LETO XV.i STE?* 285
SLOVENSKI
Izdaja časoplsno-zaiožniško podjetje SZDL .Naj tisk. — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak — Tiska tiskarna «Slov. poročevalca. — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5'IL, telefon 23-522 do 23-52* — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva altca *, telefon 21-836, za Uubijanske naročnike 20-463, za zunanje 21-632	— Poštni
predal 23 — Tekoči račun Narodne banke Ml-.T.-lt* — Mesečna naročnina 20
fJUBLJANA, TOREK, 1. DECEMBRA 1954 ~
Cena 10 fflđ
Diplomatska kronika
Beograd, 6. dec. (Tanjug) — Predsednik zvezne ljudske skupščine Moša Pijade je sprejel danes ob 11. uri na protokolarni obisk novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Grčije g. Phil on a Philona.
Ob 11.30 je Moša Pijade sprejel na protokolarni obisk tudi novoimenovanega izrednega in pooblaščenega veleposlanika Velike Britanije v Jugoslaviji g. Franka Robertsa.
Beograd, 8. dec. Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič je sprejel danes dopoldne svetnika za gospodarska vprašanja ameriškega veleposlaništva v Beogradu gospoda Jamesa Killena in se z njim razgovarjal eno uro.
Beograd, 6. dec. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Bukarešti Nikola Vujanovič je napravil protokolarni obisk predsedniku romunske vlade Georgiju Deju.
Vpliv	Jugoslavije
v mednarodni politiki
"V-*-	*'1
b
Avstrijsko mnenje ob potovanju predsednika Tita v Indijo in Burmo — Indijske priprave za sprejem jugoslovanskega gosta
V	v	•	V>	>£
'	- a ' v ' K ^	-C	'
: T»	>- 5> .%V'-
Dunaj, 6. dec. (Tanjug). V uvodniku o obisku predsednika republike Josipa Broza Tita v Indijo in Burmo in o njegovem predvidenem sestanku s predsednikom egiptovske vlade Naserjem, piše danes neodvisni »Salzburger Voüksbiatt«, da ima Jugoslavija v mednarodni politiki vplivnejšo vlogo kot bi mogli pričakovati, upoštevajoč njeno zemljepisno velikost, število prebivalcev ter kulturni jn gospodarski razvoj. Dejstvo, da bo ostal predsednik Tito dva meseca zunaj države, ocenjuje
ta časopis kot dokaz notranje urejenosti Jugoslavija.
Po mnenju časopisa ima jugoslovanski obisk Indiji in Burmi predvsem politični pomen in naj bi koristil nadaljnji razširitvi splošnega sodelovanja in utrditvi zamisli o nujnosti mirnega sožitja med narodi. Titov obisk je nedvomno tudi izraz spremenjenega razmerja med Vzhodom in Zahodom, kjer je Tito najprimernejša osebnost za posredovalca in pionirja v novih zvezah med tema dvema
2eI© plodno m dobro delo
peta generalne skupščine Svetovne federacije bivših bojevnikov — Izjava podpredsednika federacije generalnega podpolkovnika Mileje Milojevića
Beograd, 6. dec. (Tanjug) Podpredsed. svetovne federacije bivših bojevnikov generalni pcdpolk. Miloje Slilo— jevič je izjavil danes, ko se je vrnil v Beograd, da je 5. generalna skupščina svetovne federacije, ki je pravkar končala zasedanje na Dunaju, zavzela pravilno stališče do aktualnih političnih dogodkov na svetu.
Med številnimi resolucijami
bini ne podpirajo prizadevanj za odstranitev vzrokov mednarodne naipetosti in ozračja hladne vojne. Te resolucije niso dosegle priznanja delegatov. Zastopniki Danske so morali, na primer, na zahtevo večine delegacij umakniti svojo resolucijo »O politični svobodi narodov Vzhodne Evrope«, ameriški pa resolucijo, s katero so zahtevali, naj
bi se generalna skupščina iz skupščine je najpomemb- javila proti sprejemu Kitajske ša resolucija o nalogah v OŽIN1.
Peta generalna skupščina Svetovne federacije bivših bojevnikov, je izjavil general Milojevič, je opravila zelo
su iovne federacije za utrjevanje miru in mednarodno sodelovanje, ki jo je predložila
jugoslovanska delegacija izvršnemu odboru, ta pa jo je, ko je sprejel njeno besedilo kot svoje, predložil generalni skupščini. Resolucija določa glavne politične smernice za prihodnje delovanje svetovne federacije- Navajajoč uspehe, ki so bili doseženi doslej za popustitev mednarodne napetosti, poziva resolucija člane organizacije, naj vplivajo na vlade svojih držav, da bedo mednarodne spore reševale na miren način.
Zanimivo je, je dejal general Milojevič, da so predložili generalni skupščini tudi nekaj resolucij, ki po svoji vse-
Karcler Eattb v Kanadi
Ottawa, 6. dec. (AP) — Avstrijski kancler Julius Raab bo danes popoldne prispel na
Kosilo na čast burmanskemu gosta
Razgovori burmansko delegacije z zastopniki jugoslovanskih gospodarskih podjetij
Raab
obisk v Kanado, kjer bo z zastopniki kanadske vlade govoril o povečanju trgovinske Izmenjave med obema državama. Diplomatski opazovalci so prepričani, da bo kancler prosil kanadsko vlado, da bi podprla Avstrijo v njenem prizadevanju za priznanje neodvisnosti. — Danes bo imel sestanek s predsednikom kanadske vlade Louisom Lauren tom.
Beograd. 6. dec. (Tanjug). Državni podsekretar za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler je priredil danes v prostorih protokola državnega sekretariata za zunanje zadeve slavnostno kosilo na čast ministru za finance in državne dohodke Burme U Tinu in njegovemu spremstvu.
Na kosilu so bili člani zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, podpredsednik Izvršnega sveta Srbije Voja Lekovič, veleposlanik v sekretariatu za zunanje zadeve dr. Stane Pavlič, državni svetnik v zveznem zavodu za gospodarsko plani.ra-ranje Alojz Dular, generalni sekretar zvezne zbornice za zunanjo trgovino Ivan Barbaiič, generalni sekretar zvezne indu-
Francosko-eglptovska
pomirljivast
Pariz. 6. dec. (Tanjug) — Predsednik francoske vlade Pierre Mendes-France je sprejel danes dopoldne egiptovskega veleposlanika v Parizu Mahmuda el Falakija in egiptovskega vojaškega atašeja polkovnika Okacha, ki se je bil pred kratkim vrnil iz Kaira. Kakor se je zvedelo, sta obvestila Mendesa-Francea o stališču egiptovske vlade do francoskega protesta proti napadom radijske postaje »Glas Arabcev«. Ta postaja je namreč napadala Francijo zaradi razmer v Tuniziji, Maroku in Alžiru. V francoskih uradnih krogih izražajo zadovoljstvo z dosedanjimi razgovori o tem vprašanju in pravijo, da sta se stališči egiptovske in francoske vlade zbližali
strijske zbornice ing. Zvonko Modic ter zastopniki sekretariata za zunanje zadeve. Prišli so tudi g. Maung Gale, odpravnik poslov burmanskega veleposlaništva v Beogradu in člani veleposlaništva.
Beograd, 6. dec. (Tanjug). Člani burmanske gospodarske delegacije, ki so včeraj prispeli v Beograd pod vodstvom U Tina, ministra za finance, so nocoj v klubu gospodarstvenikov z zastopniki jugoslovanskih gospodarskih podjetij proučili možnosti za sklenitev trgovin skih aranžma. Člani burmanske delegacije so se zanimali za nakup izdelkov jugoslovanske industrije železniških vagonov, ladjedelniške industrije in industrije za predelavo bakra.
Tečaj za uporabljanje izotopov
Washington, 6. dec. (USIS).
Predsednik ameriške komisije za atomsko energijo Lewis Strauss je sporočil danes, da se bo 2. maja 1955 v Oak Rid-geu začel štiritedenski tečaj za uporabljanje izotopov, ki se ga bodo poleg ameriških strokovnjakov udeležili tudi znanstveniki in strokovnjaki Iz drugih držav. Iz držav, katere bodo ZDA zalagale z izotopi, je izjavil Strauss, bodo sprejeli na tečaj 32 ljudi. — Namen tečaja je izuriti znanstvenike in tehnične strokovnjake v uporabi izotopov.
svetovoma, zaključuje »Salzburger Volksblatt«.
New Delhi, 6. dec. (Tanjug). Indijski časopisi z naj večjim zanimanjem spremljajo potovanje predsednika Tita. V posebni rubriki pišejo o poti ladje »Galeb«. Danes so objavili na prvi strani poročilo indijske delegacije, da je »Galeb« vozil skozi Port Said, ter razgovore,
Jugoslovanski večer v Stockholmu
Stockholm, 6. dec. (Tanjug).
Švedsko - jugoslovansko društvo je sinoči priredilo uspel večer, ki se ga je udeležilo okrog 200 oseb. Jugoslovanski poslanik dr. Cernej je imel predavanje o 29. novembru. Zatem je bil spored naših pesmi, na koncu pa razdelitev nagrad udeležencem natečaja slik iz Jugoslavije.
ki jih je imel maršal Tito z egiptovskimi funkcionarji, ki so ga obiskali na »Galebu«.
Indijsko vojaško, letalsko in pomorsko poveljstvo se pripravlja za sprejem predsednika Tita in njegovega spremstva. Zvedelo se je, da bodo te dni dokončno izbrane enote, ki bodo sodelovale pri sprejemu ln na manevrih na čast jugoslovanskemu gostu. Elitne indijske vojaške formacije se že deset dni pridno vadijo.
plodno in dobro delo. Njen pomen je zlasti v tem, da so bili vsi njeni sklepi prežeti z željo po splešnem miru na svetu- Taka smer, ki jo je dala generalni skupščini tudi prihodnjemu delu organizacije, je sprejemljiva za vse države, ki jim je pri srcu mirno sožitje med narodi.
Mauthausen, 6. dec. (Tanjug) Člana delegacije Zveze borcev Jugoslavije Vlajko Begovič in Nada Božinovič, ki sta sodelovala na kongresu Svetovne federacije bivših bojevnikov, sta danes obiskala bivše nacistično taborišče Mauthausen. Obšla sta kraje, kjer so trpele žrtve fašističnega terorja in izkazala čast Jugoslovanom, ki so izgubili življenje v tem zloglasnem taborišču. Ogledala sta si tudi, kje bi se dalo postaviti spomenik Jugoslovanom, ubitim v tem taborišču.
Nadaljevanje razgovorov v Vidmu
Trst, 6. dec. Danes ob 9. uri so se v Vidmu nadaljevali razgovori med predstavniki Jugoslavije in predstavniki Italije o ureditvi malega obmejnega prometa vzdolž jugoslovansko-italijanske meje, kot to določa čl. 7 sporazuma, podpisanega v Londonu. Razgovori so trajali od 9. do 14. ure. Jugoslovansko delegacijo vodi Miloš Bučar, svetnik tajništva za notranje zadeve LRS, italijansko podprefekt dr. Capon.
Laskava izjava tunizijskih funkcionar đv
Beograd, 7. dec. (Tanjug) Na tiskovni konferenci v centralnem svetu Zveze sindikatov Jugoslavije je pomočnik generalnega tajnika splošne zveze dela Tunizije Mohamed Krai-em izjavil, da je navdušen nad napredkom v graditvi socializma v Jugoslaviju Jugoslovanski narodi bodo zaradi svoje požrtvovalnosti in vztrajnosti vedno zgled tunizijskemu narodu v njegovem boju za uveljavljenje in svobodo.
Funkcionarja tuniz. splošne zveze dela Mohamed Kraiem in Beshir Bellagha sta bila v naši državi 20 dni gosta centralnega sveta Zveze sindikatov Jugoslavije.

Svetilnik v Rdečem morju
Potovanje predsednika Tita
»GALEB*, 6. dec. ob IS. uri (Tanjug). Šolska ladj4 »Galeb* je danes v Rdečem, morju plula mirno svetilnika De* dalus, kakih 400 morskih milj južno od Sueza. Danes je bil prvi toplejši dan in so predsednik Tito ter člani njegovega spremstva večkrat zapustili delo in prišli na palubo ter se sprehodili po njej. Toplomer kaže danes 26 stopinj v senci, lahen vetrič pa se upira ladji v krmo. Vreme je lepo, sončno in toplo. Vsi člani posadke in potniki na »Galebu* in spremljajočih rušilcev so dobili danes tropske čelade. Morje je mir* no, zelo pogosto pa srečujemo potniške in tovorne ladje, večinoma petrolejske. Ko vozijo mimo, vse ladje pozdravljajo predsednikovo eskadro s spustom zastave na krmi.
M. Martfnelli na poti v Beograd
Ugotovitve Zveze prosvetnih delavcev v Trstu
Trst, 6. dec. — V nedeljo je bila redna letna skupščina Zveze prosvetnih delavcev enotnih razrednih sindikatov, na kateri so ugotovili, da je slovensko šolstvo na Tržaškem še vedno zapostavljeno. Poudarili so, da je dolžnost vseh slovenskih šolnikov, da zahtevajo čimprejšnjo uresničitev vseh določil londonskega sporazuma, ki se tičejo'šolstva in kulturnih ustanov. Sklenili so tudi, da se preimenujejo v Zvezo prosvetnih delavcev v Trstu.	S. L.
Italijanski minister za zunanjo trgovino odpotoval v Jugoslavijo na razgovore o gospodarskih vprašanjih — Italijanski tisk o ugodnih pogojih za razširitev medsebojnih gospodarskih zvez
RIM, 8. dec. (Tanjug). Italijanski minister za zunanjo trgovino g. Mario Martinelli je davi iz Milana odpotoval v Beograd. Na milanski železniški postaji se je od njega poslovil generalni konzul FLRJ v Milanu Lazar Udovički z osebjem konzulata. Od italijanskih osebnosti so se poslovili od njega milanski prefekt in zastopniki pokrajinskih oblasti. Pred odhodom v nedeljo zvečer je jugoslovanski konzul Udovički priredil slavnostni sprejem na čast ministru g. Martinelliju.
2	leti zapora. Po kapitulaciji Italije je bil died prvimi ustanovi-» telji odbora za narodno osvoboditev pokrajine Cocao in eden izmed prvih organizatorjev krščansko demokratske stranke. Leta 1946 je bil izvoljen za poslanca italijanske ustavodajne skupščine, v osmi vladi De Ga-sperija in v vladi Guiseppe pella pa je bil pomočnik ministra za zunanjo trgovino. V sedanji vladi predsednika Scelbe je g. Mario Martinelli minister za zunanjo trgovino.
Etiopski cesar se vrača domov
Zürich, 6. dec. (Reuter). Etiopski cesar Haile Selassie je danes iz Zürichs odpotoval v Adis Abebo. Zadnje dni se je po končanem obisku na Dunaju mudil na oddihu v nekem zü-riškem hotelu.
Italijanski minister za zunanjo trgovino g. Martinelli prihaja v Beograd na razgovore o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Enajstega decembra bo prispela v Beograd tudi italijanska gospodarska delegacija, ki bo obravnavala stvarna vprašanja v zvezi s trgovinsko zamenjavo med Jugoslavijo in Italijo.
Ljubljana, 8. dec. (Tanjug). Nocoj je prispel v Jugoslavijo italijanski minister za zunanjo trgovino g. Martinelli. Na po-
i S seje izvršnega sveta LRS
Včeraj je bila pod predsedstvom tov. Borisa Kraigherja seja izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS, na kateri je bila ustanovljena začasna me-
Delo skupščinskih odborov
Beograd, 6. dec. (Tanjug) — Odbor za organizacijo oblasti in upravo zveznega zbora zvezne ljudske skupščine se bo sestal 8. decembra ob 16. uri, odbor za, prosveto zveznega zbora pa 14. decembra ob
9.	uri dopoldne.
Odbor za organizacijo oblasti in upravo bo razpravljal o načrtu zakona o podedovanju, odbor za prosveto pa o predlogu splošnega zakona o upravljanju šol ln načrtn zakona o založniških podjetjih.
Sana komisija za proučitev vprašanj v zvezi z ustanavljanjem občin-komun in okra-jev-skupnosti komun, ki bo nadaljevala delo, že dosedaj opravljeno v tej smeri.
Nadalje je izvršni svet sprejel odlok o dopolnilni dohodnini od višjega dohodka, ki ga dosežejo pridelovalci hmelja, ter odlok, po katerem se morajo izdati oziroma zamenjati delovne knjižice do 1. aprila
1955,	izvzemši okraja Koper, kjer morajo biti zamenjane oziroma izdane do 1. januarja
1956.
Obrambni prispevek in socialne obveznosti
Braunschweig, 6. dec. (Reuter). Zahodnonemški minister za gospodarstvo Ludwig Erhardt je izjavil danes, da federalna republika nikoli ne bo privolila, da njen prispevek za obrambo ne bi bil v skladu z višino pro>-izvodr.je. Nemško gospodarstvo mora doseči višek storilnosti. V tem primeru bo po besedah ministra Erhardta obrambni prispevek mogoče spraviti v sklad s socialnimi obveznostmi.
Turško mnenje	
ob Naserjevi izjavi	■ >' j?
Ankara, 6. dec. (Tanjug). Gla-	
silo demokratske stranke »Za-fer« poudarja glede na uvod, ki ga je napisal polkovnik Naser h knjigi o zvezah med arabskimi državami in Turčijo, in v katerem pravi, da je varnost Turčije hkrati tudi varnost Egipta, pomen turSfco-egtptevskega prijateljstva za zaščito miru na Srednjem vzhodu. Izjavo polkovnika Naserja pozdravlja kot zelo ugodno tn pravi, da je Turčija obrambni zid za vse države Srednjega vzhoda, posebno pa že Turčije in Egipta. ___________
Pohorski mlin je že vkopan y led
Jugoslavijo bo obiskala parlamentarna delegacija Zahodne Nemčije
Beograd, 6. dec. Kakor je zvedel Jugopres, bo v poletju prihodnjega leta obiskala našo držarvo parlamentarna delegacija iz Zahodne Nemčije. Med predsedništvi Bundestaga In zvezne ljudske skupščine se že razvijajo razgovori za Izmenjavo parlamentarnih delegacij.
Zaradi smrti predsednika Bundestaga dr. Hermana Eier-sa in razprave o pariških razgovorih v bonnskem parlamentu niso mogli nemšM parlamentarci obiskati Jugoslavije že letos.
VREME
Vremenska napoved za torek: Se hladno, pretežno oblačno In megleno vreme, tu in tam čez dan večje razjasnitve, predvsem v višjih legah. Temperatura ponoči med —8 do —3, na Primorskem okoli 0 stopinj, podnevi med —2 Primorskem do 10 stopinj
staji v Sežani je italijanskega ministra pozdravil višji svetnik pri izvršnem svetu LR Slovenije dr. Boris Buc.
Rim, 6. dec. (Tanjug). Današnji »Corriere della sera« piše, da bodo med obiskom ministra Martinelli j a postavljeni širši temelji za trgovinske zveze med Italijo in Jugoslavijo, državama z med seboj se dopolnjujočima gospodarstvoma, ter da bodo ustvarjeni pogoji za ugodnejšo zamenjavo in razvoj zvez. Glede na to, da je g. Martinelli prvi italijanski minister, ki prihaja uradno v Jugoslavijo, sodi časopis, da njegovo poslanstvo v Beogradu ne bo omejeno samo na gospodarske probleme.
Rimski »Tempo« komentira obisk in izraža upanje, da bodo razgovori g. Martinellija v Beogradu omogočili ne le sklenitev novega širšega trgovinskega sporazuma, pač pa tudi več drugih gospodarskih sporazumov med Jugoslavijo in Italijo.
*
G. Martinelli je bil rojen v Comu 1906. Med fašističnim režimom v Italiji je bil obsojen na
Pripravlja se konvencija za balkansko unijo pošt in telekomunikacij
Beograd, 6. dec. Jugopres je zvedel, da so uprave službe PTT Grčije, Turčije in Jugoslavije izmenjale načrte sporazuma o ustvaritvi ožje balkanske unije pošt in telekomunikacij.
Pričakovati je, da bo skoraj sklicana konferenca, na kateri bodo služili predloženi načrti kot osnova za izdelavo skupne konvencije.
Predlog za unijo službe PTT med tremi zavezniškimi državami je bil osvojen na konferenci v Skoplju aprila 1953.
Jugoslovanska razmejitvena delegacija odpotovala
Ljubljana, 6. dec. (Tanjug). Jugoslovanska delegacija, ki bo sodelovala pri razgovorih za dokončno razmejitev med Italijo in našo državo, je danes popoldne odpotovala v Italijo. Vodi jo pooblaščeni minister Rihard Knez. Razgovori mešane jugoslovansko - italijanske razmejitvene komisije se bodo začeli 8. decembra v Vidmu.
Indijska graja zahodnih držav
New Delhi, 6. dec. (IIS) — V številki 4. decembra graja »National Herald« zahodne sile, ker nasprotujejo sovjetskemu predlogu za nadaljevanje pogajanj o Koreji. Če bi obveljalo stališče zahodnih sil, piše časopis, korejskega vprašanja ne bi bilo mogoče rešiti mirno. Časopis trdi, da je Indija predlagala nadaljevanje pogajanj ne le zato, ker bi ureditev korejskega vprašanja pomagala zmanjšati napetost na Daljnem vzhodu, pač pa tudi zato, ker so na ženevski konferenci mimo rešili ša mnogo bolj kočljivo vprašanje — mir v Indokini.
Prsd popoina likvidacijo »Muslimanskih bratov«
Kairo, 6. dec. (AFP). V vsem Egiptu se nadaljuje sodna likvidacija organizacije »Muslimanski bratje«. K delu so pritegnili skoraj vse policijske sile. Na področju Sueškega prekopa je policija prijela in odvedla v Kairo 30 voditeljev organizacije, ki jih bodo postavili pred narodno sodišče, v pokrajini Garbijeh pa so prijeli 53 vodilnih delavcev tajnega oddelka »Muslimanskih bratov«, ki se bodo tudi morali zagovarjali pred sodiščem v Kairu.
Japonske pred nevimi volitvami
Tokio, 6. dec. (AP) — Nasprotniki predsednika vlade Sigeru Jošide so danes v japonski skupščini vložili predlog resolucije o nezaupnici vladi. Predlog bo verjetno sprejet. V tem primeru bedo razpisane nove volitve. Resolucijo so vložili socialisti in demokrati, — nova stranka, ki je sestavljena v glavnem iz bivših pristašev in članov Jo-šidove liberalne stranke.
Indija bi uran sama rabita
New Delhi, 6. dec. (AFP) — Indijski predsednik Nehru je danes zanikal, da bi bil indijski zastopnik v Združenih narodih Krišna Menon ponudil indijski uran za Eisenhower-jev načrt o uporabi atomske energije za miroljubne namene, rekoč, da bi ga Indija sama rada vzela, če bi ji ga kdo dal. Nehru je pripomnil, da nima zapisnika o razgovoru indijskega predstavnika, domneva pa. da je šlo za splošna ponudbo indijskih rud.
Kmetijski strokovnjaki v belokrajnskih
goricah In stel jni kih
Veliko zanimanje za kmetijski teden v Beli krajini — Prvi večer 42 kmetijskih strokovnih predavanj in več filmskih predstav — Najavljene so tudi strokovne ekipe iz sosednih
hrvatskih okrajev
Črnomelj. 6. dec. V okviru počastitve I. zborovanja kmetijskih strokovnjakov na osvobojenem ozemlju sta prispela danes v Črnomelj tudi dve skupini veterinarjev iz ljubljanske in celjske veterinarske bolnišnice. Obe skupini sta odšli na toren in sicer celjska na področje metliške občine, kjer je danes v Metliškem logu pregledala 31 krav z ozirom na jalovost, rahitis, TBC in druge bolezni ter ugotovila sorazmerno zadovoljivo stanje. Jutri bo celjska skupina odšla na področje Lokvice ter pregledala živino v 8 vaseh. Danes zvečer so veterinarji priredili skupno posvetovanje za živinorejce, kjer so jim dajali nasvete in odgovarjali na razna vprašanja. Ljubljanska ekipa veterinarjev je odpotovala na področje vini-ške občine, kjer je danes nadaljevala z živinozdravniškimi pregledi. Jutri pa bo odšla na področje občine Predgrad.
Danes je prispelo v Črnomelj tudi 5 kinoprojekcij škili ekip ln sicer ekipa Ljudske tehnike iz Ljubljane, ki bo predvajala kulturne in strokovne filme po vaseh ob Kolpi, kinoprojekcij-ska ekipa agronomske fakultete iz Ljubljane, ki bo predvajala filme na področju metliške in semiške občine, kinoprojekci-ska ekipa veterinarske bolnišnice iz Ljubljane za področje Dragatuša ter ekipa Ljudske prosvete Slovenije, ki bo vrtela filme na področju Gradaca. Filmske predstave bodo predvsem po vaseh, kjer doslej šs ni bilo takih predstav. Tako bo filmska predstava tudi v Bojancih, znani partizanski vasi, ki leži sredi gozda, oddaljena od vseh prometnih zvez. Ker tukaj ni električnega toka, bodo predvajali film s pomočjo električnega agregata.
Danes smo obiskali skupino kmetijskih strokovnjakov v Dragatušu. Zjutraj so.se sestali vsi odborniki občinskega ijud-skega odbora in kmetijske zadruge ter skupno razpravljali o najbolj perečih vprašanjih kmetijstva na tem področju. Posebno težavo predstavljajo tukaj steljniki, ki zavzemajo razmeroma velik odstotek kmetijske površine.
Kmetijski strokovnjaki so se nato razdelili v dve skupini in odšli v posamezne vasi draga-tuške občine, kjer sedaj obiskujejo kmetovalce, ogledujejo
hleve, gospodarska poslopja,
živino, vinograde in sadovnjake, polja, ter skupno s kmeti proučujejo možnosti zboljšanja kmetijske proizvodnje. Prav tako proučujejo vprašanje uved-
proučevala možnosti napredka in zboljšanja kmetijstva. Razen tega je tu delala že prej omenjena skupina ljubljanskih veterinarjev .
Med kmetovalci je veliko za-
Scmiška gora
be matičnih redovniških knjig za odbiro plemenske živine.
Tu je zelo zaostalo tudi sadjarstvo, ki je močno prizadeto zaradi kaparja in bo treba hitro ukrepati za ohranitev obstoječih sadovnjakov. Kmetijski strokovnjaki bodo praktično pokazali, kako je treba čistiti, obrezovati, škropiti, gnojiti in pomlajevati sadno drevje.
V viniški občini smo prisostvovali skupnemu proučevanju gospodarskih, zlasti pa kmetijskih vprašanj. Kmetovalci so prav živahno spraševali, tako, da so kmetijski strokovnjaki komaj odgovarjali na vsa vprašanja.
Vinica je zelo raztegnjena, kmetijstvo močno pasivno in ima zelo mnogo neproduktivnih zemljišč. Tudi tu so se kmetijski strokovnjaki razdelili v dve ekipi, ki sta obiskovali posamezne kmetovalce in skupno z njimi proučevali kmetijske probleme ter iskali možnosti za hitrejši razvoj kmetijstva. Posebno pozornost so posvetili vprašanju boljšega izkoriščanja travniških površin za povečanje krmske baze. Danes je bil v Vinici tudi tržni živinski sejem. Ekipe živinorejskih strokovnjakov so pregledale razstavljeno živino in ugotovile, da je pasemsko zelo mešana in slabo hranjena. To živino kupujejo v glavnem onstran Kolpe.
Tudi v Starem trgu je ekipa kmetijskih strokovnjakov danes
nimanje za delo teh ekip. V velikem številu se udeležujejo večernih predavanj in skupnih posvetovanj s strokovnjaki. Nocoj je bilo na področju belokranjskih vasi kar 42 strokovnih kmetijskih predavanj ter več ki-nopredstav. Jutri bodo že dopoldne predvajali filme šolskim otrokom, zvečer pa odraslim.
Danes je prispela v Belo krajino tudi ekipa Ljudske tehnike iz Ljubljane. Med njimi so absolventi ljubljanske univerze, ki proučujejo vprašanje uporabljanja elektrike v kmečkem
gospodinjstvu. Najavljene so Se nove delovne ekipe raznih kmetijskih in drugih strokovnjakov. Do zdaj je prispelo v Belo krajino že 53 agronomov in kmetijskih tehnikov in sicer iz Ljubljane 23, z Maribora 9, iz Celja 3, iz Novega mesta 4, iz Murske Sobote 2, pa tudi iz vseh drugih okrajev, razen iz ptujskega in goriškega. Povsod je veliko zanimanje za to akcijo, ki jo je organiziralo Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Slovenije. Povsod kažejo veliko pripravljenost za sodelovanje; tako so tudi pošte v Beli krajini podaljševale svoj delovni čas, da posamezne ekipe lahko še isti večer sporočajo v Črnomelj rezultate dnevnega dela.
Tudi na sosednji hrvatski strani narašča zanimanje za to koleiktivno sodelovanje slovenskih strokovnjakov pri praktičnem proučevanju kmetijskih problemov, ki so danes med najbolj perečimi problemi našega gospodarstva. Dnevno se javljajo nove skupine, ki se žele udeležiti tega kolektivnega proučevanja ali pa tako proučevati način dela, da bi ga nato prenesli tudi na svoje področje. Tako se namerava več ekip iz sosednjih hrvatskih okrajev udeležiti tega proučevanja, pa tudi iz ostalih predelov Slovenije se javlja vedno več strokovnjakov, ki žele sodelo/ati. Posebno mnogo gostov se namerava udeležiti zaključnega nedeljskega zborovanja ter odkritja spominske plošče ob desetletnici prvega zborovanja kmetijskih strokovnjakov na osvobojenem ozemlju. Zaradi tega je pripravljalni odbor organizi-raz poseben motorni vlak, ki bo v nedeljo zjutraj ob pol 6 odpeljal prijavljene goste iz Ljubljane v Črnomelj, zvečer pa nazaj.	-la
Za napredek obrtništva v Mariboru
Premalo obrtnih uslužne sinih delavnic — Sklep zadnje seje ML9 - ustanovitev osem novih obratov
Stanje na področju obrti je bilo že večkrat predmet podrobnih razprav MLO Maribor. Minulo soboto so ponovno posvetili vso pozornost vprašanjem obrtništva in tudi sklepi kažejo, da bo ta seja v reševanju perečih vprašanj te gospodarske dejavnosti najpomembnejša.
Po mnogih proučevanjih in kritikah je MLO prešel k ukrepom: za razvoj družbenega sektorja obrti v Mariboru, predvsem pa ohranitvi deficitarnih strok in investicijskega sklada je odobril 20 milijonov din za ustanovitev najbolj potrebnih obrtnih obratov; za parketarski, galvanizerski, avtoličarski in avtokleparski, delavnico za popravilo tehtnic, delavnico za repasiranje nogavic in avto-ta-petniško delavnico.
.Število obratov socialističnega kot zasebnega sektorja, se je od
1.	1951 dalje stalno zmanjševalo, medtem ko se je število delovne sile v obeh sektorjih zviševalo. Kljub temu, da glede na zaposleno delovno silo prevladuje socialistični sektor obrtništva, je število obratov nezadostno, da bi lahko pokrilo potrebe prebivalstva, zlasti v
nekaterih strokah manjka manjših obrtnih obratov, ki bi bili razvrščeni po celotnem področju mesta in bi tako svoje usluge približali prebivalstvu. Velika večina obratov je skoncentrirana v središču mesta in to v najožjem centru.
Najbolj občutno pa je pomanjkanje nekaterih obrtnih strok — in prvenstveno temu vprašanju posveča MLO zdaj največ pozornosti in jih rešuje s stališča splošnih družbenih potreb. Posebna komisija, ki jo je imenoval MLO, je predlagala — po podrobni proučitvi potreb — ustanovitev že omenjenih osem delavnic in sklep sta oba zbora soglasno sprejela. Seveda predstavlja ta načrt šele del programa za utrditev obrtništva, ki ga je komisija pripravila. V perspektivnemu načrtu predvideva namreč ustanovitev 16. delavnic, katerih pa glede na pomanjkanje prostorov ln strokovnega kadra ni moč jemati v obzir že sedaj.
Iz razprave, v katero sta oba zbora živahno posegala, povzemamo, da je bil ta sklep sprejet s polnim razumevanjem. Odborniki pa so opozorili še na nujnost ustanovitve obrata za popravilo varilnih garnitur. V razviti mariborski industriji se
Gradnja oplemenjevafnlee lignita v Velenju
¥ Hrvatski pripravljajo veliko prosvetno aksijo
Ugotovitve pismima eentmlnega odbora sindikata železničarjev
Skoplje, 6. dec. (Tanjug) — Plenum centralnega odbora sindikata železničarjev Jugoslavije, ki se je danes sestal v Skoplju, je razpravljal o nekaterih izkušnjah delavskega samoupravljanja na železnicah. Poudarjeno je bilo, da so organi družbenega upravljanja dosegli v kratkem času pomembne uspehe v reševanju mnogih problemov, vendar pa so se pokazale tudi mnoge slabosti delavskih svetov in upravnih od odro v Mnogi delavski sveti imajo preveliko število članov, kar povzroča težkoče tako pri obravnavanju raznih problemov kakor tudi glede sklicevanja sestankov. Ker je v organih družbenega upravljanja na že-
leznicah mnogo nezadostno izšolanih delavcev, je plenum poudaril potrebo njihove ekonomske izobrazbe. Posebno je bilo poudarjeno, da morajo organi družbenega upravljanja na železnicah posvetite večjo pozornost povečanju storilnosti in obravnavanju finančnih problemov, nadalje pobijanju familijarnosti, zbclj-n.iu higiensko-tehnične zaščite dela in in povečanju discipline Prav tako je bila poudarjena potreba večje samostojnosti in iniciative organov družbenega upravljanja v železniških transportnih podjetjih pri reševanju posameznih ■•prašanj, ki jih še vedno rešuje generalna direkcija
Zagreb, 6. dec. (Tanjug). Svet za prosveto, znanost in kulturo LR Hrvatske je sklenil na svoji današnji seji, da začne široko akcijo za izobrazbo mladine In državljanov, katerih splošna Izobrazba je nezadostna. Izvršnemu svetu in saboru LR Hrvatske bo predlagal sprejem priporočila, po katerem naj bi vsi nepismeni državljani, ki nimajo osnovne šolske izobrazbe, obiskovali dveletne splošne izobraževalne šole. Do prihodnje jeseni, ko naj bi se začela ta akcija v širšem obsegu, naj bi osnovali več takih tečajev ali šol, da bi se pridobile izkušnje in določile najbolj učinkovite delovne metode. Računajo, da bo te dveletne šole, ki bi delale v zimskih mesecih, obiskovalo več deset tisoč ljudi v vsej Hrvatski.
Svet je tudi razpravljal o štipendijah študentom in učencem srednjih in strokovnih šol. Izvršnemu svetu Hrvatske bo predlagal, naj se prihodnje leto prenese podeljevanje štipendij na ljudske odbore in gospodarska podjetja, ki so zainteresirana pri usposabljanju kadrov. Iz republiških sredstev bi prejemali štipendije študenti onih panog, pri katerih komune in podjetja niso neposredno zainteresirana, pa je njihovo uspo-
Sklieanje ljudske skupSSine Srbije
Beograd, 6. dec. (Tanjug) — Predsednik ljudske skupščine Srbije je sklical seji republiškega zbora in zbora proizvajalcev za 16. december ob 9. dopoldne.
sabljanje v Interesu širše skupnosti.
Izvršnemu svetu bo odposlan tudi predlog, naj se odobri 50 milijonov dinarjev kot podpora za izdajanje književnih del domačih avtorjev in 25 milijonov dinarjev za subvencioniranje založniške dejavnosti večjega števila ustanov In organizacij v Hrvatski.
Po več sestankih in posvetovanjih sta rudnik lignita v Velenju in šoštanjska termoelektrarna, ki jo še gradijo, pred dnevi podpisali s Kemičnim inštitutom »Boris Kidrič« v Ljubljani pogodbo za prvi del gradnje velike oplemenje-valnice lignita v Velenju. Pogodba vsebuje tri točke, tri prve faze graditve tega objekta. Najprej bodo preiskali lignit iz šaleškega premogovnega bazena, nato bodo prišli na vrsto poizkusi oplemenjeva-nja lignita, nakar bodo končno na osnovi dobljenih rezultatov izdelali investicijski načrt za gradnjo sušilnice lignita ter veleplinamo. V pogodbi je tudi izdelava dodatnih načrtov
za termoelektrarno Šoštanj na osnovi plinskih turbin. Vsa ta dela bo opravil Kemični inštitut »B. Kidrič«, pri čemer bodo sodelovali tudi nekateri drugi zavodi in strokovnjaki, med njimi Geološki zavod LRS. Zavod za preiskavo materiala in drugi. Preiskave, poizkusi in izdelava investicijskih načrtov je preračunana na 21 milijonov din. Delo mora biti po pogodbi opravljeno do 31. decembra 1955. Stroške naročenih del nosita naročnika, to je rudnik lignita v Velenju in termoelektrarna v Šoštanju, ki sta na omenjeni ve-leplinarni najbolj zainteresirani.	(mb)
DELO GOZDNEGA GOSPODARSTVA NA BLEDU
V znamenju varstva gozdov in izkoriščanja odpadkov
Trije okraji se zanimajo za novo, 10 km dolgo cesio - najkrajšo zvezo med Gorenjsko in Primorsko
MmmM ©b Jadrana
Nove perspektive metalurških podjetij v Šibeniku in Bažinah
Ob našem morju imamo dve pomembni metalurški tovarni ■— tovarno lahkih Kovin v Ra-žinah in tovarno elektrod in ferolegur v Šibeniku. Prva tovarna je popolnoma nova, pravkar jo dograjujejo in bo kmalu pričela obratovati; druga tovarna pa je še izpred vojne, vendar se je po vojni močno razširila in se še razširja tako, da bo prihodnje leto, ko se bodo dela približala h koncu, delala z nekajkrat večjo zmogljivostjo.
16.000	toa valjanega aluminija
Dvorane v Ražinah, v katerih pravkar montirajo stroje, spadajo med največje objekte v naši državi. Te, okoli 200 m dolge zgradbe, obložene z belim kamnom, se vidijo iz daljave kakor sodobno mesto in so prej podobne kakemu zdravilišču, kakor pa tovarni.
Za temi zidovi bo stekla proizvodnja lahkih kovin, ki bo znašala letno 16.000 ten proizvodov iz aluminija; od najtanjših lističev stanioia za zavijanje sladkarij do debelih plošč in profilov za najrazličnejše potrebe. V dvoranah montirajo težke stroje za valjanje in peči za segrevanje. Enako živahno je v livarni,
kjer postavljajo elektropeči in montirajo razne naprave. Poleg teh velikih dvoran je tudi že pod streho veliko skladišče za glinico.
To velikansko podjetje nas bo stalo okoli 10 milijard din in samo letos bo vloženo v njegovo gradnjo in opremo okoli 2 in pol milijarde. Toda te investicije bodo hitro poplačane. Če računamo, da stane povprečno kg obdelanega aluminija okoli 500 din, tedaj bo znašala vrednost enoletne bruto proizvodnje okoli 8 milijard din. Če upoštevamo tudi največje stroške, ki smo jih in jih še bomo vložili v to tovarno, bodo investicije poplačane v nekaj letih.
Nove elektrode za naše elektroplavže
Tovarna elektrod in ferolegur v Šibeniku je velik izvoznik; posebno veliko je povpraševanje po njenih fero-legurah. Toda zastareli objekti in iztrošene naprave postajajo vse bolj nerentabilne. Zato so pričeli graditi nove objekte, kajti elektrod in ferolegur rabimo vedno več doma, pa tudi v inozemstvu se jih lahko dobro proda. Največjega pomena bodo nove električne
peči, od katerih prvo že montirajo. Z isto količino električne energije bodo lahko odslej proizvedli 70% več izdelkov.
Sedaj se pripravljajo za nov proizvod — grafitne elektrode za naše elektroplavže. Letna proizvodnja 3.000 ton teh elektrod bo lahko zadovoljila vse naše potrebe, nekaj elektrod pa bomo tudi lahko izvozili. Ko bo tovarna dokončno razširjena in ko bo delala s polno zmogljivostjo, računajo, da bodo od skupne proizvodnje
26.000	ton ferolegur na leto, lahko izvozili 10.000 ton.
Za gradnjo in opremo je bilo letos porabljenih čez 700 milijonov din, medtem ko so glavna dela v načrtu šele prihodnje leto. Velikega pomena bodo tudi komorne peči, ki jih bodo segrevali odpadni plini, s čimer bodo prihranili okoli
30.000	ton premoga na leto.
Tovarna elektrod ln ferolegur v Šibeniku ni samo velikega pomena za našo metalurško in kovinsko industrijo, marveč je tudi naš pomembni izvoznik, saj izvaža ferolegure v ZDA, Italijo, Švico, Nemčijo in druge države.
•
Ti dve tovarni ob našem Jadranu nista velikega pomena le za dalmatinsko gospodarstvo in za zaposlitev tamkajšnjih ljudi, marveč za vso državo.	(MB)
Delovno področje gozdnega gospodarstva na Bledu obsega okrog 50.000 hektarov gozdnih površin, večinoma v najlepših predelih Pokljuke in Jelovice.
Posebno skrb je to podjetje letos posvetilo vzgoji in varstvu gozdov. Organiziralo je poseben instruktorski tečaj, ki so se ga udeležili vsi s terena. Na tečaju so se seznanili, kako se biološko pravilno čistijo mlade kulture in redčijo mladi sestoji.
Mnogo je to gospodarstvo storilo tudi za ureditev hudourniških področij. Področja, ki so jih ob hudournikih letos že zasadili s primernimi drevesi, kakor so gorski javor, jelša, jere-bika in nekatera druga, so se zelo dobro obnesla. Za gojitev takih dreves imajo vzorno urejeno drevesnico v Podkorenu, ki pa letos na žalost ni dala dovolj semen.
V radovljiškem okraju zelo primanjkuje bukovih drv, saj prevladujejo v gozdovih Po-
kljuke in Jelovice iglavci. Da bi bolj racionalno izkoriščali te gozdove, je začelo blejsko gozdno gospodarstvo letos delati iz lesa, ki ga je dalo čiščenje in redčenje gozdov, butare, ki so kar dobre za kurjavo in razmeroma poceni. Nad 17.000 takih butar so naredili iz odpadkov, ki so doslej v gozdovih propadli. Ne glede na to, da si ljudje bolj želijo bukovih drv, čeprav jih skoraj ni, se bodo le morali sčasoma temu privaditi, posebno še, ker bo spričo vedno boljših gozdnih cest in številnejših žičnic postopoma bolj in bolj mogoče uporabljati odpadke v take koristne namene.
Gozdnih cest je bilo v gozdovih Jelovice in Pokljuke po vojni zgrajenih že nad 70 km. Letos so nadaljevali gradnjo ceste Pokljuka—Bohinjska Bistrica. Sedaj so že blizu Koprivnika. Dalje obnavljajo občinsko cesto Jesenice—Planina in gradijo novo na Jelovico proti Babjemu zobu. Tu postav-
Komasacija zemljišč v Hrvatski
Zagreb, 6. dec. (Tanjug). Po interesentov, le v nekaterih večmesečnem delu saborskih določenih primerih, ko gre n. komisij pri odborih za gospo-, pr. za večja hidrotehnična m
darstvo republiškega zbora in zbora proizvajalcev je bil predložen načrt zakona o komasaciji zemljišč v Hrvatski. Na dnevnem redu odborov, ki sta davi začela razpravljati o tem načrtu, so tudi zakonski načrti o pomorskem ribištvu, o prepovedi vzdrževanja koz, kakor tudi poročila komisij za gozdarstvo, obrtništvo in proučevanje tržišča.
Z načrtom zakona o komasaciji zemljišč bi se predvsem odpravila škoda, ki jo povzroča v republiškem kmetijstvu razcepljenost zemljišč. Po ne-; katerih podatkih je okoli 5,600-000 ha privatnega zemljišča razdeljenih danes na 13 milijonov kosov, zaradi česar njihova povprečna velikost ne presega več kakor 0.43 ha. Anketa o zanimanju kmetov za ta ukrep je dala pozitivne rezultate. Tako se je na primer v najvažnejši kmetijski pokrajini, v Slavoniji, izjavilo 76.5% malih posestnikov za komasacijo.
Po načrtu bi se komasacija načelno izvajala na zahtevo
regulacijska dela na podlagi odločbe državnega organa.
Zastopnik izvršnega sveta in člani odbora so med današnjo razpravo podali nekatere pripombe k posameznim členom načrta, nakar je bilo sklenjeno, naj skupna redakcijska komisija predloži na podlagi teh pripomb novo stilizacijo. Odbora sta popoldne nadaljevala svoje delo.
Obisk zastopnika rveze študentov iz Burme
Beograd, 6. dec. Na povabilo centralnega komiteja Ljudske mladine Jugoslavije bo 7. decembra prispel v Beograd predsednik nacionalne študentske unije Burme, Ma-ung Kji Nunt, ki bo ostal v naši državi nad mesec dni ter se spoznaval z izkušnjami In načinom dela v organizacijah Ljudske mladine in Zveze študentov Jugoslavije. (Jugopres)
Oglašujte
V »SLOVENSKEM POROČEVALCU«
ljajo tudi štiri legaraice, dve stanovanjski hiši, od katerih ima vsaka dve stanovanji, pa so na Bledu že dogradili. Gradbena skupina gozdnega gospodarstva gradi tudi 20 stanovanj v Bohinjski Bistrici za delavce lesno-industrijskega podjetja z Bleda.
Prav zadnji čas so začell izdelovati načrte za novo cesto od Bitemske planine, ki je kakšnih 7 km oddaljena od Bohinjske Bistrice, čez Sorško sedlo na Petrovo brdo. Z novo cesto, ki bo dolga okrog 10 km, se nam bodo odprli novi gozdovi, dobili bomo tudi najkrajšo zvezo med Gorenjsko in Primorsko. Ze danes lahko rečemo, da bo ta cesta imela med drugim velik turistični pomen. Na Sorški planini so namreč idealni smučarski tereni in prostorov, primernih za gradnjo velikega hotela, ne manjka. Zato je razumljivo, da se za gradnjo te ceste zanimajo tako radovljiški kakor tolminski in goriški okraj.
B. B.
Prevajanje sodobnih dramskih del v manjšinske jezike
Novi Sad, 6. dec. (Tanjug). Na sestanku zastopnikov sveta za kulturno delo narodnostnih, manjšin so ustanovili komisijo, ki bo skrbela za prevajanje najboljših dramskih del v manjšinske jezike, da bi se izpopolnil repertoar amaterskih gledališč. Dobra umetniška dela pisateljev, pripadnikov narodnostnih manjšin, se bodo prevajala tudi v srbohrvaščino. Zvezi kultumo-prosvetnih društev Vojvodine bo komisija predložila dela, ki prihajajo v poštev za prevajanje.
vse več uporabljajo variinl aparati, vendar je živo občutiti pomanjkanje strokovnjakov, ki bi te naprave znali kvalitetno popraviti — in to je neredko vzrok nesreč. Dobro popravlja zdaj varilne garniture le obrat Državnih železnic, ki pa ne zmore ustreči vsem. Seveda je za ustanovitev takšnega obrata potreben sposoben strokovni kader in bo prvi korak k uresničenju tega predloga — specializacija delovne sile. Isto velja za stroke, ki v Mariboru izumirajo (rezbarji, štukaterji). Vprašanju vzgoje kadrov so v razpravi nasploh posvetili potrebno pozornost in poudarili, da je to pogoj za uresničitev ostalih načrtov. V tej zvezi so načeli tudi vprašanje učne dobe vajencev, ki je v nekaterih strokah prekratka. To so potrdili nedavni izpiti iz frizersko-brivske stroke, pri katerih je bilo nad polovico kandidatov zavrnjenih.
Umesten je bil tudi predlog za ustanovitev moderne pralnice v mestu, ki bi mnogim zaposlenim ženam, predvsem pa samcem, prihranila čas in prekomerne izdatke. K ustanavljanju tega in podobnih obratov, kot je delavnica za repasiranje nogavic (te delavnice so sedaj izključno v zasebni lasti in so usluge zelo drage) bodo pritegnili Zensko društvo, ki je v Mariboru zelo aktivno.
Ko se bo razširil družbeni sektor obrtništva, bo mogoče učinkovito ukrepati tudi za omejevanje števila delovne sile v zasebnih obratih. Nekateri zasebni obrtniki še vedno poleg redne zaposlene delovne sile zaposlujejo v popoldanskih urah delovno silo, za katero ne plačajo predpisanih dajatev. Trenutno je MLO določil meje za zaposlovanje tuje delovne sila do 5 ljudi. V zvezi s prikritim zaposlovanjem tuje delovne sile pa so odborniki poudarili potrebo večje kontrole in to ne le po organih inšpekcijske službe, temveč naj bi obrtna zbornica preganjala tiste mojstre, ki kršijo pravila. Mojstri, ki ne delajo po pravilih zbornice, naj bi ne bili njeni člani.
V razpravi je bilo slišati tudi mnogo prigovorov na višino investicijskih sredstev 20 milijonov din, ki naj bi bila nezadostna za ureditev vseh obratov. Upoštevajoč te ugovore, so odborniki sklenili, da bo komisija, ki jo je svet za gospodarstvo imenoval, še nadaljevala s proučevanjem dosedanjih predlogov. Glede na kratek rok v letošnjem letu večjih investicij itak ne bi mogli izkoristiti.
Cb koncu še pomembno opozorilo predsednika MLO. Pri ustanavljanju teh in ostalih obrtnih obratov bo treba v bodoče posvetiti več pozornosti pravilni razvrstitvi po vsem področju mesta. Na obrobju mesta in najbližjih okoliških vaseh je uslužnostna obrit skoraj popolnoma izumrla. Popraviti to pomanjkljivost pa bo predvsem dolžnost bodočih komun.	(jp)
Izvoljena so vsa politična vodstva pri bodečih komunah v celjskem okraju
Celje, 6. dec. S sestankom predstavnikov občinskih komitejev Zveze komunistov ter občinskih odborov Socialistične zveze s področja bodeče Savinjske komune, ki je bil v Žalcu in na katerem so izvolili tudi začasni vodstvi obeh političnih organizacij, se je v celjskem okraju končal važen del priprav za ustanovitev komun. V minulem tednu so bili podobni sestanki in volitve začasnih političnih vodstev že pri vseh sedežih bodočih komun sedanjega celjskega okraja.
Na sestanku v Žalcu, ki se ga je med gosti udeležil tudi sekretar začasnega združenega komiteja Zveze komunistov za celjski ter šoštanjski okraj Franc Simonič, so na konferenci Socialistične zveze med drugim sklenili, da bodo še v tem mesecu pripravili vse potrebno za občne zbore osnovnih organizacij SZDL. V zvezi s tem so sprejeli še sklep, da bodo v teh dneh posvetili največjo pozornost organizacijski ureditvi osnovnih organizacij in zato uredili sezname članov ter pobrali vso zaostalo ter tekočo članarino.	M. B.
Zaslužena kazen za tatvine, goljufije in poneverbe
Maribor, 6. dec. Senat okrožnega sodišča v Mariboru je danes izrekel sodbo prvi skupini desetih obtožencev, ki so bili zapleteni v kazniva dejanja gospodarskega kriminala v predilnici in tkalnici v Mariboru. O tem smo podrobno že poročali v našem listu.
Razprava je dokazala, da so obtoženci res krivi dejanj obrtne goljufije, ponarejanja, prikrivanja, utaje davkov, nedovoljene trgovine in tatvine, kakor jih je dolžila obtožnica. Obsojeni so bili:
1.	Justin Gustinčič 15 let strogega zapora z zaDlembo premoženja;
2.	Viktor Drnovšek 8 let strogega zapora in odvzem 975.00n din neupravičenega dohodka, 300.000 din denarne kazni; 3. Franc Raner 6 let strogega zapora in 200.000 din denarne kazni, 4. Jože Mlakar 5 let in 2 meseca strogega zapora In 300.000 din denarne kazni; 5 Leopold Kočevar 4 leta strogega zapora; 6. Viktor Bračko 3 leta strogega zapora in 300.000 din denarne kazni; 7. Bogomil Lupša 3
leta strogega zapora in prepoved opravljanja službe za dobo 3 let;
8.	Leopold Andrašič 3 leta in 2 meseca strogega zapora. 200.000 din denarne kazni; 9. Ignac Kmetec 4 mesece in 7 dni zapora; 10. Angela Gustinčič 2 meseca in 15 dni zapora. Drago Habe je bil oproščen obtožbe.
Vsem obsojenim je bila odvzeta volilna pravica in pravica članstva v množičnih organizacijah, ker so se kot krivci prefinjenih, družbeno nevarnih kaznivih dejanj, storjenih zaradi brezmejnega koristoljubja, pokazali nevredna zaupanja skupnosti.	—jp—
Naznanjamo vsem sorodnikom ln znancem, da je umrl naš sodelavec Tobačne tovarne
MENARD JOZE.
Pogreb bo v torek, 7. t. m., ob
15.	uri iz Jakobove mrliške vežice, 2alujoči ostali sodelavci Tobačne tovarne in prijatelji.
'đBRđia Brez Kitajske ne bo šlo
mm v s c «?
§ I I K §
■sa^sssaassEH »rrmfnr-
Možne pozicije
socialistov
V rtedcijo so bile valitve poslancev zabodnober&mskega mest-nega, parlamenta, prejšnjo nedeljo pa volitve za deželna zbora He-itn:ke m Bavarske. Pri teh volitvah so bile ohranjene pozicije zahodnonemške socialne demokracije, čeprav so dr. lil e socialistične Lste ponekod ne daj manj glasov kot pri prejšnjih valitvah.
Predsednik socialno - demokratske stranke Ollenhauer je že po volitvah na Hesenskem upravičeno poudarjal, da so pozicije so-clallstov ne samo ohranjene, temveč tud: okrepljene, ker so socialisti pri teh volitvah kljubovali združenemu nasto-pu meščanskih strank in tudi novim strankam, ki so šh
sle na volitve samo zato, da bi oslabile socialiste.
V	zahodnoberlinskem parlamentu, ki ima 127 sedežev, bodo imeli socialni demokrati (SPD) 64, kr-ščansko-demokratska unija (CDU) 44, svobodni demokrati (FDP) pa 19 mandatov. Od leta 1950 se razmerje teh treh strank v berlinskem mestnem parlamentu ni dosti spremenilo, kajti nastop dveh novih strank pri teh volitvah kom-'mformovske enotne socialistične stranke (SED) in nemške stranke (DP), k; sta poskušali odvzeti socialistom glasove, se je izjalovil, ker ti dve stranki nista dobili 5*4 oddanih volilnih glasov, kar je po volilnem zakonu pogoj za dosego mandata. Ta volilni izid z absolutno večino SPD je najboljše potrdilo nekdanje politike pod vodstvom socialističnega berlinskega župana Ernesta Reuterja.
Na Hesenskem je bila pred volitvami homogena socialistična vlada, ki sedaj sicer ni mogoča, ker je bil volilni zakon spremenjen in je proti SPD nastopil blok meščanskih strank z novo stranko izgnancev in beguncev vred. Socialisti pa so tudi močnemu meščanskemu bloku kljubovali ter so si pridcfzili 42.8*4 oddanih volilnih glasov, medtem ko so jih imeli pred štirimi leti 44.4%. Tudi na Bavarskem so dobili od 204 r zndatov socialisti 21 mandatov in so tako po štirih letih izgubili samo dva zaradi nastopa novih
m.’'-canskih strank. Volivci, ki so pri teh volitvah dali svoje glasove v zahodnem Berlinu za komin-frrmovsko SED, na Bavarskem pa z. KP Nemčije in za nove me-š' ■ ke stranke, bodo sedaj po po’ ž-,cm neuspehu teh strank u zadeli, da ni mogoče oslabiti že preizkušene močne fronte zahod ton eniških socialnih demokratov.
Ofenzivo proti belgijski vladi
V	Belgiji, kjer je klerikalni vpliv se vedno močan, se je obnovil spor zaradi konfesionalnih sed. To kr at v se ostrejši obliki, ker prehaja s kulturnega tudi na n rt r-mapolitično in celo na zuna-nepolitično področje- Povod sporu na) bi bil predsednik vlade van Acker, ker vi hotel sprejeti de-Ir zaci)e predstavnikov katoliških sr J, ki jo je vodil neki minister krščansko - socialne stranke.
pri rrdaniem sporu glede konfesionalnih sol so cerkveni krogi razvili svojo agitacijo proti vladi v vrstah krščanskih sindikalnih organizacij, ki so morda prevzele to vlogo samo zaradi tega, d? bi škodovale socialističnim sindikalnim organizacijam. Namen cer^ kzienih krogov pa je oslabitev se-dani c ga kabineta liberalcev in socialistov in tisti krščansko _ socialistic*7? stranki, ki so spravili v ospredje vprašanje konfesionalnih Šrl, pričakujejo, da bo morda prišlo do nove vladne koalicije socialistov in levega krila krščanskih socialistov, kakor je bilo to ze pred dolgimi leti.
Sedanji sPor zaradi konfesionalnih šol je na široko obravnavan tudi v tisku in zanimivo je. da povzročitelj’- teg* spora apelirajo na socialistična člana vlade zunanjega ministra Snaa-ka in notranjega ministra Vcrmeylena, naj h^t »zaslužna delavca za evrop-fko združitev etorita vse, da kul-fu-v* boj v Bel?,-ji ne bi povzroči škode evropski (motnosti.« — S * or zaradi versk:h šol ittegne biti v kratkem povod vladne kri-
V Združenih narodih sodijo, da je celotni
kompleks vprašanj na Daljnem vzhodu čedalje bolj v oviro pomiritvi na svetu — Prvi korak k rešitvi azijskih problemov bi bilo priznanje kitajskega zastopstva v G£N
NEW YORK, 8. dec. (Tanjug). V Združenih narodih se
je spet pojavilo kitajsko vprašanje. V okviru splošnega popuščanja napetosti na drugih področjih svetovne politike, se to vprašanje ostro odraža od novega ozračja v medna* rodnem življenju. Že debata o Koreji je pokazala, da Je navzočnost Kitajske v Združenih narodih pogoj, brez katerega bo ta organizacija le težko učinkovito razpravljala o razmerah v Aziji.
Več delegatov je opozorilo, da korejskega vprašanja ne bo mogoče urediti na tem zasedanju in da bi se morali Združeni narodi dogovoriti, da bodo prihodnje leto vnovič razpravljali o korejskem vprašanju. Tudi
napovedana razprava o ameriških letalcih kaže, da stopajo razmere na Daljnem vzhodu čedalje bolj v ospredje. ZDA so postavile pred Združene narode vprašanje obsojenih ameriških letalcev prvič zato, da
Sestnnk? v Pnrlzii in
THzgsvcri v Strasbourgu
imi, 6. dec. (Tanine). Tajnik kronsko demokratske stranke je sinoči odpotoval v Pariz, kier bo ime! več sestankov z zastopniki litid'ikpera repnfci »kanskega gibanja. Olavna vsebina razgovorov bo p^Hagcditev de!a obeb strank za čimprejšnjo ratifikacijo zahodnoevropske zveze v parlamentih obeh strank ter nadaljnji razvoj evropske integracije v okvira zahodnoevropske zveze.
Istočasno bo tajnik Italijanske liberalne stranke Ms!»»rodi odno-toral v Strasbourg, kjer bo tud!
7.	zastonnikl liberalnih strank Evrope govoril o razvoju zahodnoevropske zveze.
lepenske reparacije Burmi
TOKIO, 6. dec. (AP). Japonska delegacija pod vodstvom bivšega ministra trgovine Iganakija je davi odpotovala v Burmo. Delegacija bo v okviru pred kratkim sklenjene pogodbe o reparacijah * burmanskimi zastopniki izdelala načrt za pomoč burmanski industriji.
Srditi mußudi na ftr* tanim
Britansko stališče do pogodbe med ZM in Čangkafškom imenujejo v Pekingu »odkrito sovražno« — Edenova izjava
Lonü-an, 6. dec. (Tanjug) — Uradni krogi v Londonu trdijo, da v Pekingu narašča val prot'britanske propagande zaradi stališča Velike Britanije do varnostnega pakta med ZDA in Cangkajškom ter podpore Washingtonu v njegovi zahtevi za izpustitev enajstih ameriških letalcev. Pravijo, da so sicer pričakovali odpor Kitajske proti razgovorom o For-mozi, da pa so jih presenetile trditve pekinških časopisov in radia, ki so polne srditih napadov na Veliko Britanijo.
Glede ameriških letalcev je uradni zastopnik Foreign Offi-cea izjavil, da ni prav nobenega povoda, da bi zamerili Veliki Britaniji, če zahteva izpustitev teh vojnih ujetnikov. Vprašanje je sedaj pred OZN in vse države članice se bodo o njem izrekle v kratkem, je dodal. Po drugi strani se v Londonu čudijo, da imenuje pekinški »Peoples Daily« britansko stališče do pogodbe med ZDA in Cangkajškom »odkrito sovražno«.
V Londonu z obžalovanjem ugotavljajo poslabšanje bri-tansko-kitajskih zvez. Pravijo pa. da pekinška vlada napravila nikakih uradnih korakov, s katerimi bi obsodila britansko stališče. Zato v britanskem zunanjem ministrstvu ne pričakujejo diplomatskih ukrepov Velike Britanije, ki naj bi skušali pomiriti proitbri-tansko gonjo v kitajskih časopisih in radiu. To vprašanje še ni bilo predmet razgovorov med zastopniki Foreign Offi-cea in kitajskim odpravnikom poslov v Londonu.
London, 8. dec. (AFP) Britanski minister za zunanje zadeve Anthony Eden je izjavil danes, da je obsodba ameri-
Škotski protest proti Churchillu
London, 6. dec. (Tanjug). Delegati konference škotskih rudarjev so danes v Edinburghu soglasno sprejeli resolucijo, v kateri protestirajo proti» Izdajalskemu ravnanju predsednika vlade Churchilla, kt je maja 1945 poslal feldmaršalu Montgo-meryju brzojavko, naj pripravi ponovno oborožitev nacistov, ki jih bodo poslali proti Sovjetski zvezi«. Resolucija zahteva Izredno konferenco laburistične stranke, »da bi laburistično gibanje lahko začelo korake za četverne razgovore o združitvi Nemčije«.
ških letalcev na Kitajskem »kršitev sporazuma o Koreji« in da v imenu britanske vlade in vseh civiliziranih držav »globoko obžaluje ta korak kitajske vlade«.
Kotelavala v Washingtonu
Washington,, 6. dec. (AP). Predsednik ceylonske vlade Kotelavala je danes prispel v Washington. V glavnem mestu ZDA bo ostal tri dni tn imel razgovore s predsednikom Ei-senhowerjem ter funkcionarji ameriške vlade.
M pomiril« tiste, M napadajo
vlado, da se Izogiba vojaškemu spopadu v Aziji, drugič pa zato, da bi pritisnila na Kitajsko in doeegle izpustitev letalcev. Drevi bo splošni odbor Generalne skupščine odločil, če bo o tem razpravljal politični odbor ali plenum neposredno. Zelo verjetno je, da se bodo odločili za neposredno debato v skupščini ter se s tem Izognili dolgoveznemu razpravljanju In zaostrovanju okrog podobnih vprašanj.
Diplomatski krogi v Združenih narodih sodijo, da Je celotni kompleks vprašanj na Daljnem vzhodu čedalje bolj v oviro pomiritvi na svetu. Pot za odstranitev te ovire Je po njihovem mnenju v stvarni rešitvi azijskih problemov. Prvi korak v tej smeri bi bilo priznanje kitajskega zastopstva v Združenih narodih. S tem v zvezi omenjajo, da so ZDA opozorile čargkalška, da sklenjeni pakt z Washlnetonom ščiti Formozo pred invazijo, ne daje pa mu pravice, da bi sam napadel kitajsko celino. V Združenih narodih so opazili, da so tako imenovani »kitajski pristaši« ostro naoadli to stališče kot »Izdajo kitajske stvari«. Združeni narodi pa vidijo v tem znamenje, da Washington navzlic zanikanju vendarle polagoma pripravlja tla za spremembo svoje smeri v Aziji.
Kitajska delegacija v Moskvi
Peking, 0. dec. (Nova Kitajska). Včeraj je odpotovala v Moskvo kitajska delegacija pod vodstvom podpredsednika planske komisije Hsuja Mu Čaoa Udeležila se bo prvega zasedanja komisije za znanstveno in tehnično sodelovanje, ustanovljene po sporazumu med Sovjetsko zvezo in Kitajsko oktobra letos.
Tunizijska upornika, ki ju kaže slika (na desni!), sta se odzvala pozivu francoskih oblasti In sta se predala; zdaj se bosta lahko nemoteno vrnila domov. Na sliki Ju vidimo, kako tunizijskemu ministrskemu predsedniku Tamar Ben Ammarju (tretji od desne) kažeta na zemljevidu, kje Je poglavitno skrivališče felahov. Po uradnih vesteh Iz francoskih virov se je doslej predalo francosko-tuntelJSkkn oblastem več kot tisoč štiri sto felahov. Po določilih odloka o amnestiji s bodo vsi uporniki, ki bodo Izročili OTOžje do danes pred poirpčjo, lahko vrnili domov brez kakršnih koli posledic
Dvoreznost rimsUih uhrepor
Nekateri komentatorji menijo, da bodo uk&r-pi vlade proti levičarskim strankam resno oslabili KP Italije in utrdili vlado, drugi pa pravijo, da utegnejo široke množice sprejeti te ukrepe z nezadovoljstvom
Na vrsti je vprašanje Cipra
New York, 6. dec. (Tanjug). Politični odbor Generalne skupščine bo v petek začel obravnavati vprašanje Cipra. Kot je znano, je grška vlada prosila, da vpišejo to vprašanje na dnevni red. Generalna skupščina naj prouči, kako bi do-.bilo prebivalstvo Cipra možnost uveljaviti svojo pravico do samoodločbe.
»New York Times« piše, da delajo ZDA zadnje poskuse, da bi pomirile vihar okrog tega vprašanja, ki jim Je prišlo o nepravem času. Pravi, da delegacija ZDA pri Združenih narodih še ni dobila navodil iz
Washingtona, kakšno stališče naj zavzame v tem za zahodno skupnost bolečem vprašanju. »New York Times« pripominja, da ZDA priznavajo pravico narodov do samoodločbe, da pa je vprašanje, kdaj in kako je treba to načelo izvajati. Britanija odločno nasprotuje temu, da bi ciprsko vprašanje obravnavali v Združenih narodih, češ da bi to pomenilo vmešavanje v notranje zadeve.
AMAlf, «. dec, (AFP). Danes so uradno sporočili, da bo Jordanska vlada poslala delegacijo na gospodarsko konferenco Arabske lige, ki se bo začela 11. decembra v Kairu.
Rim, 8. dec. (Tanjug). Italijanska vlada je dala svojim organom nadrobna navodila v smislu sklepa ministrskega sveta o omejitvi delovanja komunistične partije in socialistične stranke. Upravni organi morajo odvzeti vsa dovoljenja In koncesije podjetjem in organizacijam, ki so povezane s tema dvema levičarskima strankama, ip od katerih sta imeli stranki velike zaslužite. Prepovedali bodo tudi delovanje nekaterih društev in podjetij na kulturnem področju, ker so ugotovili, da sta levičarski stranki od njih imeli denarno korist. Minister za zunanjo trgovino mora natančno preiskati delovanje uvoznih ln Izvoznih podjetij, ki so poslovala v vzhodnimi državami ter jjjn odvzeti dovoljenja. Ugotovljeno je, da so kominfoimov-
ske stranke, povezane s temi podjetji, tudi tu imele velike dobičke. Ministrstva in upravni organi morajo preiskati politično prepričanje funkcionarjev državnega aparata ter predlagati odstavitev vseh tistih, ki so povezani s komunistično, socialistično in fašistično stranko. Na enak način bodo pregledali politično dejavnost in prepričanje novo imenovanih funkcionarjev državnega aparata.
Podpredsednik Saragat je podprl ukrepe proti levičarskim strankam y govoru, ki ga je imel sinoči na konferenci socialnih demokratov v Milanu. Dejal je, da so tl ukrepi nujno potrebni za varstvo sedanjega sistema in da so v skladu s koristmi socialno demokratske stranke.
Politični krogi na različne načine ocenjujejo vladne korake glede Omejevanja dejavnosti komunistične ln socialistične stranke. Sodeč po nekam mlačnem odzivu komunističnih in socialističnih časopisov sodijo neka-
teri politični komentatorji, da bodo ti ukrepi resno oslabili organizacijsko mrežo KP Italije in utrdili vlado in njeno koalicijo na upravnem področju. Drugi pa menijo, da vlada iz vsega tega pri Volilnih množicah ne bo požela večjih političnih prednosti. Konservativne sile utegnejo podpreti omejitev delavnosti KP Italije in korake proti levičarskim strankam na političnem področju, pravijo tl krogi, široke množice pa bi jih lahko sprejele z nezadovoljstvom, kar utegne škodovati strankam vladne koalicije. To domnevo opirajo nekateri opazovalci na dejstvo, da so ugotovili finančne nepravilnosti na gospodarskem in kulturnem področju tudi pri drugih strankah, pa tudi pri strankah vladne koalicije, danes pa so vüad-ni koraki pristransko usmerjeni samo proti levičarskim strankam.
Stavba francoskih strojevodij in kurjačev
PARIZ, 6. nov. (AFP). Strojevodje in kurjaCi na lokomotivah in vozači električnih železnic, ki pripadajo »Avtonomni federaciji« sindikatov, so davi dobili naročilo, naj Jutri začno 4S-urno stavko. To osebje zahteva zvišanje mezd. V avtonomni federaciji je včlanjenih kakih 10’/< teh strokovnjakov. Stavka bo verjetno povzročila v voznem redu velike spremembe. Vseh posledic pa ni mogoče napovedati, ker generalna konfederacija dela še ni objavila svojega stališča do stavke.
TELEGRAMI
— Kdo bi se sedaj «poznal na to, kaj Je nteä ln kaj protiutež!
(Karikatura: B. Kos)
MOSKVA, 8. dec. (TASS). V
članku, ki ga je objavila današnja »Pravda«, piše prvi sekretar CK Komunistične partije Baškir-ske republike Ignatijev, da bo proizvodnja nafte v tej republiki v kratkem dosegla proizvodnjo Aserbejdžana, središče naftne proizvodnje v ZSSR. Ignatijev navaja, da se Je proizvodnja nafte v Baškirski republiki v prvih desetih mesecih 1954 dvignila za 20% v primeri z istim obdobjem lani.
SAIGON, (. dec. (Reuter). V
letalski nesreči v planinskem področju džungle pri Luang Pra-bangu se je ubilo 25 potnikov in trije člani posadke. Potniško letalo, ki Je strmoglavilo, je vozilo iz laoške prestolnice v Muong Sing. Na kraj nesreče so poslali reševalne skupine.
PARIZ, 6. dec. (AFP). Včeraj Je bil na letališča Melun—Vllla-roche prt Parizu poskusni polet novega bombnika, ki Je hitrejši
kot zvok. Konstrukcija letala je prilagojena bombardiranju v veliki hitrosti.
ANKARA, 6. dec. (Tanjug). V Turčiji se mudi že več dni pakistanska vojaška misija, ki je obiskala Carigrad in Ankaro, kjer so jo sprejeli najvišji turški vojaški funkcionarji.
ALABAMA, 6. dec. (Reuter). Močni viharji, ki so včeraj zajeli področje vzhodne Alabame in zahodne Georgije, so povzročili smrt 38 ljudi in škode več tisoč dolarjev. V državi Alabami so ustavili železniški promet.
NICOSIA, S. dec. Iraška vlada Je danes sporočila oblastem na Cipru, da ne dovoli, da bi 30 letal »Splttfire« z burmanskim znamenjem preletelo iraško ozemlje. Gre za letala, tal jih je Burma kupila od Izraela, . jih bo prevzela na Cipru in bi morala na poti v Burmo preleteti iraško ozemlje.
Možnosti je
(Od našega posebnega dopisnika)
Rim, v začetku decembra. S komurkoli sem doslej govorila, naj je bil to politik, vladni funkcionar ali preprost italijanski človek, vsakdo mi je potrdil, da je prebivalstvo Italije ugodno sprejelo sporazum o Trstu. V krogih zunanjega ministrstva gledajo na rešitev tržaškega vprašanja kot na izhodiščno točko za izboljševanje odnosov z Jugoslavijo, kar bo po njihovi sodbi koristilo Italiji tako na notranjem kot na zunanjepolitičnem področju. Ne izključujejo, da bo pri delu komisij, ki morajo v smislu spomenice o sporazumu še dokončno urediti posamezna vprašanja, prišlo do kakih težav, vendar so prepričani, da bo mogoče vsa ta vprašanja ugodno rešiti, ker je na obeh straneh želja po dobrih odnosih in sodelovanju.
Poleg ekonomskega sodelovanja, razširitve in poživitve trgovinskih zvez. je zelo važno tudi področje kulturnega sodelovanja. Obiskala sem nekaj najvidnejših predstavnikov italijanskega kulturnega življenja, da bi od njih zvedela, kako gledajo na možnosti kulturnih zvez med dvema državama. O naši kulturi vedo ve-
činoma zelo malo. Vedo za naše folklorne baletne skupine in vsi po vrsti so mi dejali, da bi bila odlična iniciativa nastop kake take skupine v Rimu in drugih italijanskih mestih. Zelo slabo pa poznajo našo literaturo ter gledališko in filmsko umetnost.
Brez dvoma je vzrok temu tudi nepoznavanje našega jezika. Zanimanje za slovenske jezike na italijanskih univerzah je več kot malenkostno. Letos so se na rimski univerzi prijavili za slovansko filologijo, ki jo predava prof. Maver, samo štirje študenti in še od teh je eden Amerikanee in le trije Italijani. Razen Rima imajo stolice za slovanske jezike le še Neapelj, Firenze, Padova in Trst, vendar še te ne za vse slovanske jezike. Posebne stolice za kak naš jezik pa sploh nimajo, temveč jih študirajo le v sklopu slovanske filologije, imajo pa stolice za ruski, bolgarski in poljski jezik. Po sodbi prof. Mavra je zanimanje za naše jezike tako majhno zaradi tega, ker študenti, ki bi študirali te jezike, nimajo praktične možnosti zaposlitve. Edino kar jih je doslej privlačevalo so bili poletni tečaji, ki so bili V3ako poletje v naši državi.
Italijanski študentje, ki so bili na teh tečajih so se, kakor je dejal prof. Maver, vrnili zelo zadovoljni in polni simpatij do naših narodov. Zelo pohvalno se je izrazil tudi o naši zadnji pobudi — izmenjavi dveh štipendistov. Z izboljšanjem političnih odnosov med obema državama, pa bo po njegovi sodbi naraslo tudi zanimanje za učenje naših jezikov v Italiji, kajti v novem vzdušju bo tudi več praktičnih možnosti zaposlitve, za tiste, ki bodo znali naš jezik
Profesor Luigi Salvini je eden tistih, ki tu največ vedo o naši literaturi in ki je doslej prevedel tudi največ naših literarnih del v italijanščino. V šali nekateri celo pravijo, da je neke vrste jugoslovanski konzul v Rimu, kajti skoro vsak predstavnik našega kulturnega življenja se zateče najprej k njemu in vsakega tudi ljubeznivo sprejme.
Ko sem prišla v Rim je bil bolan, vendar ga to ni oviralo, da bi me ne sprejel. Na dolgo in široko sva razpravljala o tem, kaj vse bi se dalo narediti, da bi tudi v Italiji nekoliko bolj spoznali našo literaturo. Antologija slovenske poezije, ki je v Salvinijevem prevodu izšla pod naslovom
»Rosmarino sempre verde« je že skoro popolnoma razprodana Po njegovi sodbi je to dokaz, da se ljudje zanimajo za naša dela. Velik del pesmi, ki so izšle v tej antologiji in nekaj prevodov naše proze so ponatisnili tudi v učbenikih za srednje šole. Sedaj pripravljajo izdajo enciklopedije svetovne lirike, v kateri bo zastopana tudi jugoslovanska. Enciklopedija bo izšla v 20.000 izvodih, kar je za Italijo že nekaj izrednega. Običajno se tu knjige tiskajo le v tri do pet tisoč izvodih. Od drugih naših Eteramih del so doslej prevedli Nazorjevega »Anđela sa zvonika«, Seliškarjevega »Sinjega galeba«, Nušičevo »Občinsko dete«, nekaj Cankarjevih novel, Brlič-Mađfira-nlč »Stare pripovedke« (Favo-le antiche), Andričeve novele, Nazorjeve »Priče sa ostrva«, izšla pa je tudi Antologija modernih pisateljev od Šenoe do Krleže, ki jo je pripravil prof. Salvini. Največjo težavo predstavlja kriza v italijanskem založništvu.
O tem vprašanju mi je obširneje pripovedoval predsednik združenja italijanskih pisateljev Corrado Alvaro. Našla sem ga v njegovem stanovanju nad stopnicami, ki vodijo k cerkvi Sv. Trojice na Piazza d’Espagna. kier se odigrava znaten del filma »Dekleta s Španskega trga«, ki
smo ga nedavno gledali pri nas. Kamorkoli sem se ozrla v njegovem stanovanju, povsod so bile same police s knjigami. .
Corrado Alvaro je po rodu iz Kalabrije, iz ene najrevnejših italijanskih pokrajin, zato se tudi najin pogovor ni sukal samo okrog italijanskega kulturnega življenja in možnosti kulturnega sodelovanja, ampak precej tudi okrog bede njegovih rojakov.
Noben italijanski pisatelj ne more živeti od knjig, ki jih izdaja, mi je dejal g. Alvaro. V Italiji je zelo malo ljudi, ki kupujejo knjige, trg so preplavili časopisi in revije, od katerih živi tudi večina založniških podjetij. Vendar pa so italijanski pisatelji našli zasilen izhod iz te krize, prav tako so ga našli tudi založniki s tem, da izdajajo več ali manj senzacionalne revije, ki jih v Italiji označujejo pod nazivom »rotocalcio«. Čeprav ta beseda pomeni način tiska, vendar z njo označujejo nekaj povsem drugega. To so revije, ki so polne senzacij, napol golih žensk, kriminalnih zgodb itd., skratka vse mogoče plaže. S tem se rešujejo založniki. Pisatelji v te revije ne pišejo, pač pa ima večina pogodbe z raznimi večjimi italijanskimi časopisi in literanimi revijami, ki objavljajo njihove novele, eseje ali članke, mnogo-
krat pa tudi reportaže. Namesto novinarjev od časa do časa pošiljajo večja uredništva italijanskih listov v tujino pisatelje, kar prinaša obojestranske koristi. Po sodbi g. Alvara je to sodelovanje zelo uspešno. Dejal je, da so se na ta način novinarji naučili pisati v dobri italijanščini, pisatelji pa tako, da je preprostemu ljudstvu bolj razumljivo.
Glede italijansko - jugoslovanskega sodelovanja pa mi je dejal, da bi mnogo lahko delali skupno, da pa so potrebni v prvi vrsti osebni stiki. S pomočjo teh, da se bomo bolje spoznali med seboj in tudi znali pravilno ceniti drug drugega. S kulturnim sodelovanjem in spoznavanj eir bo najlažje odpraviti vzdušje ki so ga ustvarila zadnja leta! nenehne sovražne kampanje Večina ljudi v Italiji je vesels sporazuma, ker vidi v teir nov element miru.
Skratka, s komurkoli sen: doslej govorila, naj bo to intelektualec, preprost delavec ali nameščenec, vsakdo mi ponavlja vedno isto: samo da bi lahko živeli v miru, da ne bi bilo vojne, pa bo vse dobro, Corrado Alvaro pa mi je ob slovesu dejal: »Pišite prijateljsko, drug ob drugem živimo, drug drugega potrebujemo, zato delajmo skupno!«
A. Stanovnih
Tuđi ribištva strokovne šole
so potrebne
Sladkovodno ribištvo Slovenije je od osvoboditve do danes napravilo velik razvoj in lep napredek. Iz številčno majhnih ribiških organizacij po osvoboditvi so se razvila močna ribiška društva z zalo pestro dejavnostjo in z vedno številnejšimi nalogami, ki jih nalaga naša nova družbena skupnost. Danes imamo v naši republiki 16 ribiških društev z okrog pet tisoč člani. Število članov pa iz leta v leto še stalno narašča. To je tudi razumljivo, saj je ribiški šport pri našem delovnem človeku močr.o priljubljen in zdravju koristen, ker se ribič veliko giblje v naravi na svežem zraku, poleg tega je pa ta šport razmeroma tudi zelo poceni.
Športni značaj društev, ki je bil zelo izrazit in doslej na prvem mestu, polagoma bledi, na njegovem mestu pa se vedno bolj uveljavlja gospodarska stran dejavnosti in ribogojstvo. Sem spada predvsem umno gospodarstvo z vodami, izgraditev in obnova ribnikov z?, umetno vzgojo krapov in drugih potrošnih rib za široko potrošnjo ter razne druge gospodarske naloge. Ob vodah je bila z nemajhnimi napori in stroški zgrajena vrsta ribo-gojnih objektov in ribjih valilnic, ki proizvajajo leto za letom, kot majhne tovarne, na milijone živih bitij za obnovitev naših voda.
Da bo’o društva kos vsem tem gospodarskim, gojitvenim in drugim nalogam ter da bodo lahko zadovoljila tudi v šperinem pogledu vedno številnejše članstvo, so potrebni dobri strokovni delavci, po katerih je že sedaj veliko povpraševanje. Pri nas imamo m o'o dobrih strokovnjakov za sladkovodno ribištvo. Zlasti manjka sposobnih ribogojcev in marsikatero društvo je pred problemom, kje dobiti ustrezen k•'dei' za novo zgrajeno ribo-jfKvnico. kjer je treba veliko znrnša ;n vestnosti do gojenja
Uteži ekonomisti so se vrnili iz OrSifs
Skoplje, 6. dec. (Tanjug). Včeraj se je vrnila iz Grčije delegacija ekonomistov Jugoslavije, ki je imela pred nekaj dnevi tridnevno konferenco z ekonomisti Grčije in Turčije v Solunu. Na tej konferenci so razpravljali o vrsti aktualnih gospodarskih vprašanj, ki zadevajo vse tri države. Med drugim so predlagal; možnosti razširitve medsebojne blagovne Izmenjave, nadalje oblike in metoda bodočega sodelovanja društev ekonomistov vseh treh držav.
Na konferenci je bilo sklenjeno, da bodo društva ekonomistov Grčije, Turčije in Jugoslavije izdala skupno letno publikacijo in periodični list. v katerih bodo obravnavali najvažnejše gospodarske probleme treh držav.
Naslednji sestanek ekonomistov Grčije, Turčije in Jugoslavije bo po sklepu solunske konference 23. maja prihodnjega leta v Carigradu.
in nege mladega zaroda. Majhno neznanje lahko povzroči množični pogin mladih ribic in s tem ogromno škodo saj, mimogrede povedano, stane vsaka postrvja ikra en dinar, srednje velika ribogojnica pa lahko sprejme v sezoni do pol milijona iker. Mladice so seveda še znatno dražje, ker je treba veliko truda in nege. predno se izvale.
Vprašanje strokovnih delavcev je v našem ribištvu najbolj pereč problem, ki je pred društvi in Ribiško zvezo Slovenije. Nekaj se je delalo edino le na vzgoji vajencev in še teh je bilo malo. V nekaterih drugih državah vzgajajo ribiške strokovnjake v posebnih strokovnih šolah in zavodih ter so v tem pogledu daleč pred nami. Spričo takega razvoja sladkovodnega ribištva in vedno večjih nalog, bi bilo tudi pri nas nujno ustanoviti ribiške strokovne šole za vzgojo strokovnega ribogojnega kadra. Z vzgojitelji in predavatelji ne bi bilo posebnega problema, saj imamo nekaj dobrih strokovnjakov, ki bi nudili svoje bogato znanje gojencem. Treba pa bi bilo s tem pch’tet; ter poleg ostalega pripraviti tudi ustrezne učne načrte in pripomočke za učenje. V veliko pomoč tem šolam bi bil tudi predvideni Ribiški znanstveni zavod Slove-
Kakor številne druge panoge gospodarstva, tako je med obema vojnama nekoč cvetoča industrija usnja v Mirnu pričela pešati, dokier ni povsem prenehala s proizvodnjo.
Po priključitvi teh krajev k FLRJ so prej brezposelni mirenski usnjarji pričeli obnavljati svojo usnjarsko obrt, ki je kmalu prerasla v industrijo. Za delavnice so si izbrali bivšo Faganelovo stroj arno, pri čemer so morali več prostorov dozidati ali prezidati. Največje težave pa so imeli z opremo, kajti stroje je bilo takrat zelo težko dobiti. V stiski so jim priskočile na pomoč tovarna iz Žirov, Indus iz Ljubljane, nek bivši usnjar iz Ajdovščine in drugi. Tako so že maja 1943 stekli prvi štirje manjši strojni sodi za strojenje kož. Takrat je delalo v tovarni le 25 ljudi, ki so s temi prvimi napravami proizvajali podplatno usnje in mastno kravino za vrhnje dele obutve.
Postopoma so nakupili nove stroje in zaposlili nove ljudi. Letos je zaposlenih že 55 delavcev in delavk, ki lahko predelajo dnevno 1500 kg surovin. to je petkrat več, kakor prej. Se vedno pa je precej delovnih mest brez najnujnej-
nije, o katerem se je razpravljalo na izredni skupščini Ribiške zveze Slovenije 21. novembra letos in ' je bil stavljen izvršnemu svetu LRS predlog za njegovo ustanovitev.
uspeh
ših strojnih naprav. Tako na primer še nimajo stroja za glajenje kož in mora to delo opravljati ročno šest ljudi, kar bi lahko opravil stroj, ki bi mu stregel en sam človek. Tudi naprave za mehčanje kož pred vdelavo še nimajo. Pogrešajo tudi stroj za čiščenje volne na ovčjih kožah. S čiščenjem bi vrednost volne povečali za najmanj 10 odstotkov, kar bi jim dalo na leto okoli 2 do 3000 dolarjev. Podjetje namreč izvaža to volno v inozemstvo, kjer izdelujejo iz n.ie grobe volnene tkanine. Za nabavo vseh teh strojev se že dogovarjajo in upajo, da jih bodo dobili. V ta strojni park nameravajo investirati okoli 15 milijonov dinarjev.
Pravi mojstri so ti usnjarji v izdelavi ovčje podloge za škornje in čevlje. Za svoje prvovrstne izdelke, ki jih 80 odstotkov izvažajo, dosegajo z ovčino na tujem tržišču najvišje cene. Neko veliko trgovsko podjetje z usnjem v Avstriji, ki nabavlia ovčjo podlogo po vseh delih sveta, jim je pisalo, da je izdelek tovarne u'nja iz Mirna pri Gorici edinstven no svoji kakovosti. To na predvsem zato. ker lice ovčje kože tako posrečeno imitira lice telečje kože. Ta
Z ustanovitvijo ribiških strokovnih šol, bi bil za slovensko ribištvo v nekaj letih rešen eden najtežjih problemov, problem strokovnega kadra, ki je prvi pogoj za uspešno delo.	V. F.
in mlade v Mirnu
avstrijska veleblagovnica bi celo rada prevzela vso mirensko proizvodnjo ovčjih kož.
Proizvodnjo ovčje podloge je mirenska usnjarna vpeljala letos, in sicer iz dveh razlogov: prvič zato, ker imamo v naši državi dovolj ovčjih kož. precej tudi na Primorskem, Tolminskem in v Bovški kotlini, kjer so zelo dobri pogoji za ovčjerejo; in drugič zato, ker jim tako kaže račun, saj se ta proizvod izredno dobro proda na tujem trgu. Surovine za izdelavo drugega usnja moramo uvažati.
Letošnjo pomlad je dobilo podjetje iz okrajnega investicijskega sklada 22 milijonov dinarjev kreditov, za zgraditev večje delavnice. V tem novem svetlem obratu za vdelavo ovčin bodo pričeli delati že ta mesec. Pri strojih, ki so jih dobili iz Konjic, bedo zaposlili še 30 delavcev, večinoma žensk iz okolice in s področja pasivnega goričkega krasa. 2e prihodnje leto bodo v novem obratu izdelali 150 tisoč kosov ovč’n v vrednosti okoli 200.000 dolarjev.
Delovni kolektiv — »stara garda« usnjarjev in mladi naraščaj — le s težavo izpolnjuje vsa naročila tovarne čevljev »Jadran« v Mirnu, čevljarskega podjetja v Tolminu, čevljarske zadruge v Ajdovščini in številnih drugih čevljarskih podjetij po Slovenili.
jp
Pomembni
generacije usnjarjev
V novem obrnili usnjame v Mima pri Gorici isdetejsfo ovčjo podlogo, ki je edinstvena po kvaliteti na evropskem trgu
Dr. inž. Joško Simončič:
S Jkaelfja
m sev;* panoga
tla področju frigariükscije smo še vedno premalo storiti — Milijardne izgube živil — Ustanoviti bi bilo irebca mšiiiui za irigcriiikacijo in združenje inventarjev
Zadnja leta je bila tudi v Jugoslaviji lurta pot prepričanju, da se lahko pokvarljiva živila delj časa ohrani v posebno opremljenih skladiščih — hladilnicah. Podlaga za reševanje problema frigorifikacije so bila naslednja dejstva:
—	Jugoslavija ima odlične pogoje za razvoj kmetijstva in bogato surovinsko bazo.
—	Industrializacija zahteva enakomerno preskrbo delavcev z zadostno, raznovrstno in kakovostno hrano.
—	Živila se dokaj hitro kvarijo, kar je opaziti še posebej v trgovski mreži.
—	Z zgraditvijo hladilnic in organizacijo hladilne mreže bi lahko hranili živila za daljšo dobo, pri čemer bi hladilnice odigrale tudi svojo vlogo regulatorja cen ter preskrbovalca domačih in tujih tržišč, posebno v času pomanjkanja bogate izbire kakovostnih živil.
Naloga trgovske mreže je, oskrbovati potrošnike enakomerno čez vse leto s kakovostnimi živili visoke hranilne vrednosti in uvajati v preskrbo nove proizvode. Izpolnitev teh nalog je odvisna predvsem od pospeševanja splošnega gospodarstva, posebno kmetijstva, izpopolnitve organizacije in sred-stev v trgovski mreži pravilnega izkoriščanja sodobne tehnike konzerviranja in shranjevanja živilskih proizvodov, kakor tudi njihovega enakomernega priliva v potrošniška središča. Najobčutljivejše točke v čuvanju in enakomernem prometu živil so njihova svežina, okus. prijeten vonj, sestavin vitaminska vrednost, kar vse lahko oh drže. če jih shranimo v prirodu?*.-!	»* hladilnicah. -
Z *	'° ‘	’	— a o'
;*■'	# .iSpravam.
oziroma »a proslem rešiti z uva janjem frigorifikacije.
S	pojmom frigorifikacija mis lmo znan. dela, raziskovanja in operativo v zvezi z graditvijo in izko-
riščanjem objektov ter sredstev tehnike hlajenja. Področje frigorifikacije je zelo široko, kajti s hlajenjem se ne ukvarja le živilska industrija, marveč tudi kemična, tekstilna in druge industrije, nadalje medicina, farmacija, veterina, razni znanstveni inštituti in vojna industrija. Redkokatera panoga zahteva tako široko znanje in sodelovanje raznih strokovnjakov kakor frigorifikacija, kjer se združujejo principi termodinamike s strojno- in elektrotehniko, gradbeništvom, fiziko, kemijo, fiziologijo, biologijo, mikrobiologijo in kjer preko tehnologije postavljajo osnove ekonomskega izkoriščanja surovinske baze in osnove pravnih odnosov med proizvajalci, industrijo hlajenja in trgovsko mrežo.
FRIGORIFIKACIJA IMA 2E STARO ZGODOVINO
Uspešen vpliv mraza na živila so poznali že stari Egipčani, Rimljani in Grki. Žita, sadje, zelenjavo in druge pridelke so shranjevali v hladnih, suhih prostorih. Razne pijače, nektarje so hladili v posebnih lončenih posodah z dvojnim dnom.
2e v drugi polovici 15. stoletja so bile razne lastnosti komprimiranih plinov, vendar ni bilo tehničnih pripomočkov, s katerimi bi te pline lahko zgoščevali. Švicarski fizik Raoul Pietet (1842—1929) in francoski fizik Louis Paul Cail. letet (1832—1913) sta uspela komprimirati kisik tako, da se je spremenil v tekočino (1877). pri čemer je bila dosežena temperatura —193 stopinj Celzija. Približevanje absolutni ničli (K# = —273* C) se je nadaljevalo s pridobivanjem tekočega helija (—272* C), kar je •’spelo Kamerlingu Onnesu leta
Vi Temperaturo le 0.71 stopinj ~elzija nad absolutno ničlo je dosegel leta 1932 znanstvenik Ke. esom. medtem ko je skupini francoskih znanstvenikov (Lame, Simon, Kurti in Rollin) uspelo leta 1936 skoraj doseči absolutno ničlo»
pri čemer je manjkala le še 0.1* Celzija.
Francoski inženir Edouard Carre Je leta 1857 skonstruiral prvi stroj za izparevanje amonijaka in pri tem dosegel temperaturo okoli —30* Celzija. Drugi francoski inženir Charles Tellier (1828—1913) je skonstruiral v letih 18GS—1869 serijo kompresijskih strojev in z njimi opremil ladjo, ki ji je dal ime »L^ Frigorifique*. S to hladilno ladjo so napravili leta 1876 prvi poizkusni prevoz lahno zmrznjenega mesa. na poti Rouen — Buenos Aires — Le Havre. Na podlagi teh raziskovanj je uspelo pozneje nemškemu fiziku Karlu Paulu Gottfriedu von Lindeju (1842—1934) skonstruirati napravo za industrijsko proizvodnjo mraza. Svoj znani Linde - kompresor je patentiral leta 1895.
Tehnika hlajenja se je začela v začetku dvajsetega stoletja naglo razvijati in prodirati na razna industrijska in druga področja. — Francoska iznajdljivost in smisel za sistematično delo sta bila velik prispevek uspehom, ki jih je dosegla Francija na področju frigo-rifikacije. Ustanovili so tudi mednarodni biro za tehniko hlajenja, čigar soustanovitelj je bila tudi bivša država Srbija. Na prvem mednarodnem kongresu frigorifi-čarjev v Parizu 1908. leta je bilo dano priznanje znanstveniku in praktiku Charlesu Peillerju. Dobil je naziv »oče hlajenja«. Z mednarodno konvencijo z dne 21. junija 1920 je bil ustanovljen v Parizu mednarodni inštitut za hlajenje, čigar član je bila tudi Jugoslavija vse do L maja 1952. leta.
TOREJ TUDI PRI NAS...
Zanimiva je ugotovitev, da Je bila istega leta, ko je Linde patentiral svoj kompresor (1895), montirana kompresorska naprava v pivovarni Djordja Vajferta v Beogradu, nekaj let pozneje (1898) pa v beograjski klavnici dva med seboj povezana kompresorja s skupnim učinkom 200.000 frigorij na uro. Leta 1903 je bil celo ustanovljen srbski komite za hlajenje, njegov član univerzitetni profesor D joka Stanojevič pa je na II. zasedanju Mednarodnega inštituta za hlajenje leta 1910 na Dunaju poročal tej mednarodni organizaciji o razvoju frigorifikacije v Srbiji, ki je bila na omenjenem kongresu ocenjena kot ena najboljših v Evropi. Frigorifikacija v državah zunaj Evrope je bila takrat šele v povojih.
Prvi načrti za frigorifikacijo 4so bili pri nas napravljeni leta 1938, z uresničevanjem pa je pričela leta 1940 takratna »Privilegirana d. d. za silose« v Beogradu. Delo je prekinila vojna.
Po osvoboditvi je bil izdelan načrt frigorifikacije v okviru petletnega razvoja FLRJ leta 1946, pri čemer ima velike zasluge naš znani iznajditelj Franjo Bratina. Zaradi pomanjkanja denarnih sredstev pa je bil ta prvi plan frigorifikacije v celoti odložen. Drugi načrt frigorifikacije je bil izdelan leta 1952, to je približno v istem času, ko je Jugoslavija izstopila iz Mednarodnega inštituta za frigorifikacijo. Ta načrt je bil sprejet v okviru orientacijskega programa razvoja kmetijstva FLRJ za razdobje 1952—1962.
VELIKI NACRTI...
Področje Jugoslavije Je bilo razdeljeno na proizvodna in potrošna središča, predvidena so bila ustrezna sredstva za nabavo opreme iz tujine, za zgraditev hladilnic, nabavo transportnih sredstev in naprav za trgovsko in gostinsko mrežo, tako da bi lahko prišla ohlajena ali zmrznjena živila od proizvajalca do domačega potrošnika ali onega v inozemstvu, vso pot pod vplivom ustrezne nizke temperature. Predvidena so bila tudi finančna sredstva za specializacijo strojnikov, tehnologov, ekonomistov, agronomov, kemikov in drugih, kakor tudi za* organizacijo inštituta za frigorifikacijo. Za zgraditev osnovne mreže hladilnic ter za nabavo doma izdelanih strojnih naprav in transportnih sredstev je določenih v tem načrtu nad 20 milijard dinarjev in 7 milijard za nabavo opreme iz uvoza. Iz teh sredstev je namenjenih Sloveniji okoli 2.5 milijarde za zgraditev hladilnic, klavnic, terminalne hladilnice za potrebe materialnih rezerv, kakor tudi za nabavo raznih transportnih sredstev ter drugih naprav za .manipulacijo v hladilnicah.
Za izrazito proizvodna središča so v načrtu zbiralne hladilnice; v glavnih in večjih mestih ter industrijskih središčih ljudskih republik pa naj bi bile oskrbovalne hladilnice; nadalje so v načrtu industrijske hladilnice pri živilskih tovarnah, izvozne in uvozne hladilnice v bližini meje ter v pristaniščih, upoštevajoč pri tem tudi hladilnice v svobodnem pristanišču v Solunu in Trstu.
(Konee prihodnjič)
c
KULTURNI RAZGLEDI

Koncert mladih umetnikov z orkestrom Slovenske
Solista: Zdenka Liskec-Ccrjeva in Sejan Bravničar; dirigent Jakov Cipci
filharmonije
Kot lanskoletni je tudi ta koncert mladih bil spričo de-buja obeh koncertantov na razveseljivi ravni. Po izvrstno odigrani Mozartovi uverturi k operi »Don Juan« je Zdenka Lukec-Carjeva v bolj zahtevnem Lisztovem koncertu v A-duru pokazala poleg izdelane tehnike močan glasbeni temperament, v počasnem delu občuteno kantileno, kjer ji je lepo sekundirala Plilda Lobe-tova s svojim solom, za zadnji stavek ter kadenco pa ji tudi ni manjkalo potrebne briljantnosti in zanosa. Umetnica je na začetku pianistične kariere in prvi pogoj za njen razvoj je repertoar ter pogosto nastopanje, ker bo le s tem lahko izpopolnila redko posejane vrste naših koncertantov.
Dejan Bravničar je bil letos edini nagrajeni violinist na tekmovanju glasbenih umetnikov, kar je za njegovih ravno dovršenih 17 let velik uspeh. Z izvedbo violinskega koncerta P. I. Čajkovskega nam je potrdil, da smo dobili Slovenci z Ozimom, Skalarjevo in Bravničarjem troje violinistov, katerih prvi je že dosegel svetovni sloves, v par letih mu bosta pa sledila še dva naslednja, kar bo prvič v zgodovini jugoslovanske violinske reprodukcije.
Dejan Bravničar je v zadnjih dveh letih pri prof. Karlu Ruplu ogromno pridobil. Predvsem naj omenim odlično intonacijo in poln, sočen ton, dve stvari, ki sta pri violinistih alfa in omega njih formata. Virtuozna tehnika, za katero je že v mladih letih kazal nadpovprečno dispozicijo, je danes na zavidljivi in presenetljivi višini, tako da mu najtežji problemi tega koncerta ne delajo težav in da
si izbere med raznimi izdajami slovitih virtuozov najtežjo. V začetku prvega stavka še nekoliko zadržan, se je v reprizi razživel in podal čudovite melodije skladbe z zrelo toplino. Odlično zaigrana kadenca in poetično prineseni drugi stavek sta nadkriljevala zadnji stavek, ki je bil sicer izvajan z veliko bravuro, kjer si pa solist in dirigent nista bila v skladu s tempom.
Jakov ’ Cipci je z veliko
Zbornik
Pred kratkim je v založbi Matice hrvatske v Zagrebu izšel reprezentativni zbornik o Reki — publikacija, kakršne niso pogoste niti pri večjih narodih. Kakor beremo v uvodni besedi, se je Mil pred leti odločila, da bo izdala vrsto zbornikov o pomembnejših hrvatskih mestih. Ta o Reki je prvi v svoji zvrsti. Knjiga je tiskana v kvartu, ima 716 strani in prinaša med tekstom 171 slik, tudi precej celostranskih, več diagramov, tlorisov itd. Na ovitku je ponatisnjena slika Reke iz Valvazorjeve »Časti vojvodine Kranjske«. Knjiga je tehnično čisto dostojno opremljena, vezana je v polplatno, cena pa ji je naravnost malenkostna, samo 1290 dinarjev.
Skrb za izid tega zbornika (in seveda tudi nadaljnjih) je imel posebni uredniški odbor, katerega člani so Rudolf Bičanič, Ferdo Hauptmann. Milan Marjanovič, Ive Mihovilovič in podpredsednik M H Jakša Ravlič, ki je prevzel vlogo glavnega urednika teh izdaj. Na tem mestu lahko omenim, da je gradivo za drugi zbornik te vrste, ki bo posvečen Zadru, skoraj v celoti že zbrano in pripravljeno za tisk, pa bo zadrski zbornik drugo leto že izšel. Tretji tak zbornik bo posvečen Dubrovniku, naslednji pa še nekaterim pomembnejšim mestom na Hrvat-skem, n. pr. Varaždinu in drugim.
Prispevke, dostikrat tudi cele študije, je za ta zbornik napisalo 37 strokovnjakov, zvečine iz Zagreba in Reke. Zbornik je po gradivu razdeljen v štiri dele. Prvi del, ki obsega prvih 209 strani, je posvečen zemljepisnemu prikazu, narodnostnemu stanju in prav v posebni meri reškemu brodarstvu, trgovini in gospodarstvu sploh. Geografski položaj Reke je
skrbjo in prizadevnostjo pripravil prvi nastop mladih koncertantov, orkester je izvrstno igral in spremljal, v zadnjem stavku Čajkovskega pa ni pustil, da bi violinistu ušel iz kontrole zaradi prehitrega tempa in ga je skušal zadrževati.
Oba koncertanta sta žela pri številnih poslušalcih obilo odobravanja.
Dr. Danilo Švara
prikazal Josip Roglič, narodnostno stauje Iran Barbaiič, reško pristanišče dr. £ero Mitrovič in liadojica Barbaiič, gospodarski razvoj pristanišča po- osvoboditvi Radojica Barbaiič, tehnično sir a n pristanišča inž. R. L. Cičiu-Suin, zgoaovino reškega brodarstva Ka-dojica Barbaiič, zgodovino trgovskih poti med Reko in zaledjem v
18.	in 19. stoletju Miroslava Despot, reško luko v jugoslovanskem prometnem sistemu inž. Petar Senjanović, pomen Reke v hrvatskim gospodarskem življenju Rudolf Bžćauić, interesno sfero Re-Se dr. Ivo Belin in urbanistični razvoj Reke inž. arh. Ziatko Prikril in inž. Zdenko Kolacio.
V drugem delu, ki je posvečen zgodovini in njeni problematiki (str. 201—390), je podana zgodovina Reke do Bachovega absolutizma (dr. Ferdo Hauptmanu) in potem od 1860 do 1518 (Milan Marjanovič). O Reki v državnoprav-nera pogledu piše Ferdo Culino-vič, o razdobju 1918—1945 Ivo Su-čič, o Reki na mirovni konferenci in v Rapallu Milan Marjanovič in o Reki v narodnoosvobodilnem boju Vinko Antič.
Tretji del (str. 393—60S) je posvečen kulturni problematiki Reke. Tu so obdelana najrazličnejša vprašanja in ustanove: o glagoljici na Reki piše Vjekoslav §ie-fanič, nadalje se vrste članki in razprave o reških narečjih (.Milivoj Mezo-rana), tiskarstvu izi založbah (Kazimir Vidas), narodni čitalnici, narodnem gledališču (Drago Gervais), starem reškem gledališču (Cvito Fiskovič), književnosti (Vinko Antič), o proti-hrvatski dejavnosti jezuitov (Viktor Car Emin), o hrvatski gimnaziji, šolstvu sploh, o višji pomorski šc-ii, oceanografski postaji, srednji glasbeni šoli, znanstveni knjižnici, državnem arhivu,
Jsseiskcs likovna razstava v Celju
Dns 29. novembra so celjski likovni umetniki odprli v muzejskih razstavnih prostorih svojo tradicionalno umetnostno razstavo, na kateri so razstavili vsega 35 del. Kvantitativno je torej razstava razmeroma skromna, zato pa je kar se tiče aranžmaja in povprečne kvalitete daleč pred vsemi dosedanjimi, ki so včasih mejila na pravi diletantizem. Ravno ta razstava dokazuje, da se začenja tudi v Celju polagoma buditi novo likovno umetnostno življenje, ki poskuša hoditi svoja pota. Sveži dotok mladih umetnikov bo polagoma tudi v Celju pregnal zaostali provincialni umetnostni nazor ter odprl polje moderni umetnostni delavnosti.
zala B. V u dl e r v pastelu in
V.	Podjed v olju (kljub zastareli impresionistični tehniki!) Mačkova se šele poizkuša v akvarelu i tehniki, C. S čuka pa je razstavil premalo, da bi mogel človek kaj določnejšega reči. Škoda, da ni razstavil Cesar nobene plastike, ki bi razstavo poživila in kvalitetno močno podprla.
V celoti vzeto je razstava lepo uspela ter je opomin, da bo treba tudi v Celju kmalu pomisliti na kak stalnejši galerijski prostor, ki bi bil mestu tudi sicer v veliko korist in napredek.
Curk Jože
konservator, Mestni muzej Celje
mestni knjižnici, jadranskem inštitutu, spomenikih, konservater-stvu, muzejih, galeriji likovnih umetnosti (piše naš rojak Boris Vižintin) in turizmu.
Četrti del prinaša poizkus bibliografije časopisov in revij, ki so izhajale ha Reki in v Primorju (str. 609—638, sestavila Miroslava Despot). Skoraj 69 strani obsegajo povzetki vseh pomembnejših člankov zbornika, ki so napisani v angleščini. Na koncu knjige je še register imen in krajev, popis sodelavcev in seznam slik.
Knjige, kakršna je ta o Reki, so nam več kakor potrebne. Sicer jc res, da je treba vanje vložit ogromno truda, prinašajo pa tudi veliko koristi. Jugoslovani imamo sploh omejeno število podobnih izdaj, čeprav je na dlani, da ho treba v najkrajšem času osvetliti prenekateri problem in raziskati še marsikaj. Krog naših znanstvenih delavcev ni majhen, treba jih je le zbrati in o-greti za podobna raziskavami a. Seveda je treba še prav posebej poudariti čisto politični pomen podobnih izdaj. Matici hrvatski smo lahko hvaležni za to dragoceno knjigo in samo želimo, da bi tudi zbornika o Zadru in Dubrovniku lahko čimprej izdala.	Tone Potokar
Fred prvim koncertom Društva slovenskih skladateljev
Nocoj bo v veliki filharmo- jega Concertina za klavir in
Razveseljivo na tej razstavi je, da so se na njej izkazali predvsem mlajši umetniki. A. D er ž ek je s svojimi ujedan-kami dokazal nesporni talent ter velike razvojne možnosti. D. Lorenčakova je razstavila par olj, ki so najboljša dela na razstavi. Njena paleta je modema, nekoliko fovistič-na in dokazuje velik smisel za barvno tektoniko. L. S čuko -v a je razstavila vrsto solidnih akvarelov. Olja M. Loren-čak a pogrešajo doživeto prist-nost. Pristovškova se je ponovno uveljavila kot por-tretistka. Izreden napredek od zadnje razstave sem sta poka-
nični dvorani v Ljubljani simfonični koncert del slovenskih skladateljev, na katerem bodo našli svoje mesto predvsem oni naši glasbeni tvorci, ki jih le poredko ali pa sploh ne srečamo na simfoničnih odrih.
Na prvem mestu srečamo skladatelja Primoža Ramovša, ki se je v predlanski sezoni uspešno uveljavil s svojo Sim-fonietto, tokrat pa nam bo sam tolmačil solistični del svo-
godalni orkester.
Ime Jurija Gregorca večini našega glasbenega občinstva ni znano. Skladatelja pri njegovem ustvarjalnem delu močno ovira prezaposlenost kot profesorja Srednje glasbene šole in člana opernega orkestra, zato število njegovih skladb ni posebno veliko. Toda kar jih je, čutimo v njih iskren odnos do glasbene umetnosti, to pa jim daje tudi pravo ceno. V tem smislu smo lahko veseli njegove Sim-foniette za godalni orkester, ki je pred kratkim doživela svoj krst v oddaji ljubljanskega radia.
Pavel Sivic spada sicer med najbolj znane slovenske skladatelje, vendar pa ga poznamo v glavnem le po klavirskih skladbah, samospevih in zborih. »Suita 1939« za klarinet in orkester pa je prvo njegovo večje orkestralno delo, ki ja našlo pot na koncertni oder.
Sprva je bil namenjen koncertu mnogo širši okvir, tako da bi vključeval spored tudi hrvatskega skladatelja Mila Cipro. Ker pa orkestralni material njegove II. simfonije žal ni prispel pravočasno, bo mesto tega dopolnila spored
I.	simfonija Matije Bravničarja, ki spada z Blažem Arničem in Lucijanom Marijo Škerjancem v trojico najznačilnejših predstavnikov naše simfonične produkcije.
Vodstvo koncerta je zaupano dirigentu Jakovu Cipciju, ki je že večkrat pokazal razumevanje za našo glasbeno tvornost. Zato smo lahko prepričani, da bo izvedba koncerta na dostojni višini, za kar nam nudi jamstvo tudi sodelovanje našega odličnega kla-rinetista Mihe Gunzka.	i
Z razstave »Sodobna koroška grafika« v Moderni galeriji v Ljubljani
laiaf
dolini
želijo ¥ siišM komuno?
Jurčičeva rojstna hiša na Muljavi
povezanost ljudi teh krajev se nam kaže tudi v skupnih naporih gradnje vodovoda, ki bo oskrboval lep del Dolenjske z ?dravo pitno vodo, bo pa tudi osnovno za bodoči gospodarski razvoj, cesar si Dolenjci prav gotovo najbolj želimo. Iz vsega tega je razvidno, da so ti kraji neločljivo povezani in tudi samostojni.
GOSPODARSKA MO C IN
PERSPEKTIVE KOMUNE
V stiski dolini je precej razvito kmetijstvo in ker je tam kvalitetna zemlja, ima nedvomno vse pogoje za nadaljnji razvoj, v hri-bovitih predelih Suhe krajine pa razvoj živinoreje.
Razumljivo je, da potrebujejo naši kmetje za zboljšanje svojega kmetijstva stalno pomoč. Zal pa imajo kmetijski strokovnjaki le mado razumevanja za težnje podeželja in bi se najraje držali le v mestih, čeravno je njih mesto na terenu. To vprašanje bo treba vsekakor urediti. O tem smo razpravljali na naših konferencah. Kmet iz Doba, ki je govoril o razvoju kmetijstva, je v glavnem poudaril, dr, kmetijstvo nujno potrebuje strokovne pomoči, a žal je ugotovil, da je po osvoboditvi imel priliko govoriti le z enim kmetijskim strokovnjakom. Zato se naši kmetje danes zavzemajo
za samostojno komuno, v okviru pa tudi mestna ljudska knjiž. katei-e bodo razvijali svoje l:me-	KOR ir™™ 5,
Živahni razpravi o formiranju •- mun v ljubljanskem okraju -.o se pridružili tudi v stiski >!ini. Posebno živahno so raz-v/liali o komunah volivci na konferencah predstavnikov mn>
Ö črdh organizacij, ki smo jih vneli v začetku novembra in ierih so se udeležili tudi pred-ovniki občinskih ljudskih od-i rov in množičnih organizicij okoliških občin St. Vida, Višnje
0	-.-e. Stične in Krke ter kot
o zovalci tudi predstavniki oboe Zagradec iz okraja Novo *o. Na konferenci sta bda di tov. Lesjak, republiški, In Petelin, zvezni ljudski po-: on e c.
Predvsem so navzoči razprav-
1	ali o predlogu, da naj bi bila celotna stiska dolina z občina-r:si St. Vid, Krko in Višnjo goro
vikijučena h grosupeljski ko-ni s sedežem v Grosupljem, o predlog so navzoči enotno .sklanjali in zahtevali, da se v tem okolišu, ki je tesno povezan skupaj, ima pa tudi per-: oektivo gospodarskega razvo-; , formira samostojna komn-v katero gravitira tndi območje občin Zagradec in Ve1 2 * * * *.
ber lz okraja Novo mesto.
1 rebivalci teh krajev želijo biti ; iključeni tej komuni.
ZAKAJ ZAHTEVA?.! O
sAAiosxojr.ro komuno?
Ođ Peščenjaka đo Kremenjaka 1 : od vrh hriba’/, ki mejijo na Jo ter daleč po dolini bistre '	. se razširja začetek lepe do-
c ajske kotline, ki je tako proso kot gospodarsko tesno pojiva. Celoten promet iz Suhe
1	tj se odvija preko Stične, k. občine Vel. Gaber pa preko
-	Cev e vasi, dočira so območ-
ni Stična, višnja gora in St. vid v središču prometnih žil.
Lee	skupno mlekarno in pre-
rnleka, skupno mesarsko .	aino podjetje in mlin, ki
' J -c -je daleč naokoli kraje z levskimi proizvodi ter skupno polno gimnazijo z internatom, dalje imamo skupno zdravstve-siužbo, dela se tudi na skunni eni ambulanti, ki pa je žal šele /a četku razvoja. Močno nas po-r tuje tudi podjetje »Agrotehni-s popravilom poljedelskih : rojev in traktorjev, a vodstvo vetijskih zadrug tega območja sedaj pripravlja tudi na zida-sieupne kleti za semenski . 'ir. Neločljiva skupnost in
22 S2M372SS
V vrsto uspehov v komunalni .javnosti v cbčini Senovo spada : -dvomno tudi novi vodnjak v
-	*-zju. Prostovoljno delo prebivalcev, izdatna pomoč Rdečega
:za, higiensko-sanitetnih orga- ,	•	.	~
: >y in ljudske oblasti so omego- ta vajenci znašla v primernih, ;• K da je ta hiibovski kraj do- lepo ~i *—;i~	—	—1-
2 dobro pitno vodo.
Otvoritev vodnjaka so združili " ^boiccn volivcev za ta okoliš, imenu občinskega LO Šenoma je poročal predsednik tov. . •	-
er c-an o gospodarski dejavno- "'&J€‘ncev. Sola ima letos 4 ljudskega odbora. Otvoritvi oddelke. Razen splosnoizobra-
tudi Predsednik zeval n ih predmetov ponču je-rejnega LO v Krškem tov. • i ,	, j. ,	^ J ,
»ne Zupančič, podpredsednik letos tudi strokovne pred'
2	K Slovenije tov. šribar ter ,T,P|<0 ■ftCT»A	t,
: nogi predstavniki ljudske obla-
in organizacij. Na zboru vo-Vcev so obravnavali tudi razne
kmetje in državna posestva vestno gojijo.
Tudi podjetje »Agrotehnika« Ima
lepo perspektivo. Z dograditvijo livarne, ki bo v kratkem začela obratovati, bo podjetje, skupno z nekdanjim invalidskim podjetjem, ki je že začelo izdelovati poljedelske stroje — mlatilnice, začelo serijsko proizvajati zelo iskane mlatilnice in ostale poljedelske stroje. Lepa perspektiva se jim nudi v povezavi s tovarno cementa v Anhovem pri izdelavi raznih kovinskih delov za vodovode, katerih povsod primanjkuje. Tako bo nastal cel industrijski kombinat.
V	Višnji gori imamo peskolom
vseh vrst priznanega peska. Torej so možnosti za povečanje obstoječega podjetja za izdelovanje cementnih proizvodov in za izvažanje peska, kar se že vrši.
V	mizarskih podjetjih v St. Vidu in Stični živahno razpravljajo o razširitvi podjetij ln o njih preusmeritvi na finalne tipizirane izdelke galanterije in podobnih proizvodov. Kakih 500 ljudi pa bomo zaposlili v prostorih bivše tovarne usnja v St. Vidu, ki se sedaj preureja v obrat podružnice izdelovanja »Zmajevih« baterij.
Pozabiti ne smemo tudi na pogoje za razvoj turizma ob izviru in bregovih Krke z dograditvijo avto ceste in priključka, ki bo povezoval vse naše kraje. Se in še bi lahko naštevali možnosti nadaljnjega gospodarskega razvoja lepe Dolenjske, ki se iz dneva v dan bori z zaostalostjo in jo tudi uspešno premaguje.	E. A.
Priprava za komuno v Slovanskih goricah
Po dosedanjih razpravah kaže, da bo sedež slovenj ego-riške komune v Lenartu, zato se občinski ljudski odbor na to pridno pripravlja. Poleg poslovnih prostorov pripravljajo tudi prostore oz. montažne hiše za zasilno ureditev stanovanj uslužbencev in nameščencev, saj bodo tu poleg sedeža komune tudi sodišče, kataster in drugo. Za ta dela jim je dal OLO Maribor-oko-lica 5 milijonov din kredita Sodeč po teh pripravah bodo posli preneseni na novo komuno prihodnjo pomlad, zato imajo mnogo dela z organizacijo in utrditvijo bodočih krajevnih svetov, ki bodo morali bolj kakor dosedanje občine skrbeti za poglabljanje ljudske demokracije v smislu naših zakonov. Prav goiovo čaka novo slovenjegoriško komuno v tem pogledu še mnogo dela.
IZ BELE RESUME
V	Dobličah so pred kratkim začeli graditi velik belokrajnski vodovod. Iz Dobličkega jezera bodo črpali vodo na Grič, od tod pa bo tekla po 4 km dolgem cevovodu v Črnomelj.
V	Dobličah so pred kratkim izvolili šolski odbor. Ker je njihova šola v zelo slabem stanju, upajo, da bo ta poskrbel, da šolo čim prej preuredijo in olepšajo.
V Škofji Loki so zgradili Dom Zveze borcev
Zveza borcev v Škofja Loki hoče kljub mnogim oviram za drugo praznovanje občinskega praznika, ki bo 18. decembra, dokončno dograditi svoj dom. Zaradi tega je na gradbišču zelo ži vahno in z veliko naglico dokončujejo zadnja dela v domu im okrog njega. Zamisel, tla bi v Škofji Loki zgradili namesto spomenika padlim borcem večjo stavbo, v kaiteri naj bi imela ZB svoje prostore, poleg nje
tijsko gospodarstvo.
Močno kmetijsko in živinorejsko zaledje daje naši kotlini tudi perspektivo industrijskega in obrtnega razvoja. Razvoj živinoreje jamči, da se obstoječe mesarsko podjetje v Stični, ki že daje dnevno ca. 1.500 kg mesnih proizvodov, poveča in začne tudi s konserviranjem mesnih izdelkov, za kar imamo že potrebne stroje. Isto je z mlekarno, saj je svoj čas izdelovala in še izdeluje v manjših količinah mednarodno priznani sir in druge mlečne proizvode. Z dograditvijo kleti bo v naši dolini tudi baza semenskega krompirja, katerega že sedaj
niča im muzej NOB, izvira ž.e iz 1951- leta. To zamisel je predlagali tov. Ivo Puhar in jo primerno utemeljil glede na njen' praktični pomen. Poteklo pa je precej časa, preden so se s predlogom vsi strinja-
li.
Z gradnjo so začeli takoj. Delali so udarniško in tudi ponoči. Na pomoč so priskočili še ljudska oblast ter razna podjetja in talko je bila stavba leta 1952 pod streho
Ker ni bilo finančnih sredstev, je nastal zastoj. Iz neprijetnega položaja je rešila ZB občina z moralno in finančno podporo, podprl pa jo je tudi republiški in okrajni odbor ZB. Danes imajo še sicer finančne težave, ki pa bi odpadle, če bi dobili že odobreni milijon dinarjev.
Dom Zveze borcev, ki bo Škofji Loki v ponos, stoji na sončni vzpetimi, odkoder je lep razgled na mesto. Okoli doma bodo uredili še lep park. Stavba je enonadstropna- V pritličju bo muzej NOB, v nadstropju pa bodo študijske sobe in drugi prostori. Zunanje stene pritličja in stopnic bodo obložene s hotaveljskim marmorjem, stopnišča pa bodo krasili izdelki kroparskih kovačev. Na obeh straneh vhoda v dom bosta vzidani marmornati plošči z vklesanimi imeni vseh 195 padlih borcev in talcev iz Škofje Loke.	D. G.
Nova vajenska šola v Gornji Radgoni
Žal redek primer vsestranskega razumevanja za šolanje vajencev
Vajenska šola raznih strok In kako je z mladino? Mla-V Gornji Radgoni je šele s dina se čuti kot prerojena v tekočim šolskim letom postala lepih, zračnih in čistih prosto-samostojna prosvetna nstano- rih in živi vzorno šolsko in va- Med šolskimi počitnicami kulturno življenje. Na lastno je okrajna obrtna zbornica v iniciativo si je sama izvolila Ljutomeru adaptirala večji razredne samouprave, ob ne-trgovski lokal, investirala deljah dopoldne pa se v šoli
zbirajo oni, ki so organizirani v raznih krožkih. Ker nameravajo napraviti v drugi polovici januarja večjo ekskurzijo in hočejo ob tej priliki nastopiti pred delovnimi kolektivi industrijskih podjetij z izbranim kulturnim sporedom, so ustanovili pevski, folklorno baletni in deklamacij-
okrog 500.000 din in tako pripravila za vajensko šolo dve lepi, primerni učilnici, svet za prosveto in kulturo OLO v Ljutomeru pa je nabavil za učilnici inventar. Tako so se letos ob začetku šolskega le-
opremljenih učilnicah.
Število učencev se je v tekočem letu podvojilo in obiskuje vajensko šolo sedaj 72
hovemu zgledu.
B.
mete za lesno, oblačilno in kovinsko stroko- Delo z va-
.................... jenci je poverjeno pedagoško
kalne gospodarske in komunal- odnosno strokovno naobraže-
in predavateljem, ki jih je 10. Ker je bil izvoljen tudi deloven šolski odbor in je s tem družbeno upravljanje šole zagotovljeno, so dani vsi pogoji za lep uspeh.
- zadeva ter se seznanili z ustavljanjem komun v Spodnjem
osavju.
Kakor vsi dosedanji zbori volivcev v volilnih enotah senovške
• Sine, je tudi ta pokazal živahno nimanje za vse gospodarske in čličr.e dogodke.	—k
Se	nekaj .. g
Neprijetno srečanje
Iz Ljubi .lane proti Postojni je v soboto zvečer rešilni av-t'Tnooi1 šofer Radosav. Ko je pri-njai na Vrhniko je nastala v ■2. u okvara, zaradi česar je r t oral avto ustaviti pod cestno svetilko na levi strani ceste, kjer stal kako dobro uro. v tern e pripeljal lz smeri Pfcstoina tovorni avto. ki ga je upravljal t- : anc Sile. Ko je opazil na cesti s oječ rešilni avto, je svoj avto -tavil in vozil z vzvratno vož-ni° nazaj, da bi lahko potem za-Pellal protn Ljubljani. Toda vtem renutku je pripeljal še drug to-'"rn: avto. Ko je šofer tega avto-mobila. Lado Bevčič, videl pred 5 e boj dva avtomobila v neugodnem položaju, je svoie vozilo takoj ustavil. Ker oa je bil preblizu drugemu vozilu, ga je ta pri vzvratni vožnji oplazii! in mu s tem prizadejal 15.000 din škode. Lahko bi rekli, da so te nezgo-e krivi prav vsi trije vozmiki. Rad os a v zato. ker je parkiral na levi strani ceste v majhnem zavoju in z nerazsvetljenim avto-mobiktn. Sile, ker se pri vzvratni vožnji ni prepričal, če ne vozi za jim še k2k drug avto in Bevčič. ker je vozil preblizu pred njim vozečega avtomobila. Kolika je dejanska krivda enega ali drugega vozila, na prepustimo odgovornemu organu, ki bo spregovoril zadnjo besedo.	—s
Izpred sodišča v Šoštanja
Pred okrajnim sodiščem v Šoštanju so se zaradi tatvine aluminijaste žice zagovarjali Jože in Franc Kumer. Alfonz Jerman in Mihael Ažman iz L'kovice ter Jože Bizjak in Karl Cerušnik iz Slovenj Gradca. Imenovani so bili
obtoženi, da so ob koncu leta 1951 jemali alti sodelovali pri tatvinah žice takrat, ko so gradili daljnovod v Savinjski dolini. Žica je bila last .podjetja »Elektro« iz Celja, ki je pomanjkljivo nadzorovala skladišče in porabo žice.
Vsi so dobili zaporno kazen od 1 do 4 mesecev, razen Alfonza Jermana.	je	bil obsojen na
plačilo 20.090 din kazni, Jože Kumar pa mora podjetju »Elektro« tudi povrniti škodo, ki je nastala s tatvino žice.	(mb)
Padla je z mosta in utonila7
Pred nekaj dnevi je šla zgodaj zjutraj cd doma 50-letna Frančiška Gost ek iz Trbovelj po hrano za prašiče. Ko se je vračala popoldan istega dne nazaj proti domu. je hotela čez Savski most pri železniški postaji. Ker je bil most v popravilu so jo delavci ooozorilt na nevarnost prehoda, na kar se oa Gostekova ni ozirala. Na sredini mostu ji je na neki deski spodrsnilo, zaradi česar je padla 8 metrov globoko na betonski steber, z njega pa v vodo. Delavci so takoj priskočili na pomoč, 1* *o d a brez uspeha. Deroča Sava je Gostekovo odnesla. Njenega trupla še do danes niso našli.
Surov napad
Pavlina H. iz Kneže pri Mostu na Soči, se je 2. decembra proti večeru vračala domov iz mlekarne kamor je nesla mleko. Približno kakih 130 m od d»~mače hiše jo je iz zasede nenadoma napadel nek neznanec, ki ji je prebil lobanjo in povzročil več drugih težjih telesnih poškodb. Prepeljana je bila takoj v ljubljansko bolnišnico, kjer se botri s smrtjo.
KOLEDAR
Torek, 7. decembra: Ambro«.
Na današnji dan 1863 se je rodil italijanski operni skladatelj in dirigent Pietro Mascagni. Poleg Leoncavalla je Mascagni eden izmed glavnih predstavnikov verizma. to je umetniške smeri, ki prikazuje dogodke vsakdanjega življenja skrajno naturalistično. V operi se ta smer izraža s preprosto melodiko in močnim scenskim poudarkom. Mascagni je zložil 14 oper, med katerimi je najbolj znana »Cavalleria rusticana«.
*
V noči od 7. na 8. december, leta 1943 le X. brigada ob sodelovanju hrvaških partizanov uničila sovražno postojanko na Ravni gori v Gorskem Kotaru.
Promoviral je za doktorja vsega zdravilstva Weilgoni Marko. Iskreno čestitamo.
OBVESTILO! — Predstojništvo Onkološkega inštituta v Ljubljani obvešča vse bolnišnice in ambulante, da začasno zaradi prenapolnjenosti ne more sprejemati bolnic.	Predstojništvo.
Rezervni oficirji — važno! Dne
8.	XII. t. 1. ob 20. uri bo za rezervne oficirje Tabor — Stari Vodmat predavanje
»Smučarska izvidnica v ozadju«.
Predavanje s filma bo v dvorani »Partizana« na Taboru. — Odrezke — pozivnice oddajte pri vhodu zaradi evidence udeležencev. — Rezervni oficirji ostalih terenov vljudno vabljeni. — Odbor.
Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije sporoča članstvu, da bosta na strokovnem sestanku 10. t. m. ob 20. uri v dvorani CHZ predavala as. doktor Krušič o vtisih s študijskega potovanja v Švici in dr. Sedej: »Prispevek o difuziji lota« z dia
ÖSTilNi.m5EIC
pozitivi. V soboto, H. t. «n., bo ob	»Ä, ? Ä
7.30 zjutraj nadaljeval protetični seminar za zobotehnike in terapevte tov. Pečenko, ob 9 bosta nadaljevala ciklus predavanj iz protetike in konservative doc. dr. Palčič in doc. dr. Logar.
Združenje študentov stomatologije priredi v soboto, II. t. m.. ob 20. uri v študentski menzi na Miklošičevi c. 12 stomatološki ples in vabi na to prireditev vse zobozdravstvene delavce.
Invalidi, borci, aktivisti! Invalidski zbor, ki goji partizansko
Vsak lahko obišče pedlkerja,
da si odpravi kurja očesa, trdo kožo in vraščene nohte v meso. Kopališče, Miklošičeva c. SO — Cena 5Q din.
GLEDALIŠČE
DRAMA LJUBLJANA Torek, 7. dec. ob 29; B. Shaw: Pygmalion. Gostovanje ljubljanske Drame v Kranju.
Sreda, 8. dec. ob 20: Rostand: Cyrano de Bergerac. Abonma U. Četrtek, 9. dec. ob 20: Goldoni: Lažnik. Abonma A.
Petek, 10. dec. ob 20: B Shaw: Candida. Abonma T dramski. Sobota, II. dec. ob 20. Goiaonl: Lažnik. Izven m za podeželje. Nedelja, 12, dec. ob 20: B. Shaw: Candida Izven in za podeželje.
OPERA
Torek, 7. dec. ob 15: Verdi: Ri-goletto. Zaključena predstava za gimnaziji Litija in Zagorje. Sreda, 8. dec. ob 19.30: Musorg-ski: Soročinski sejem. Abonma red C.
Četrtek, 9. dec. ob 19.30: Donizetti:	Lucia Lammermoorska.
Abonma red F.
Petek, 10. dec. ob 15.30 Prokofjev: Zaljubljen v tri oranže. Abonma red Petek popoldanski.
MESTNO GLEDALIŠČE —
Ljubljana, Gledališka pasaža Torek, 7. dec. ob 20: Hans Tie-meyer. Mladost pred sodiščem. Izven. Gostovanje Mestnega gledališča, Celje. Razprodano. Sreda. 8. dec. ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Izven Četrtek, 9. dec. ob 20: Norman Krasna, John v zadregi. Red Četrtek. Vstopnice so v prodaji. Petek, 10. dec. ob 20: Mira Mihelič, Zlati oktober. Abonma LMS Sobota, 11. dec. ob 20: I. Cankar — dr. F. Smerdu, Martin Kačur. Izven.
Nedelja, 12. dec. ob 15: K. Brenkova, Naj lepša roža. Izven. Premiera.
Ob 20: Norman Krasna, John v
zadregi. Izven.
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE LJUBLJANA
Mestni dom
Sreda, 8. dec. ob 20: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra z godbo, petjem in plesom, izven. Sobota, 11. dec. ob 20: F. Žižek: »Miklcva Zala«, ljudska igra. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, rezerviranje tel. 32-860. Za obiskovalce, ki pri zadnji uprizoritvi niso dobili več vstopnic, bodo te rezervirane do srede od 10.—12. ure.
PREDAVANJA
Društvo strojnikov, strojevodij
in kurjačev LRS. Pododbor Moste-Ljubljana priredi danes, 7. dec., t. 1. ob 17. uri v prostorih Medicinske fakultete, Slajmer-jeva 1, poučno strokovno predavanje:	»O okvarah pri parnih
kotlih in popravila poškodb. Predava inšpektor parnih kotlov ing. 2vab Vladimir. Nadaljevanje predavanj o parnih kotlih bo 21. dec. Predaval' bo univerzitetni profesor ing. Leopold Andree. Člani, naraščaj in prijatelji vabljeni:
SZDL terena »Miklošič« vabi vse člane na predavanje z diskusijo, ki bo v sredo, dne 8. t. ob 20. uri v Domu sindikatov. Predaval bo dr. Stefan Soba, načelnik tajništva za gospodarstvo MLO Ljubljane. Predaval bo o današnjih aktualnih gospodarskih problemih.
Društvo matematikov in fizikov LRS vabi na predavanje, ki je namenjeno širšim, interesira-nirn krogom docenta Antona Moljka »O merjenju starosti prazgodovinskih organskih ostankov z radioaktivnim ogljikom 14«, ki bo v sredo, 8. decembra, ob 20. tul v matematični predavalnići na Univerzi (pritličje — levo).
KONCERTI
UMRLI
ski krožek. Imajo tudi šahovski krožek in krožek za ročna deila, ki namerava opremiti lutkovni oder društva »Svobode«. Razen teh krožkov delujeta na šoli tudi dva voda tabornikov.
Ker je bila šola doslej brez vsakih učil, je uprava šole zaprosila industrijska podjetja za kolekcije vzorcev njihovih izdelkov. Nekatera podjetja so poslala lepe ko-lekcijske vzorce. Razumela so, da je denar dobro naložen, če se žrtvuje za vzgojo mladega kadra. Vsem darovalcem se mladi obrtniški naraščaj zahvaljuje za naklonjenost, ostale pa prosi, naj slede nji-
in narodno pesem, ki ga vodi profesor Radovan Gobec, sprejema nove člane. Invalidi, borci in aktivisti, ki želijo vstopiti v zbor naj se javijo do 15. decembra t. 1. v dopoldanskih urah na Glavnem odboru Zveze VVIS, Gosposvetska c. 2/1.
Slovensko veterinarsko društvo vabi vse člane, da se udeležijo dne 12. decembra t. 1. ob 8. uri posvetovanja kmetijskih strokovnjakov v Črnomlju in ob 15. uri odkritja spominske plošče v Dobličah.
Uprava za ceste OLO v Celju
sporoča, da bo republiška cesta IH/J.723 Šentjur—Dramlje—Žiče v času od 8. do 31. decembra 1954 zaprta za ves promet v odseku od km 11,500, medtem ko bo iz smeri Žiče—Loče preusmerjen po republiški cesti Poljčane—Konjice.
Na Tajništvu za notranje zadeve Ljubljana-mesto se nahajajo naslednja dvokolesa, katerih lastniki so doslej neznani.
Moško dvokolo znamke »Diamant«, štev. 1043306, moško štev. 732697,, moško štev. 0449815, moško štev. 521955, moško štev. 77566, moško štev. 271364, moko znamke »P-henomen«, štev. 352758, moško brez znamke in tovarniške številke, zelene barve, z bronzi-ranim krmilom, žensko znamke »Comelli« štev. 31955 in žensko znamke »Steyr« štev. 557086.	—
Lastniki gornjih dvokoles naj se s potrebnimi dokumenti o lastništvu zglasijo med 7. in 8. uro na Prešernovi c. št. 22, soba št. 74., sicer bodo dvokolesa predana Ljudski imovini.
Gospodinja, pri nakupu špecerije ne pozabi na
Vsem sorodnikom in znancem sporočamo žalostno vest, da je preminula naša ljuba predobra mama, stara mama, tašča, sestra in teta
MARIJA 6MOLEJ, roj. HUMEK
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek ob 15.30 na Jesenicah.
Globoko žalujoči mož Janez, sin Ivan, hčeri: Elica por. Ahec, Slavka, por. Ravnikar, snaha Dragica, zeta France, Polde ter vnuki.
V	cvetu mladosti nas je nenadoma zapustil naš zlati nadebudni sinko, bratec, vnuk, nečak
BORIS PUNTAR
V	njegov poslednji dom ga spremimo 8. dec. ob 16. uri popoldne na pokopališče v Dol. Logatcu.
Neutolažljivi:	očka, mamica,
stara mama, bratec in ostalo sorodstvo.
Sorodnikom in znancem sporočamo, da je umrl
JOŽE SOBAN
pisarniški ravnatelj v pokoju.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 7. decembra 1954, ob 15.30. uri iz Jožefove kapelice na Zalah.
Žalujoči: žena Ema, otroci Mara, Ema, Stane, Darinka in ostali sorodniki.
Za vedno je zaspala naša ljuba mama, stara mama
AVGUSTA PIRC, roj. MALT
Pogreb drage mame bo v sredo,
8.	xn. 1S54. ob 15. UTi iz Nikolajeve mrliške vežice na Zalah.
Žalujoči hčeri:	Helena por.
Pušnik in Jožica, sinova: Vili in Rihard ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, Slov. Bistrica, Zagreb, Dunaj, Ingoldstadt, 6. decembra 1954.
Zapustila nas je za vedno naša ljuba žena, mama, sestra JOŽEFA TOMŠIČ I0j. AUBELJ
Pogreb bo v sredo. 8. XH. 1954 ob 15. uri iz hiše žalosti Vevče 29 na pokopališče v Polje.
Žalujoči:	mož Janez, hčeri:
Metka in Jožica, sin Janko, sestre in ostalo sorodstvo.
Vevče, 5. decembra 1954.
Vsem sorodnikom ln znancem sporočamo žalostno vest. da je podlegel bolezni stavi oče, oče, brat, stric, tast in svak
PETER OSTERC Pogreb bo v Beltincih v sredo, dne 8. dec., ob 15. uri.
Žalujoče družine:	Neržima,
Osterc, Trdina.
Hotiza, Kamnik, Škofja Loka, Gornja Radgona.
Danes zvečer ob 20.15 bo v Filharmoniji koncert slovenske simfonične glasbe. Dirigira Jakov Cipci, kot solista sodelujeta pianist Primož Ramovš in klarinetist Miha Gunzek. Na sporedu Concertino za klavir in orkester Primoža Ramovša, Simfonietta za godala Jurija Gregorca, Suita za klarinet in komorni orkester Pavla Sivica in L simfonija Matije Bravničarja. Vstopnice od 150 din navzdol.
RADIO
SPORED ZA TOREK Poročila: 5.05, 6.00.	7.00. 12.30,
15.00.	17.00. 19.00 in 22.00.
5.00—8.30 Dobro Jutro, dragi poslušalci! fpester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Pregled tiska; 6.35 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 7.10 Jutranji orkestralni spored: 7.30 Gospodinjski nasveti: 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame: 11.C0 Radijski koledar;
11.05	Glasbena medigra; 11.15 Cicibanom — dober dan! vošči Manica Komanova: 11.30 Orkestralni spored Risto Savin: Suita — Gabriel Faurč: Elegija za čelo in orkester Aleksander Glazunov: Koncertni valček št. 1: 12.00 Kmetijski nasveti: 12.10 20 minut z veselimi godci; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame: 13.00 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 13.10 Melodije za razvedrilo: 14.00 Za mlade pevce in godce: 14.20 Opoldanski koncert (F. Mendelsohn. R Strauss); 15.15 Lahka glasba: 15.30 Tečaj angleškega jezika — 108. lekcija: 15.45 Pisan spored izvaja Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora); 16.10 Utrinki Iz literature — Irwin Shaw: Zgodba brez nauka — n. del: 16.30 Želeli ste — ooslušajtel 17.10 Popoldanski simfonični koncert: Ernst Ludwig Uray: Intrada, Antonin Dvoršak: Koncert za čelo in orkester: 18.00 Kulturni pregled: 18.10 Umetne in narodne pesmi poje ženski zbor višje gimnazije Stična o. v. Lojzeta Bavdeža in mlad. zbor SKTJD Fr. Prešeren lz Celja p. v. Jurčeta Vrežeta; 18.30 Športni tednik:	19.00
Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave: 20.09 Tedenski notranje-političnl pregled: 20.10 Filmske melodije; 20.30 Radijska Igra — Irwin Shaw: Dobri ljudje; 21.40 Zabavna in plesna glasba:	22.15—23.00 Nočni
komorni koncert I., van Beethoven: Sonata za čelo in klavir cp. 5 št. 2 (A. Jandgro-C. Zecchi). Uroš Krek: Sonata za violino in klavir (J. Stanič-M. Lipovšek); 22.15—23.00 UKV program: V plesnem ritmu: 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos lz Zagreba).
Posebno obvestilo. Zaradi nenadne obolelosti nekaterih glavnih izvajalcev in nenadne zadržanosti gostov iz Zagreba sta včeraj odpadli obe predstavi veselega večera Radia Ljubljana, in sta btili preloženi na ponedeljek 13. t. m. ob 19.15 in 21.15. Prodane vstopnice veljajo za ponedeljek 13. t. m.
MALI OGLASI
ZA SOBO opremili eno ali prazno dam kot nagrado moško kolo. Ponu-dbe v ogl. odd. pod »KolP«.
29097-9
V SLUŽBO sprejmemo takoj:	1
gradbenega inženirja, 1 gradbenega tehnika (praksa zaželena), 1 nabavi jača, ki bi bil obenem, tudi kurir, in 1 snažilko, za čiščenje pisarniških prostorov. — Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja. Gradbeno podjetje »Trnovo«, Ljubljana. Kole-zijska 4.	29051-1
TOVARNA BATERIJ »Zmaj« — Ljubljana. Smartinska 28, sprejme v službo strojnega inženirja z večletno prakso za šefa konstrukcijskega oddelka. Prav tako sprejme nekaj strojnih inženirjev ali strojnih tehnikov. — Plača po dogovoru. Pismene-ponudbe z navedbami dosedanje zaposlitve pošljite na upravo.
20053-1
»UNION«: amer. film »Najboljši leta našega življenja«. Brez tednika. Predstave ob 15, 18 in 2L
V	glavnih vlogah:	Frede ria
March, Myrna Loy, Harold Rnl-lil in Virgenija Mayo. Prodaja vstopnic od 9.30—li ter od 14 dalje.
»KOMUNA«: amer. film »Zaznamovana«. Brez tednika. Predstave ob 16, 18 in 20.
V	glavnih volagh: Ingrid Bergman in Garnn Grad.
Prodaja vstopnic od 9.30—11 tet od 15 dalje.
»SLOGA«; tranc. film »Državni sovražnik št. 1«. Tednik. Predstave ob 15. 17. 19 in 21	— V
glavnih vlogah: Fernandel m ZSA-ZSA Gaber. Ob 10. matineja amer. filma »Najboljša ;e-ta našega življenja«. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—13, za popoldanske predstave pa od 9.30 do 11 ter od 14 dalje.
»S OCA«: avstr, film »Potepuhi«. Tednik. Predstave ob 18 in 23. — V glavnih vlogah: Paula Wo selly in Paul Höerbiger. — Prodaja vstopnic od 10—11 ter cd
17	dalje.
•SISKA«:	anel film »Crn! Člo-
vek« in tednik, ob 16, 18 in 29. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV«: angleški film »Crnl
♦ človek ob 20. Ob 16 in 18. url ameriški barvni film »Ostržek« in tednik. — Prodaja vstopnia od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: ameriški film »Sestrična Rahela«, ob 18 in 20. Prodaia vstopnic eno uro pred pričetkorn predstave.
BLED: mehiški film »Vedno tvo^ ja«, ob 20.
CKL.TE »UNION«:	amer barvn!
film »Na rivieri«, ob 18 in 20*
CELJE »DOM«* an?1 filcn *P;ko-va dama«, ob 18.15 in 20.15
NOVO MESTO »KRKA«: acner’škd barvni revijski film »Trije kavalirji«.
KRANJ »STOR2TC«:	italijanslcf
film »Nevestj. se mudi«, ob 16.
18	in 20.
KRANJ »SVOBODA«:	ameriški
barvni film »Charlijeva tetka«
in tednik, ob 17 in 19.
IŠČEMO kvalificiranega uradnika s prakso, za mesto prodajnega referentain blagajnika. Nastop takoj sli . po dogovoru. Pismene D^udibe pošljite na naslov: Pivovarna Laško.	20054-1
STROJNI ING. z. nekaj let prakse v večjem podjetju želi menjati službo. Ponudbe v oglasni oddelek pod »Opremljena soba«.
19965-1
KMETIJSKA ZADRUGA v Naklem sprejme trgovskega poslovodjo za trgovsko poslovalnico. Ponudbe pošljite na KZ Naklo.
2C084-1
ZIDARJE in gradbene delavce sprejema v zaposlitev nov>:’ustanovljeno Stavbno obrtno podjetje šiška. Knezova 28.	20081-1
SLUŽBO DOBE TAKOJ:	lesno
industrijski tehnik mizarsko stroke, najmanj z delovodsko šolo in vsaj s 5-ietno prakso, za tehničnega vodjo na obratu v Radomljah, tehnik. — kemik z
2 do 5-1 etno prakso v kemični stroki, ki ima veselje do specializacije v proizvodnji bakeli-ta in plastičnih mas, tajnica 9 perfektnim znanjem strojepisja in stenografije ter koncepta in materialni knjigovodja (knjigo-vedkinja), samostojen, s prakso^ Plača po tarifnem pravilniku. Javite se na upravi Lesno industrijskega podjetja Ljubljana, Parmova ul. 37.	20966-1
SPREJMEM vajenca za krojaški obrt. Naslov v ogl. odd. 20094-3 ŠF-KSNE št. 25, brez čevljev, prodam. Habicht, Titova 23-m.
20075-4
OPEKO, novi in . stari format prodam. Kanc, Linhartova 3.
20093-4
ZAMENJAM 350 kg 5-mm žice za
3-mm, eventualno predam. Naslov v oglasnem oddelku.
1S952-4
ŠIVALNI STROJ, zelo drber, naprodaj. Pregrod. Križna 30.
19645-4
KUPIMO 4 do 6 vaüjrii avt-cmcbriski Dieselov motor do SO HP in poit ovo mi avto v dobrem stanju Ponudbe pošljite na Trgov-skjo podjetje Vrhnika. 1S79S-5 KUPIMO dobro ohranjeno motorno kolo od 200 com naprej. V poštev pride državno podjetje. — Osemenjevalna postaja Lesce.
29085-5
PRAZNO SOBO — po možnosti za Bežigrad tn. iščem. Dam najviši o nagrado. Ponudbe v cigb oddelek pod »Prazna soba«.
20037-9
PRAZNO SOBO v centru zamenjam za enako v okolici Most oz. Zelene Jame. Naslov v ogl. odd.	13995-9
VELIKO ENOSOBNO STANOVANJE v mestu, n-izka najemnina, zamenjam za manjše dvosobni? v Šiški, Mostah ali Zeleni Jami.-Naslov v ogl. odd.	13996-9
KOMFORTNO ENOSOBNO STANOVANJE v centru Maribora zamenjam za enakega v Ljubljani. Ponudbe pošljite v ogl. odd. pod »Stanovanje«. 20076-9 IZGUBIL SE JE, ali je bil namenoma odpeljan, črnkastorjav ovčjak. K-c«:ri kaj ve. naj javi proti nagradi: Mrak, Preserje 68, Radomlje.	29090-10
BELO-CRNO MUCO. mlado, pogrešamo od četrtka. Vrniti proti nagradi. Škrabčeva 5. 29078-10 ZATEKEL SE JE bel kužek (špic) Pražakova 10T.	20077-11

OH VILE
Ob prerani smrti našega dobrega moža in očeta
RAFAELA PODLOGAR se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in za izrečeno sožalje. Zahvala upravi Umetniške zadruge, posebna zahvala pa zdravnikom in bolniškemu osebju.
Žalujoča žena in otroka.
Avtobusno podjetje*SAF-Ljubljana
sprejme takoj v službo:
VEC AVTOBUSNIH ŠOFERJEV, ki so po možnosti izučeni kovinske obrti; razen Ljubljane so lahko tudi iz Bleda, Tržiča, Gornjega grada - Ljubnega in bi lahko prevzeli vožnjo na teh avtobusnih progah. KLEPARJE - AVTOKLEPARJE, GALANTERIJSKE ALI STAVBNE KLEPARJE.
KJUCAVNICARJE IN VARILCE.	q
Nastop službe takoj, plača po pravilniku.
Kupimo ELEKTRIČNI VARILNI AGREGAT do 300 Amp.
Uprava podjetja SAP - Ljubljana
Kozmetični salon Dvorni trg 3, tel. 23-330 neguje in osveži Važ obraz.
GOSADOV »Planinski čaj. Je
še okrepčilo v hladnih zimskih dnevih.
Krompir posut s praškom KRO-SAN Je varen pred gnitjem. Vprašaj tiste, ki ga že več let posipavajo.
NARTA SPORT KREMA bo ohranila Vašo kožo nežno ln gladko — Zato vedno samo
Gkmgni ljudski odbor Kranj
razpisuje
mesto UPRAVNIKA okrajnega higienskega zahoda
Pogoji: zdravnik z najmanj 5-!etno splošno zdravniško prakso. Prednost imajo zdravniki, ki so že opravljali higiensko službo.
Plača po dogovora.
Prošnje pošljite na 0KBAJNI LJUDSKI ODBOR KRINJ do 31. T3L 1954.

6 Sfr. 7 SLOVENSKI POBOCEVSIEC / st. 285— -t. decembra mm
Socialistična zveza
naf Sic pobudnik
E PBEKMÜBJA
za reševanje gospodarskih in vseh družbenih vprašanj
Glede na to, da bodo začasna politična vodstva bodočih komun v reševanju končnih nalog za ustanovitev upravnih, gospodarskih in političnih enot poleg tekočega političnega dela usmerjala svoje organizacije tudi na gospodarski razvoi komun, je naš sodelavec iz Celja obiskal sekretarja začasnega komiteja ZKS za rogaško-šmarsko komuno tov. LOJZETA KRIVCA ter ga prosil za razgovor. Povzemamo nekaj najosnovnejših misli, ki se tičejo nove komune.
Glavni virti kmetijske dejavnosti bodoče komune so živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in gozdarstvo. Kljub ugodnim klimatskim in terenskim pogojem pa razen v nekaterih hribovitih predelili opravljajo vsa kmetijska dela še zelo primitivno. Živinoreji doslej niso posvečali dovolj skrbi; tu ni niti izbrane goveje pasme, ki bi bila za te kraje najbolj primerna. Sadjarstvo, ki je bilo za Šmarje, Sladko goro, Kostrivnico, Kristan vrh, Sela Vorače, Vir-štajn, Donačko goro, Florjan itd. poleg živinoreje in vinogradništva najbolj donosno, je sedaj zanemarjeno. Podobno je z vinogradništvom Namesto, da bi vinogradniki sadili žlahtno trto, vsiljujejo samorodnico. V poljedelstvu gojijo vse kulture ne glede na njihovo rentabilnost.
Poleg skrbi za izboljšanje kmetijstva, pa ima tudi tukajšnja skromna industrija vse pogoje, da se še bolj razvije. V steklarni v Rog. Slatini so že vsi pogoji za postavitev nove peči. Samo s to pridobitvijo bi v tovarni na novo zaposlili okoli 300 delavce'/. Prav bi bilo, da bi brusilne obrate ustanavljali ne samo znotraj tovarne, marveč tudi zunaj, širom celotne komune. Tako bi v vasi nastajal nov industrijski delavec, ki bi znatno vplival na socialistično preobrazbo vasi.
V industriji naravnih kamnov »Kambrus« bo treba izpopolniti mehanizacijo. Nasproti ostalim predelom Slovenije pa smo v izjemnem položaju še glede potrebnega kamna za asfaltiranje cest. Prav tako imamo vse pogoje za osnovanje opekarn ter za pridelovanje apna. Vse kaže, da homo lahko apnenec z Boča koristno uporabljali, oziroma prodajali nekaterim kemičnim tovarnam, saj vsebuje ta apnenec nekatere sestavine, ki jih sicer ta kamen drugje nima.
Lesno industrijsko podjetje v Mestiniah bo nujno razširiti v predelovalni obrat, ki naj bi v polfinalne in gotove izdelke predelal letno od tri do štiri tisoč kubičnih metrov lesa.
Pozdraviti moramo pobudo iz Šmarja, kjer se trudijo, da bi ustanovili tekstilni obrat
Resni problem predstavlja slatinska mineralna voda, ki bi po ureditvi vrelčnih naprav znatno razširila svoj trg in prispevala k reševanju finančnega problema samega zdravilišča.
Z dograditvijo in popravilom potrebnih izhodnih poti in cest k izletniškim točkam, kot so Boč, Donačka gora. Grad v Podčetrtku itd. bo treba poskrbeti tudi za primerna prometna sredstva. Komuna bo morala uvesti še redno avtobusno progo s kraji ob Sotli.
Naloge bodoče komune pa segajo še na ostala področju. Tu mislim v prvi vrsti na šolstvo. Poleg vzdrževanja zgradb, bo komuna že v prvem letu svojega obstoja morala dati precejšnja sredstva za obnovitev šolske opreme. Pereč problem pa je tudi gradnja nove gimnazije v Rogaški Slatini. Poleg tega, da bo treba dovršiti kulturni dom v Kostrivnici, -nadalje gasilska domova v Pristavi ter Virštaj-
nu, bo treba misliti na gradnjo kulturno prosvetnih domov v Podčetrtku ter v Polju.
Nadalje bo treba zgraditi zdravstveni dom v Rogaški Slatini ter popraviti ostale že obstoječe domove, kot v Šmarju, Rogatcu in Podčetrtku. Na področju Pristave živi blizu 3800 ljudi in zato bo treba tudi za ta okoliš misliti na boljšo zdravstveno službo.
Na celotnem področju roga-ško-šmarske komune bo treba napeljati še okoli 300 do 400 kilometrov nizkonapetostnega električnega omrežja. Kričeči problemi melioracije predelov ob Sotli ter Mestinščice v Pristavi pa nujno zahtevajo rešitve.
V vrsti vseh nalog ne smemo pozabiti na težave obrtni-
štva, ki je v prevelikem upadu in grozi nevarnost, da bodo nekatere obrti kmalu povsem zamrle.
—»To so obsežne naloge, ki jih bo komuna poleg ostalih stalno morala imeti pred očmi«, je med drugim dejal tov. Krivic. — »Vseh teh nalog ne to mogoče rešiti v enem letu. Po mojem mnenju bo treba prvenstveno začeti z ustanavljanjem tistih obratov, za katere surovine že imamo. Tako zlasti na pridelovanje in predelovanje kamna, nadalje na zgraditev omenjene peči v steklarni, na tekstilni obrat v Šmarju itd. Pozneje bi prišli na vrsto še drugi problemi. Komuna bi z vzpostavitvijo teh obratov postala gospodarsko dovolj močna za samostojno življenje in pri tem zlasti za zadovoljivo finansiranje kulturnoprosvet-nih, zdravstvenih in ostalih potreb.
In prav glede naštetih nalog morajo tudi naše politične organizacije odigrati pomembno vlogo. »Socialistična zveza naj bo tribuna vsega političnega življenja, hkrati pa naj bo tudi vzpcdbudnik in agitator za reševanje gospodarskih problemov«, je končal tov. Krivec.	M. E.

Mnogo obiskana planinska koča na Boču
V času od 18. do 21.
1944. leta je bila v S' goricah v Prekmurju konferenca
aktivistov Osvobodilne fronte# kmalu nato pa je bila v Motvar-jevskem gozdu ustanovljena I. prekmurska partizanska četa, ki je izvajala razne sabotažne akcije v Prekmurju vse do osvoboditve. V počastitev teh dogodkov, ki predstavljajo za Prekmurje važno obdobje, bodo letos 18. in 19. decembra v Strehovskih goricah in Motvarjevskem gozdu svečanosti. Zveza borcev za Prekmurje bo odkrila spominsko ploščo na Trajberjevi zidanici v Strehovskih goricah, kjer je bila konferenca Osvobodilne fronte, in na lovski koči v Motvarjevskem gozdu, kjer je bila ustanovljena I. prekmurska partizanska četa. Organizacija Zveze borcev Prekmurju je tudi predlagala občinskemu ljudskemu odboru Dobrovniku, naj proglasi 18. in
19.	december za vsakoletni občinski praznik dobrovnlške občine.
*
Na pobudo učiteljic 2unterjeve in Arzenškove iz Beitinec so Bratcnclh zopet ustanovili mladinsko organizacijo. Trenutno šteje 35 članov, ki so polni volje in veselja začeli z delom. Pripravljajo se na igro, čeprav nimajo niti poštenega prostora, kjer bi lahko vadili in nastopili; igrajo šah, ki je zbudil mnogo zanimanja tudi med kmečkimi mladinkami. Na prvem prihodnjem sestanku bodo imeli predavanje o lepem vedenju.
IZ SL0VENJEGÄ GRADCA
Komaj teden dni je minilo, odkar je delovni kolektiv Tovarne usnja v Slovenjem Gradcu slavil svojo delovno zmago, že je tudi delovni kolektiv Tovarne meril proslavil 50-letnico obstoja tovarne, hkrati pa tudi otvoritev novega strojnega oddelka, ki je bil dokončan neposredno pred Dnevom republike.
Obratovanje tovarne ni bilo ves čas gradnje prekinjeno, čeprav so nove objekte gradili na starih temeljih, za kar gre zahvala Gradbenemu podjetju v Slovenjem Gradcu, posebej pa še direktorju in tehničnemu vodji Stefanu Verčniku.	A. A.
IZ CERŠAKA
V tovarni papirja v Ceršaku pri St. liju v Slov. goricah so spustili v pogon nove turbine ln razne tovarniške naprave. Na svečanosti je bil zbran celotni delovni kolektiv ter predsednik MLO Mari bor-okolica in drugi gostje.
IZ GORNJEGA GRADA
Na pobudo Kmetijske zadruge v Gornjem gradu so pred nekaj dnevi združili obe mizarski podjetji v Gornjem gradu. Kaže se, da se počasi le zboljšujejo pogoji za gospodarski razvoj Gornjega grada, ki pa bo moral v bodoče še mnogo storiti za uspešen razvoj turizma. V tem pogledu čaka domače Turistično društvo in Kmetijsko zadrugo še mnogo hvaležnega dela.	L, z.
Za gospodarski naor Prekmurja
Na občnih zborih SZBL razpravljajo o razširjenju politično organizacije, zlasti pa o sodelovanju članov SZDL za gospodarski napredek Prekmurja
V	letošnjih pripravah za občne zbore SZDL in na občnih zborih SZDL. ki so te dni po vsem Prekmurju, se opaža živo zanimanje elanov za številne gospodarske zadeve, zlasti one, ki se tičejo gospodarskega napredka in razvoja posameznih občin oziroma celotnega Prekmurja.
V	Dobrovniku so člani SZDL ugotovili, da je njihova organizacija letos premalo pomagala kmetijskim zadrugam in ni imela zadostnega nadzorstva nad njihovim delom. Prav zaradi tega je bilo mogoče, da so posamezni poslovodje povzročali v zadrugah toliko primanjkljajev. da so morah nekatere ukiniti. Kmetijska zadruga v Dobrovniku ima pol-drug milijon dinarjev primanjkljaja, ki bi ob budnosti članov SZDL gotovo ne mogel nastati.
V	Murskih Črncih so člani SZDL razpravljali o regulaciji potoka Mokoša, ki povzroča ob poplavah občutno škodo. Sklenili so da bodo predlagali,
KMETIJSKA APOTEKA »ZORKA«SABAC v Ljubljani, p,Ia-riboru in Celju Vam nudi:
naj sklene občinski ljudski odbor, da se potok regulira. Kmetijska zadruga ima precej strojev, ki leže ob dobrem in slabem vremenu kar na prostem. Člani SZDL so ugotovili, da bi njihova organizacija v vasi lahko občutno pripomogla k razvoju gospodarstva. Prvi pogoj pa je seveda, da .še poveča število članov, ki je trenutno zelo nizko, saj zajema organizacija le okrog 20% vseh volilnih upravičencev.
Na občnem zboru SZDL v Gsrlincih so razpravljali o upravičenosti prejemanja invalidnin in štipendij, ki jih daje OLO v Murski Soboti. Tako prejema štipendijo dekle, ki študira na mariborskem učiteljišču, njen oče pa noče biti član SZDL. Člani SZDL v Gerlincih so tudi hoteli na občnem zboru zvedeti, zakaj je zastalo delo pri elektrifikaciji kraja in zakaj še ni postavljen transformator.
Na občnem zboru V. rajona v Murski Soboti so člani kritizirali soboško kmetijsko za-
. . .. A.Ka AAAA/.AA AA	AA A*A AAAAAA.'
♦ ♦
I KF.EOZAN —	I
Z najuspešnejše sredstvo Z o za zimsko škropljenje »
drugo, ki se bavi le s trgovino, ne skrbi pa za to, da bd potrošnikom nudila najnujnejše kmetijske pridelke. Člani SZDL tega rajona so tudi sklenili, da bodo predlagali volilni enoti v Murski Soboti, kjer sta bila izvoljena za odbornika okrajnega ljudskega odbora bivši predsednik OLO Bela Brglez in podpredsednik Franc Ficko, naj se oba odpokličeta, ker s svojim delom nista zaslužila teh funkcij.
Člani SZDL v Prekmurju, so na letošnjih občnih zborih sprejemali številne ukrepe za bodoče delo SZDL, pri čemer so posvečali pozornost zlasti povečanju članstva in nadzorstvu SZDL nad vsem dogajanjem v Prekmurju. Na vseh letošnjih občnih zborih SZDL in že v pripravah zanje se vidi, da so' se Prekmurci sprostili, da prihajajo na občne zbore v veliko večjem številu kakor v zadnjih letih (v Beltincih, kjer jih je navadno bilo okrog 30, jih je letos bilo okrog 150), kar je gotovo posledica spremembe okrajnih političnih voditeljev, ko si ljudje zopet upajo povedati resnico, ne da bi bili v strahu, da bo njihova kritika imela zanje slabe posledice.
H.
sadnega drevja
AMBALIN — edino domače sredstvo za uničevanje žitnega molja in žiška
Žičnica na Kumu bo obratovala že lotos
Po dolenjskih hribih je dosti možnosti za gojitev zimskega športa. Na Kumu ne manjka smučarjev iz zasavskih revirjev ki so že nekaj let kovali načrt, da bi tamkaj zgradili žičnico. Želja se jim je zdaj uresničila. Pred nekaj meseci je začelo PD Kum graditi skupaj s smučarskim društvom žičnico, ki teče ob progi za slalcm v dolžini 2S0 metrov. Skonstruiral jo je tehnik Boričan iz Trbovelj. Izdelana je po principu vlečnice in se lahko vsako uro prepelje na vrh 100 smučarjev.
Naše lepo Zasavje objemajo vlačne planinske postojanke kot nižji in višji hribi, kjer prebiva so na primer Sveta gora, Cem-vesei rudarski rod, ki preživi šeniška planina, Partizanski skoraj večino svojega življenja vrh, Mrzlica, Kal in Kum. globoko pod zemljo, kamor ni- Kum, ki ga Dolenjci radi
njim kmetom tudi za skrivališče pred Turki. Planinsko društvo Kum pa je zgradilo tam gori v zadnjih letih velik planinski dom. Z »očaka« dolenjskega gričevja se odpira človeku lep razgled na Zasavje, vinorodno Dolenjsko, tam v daljavi pa se dvigajo Trdinovi Gorjanci, na dragi strani pa Triglav, Kamniške planine, Pohorje, zagrebško Sljeme in druga pogorja.
Nove pridobitve zasavskih smučarjev se bodo že lahko po-
koli ne prodre sončna svetloba in čisti zrak. Zatorej nič čudnega, da rudarji nadvse radi izkoristijo proste dneve za izlete v naravo — na bližnje pri-
imenujejo tudi Dolenjski Triglav meri 1219 m. Na vrhu sta še danes cerkvi, zgrajeni pred več sto leti, ki sta služili teda-
služevali tudi tekmovalci, ki bodo sodelovali na prvenstvu štajerske smučarske podzveze — letošnjo zimo.	—jk.
Tekme ljubljanskih modelarjev
IZ SL07. KONJIC
Pred kratkim je v Slov. Konjicah umrla v 65. letu starosti tov. Ivanka Medved agilna članica in funkcionarka množičnih organizacij. Bila je med prvimi aktivistkami v konjiški okolici. S svojo izkušenostjo in nasveti je pomagala pri delu prvih ljudskih odborov. Kot agilna politična delavka je bila sprejeta v ZKJ, kjer je bila kmalu izvoljena za sekretarko osnovne organizacije. Kako je bila med ljudmi priljubljena, je pokazal njen pogreb, kakršnega v Konjicah že precej časa ne pomnijo. Na njeni zadnji poti so jo spremljali njeni številni znanci, prijatelji in sorodniki. Predstavniki množičnih organizacij in društev so položili ob nejn grob nad 20 vencev, za slovo pa ji je zapel konjiški pevski zbor in zaigrala godba iz tovarne KONUS. Z ganljivimi besedami sta se poslovila od nje tov. Jaka Stefančič in Julka Tajnikar.
L.	V.
Lepo število dajalcev krvi v Beli krajini
Okrajni odbor RK v Črnomlju že nekaj časa zbira prijave prostovoljnih dajalcev krvi in je doslej dosegel ponekod že lepe uspehe. Tako se je doslej prijavilo v metliški občini kar 200 prostovoljcev, v viniški občini 136, v gra-daški 72 itd. Naj slabše so se doslej izkazali v občini Stari trg, kjer se je prijavilo le 8 prostovoljcev. Navzlic temu računajo pri okrajnem odboru RK, da bodo dobili v Beli krajini okoli 1000 ljudi, ki bodo prostovoljno oddali kri. Ekipa za odvzem krvi bo prišla v Belo krajino že prihodnji teden. Kakor se kaže, bodo Belokranjci množično podprli to človekoljubno akcijo.	(r)
MARIBOR
Dežurna lekarna »Melje«, Meljska 2.
SLOVENSKO
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 19.30. uri Verdi: Rigoletto, Red B. — V sredo ob 19.30. uri Twain — F. P. Blaž: Kraljevič in berač, Red LMS — 2.
UMETNOSTNA GALERIJA Razstava slikarstva, grafike in kiparstva treh Zagrebčanov: Gradiša, Periča in Veže.
RADIO MARIBOR
5.00	Prenos sporeda Radia Ljubljana; 8.00 Domača poročila in objave; 8.10 Slovenske narodne pesmi pojo Tri Polonce, harmonika Vinko Drčar; 11.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana; 15.45 Pisan spored izvaja Mariborski pihalni ansambel; 16.10 Prenos sporeda Radia Ljubljana do 23.00.
KINO MARIBOR
PARTIZAN: ameriški barvni film »Melba«.
UDARNIK: švedski film »Margit«.
MURSKA SOBOTA KINO »PARK«:	italijanski film
»Moj sin profesor«.
Preteklo nedeljo so ljubljanski modelarji z gosti iz Črnuč in Litije tekmovali za prehodni mesečni pokal ljubljanskega aerokluba in za naslov prvaka Ljubljane Z5 december. Tokrat so imeli modelarji — letos poslednjič — srečo, da so imeli lepo vreme, čepi av je bilo mrzlo. Modelarji so imeli otrple prste in zato jo je marsikdo pri vžiganju motorja skupil po prstih.
Novembrski prvak Prinčič Vojko je zasedel tretje mesto, premagala sta ga Jenič, ki je zasedel prvo mesto, in Franc Kaučič, ki si je priboril drugo. Prinčič je s svojim jadralnim modelom že drugič zavzel prvo mesto, Jenič je zasedel drugo, Pelikan tretje, Kaučič pa četrto
Jenič je v kategoriji prosto!e-
tečih motornih modelov zmigal brez resne konkurence; njegov model je bil res tak, kakršnih si želimo še več, da bi nas povsod zastopali. Drugo mesto pa 3 e zasedel gost iz Črnuč, kateremu je model pri tretjem startu razbil.
V kategoriji hitrostnih modelov (U-kontrolcv) so bili doseženi slabši rezultati kot na novembrskem tekmovanju. Prvo mesto je. zavzel gost iz Litije Kolman. Dosegel je hitrost 93 km na uro, kar je za 10 km manj, kot je dosegel Pavlovčič na novembrskem tekmovanju. Tokrat pa je Pavlovčič zasedel drugo mesto, in sicer z istim modelom kot zadnjič prvo. Dosegel je hitrost 75 km na uro. model pa mu je nepričakovano naredil dva tono j a, kar je zelo nepričakovano za vezane modele. Kavčič pa je s svojim akrobatom dosegel 65 km na uro in tako zavzel tretje mesto.
DANES PREDVAJANJE SMUČARSKIH FILMOV
V Železničarskem domu kulture (Trg OF št. 3) bodo drevi ob 17. in 20. uri predvajali inozemske smučarske filme s komentarji prof. Rössnerja iz Salzburga. Ljubitelji smučanja bodo lahko gledali avstrijske, norveške in švedske učne in reportažne športne filme. Vstopnice so vnaprej naprodaj v prodajalni »Slovenija šport«.
Smučarski klub Enotnost obvešča moške tekmovalce vseh disciplin in ostale moške člane kluba, da imajo vsak torek in petek redno smučarsko telovadbo ob 19.30 v telovadnici osnovne šole Bežigrad ob Vodovodni cesti.
Za letos so ljubljanski modelarji zaključili svojo sezono,^ prihodnje leto pa jo bodo pričeli s podobnim tekmovanjem, not so jo letos zaključili. V nedeljo, D. januarja se bodo zopet pomerili za naslov ljubljanskega prvaka za januar, potem oa jih čakajo razburljiva srečanja.	P. J.
O DELU TVD PARTIZAN —
VELENJE
fill res ni razumevanja?
Na nedavnem pomenku telesno-vzgejnega društva v Velenju so društveni funkcionarji tožili, da je glavna ovira pri njihovem rednem delu telovadnica — dvorana zadružnega doma, kjer prirejajo ob vsaki priložnosti razne sestanke. Društvo že dlje časa izraž . željo podpisati pogodbo s KZ Velenje, s katero naj bi dobilo dvorano v najem za dobo petih lev. C e društvu ta upravičena zahtevne bo ugodena, mu bo onemogočeno vsako nadaljnje telesno-vzgojno delo v čedalje večjem mestu. Upajo pa, da do tega ne b: prišlo, saj je tudi krajevna coiast navsezadnje dolžna pomagati reševati problem telesne vzgoje.
Na tej seji so govorili udi o združitvi Partizana z NK Rudarjem. Tesno medsebojno sodelovanje in organizacijska združitev bi bila gotovo v prid procvitu športa in telesne vzgoje vobče ter ugledu društva.
Društvo pripravlja za začetek marca telovadno akademijo, 15. t.
m.	pa bo presedalo svuje dosedanje delo v minuli sezoni. Razveseljivi podatki kažejo, da je društvo zelo marljivo, sa.i je doseglo levo uspeh’ v okrajnem In republiškem merilu.	—ov
Iz mednarodnega teniškega sveta. Jaroslav Drobny je osvojil prvo mesto r>a mednarodnem teniškem turnirju za prvenstvo Peruja v L’mi. V finalu je zmagal nad Američanom Larsenom 1:6,	5:4,
7:5. 6:3. — Prvo mesto v tekmovanju moških parov na mednarodnem teniškem prvenstvu v Melbournu je zasede! ameriški prr Seixas—Trabert, ki je v finalu premagal avstralsko dvojico Rons— Hartvig 4:6, 5:7, 6:3, 6:4. 6:2.
Hokejska reprezentanca Avstrije na ledu je v soboto na Dunr.u premagala izbrano ekipo Italije 5:4 (2:1, 2:2, 1:1). Avstrijci so pokazali več vztrajnosti, razen tega pa je njihova obramba uspešno zadrževala predvsem, vse individualne akcije gostov.
MO URO J — Ljubljana vabi
vse rezervne oficirje na predavanje katerega bo imel general p. pukovnik Jovanovič Racü-voje, dne 7. XIL ob 17.30. uri v prostorih doma JLA po sl. temi »O nekih problemih sodobnih operacij. — Glede na važnost teme ie zaželeno, da se predavanja udeleži sleherni rez. oficir.
GAMADIN — uničuje uši »čeke«, gliste in druge škodljivce na živini in v zemlji
t CINK-FOSUID —	J
j	siguren srartnonosen	|
J	strup za miši, podgane	i
£	in voluharje	%
AAAAaaaa.aaaaaaAAAAAaaaaAAAAAv V»	V	WvtVv^
t	i
% ŽIVINSKA KREDA —
♦	ie	najboljše mineralno j
♦	krmilo!	J
z	Z
n»rw

»Zdaj? Životariva kakor dva borilca, ujeta in zamotana v isto mrežo. Mučiva drug drugega, kolikor le moreva. Ona si na vse pretege prizadeva, da bi spravila k meni svoje prijatelje. Rada bi jim pokazala prečudnega spačka, petičnega pritlikavca, ki ji daje petdeset frankov na dan. Grozi mi, da me bo zapustila, ponižuje me in muči na vse mogoče in nemogoče načine. Vse, kar ji morem storiti, je to, da jo sovražim in občujem z njo. Poleg drugih lastnosti je namreč vprav fizična ljubezen največje ponižanje, ki ga lahko prizadeneš ženski, in je zategadelj čudovito pripravno sredstvo za maščevanje in prezir.«
Nekaj časa sta molčala. Tema se je ko velikanski madež zgrinjala po sobi.
»Kaj pa kaniš ukreniti?«
Henri je skomizgnil z rameni. »Ne vem. Nemara se bo vse to uredilo nekako samo po sebi. Bržkone me bo te dni zapustila in potlej bo konec. Nemara bom tudi sam našel v sebi toliko skritega poguma, da jo bom pognal čez prag... Morebiti pa se je bom naveličal. Ne vem— Kratko malo ne vem ...«
»denar je MOJ! Zaslužila sem ga, mislim. In lahko delam z njim, kar me je volja, mar ne?« Njene besede so padale po njem kakor toča; na pol priprte oči so ji sijale od srda. »Da, njenmu ga dajem. Saj ga ljubim, ti je zdaj jasno? Nora sem nanj. In neutegoma grem k njemu nazaj, samo da mi ne bo treba več gledati tvojega grdega obraza.«
Ko je šla po stopnicah, je popevala.
Istega dne je Henri zasledil na polici v kopalnici njeno hranilno knjižico. Ugotovil je, da je vzela iz banke vse svoje prihranke. Obšla ga je besna ljubosumnost, ki je ni mogel več krotiti» Y. izbranih ^psovkah ji je velel, naj se pobere] zavihtel
je celo palico nadnjo in bil bi jo udaril, da se ni še pravočasno umaknila. To je bilo pred dvema tednoma.
Jeza mu je že zdavnaj splahnela; na njeno mesto je stopila bolečina. Vsaka ura mu je prinesla nove muke neutolažljivega koprnenja. Kajpak: sprva si je nekam po sili celo čestital, ker je zbral v sebi toliko poguma, in se prepričeval, da je lahko srečen, ker se je je znebil tako poceni. A brez uspeha.
Brez miru je divjal po labirintu sebastopolskih uličic in jo iskal; pretaknil je vse zloglasne beznice te četrti. Večere pa je preživljal doma, se nalival s konjakom, čakal in se stresel ko šiba na vodi vsakokrat, kadar koli je zaslišal šum korakov. Zdaj si je bil v svesti, da se ne bo več vrnila.
Tisto dopoldne (bilo je sedemindvajsetega maja) je sedel na robu kavča in buljil v igro sončnih žarkov, ki so spletli na tleh pravcato preprogo, ko je zaslišal zunaj šum bližajočih se korakov. Vnovič se mu je v prsih vzdramilo neutemeljeno upanje
Ne, to ne more biti Marie. Koraki so moški — težki, tipajoči in trudni.
Hlastne je skočil na noge, se opotekel k stojalu in jel nanašati na paleto barve.
Nekdo je potrkal.
»Entr e z!«
Komaj so se vrata odprla, se mu je izvil iz ust radosten
vzklik.
»Vincent!«
Tuba z barvo, ki jo je držal v roki, se. je zakotalila po tleh. Zgrabil je palico in planil proti prijatelju: »Kdaj pa si prišel? Koliko časa nameravaš ostati? Daj, sedi na kavč, da se te spet enkrat nagledam, Kako se počutiš?«
Medtem ko je govoril, so sprejemni centri v Kenrijevih očeh sporočili svoje vtise možganom. Da, to je Vincent, toda spremenjeni Vincent... Spokojen, ubran in krotkih, splašenih oči — S seboj ne nosi običajne mape, polne risb, niti čutarice z rumom ... Med govorjenjem ne klati več z rokami... Spodoben, uglajen Vincent, oblečen v čisto novo, v trgovini kupljeno obleko, ki mu je pretesna, in v mehkem klobuku, ki je zanj prevelik.
»Kar dobro,« je z brezbarvnim glasom odgovoril Vincent. Sedel je. »Henri, kako sem srečen, da te spet vidim! Prišel sem včeraj in sem bil ves dan pri Theu in Johani. Pomisli, vzdela sta otroku moje ime!«
Tedaj se je prvikrat nekam zamaknjeno nasmehnil, kakor da ne verjame svojim lastnim besedam; smehljaj mu je razsvetlil podolgovati mršavi obraz in omehčal trpke poteze na njem.
»Če verjameš ali ne, ime mu je Vincent — po meni! In otročiček je tako ljubek! Prav takšne rdeče lase ima kot jaz.«
Še vedno se smehljaje si je nabasal pipo in pogledal skozi okno.
»Sonček pa res dobro dene, ali ne?« Glas mu je zvenel nekam negotovo, tuje, kakor človeku, ki je po hudi bolezni pravkar vstal iz postelje. »V Arlesu pa se včasih sonce le preveč upira vate. Menda mi je sonce udarilo v možgane.«
»No, naposled si pa le imel dovolj priložnosti, da si uporabljal pri slikanju toliko rumenila, kakor ti ga je srce poželelo, kaj?« mu je Henri hlastno vpadel v besedo. »Se še spominjaš, kako zelo si si želel slikati z rumeno barvo, češ da je to božja barva, medtem ko sem ti jaz zabičeval, da je Cormonu bolj po volji rdečkastorjava .Vandyke’?«
Začetna nelagodnost obeh je kopnela.'Vračala se jima je prejšnja zaupnost. Nasmehnila sta se drug drugemu.