih prijateljev. Kazenski zakonik ne pozna vseh lumparij, ki jih je zakrivila vlada. Namesto pravice vladajo tatvina, goljufija in nasilje. Vlada misli, da stanujejo v novih krajih menda sami zamorski Hotentoti, ki naj bi padali pred njo na kolena. Vlada je obljubila kmetom zemljo. Toda do danes še en kmet ni vpisan v zemljiško knjigo. Brez zemljiške knjige pa ni lastninske pravice. Uradnikom se godi tako, da se pripravljajo na štrajk. Penzijonisti pa žive slabše kot najslabši berači in mnogi so v resnici že vložili prošnje za dovoljenje beračenja. Nekdaj je v novih krajih vladala kultura. Toda danes?« Drugi znani rumunski politik, Vajda-vojvoda pa je rekel: »Prvi pogoj dobre državne uprave je poštenje. Inostranstvo pa naši državi ne more zaupati, ker v naši politiki ni poštenja. Naše finance ne služijo državnim interesom, ampak interesom rodovine ministrskega predsednika. Mi v novih krajih plačujemo petkrat večje davke kakor oni v stari Rumuniji. V srcih vseh uradnikov plamti nezadovoljstvo. Pravice ni nikjer. Zato ne gremo na kronanje in tudi ne v parlament, ker je naš parlament najbolj nepošten na celem svetu. Mi nočemo biti tam, kje rposlance podkupujejo, samo de se obdrži vlada na krmilu.« Tako govore danes oni Rumuni, ki so nekdaj najbolj kričali za ujedi-njenje. Svetovno-politični dogodki in mi. Iz Carigrada prihajajo v „Evropo“ čudna, naravnost neverjetna poročila. Premagana in zlomljena Turčija sc dviga! Dviga se k novemu življenju po zmagovitih uspehih svojega vrhovnega vojskovodje Kemal-paše. Sijajni vojni uspehi Kemal-paše so zbudili ogromni muslimanski svet v Aziji in v Evropi k novemu življenju. Kar je svetovna vojna ustvarila novega, za Turčijo ne velja več in mirovna pogodba, ki jo je bil diktiral evropski zapad premaganim Turkom, leži raztrgana na tleh. Iz Azije je Kemal-paša pregnal najprej Grke, po zmagi nad Grki pa je ne oziraje se na v Mudaniji sklenjeno premirje z Angleži in Francozi vrgel svoje čete na evropska tla. Sedaj čaka in se pripravlja na nadaljevanje svojega zmagovitega pohoda. V Carigradu je Kemala inače skrajno mirno turško prebivalstvo sprejelo nad vse sijajno. Carigrad še ni videl takega bleska, s kakoršnim so pozdravljali Turki svojega narodnega junaka. Kakor vse kaže, bo Kemal-paša kinalu postal naš sosed. Kako bo njegovo gospodstvo v Evropi vplivalo na turško prebivalstvo v naši državi, menda ni treba še posebej razlagati. Oblaki pa se ne zbirajo nad nami le od vzhodne in južne t. j. od carigrajske strani, ampak tudi na zapadu. V Italiji je zmagal fašizem na celi črti in Mussolini je danes laški ministrski predsednik. Fašizem pomenja zmago skrajne laške narodnostne nepopustljivosti zlasti naprain Jugoslovanom. Mnogo dobrega od fašistovske zmage nimamo piičakovati. Božali nas ne bodo. Skoro istočasno z zmago fašizma v Italiji pa poročajo listi o proširjenju uemško-ruske pogodbe še na nekaj sovjetskih republik na meji med Azijo in Evropo. Okrog nas sc torej boči velik nem-ško-rusko-muslimanski lok in ni izključeno, da se bo ta lok vzbočil tudi nekoliko proti nam, v našfe državno meso. Nočemo prerokovati, da bo tako, ampak izključeno to ni in nevarnosti, ki prete naši državi, niso baš majhne. Mi smo v našem listu že večkrat rekli, da svetovna vojska še ni končana. Končana je bila v Evropi, toda nadaljuje se v Aziji in veter je razvnel plamen zopet v Evropi ravno na naši državni meji. Če ne bodo zapadno-ev-ropski „ognjegasci“ tega plamena pravočasno udušili, bo tekla nova bojna črta ravno preko naše države. S Sedaj pa poglejmo, kako smo mi Slovenci pripravljeni na morebitne nove velike dogodke. Kadar se kaj velikega pripravlja, mora stati cel narod strnjen v eni sami vrsti, da ga vetrovi ne od-neso. To velja zlasti za male narode kakor je naš. Kako pa smo mi pripravljeni? Mi smo pripravljeni takole: Imamo 9 ali 10 „demokratskih“ strank, imamo ravno toliko socialističnih strank, imamo ravno toliko komunističnih strank in dvakrat in trikrat toliko drugih strank! Tako se pripravljamo na velike dogodke ml, in sicer v trenotku, ko kliče angleški ministrski predsednik vsemu svetu: Položaj je resen, jako resen! Zato naj se nikdo ne čudi, če bomo morebiti še enkrat doživeli tako politično polomijo, kakor smo jo doživeli 1. 1918.! Psice. Slovenska jeremijada. Naš pesnik Simon Jenko, je 29. oktobra 1855. zlo žil svojo znano pesem na politične klečeplazco in vladne lizune, brez značaja in domoljubja,, ki je za naše sedanje čase, za leto 1922., šo vedno aktualna. Glasi se: »Vidil kraje sem domače, ptujec tamkaj nosi hlače, Kranjec moj pa Boga hvali, k’ so mu zanje kiklo dali. Deus misericordiarum vsmil se civium moarum;* sercom kožo stvor’ enako, v zajčjo jih obleci dlako.« * Bog milosrčni se usmili mojih rojakov. Priporočamo vsem »jugoslove-nom« po slovenskih hribeih in dolinah, da ta Jenkov verz napišejo na svoje bojne ščite. * Povod: Pritožba Višjega šolskega sveta, da med šolsko mladino gine spoštovanje do avtoritete. Vaje v pravilnem sklepanju: Darii: Vsi,, ki trdijo, da smo v SHS enakopravni, so pri pošteni mladini izgubili avtoriteto. Nekateri profesorji so po naročilu Višjega šolskega sveta pred pošteno mladino zatrjevali to enakopravnost. Nekateri profesorji so pri pošteni mladini izgubili avtoriteto. rokodelskem domu, popoldne aranžira katoliški shod v Ribnici, zvečer pa že tarokira pri župniku Bajcu v Št. Janžu, ali pa je povabljen na večerjo k dr. Brejcu v Gradišče. Ker zmaj tako hitro prihaja in odhaja, matere ne st ra Si jo več svojih otrok z bavbavom in z bibo, ki leze, danes se ta pesem glasi drugače: Kleri... kleri... kalni zmaj, to je vrišč in dimdaj, zmaj se zakrohoče, Dolef* pa zajoče. Kleri... kleri... kalni zmaj, Pucelj, Piicelj, daj ca, daj! Bomo se smejali, zmaja pokopali... Klerikalni zmaj vidi dobro tudi ponoči, ker se njegova zenica razširi v mraku kakor levu ali mački. Cela leta se zmaj drži v Jugoslovanski tiskarni, kakor bi spal. Zdrži tudi * Nam. Dolef se lahko stavi Luka, Jaka, Groga, Milko ali kakor je pač otroku ime. brez hrane in pijače po več let. Lc tupa-tam mu prineso kak brizganec od Čin-kolcta. Na plen preži noč in dan ter vidi vse, kar se godi blizu njega in daleč naokoli. Tercijalke prav lahko in hitro zasači, rajši pa ima večje živali, zlasti „na-predne" sile, državotvorne stebre in druge mastne dvonožce. Kar pograbi, mu ne uide več. Brzo--nogi Dolef se ima zahvaliti le srečnemu slučaju, da si je pred nekaj dnevi rešil vsai golo življenje. Zvečer je bilo in zmaj se je pasel kot .po'navadi na Krekovem trgu. Iz nizke hiše je zadišalo zmaju po „napredni“ sili. Prihuljeno se je splazil k vratom in čakal. Slučajno je šlo tam mimo nekaj prevratnih elementov, ki so vzeli zmaja s seboj in ga povabili na polič vina h Kolovratarju. Kako se jc Dolef oddahnil! Malo je manjkalo, da ni stopil k Frančiškanom in plačal za dve maši. (Drugi dan si je baje Dolef dal zapisati baldrijan in digitalis, da umiri bojevito srcc, op. ured). Klerikalni zmaj ima širok, kljunu podoben gobec, ki se odpira prav daleč tja do malih ušes. Ker so zobje krhki in votli, se radi odlomijo, a zrastejo na novo pred vsa- kimi volitvami. To je ravno hudič ... Po volitvah klerikalni zmaj zopet izgine. Zarije se v podstrešje Jugoslovanske tiskarne in spi, dokler ga ne prebudi bojni rog iz Jutrove defcele. Samica klerikalnega zmaja izleže vsako leto do par tisoč trdolupinastih jajc, ki so gosjim podobna in tudi užitna, če so kuhana v mehko. Mladiči so majhni, krotki in ljubeznivi kakor mali medvedki. Pijejo tudi iz cuzeljna. Samice se dado tako udomačiti, da hodijo celo k šmarnicam in k litanijam. Tako približno, mislim, izglcda klerikalni zmaj v očeh tistih, ki se prištevajo k »naprednim11 silam. Eno je gotovo: Klerikalni zmaj jc popotopna žival, zato z mamutom in ihthijozavrom nima nikakih sorodnosti, ker pred vesoljnim potopom še ni bilo državotvornih elementov. če sta imela Kristus in sv. Peter tudi že kakega zmaja, ni razvidno iz svetega Pisma. Če pa sta ga imela, je nosil gotovo pod vratom znamko ljubljanskega magistrata s številko. Vendar pa je verjetno, da je sv. Petra našuntal sam klerikalni zmaj, ko je potegnil meč in odsekal Malhu uho. Tudi sam iškar-jot je bil najbrž pod njegovim uplivom. Naš slovenski klerikalni zmaj pa ima še posebne lastnosti. Vobče ga vidijo samo časnikarji in politiki' „napred-nih“ sil. Prikaže se jim pred govorniško tribuno, vidijo ga v vsaki gostilni, ki ni naročena na „Narod“ in „Jutro“ in, kar je najbolj čudovito, pojavi se včasih tudi v golažu in pečenki, če je kuharica kupila meso pri klerikalnem mesarju. Taka hrana pa povzroča „naprednim“ silam migreno in kruljenje v želodcu. Klerikalni zmaj nastopa kakor strah. Danes ga vidijo v Mostah ob poldevctih zvečer, jutri se pojavi na Viču in žvižga orlovsko himno okrog viškega klo-štra. Tretji večer pride v Unionsko klet, naroči četrt vina, izpije rn izgine. A vidijo ga le „napredne“ sile. Najrajši pa 3C zvečer potepa okoli kavarne Evropa, se greje pri kostanjarju in hodi na „špri-carje“ k Figovcu. Včasih krene po Dalmatinovi ulici in ko pride do Delniške tiskarne, pomiga z repom, prijazno mrmrajoč. (Konec prih.) Celarent: Noben lažnjivee ne more imeti pri pošteni mladini avtoritete. Kdor trdi omenjeno enakopravnost, je lažnjivee. Nikdo torej, ki trdi omenjeno enakopravnost, ne more imeti pri pošteni mladini avtoritete! Barbara: Kdor taji očividna, vsem znana dejstva, je lažnjivee. Kdor trdi, da smo v SHS vsi, brez Ozira na vero in narodnost, enakopravni, taji očividna, vsem znana dejstva. Kdor trdi tako enakopravnost, je lažnjivee. Ferio: Nikdo, ki je stal na braniku resnice in pravice, ni izgubil pri pošteni mladini spoštovanja. Nekateri profesorji so stali na braniku resnice in pravice. Nekateri profesorji niso izgubili spoštovanja. Dnevne vesti. Na adreso ..Jugoslovenske zajed-itice‘\ V manifestu „Jugoslovenske za-jodnice44 na ljubljanske volilce so te-le besede: ..Osvojili smo si... lepe misli najboljših mož vseh treh narodov naše jugoslovanske nacije" in „ ... odločno srno proti vsaki plemenski nadvladi...4 V naši državi bi bila po tem ena nacija, trije narodi in nekoliko plemen. Eden od naših sotrudnikov prosi „ Jugoslovansko zajednico44, da mu natančno in znanstveno definira pojme „na-rod44, „nacija44 in „pleme". Naše bralce opozarjamo na sestavek, ki ga priobčujemo na uvodnem mestu pod naslovom »Kako je po svetu«. Pod tein naslovom bomo sestavke o vnanji politiki priobčevali še večkrat. Sestavke piše odličen so-trudnik našega lista, na čegar sodelovanje bi bil vsak list po pravici ponosen, na tako poljuden način, da jih bo tudi priprost človek razumel. Upamo, da nam bodo naši bralci priznali, da storimo vse, kar moremo, da jih zadovoljimo v polni meri. Zato širite in priporočajte naš list! Kužne govorice smo slišali v zadnjem času o našem list,u. Ker ne bijemo vedno z velikim kolom po ministru Puclju, ampak ga včasih potipamo bolj na rahlo, pravijo že-nijalni ljudje, da smo se g. ministru Puclju »udinjali« in da imamo ž njim že »pogodbo sklenjeno.« Če pravimo samostojnim kmetom na lep način, naj ne pozabijo na svoj slovenski rod in na svoje slovensko pokolenje in naj sami iz sebe pritisnejo na svoje strankino vodstvo, da bi tudi ono delalo v slovenskem duhu za zakonodajno avtonomijo Slovencev, se takoj najdejo drugi ženi ji, ki pravijo, da smo postali »glasilo slovenskih samostojnih kmetov« — kar samo na sebi še ni taka nesreča, da bi se svet podrl zaradi nje. In če ponatisnemo kot vestni poročevalci iz kakega lista za naše domače razmere gotovo zanimivo politično vest, da se vrača dr. Šušteršič v domovino, smo po mnenju zopet drugih ženijev »šu-šteršicijanci«. — Na take bimbarije — drugače tega jezikarenja ne moremo imenovati — odgovarjamo enkrat za vselej tako-le: Nam se silno čudno zdi, da je toliko ljudi v Sloveniji mnenja, da človek ne more (ali celo ne sme?) misliti s svojimi možgani, ampak da mora za vsako ceno misliti tako, kakor misli kakšen »politični voditelj!« Nad tako bedarijo bi človek klel, da bi se 9 let za njim iskre kresale! Zato pravimo : Mi imamo svoje možgane in ne mislimo hoditi po pamet in po možgane k nobenemu »političnemu voditelju« na posodo! Za enkrat še ne, in če nam Bog da srečo, tudi še dolgo ne! Pač pa bomo tako svobodni, da bomo brez ozira na ono ali drugo osebo — kaj je oseba? — povedali slovenski javnosti o vseh važnejših zadevah popolnoma le po svoji vesti in po svojem najboljšem razumu svoje lastno mnenje, pripravljeni pa sino vedno dati vsakomur priliko tudi za stvaren odgovor v obliki dopisov. Zakaj pa ne? Ljudje naj izvedo istino in naj sodijo sami, ker je tudi njim Bog dal možgane zato, da ž njimi prosto mislijo sami, ne pa tako, kakor bi hoteli drugi, pa naj se pišejo potem tako ali pa tako. Če bo kdo po naših mislih kaj pametnega naredil, bomo odkritosrčno povedali: To je bilo pametno! Če bo pa kdo zagrešil kakšno traparijo, bomo pa ravno tako odkrito rekli: To je traparija! Mi vemo, da bomo zaradi tega našega stališča zadeli na mnogo ovir in na mnogo nasprotstev, ampak •eno bi radi ohranili slovenskemu ljudstvu: Njegovo in naše neodvis- no mišljenje! V tem se kaže resnično in pravo svobodoljubje! In kdor smatra, da je neodvisno — tudi od osebnih želja neodvisno! — politično mišljenje za slovensko ljudstvo nekaj koristnega, naj vzame v roke dopisnico in naj napiše na naslovno stran: Uprava Avtonomista, Ljubljana, Breg 12. — Na drugo stran pa: Naročam Avtonomista za (1 mesec, četrt leta, 1 leto). Pošljite poštno položnico. — Kakor smo doslej v našem listu vedno povedali to, kar smo vedeli, da je res, tako bomo delali tudi v bodoče! Posamezne osebe nam pa niso nič mar. Osebe pomrjo, principi pa ostanejo! Toliko enkrat za vselej. Nova kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Puclje-vo) železnico že prihodnji teden. Naš veleposlanik v Pragi g. dr. Vošnjak bo odpoklican s svojega službenega mesta. Tako poroča bel-grajski list »Politika«. Zameril se je baje belgrajski in češki vladi. Mogoče je pa tudi kaj drugega. Kakor znano, je napravil Pašič g. dr. Voš-njaka za veleposlanika v zahvalo, ker je skupno z g. ministrom Pucljem glasoval za vidovdansko ustavo. Danes pa g. Pašič g. dr. Vošnjaka nič več ne potrebuje in zato hajdi in zbogom! Tako se bo zgodilo v kratkem tudi g. ministru Puclju. »Neki« list. V »Slov. Narodu« smo brali ta teden, da je »neki« list poročal, da se je g. dr. Šušteršič že prijavil pri ljubljanski odvetniški zbornici. Ta »neki list« jo seveda »Avtonomist«. Tega imena pa »Slo-vneski Narod« ne zapiše, toda ne zato, da bi ga bilo sram »Avtonomista«, ampak ker je »Narod« sam postal »rdeči jezuit«. Kako dolgo bo še trajalo, da bodo ljudje imenovali »Slovenski Narod« — »neki« list? Občinske volitve v Ljubljani. V Ljubljani se pridno pripravljajo na občinske volitve. Vložene so 4 liste: mladodemokratska ali Žerjavova lista, potem Jugoslovansko-zajedni-čarska (staro - demokratska), potem »Zveza delovnega ljudstva« in social-no-demokratska. Po gostilnah in kavarnah ljudje pridno ugibajo, katera izmed teh list bo zmagala. Pri nekem takem razgovoru je znan obrtnik vzdihnil: »Oh, ko bi vsaj zma-ga,la pamet!« — Na kar je pristavil njegov tovariš: »Tega pa v Ljubljani nikoli ne bo!« — Zadnji je imel najbolj prav. Varčnost. Državna blagajna je po navadi suha kakor Martin Krpanova kobila in njegova kresilna goba. Zato pravijo gospodje ministri, da je treba varčevati, varčevati in zopet varčevati. To varčevanje pa seveda ne sme zadeti pristaša ene ali druge vladne stranke. Nasprotno, tam je treba včasih še kaj dodati. Tako n. pr. so napravili sledeče: Na nekem učnem zavodu v Ljubljani imajo učitelji nadure, na nekem drugem pa ne. Na brez-nad-urnem zavodu pa služi trden steber centralizma v Sloveniji. Da se ta trdni steber ne polomi, ga je bilo treba podpreti. Podprli so ga tako, da so na zavodu z nadurami poslali neko učno moč zelo prezgodaj v pokoj, centralni steber so pa porinili z brez-nadurnega zavoda na zavod z nadurami. Na ta način so »prihranili« pokojnino za enega in nadure za drugega... Stranka slovenskih samostojnih kmetov bo imela v kratkem svoj občni zbor. Kakor izvemo, bodo na tem shodu sprejeli sklep, da se stranka izreče za zakonodajno avtonomijo nedeljive Slovenije, ker hočejo slovenski samostojni kmetje biti ne le »samostojni«, ampak ho- čejo ostati tudi slovenski kmetje, kakor jil^je rodila njihova mati. Lov na klerikalnega zmaja. Dne 3. decembra bo v Ljubljani velik lov na klerikalnega zmaja. Lova se bo udeležil tudi g. minister Pucelj, ki je za to priliko že naročil posebne vrste kij in mesarico. Padanje cen in naša državna uprava. Prejeli smo: Veliko se govori in piše pri nas o svobodi in demokraciji. Ako pa stvar natančneje pregledamo, nam še veliko manjka. Zadnje čase so podražili tobak kar za 80 odstotkov. Ali so vprašali ljudstvo, če je s tem zadovoljno? Storili so to na lastno pest. Rekel bo marsikdo: Saj drugod tudi ni nič boljšega. — Odgovoriti mu moramo pač, da nimajo v drugih deželah paradiža, toda ljudska volja se vendar upošteva. Povedati hočem na tem mestu dva zanimiva slučaja. Bilo je pred kratkim na Francoskem: Trgovci so hoteli podražiti moko za 10 santimov pri kilogramu. Ljudstvo se je odločno uprlo. Vsi listi brez izjeme so stavili na vlado interpelacijo. Vlada je odgovorila sledeče: Ker je ljudstvo odločno proti, zato dovolimo, da smejo podražiti moko le Za 5 centimov. Pri nas bi bilo to popolnoma nemogoče. Drugi slučaj: Vsem je še znano, kako so vpeljali po Evropi letni čas. Radi ali neradi smo ga morali sprejeta V Švici pa ni bilo tako. 1 am so sklicali ljudstvo, dali so na glasovanje, ali je s tem zadovoljno ali ne. Večina je bila proti. Ostal je v veljavi stari čas. To je svoboda, to je samoodločba ljudstva. — Osvobodili smo se res tujega jarma, a postali sužnji bel-grajske porodice. Svobden je pri nas le verižnik in kapitalist, vsi drugi smo pa beli sužnji. Po pravici lahko zakličemo: ŽivZela avtonomija, doli s centralizmom! Kaj je inserat ali oglas? Oglas ali inserat je javna objava v časopisu, da kdo prodaja ali kupuje te ali one vrste blago. Z oglasi ali z inserati se iščejo kupci oziroma prodajalci, oni ki blago ponujajo in oni, ki bi radi kupili. Za vsakega, kdor bi rad kaj prodal, je dobro, če dobi kar največ kupcev, in ravno tako je dobro za onega, ki bi rad kaj kupil, če dobi kar največ ponudnikov. Da pa ima oglas uspeh, je potrebno, da oglašaš v listu, ki ga ljudje radi bero in ki dolgo roma iz roke v roke. Tak list je brez dvoma »Avtonomist«. O tem se lahko prepriča vsak na svoje oči. Mnogi pa bodo rekli: Kako pa naj oglašam? Stvar je jako priprosta. Vzemi dopisnico, in napiši naslov: Uprava »Avtonomista«, Ljubljana, Breg št. 12. Na drugo stran pa napiši po svoje, kaj bi rad kupil ali prodal ail sploh, kar želiš. Uprava našega lista bo iz napisanega sama napravila primeren oglas, ki bo obsegal kar najmanj besed, da bo cenejši. Poskusite enkrat ali dvakrat in videli boste, da boste imeli uspeh. Inserate ali oglase zaračunamo po najnižji ceni. Volilna agitacija na Angleškem. Na Angleškem imajo ravnokar državnozborske volitve. Nasproti si stojita v prvi vrsti konservativna stranka in delavska stranka (labour party). Konservativci agitirajo proti delavski stranki z ruskimi boljševiškimi rublji. Dobili so namreč iz Rusije ogromne mase sedanjega ruskega (precej malovrednega) denarja in so na eno stran ruskih bankovcev prilepili listke s sledečim besedilom: »Če hočete, da bo tudi Vaš denar toliko vreden kakor je ruski, volite delavsko stranko!« — Pravijo, da to sredstvo silno učinkuje. Listnica uredništva: Gospod M. P. v Preski: Po naših dosedanjih informacijah boste morali znesek plačati. Mi smo se obrnili še na priznanega strokovnjaka v takih zadevah, toda do sklepa lista še nismo prejeli odgovora. Kakor hitro prejmemo, Vam sporočimo. — Več gospodom, ki so se obrnili na nas zaradi na prodaj ponudenih knjig: Vsa vprašanja glede nakupa in glede cen smo odposlali na pristojni naslov. Kakor hitro dobimo naznanilo o kraju prodaje in glede cen, objavimo vse potrebno. Mihael Kmet, Ortenok. Naznanite Vaš prejšnji naslov. — J. K. gimnazija Celje. Dolg 18.75 Din. — Vsem p. n. naročnikom naznanjamo, da bodo položnice priložene v prihodnji številki lista. »Novi Zapiski«. Izšla je oktobrska številka, ki prinaša Lončarjev članek o koroškem vprašanju ter ko nec razprave o Jugoslovenih, Slovanih in Jugoslovanih, ki izide tudi v ponatisku. Izmed pregledov (politični, socialni in kulturni) omenjamo poročilo Štebijeve o delovanju »Zve-z švicarskih konsumnih društev« in Rcgalijevo oceno »Zgodovinske razstave slovenskeg aslikarstva«. »No- vi Zapiski« veljajo letno 25 Din. Gospodarstvo. O sedanji kupčijski krizi. V trgovini vlada že dalj časa stagnacija. Ljudje pričakujejo še znatnega padca cen in poviška vrednosti naše krone na curiški borzi, ki je za nas merodajna. Naša krona se sedaj suče tam okoli 2.20. Vladni krogi, ki našo valuto »dvigajo« s pomočjo izposojenih dolarjev in z zlatom, ki so ga dobili iz konkurzne mase bivše Avstro-ogrske banke, pravijo, da bodo z decembrom pognali krono zopet višje. Ta nestalnost vso trgovino izpodjeda. Decembra meseca bodo menda zopet odprli meje za izvoz moke in nekaterih drugih poljedelskih produktov. Potem se bo videlo. Sedanje visoke izvozile carine čisto gotovo ne bodo več dolgo držale, kor se puntajo zaprtemu izvozu veliki kmetje v Vojvodini in Sremu, pa tudi kmetje v Srbiji sami. Zato kmetje nočejo prodajati svojih odvišnih produktov po današnjih tržnih cenah, temveč čakajo. Značilno je, da n. pr. v Vojvodini (Bačka, Baranja itd.) istotako stoji vsa kupčija. Tam poljedelci nikakor nočejo s cenami navzdol in pravijo, da se naša valuta za / ^italno.ne bo držala na sedanji višini. Če pa poljedelec ne prodaja, tudi nima denarja, da bi si nakupil potrebne obrtne in industrijske izdelke. Tako stoji vse, ker ljudje nikomur nič več ne verjamejo. Postali so oprezni in ne špekulirajo ne sem in ne tja, ampak prodajajo le toliko kolikor pač morajo in kupujejo istatoka le to in toliko, kolikor so ntljno prisiljeni. Zadnji teden smo celo doživeli, da je moka in mast zopet nekoliko poskočila. Cene manufakturi so padle za kakšnih 30%, več pa najbrže ne'bodo, ker je kriza (stagnacija) prišla, ko so bile zaloge za zimsko sezijo že skladiščene in vsaj večinoma tudi že plačane po visokem kurzu. Važnost se polaga na gospodarske doggvore med našo državo in Češkoslovaško republiko. Čehi imajo mnogo interesa, da bi nam svoje industrijske zaloge prodali, ker vlada tam velika stagnacija in brezposelnost. Češka izmeče sto in sto milijonov kron za brezposelne podpore. Na drugi strani pa potrebuje poljedelskih prduktov, ki jih kupuje, ko imamo mi zaprt izvoz za iste, v Argenti-niji, na Madžarskem in v Bolgariji. Za sedaj mi samo uvažamo, izvažamo pa skoro nič, vsled česar se bo pasivnost naše trgovske bilance predvido-doma še povečala. Pogejmo kakšne so bile cene nekaterih produktov po svetu v preteklem tednu! V Ameriki (čikagi) je notirala pšenica 4.G0 dolarjev, kar je prilično 1120 kron; koruza pa je notirala 2.50 dolarjev, kar je prilično 600 kron. V Anvers-u važnem trg. centru na Nizozemskem) je notirala pšenica 88 frankov ali 1300 kron; koruza 55 frankov ali 880 kron; ječmen 53 frankov ali 860 kron; fižol 78 frankov ali 1260 kron. Na Češkoslovaškem je notirala pšenica 165 Kč (po 8 Jugokron) ali 1320 kron; koruza 145 Kč ali 1160 K; moka nularica 280 Kč ali 2240 kron. V Solunu je notirala pšenica 220 drahem ali 1320 kron; koruza 180 drahem ali 1080 kron. V Nemški Avstriji je notirala pšenica 48.000 nemških krpn sili 1440 kron; Rž 37.000 nemških kron ali 1180 kron; moka nularica 80.000 nemških kron ali 2400 kron. Vsled dolgotrajnega deževja je pri nas zlasti pa v Vojvodini, pa tudi pri nas v Sloveniji, mnogo poljedelskih produktov šlo v nič ali pa so ostali še na polju. Tudi je velik del polja ostal vsled tega neizoran in ne posejan, v Vojvodini (naši žitnici) do 50%. Kupuje se malo, ker se sedaj nihče ne zalaga. Pri nas je notirala pšenica 1340 do 1400 kron; stara koruza 1200 do 1280 kron; nova koruza (umetno sušena za december) 1000 K; ječmen 1000 do 1080 kron; oves 1000 do 1040 kron. Iz primerjanja teh številk se vidi, da se sučenjo blizo svetovne paritete, odnosno, da smo jo celo prekoračili. Primerjaj cene na Češkem, v Ameriki in pri nas! Razlika v škodo konsumenta gre na rovaš našega »izvrstnega« železniškega prometa, zlasti ako upoštevamo, da rabi Železniki tovor iz Bačke do Ljubljane kar po več mesecev. Kar se manufakture tiče je ista na Češkem nekaj padla zaradi neprodanih zalog in kolosalne brezposelnosti. Velika večina tekstilnih tovarn že nekaj tednov popolnoma miruje. Zato bo blaga na trgu zelo malo, ko bodo sedanje zaloge oddane. V Italiji cene temu blagu niso padle, čeprav je laško blago kvalitativno slabejše od češkega. Nasprotno pa silno naraščajo cene bombažu. Ameriški »midling« (najboljši bombaž, mnogo boljši od egiptovskega ali pa levant-skega) je 4. t. m. v New Yorku noti-ral (v oklepaju so navedene cene od 2. novembra): loko 25.60 (24.70, za november 25.30 (24.33), za december 25.48 (24.51), za januar 1928 — 25.20 (24.20), za februar 25.08 (24.24), za marc 24.96 (24.28), za april 24.85 (24.50). — Če primerjamo številke z onimi v oklepajih, vidimo znaten porast temeljnih cen, vsled česar v manufakturi ni pričakovati znatnega padca cen, čeprav bi se naš dinar držal na sedanji višini ali pa bi še nekoliko poskočil. — Pač pa so cene naše usnjene obutve vsled previsoke zaščitne carine daleč nad svetovno ceno. Če bi država dovolila uvoz nemških čevljev pod zmerno carino, bi cene čevljem silno padle. Ko bo vlada primorana zopet dovoliti prost izvoz tistih naših produktov, ki jih imamo za lastno potrebo odveč (in to najbrže še pred novim letom, kaj ne g. minister Pucelj?) se bodo cene zopet same zregulirale in bo sedanja stagnacija zlomljena. I)o tedaj pa je previdnost v vsakem oziru na mestu, tako za kmeta-produeen-ta in za konsumenta. Cene v Bclgradu. Da morejo naši bralci primerjati naše slovenske tržne cene z onimi v Belgradu navajamo sedanje dnevne cene na belgraj-skem trgu. Tam stane: moka štev. 2 — 26 kron; krušna moka — 28 kron; bela moka — 30 kron; koruzna moka — 20 kron; goveje meso — 48 kron; telečje meso — 40 — 56 kron; svinjsko meso 72 — 88 kron; mast 112 124 kron; sladko mleko 20 kron; sirovo maslo 280 kron; novi krompir 16 kron; kolerabe — 12 kron; fižol 24 kron; kislo zelje — 16 kron; jajca do 8 kron. Žitne cene: Pšenica po 1380—1400 kron, moka 2000—2030 kron, koruza po .1130—1140 kron. Vrednost denarja. 1 dolar 240 K, 1 lira 10 K. V Švici se giblje cena krone okoli 2.22 švicarskih frankov za 100 kron. IZDAJA LJUHLJANSKA ORGANIZACIJA SLOV. AVTONOMISTOV. . Odgovorni urednik Jože Petrič. Tiskarna J. BLASN1KA NASL. v Ljubljani. Anti Ecvarijat, knjigarna HINKO SEVUR Ljubljana, Stari tr>g 34 kupuje in prodaja različne knjige v vsth jezikih po ugodnih cenah. ■ I------— i Teodor Kopo, Ljubljana M Poljanska cesta št. 8. ^ se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh ■11 . — -:.M kleparskih in vodovodnih instalacijskih dLel kakor> tudi za pokrivanje streh. Vsa stavblnska in kleparska dela v priznano solidni Izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža In pločevine. n i -...— 1 i B j Pisamet" 3i3. Konfekcijska tovarna „Frande“ d Tovarna - j ir Stožlcah ppl Ljubljani. ‘"£3? j fsšP* v 1. z o.z. v Ljubljani. TovaT;n':f:tnW Centralno skladi šče Ljubljani, Emonska cesta, št S. ^ . Vse vrste moških in deških oblačil. Uniformiranje, i dvovrstni izdelki. Konkurenčne cene. j Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov ža domačo vporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava ! la čehosloiajilti [n angleški hohs za livarne in domačo uporabo, kovaški premog in črni premog. |^^^^^^KasloyM|ROMETai^ATBD ZA PREM06 d. d. Ljubljana. Kanska ulica 1. Oblačilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani. Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail. SPUST* Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki Skladišče v ..Kresiji**, Lingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi uliei št. 5. <-»-> Podružniea v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11. — Upoštevajte pri nakupih. -......--...... . Po ' olnoma -varno naložite svoj denar -v 9ZH3EMHI P0503ILNIGI V LJUBIMI r. z. se o. z. sedaj poleg nunske cerkve 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. Hranilne vloge se obrestujejo po 51/2% brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 5°/o- Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po 6 °/o> na dobo pol leta po 6 1/4°/o* Kapital: H ZD.00D.000~l SloV. eSkOttlptlia b^llka iHgzerBe DtrogHB.5fl0.an0 Novo JT"teiTstaiiiii«. Ljubljana, Selenburgma ulica št. 1. izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA. S Zadružna gospodarska banka d. d. 5 Telefon fit ai Ljubljana, Dunajska cesta št« 38/L Teiefon št 21 B (začasno v prostorih Zadružne zveze). 6 . ___________________________________________________________________________ j., . Glavnica skupno z rezervami nad K 60.000.000. -- Interesna skup- S ■ m B Podružnice» Djakovo, Maribor, Sarajevo, Sombar. Soiit, Šibenik. Ekspozitura a Bednost z Sveopčo Zanatlljsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Daje trgovske kredite, eskornptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi, pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. B