rieerati se »prejemajo ui veij? iris topna vrsta
a ki- če st neka Ikrat,
,2 i	,,	»	2	,
,5	» o »
Pri vei-krauiem tiskanji si riiii onuierui’ /.manjša
Rok op l«n
se ui) vračajo, uelraiikovana oisiua se ne sprejemajo
earoeumo prejema mravništv, »hoiniRtracijal in Hksuedieija o« velikem trgu n. štev 9 II nadstropji.
PolltičeE list iislimitioi
Po pošti prejemati velja:
Za eeio leto . . 20 gl. — kr.
Za jioileta	. .	5 „	„
Za	četrt leta	.	2	„	50	,,
V administraciji velja:
Za	eelo leto	.	.	8	gl.	40	kr
Za	pol leta	4	.,	20	„
Za	četrt lesa	.	.	2	.,	10	„
V Ljubija i;: na dom nosilka,»P*> velja 60 kr. m na leto.
Vredništvo na velikem irj št 9, v II. nadstropji. ,
Izhaja po irikrat na tddeSjS sicer v torek, četrtek in
Govor poslanca Klona pri bisdgetni debati
dne 27. februarija 1883.
(Konec.)
Ni davno temu. kar so objavili, koliko so znesli razni davki v preteklem letu, in tega je 10 milijonov več, kakor je bilo v pred-števu nastavljenih. Ni se spolnilo, česar se je bala, kar je prorokvala una stran zbornice pri posvetovanji davka na petrolej in kavo, kar so nam naprej pravili, da bode ljudstvo manj povžilo in porabilo, ni se zgo-
stranko neznansko vesele, ko berejo tolikrat in tolikrat pogreto govorico, da ima ta vlada odstopiti. Ali je mari v Trstu drugačna, na Dunaji zopet drugačna vlada? Da tudi pri nas na Kranjskem okolistave ne ugajajo dejanskim razmeram, da bi bilo mnogo želeti, to se je uže večkrat poudarjalo v ti slavni zbornici, in prav odveč bi bilo, A'as zopet nadlegovati, ako bi hotel ponavljati tožbe, katere ste vže tolikrat začul i. Slavnemu zboru, slavni vladi so dovolj znane, lahko bi jih odpravila brez posebnega napora in z dnevnega reda postavila. Vendar
dilo, pokazalo seje, da so si to izmislili, da|l)ie^ei1 končam, bi rad še omenil neke bi ljudstvo begali ter zopet spravili na svojo j	tudi na rojake na Koroškem,
stran. Vendar se marsikaj važnega, kar je|(^ravo’ na desnici). Morda mi boste opo-ljudstvo pričakovalo in kar je bilo opravi - rekali’ zakaJ se poganjam za Koroško, ki čeno pričakovati od vlade, zgodilo še ni. ima SV0Je zastopovalce v tem slavnem zboru.
Ni videti, da bi se bilo pri upravi kaj Kes da, nemško prebivalstvo Koroškega, prenaredilo in prištedilo, vendar je neogib- i>na svoje zastopnike, ki se hvalevredno po-Ijivo potrebno, ako se ima naravnati ravno- ganjajo za korist svojih volil cev, slovensko
težje, da se prihodki povišajo, a tudi troški znižajo. Vlada je vstanovila štedilno komisijo in prebivalstvo se nadeja, da komisija ne bode samo učenostno premišljevala državne uprave, marveč da bode kaj bistvenega nasvetovala in svetu pokazala.
Dalje se čujejo od juga in severa glasovi, da v marsičem ni postalo boljše, kakor je bilo pod vstavoverno vlado, in da z ljudstvom tu in tam ravnajo, kakor da bi bili v zlati dobi vstavoverstva.
Ne bodem obširneje govoril, kako se odriva in zadej postavlja slovansko prebivalstvo, na severju, ker o tem bodo povzdignili glas poslanci teh dežel, a iz Štajarskega se pri-
Ijmlstvo, katerega je tretjina v deželi, nima niti jednega zastopnika, (prav res, na desnici), da bi se začnlo iz njegovih ust, imajo li koroški Slovenci kake želje, ali jim je res strašansko dobro, kakor smo to večkrat culi iz ust nemških zastopovalcev te dežele?!
Tudi ne verujem, da bi ljudski zastopnik imel varovati in zastopati samo koristi svoje dežele in svojega volitvenega okraja, po mojih nazorih je poklican, a tudi dolžan povzdigniti svoj glas pri nepriličnostih, kjer jih zapazi in pred očmi imeti koristi vse države.
In s tisto pravico, s katero Vi gospoda moja! poganjate se za nemštvo na Kranjskem,
tožnjejo, da ni postalo boljše, da ljudstvo ki je po Vaših nazorih v nevarnosti in še ne more občevati, ali le za silo z vradniki, {celo dalječ potujete 'Pravresnično! na desni) ki niso zmožni drugega deželnega jezika,!da tam razširjate nemški »Schulverehr, od
in da se javni vradniki, ki svoj narod ljubijo, tudi sedaj v stran odrivajo, kakor njega dni. Dobro vem, da vlada ni vsega kriva, kar se tu in tam zgodi v kakšnem mestecu ali kaki vasi, vendar popolnoma izvzeti ne moremo vlade, ker prebivalstvo, ki broji 400.000 duš v štajarskem deželnem šolskem svetu ni zastopano, vlada imenuje tukaj osem članov, in gotovo so tudi med slovenskim narodom možje, ki bi bili sposobni biti udje najviše šolske oblasti, isto tako, kakor njih nemški kolegi. (Pravo, na desni).
. In v Trstu? Ali ne veste, kaj se nam od tod zanimivega poroča ? Poroča se nam o stvareh, ki bi se lahko odpravile, ko bi vlada krepko vmes segla in si kotla pridobiti moči, ki bi zastopale nje koristi. Ali ni to nekaj posebnega, kar mora žaliti vsa-cega rodoljuba, da so v Avstrijskem pomorskem mestu protiavstrijske demonstracije ali rogovilstva, — nekaj vsakdanjega. Ali ni to jako redka prirodna slučajnost, da se ljudje, ki veljajo v Trstu za avstrijsko
ugodne razmere in oprosti ljudstvo nenaravnega jarma, katerega mu je naložila usta-voverna stranka na korist strankarstvu. (Pravo! pravo! na desni.)
Dobro vem, da se vladi, ko hoče izvršiti svoj nalog stavlja mnogo zaprek, dostikrat prav po nje organih. Stranka je dobro znala v letih, ko ji je pšenica zorela, umestiti po vseli, vsaj po važnejših službah svoje pri-veržence. može svoje stranke, ki še sedaj stoje, kakti oborožena vojskina truma, in o katerih je ne davno odličen ud ustavoverne stranke pričal, da so v srci še zmirom vdani svojim ustavovernim načelom.
Najblažje namere vlade se dostikrat razbijejo nad temi ustavovernimimi načeli, in konečno vladi, ako noče da bi bil nje trud zaman, ne preostaja drugega, nego da svojim služabnikom prav resno in določno dokaže, da niso sluge »kaki stranki" marveč državni sluge (pravo, pravo! na desni', da nimajo podpirati strankarskih namenov, marveč državo.
Ljudstvo s svojo priprosto podložniško pametjo ne more razumeti, od kod to izhaja, da se v prvi vrsti večkrat odbirajo in povzdigujejo javni nasprotniki, in žara d tega bi se lahko dalo prevariti in motiti v zaupanji do blagih namenov vlade. Dejanja naj enkrat pričajo in ljudstvo ponče, da ni zaman upalo, niti brez prida toliko časa vadilo se v zaupanji.
Tem bolj bode potem ljudstvo pripravljen vlado podpirati, in toliko bolj radostno izvršilo, kar se od njega zahteva, potem se bode pa tudi dosegel namen in cilj, katerega tako željno pričakujemo: ravnotežje v državnem gospodarstvu se bode v kratkem času doseglo. (Levica se smeje.)
Ako namreč je že samo zaupanje v vlado
katerega danes slišimo, da se oklepa vsta-voverne stranke, da iz lastnih nazorov vi-ji*1 raz$as uJ*e programa naše denarstvo to-dite potrebe svojih rojakov in potem lahko K ko zboljšal, (smeli na levici) to zboljšanje za nje skrbite s tisto pravico, pravim, dovo- bi Pa gospodje na levici stanovitno tajili, lite mi, da se potegnem za ljudstvo, čegar tudi takrat, ko bi namest primanjkljeja 2s stiska ni izmišljena, a še tega nima, da bi milijonov toliko prebitka imeli potem bi
kdo zanj v tem zboru svoj glas povzdignil dasiravno se svojimi nemškimi brati nosi ista bremena, isti davek v krvi in denarjih odrajtuje in tedaj tudi zahteva jednake pravice ali vsaj pravo, da sme živeti in bivati.
Gospoda moja! velika krivica je, ki se godi Slovencem na Koroškem na videz sicer po postavni poti vendar v nezmerno kvar njih splošnemu izobraževanju in le državi na korist je, ako se ta nepravičnost brž ko mogoče konča, in se da slovenskemu ljudstvu jednakopravnost, kije postavno zagotavljena. Ker nepravičnosti vlade do podložnih ma ščujejo se prej ali potlej, enkrat gotovo in dostikrat tako, da je državi prav pogubno Tedaj bi slavni vladi še enkrat prav toplo priporočal, da naj se ozira na slovensko prebivalstvo na Koroškem, da naj odpravi ne-
pa doslednja izvršitev tega programa še si-jajnejši vspeli imela, ako se tudi v dejanji dovrši, kar se upa in pričakuje.(Smeh na levici.)
Ker od slavne vlade trdno pričakujem, da bode stanovitno hodila po politični poti, katero je nastopila, in da bode zvesto zvr-šila program, razglašen v najvišem prestolnem govoru, ravnam gotovo v smislu svojih vo-lilcev, ako privolim za to potrebnih sredstev in izrekam, da bodem glasoval za budget.
Govor grofa Riharda Belcredija
pri splošni debati o šolski noveli v gosposki zbornici
19. februarija 1883.
(Dalje.)
Češki protestantje mislijo, lahko bi bilo pomagati, ko bi se prenaredil § 2. šolske
postave, ki govori od doneskov za ljudsko šolo; naj jih oproste teli davkov. da bodo vzdržali samo svoje verske šole. To pa je zmota. Prvič ne gre tukaj za g 2. kije samo posledica § 3. šolske postave dne 25 maja 1868 premeniti bi se imel tudi člen 10. postave o medverskih razmerah, ki je tudi v postavi 25. maja 1368, ker tam je izrečeno načelo, da mora za šolo skrbeti vsa šolska občina ne glede na veroizpoveda nje posameznih Občinarjev. Ta določba je pa tudi v direktni zvezi z naravo, s znakom šole, ki je pristopna vsakemu veroizpovedanju, iti prenaredba v tem smislu, v kakoršnem žele to češki protestantje, je nemogoča, sicer bi se godila krivica katolikom in drugovercem, ker ti bi mogli splošno ljudsko šolo sami vzdrževati, in to bi jim kratilo pripomočkov, napraviti si verskih šol, kakoršne imajo protestantje.
Gorenji-Avstrijski protestantje gredo pa še dalje ter pravijo: Ako nočejo oškodovati naše cerkve, ako hočejo ohraniti protestan-tovski verouk, ne ostaja drugega, nego da se izda postava, katera šole razglasi za verske. In to zahtevajo protestantje na gorenjem Avstrijskem. Kar so zahtevali pred 15 leti verni katoliki, zahtevajo sedaj protestantje.
V peticiji čeških protestantov se pa zopet nahaja izraz: nespamet je, ako se trdi, da je ljudska šola brezverska. Kakor vidite, gospoda , zala zmešnjava je to. Kaj pa je § to verska šola? Ali so ljudje res zgubili jasen pomen v ti tako prosti in umljivi stvari. Verska šola je menda taka, kjer je vera, pozitivna (razodeta) vera središče vsega poučevanja, kjer so vsi drugi nauki s to pozitivno vero v soglasji, in kjer po vsem poučevanji veje verski duh, in prav zarad tega postane poučevanje versko-vzgojevalno.
Pravijo pa, šola je medverska (inter-konfessionel) versko je namešana. Vendar, gospoda moja, oba izraza sta neprava in rabijo ji zato, da pride vmes tudi besedica verska, in bi tako zadostilo tem, ki sami ne prevdarjajo. Pod besedo „versko" — uame-šana šola, razumemo tako šolo, v katero morejo vstopiti tudi spoznavale! drugačnega veroizpovedanja. To je bilo pod bivšo, staro šolo tudi mogoče. Kjer so prostovoljno vstopili. niso jih odganjali, in če v kraji niso imeli šole tistega veroizpovedanja, so jih še celo sprejeti mogli. Zarad tega šola ni nehala biti verska. Medversko je toliko, kolikor mednarodno, pa je le'kaj tacega, kar naznanja odnašaje in zvezo med veroizpove-danji kakor v drugem slučaji med narodi, in v tem ne moremo videti zveze med vero-izpovedanji, ker postava odločno zanikuje ozirati se pri nauku na veroizpovedanja.
Ko so se posvetovali o postavi zarad razmere med šolo in cerkvijo, je povdarjal grof Rechberg, kako nevarno je, ako se odpravi zveza med duhovnom in učiteljem in kake hi bile posledice temu. Odgovoril mu je med pravoklici zbornice pokojni baron Hock, da se tega ni treba bati, ker že zarad gmotnih ozirov ni mogoče misliti na tako rušenje. Nu gospoda moia. vi ste videli, koliko so se na to ozirali. Tačas je vlada, katero je zastopal vitez Hasner, pregovorila tehtne in pomenljive besede, vsak mora po znati, da so bile skozi in skozi resnične; rekla je namreč, da je odločno zoper dualizem v odgoji tedaj proti temu, da bi uče-nik verouka in učitelj hodila vsak svojo pot pri poučevanji. To le bega, a ne vzgoja.
Vlada je tudi povdarjala, da ditelje božajo.)
mora učitelj tudi versko vzgojevati. Rekla je dalje, da naprava, ki starišem ne daje poroštva za to, kar veri koristi, ni več libe-beralna, marveč vse kaj drugega. Da doseže ta smoter, da učitelj živi zmirom v soglasji z učenikom verouka, izrekla je vlada tačas načelo, da mora učitelj biti istega veroizpovedanja, kakor učenik veronauka in da se ima § 6 postave 1. 1868 tako določiti, da vladi pripada veča oblast pri umeščenji učiteljev
Ta § 6, poudarjam to posebno in nav-lašč, ker vsa ta stvar je važna tudi zarad večine, ki se sedaj tirja za § 48, ta § 6 one postave, kakor je izšel iz poslaniške zbornice, ki je prva to postavo sklenila, v slavni zbor, glasil se je iz prvega, da zaraore kdo postati učitelj „ne glede na versko izpovedanje." Grof Gleispach je nasvetoval tačas naj se izpuste besede „ne glede na versko izpove-danje" in to je tudi toplo povdarjal minister pouka pl. Hasner, ki je glasoval za opušče-nje tega zato, da bi vlada imela pri name-ščenji učiteljev prosto roko.
Ta določba „ne glede na versko izpo-vedanje“ ni mogla tedaj biti v notranji zvezi s členom III. osnovnih pravic, sicer bi ne bilo mogoče to določbo v podrobni postavi po previdnosti ali sprejeti ali izpustiti. Slavni zbor je tačas sklenil izpustiti te besede, po-slaniška zbornica je temu pritrdila in zato te postave 1. 1868 nima sedaj teh besedi.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani 7. marca.
Avstrijske dežele.
Z Dunaja, 6. marca. Oboje zbornic je danes zborovalo. Gosposka zbornica je sprejela predloge o silnih potrebah na Tirolskem in Koroškem in je razrešila druge točke dnevnega reda. — Poslaniška zbornica je nadaljevala podrobno debato v državnem predštevu in prišlo je na vrsto ,,ministrstvo za uk in bogočastje." Vse točke poglavja: „Središče“ so bile sprejete po nasvetu odseka. —
Ko je bila dovršena seja v gosposki zbornici se je sešla budgetua komisija, v kateri so se razdelili referatje in so volili
Iz Kima se naznanja 5. marca, da je prizivna sodba potrdila razsodbo strahovalno-policijskega soda, vsled katere je Valeriani, ki je metal kamenje v palačo avstrijskega poročnika pri papeževem dvoru, obsojen na tri leta ječe.
Sv. Oče so sprejemali 5., 6. in 7. voščila diplomatov povodom svojega rojstvenega dne in obletnice svojega vladnega nastopa.
V Parizu se je posvetoval državni zbor o reviziji vstave. Ministrski predsednik Ferrj je izjavil 5. t. m. da ti predlogi sedaj še niso o pravem času na vrsti, morebiti da se doseže preden bodo nove volitve 1. 1885 porazumljenje s senatom, a sedaj to vprašanje preveč deželo razburja. Večina dežele želi dela in miru, in bi popustila ljudovlado, ko bi od nje ne imela pričakovati drugega nego nestanovitnosti in agitacije. Clemenceau je nasvetoval, naj se posvetovanje odloži na jutro (t. j. 6. marca). V seji 6. marca pa je pobijal Ferry nasvetovano revizijo še enkrat, in stavil je vprašanje, ali mu zbor zaupa, in zbor mu je dal s 307 zoper 287 glasov zaupnico s tem, rekoč, da zaupaje na podane razloge zavrne nasvete za pregledovanje vstave.
Starešinstvo se je posvetovalo o načrtu postave zarad pravice druževanja. Republikanski govorniki so pobijali to postavo, ker verskim družbam ne privošijo enake pravice, kakor drugim. Jules Simon je govoril za načrt, liberalna postava mora biti, ako je res liberalna, za vse jednaka, govornik pravi, da so verske družbe koristne. Razgovor bodo nadaljevali.
Iz Berolina se javlja, da je cesar sprejel odpoved vojaškega ministra Kameke, naslednik mu bode „Blumenthal“, kakor pove „Nat. Ztg." Cesar je imenoval princa Ya-leskega (stolonaslednika Angleškega) za pruskega bojnega maršala.
Iz Londona se javlja, da so vjeli prav zrelega tička glavarja irske morilske družbe — baje štev. 2 — z imenom John Walsh. Vkrcal se je v Rochdal, da se prepelje v Havre (na Francoskem.) V Rochdal je pustil svoj kovčeg, policaju hotela (gostilne), kjer je John Walsh stanoval, je bil ta človek sumnjiv in ko je odpotoval brez brešnja je to naznanil policiji. Kovčeg so vzeli in v splošnega poročevalca o državnem predštevu njem }jajrlli vsa pisma med Hvrne in Walsh
in o finančni postavi za 1. 1883.
Iz Porečja 5. marca. Včeraj je bil slovesno umeščen v. č. g. škof Zorn, ljudstvo se je zelo pri tem vdeležilo.
Iz Pesta. Pri debati o šolski postavi zarad srednjih šol je sklenila liberalna stranka pridržati grški jezik kot zapovedan nauk na srednjih šolah. § 7. govori, da se ima zrelosten izpit napraviti v madjarskem jeziku, tukaj so sklenili, da ima to veljati še le za 1885 1., da se lahko nauče ogerskega jezika, kateri mislijo skušnje delati.
Vnanje države.
Iz Rima, 3. marca. Kolovodja zadnjega napada z bombami je zatvorjen. Ta se imenuje Viktor Mattetics. Razen tega je še zaprt Giuseppe Milla in Cavalieri, vsi trije so tržaški izseljenci. — Glede na zadnje preiskave vlada hoče resno postopati, da oslo-bodi deželo tujih rogoviležev. . (Kolikokrat smo že vendar to brali, in koliko tega se je zvršilo, ko bi vlada to hotela storiti, bi mogla odpraviti gospode, ki sede na visokih in uplivnih mestih, pa je tudi tako, kakor povsod, razsajalco zapirajo, in njih vo-
o irski morfini zvezi. Tudi pravila in osnovne postave te skrivne morilske družbe so zalotili. Po teh določbah je imel vsak ud svojo številko, ki so bile zaznamovane v Matični knjigi, ki je bila v Ameriki. Kedar so sprijeli uda so to naznanili po časopisih; kakor naznanilo o rojstvu, v katerem je bila vpletena številka. Da so se udje spoznavali, rabili so besedo: „Zmirom še slabo spim, in drugi je odgovoril: tudi jaz ležim na karanji11. Ravnatelj zvezi je imel številko 1. Prišla je policiji v roko fotografija ravnatelja, ker najdb so jo med pismi Walsh-a, ki je baje številka 2. Neutegoma so telegra-firali v Havre, in zalotili so Walsh-a vtem trenotji, ko je kupil vožnji list v Pariz, da bi bil tam navzoč pri zborovanji izvrševal-nega odseka. (Da se taki zločinci poizvedo, bode dobro za Irsko ljudstvo, katero želi zboljšanja, a ne po takih potih, po katerih hodijo fenianci.)
Angleško. Zarad egiptovske vojske so presegli 1. 1. stroški prihodke za 16 milijonov, a dohodki so se sedaj pomnožili, tako da mislijo, da bode letos ostalo kakih 500.000 lib. strling. — Na Irskem tudi mi*
slijo vpeljati obligatno (posilno) šolsko obiskovanje.
Iz Madrida 5. marca. Rogovilstvo anarhistov v Andalusiji napreduje posebno okoli Xeres in Arcos. Glavarja so zasačili včeraj v Arcos. V Granadi in Malagi so najdli podružnice anarhistov. V Xeres so metali kamnje na vlak in nekaj potnikov je bilo poškodovanih.
Dunavska konferenca je bila baje včeraj t. j. 7. t. m. tako je vedla povedati „Times".
,
Izvirni dopisi.
Z Dunaja, 5. marca. (Šolsko postavo) je danes šolski odsek po dvednevni splošnji razpravi sprejel za podlago posebne obravnave. Levičarji so si na vso moč prizadevali postavo pokopati že v odseku, ter so danes stavili nasvet, naj se v njej preide na dnevni red. Pa ta nasvet je bil s 13 glasovi proti 6 zavržen, potem pa Lienbacher izvoljen za poročevalca.
Nova šolska postava se liberalcem mrazi iz treh vzrokov: 1. Ker dovoluje skrajšanje šolskega podučevanja; 2. Ker zahteva od učiteljev, da so enake vere, kakor večina šolskih otrok, in 3. ker dovoljuje izjeme za nektere dežele. Te trojne lastnosti jih tako bole, da je dr. Berr danes v odseku rekel, da bi raje segel po katerem koli predlogu Lienbacherjevem, kakor po novi šolski postavi.
Glede izjem je minister v prvi seji rekel, da jih vlada ni priporočila in jih ne bode tudi zagovarjala, ampak to prepustila njim, ki so te izjeme nasvetovali. Danes je pa vendar le nekoliko spremenil svoje mnenje ter priporočal, naj se postava sprejme nespremenjena , ker je želeti, da bi bilo že skoraj konec razburjenosti, ki jo šolska postava napravlja med prebivalci.
Šolski odsek, v kterem je izmed slovenskih poslancev g. Klun, bode imel odslej vsak dan sejo, la bo prej ko mogoče dovršil posvetovanje šolske postave. Levičarji bodo se ve da zavirali obravnave ter govorili na dolgo in široko, pa naposled se bodo tega menda že naveličali. zlasti ako bode večina ostala pri sklepu, seje kolikor mogoče dolgo raztegniti, ako bi bilo treba celo do polnoči. Na ta način bode postava morda vendar le pred veliko nočjo dovršena, za kar pa ni dosti upanja.
Z Dunaja, 6. marca. (Posebna obravnava o državnem proračunu) se je včeraj nadaljevala, ter ste bili rešeni mi-nisterstvi notranjih zadev in deželnega bram-bovstva. Pri državnih cestah oglasil se je dr. Tonkli ter priporočal, naj bi se cesta na Goriškem sprejela med cesarske ceste. Schonerer je vprašal vlado, zakaj se je ogerskemu listu „Grenzboten“ odvzela pravica poštnega razpošiljevanja v naših deželah? Minister Taaffe je odgovoril, da se je to zgodilo zarad tega, ker omenjeni list hujska zoper jude ter razpošilja zdraž-ljive priloge, brošure itd.
Danes se je pričela obravnava o nauč-nem ministerstvu. Precej pri prvi točki »centrale" vpisanih je 8 govornikov. Pri gimnazijah bode govoril dr. Tonkli ter priporočal svojo resolucijo. Tudi dr. Vitezič se je oglasil, pa bode težko prišel na vrsto.
Iz litijskega okraja začetkom meseca marcija. — Akopram se vrli poslanci naši na Duuaji toliko trudijo, da bi se jezik slo-
venski v istini pripoznal jednakopravnim z nemškim, vendar se še danes po mnogih uradnijah vraduje skoraj izključno nemški. Prav te dni razpošilja davkarija naša plačilne naloge in kazni za hišni davek. Obrazci so sicer nemško-slovenski, a pisano je vse nemški, da si so stranke popolnem slovenske in veči del nemški niti besedice ne razumijo. Mar li mislijo dotični vradniki, da se bodo davkoplačevalci zaradi njih neznanja, zna-biti nehotenja učili nemški? Ljudstvo saj ni zavolj vradnikov na svetu.
Da še celo naš okrajni cestni odbor ima na uradnih svojih zavitkih z debelimi črkami natisnjeno: Vom Bezirksstrassen-ausscbuss! Ali bi ne bilo vsaj ravno toliko lepoglasno: „ od okrajnega cestnega odbora11. — Sicer pa se menda načelnik dotičnega odbora imenuje Slovenca. Upajmo, da si kmalu omisli zavitke s slovenskim napisom.
Napravo »poštnih hranilnic" mora vsak človekoljub vsestransko priporočati in podpirati, kajti znano je, da je mej drugimi vzroki siromaštva naroda slov. tudi zapravljivost. Da bi naš kmet v dobri letini bil malo varčneji, gotovo bi se mu ne godilo toliko slabo, kakor se mu žalibog dan danes godi. Tudi naš obrtnik, osobito po deželi ima sedaj priliko prav na lahek način hraniti preostanek svojega, akopram malega zaslužka. Pomisli naj se, da je vsak zapravljivec izmeček naroda, kateri ne kvari le sebi prihodnosti, ampak on je na kvar svoji družini, svoji soseski, da celemu narodu.
Naj bi tedaj posebno gg. duhovniki in gg. učitelji vsestransko podpirali s priporo-čevanjem in razlaganjem delovanje poštnih hranilnic.
Iz Celja. Prišla mi je v roke po na-klučji neka številka »Kmet. prijatla" še od preteklega leta, ki ima, kakor vsaka dobra stvar (!), še zmirom svojo veljavo. Naj mi bo toraj dovoljeno, obseg lističa malo pretresti, da naši kmetijski možje toliko ljubezni ne pozabijo.
Predbožična številka hinavskega lističa, »Kmet. prijatelj11 je pa že taka, da je kaj. V tej se namreč bere: „Kjer se lisjak vala, dlake pusti." Gotovo ste že slišali ta pregovor, in rečem vam, resničen je. Ni še dolgo časa, odkar izhaja ,.Kmet. prijatelj", vendar se je že razširil ta list tako, da ga najdemo povsod. Prederti lisjak ti, da se tako silno valjaš? Ljudje res pravijo, da najdejo tvojih smrdljivih dlak povsod, no, upamo, da boš kmalo do golega oguljen. Že zdaj se njim gabi pred teboj, kakošenj boš še le gol. V tistem listu tudi najdemo, da hočejo letošnje leto Celjani napraviti en šolski razred za take otroke, kteri nič nemškega ne znajo, in ravno tisti lisjak pravi: „kolikor jezikov znaš, toliko ljudi veljaš", na drugem mestu pa ,,materinega jezika se morajo otroci toliko naučiti, da bodo izurjeni v književnem maternem jeziku". No „lisjak“ in to hočeš ti v enem letu doseči? Bi ne bilo morda pripravniše za čisto nemške otroke slovenske razrede napraviti? „Ko-likor jezikov- znaš, toliko l judi veljaš!" Mar li ta izrek samo Slovencem velja? Aha, stojte! Lisjak pravi, da bo to okoličanskim kmetom v prid! Ti blaga živinica ti, kaj pa je s starim šolskim poslopjem, nekdanjo kresijsko šolo, ktero so kmetje z krvavimi žuli staviti pomagali, Celjani pa kar sami pograbili? Je ta krivica tudi kmetom v korist, za ktere imaš ti tako strašno ljubezen? Kmetje se morajo za to, kar je po
božji in človeški pravici njihovega, zdaj še toževati in bojo menda le še v svojo dobro vredjeno okoličansko šolo pošiljali svoje otroke, kamor so tudi hodili in še hodijo otroci imenitnih družin iz mesta. Lisjak sam pravi, da je šola v Celji tako slaba, da se otroci tam sicer nemško žlobudrati učijo, vendar pa, ko bi doma ne slišali, da se „Vater“ po slovenski pravi oče, mislili bi, da je „Vater" kaka jedilna stvar. Na »Okolici" se mislim kaj takega gotovo ne najde.
Lisjak tudi pravi, »ko bi čitali kmetje nemške časnike!" Ko bi jih le, rečem tudi jaz, potem bi z odprtimi očmi strmeli nad nesramnostjo nemških liberalcev in nem-čurjev. Med tem ko „Ciljerca“ neprenehoma psuje Slovence, se lisjaku, njenemu vrednemu sinčeku, kar strd cedi iz gobčeka, da bi poštene slovenske kmete omotih Pa ta strd že od dalječ sama zadosti smrdi, da bi naši pridni možje si jo v hišo želeli. „Kaj mislite" (lastne besede lisjaka) „dragi prijatelji, da bodo ljudje mislili od vas (namreč od kmetov) po drugih deželah, če berejo kaj takega. (Se ve da, kar prinašata lisjak pa Ciljerca.) Misliti si morajo, da ste še otroci, kteri nimajo volje, in s kterimi se more narediti, kakor kdo hoče. Pa žalibog je bilo do sedaj to resnično, še nikoli se niste postavili na lastne noge. »Mi hočemo tega, onega pa ne". Do sedaj se je vendar zgodilo, kar so hoteli .... nemčurji, si dovoljujem ponižno dostavljati, da naprej pa bomo že po moči skrbeli, da bo vse to drugače. Lisjak se bo kmalo prepričal, da smo že pametni možje, ki ločijo lisjaka od prijatelja, prijatelja resničnega od prijatelja hinavskega. No in sedaj vendar sprevidiš tudi sam, da nadleguješ in slepariš,, našeman s kmečko obleko kot lisjak naše pošteno kmetsko ljudstvo ? Naj boljše, kar si povedal, je, da si — lisjak.
Iz Celovca, 4. sušca. (O govoru poslanca Kluna. — Vojska proti žganju. —• Narodno stanje.) Z veseljem smo brali koroški Slovenci v časnikih, kako se je gosp. poslanec Klun za nas potegnil v državnem zboru. Pač prav je imel, ko je rekel, da nam nikakor ni tako „kanibalisch volil", kakor poslanci koroških Nemcev zatrjujejo. Revščina med našim ljudstvom je očividna. l5o pet ur dalječ pripeljejo za 2 ali 3 gl. drv v Celovec, da imajo vsaj za sol. Pritožbe v narodnem oziru pa so že znane. Laž, da so koroški Slovenci srečni in zadovoljni, za-more se le tako dolgo ponavljati pred svetom!, dokler nemarno lastnega poslanca v državnem zboru; ta bo že povedal, kako se nam dobro godi! Zdaj pa nemarno nobenega poslanca, kakor je g. Klun dobro omenil kajti koroški poslanci se brigajo le za svoje rojake, ali pa še za te ne — dosti! Da le z nemškutarji glasujejo, s tem mislijo, da so dovolj storili.
Če bi po pravici šlo, moral bi g. Einspieler v Velikovcu voljen biti, manjkalo mu je le malo glasov. Pa naši Nemci, ki po svojih listih pišejo, da hočejo »kakor bratje z nami v miru in zastopnosti" živeti, nam še enega poslanca niso privoščili in so vse strune napeli, da je bil namesto Einspielerja voljen neki Lax, ki zdaj v državnem zboru še ust ne odpre, ne za Slovence, ne za Nemce! Pravijo tudi, da se pri tistej volitvi ni vse v redu vršilo, ker se je nekterim duhovnikom po krivici odtegnila volilna pravica. Pa kaj hočemo; na tem svetu je dostikrat krivica močnejša kakor pravica. Počakajmo ; ko se
1)0 Bogu zazdelo, bo tudi oholost koroških nemškutarjev ponižal in osramotil.
Naš deželni predsednik je začel vojsko z — žganjem, kakor ste morda že brali. Razposlal je okrožnico na okrajne glavarje, naj to nadlogo, kolikor mogoče preganjajo. To je vse lepo in zelo potrebno. Pa s samo policijsko silo ne bodo dosti opravili. Ge se jim žganjarije zapro, bodo ljudje pa doma pili. Vlada je sama kriva, da se je žganjar-stvo tako ukoreninilo. Prej so Korošci kuhali in pili neko pivo, takozvani „koritnjak“ ali „steinbier“. To je bila zdrava in cena pijača. Potem pa je vlada prepovedala kmetom, to pivo kuhati, in vsak je moral dobiti dovoljenje in davek plačati, če je hotel,,ko-
dein pri Lašicah, Vače, Vrhnika, Zatičina, zadnjem času znani dr. Makanec v Zagrebli
Vipava, Višnja gora, Žiri, Žuženberg.
Poštne hranilnice so po Primor skem od 1. t. m. naslednji poštni kraji: Buje, Divača (kolodvor) Dornberg, Grahovo, Kobarid, Komen, Kostanjevica, K viško, Lov-rana, Sv. Lucija, Monfalcone (Trg), Nabrežina (kolodvor), Oglej, Permani, Prosek, Rovinj, Skedenj, Sv. Ivan pri Trstu, Tolmin, Vodjam
Na Štajerskem: Loče. Maribor, Podče-tertek, Podsreda.
stopil na čelo društvu, kteremu namen je: seznanjati med soboj rodoljube hrvatske in srbske v prijateljskih društvih in pogovorih', da s tem odstranjajo ovire, ki so prepotrebnemu združenju nasprotne. V to pomozi Bog!
— Izžrebane številke Tržaške loterije.	(Dalje.)
Te so dobile po V) gld. vred.: 157551!) 0172868, 1888508, 0400815, 0884337,1728672, 0868924, 0765722, 0470171, 0795473,1148545, 0498681, 0798709, 0204325, 0518396,0552458,
_ (Učiteljske skušnje) sposobnosti se za-i1814o23j 0314720, 1354466,1610222, 1841311, čenjajo 16. aprila t. 1. Gas za razglaševanjeJ J.737033, 1333915, 1622527, 1518308,0571570, je do 9. aprila t. 1. pri ravnateljstvu c. k. spraševalne komisije (predsednik: gosp. c. k.
ritnjak" kuhati. Pozneje so še občine pri- deželni nadzornik R. Pirker). klade naložile na to pivo, tako da seje v (Blag dobrotnik). Gospod Josip Gorup krčmah podražilo, kmetje ga pa sploh niso iz Trsta je podaril podpornemu društvu slo- 1263123 1564586 893148 627130
967129 495152 1711644 371566 1201100 654730 640093 914764 1023897 1582262 1693514 440747
več kuhali, odkar je bil koritnjak zadavkan. Tako je bilo ljudstvo primorano, obrniti se k žganju, kajti ogersko vino, kakoršnjega tukaj pijemo (od judovskih kupčevalcev narejenega), je slabo in za revno ljudstvo pre-
venskih dijakov v Gradcu 1000 gld.
[Izpred porotne sodbe.) V ponedeljek do-poludne je bil obsojen Jernej Dolinar 28letni
kmečki fant, ki je v	Lučni v gostilni	nežna-j 1155994	666744	889969	m9695
nega berača najpred	z bičem, potem	pa še 357205	1361202	1677617	44905
drago.	Nasprotno	pa	je	špirit	pravpocenijjs polenom P° glavi tolkel, da se je	reveži 993945	717005	139177	694466
in	vse	preveč	po	ceni	in	nisem	še	slišal,	da	na tla v nezavesti	zgrudil in drugi Gan | j jgeofil	1034044	110155	479115
0271546, 1186536, 1589066, 0087012,0475178.
V četrtek so bile vzdignjene te le številke: 1225967 1841300 1686831 1895063 367180 1194168 1191826 1071260	945576
1423285 1923461 1214977 836297 40763
umrl. Obsojen je bil na 4 leta težke ječe, 1 138198 1658905 ]608008 1306408 poostrene s postom vsak mesec. — Popo- 81099942 383130 1041930 566170 ludne je bil obsojen 17letni pastir Janez ,343904 1573965 G73445 1265980 Ovjač iz Žerjavke, ki je 4. decembra 1. 1-1795645 1804680 1414800 371450 zažgal kmetu Jerneju Staretu iz Prebrače- 420205 583104 521525 1034713 vega gospodarsko poslopje, k tare je imel! — Stavbeno društvo za dovršenje škode 1923 gld. ter mu je pogorela vsa stolne cerkve v Zagrebu. Ob potresu 1.1880.
1643527
1635257
1624087
■193840
1-69165
1971517
366841
787017
bi se bila na žganje naložila kaka občinska doklada. Toraj ima žganje neko predpravico in je lahko po ceni, od poštenega vina in piva pa se pobirajo vsakovrstni davki. Žga-njarsko kugo je prav lahko odpraviti: vino in pivo naj se davkov oprosti ali saj močno zniža, na špirit in take žgane pijače pa naj se tako visok davek naloži, da bo vino in pivo bolj po ceni, kakor žganje, potem bodo ljudje poslednje radi pustili. Da se pa zapre kaka zakotna žganjarija, da se policijska ura po krčmah strogo drži, s tem po mojih mislih ne bo dosti pomaganega. Taki, ki hočejo piti, pošljejo v prvo špecerijsko protlajalnico po liter špirita, ki ga dobe menda za 50 ali 60 kr., iz tega narede 4 litre je bil lia 6 |8t težke ječe, post vsak mesec! Neimenovan 10 gl. Preč. g. Janez Rozman,
klaja, žito a zavarovan je bil le za 900 gld.
Obsojen je bil na 4 leta težke ječe, poostrene vsak mesec s postom.
V torek dopoludne je bil obsojen 25letni kmečki fant Anton Barle iz Cerkelj pri Kranji. V noči 7. decembra je kmečkega talita Matija Plevel-a s polenom tako hudo trešil po glavi, da je P. vsled tega umil. Obsojen J yl{ j)0g0re]ce v Košani so darovali:
je bila stolna cerkev, ki je zgodovinsko zanimiva, močno poškodovana. Da bi se cerkev zopet popravila, osnovalo se je društvo, ki se bode za to poganjalo, prvomestnik mu je nadškof Mihajlovič, ki je daroval v ta namen 5000 gld.
žganja, se spravijo v kak hlev in lahko celo noč pijejo. Toliko pa ni žandarjev, da bi pri vsakih vratih eden stal.
V narodnem oziru se nam led še nikakor neče otajati. Kakor norčevanje donijo nam na ušesa govori Carnerija in Mengerja „0 zatiranju nemštva". Vsem takim nemškim okrajem, ki volijo take poslance, kakor sta omenjena dva, bi se prav spodobilo, ko bi se jim usilile slovenske ljudske šole in ko bi
in temnico, in trdo ležišče /. decem. vsacegalmestni župnik 10 gl., prečaat. gosp Martin Bar-
leta.
(Dalje prih.)
Razne reči.
— Imenovan je vis. čast. gosp. Karol Hribovšek, dozdaj špiritual v mariborski duhovščini, za duhovnega svetovalca.
lič, bivši kaplan v Košani 10 gl., prečast. p, i. go>p. Ant. Jare, inful. prošt 15 gld., preč. gosp. J. J. 5 gl. Vkup 50 gld., katere smo takoj odposlali, ker o začetku je stiska naj veča.
Eksekntiviie dražbe.
10. marca. 1. eks. drb. pos. Janez Dvornik iz Krke vasi, 645 gld. Krško. 3. eks. držb. pos. Kardinal Schwarzenherg,|Andri Ribič iz Ihana, 13Sl gld. Brdo, 1. eks.
nadškof v Pragi je obhajal 6. t. ra. petdeset-
sejimiz vradnij vse le v slovenskem jeziku letnico svojega duhovenstva; slovesno pa jo dopisavalo, da hi vsaj vedeli, kaj je „ zatiran" narod! Da sprava s takimi „carteljčki“ ni mogoča, kaže se čedalje bolj očitno.
Domače novice,
V Ljubljani 8. marca.
[Odlikovanje). Svitli cesar so dali Najvišo odloko g. Mateju Cigale-tu, ministrskemu tajniku in vredniku slovenske izdaje državnega zakonika naslov in stopnjo deželnega svetovalca.
[Poštne hranilnice so na Kranjskem) vsled razglasa c. kr. trgovinskega ministerstva dne 28. februarija te-le: Banjaloka. Dvor pri Žuženberku, Čermošnice, Cernemelj, Dovje, Gradac, Hoterdešica, Jesenice na Savi, Ig (Studenec), Izlak, Krka, Košana, Kostanjevica, Kranjska gora, Lasiče, Lesce, Litija, Logatec, Metlika, Merna peč, Planina, Pol-liovgradec, Ponova vas, Rakek, Razdrto, Ribnica, Reka (Kočevska), Rudolfovo, Šenčur pri Kranji, Šent-Kocijan, Šmartno pri Litiji, Šent-Rok, Šiška, Sodražica, Stari trg pri Rakeku, Travnik, Trebno, Tupaliče, Vi-
držb. Frančiška Pezdir Brezovica. 67 gld. 98 kr. Ljubljana. 1. eks. držb. po3. Janez Remsgar iz Nadgorice, 1832 gld. Ljubljana. 3. eks. držb.
bode menda poleti, za kar se delajo velike pos. Andrej Ribič iz Ihana, j391 gld. Brdo.
priprave.	) ----------------------—----------------------—
— f Umrl je 6. marca vis. čast. gosp.	Umrli so:
Jožef Hašnik, župnik V Št. Jurji na južni j 4. ,n!ircija. Henrik Škof, 5 let 7 m., Kra-
Železilici blizu Celja. V dan svojega po- kovski nasip št. 24, možg. tuberkuloza.
greha bi dopolnil 72 let svoje starosti. Za čast božjo vsikdar vneti mož bo živel met slovenskim narodom tudi kot priljubljen pesnik. R. I. P!
S1 o v i n a c broj 6. prinesel je mnogo zanimivega gradiva: Poslanica J. Stojanoviča — Kaj narod veruje o mesecu. — Pesmi : Suneokretu in Narodna iz Spijeta. — Govor Rista Kovačiča — Dva spomenika kova zla tarskega sp. Iv. Kukuljevič Sakcinski (ponatisnjeno iz arheologičnega Vestnika) s slikama. Mileva, piše M. Car. — Naše starine v Bosni. Med novicami in drobnostmi omenja smrti Ivana Avgusta Kaznačiča, pisate-ja in pesnika hrvatskega, sodelavca „Slo-vinca" H koncu vabi prijatelje, naj obilno odpirajo list, kteremu namen je bratska sloga in ljubezen." Da „ bratska sloga" noče ostati le lepa beseda, marveč, da je rodo-jubom stvar jako resna, kaže to, da je v
5. mareija. Lavreta Garzaroli pl. Tburnlak, Krakovski nasip št. 22, starost.
V bolnišnici:
1.	mareija. Vid Jerin, delavec, srčna napaka. Johana Ciber, 3 leta, Jakob Ocepek, gostač, 73 let, starost.
2.	mareija. Jakob Zavrtnik, kovač 62 let, rak v želodci.
3.	mareija. Mihael Dimnik, gostač. ekBudat.
4.	mareija Marjeta Remic delavka, 37 let, vnetje. Leopold Mejce, dninar, 40 let, kron. pij, tuberkuloza.
V vojaški bolnišnici:
2, marca. Janez Tur, reservist, 31 let, pljuč, tuberkuloza.
Gospodinja
ki vsa hišna dela dobro razume, dobi stalno službo. Le poštene in dobro priporočene osebe naj se pismeno oglasijo pri gospej
Ida Kristan
v Kopru.
Izdujatelj in odgovorni vredmk Jožef Jerič.
J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.