Telefon št 74. Posamna številka 10 h. Po pošti projeman: za celo leto naprej 26 K — h pol lela » 13 » — » četrt » • ti » 50 » meaec » 2 » 20 » V upravnlštvu prejemati: za celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 • — » četrt » » 6 „ — » mesec » 1 > 70 » Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino in insorato sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice 31. 2. Rokopisi se ne v raCajo, nefrankovana pisma ne vsprejcinajo. Uredništvo je v Seme-niSkih ulicah št. 2,1., 17 lihaja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 28. V Ljubljani, v četrtek, 5. februvarija 1903. Letnik XXXI. /Vvsfrija - boljša. V soboto so imeli Mladočehi strankarski političen shod, pri katerem je izdal dr. Krama I* izjavo, važno po svoji misli in smo-trenosti: »Prej smo hoteli imeti češko državno pravo, da bi potem Avstrija postala drugačna in boljša. Danes pa, ko niti mi-sliti ni na to, da bi dosegli češko državno pravo, mora biti formula praktične in zavedne češke politike: Avstrija mora biti drugačna in boljša, da dosežemo svoje pravo. Mi moramo hoteti to pozitivno državo, ne le kot manjše zlo, ampak kot prerojeno, novo, pravično ljudstvom in njih narodnim in zgodovinskim pravicam«. S tem je mladočeška politika stopila popolnoma v staročeški tir. A to nas ne zanima toliko, kakor dejstvo, da se povsod priznava potreba moralne reforme cele državo v smislu pravice. Z b o 1 j š a n a Avstrija! Koliko retorm je potreba v njej, predno pridejo do veljave najpotrebnejše človeške pravice I Poglejmo v birokratični aparat, kateri je po jeziku in po mišljenju odtrgan, odcepljen od ljudstva, poglejmo v duha javne uprave, kateri so ne more iznebiti starih liberalnih tradicij, dasi polje okoli njega ie novo ljudsko življenje! Avstrija je zašla na rakovo pot od trenutka, ko je zmagala v njej liberalna ideja. Ta liberalizem je kakor strupena kislina raz-jedel celo državo. Verski indiferentizem je v narodih oslabil vsako čuvstvo pravičnosti, in začela se je, prav po Danvinovem nauku, divja borba za vlado in premoč. Narodi, ki bo bili prej vsaj z versko idejo zvezani v eno moralno celoto, so izgubili vsako skupnost, in nastala je brezvestna gonja rodu proti rodu, jezika proti jeziku. Načela pravičnosti so se odstranila, in močnejši je dobil prevlado. V socialnem oziru je iBta. Rasle so množice bednega ljudstva, a država ni šla vštric ž njih socialnim razvojem. Hladni liberalizem višjih slojev je odbijal maso ljudstva ter jih nujno tiral v protidržavno LISTEK. Slovaška omladina. Novela. — Spisal Svetozar Hurban Vajansky. Poslovenil V. P. (Dalje.) II. Po izreku šolskega sodišča sta sedela naša dva prijatelja Štefan pa Ladislav v sobi pri Wundrovi. Štefan je bil ves podrt. Lastno izključenje mladeniča ni tako bolelo, kakor ona grozna misel: Kako sporočiti očetu nesrečo, kako pred njega Btopiti? Lacko je bil mrzel kakor vselej, delal smešne opazke na besede proiskujoČih profesorjev, popisoval njihove obraze, njihovo gibanje, smejal se neumni važnosti strogih sodnikov in besno-sti podlih tožilcev. Miklavž Stražnik je bil glavni tožilec, priča in očrnjevatelj mladih ljudi. »Kaj počnem zdaj?« je vpraša! obupno Steian, »moje stanje je siromaSko! Kam naj so vržem? Do tedna moram zapustiti to-le mesto!« »Kaj početi? to je zelo jednovita stvar«, odvrnil je Lncko in se vlegel na nepokrito postelj; »šel boš lepo in naravnost k očetu . / stranko. Ne bo se n&šla vez med sovražnimi narodi, ne bo se zgradila skupnost med liberalno buržoazijo in socialnodemokraskim delavstvom, ako se no ovije okoli vseh zopet vera, ki uči pravičnost in bratstvo, oaj že en pogled na vse naše razmere kaže, pri čem da smo. Najbolj protiverske stranke so tudi državo razdirajoče stranke, a v verskih slojih je najmočnejša opora države. Avstrijske vlade bo zagrešile, da niso mogle pojmiti te resnice. Njih napaka je bila, da so bile njih kratkovidne oči zamaknjene le v mrtve črke paragrafov in dihale so le zrak starih aktov. Treba nekaj novega vliti v ta zastareli, odreveneli organizem : Čuta vzajemnosti i ljudstvom, treba dodati nekaj Brca in ljubezni, treba je državo popularizirati, a ne s pomnoženjem birokracije, ampak s tem, db se zdravo ljudstvo pritegne k državnim delom. /j&to se nam zdi razširjenje volivne pravice nujno potrebno zdravilo, da se okornemu in hirajočemu državnemu telesu da nekaj mlade čilosti. Državni zbor. 'Dunaj, 4. svečana. Vojaik« olajšave. Vlada je dne 6. nov. 1902. predložila načrt zakona, po katerem naj bi se število vojaških novincev v tekočem letu za stalno armado zvišalo od 103.100 na 125 000 mož in za deželno brambo od 10 000 na 14 500, torej skupaj za 1G.4C0 novincev. Obenem naj bi se takoj 6000 nadomestnih rezervistov poklicalo v aktivno službo. Vlada naglaša, da mora spopolniti svoje polke in da se mora z ozirom na večje število prebivalstva zvišati tudi število vojaških novincev. Kakor že znano, bo skoraj vse stranke po svojih zastopnikih g. ministru za deželno brambo izražale svoje pomisleke proti vojni predlogi ter tolmačile svoje želje in zahteve glede vojaških olajšav. Vspeh teh pogajanj je bil, da so na povabilo dr. Luegerja odposlanci izvolili pod- in mu poveš, da bo te vrgli iz šole. Oče te oštejejo, potem se bodo dva ali tri dni mra-čili kakor jesensko nebo, tvoje pametno ravnanje in materinska izdatna pomoč razžene očetovske oblačke — in stvar bo končana !« »To ne bo šlo tako hitro. Oče so strogi in nagli — in kar je najhujše — pod vplivom naših glavnih nasprotnikov!« »Ne smeš verjeti taki naglosti! Poznam dobro naše ljudi. Glavna stvar je, če trezno pretrpiš prvo nevihto. Nebo Be zopet izjasni « Pa do tega je bilo še daleč. Sošotek je preskrbel, da so zvedeli Štefanovi stariši o sinovi nesreči. Njegovo pismo je stvar še povečalo. Bilo je polno izdajstva, panslavi-zma, itd. Andrej je kar okamenel groze in jeze, ko je bral Sošotkovo pismo. Čisto zakonsko nebo radosti se je mahoma izpremenilo v otožni mraz žalosti, jeze obupnosti. »Nikoli več mi ne pridi na oči«, je pisal Štefanu, .nisi več moj sin, ti izdajalec, ti—ti—•; Bledili so šošotovski naslovi in psovke povzete iz poučila Lutovega. Vsaj ni imel oni advokat nič boljšega in važnejšega na srcu, kakor razplameniti jezo v očetovih prsih proti dobremu slovaškemu Binu; pa k temu je pomagal šo sodnik. Njihovo prokletje je bilo pogubonosno. odsek, ta pa poročevalcem g. dr. P 1 o j a , ki naj sostavi poročilo ter vse želje in zahteve glede olajšanja vojaških bremen. G. dr. P 1 o j je sostavil svojo poročilo, katero jutri predloži vojnemu odseku. Poro čilo naglaša: Nova vojna predloga pomnoži prebivalstvu vojaška bremena, zalo pa morajo poslanci zahtevati vsaj one olajšave, ki so mogoče brez škoda za armado. Nekatere olajšave se morejo izvršiti že v smislu Bedaj veljavnega zakona, za druge je treba pre-membe dotičnih zakonitih določb. Olajšave, ki so mogoče že sedaj. bi bile: 1. Olajšave glede orožnih vaj. Poslanci morajo zahtevati, naj se nadomestni rezervisti kličejo k orožnim vajam, ko je na polju in v vinogradih najmanj dola. Da kmet nima potrebnih delavcev, tega ni treba dokazovati. Zato naj bi Be tudi vojaki v aktivni službi pošiljali na dopust ob žetvi, kakor se to dogaja v Nemčiji. V posebnih slučajih naj bi se vojaki oprostili orožnih vaj, revnejšim rezervistom naj bi se povračali potni troški in revnim družinam rezervistov dovoljevala podpora, ako mora družinski oče k vajam. Vojakom naj so cb nedeljah in praznikih dovoljuje toliko prostega časa, da morejo izvrševati svoje verske dolžnosti. Treba pa je tudi, da ao vojaški duhovniki popolnoma zmožni jezika, ki ga govore vojaki. Vojašk« uprav?, sicer skrbi, da omeji surovosti proti vojakom, toda v tem oziru se še premalo zgodi. Osobito se mora grajati, da se taki izgredi kaj radi zamolče ali prikrijejo. Odpraviti so morajo prestroge kazni, da namreč vojaka privežejo v verigo. 2. Obleka. Vojaški novinci pridejo v oktobru v svoji obleki. To obleko zmečejo v skladišča ali pod streho, kjer v treh letih večinoma strohni; vojaška uprava pa staro vojaško opravo prodaje po najnižji ceni. Torej naj vojna uprava revnejšim doslužc-nim vojakom daje staro vojaško obleko, da ne bodo v cunjah hodili domov. 3. Certifikati. Kdor je iz katerega bodi vzroka oproščen vojaške službe, mora plačati kolek 2 kron za certifikat; drugi troški znašajo pa še 2 tudi 4 krone, kar je za revne osebe veliko breme. Kdor je torej pri zadnjem vojaškem naboru »izvržen«, naj dobi certifikat ex olTo. Štefan je pokazal svojemu tovarišu očetovsko pismo. »Pa vendar Sel boš domov! Grem b teboj! Strela bi morala biti v tem, da bi se stvar ne izboljšala. Ooi »consilium abeundi« sem si vzel k srcu; omrzele bo mi že trapaste šole v svojimi neumniki, polusu-rovimi profesorji, a svojim nebistvenim temeljem, z zapori, z madžarSčino in vso nesnago. Mažaronska šola je pravi hlev. Naredim očetu veselje: bom mu pomagal pri gospodarstvu — davno me je 2e vabil. Le ne boj se! Za jedenkrat boš šel z meno.j« Drugi dan sta se poslavljala mladeniča s svojimi tovariši. Vsi so pili na slavo odhajajočih, na pegin izdajalcev in tožilcev. Zvečer je spravljal Štefan svoje reči. Po dokončanem delu je šel k stari Wundrovi. Nemka je bila žalostna ter nerada videla odhajati svojega mladega gospoda. Helena jo sedela pri šivalni mizi in toliko včasih zamežikala z očmi po Štefanu. Zal ji ga je bilo. Zjutraj na vse zgodaj je pridrdral voz pred hišo. Lacko je sedel že v njem. Leniča bleda, z rudečimi očmi je prikrenila in podala Štefanu sveži šopek. »Glej! Jedna skromna dušica vendar žaluje nad teboj«, opomnil je z usmevom Lacko, kateremu je bila nežnost proste deve telo všeč. Štefan je stisnil vročo devino roko, skočil hitro na voz. Lenioa jo pa migala z 4. Zalaganje armade. Vojna uprava že sedaj kaže precej dobre volje, toda nižji organi so še preozkosrčni. Premalo se ozirajo na kmetijske in obrtniške zadruge in so prestrogi pri prejemanju blaga. Torej naroča naj se neposredno pri kmetih, kmetijskih in obrtniških zadrugah. Konje naj kupujejo pri konjerejcih, ne pa pri ogrskih prekupcih. Vsaj 40% potrebščin naj se kupi pri obrtniških zadrugah, in sicer po razmerju prispevkov obeh državnih polovic za skupno armado, čtmprejo naj se skliče enketa, da določi pota in sredstva za uravnavo zalaganja armade. 5. Vojakom naj se daje platneno perilo, da se podpira lanena industrija. 6. Odškodnine za poškodbe na polju za časa vojaških vaj so prenizke. Take poškodbe pa so tudi vrše večkrat brez nujne potrebe. Ob strelnih vajah se lastnikom brez; potrebe zapirajo zemljišča, da posestniki trpe škodo. 7. Pomiloščenje izseljencev. V revnih deželah, kjer ni industrije, mnogi mladi ljudje iščejo zasluška na tujem, največ v Ameriki, da podpirajo svoje družine in poplačajo dolgove. Večina se jih vrača, a mnogi se boje kazni kot vojaški begunci. Zato naj bi se vsi taki pomilostili, ako se v teku enega lela povrnejo v domovino in prostovoljno oglasijo pri naborni komisiji ali okr. glavarstvu. Vse to ae more zgoditi brez premembe vojnih zakonov. 8. Dvoletna vojaška služba je splošna želja, dasi linatično vprašanj? ni še pojašnjeno. 9. Za uvrstitev v nadomestno rezervo bi ne smel odločati žreb marveč bi moral že v smislu novega zakona priti v reservo, kdor je nujno potreben za vodstvo gospodarstvi; to veljaj tudi za obrtnike. Olajšavo enoletne vojaško službe naj bi dobili tudi absolventje kmetijskih in državnih obrtnih Sol. 11. Dve zadnji vojaškitaksi (4 krone in 2 kroni) naj Be odpravita; v višjih razredih pa zvišajo. Obresti dotiCnega zaklada, ki znašajo na leto že 3,200.000 kron, naj se deloma porabijo za podpore revnim rezervistom pri orožnih vajah. 12. Nov kazenski pravdni red je nujno potreben, boljše odškodnine za vojaške pri-prego zahtevajo vse dežele. To so v bistvu zahteve glede vojaške službe. robcem za odhajajočima ... Štefan ni vedel, kako žalostno čustvo se je razburkalo v prsih mlade deve pri njegovem odhodu. Različne žene so na temle svetu. Večina jih soveda lahko pozablja na nekatere dojme. Pa vendar so tudi take sentimetalne ženske stvarce, ki nosijo take dojme — in pod sta-rodeviški čepeč, ali v grob . - . K tem je spadala tudi Helena. Jasna poletna zora je vzhajala v svoji škrlatni lepoti. Mladeniča sta se zamislila ter vživala polnimi duški omamljujoče bajilo matere narave, ki je je povsodi obdajalo. Med vožnjo Bta malo govorila. Zvečer sta se šq le pripeljala v-Zavodje in so naselila v gostilni. Hotela sta zvedeti o volji starega Bogatega, predno bi se postavila pred njega. V gostilnici sta slišala neutešene novice. Bogati je baje razsajal — o poravnanju niti ziniti so mu ni smelo. Drugi dan so je razglasilo, da je priSel mladi Štefan, katerega so spodili iz šo!. »Nikoli mi no prestopi oni malopridnež moj prag«^ rjovel je Andrej, njegove oči so plamtelo besno jeze. Mati si je lomila roke, mirila je moža, prosila — vse zaman. V gostilno jo prišel sel od matere. »Ne prihajaj, sin moj, domov«, pisala mu je, »oče te nočejo videti. Pa »večer pridi pod lipo k studencu.« Bilo je to žalostno svidenje. Starica je Današnja seja se je pričela ob 11. uri. Predsednik grof V e 11 e r je prečital izjavo, da obžaluje znane izgrede minoli petek proti sladornim baronom. Poslanca \Valz in dr. Erler sta odločno ugovarjala tej graji. Koncem seje se je njima pridružil tudi vitez Vukovic, ki je kot drugi reditelj bil navzoč v proračunski dvorani. Nov poslovnik. Nato se je vršila rasprava o predlogih glede premembe zborničnega poslovnika. Teh predlogov je sedem. Dr L u e g e r, dr. Fuchs, grof Palffy so utemeljili svoje predloge, naj se izvoli poseben odsek, da se prenaredi poslovnik. Vsi trije so mnenja, naj zbornica sklene tak poilovnik, da bode ne mogoča vsaka obstrukcija. Poslanec Noske pa bi bil zadovoljen, ko bi se premenil tj 58. in zabranile osebne razžalitve. Poslanca Krem pa in dr. H r u b a n ter tovaridi so predlagali premembo § 51., da bodi namreč dovoljen v zbornici vsak v Avstriji navadni jezik. Stranke so se prod sejo dogovorile, da v razpravi govore predlagatelji in od vsake stranke eden govornik. Za predlagatelji so govorili: Pernerstorfer, dr. Gross Zazvorka, dr. Dersohatta, baron M a 1 f a 11 i, dr. P a 11 a i , 11 o • manezuk, Lupul in lro. Besedi so se odpovedali: Dr. Katlirein, dr. Pommer, Treuinfels in dr Ferjančič. Ker jutri ni seje, bode razprava v petek končana. Načelni nasprotniki vsake premembe so češki radikalci in socialni demo-kratje. Nemške stranke piiznajo potrebo primerne premembe, toda boje se stare avto-nomistiške večine. Vsenemci zahtevajo, da se Bme v zbornici govoriti le v nemškem jeziku. Politično stališče čeških katoličanov. Zadnjo nedeljo je imel politični klub kršč.-socialni važen shod v Pvagi, kjer so razpravljali o tem, kako stališče naj zavzemo katoličani sedaj na Češkem. Urednik M v -s 1 i v e c je precej ostro prijemal Staročehe, da niso storili svoje verske dolžnosti proti Mladočehom, kateri so hudo napadali vero. Sabina, Bar3k, Neruda so se borili proti ba-toličanstvu, in nihče od etaročeške strani jih ni zavračal. Dr. Eogl je bil 1. 1S96 proglasil parolo, da bodo Mladočehi rajši volili soc. demokrata kakor pa kršč. socialca, in dr. E. Gregr je 18 aprila 1893 rekel v Rokicanih, da se more za versko vprašanje zanimati samo človek, kateri stoji na najnižji stopinji izobrazbe, katerega duh je omračen z ne vednostjo in srednjeveško temo. Tako se je brez ugovora govorilo doslej o Čehih. Zato se mora organizirati katol. stranka po zgledu nemškega centra. Grof Vojteh Schonborn je branil Staročehe, češ da jim je manjkalo onega povoda za verski boj, ki so ga imeli Nemci v kulturnem boju, na kar je urednik Myslivec odgovarjal, da povoda je bilo že dovoli, a storilo se ni nič. K sklepu je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, da se takoj začne s politično organizacijo čeških katoličanov. Konferenca čeških škofov. Včeraj dopoldne bo se pričele v palači praškega kardinala knezonadškoia bar. S k r - plakala, da ji je srce kar pokalo. Stetan je bil potrt — materinska bol ga je vjedala kakor huda mrzlica. »Kaj si naredil, btefek, kaj si naredil«, jokala je uboga mati in padla, premagana od boli na rušnato klop pod lipo. »Nič grdega, mamica, nič hudega! Napačno razumenje, sovraštvo ...« »Ti nisi mogel biti podel«, trdila je sta-rica gledaje v sinove oči, »tvoje oči so jasne, gledajo naravnost in svobodno! Ti moje nesrečno dete!« Več ni mogla. Krčeviti jok ji je pretrgal govorjenje. »Pandure hočejo poslati oče, da te uja mejo, sodnik mu naredi vse po godu l Ne mudi se tukaj več«, in je potegnila par zme-čkanih bankovcev ter stisnila Štefanu v roke. »Nočem denarja, mamica, le obdržite jih sama! Jaz si bom sam zaslužil, kar bom rabil... Očetu pa povejte, da ga prosim od puščanja, da sem nedolžen, da ne rabi pan-durov... ne pridem mu pred oči! Z Bogom, draga msmica, ne pozabite name! ..« Štefan se je izmuznil iz materinskega obje tja; kakor srnec je preskočil, plot in se iz gubil na vrtu. Revna« mamica so je zopet zgrudila na klopico. Ni mogla več plakati Zdelo ee ji je, da je izgubila sina na veko maj, kakor bi ga bili položili v grob-- (Dalje.) benskega daljše konierence, b katerim so bili povabljeni vsi češki in moravski škofje. Pod predsedstvom kardinalovim so se jih udeležili olomuški knezonadškof dr. Kohu, litomeriški škof dr. S o h u b e 1, budjejo-viški škof dr. Riba, brnski škof dr. B a u e r , pomožna škof« dr. K r a s 1 in dr. F r i n d ter kraljevograški generalni vikar F r y d e k. Na dnevnem redu je bilo v prvi vrsti vprašanje o popolnitvi kraljevograške stolioe, na katero doslej ni še nihče imenovan, dalje razni postulati duhovščine, tako gledn pogodeb mej župniki in kaplani, glede kongrue in *patronatov. Konečno so ie pa iont'<>ronca obširno pečala z zadevo Sveto-vaclavske. S tem se je nasprotnikom iznova pokazalo, kako lažnjive so njih trditve, da višja duhovščina ničesar noče ukreniti za sanacijo tega zavoda. Kasacijsko sodišče o dogmah katoliške cerkve. Dunajski list »Die Zeit« poroča te dni precej čudni razsodbi ne berolinskega, marveč — dunajskega kasacijekega sodišča. To je namreč proglasilo pod predsedstvom senatskega predsednika II o e p 1 e r j a. da bo gotove dogme katoliške cerkve le »iznajdba duhovnikov«. 8lo se je pa po noročilu imenovanega ista za ta-le slučaj: Socialni demokrat Pa-\v e 1 je na nekem Bhodu pri Kolinu govoril »klerikalizmu« ter mej drugim izjavil, da e »izpoved, obhajilo, pekel in vica le iz najdba duhovnikov«. Kot vladni komisar nastopajoči župan Zapotot8ky je shod razpustil in na njegovo naznanilo je bil socialnode-mokratični govornik pri okrajnem sodišču v Kutni Hori obsojen v osemdnevni zapor. Sodišče je namreč našlo, da je Pavel po paragrafu 303. razžalil katoliško cerkev. — Socialni demokrat se je pa pritožil in pri kasacijskem sodišču ga je zastopal Žid dr. Vleissner. Ta inštanca pa je razveljavila prvotno razsodbo kot pravnozmotno ter socialnega demokrata oprostila iz zgoraj navedenega razloga. To se jo sgodilo minuli petek pri — dunajskem kasacijBkem dvoru. Katoliški zastopniki cele monarhije pa naj razmišljajo, zakaj socialni demokrat 5awel z navedenimi besedami ni razžalil katoliške cerkve. Važna pridobitev nemškega centra. Ze nebrojnokrat je nemški centrum po svojih zastopnikih vložil v pruskem držav, zboru predlog, naj se odpravi zaBtareli in vsem načelom svobode nasprotujoči zakon, ji prepoveduje naselitev jezuitov v Nemčiji. Po tem zakonu niti poBamnikom ni bilo dovoljeno bivanje na nemških ttah. Dotičai predlog centra je bil v zbornici tudi že več- r je gospod zelo slabega zdravja, odpotuje takoči mesec v staro domovino in Bi bo skušal utrditi svoje zdravje. Po enajstih letih bivania v Ameriki si more sedaj prvič privoščiti odmor. Preoej ko dojde nazaj, prične z gradbo nove cerkve v Waukegan — Nova slovenska cerkev v Calumetu bo veljala do 60.000 dolarjev. — Iz Steeltona se poroča: Ča bo Slo letos vse po sre^i, bodo imeli tudi steeltonski Slovenci in Hrvati svoj nov božji hram, ki bo stal kakih 30 000 do larjev. Tako si Slovenci vedno bolj utrju jejo versko trdnjavo v Ameriki. — Nesreča na poti v domovino. Iz Newyorka : Zadušil bi se bil kmalu od plina v hotelu »International« št. 75 Ciarkson St. naš rojak Ivan Kofčir iz J >lieta BI ie na poti v stari kraj Odpeliali so ga v bolnišnico sv. Vincencija, kier je hudo bolan. — Slovenec umrl. V bolnici v Jolietu je umrl spoštovani rojak Jakob G r a h e k , o Katerem smo pred tedni poročali, da se je povozil. Ljubljanske novice. Predpustna veselica ljubljanskih gostilničarjev b > danes zvečer v restavraciji g. E terja na K ingre^nem trgu v steklenem salonu. Sodelovala bo društvena godba. Začetek bo ob pol 9 uri zvečer. Ples bo vodil učitelj plesa g Giulio Mortarra Vato«n>na 1 K 20 v, tri osebe jedne obitelji 2 K 40 v. Cujemo, da se pripravljalni odbor ni strašil truda in stroškov, da občinstvo popolnoma zadovolji in da pripravi občinstvu neprisiljeno veselo zabavo. Ker je čisti dobiček namenjen za vstanovitev blagajne »Zadruge gostilničarjev, kavarnarjev" i. t. d. se pre-plačila hvaležno sprejemajo. Umrl je danes opoludne po daljšem bo-lehaniu tuka|šnji trgovec g. Fran Terdina starejši. Bil je svoj čas trgovec v Celovcu, pred leti pa se je preselil v Ljubljano in prevzel trgovino po svojem bratu Jos. Ter-dini. Pokojnik je bil več časa občinski svetnik in predsednik trgovskega in obrtnega društva. Dasi je stal v vrstah liber. stranke, vendar je bil proti vsakemu konoilijanten mož, blag in miroljuben značaj. Na) v miru počiva! Novi Jork v Ljubljani. Obiskovalcem ljubljanske me|narodne panorame se ponuja ta teden ugodna prilika, da si ogledajo veliko ameriško mesto ter njega okolico, ne da bi jim bilo treba čez »veliko lužo«. Te dni razstavljena serija se sme res po vsej pravici šteti mej najzanimivejše, kajti Bkoro vsaka slika nam nudi predmet, ki je pravcata novost za nas v »staii domovini«. Iz redno visoke stavbe, nadcestna železnica, zanimivosti ameriške reklame, prizori iz velikih pristanišč ter konstrukcija brooklynskega mostu in dr. so predmeti, ki vzbujajo pozornost vsakega gledalca. — Prihodnji teden, kot smo že omenili, pridejo na vrsto »Otočja v tihem morju«, in Bicer prizori z Boninovih, Karolinških, Marijanskih, Palavskib, Samoanskih in Tonga-otokov ter z otokov Korror in Wa-wau ; za naslednji teden se pa pripravlja A I g i r. Strojarski pomočniki prirede v nedeljo 8. t. m, ob pol 10 dopoludne v gostilni Franceta Pocka v sv. Florijana ulicah st. 6 shod. Ponočnjaki. V Cerkvenih ulicah so danes ponoči tr;jo razgrajači pri stanovanju urarja Jožefa Risdorferja ubili dve šipi na oknu. Razgrajača so prijeli. Pogrešajo. Franc Trepotec, 40 let star, hlapec pri gostilničarju Mraku na Marije Terezije cesti št. 14 je dne 2 t. m. ponoči iz ginil z doma in se še do danes ni vrnil. Mož ga je rad pil in se je bati, da se mu je v pijanosti pripetila kaka nesreča. Izgubljena ura. Na poti po Domobranski cesti do Poljanske ceste je bila izgubljena zlata ženska ura s kratko zlato verižico. — Marija Purkal, posestmea na Visokem pri Igu, je izgubila v mestu 70 kron. Denar je imela v papirju zavit — Na poti od Brega do frančiškanske cerkve in odtod po Miklo šičevi cesti do Bambergove hiše v Kolodvorskih ulicah je bila izgubljena zlata žen ska ura. V Ameriko je odpotovalo danes ponoči z ju£net»a kolodvora 39 oseb r Kraniske^a. Siavnost pri razdelitvi obleke ubožnim učenkam v Marijini družbi pri uršulinkah v Ljubljani. Marijina kongregaci|a pri uršulinkah napravi vsako leto obleko za nekaj revnih deklic Razdelitev so vrši s primerno slavnostjo. Ker ima družba dva popolnoma ločena oddelka, se je taka siavnost letos tudi dvakrat obhajala, 1. in 2 februvarja. Glavna točka na vsporedu prvega dne je bila igra »S v. T e r o z i j a«. Igralke so dobro — preprosto pa prav naravno — uprizorile otroško - pobožno Terezijo in njenega brata pod varstvom skrbne matere, Terezijine boje in njeno konečno zmago. Igranje je bilo točno, upr zoritev skrbna, tako da je igra vzbudila prava blaga čuv-stva v mladini. — J Ifovega živije^a cilj je bil uni j čiti katoliško Avstrijo Tiste krat ne ga je | obranila, dasi so narodi — krvaveli. V no-! vejši dobi nastalo ie na nemškem društvo, ; ki Bi je izbralo Gustav Adolfa za patrona in ; vzor; a tega društva se Avstrija ne brani, • dokler ne bodo zopet krvaveli narodi! Leta i 1902 je društvo Gustava Adolfa sezidalo ! namreč protestantskih cerkev: 9 na č^kem, 3 na Moravskem, 3 v Galiciji, 1 v Šleziji, 1 ria Slovenskem. 1 na Hrvatskem. Otroci amerikanskih milijonarjev. Neki ntwyorški časnik poroča : Margareta Carnegie, 5 let star« je dobila kot božično darilo hišo za 10 000.000 mark; John Ni-cholas Brown, d^e leti star, je najbogateiši otrok v Združenih državah, njegovo premoženje znaša 60 000.000 mark ; Izab?Ia Ročke fellor, 6 mesecev stara, bo dedovala mnogo milijonov in živi zdaj na deželi; William Henry Vanderbilt, 1 leto star, je glavni dedič Vanderbiltovega premoženja, ki znaša 400,000.000 mark ; William A. Clark, en mesec star, je dobil ( d svojega starega očeta za božično darilo 4 000000 mark. ker jo kot deček prišel na svet; Flora Payne Wh'tney, 5 let stara, bo mnogo milijonov dedovala za svojim očetom, še več pa za svojo materjo, ki je iz rodovine Vanderbilt; Lolika Armour bo tudi dedinja mnogih milijonov po svojem očetu ; Baby Maek»y, 1 leto stara, bo dedovala okrog 200 000.000 dolarjev. Nove učiteljske plače na Češkem, veljavne od 1. januv. t. I. so vendar enkrat dognane. Iu sicer dobivajo: provizorični učitelji...... 900 K učiteiji na ljudskih šolah II razreda 1200 „ „ „ „ »I razreda 1600 „ meščanskih šol.....2()00 „ veroučitelji ljudskih šol..... 1600 „ „ meščanskih šol ... 2000 „ šestero kvinkvenij na ljud. šol;>h a 200 „ „ „ „ meftč. šolah a 250 „ funkcijske dokiade nadučiteljev znašajo in sicer: na šolah z dvema razredoma . . . 200 K „ „ s tremi razredi .... 250 „ „ „ s štirimi razredi .... 3u0 „ „ „ z več razredi..... 400 » funkcijske dokiade ravnateljev meštSanskih šol znašajo: do pet razredov....... 400 K od še«t razredov naprej .... 500 , učiteljice ročnih del dobivajo . . 900 „ za stanovanje učiteljev na deželi 200-400 „ „ „ »v mest h 600—800 „ j Dragotni prispevki smejo anašati največ 20% j redno plače, per.zije največ 80 % redne plaCe. S V penzijo se sme redno iti po 40. letu službovanja. Vsak učitelj stopi j po desetletnem službovanji, (kjerkoli je, v I. plačilni r a z -(red! Učitelji so zadovoljni. Vtsselje to greni i le okolščina, da sa je obenem podražilo pivo j na Češkem za 1 K 70 v pri hektolitru. Kdor i pivo sploh ne pija, se lahko smeje! Že pred i glasovanjem o ti novi postavi pa je naglašal « v dež. zboru poročevalec grof Schonborn, da j bode treba kmalu povišati tudi deželne do-j klade, rekoč: »A potom, pdni, u Filippi sej-' demo se otet!« Odrešen lev. Pri neki krvavi ameri-j kanski igri je bil gi» - ni moment vedno oni, ! ko je lev zarjovel. L?v je svojo dolžnost j vedno točno in ravno o pravem trenutku I izvršil. Privezali so ga namreč na žico in i spustili električen tok vanj. Društvo za var-! stvo živali jo smatralo to kot nedopustno ter j doseglo, da eo leva cdrsšiii od elektrike. A i zdaj ni več rjovel in igra je prišla ob ve j ljavo„ Ženin na žrebanju. Iz A'pene v Ameriki se poroča: Ker Edward J. E sbrenner iz B gers City na vsak način želi imeti ženo. se ie sklenil izžrebati. Dal si jo napraviti 1000 listkov, ki se bodo prodajali p i 25 cen tov v treh prodajalnicsh v njegovem mestu. E sbrenner pravi v razlago svojega koraka to-le: Pripravljen sem koj po izžhrebanju vzeti za soprogo ono žensko, ki bo imela zadeto srečko. Srečko pri žrebanju bo potegnil deček z zavezanimi očmi. Jedini po goji, katero stavi Eisbronner kupovalkam svojih „erečk" so, da mora biti dobrega obnašanja, zdrava, dobra katoličanka in stara od 40 do 55 let. Sam je star 55 let, vdovec, ter ima jednega 15letnega sina, 80 akrov farme, od katere |e obdelanih le 26 akrov. „Katolicky Listy" izhajajo v Pragi naprej in sicer že v povečanem obsegu. Nekdo je o novem letu zatrobil v svet „svojo pobožno željo", da preneha ta list. Eoake »pobožne želje« o prenehanju katoliških listov ali njih hiranju porajajo se često. Hvala Bogu, da škodovati no morejo. Pod-pirajmo katoliško časopisje! Zahteva|mo katoliške našo liste po javnih lokalih, poBebno še v kavarnah! 14.000 mrtveoev v jednem tednu. V Indiji strahovito divja kuga. V onem tednu jo bilo 14 000 mrtvecev. Kuga ne divja samo v Boinbayu, ampak prvič tudi v Luk-ni.wti. Benareau in Beyrutu. Umorjen skladatelj. Sorodnik v Parizu umrlega francoskega skladatelja Plan-quette zahtevajo obdukcijo trupla ter trdijo, da je bil skladatelj zastrupljen. Devetleten deček umoril mater. Ii Amerike s« p ro<5» : V Wost E>id, Salme couniy, je gospa Tucker kaznovala svojega dietnega sina, ker se je igral s puško. Kmalu nato je dečko, besneč od togote, zgrabil puško iu hladnokrvno vstreiil mater ter ji prizadejal smrtno rano. Ležeča na tleh in umirajoča, ga je še poklicala k sebi, nakar se je fant vsled slabe vesti vstreiil še sa-moga sebe skozi giavo in koj umrl. Miti je umrla nekaj ur pozneje. Delavsko gibanje v Amsterdamu. V Amsterdamu se jo vršil na veliki borzi shod 4000 delavce«,', ki utoje v službi mestne občine in pripadajo 17 vrstam javne službe. Shod je sklenil, da predloži županu zahteve različnih kategorij delavcev in zahteva od govor do ponedeljka. Če se zahteve odklonijo, bo v ponedeljek zvečer zopet zborovanje, na katerem so bodo posvetovali o vstopu v generalni fttrajk. Sin grofa Tolstega — kato ičan. Grof Tolstoj ima sina, Kateri je bil ruski pop, a se je izpreobrnil in postal katoliški duhovnik. Že pred 5 leti je bil mladi grof Tolstoj skrivaj prestopil v katoliško cerkev in je pri službi božji v pravoslavni kapelici ruskega poslaništva v Rimu očitno molil za papeža. Ko se je vrnil v Rusijo, ga je zato sneti sinod poklical na odgovor ter obsodil k zaporu v nekem sa mos>tanu. A ruskemu caru se je mladi Tolstoj ravno v tem času tako priljubil, da ga je dal izpustiti. Tolstoj je šel zopet v Rim ter opravljal službo božjo v tamošnji uniat ski kapelici. To pa Rusom ni všeč in lzku-Sali so ž** doseči pri kardinalu Rampolli, naj spravi Tolstega iz Rima. Ta pa niti ne misli ne na to, da bi šel nazaj — v zapor. Brezžični telefon dobimo P .izve delo se je, da so Marconi poleg brezžičnega brzojava peča tudi z idejo o brezžičnem ta lefonu. Pravijo, da ne bo dolgo, ko bo Mar-coni namanil iznajdbo telefoničnega aparata, katerega bo človek lahko nosil s seboj in s katerega pomočjo bo lahko telefoniral iz precejšne daljave domov, ali pa drugim osebam, imajočim jednak aparat. Dolga kazen. Iz Sc. Louisa se po roča: audnik Adams je pri okrajnem so dišču John Fickler ju naložil nena vadno dolgo kazen. Za napad na nekega poštenega vslužbenca mu je prisodil do smrtno ječo. Zraven tega mu je pa naložil še 20 let ječa za dvakratno tatvino poštnih vredn' stilih listin in pisem. Ubogi John Fickler bo potemtakem moral še po svoji smrti služiti v ječi Se 20 let! Mont Pelee zopet straši. Pred dnevi je hotelo obiskati 400 angleških izletnikov razrušeno mesto Sc. Pierre. 200 oseb se je že izkrcalo na fauho, kar se riakrat prevrne novi 250 metrov visoki vulkanov stožec mej strašnim gromenjem. Okolu in okolu potnikov je postala nepredirna noč. Potniki, ki ao ostali na parniku, so mislili, da so izkrcani prijatelji zgubljeni. Še-le tekom dveh ur se je posrečilo rešiti izkrcane ljudi. P.irnik je z radovednimi Angleži na to hitro odplul. Najnovejše vesti izražajo bojazen, da se je pri tem novem pojavu na Mont Pelee ponesrečil vodja ondotnega observatorija La croix, ki ni hotel to opazovališče zapustiti, dasi ie vedel, da s- bo stožec prevrnil. K gibanju „Proč od Rima!* piše protestauiovski pastor Dammann v svojem listu „Licht und Lebon": »Ako pošiljamo neverno, posvetne vikarje v mlada prote ! Btantovske občine, je res škoda za vsakgroš, j ki ga izdajemo za to gibanje. Potem bi bilo | bolje, da so ljudje mirni in se vrnejo nazaj v svojo cerkev, kajti boljfie, kot taki pa še j vedno skrbe katoliški duhovniki za svoje I vernike.« Cela vas v rokah tatov. Pietrade-: fuBi jo vas biizu mesta A veli no na Neapoli-t;ins!tem. Ta vas je v rokah dobro organi zovanih uzmovičev, ki ho prevrtali že skoraj vso hišne zidove, ne da bi bilo mogoče za sačiti to roparsko drubal Vsaka hiša ima svojo lastno nočno stražo; zunaj Btražijo ka rabinerji in vkljub temu ae nadalmje krade-nje. Ni-Ii to podobno bajkam? Človeku bi se zdelo nemogoče, da imajo v tako malem selu tatovi svobodno roko vzlic tolikim stražam. No, mogoče je to, toda le v kraljestvu, ki se Donafta z dvatmoSletno — kulturo! „Oj predpust ti das presneti!" Tako je zdihovat v Pragi te dni jako napreden petoiolee. Prodpustno veselje ga je navdalo in ■ svojimi tovariši je hodil v neko praško gostilno, kjer so vsak večer plesali. In res je v plesu vrlo napredoval, manj pa v latinščini in grščini. Njegova mati, poštena kmetica, je izvedela, da grozi njenemu sinu šolska katastrofa, in prišla je nekega večera v Prago pogledat, kako se kaj uči njen sinček-petošolček. Izvedela je pa, da je mladi kavalir ravnokar odšel na „bal." Hitro gre mati v označeno gostilno. V trenotku pregleda plešoče parčke, in preden bi tri naštel, so zažene kakor tiger med mlade srnice in jelenčke. Vse obstoji preplašeno, ona pa drži za uho svojega nadebudnega latinca. Cof, Cof! mu završi okoli glave. »Boš Sel domov!« zavpije nad njim, in kakor bi ga erinije preganjale, zapusti peto-šolec svojo zaljubljeno prismodo in jo udere domov. Mladi roparji v Berolinu Policija je ujela v Berolinu 8 letnega dečka, ki je kradol po prodajalnicah Na dečkovi roki je bila mej dvema prstoma tetovirana zastavica. To je pokazalo policiji, da mora biti še več dečkov, ki se bavijo s takimi tatvinami. In res je v par dneh polovila 23 mladih fantalinov, ki so vsi imeli taka znamenia. Imeli so organizirano tatinsko družbo. Ea del teh roparčkov je napravil pred prodajal-nico. katero si je izbral za žrtev, velikansk vrišč, drug del se je mej tem, ko so prodajalci šli gledat na cesto, kaj je, priplazil v prodajalnico in kral, kar se je dalo. Vsi ti roparčki imajo poštene stariše, kateri niso vedeli, kaj počno njihovi nadebudni sinovi. Ceska rodovitnost Dne 24. jan. 1.1. porodila je v fari DobFemč ice (okraj Mi-levsko), žena kolarja Krejča štiri otroke. Krstili so jih na imena: Marija, Antonija, Nežika, Zofija. Vae zdravo! Za delavske domove. »čcšky klub« je imel zborovanje, pri katorem je dr. Cyril Horaček predaval o praktičnem zidanju delavskih stanovanj. Društva. (Posojilnica v S o d r a i i c i) ie imela prošlo upravno leto prejemkov 267.149 72 kron, izdatkov 258.77064 kron. Zdaj ima 324 zadružnikov s 449 deleži; pristopilo je na novo 95, izstopilo 15 zadružnikov. Dolžnikov je 303, ki dolgujejo 125100 kron. Hranilne vloge se obrestujejo po 4 Od posoiil se zahtevajo 6% na osebni kredit, 5'/.% na vknjižbo. Ravnatelj je g. Jan. Lovrenčič, namestnik g. Primož 1'jkiž. (Družba sv. Cirila in Metoda) je imela svojo 142. vodstveno Bejo dne 29 januvarija 1.1. v družbimh prostorih »Narodnega doma« Navzočni : Tomo Zupan .prvomestnik), dr. Dragotin vitez Blei\veis Trsteniški, Martin Petelin (blagajnik). Luka ftvetec (podpredsednik),v dr. Ivan Svetina, Ivan Subic in Dragotin Žagar. — Svojo od sotnost ie opravičil vodstveni ud ces. svetnik Ivan Murnik in nadzornik Ivan Vrhovnik. V zmislu § 18. društvenih pravil se je kot svetovalec seje udeležil odvetnik dr. Frančišek Stor. — Prvomestnik otvarja sejo ob >. uri popoldne z običajnim pozdravom. Isti tudi omenja korakov, ki so se storili v prid družbinemu gmotnemu stanju ter predlaga družbino zahvalo gg. župnikoma Vrhovniku ter Lavtižarju in kuratu pesniku g. Bilcu za družbi v prid darovane vele važne proizvode njunih vero- in domoljubnih peres. — Blagajnik Martin Petelin naznanja, da ie imela družba v preteklem letu 34.262 74 K dohodkov m 35.332-43 K troškov ; torej 1069 69 K primanjkljaja. — Ko ss rešijo došle vloge in sprejmo razni nasveti, zaključi prvomestnik sejo ob 5'/» uri zvečer. (Društvo »Zvezda« na Dunaju) priredi drugo nedeljo meseca febr., to je 8. februv. 1903 svoj zabavni večer v dvorani »\Viener Ressource«, Dunaj, I. ReichsratsstrasBe 3. Sodelovali bodo: Go-spica Marica Stekar, gg. Anton Stekar in Karol Kunaver (na gOBli in glasovir), gg. hrvatski tamburaši pod vodstvom kapelnika gosp. F r. V. L u -kača, dalje pevski zbor društva »Zvezde« pod vodstvom g. VinkoKrušiča. Po koncertu sledi plesni venček. Začetek ob 6. uri zvečer. Prijatelji društva dobro doSli! (Odbor društva »Zvezda« na Dunaju za leto 1903). V četrtem občnem zboru tega društva so bili sledeči gospodje enoglasno voljeni v odbor: Predsednikom Jakob Pukl, podpredsednikom Dragotin Doline, tajnikom Rudolf Malič, blagajnikom J a -k o b Š e m c ; za odbornike: F r a n j o Merlak, Frane busteršič, An t. T r t n i k ; za odbor, namestnike: Gabrijel Mežnar, Ivan Peter-ma n , Ivan Vončina; za revizorje: Josip Božič, Janko Mladič, Josip Smerdu. (Hranilnica in posojilnica v Tržiču) ie imela v upravnem 1. 1902 Bprejemkov 97.695 25 K, izdatkov 94 748 17 K. Posojil se le dalo na poroštvo 22 740 Kv na vknjižbo 27 091 70 K. Hranilnih vlog se ie vložilo 40 028 85 K, dvignilo 16.034-91 K. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 96.110 56 K. Vloge se obrestujejo po A%. posojila po b%. Sklepom lota je bilo 99 članov. Načelnik jo Jožef Kržišnik, namestnik Fr. Ahačič. (Prostovoljno gasilno društvo v Gor. Logatcu.) Vabilo k veselici, katera se vrši v nedeljo dno 8. febr. 1903. v prostorih g. načelnika Ivan ltibar )a. Vspored: I. Srečolov. II. Šaljivi prizor. III. Ples. Začetek ob polosmi uri zvečer. Ustop-nina 30 vin. za osebo, udje prosti. Ker je čisti dobiček namenjen nakupu nove briz-galne, se preplačila hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Telefoni* m brzofavm Dunaj, 5. februvar. Cesar je došel v Budimpešto. Dunaj, 5. febr. »Slovanska zveza" je imela danes sejo, v kateri se je obravnavalo o predlogi glede konverzije rent. Poročevalca sta bila dr. Š u -s t e r š i č, in dr. P 1 o j. Dr. Susteršič se je izrekel za 4 odstotno konverzijo, ker to odgovarja sedanji obrestni meri in sedanjemu položaju na denarnem trgu. S to konverzijo bi bili zadovoljni tudi posestniki rent in bi se lahko izvršila brez pomoči bank. Dr. Ploj se je s tem strinjal ter pristavil, naj vlada tekom t) let zniža konverzijo na in 2 in pol odstotka, ne cla bi dala bankam zaslužka na proviziji. Dunaj, 5. febr. Konverzijska predloga pride na dnevni red v torek. Mla-dočehi zahtevajo, da se prej rešijo trije nujni predlogi poslanca Reichstatterja © nujnem predlogu poslanca Reichstatterja o razmerah v olomuški trgovski zbornici. S tem hočejo Mladočehi napraviti delno obstrukcijo, ki bo pa le kratka. Dunaj, 5. febr. l>anes zboruje odsek, ki ima pretresavati vojno predlogo. Jutri ima državni zbor sejo, v kateri se bo nadaljevala debata o predlogih glede spremembe poslovnika. Jutri govori tudi dr. Kramar. Dunaj, 5. febr. Blagajnik neke tukajšnje banke Avgust Mitterlochner je poneveril nad 34.000 kron in pobegnil. TemcSvar, 5. febr. Tukajšnji glavni blagajnik Cernoth Falvv so je ustrelil. Doslej so dognali, da je poneveril 122.860 kron. Preiskava se nadaljuje. Kini, 5. febr. Določeno je. da bode konsistorij, v katerem bodo imenovani novi kardinali, meseca marca. Avstro-ogrska se poteguje, da bi bila imenovana kardinaloma nadškof Katschthaler in nadškof v Kosci. Ouje se, da bo imenovan kardinalom dunajski papežev nuncij Tagliani, namestu katerega pride na Dunaj sedanji papežev nuncij v Bruselj u. Rim, 5. febr. Ruska carska dvojica prido 11. marca sem. Na poti domov jo bo pozdravilo francosko bro-dovje. Lipsko, 5. febr. Tovarnarja Lah-nerja so zaprli radi goljufij in ponarejanja menjic. Belgrad, 5. febr. Bolgarska vladi je naročila tu 30.000 parov vojaških čevljev. Pariz, 5. febr. V Caracas so zaprte vse pekarne. Čete venezuelske vlade so v boju uplenile 300 pušk in 3500 patron. Hamburg, 5. febr. V tukajšnji ječi je nastal ogenj. Neki zaprti čevljar se je zadušil. Umrli no: 31. jan. Marija VerovSek, posestniea, 25 let, Sredina 11, Tubercul. pulm. 1. febr Krnil Heinz, strugarjev sin, 6 mes.. Krakovske ulice 27, Bronchitis cluom. forunenlosi«. 2 febr. Apolonija Luznar, zasebni™, 46 let, Kolodvorskeulice 11, jetika - Amalija Jordan, Šivilja, 24 let, Turjaški trg 8. pljučna tuberkul. 3. febr. Vincencij Jenskovič, pekov sin, 3 mes Cesta na loko 16, Catarrh. gastio intest. — Kranja Zabukovec, gostilničarjeva hči, li dnij, Testa na loko 18, Bronchitis. — Ivana Koprive, usnjarjeva hči, 2 leti, StreliSke ulice 15, jetika in Morbilli. 4. febr. Rajko Kastelic, umir. računski svetnik, 76 let, Rinisk* cesta 9, kap. V bolnišnici: 31. jan Helena Mejak, doinatica, 73 let, onta-relost. — Ana GregorSanec, dninarca, 33 let. Tuber-eulosis. — Matija Kasper, krojač, 63 let, llaeniate-mesis, 2. febr. Marija Pire, likari<-a, 44 let, Peritfpblilis purulent« el Peritouitis — Martin liilban, gostač, 08 let, limphysema pulm. I'aralysis cordis. — 1'rau Voljč, mizarjev sin, 15 mesecev, I,aryngitis crouposa Pneumonia. — Marija Bricelj, zidarjeva žena, 68 let, jetika. 3. febr. HrSula Upel, mestna uboga, 8i) let, Con-tusionis capitis Pneumonia s n. Listnica uredništva: Odboru dražbe sv. Cirila ln Metoda. Ne- takno je, da odbor poSiljn svoje vesti najprej »Narodu« in potem Sele .Slovencu« NajprimitivnejSi čut za dostojnost pač mora doznati, da se mora ,Slo venec" f.enlrati, ponatiskovati druJbine vesti iz tako umazanega ia podlega lista, katerega se mora vsak v rasnici izobražen človek sramovati. Ako hoče odbor, da prinašamo družbine vesti, naj bo toliko lojalen in takten, da nam istočasno poSilja svoje vesti, drugače nismo v položaju mu ustreči, kar bi dobri stvari le Škodovalo. M RANČIŠKA JOŽEFA" GRENKA VODft j« edino prijetno užitno - naravno čistilo . Občeznano daj6 ttautner-Jeva napojena semena za krmsko repo najobllnejal pridelek. Prav tako izvrstna in nepresežna so tudi Mautbner-jeva zelcnjadna in cvetlična semena. 123 48-2 Meteorologično poročilo. Vifiina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746-0 mm Cm i S l.i nje b:tro- zoranja i roetr.-i. t mm. Temperatura _ P" Celsiju VetrsTi. I Nebo ♦ jl.«ve& I 74B,3 | sl sV.ah "; skToblT -I 7. zjutr. I 747-2 I— 1-7 I sl. svžb. I sk. oblT |2. popol.l 746-8 I 4-fi j sl. svzli. I jasno Srednja včerajšnja temperatura 0-8° normale, —1 3' 0-0 Dunajska borza dnž 4 februvarija. Skupni državni dolg v notah.....ir0'80 Skupni državni dolg v srebru.....100-76 Avstrijska zlata renta 4% .....121-20 Avstrijska kronska renta 4%.....10f75 Ogerska zlata renta 4% ......12l-25 Ogersku kronska renta 4?; »*■->«..-.•.■.•j" 135 1—l Franc Zoreč naznanja v svojem in v svojih bratov in sester imenu sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da .je Vsemogočnemu dopadlo, poklicati k Sebi našo ljubljeno sestro, gospodično Alojzijo Zopee zasebnico danes ob polu 1. uri popoldne, po dolgotrajni, mučni bolezni, večkrat prevideno s svetimi zakramenti za umirajoče, v 4".. letu njene starosti. Truplo nepozabne rajne bo v soboto, 7. februvarija t. 1., ob polu 4. popoldne v hiši žalosti, Sv. 1'etra cesta št. 2,1. svečano blagoslovljeno in potem na pokopališču pri | sv. Krištofu položeno k. večnemu počitku. Sv. maše za pokojno brale sc bodo v farni ceikvi v Št. Vidu pri Zatičini; pri | sv. Petru v Ljubljani in pri oo. frančiškanih v Ljubljani. Nepozabljivo pokojno priporočam v blag spomin in pobožno molitev. V Ljubljani, dnč 5. avgusta 1002. Franc Zoreč, trgovec brat. 132 1—1 Ravnateljstvo posojilnice v Radovljici naznanja, dti je njen zaslužni član ravnateljstva, gospod Luka Kenda posestnik In trgovec v Kropi in Zapužah dne 4. svečana t. 1. v Ljubljani mirno v Gospodu zaspal. V Radovljici, dne 4 svečana 1903. Za Učenje kositernih pred- miptflll bronzov° lmltaoljo, bronzlranje iftCTi/«/. kipov lzmavoa, bronzlranje ograj pri stopnloah, vse v najfinejši izvrSitvi, priporočata se BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 26 11—7 Spominjajte se ljudskega sklada VABILO na VIL redni občni zbor konsumnega društva v Starem trgu pri Ložu vpisane zadruge z omejeno zavezo, kateri se bo vrSil v nedeljo, dne 22. svečana 190$ ob 3. uri popoldne v prostorih konsum. društva v Starem trgu T>nevni red : 1. Poročilo načelstva. 2. Polaganje računov. .">. Odobritev računov za 1. 190Ž. Volitov načelstva. 5. Volitsv nadzorstva. 6. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi p. i. ude 133 i—t Načelstvo. Stari t r pr, dne 5. februvarja 1903. SLOVENEC mar se prodaja doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah: Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maka, Pred školijo 12. Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2. Sušnik Josiplna, 11'trnka cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhove Ivan. Sv. Petra cesta 5? Iz^lo je „Lur$l{i čudeži". Francoski spisal Henrik Lasčr, poslovenil Fr. Marešič. Dobiti jc v „Katol. Hukvarni" v Ljubljani, in v prodajalni H. Ničman. Cena trdo vezani knjigi 2 K, po pošti 20 h več. Služba organista se razpisuje v Jesenicah pri Spljefu v Dalmaciji. Opravilo bi mu bilo: orglanje v župni cerkvi, vežbanje pevcev in če le mogoče, delovanje pri ondotni posojilnici. Riti mora samec. Imel bi stanovanje vžupnišču ter hrano prosto, plača v denarjih po dogovoru. — Ponudniki naj se pismeno oglasijo pri župniku don Franju Ivaniševie u, pošta Jesenice, Dalmacija. oo 3—3 Senzačni liker* ******** fflonfe Crisfo ********** ppve vt*sfce. | Velika posebnost med likčrji, | | čudovitega okusa knepealo za želodee. * Na prodaj v vseh boljših prodajalnicah s kolonijalnim blagom in delikatesami. t- r 1 —- Josip Arelileb in drug destll. na par v PRAGI. Odlikovan s 84 prvimi svetinjami. 1362 20—13 Itrp C fin ti 8 S'etnira jamstvom raz-uio IlOUU pošilja tovarna ur v Most« HANN8 KONRAD trgovina z urami in zlatnina Most (Briix) št. 234, Čaiko. Dobre rem. ure iz nikla g). 3-76 Prave srebrne rem. ure „ 6'80 "ristne srebrne verižice „ 120 Budilniki iz nikla . . ,. 1*96 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr, orlom, z zlatimi m srebrnimi svetinjami in ima na razpolago na tisoče priznauskih pisem. — Cenik n podobami brezplačno. 573 100—7» ctamaM Stedilno milo * znamko „jalen je izredno dobre kakovosti, je jako izdatno 62 25-3 = in zajamčeno čisto. 222$" Paziti je na gorenjo varstveno — znamko. Naprodaj je po vseh boljših prodajalnicah tacega blaga. Hladnikove nove pesmi. Šestnajst izbranih Marijinih za mešan ah dvo-gla^ai ženski zbur. Op. 16. Nova udaja za Marijine družbe prirejena. Part. 111 20 glasov 5 K, posain. pari. 1 K, w>a'i glas 20 h. 36 Obhajllnlh, presv. K. Telesa In Srca Jezusovega pesmi 7.a mešan ali dvoglasni ženski zbor. Op Part. in -1 glasi 4 K, podani, glas 40 h. Dobi se v Katol. Bukvami, pri L. Schwent nerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. 3 12 S ^^ Sveži pustni krofi bo dohiti vsak dan v slaSCidarni in pekarni Jakob Zalaznik Naročila se točno izvršujejo. Stari trg št. 21 in Mestni trg 6 Imam večjo zalogo vozov vseh vrst. 125 4—1 Vozove izdelujem tudi po najnovejši dunajski in pariški modi. m — izdelovalec vozov ---— Franc WlSja>H, Ljubljana. Rimska cesta št 11. Razglas. - Dobiva se v vseh knjigotržnicah 1 MALI VITEZ Pan Volodijevski Zgodov ns'riivai*ija t. 1. pri podpisanem ravnateljstvu. V Ljubljani, dne 5. t bruvarija 1903. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. Važno za bolne na želodcu! Brezalastnost, težave v želodcu, slabost, (jlnvobol vsled slabega prebavanja, razne želodčne bolezni takoj odstranijo zntne Brady-jeve kaplje za želodec (Marijaceljske). Vn tUore zahvalnih in priznalnih pisem! Cena steklenici i nuTodilom rabe SO b. reia stokleuicd K J. H). Dobiti po lekarnah. GteTna ulf» * IJubljaul: lokama -Pri ilatem jelenu", Marijin trK št. 4 (Jos. Mayr). Svarimo pred ponarejiDjem, pristne Marijaceljske kapljic za želodec morajo imeti varstveno znamko in podpis CifaaiOj' 1161 12-4 Prva tržaška destilerija za konjak ^amis & Stock v Barkovljah Pn Trstu priporoča domači zdravilski konjak no trancoskem sistemu samo v izvirnih steklenicah, z nadzorstvenim zamašenjem preiskovalnice za živila m sladiH Dunaj IX, Spitalga.se 31 k, j«. odobrena, r d v,s. c. kr. min'9terstva notranjih zadev. I steklenica 5 K >/. steklenice K 2 60. V Ljubljani se dobiva pri £rdkah: J. Jebačin, Kham S. Kordin, 22 30 - 8 A Lilleg, A. Šarabon, Viktor Schiffrer, F. Terdina. dvajsetega stoletja_ 1901 - 2000 z načelno podobo v barvah In Jako zanimivo, podučno In koristno vsebino. Sestavil doktor Greflorli Pečjak. * Stane v „Prodajalnici katol. tiskovnega društva (H. Ničman)" v Ljubljani, mehko vezana 1 K 30 h, v pol-platnu 1 K 80 b, v pol-usnji 2 K. Po pošti 20 h več. X Odvetnik d^JOSIp SflJOVK je o tvoril svojo ^==== pisarno v Gosposkih ulicah št. 3 v I. nadstr. Sssj Hiša je na prodaj enonadstropna z vrtom v Ljubljani na lepeit> Igrajo. Kje, pove upravništvo »Slov." 100 8—3 V francoskem, italijanskem in nemškem jeziku podučil je n« 3-3 Marija Gock Wolfove ulice št. 3, III. nadstropje. Vozni red avstrijskih državnih železnio, veljaven od 1. oktobra 1902. Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je kraj-nemu času v Ljubljani za 2 minuti napre,. Odhod iz Ljubljano (juž. kol.). Ob 12. uri 24 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Seli-thal v Aussee, Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend~ Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pari/.; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, na Dunaj via Amstetten. Oft 7. uri li min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec. Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd; čez KJein-Rei-fling v Steyer, Line, Budejevice, Plzen, -Marijino vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko. Ob 7. url 17 min. syutraf mešani vlak v Kočevja in v Novo mesto. Ob 11. uri lil min. dopoldne osebni .Ink v Trbiž, Ponlabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. Ob 1. uri li min. popoldne meSani vlak v Kočevje in v Novo Mesto. Ob .i. uri liti min. popoldne osebni vlak v Trbil. Beljak, Celovec. Franzensfeste. Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gaslein, Zeli ob jezero, Inomost, Bregenc, Curih, Genovo, Pariz; čez Klein-Reifling v Si.eyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vara , Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri Odhod: Ob 7-15 zjutraj „ 2-13 popoldne „ 6 06 zvečer Prihod: Ob 6-34 zjutraj „ 12-29 popoldne „ 6'59 zvečer. _ Nakup ln prodaj* 10 nuMcovrstnih državnih papirji V, srečk, denarjev Itd. LvaroU^i za zgube pri irebanj.n, pri izžrebanju najmanj-^varovanj _ projneie za Tsako irebanje. lantna izvrgilev naročil na boni. "i^ateij la odfoiorsl url talk: lr,J|»Ml|.2it«lk. 99 Menjaricna delniška družba 9IEBCVH l.,WollzBilel0iRl3. Dunal. I.. StrcbBlgassB2. Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor ie mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 156 Itak ,K»toiiik« Tiskarn«* v Ljubljani.