^Y^AND r-yiu&ce.-* NO. 126 Ameriška Oomoviima ^°3 I?v<0ri‘ r0ok!y^n% f \M€RICAN IN SPIRIT '■?;IGN IN LANGUAG6 ONLY ' ljz Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVGNIAN HORNING N€WSPAP€R ’3? CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 29, 1971 STEV. LXXII — VOL. LXXII Morion za odobrilev cevovoda čez Aljasko Notranji tajnik Rogers Morton se je včeraj vrnil z A-Ijaske z mislijo, da bo pospešil vladne korake za o-dobritev voda preko Aljaske. WASHINGTON, D.C. — Rogers C. B. Morton se je vrnil včeraj z daljše poti po Aljaski, kjer je, izgleda, prišel do odločitve o gradnji cevovoda, po katerem naj bi teklo olje s severne obale Aljaske v Proudhoe zalivu na jug do pristanišča Valdez, kjer bi olje pretakali na ladje in ga vozili dalje na jug v ZDA. Precej priprav za gradnjo tega voda je bilo že opravljenih in cevi so večji del že na mestu. Vod bo v celoti dolg 789 milj. Notranji tajnik ZDA je po vserri sodeč izključil vsako sodelovanje s Kanado, ki bi bila voljna graditi skupni petrolejski vod, plinski vod in še železnico na jug po dolini reke Ma-kenzie na Srednji zahod ZDA. Po sedaj predvidenem načrtu ba zvezna vlada nekje v septembru izdala dovoljenje za gradnjo cevovoda in za cesto, ki bo gradnjo omogočala. Notranji tajnik bo na tiskovni konferenci danes razpravljal v prvi vrsti o možnostih izrabe olja v oljnem škriljavcu, ki ga je ogromne količine tako v ZDA kot dalje na severu v Kanadi. Gre za ekonomično izkoriščanje^ Cevovod bi bile petrolejske družbe že davno rade gradile, pa niso dobile za to dovoljenja, ko so se oglasili zagovorniki o-kolja in narave ter svarili, da u-tegne imeti cevovod obsežne slabe posledice za naravno okolje in živalstvo Aljaske. Novi grobovi Louise R. Branovic Včeraj je nenadno umrla na svojem domu na 19430 Newton Avenue 68 let stara Louise R. Branovic, roj. Zgonc v Clevelandu, žena Ralpha, mati Ral-pha (mož in sin sta lastnika in obratovodji Euclid Ignition Co.), 3-krat stara mati, sestra pokojne Frances Zgonc in Franka Bell. Pokojna je bila članica ADZ št. 9. Pogreb bo iz Grdino-vega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek ob 9.15, v cerkev Sv. Križa ob 10., nato na All Souls pokopališče. Družina priporoča namesto ven-.■ev darove za St. Jude Foundation v spomin pokojne. Ali bo Čangkajšek šeTcandidiral? TAIPEI, Taivan. — S tem Vprašanjem si sedaj beli glave politična javnost na Formozi. Predsedniške volitve bodo v prihodnjem marcu, Čangkajšek bo pa v oktobru 84 leta star. Zato mnogi pričakujejo, da ne bo več kandidiral, ker mandat traja ce-hh 6 let. Kandidatov je seveda dosti, toda le trije so resni. Med njimi je tudi Čangkajškov nastarejši sin, ki je sedaj podpredsednik vlade. Vsi mislijo, da bo svoj Vpliv ohranil le mladi (61-letni) Čangkajškov sin, naj bo izvoljen na katerokoli mesto. Drugo vprašanje, ki muči for-hiozansko politično javnost, je Vprašanje, ali bo Formoza mogla ohraniti svoje privilegirano stališče v Združenih narodih, odnosno v Varnostnem svetu ZN. Vsa javnost želi, da ostane sedanje stanje v ZN nespremenjeno, toda Upanja je od dneva do dneva manj, da bi se zgodilo. Oboroževalna tekma v Lalinski Amerik: V letalski nesreči 16 mrtvih v Kaliforniji EUREKA, Kalif. —- Dvomotorno letalo s skupino prodajalcev zemljišč se je pri vzletu zadelo v zgradbo naprav za prečiščevanje odplake in treščilo nato Kardinal primerja prekinitev nosečnosti Hitlerjevi evtanasiji BONN, Nem. — Karan. laeger, nadškof v Paderbornu, je v pastirskem pismu, ki je bilo brano preteklo nedeljo po vseh cerkvah njegove nadškofije, primerjal prekinitev nosečnosti nacistični moritvi duševno bolnih in zaostalih “evtanasiji” ali mi-'ostni smrti. Tisti, ki zahtevajo spremeni-tev zakonov o prekinitvi nosečnosti, pozivnjo k novi uvedbi evtanazije, pravi kardinal v svojem pastirskem pismu in nadaljuje: “Umor ostane umor, ali naj zdravnik da duševnobolne-mu injekcijo ali pa naj konča nosečnost. Umor otroka pred rojstvom ne more biti znamenje ‘osvoboditve-žena”. Prihodnja dva meseca vpoklicanih 16,000 WASHINGTON, D.C. — Kljub temu, da sedanji zakon o vojni cbveznosti poteče s 30. junijem, je obrambno tajništvo objavilo, da bodo oborožene sile poklicale v vojaško službo tekom julija in avgusta skupno 16,000 obveznikov, vsak mesec po nekako 8,000. Vojaške oblasti so prepričane, da bo vojaška obveznost podaljšana za dve leti, ker sta obe zbornici Kongresa tak zakonski predlog že sprejeli in je treba doseči le izenačenje besedila o- fika v nedeljo zvečer. Od 23 oseb v letalu je bilo 16 mrtvih. Letalo se je hotelo dvigniti s privatnega letališča kakih 200 milj ?everno od San Francisca. Preživelih sedem je bilo ranjenih in so jih prepeljali v bolnišnico. Do brega jih je spravil Tom Wallace, mlad fant iz Gar-berilla na svoji plavalni deski. Letalo je treščilo v morje kakih 300 čevljev od obale. Nekateri od potnikov so utonili v letalu, ki se je potopilo kakih 30 minut po padcu v morje. Rešeni so bili v zadnjem delu letalskega trupa. Združene države so se prizadevate oboroževalno tekmo v Latinski Ameriki ustaviti, pa so jo le sprožile. „ . k r.TTTTVT^.rr.^AT rk ^ tt i na ogromno skalo na obali Paci-WASHINGTON, D.C. — V le- s ... . on on „ ^ tfh po drugi svetovni vojni so ZDA večji del zalagale z orožjem vso Latinsko Ameriko. Ko je zaradi tega prišlo do pritožb in protestov v Kongresu, kjer so nekateri trdili, da nima smisla prodajati državam Latinske A-merike orožje, ki ga prav nič ne potrebujejo, ko pa potrebujejo toliko drugega. ZDA so nato prodajo orožja omejile, podpirale pa so Latinsko Ameriko dalje v okviru Zveze za napredek na gospodarskem polju. Omejitev prodaje ameriškega orožja v Latinsko Ameriko ni tamkajšnjih vlad pripravila do omejitve nakupov orožja. Namesto v ZDA, so šle ponj v Evropo, kjer jim je Francija rada ustregla. Ko so tam orožje kupile, so države Latinske Amerike prosile ZDA za kredit za njegovo plačilo ali pa so enostavno porabile v ta nameri sredstva, ki so jih dobile za gospodarske načrte. Obrambni tajnik M. R. Laird je zdaj senatnemu odboru obrazložil položaj v Latinski Ameriki in predložil zvišanje kreditov za nakup orožja Latinski A-meriki na 150 milijonov letno, med tem ko je bil ta sedaj omejen na 75 milijonov. Laird je trdil, da so države Latinske A-merike kupile v zadnjih dveh letih v Evroui orožja za skupno 600 milijonov dolarjev. Obrambno tajništvo je Kon- Yahya Khan napovedal 1 1» * 1 V V sklicanje skupščine Predsednik Pakistana je izjavil včeraj, da bo v nekako < mesecih sklical lani v decembru izvoljeno narodno skupščino, iz katere pa bodo nekateri poslanci Avami lige izločeni. Pakistan odklanja tuji pritisk. Abecedna vojna vznemirja Somalijo M0GADI9CIU, Somal. — Somalija ima sicer svoj uraden jezik, manjka pa jeziku abeceda. Zato se dežela mora posluževati angleškega, italijanskega ah a-rabskega jezika. Vsi trije jeziki pridno tekmujejo med seboj, kdo bo več pomenil. Vlada je sita tega neuradnega tekmovanja in je svojim literatom v pristojni komisiji naročila, naj čim preje stavijo predlog za domačo abecedo. Komisija je bila tudi opozorjena, naj se nikar ne podaja pod vpliv gornjih treh jezikov. gresu predložilo, naj zviša prodajo odvišnega orožja zavezniškim državam od 300 na 660 milijonov letno, ker ga br moralo sicer prodati za staro ž<.-c.zo po komaj nekaj centov funt. Priporočajte A.D. tem, ki jo še nimajo! — Na svetu je znanih okoli 2000 vrst kač. beh predlogov. Priznavajo, da pride pri tem lahko še do večjih težav, ne verjamejo pa, da bi zakonski predlog ne bil odobren. V Daki še vedno strah DAKA, Vzhod. Pak. — Strah, ki ga je vbila vojska prebivalstvu s svojim brezobzirnim in trdim nastopom v glavo pred 3 meseci, še ni pošel. Prebivalstvo je tiho in kdorkoli že kaj govori, se skrbno ozre na vse strani, če ga kdo ne posluša. Oblasti še vedno prijemajo domačine, ki jim niso všeč, pa potem domačim, če pridejo spraševat za nje, trdijo, da so jih izpustili. Če se niso vrnili domov, so morali torej že pobegniti čez mejo. RAVALPINDI, Pak. — Včeraj je predsednik republike Ya-nya Khan govoril preko radia ^sej deželi o položaju. Izjavil je, da bo izredno stanje ostalo, da pa bo nekako v 4 mesecih sklical lani v decembru izve-jeno narodno skupščino, iz katere pa bodo izločeni nekateri .zvoljeni poslanci. Naročil je tudi že sestavo ustavnega predloga. Yahya Khan je napovedal uvedbo ustavne vlade, pa pri „em ni prav nič skrival, da bo ta ostala pod nadzorom vojaštva, ki je odločeno ohraniti e-aotnost Pakistana. Predsednik Pakistana je dejal, da bodo sestavljene pokrajinske in narodna vlada, ko se oodo sestale na zasedanje pokrajinske in narodna skupščina, izvoljena lani v decembru. Datuma njihove sklicanja Yahya ni navedel, dejal je le, da bo to v nekako 4 mesecih. Posebna komisija strokovnjakov sestavlja novo ustavo, ki pa jo bo predsednik republike enostavno oktroiral, ko je bilo prvotno določeno, da bo o njej razpravljala narodna skupščina. Negotovost predloga je verjetno spremenila stališče predsednika. Prav vprašanje ustave je privedlo do spora v marcu, ki je vodil v državljansko vojno. Yahya je izjavil, da bo prepovedal stranke, ki imajo izrazit krajevni značaj, pa tudi cepitve strank. Povedal je, da sestavljajo listo članov prepovedane Avami lige, ki so krivi “protidržavnega delovanja”. Namesto takih, izvoljenih v preteklem decembru, bodo izvoljeni novi poslanci pri posebnih volitvah. Pri decembrskih volitvah je Avami liga dobila 167 poslancev od skupno 313 v narodni skupščini. Imela je torej absolutno večino. Prav zaradi tega jo Yahya ni maral sklicati, ko je bilo očitno, da vodnik Avami lige šejk Mujibur Rahman ne odobrava ustavnega načrta, ki ga je hotel uzakoniti Yahya Khan. V svojem govoru je Yahya včeraj priznal, da vrše razne države pritisk na Pakistan, naj vendar reši krizo v Vzhodnem Pakistanu (Bengaliji) s političnimi sredstvi. Dejal je, da Pakistan v tem pogledu odklanja ^sak pritisk in je pripravljen izhajati brez vsake tuje pomoči, če bo to potrebno. Zadnje vesli NEW YORK, N.Y. — Včeraj je bil pred tisoči gledalcev in ob navzočnosti močnih policijskih straž ustreljen Joseph A. Colombo Sr., 48 let stari vodnik Mafie v Brooklynu. Črnca Jeroma A. Johnsona, ki je tik pred začetkom velikega zborovanja italijanskih Ameri-kancev, strelja! na Colomba, so ustrelili. Kdo je to storii, policija ali Colombovi stražarji, ni jasno. Colombo je dobil strel v glavo in so ga operirali. Ostal je živ, toda njegovo stanje je zelo kritič-pi. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno zvezno sodišče je razvelja- Iz Clevelanda in okolice t oslovila se je— Ga. Louise Kužnik, vdova po pok. Antonu Kužniku, 10 la Addison Rd., je odšla za stalno iz Clevelanda. Naselila se je v zeleni Pensilvaniji, kjer je družina pred leti živela. Pred odhodom je naročila lepe pozdrave vsem rojakom in rojakinjam, katerim ni mogla osebno reči “Zbogom”. Njen novi naslov je: 804 Main St. Forest City, Pa. 18421. Prijazni ge. Kužnikovi želimo zadovoljno in mirno življenje na novem kraju! 35-letnica rojstva— Zvesta naročnica lista Mrs. Mary Mihelčič, 25981 Highland Rd., Richmond Heights, je pretekli petek dopolnila 95 let. Rodom je iz Ljubljane, v Ameriko je prišla leta 1916, vdova pa je ze 31 let. Ima enega sina, tri nčerke, več vnukov, pravnukov in enega pra-pravnuka v Kali-lorniji. Pri tej častitljivi starosti se Mrs. Mihelčič še dosti dobro počuti, le vid jo zapušča. Želimo ji, da bi vesela in zdrava dočakala svojo 100-letnico! Seja— Klub slovenskih upokojencev v Euclidu ima svojo sejo v četrtek, 1. julija točno ob dveh popoldne v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. Smrt v domovini— Mrs. Frances Kovačič, Con-neaut, Ohio, je prejela žalostno sporočilo, da ji je v Godešiču pri Škofji Loki umrl brat Rani Demšar. V starem kraju zapušča še tri brate in dve sestri, v Floridi pa brata Jožefa Demšar ter več drugih sorodnikov tukaj in tam. Zobozdravnik odsoten— Slovenski zobozdravnik dr. Vincent Opaškar, 6402 St. Clair vilo 39 smrtnih obsodb, med njimi tudi obsodbo Richarda; Ave., je pretekli teden odpoto- Alzir postal mednarodno pribežališče levičarjev NUcrwnvE V remensh prerok pravi: Delno oblačno, soparno z mož-hostjo neviht. Najvišja temperatura okoli 95. — Včeraj je bila uradno najvišja temperatura v Clevelandu 95 F., v sve-tovidski okolici je kazal toplo-hier popoldne ob 4.30 100 F. CLEVELAND, O. — Oči vsega levičaskega sveta so danes bolj pogosto obrnjene proti Alžirju kot proti Moskvi ali Peipingu. Seveda mislimo na tiste levičarje, ki se dejansko borijo za svoje cilje in ideale, in ne morda za take, ki posedajo v vseh večjih mesih sveta in z jezikom ali vsaj na papirju širijo levičarske filozofije vseh vrst. Alžir si je pridobil njihove simpatije šele zadnjih 8 let, ko je postal politično čisto neodvisen od Francije. Levičarji so skrbno opazovali in zasledovali, kako se Alžirci borijo za svojo politično in gospodarsko, pa tudi socialno neodvisnost, za svobodo jim pa ni bilo preveč, saj so pod francosko okupacijo spoznali, da se tudi sistem politične svobode da na debelo zlorabljati. Alžirski narod se je res v celoti predal boju za neodvisnost, zato ima pa alžirska javnost toliko smisla za levičarje vseh vrst, partizane, gverilce, OF člane, rdeče gardiste itd. Kdor ima kakršnokoli levičarsko legitimacijo, hitro nekaj pomeni v Alžirju. Se- veda se mora pri tem držati rdečih šeg in navad, ki jih je alžirska državljanska vojna spravila na površje. Do sedaj so še vse alžirske vlade . vpoštevale razpoloženje javnosti do raznih levičarskih gibanj po vsem svetu in nudile streho in zavetje levičarskim pripadnikom, ne da bi vrtale, kako je prišlo, da so se morali zateči k njim. Med pribežniki so se praviloma nahajali tudi vodniki raznih ilegalnih struj, ki so hitro začeli misliti, kako bi organizirali svoje somišljenike po vsem svetu, tudi v Alžirju. Primerno podobo nudijo na primer naši panterji. Ako-ravno so črne polti in gojijo črnski nacionalizem, so jih v Alžirju radi sprejeli in jim nudijo tudi sedaj zavetje. Seveda imajo črni pantri tam tudi svoje organizirano zastopstvo. Živijo pa na svoje stroške. Alžirska vlada jih ne moti v pospeševanju njihovega gibanja. V Alžirju so zastopani tudi drugi naši levičarji na podoben način kot panterji. Ali so zadovoljni s svojim položajem? Na splošno bi mogli reči, da ga kar juna- ško prenašajo, toda za svoj vzor ga pa ne smatrajo. Veliko na slabšem so druga gverilska in osvobodilna gibanja, ki nimajo nobenega stalnega vira dohodkov. So močno odvisna od alžirske vladne blagajne, ki je pa spričo velikega števila emigrantskih organizacij preslaba, da bi mogla vse prosilce izdatneje podpirati. Podpore zdrknejo včasih do $500 na mesec, kar zadostuje komaj za najnujnejše upravne stroške. Res pa je, da javna u-prava nosi tudi vse potne in prevozne stroške. Dobava o-rožja in municije je posebno poglavje, ki ga alžirska vlada obravnava zelo konspirativno, da o tem emigrantske organizacije vedo le malo. Kar vedo, o tem pa navadno molčijo. Stiki med posameznimi e-migrantskimi o r ganizacijami so zelo različni. Se poznajo med seboj, se sestajajo, si v sili tudi pomagajo, ako morejo, drugače pa skrbno pazijo na svojo neodvisnost. To je razumljivo, kajti dogaja se, da imajo posamezne dežele cij v Alžjrju. To velja poseb-kar po več političnih emigra- no za alžirske levičarje, ki ne poznajo preveč narodne ali partijske discipline. Samo a-friške kolonije imajo 6 različnih Osvobodilnih front. Arabce zastopa na primer znana Al Fatah, toda pojavljajo se tudi druge arabske gverilske formacije. Cenijo, da obstoja v Alžirju do 40 različnih agencij tujih političnih emigracij. Večkrat so agencije tako politično močne in dobro organizirane, da jih alžirska vlada smatra za centrale prizadetih gibanj. V mednarodni poitiki vsa ta levičarska gibanja pomenijo malo. Vsaka prizadeta vlada ima v Alžirju svoje špi-jonske organizacije, ki skušajo biti na tekočem, kaj “ilegalci” počenjajo. Alžirska vlada dobiva le poredkoma pritožbe tujih poslanikov o podtalnem delovanju ilegalcev v njihovih domačih deželah. Bolj se brigajo za politične e-migracije komunistične dežele in pa dežele, kjer so vlade v levičarskih rokah. Alžirska vlada skuša držali z vsemi temi deželami korektne dinlo-matske stike, ne poteguje se pa za njihove simpatije. F. Speckn, ki je bil obsojen na smrt zaradi umora 8 bolni- val na obisk v Slovenijo. Vrne se 19. julija in prosi svoje pa- ških sester v Chicagu 1. 1966.J ciente, da to upoštevajo. Sodišče je sprejelo prvič tudi razpravo o ustavnosti smrtne kazni. Odločitev o tem bo objavilo prihodnjo jesen. WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče je odložilo začetek svojih letnih počitnic, da bo lahko še razsodilo o sporu med NYT in WP ter med zvezno vlado glede objavljanja pentagonske študije o Vietnamu. BOSTON, Mass. — Dr. D. Ells-berg je priznal, da je izročil pentagonsko študijo o Vietnamu NYT. Zvezna porota je Zadušnica— Jutri ob 8.15 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pokojnega Franka Hrena ob 17. obletnici njegove smrti. Kopanje prepovedano— Oblasti opozarjajo, da je kopanje v jezeru Erie na področju mesta z izjemo Edgewater Beach, kjer bo danes kopališče odprto, pa vse do Mentor Headland Parka iz zdravstvenih razlogov prepovedano. Vrnitev iz bolnice— Poznana Theresa Kožuh, 13116 Astor Avenue, se je po 25 nato v Los Angelesu sprejela bivanja v bolnici in po obtožbo proti njemu, da je težki bolezni vrnila domov. ukradel in držal pri sebi via- Prav P^rčno se vsem zahva-dne dokumente. Sodnik je ^iuie za ^ePa darila, kartice, obtoženca izpustil na svobodo cvetkce in obiske. Sedaj pod $50,000 jamščine. in obiske. Sedaj se zdravi na domu, kjer so obiski WASHINGTON, D.C.— Obram- dobrodošli. bno tajništvo je včeraj izro- Na^ obisk v Slovenijo— Čilu Kongresu kopije penta-gonskih papirjev o Vietnamu. Oba doma sta bila opozorjena na nevarnost kršitve tajnosti narodnih varnosti. Srbska pravoslavna cerkev skrbi za Hilendar BEOGRAD, SFRJ. — Srbska pravoslavna cerkev je v maju poslala v samostan Hilendar na gori Atos (Grčija) dva novinca in enega meniha. Število prebivalcev Hilendar j a se je tako povečalo na 26. — Tisoč funtov težki bik ima samo kakih 35 funtov prvovrstnih “porterhouse” steakov. Pretekli četrtek, 24. junija sta odpotovala na obisk v Slovenijo poznana Mr. in Mrs. Anton Šuštar z Lindberg Avenue, v Euclidu. Z njima je šel sin Daniel z ženo ter dve nečakinji Rozi Rodgers in Fanny Eržen. Žalostno sporočilo— G. Avgust - Božidar Pust, 1207 E. 60 St., je dobil iz Ljubljane sporočilo, da mu je nenadno umrla mama ga. Angela Pust, roj. Trškan, v 73. letu starosti. Pogreb je bil v soboto, 26. junija na Žalah. V ZDA je poleg sina Božota z družino zapustila še sestro Ivo Terškan. — Maša za pokojno bo v torek, 5. julija, ob 7. zjutraj v cerkvi sv. Vida. Ameriška Domovina ■Z233S30! 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cltveland, Ohio 44103 National and International Circulation i,ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: £a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION HATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries: $18nQ per year; $9.00 for 6 moncns; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 126 Tuesday, June 29, 1971 Predsedniške volitve v Južnem Vietnamu V Južnem Vietnamu niso predsedniške volitve stvar, ki se velikokrat ponavlja. Do sedaj so bili na predsedniškem mestu samo taki predsedniki, ki bi bili radi na poslu do svoje smrti, pa so jih razmere preje odstranile. Zakon o predsedniških volitvah vendarle obstoja, čas za volitve je v duhu ustave zopet prišel in Van Thieu jih je moral razpisati. Najbrže jih ne bi, ako se ne bi bal ropota v Washing-tonu. Tako je Van Thieu razpisal volitve za letošnjo jesen. Kot dalekoviden politik je gledal, da dobi od parlamenta tak zakon o volivnem postopku, ki mu jamči, da bo mogel le on in morda še generala Van Minh in Ky kandidirati. Ko je o tem zvedela ameriška politična javnost, je precej močno izrazila svoje razočaranje ne samo nad taktiko predsednika republike, ampak tudi nad našo vlado, ki trpi take postopke v Južnem Vietnamu. Ali se morda naša dežela bojuje že dolga leta v Vietnamu za take vrste svobodno demokracijo, kot jo hoče ustvariti Van Thieu, in v ta namen žrtvuje na bilijone dolarjev in na tisoče življenj naših vojakov. Naša vlada je spoznala, da z molkom ne bo dosti opravila. Za kulisami je pritisnila na Van Thieuja, da bi pokopal idejo o monopolu na kandidiranje. Van Thieu ga je kljub temu pretekli teden podpisal. Ako ga ne bi, bi ostalo pri starih predpisih, ki so zadnjič (leta 1967) omogočili 11 kandidatom, da poskusijo svojo srečo pri volitvah. General Van Minh, se zdi, da ima že načrt, kako bo v kampanji nastopal. Prvi njegov sestanek s prijatelji in somišljeniki je bi! še zelo skromen. Padel je v dobo, ko še ni vedel, kako bo na Van Thieujeve načrte odgovoril Washington. Njegov drugi nastop na dan praznika sajgonske armade je bil že pogumnejši. Njegovo obnašanje je bilo tako, kot da bo že v kratkem času napovedal svojo kandidaturo. Morda že v nekaj dneh. Zanimivo je, da se je oglasil tudi podpredsednik N. C. Ky, ki tudi ne skriva svoje želje po kandidaturi. Oba generala sta že toliko govorila, da Van Thieu sam ne bo mogel dolgo molčati. To so le volivne priprave, ko niso bistvene. Bistveni so programi, ki ravno sedaj dobivajo posebno važnost. Stojimo namreč pred dobo, ko bo politika v Južnem Vietnamu igrala tem večjo vlogo, čim manj bo tam ameriških vojakov. Seveda s tem ni rečeno, da se bodo vietnamski volivci tudi bolj brigali za volitve. Zadnjih 10 let so namreč doživeli toliko razočaranj nad vsemi, ki delajo v Vietnamu politiko, da jih razočaranja silijo v apatijo, če ne naravnost v antipatijo, do vsega, kar diši po politiki. Po padcu Die-move diktature so dočakali same vojaške diktature raznih generalov, ki so vsi dosti obetali, obljub pa ne izpolnili. Dočakali so tudi “parlament”, ki so bili njegovi poslanci nabrani bolj po volji vladajočega režima kot po volji naroda. Tako so prišli v parlament poslanci, ki so pred vsem gledali le na osebne koristi, pri tem se pa naravnost trudili, da delajo čim manj. Če so pa kaj delali, so zmeraj gledali, da niso prišli navzkriž z nosilci diktature. Bilo je sicer par izjemnih nastopov v parlamentu, ki so pa samo potrdili pravilo: biti poslušen režimskim željam. Poleg tega so se volivci morali zmeraj bolj boriti za goli življenjski obstoj, moril jih je pa tudi stalen strah za njihovo osebno varnost in varnost njihovih družin. Pri tem so morali prenašati še vse nadloge partizanov in tereneev in tako poznati dva gospodarja, enega podnevi, drugega ponoči. Kdo bi se pri takih razmerah še brigal za politiko? To pa tem bolj, ker A-merika z vsemi svojimi četami in bilijoni dolarjev ni mogla kaj prida prispevati k blagru domačega prebivalstva. Pri vsem tem bodo programi kandidatov lahko postali važen političen dejavnik. Pred očmi moramo namreč imeti verjetnost, da bo izid volitev utegnil močno vplivati na izid vojne. V volivni borbi ne bo mogoče molčati o koncu vojne in bodočem miru. Ne bo pa tudi mogoče molčati o položaju, ki si ga je v Južnem Vietnamu ustvaril tekom let komunistični severni del. Zato bodo že poskrbeli terenci in partizani, morda pa tudi ta ali oni kandidat, ki bi si rad zavaroval hrbet na obe plati. Tako postane sila važno tudi vprašanje/kako se bo do volitev obnašal severnovietnamski komunizem. Verjetno bo hotel vsaj na punaj počivati na lovorikah in plašiti juž-novietnamske prebivalce s posledicami, ki jih čakajo, ako ne bodo poslušali “nasvetov” iz Hanoia. Morda bo Hanoi celo zapovedal bojkot volitev. Morda bo pa brenkal na eni struni, potem pa zadnji trenutek spremenil melodijo, da zbega volivce. Ne bo nič čudnega, da bo takrat skušal organizirati velike vojaške operacije, akoravno deževne dobe na volivni dan še ne bo konec. Pri takem položalu čaka vlado ZDA težka naloga, kaj naj dela in kaj naj svetuje, posebno pa, kako naj se obnaša do posameznih kandidatov. Ali ji kaže, da se naveže le na Van Thieuja in njegovo kandidaturo? Ali naj programe kandidatov vrednoti po interesih naše dežele ali po interesih Južnega Vietnama? Oboji interesi morda ne bodo čisto identični. Programi posameznih kandidatov bodo pa zelo različni, to se vidi že sedaj; General Minh je govoril o tem, da moramo iskati konec vojskovanja s političnimi sredstvi. Kot svoj političen cilj je postavil željo po miru in ne morda še kaj drugega. Seveda bo svoj program za mir še razširil. Njegovo stališče se močno približuje ameriškemu. To še ne pomeni, da bi Amerika podpirala njegove ideje. Vsaj uradna Amerika ne bo tega lahko storila, ker se je močno povezala z režimom Van Thieuja. Van Thieu še molči, doslej je govoril o vojskovanju do zmagovitega konca, kar izključuje sporazum katerekoli vrste s komunisti. Kaj bo njegova zadnja beseda, se ne ve. Zato dejansko molči tudi njegov tekmec in podpredsednik Ky, ki je na svojem zadnjem shodu govoril le o preganjanju korupcije! Kot da bi Vietnam ne poznal še drugih težav. Sicer smo pa šele na začetku kampanje, doživimo lahko še marsikaj! BESEDA IZ NARODA OD SV. VIDA ZVON CLEVELAND, O. — Prihod- du. Krstil ga je 10. jul. 1914 njo nedeljo, 4. jul. tl., bo opra-'rajnki msgr. Father John Oman, vil sv. mašo ob 9.15 v naši cerkvi takratni kaplan pri SV. Vidu. rev. p. James A. Urbanic iz'Njegovi krstni botri so bili Jo-Družbe dragocene krvi. Po svo-jžef in Marija Zupančič, ki sta že jem očetu kakor tudi po svojih Joba dolgo rajnka, starih starših izhaja iz fare sv. Vida. Od njegovih staršev je živ samo še njegov 84-letni stari oče, g. Anton Urbanič, ki živi na svojem domu na 6308 Carl Ave. Ta si je tako želel, da bi njegov v: uk prišel maševat tudi k Sv. Vidu. Prav tako si je tega želel tudi njegov stric, tj. brat njegovega očeta, g. Jože (Joe) Urbanic, ki živi s svojo družino na E. 76. cesti. Sicer pa živi v vi-dovski 'slovenski naselbini še veliko prijateljev in znancev Ur-baničeve družine. P. J. A. Urba-nicu zato ni bilo težko, odločiti se, da eno izmed svojih prvih sv. maš opravi v clevelandski slovenski naselbini, posebno tudi še zato, ker je bil njegov oče v svojem clevelandskem času sošolec današnjega našega župnika Fathra Praznika. Zvedel sem tudi, da so bili te odločitve še posebej veseli pionirji-udje vidov-skega Društva Najsv Imena. Jezusovega. Ko se je namreč ustanavljalo to vidovsko farno društvo, je bil novomašnikov oče, danes dr. inž. kemije g. Anton Urbanic, eden izmed ustanoviteljev tega društva. Župljani Sv. Vida imamo zategadelj več kot zadosti razloga, da g. novomašnika Fathra J. A. Urbanica lepo sprejmemo v naši sredi, se udeležimo v velikem številu njegove' sv. maše, sprejmemo njegov novomašniški blagoslov in seveda, da tudi goreče prosimo Boga, da bi bil duhovnik po božjem Srcu. Father James A. Urbanic je bil posvečen v mašnika zadnjo soboto, 26. jun tl., v provincialni hiši Družbe dragocene krvi (The Society of the Precious Blood) v Carthageni, O. Slovesno pa je opravil svojo novo mašo v nedeljo, 27 trn., ob 12.15 v župniji sv. Sebastijana, 476 Muli Ave. v Akronu, O. V mašnika ga je posvetil nadškof Pavel Leibold iz Cincinnatija, O. Tam žive namreč danes njegovi starši. Z novomašnikom sta so-maševala njegov bratranec po materini strani marist Father Charles Barret iz Bettenforda, la., in Father Charles L. Byrider, župnik pri Sv. Sebastijanu. G. novomašnik je sin dr. inž. kemije Antona Urbanic in ge. Helen, roj. Monaghan. Do svoje poroke, 28. nov. 1942 v certevi sv. Katarine v Newburghu, je novomašnikov oče živel v Cle-\elandu; po njej pa se je preselil v Akron, kjer je kot visoko usposobljeni inženir iz kemijske stroke dobil zaposlitev pri tamkajšnji General Tire Co., kjer je še danes v službi. Urbanice-va imata poleg sina-novomašni-ka še hčer, ki je učiteljica, in sina, ki je pred koncem univerzitetnih študij. svojih Problem skrbstva nad šolsko mladino v velikih mestih v času velijcih počtnic postaja od leta do leta bolj žgoč. Pri tem so v naj hujši stiski starši, zlasti tisti, ki resnično nimajo dovolj časa, da bi se mogli v zadostni meri posvetiti svojim otrokom v velikih počitnicah. Drugi faktor, ki tudi vedno bolj uvideva potrebo po kar se da vsestranskem skrbstvu nad mladino v velikih mestih, je šola. V naši deželi se s tem problemom ukvarja tudi vedno več zasebnih in javnih ustanov in organizacij. Žal, da doslej še ne morejo storiti že kaj dosti prida. Za mladino naše župnije, staro od 6-12 let, je organizirala CYO, župnijska angleška srednješolska mladinska organizacija, 5-tedenski igralni program na vidovskem šolskem igrišču, ki ga vodi ob pomoči nekaterih odraslejših članov CYO gdč. Kathy Martin. Začel se je včeraj; trajal bo 5 tednov, vsak teden od ponedeljka do četrtka, in sicer od 10. do 12. ure dopoldne in od 1. do 3. ure popoldne. K pokritju stroškov mora vsak udeleženec prispevati po dolarju. Duhovni vodja je rev. Tony Sršen. * Dela na veliki misijonski njivi je veliko. To delo je naša skupna zadeva. Vsi smo dolžni delati na tej njivi. Vsak po svoji moči. Vsi pa vztrajno in požrtvovalno. Tega dela nam ne bo nikoli zmanjkalo. Gre za božje kraljestvo. To delo nam pa tudi pomaga varovati sebi in narodu vero in, narodnost. Ne pozabite torej na misijonski piknik, ki bo v nedeljo, 11. jul. tl., popoldne na Slovenski pristavi! Drobtinice z grička Šolskih sester v Lesnontu LEMONT, Ul. — Dnevi velikih milosti so za nami — opravile smo duhovne vaje. Četudi vse leto opravljamo po samostanih mnogo molitev, se vendar nabere v nas precej prahu, ki se ga je treba otresti. Med duhovnimi vajami imamo naj lepšo sledimo navdihom sv. Duha, če z mlačnostjo zaviramo studence milosti, ki neprestano tečejo iz božjega Srca — tudi voditelj, akoravno ga je sama gorečnost, ne bo mogel prižgati kresa, ki bi naj zagorel v nas, Bogu posvečenih. Vedno sem vesela, kadar či-tam, da se tu ali tam, v tej ali oni župniji vrše duhovne vaje za laike. To je znak, da tudi v sedanjih razburkanih, negotovih časih ima Bog med svetom mnogo izvoljenih duš, ki jih včasih pokliče bližje k sebi, da jim govori o svojih interesih, o apostolatu, ki ga naj s svojim čednost-nim življenjem vrše med svetom. Laiki pridejo iz duhovnih vaj kot morski svetilniki, ki s svojo svetlobo prodirajo temo in kažejo pod ladjam, da ne zadenejo čeri. Luč dobrega zgleda — da mnoge obvaruje padca ... Ameriški Slovenci moramo biti hvaležni Bogu, da imamo pri o. frančiškanih dom, kjer imajo laiki priložnost <-se prenoviti v Kristusu1* z duhovnimi vajami. Ustanovitelj duhovnih vaj je iJezus. Ko je bil utrujen z učenci vred od neprestanega govorjenja množicam, ki so ga nenehno obdajale, je odšel z apostoli v samoto. Tam'jim je govoril o vsem, kar je vedel, da morajo znati, ko Njega ne bo več med njimi. To so bili časi, na katere so gotovo apostoli večkrat mislili v poznejšem življenju. Spominjali so se z radostjo trenutkov, ko so, sedeč na travi, z Gospodom v sredi, sledili Njegovim naukom, Njegovemu poletu v nebesa, k Očetu ... morda tudi o križu, ki čaka Njega in nje ... Od srca do srca so se lahko pogovorili z Njim... In take trenutke, tako priložnost pogo-riti se z Gospodom o vsem, kar Njega in nas zanima, imamo tudi mi — redovne osebe in laiki - v duhovnih vajah. Izrabimo priložnost, kadar se nam ponuja, v svoje duše lastni prid ... • Tole sem našla na neki podobici: Se danes: Poravnaj kak spor v soseščini. Poišči pozabljenega prijatelja. Iznebi se sumničenja in ga nadomesti z zaupanjem. Napiši pismo ljubezni. Deli, kar ti je dragoceno, s kom. Daj mehak odgovor. Daj mladim poguma. Dokaži svojo zvestobo z dejanjem. Drži besedo. Vzemi si čas. Odpusti sovražniku. Poslušaj. Če si kriv, prosi odpuščanja. Poskušaj razumeti. Zaničuj nevoščljivost. Izprašaj si vest o svojih zahtevah do drugih. Najprvo misli na druge. Bodi darežljiv. Smej se malo več. Zasluži si zaupanje. Izrazi hvaležnost. Moli. Razveseli kako otroško srce. Raduj se krasote narave. Povej komu, da ga ljubiš. Ta stavek je primeren še posebno za otroke, ki toliko prejemajo vsak dan od staršev, pa jim malokdaj izrazijo svojo hvaležnost in ljubezen. Naš griček je sedaj podoben vasi. Samostan čepi na vrhu. Zraven, na desni strani ceste, se smehlja v dolino Mt. Assisi A-cademy, uradno ime naše srednje šole. S pobočja pozdravlja in vabi novi Alvernia Manor, dom za onemogle. Če sem prav štela, mislih, da sestoji iz sedem poslopij. Ima že 11 prebivalcev, 7 žensk in 4 moške. Nisem še vsega obhodila — le oddelek za je gotovo več, ker se cene vedno dvigajo. Zidati pa ne morejo radi velikih dolgov Alvernia Manor. Letos se je oglasilo za prihodnje šolsko leto že 280 novih u-čenk za prvi letnik. Graduiralo je 124 deklet. Prihodnje šolsko leto 1971/72 bo v Mt. Assisi A-cademy 750 učenk. Da bi le bile vse dobre katoličanke, da bi bile v čast svoji šoli, vzgojiteljicam, Bogu in Cerkvi. Naša dekleta so vseh mogočih narodnosti, kot jih izdajajo njih imena — seveda so vse Amerikanke. Izdajajo in urejujejo svoj list “The Echo’’. Njihovi u-redniški članki bi bili v čast tudi kakemu starejšemu uredniku. Sedanja mladina res zna misliti. In tudi njih uprava še ni zašla v dolgove. Na tihem povedano: Najbrž kak očka pomaga mašilti luknje. Šoli pomaga klub staršev. Ob koncu leta so dekleta izdala svojo literarno revijo “Invision”, ki vsebuje pesmi in pove-stice bodočih pesnic in pisateljic. Vsa zaloga je bila takoj razprodana-. Kot vse druge srednje šole, tudi naše študentke izdajo ob koncu leta “Yearbook”. Naše dijakinje gojijo šport, prirerajo r a z s t ave umetnosti, tekmujejo z drugimi šolami v debatiranju.' Ker je s šolo združen tudi gospodinjski tečaj, priredijo razstavo obleke in kuhinjskih. izdelkov. To se vam znajo postaviti s tortami in sladkarijami, pa tudi s preprostimi jedili! Tudi trgovski tečaj izvrstno napreduje. Kakor hitro mine šola, dobe vse tipkarice in knjigo-vodkinje takoj delo v pisarnah Chicaga. Ne smem pozabiti tudi omeniti, da spada precej naših dijakinj v Tretji red sv. Frančiška, ki ga vodi pater Atanazij. Verouk poučuje p. Blaž Čemažar. Bog mu naj povrne vse, kar stori v pomoč našemu zavodu in mladini. Šolska sestra naše bolne sestre mi je znan. In priložnost zopet do blesteče či-|seveda v prvi vrsti: Kapela! To stosti očistiti naše svetilke in jih je pravi biser moderne umetno-naploniti z oljem gorečnosti in sti. Če ne verjamete, pa pridite ljubezni, da bodo ne samo nam in so jo sami oglejte. Dobrodo-svetile na življenjski poti — da sli! bo odsev naše luči kazal pot v! * temi tudi drugim, nam izroče-j Mt. Assisi Academy je bila nim dušam... Isezidana na 500 deklet. Sedaj je Kako opravimo duhovne vaje,; tako natrpana — hvala Bogu! — zavisi precej od voditelja. Če je da so morale najeti 5 učnih sob, govornik sam goreč duhovnik ki se dajo zložiti in prepeljati pp Srcu Gospodovem, bo umel iz kraja v kraj. To so sobe kot j vneti tudi naša srca k večji lju-!veliki “trailers” — “mobile u- __ ^____ bežni in zvestobi do našega po- hits”. Morajo plačati drago na- končno javno priznajo, da An- Zakaj ne po slovensko? BURBANK, Kalif. — Pred tedni, ko sem potoval po lepem zapadnem Koloradu in se ustavil v nekem manjšem kraju, sem se zelo čudil, ko me je neki starejši rancher ustavil, mi pokazal neko pismo ter me kar po slovensko vprašal: “Jaz sem ‘stara šina’, Vi pa se zdite ‘učen’ mož, bi mi znali razložiti, kaj neki to pismo hoče povedati?” Ker sem rad uslužen, posebno, kjer se zdi potrebno (čeprav sem se malo čudil, kako je vedel, da sem Slovenec, pa sem se pozneje spomnil, da sem rekel naglas par slovenskih besed pred tem, nekako takole: ‘Tu je pa res mirno in krasno,’ ter jih je moral ta mož, starešina, ujeti). Govoril je tako, da je čutilo, da je tu rojen, ali slovensko je kar dobro žebdral. Šlo je za pismo, ki ga je razposlal po A-meriki Komite za posvetitev Slovenske kapele v Washingto nu v baziliki Marije Brezmadežne v dneh 13.-15. avgusta 1971. Pismo je v celoti v angle- v v . . somi. Stavek spodaj pravi, da zato, da ga bo več ljudi zastopilo!? Češ, da zato ni v slovenščini. Jaz sem dobil dve taki pismi, naši vsi tu in naš oče. Vsi smo si mislili, vsaj pol in pol naj bi bilo, pol v slovenščini, kot prvi jezik, pol v amerikanščini, kot drugi jezik; angleško pa tako v /DA skoraj nihče ne razume, ki ni prišel od tam, v Angliji pa ameriško ne razumejo. Dokaz temu je, da TV program Sesame Street lahko pred-vajajo v 40 jezikih po svetu, ne morejo ga pa na Angleškem, ker tamkajšnji otroci našega ameri-kanskega načina govorjenja e-nostavno ne razumejo (to je poročal Los Angeles Times dne 6. junija 1971). To se pravi, p J . v . -------------------------------------J ~ 4XCI- Iglici ju, ua /in- '' n' 1 im Urbanic se (klica. Največ pa zavisi od nas sa- jemninp za nje. Lani je bilo $100 gleži govorijo angleščino (za nas k 101:1 ' Ju ' 1914 pri Sv- Vi- mih. če ne sodelujemo, če ne za vsako učilnico mesečno. Zdaj j Slovence in Slovane sploh jezik, ki nas je vedno varal in izdajal, torej v bistvu ‘izdajalski jezik’), mi v ZDA govorimo pa ameri-kanščino, kateri je tudi kanad-ščina (razen ojibščine) precej blizu. Amerikanec ne vara, ne laže, ne izdaja; naša vlada je to delala, kar se Slovencev tiče, pod predsednikom Franklinom D. Rooseveltom, drugače pa je tudi pretežno amerikanska po jeziku, duhu in obnašanju. Mnogi Slovenci v drugih državah trdijo, da smo se Slovenci vedno čutili manjvredne na-pram Anglosaksoncem. Pokažimo enkrat in za vedno vnaprej, da to ni res! To gotovo ni res, kar se premnogih Slovencev v ZDA in Kanadi tiče; dokazovati mi ni treba. Posebno mlajši, seveda tu rojeni rod se čuti vse kaj drugega kakor “malovreden”. V Sloveniji pred in med drugo svetovno vojno ter takoj po njej je bil Anglež največ, kar je moglo biti; spoznali smo kmalu kakšne propalice so med njimi, od najvišjih do najnižjih, ter tudi odkod prihajajo razne neumnosti v ZDA in v ves svoboden svet. Proti takemu narodu naj se mi Slovenci čutimo manjvredne? Slovenec je vsakemu drugemu kos, če to le hoče. Res pa je, da Anglosaksonci marsikoga nazaj držijo ter da je treba iti “s strujo”, dokler ni pravi čas. Ne pomeni pa to, da naj pozabimo svoj jezik ali ga postavljamo za angleščino, posebno kot v ZDA tako govorimo a m e r i k anščino (cf. Webster’s New World Dictionary of the American Language) in ne angleščino. Tega slovenskim študentom v Ljubljani ne moremo dopovedati, ker stalno njihovi slovarji imajo angleške izraze, ki jih tu nihče ne rabi, najbolj znanih ameriških slang izrazov pa večkrat sploh nimajo, ker jih sami ne poznajo, otroke pa učijo angleško izgovarjati, namesto, da bi jih amerikansko! Ali veste, kakšen jezik je Jezus govoril? Tistega, katerega je Marija govorila, torej aramejsko. Pa so ga vsi razumeli, tudi tisti, ki so mislili, da ne razumejo ene besede aramejsko. Ko je prišel sv. Duh na binkoštni dan, je tudi tako govoril, da so ga pripadniki vseh govoric in jezikov natančno razumeli, pa je govoril le en jezik, ker kakor je Bog eden, tako so končno tudi vsi jeziki pri Bogu eno. To je dokazano v Sv. pismu po sholastični filozofiji. Torej, vsaj pol naj bo slovensko, kar se tiče posvetitve Slovenske kapele ter vseh drugih stvari, ki imajo s slovenstvom kako zvezo. Ne pozabimo in ne sramujmo se nikoli svojega materinskega jezika, ki je in vedno bo slovenščina, pa četudi komaj par besed znamo in ga “lomimo”, da je kaj. Pokažite mi samo enega človeka na celem svetu, ki res obvlada vsaj en jezik? Ne boste ga našli! To zmore le Bog in On je govoril svoj materinski jezik, ki je bil zanj aramejski. On želi, da mi govorimo svoj materinski jezik, ki je za nas slovenski, ki je končno tudi del amerikanščine. Izražam tu mnenje ne samo naše širše družine v ZDA in po raznih deželah po svetu ter po Sloveniji, marveč tudi mnenje mnogih slovenskih ljudi, ki so prišli sem po drugi svetovni vojni, že tu rojeni slovenski rod, mnenje našega mlajšega in starejšega rodu iz prejšnjih generacij (mnogi od teh so prišli pred 1. 1900). Mnogi so se udejstvovali v revolucionarni vojni, mnogi so bili pionirji. Tudi v o-brambi Alamo v Texasu najdemo Slovenca. To je mnenje mlajšega in starejšega rodu, ki lahko svobodno misli, doma v Sloveniji ter v deželah Latinske Amerike in Evrope. “Tujec” nas je vedno in nas bo vpošteval, če smo in ostanemo zavedni lastnega jezika. Hrbtenice manjka premnogim ljudem — ne samo slovenskega rodu; korajža je tista lastnost, ki je , za vsakega človeka najtežja, od vsakega (Dalje na 3. strani) ANADSMd DOMOVINA Iz slovenskega Toronta XII. slovenski dan v Kanadi Dne 15. junija je bil v “Kanadski Domovini” o b j a v 1 j en kratek člančič z naslovom: 'Drobec iz kronike slovenskih dni v Kanadi”. Pri prvem odstavku tega članka je imel svoje Prste vmes tiskarski škrat. Vso stvar je tako zmedel, da bi človek mislil, da smo že objahali 12. slovenski dan v Kanadi, kar Pa ni res. Prvi odstavek tistega ctanka bi se moral glasiti: “Kakor je odbor Društva Slovencev Baraga že naznanil, bo-nao Slovenci v Torontu letos Praznovali že 12. slovenski dan. Lepa je misel, da bo letošnji posvečen slovenski mladini. Ko so. v teku priprave za ta vsakoletni slovenski praznik, naj tu pa tam °rnenim, kako smo obhajali druge slovenske dneve...” Iz tega popravka vsakdo lahko spozna, da 12. slovenski dan v Kanadi še ni preteklost, ker ga komo praznovali šele zadnjo nedeljo v mesecu juliju. Naj bralci °Prostijo vragolijam, ki jih je 2agodel tiskarski škrat. Vsi, ki Hoa je mogoče, naj rezervirajo hedeljo, 25. julija letos, in naj Prihitij0 na Slovensko letovišče, "larn bomo skupno praznovali dan naše slovenske mladine. Ne k° to samo mladinski dan, kjer ki odrastli ali starši ali tudi sta-reJši ne imeli ne prostora ne smisla biti zraven in kjer ne bi kili dobrodošli. Slovenski dan dan in praznik vseh Sloven-Oev, vseh, ki še čutijo slovensko io vseh, ki slovenstvu želijo sa-■'ho dobro. Vsi skupaj, mladi in ®tari, pa bomo dan posvetili na-^i mladini, ki mora biti poro-tvo, da bo slovenstvo še živelo ^di potem, ko sedanjih priredili jev več ne bo ali pa bodo o-hemogli. Starši in otroci, starši rod in mladina imamo toli-skupnega, da med nami ne d^ore in ne sme biti prepadov, ^amo lahko svoje različnosti, ki pa povezane proti enemu ci- samo bogatijo naša skupna Prizadevanja. Zato vsi na 12. slovenski dan zadnjo ne- ^ijo v juliju 1971. Na svidenje ln Bog živi! Por. Svobodni Slovaki so zborovali Sredi junija so v Torontu zbo-r°Vali svobodni Slovaki z vsega ^veta. Zbralo se je čez 2000 debato v najrazličnejših slovaških ^rganizacij iz • Kanade, Združe-jih držav, Avstralije, Švice, Ita-^ie> Avstrije, Švedske, Anglije, j rgentine, Nemčije, Španije, či-6 in še od drugod. Na kongres K prišel tudi Slovak iz Češko-si°Vaške. Na kongresu je javno pregovoril samo en stavek: “Ko Se vrnem domov, ne morem go-V°riti.” Pri teh besedah so mu S°lze zalile oči. Vsebina zborovanja je bila , v°jna: 1. povezava vseh svo- ^dnih Slovakov. 2. Politična ^P°da slovaškega naroda. Kongres so zaključili z ver-2nImi slovesnostmi v nedeljo, ^ junija 1970. V slovaški cer-3 bizantinskega obreda na ^ avv Street je bil izpostavljen K* ‘potujoče Marije” — Fatim-„ e I^atere božje> ki §a Je bla-j)US*°vii sam sv- °ee. Ob tem kisa ^ ^ii3 slovesna škofova ma-g0v°k 10.30. Navdušujoč verski hiisi 0r za sklep kongresa je imel LSsJ°nar rev' "I03®?!1 Chochula sv .^> redemptorist, ki je za ro°^e P^Priearije in za svojo ve-hii/6 mno2° pretrpel v življe-b],uin J® prišel k govorniškemu ob palici. Pro ° s!ovesnosi;ih se je razvila ka,Cesija> hi je spremljala kip r0 lrnshe Marije — ta bo sedaj V j,a^a P° vseh slovaških farah vanadi — Marijine cerkve v drugo slovaško cerkev sv. Cirila in Metoda. V procesiji so za Marijinim kipom stopali poleg vodnikov slovaškega kongresa tudi štirje škofje, ki so jih spremljali člani Kolumbovih vitezov in člani reda Alhambra iz Asturia Caravan. Bili so sledeči škofje: škof Mihael Rusnak, ki je vodil vse slovesnosti, škof F. Zeyack iz Detroita, škof Andrej Grutka iz Indiane, škof Pavel Hnilica iz Rima in msgr. Ricci. Pri slovesnostih v cerkvi je pokrajinsko vlado zastopal minister John Yaremko. Od Slovencev je bil navzoč g. Peter Markeš. Ko je procesija dospela v cerkev sv. Cirila in Metoda, je tamkajšnja duhovščina prevzela kip “potujoče Device”. Po sv. maši v tej cerkvi je bil v župnijski dvorani slavnostni banket za 300 gostov. Tako so svobodni Slovaki, ki se borijo, da bi slovaški narod dobil enake pravice, kot jih imajo drugi svobodni narodi in kot mu po božji pravici pripadajo, z molitvami zaključil svoj mednarodni kongres. Izpred oltarjev so hitele k Bogu molitve, da bi On, Gospodar narodov, blagoslovil delo svobodnih slovaških voditeljev. Por. Kako smo praznovali pred 8 leti Pred osmimi leti smo Slovenci v Torontu priredili Četrti slovenski dan in sicer 4. avgusta 1963. Zjutraj je dež strašil, potem se je pa vsaj na Slovenskem letovišču unesel, tako da so prireditelji mogli izvesti svoj program. Program je napovedoval in vodil dr. Peter Klopčič. Predsednik društva Slovencev g. I. Marn je delil nagrade športnikom, ki so si jih zaslužili prejšnji dan. Slovenski dan je pozdravil predsednik NO dr. Miha Krek in minister pokrajinske vlade Mr. John Yaremko. V imenu Slov. sveta in SKAS-a je pozdravil navzoče g. Peter Markeš. Slavnostni govornik pa je bil univerzitetni profesor dr. Peter Remec iz New Yorka. Spored je obsegal še: Nastop STZ pod vodstvom inž. F. Grmeka in g. Varška iz Clevelanda; petje slov. pesmi pod taktirko g. Ig. Križmana; SPD Baraga pa je nastopilo z dramatskim prizorom “Ustoličenje karantanskih knezov” v režiji g. O. Mauserja. Besedilo je pripravil g. Z. Novak. Za materialne potrebe lačnih in žejnih pa je kot vedno odlično poskrbel g. Ivan Peterlin. Pri takih masnih prireditvah je vedno veliko in važno vprašanje prenos zvokov, glasov, melodij. To nalogo je mojstrsko izpolnil g. F. Jereb. Por. Bilo srečno, na novi poti V soboto, 19. junija, sta dal slovo samskemu stanu gd Francka Turk in g. France N: gode. Nevesta je iz znane i številne Turkove družine v T< rontu. Č. g. časi CM je to dri žin imenoval na svatbi “stebe slovenske župnije Marije Porm gaj in farnega življenja”. Ženi France pa prihaja iz Rovt, kje so tudi dobri ljude doma. Tak sta se združili dve dobri oseb dve mladi duši, da ustvarita no slovenski dom, v katerega — t; ko vsaj upamo — bosta prinesi tistih lepih lastnosti, ki jih j polno v njunih družinah: prit nost pri delu, pomoč bližnjem in slovenska zavest, vse pa i: bajajoče iz globoke • vere. Kako spoštovanje uživa Tu kova družina, je pokazala sva ba v Slovenskem domu. Velik je njegova dvorana, pa je bi! premajhna: sorodniki, pri j atol in dobri znanci so segali v roke mlademu paru in mu želeli sreče in blagoslova. Bilo srečno, gospa Francka in g. France! Svat -----o------ ¥rsfe sbvenskih duhovnikov se večajo Daši tudi v Kanadi upadajo duhovniški poklici, se vendar pri slovenksi skupnosti v Kanadi to še ne dogaja. Zadnja leta imamo skoraj vsako leto v Kanadi kakega slovenskega novo-mašnika. Letos je g. Martin Dimnik iz Lethbridge-a v Alberti. Njegov oče Martin je bil kot študent v dijaškem domu pri misijonarjih sv. Vincencija Pavelskega v Ljubljani. Ob koncu druge svetovne vojske je vsa družina: ovdovela mati s sinč- kom Martinom in hčerko Branko bežala v Avstrijo in je z ostalimi slovenskimi begunci preživljala prva leta begunstva v avstrijskih taboriščih. Potem se je izselila v Kanado in sicer v Lethbridge, Alberta. Tu je sin Martin obiskoval osnovno in višjo šolo (high school). Po končani višji šoli se je odločil za duhovniški poklic in sicer za bazi-lijance, ki v Torontu vodijo St. Michael College. V tem zavodu je potem študiral filozofijo in teologijo. Letos, 26. junija, je bil posvečen v mašnika v Lethbridge-u kjer še živi njegova mati Zorka, roj. Ferlič. Oče mu je pa že u-mrl med drugo svetovno vojsko; padel je kot domobranec na O-sojniku. V duhovnika ga je posvetil winnipeški nadškof k a r d inal Flahiff, ki je tudi iz reda bazi-lijancev. Novo mašo je pel v angleščini v nedeljo, 27. junija, naslednji dan pa jo ponovil za Slovence v Lethbridgeu v slovenščini. Ker ima nekaj sorodnikov tudi v Torontu in v okolici Toronta, bo v nedeljo, 22. avgusta, ob 10.45 ponovil novo mašo še v cerkvi Brezmadežne v Novem Torontu. Gotovo je ne le za Slovence v Lethbridge-u, ampak za vse Slovence v Kanadi velika čast in sreča, da je Bog spet enega iz slovenskega rodu poklical za svojega duhovnika. G. novomaš-niku Martinu Dimniku naše iskrene čestitke z željo, da bi bila njegova duhovniška služba uspešna in blagoslovljena. • Tudi diakon g. Matija Balažič je letos v aprilu končal teologijo. A po novi določbi torontskega nadškofa morajo vsi diakoni po dovršenih teoloških študijah ostati še eno leto v službi diakona, preden postanejo duhovniki. G. Matija Balažič je pa pred Bogom spoznal, da bo ta čas za ukrepitev svojega duhovniškega poklica bolje izrabil, če stopi v. Misijonsko družbo sv. Vincencija Pavelskega in se v enoletnem noviciatu pripravi tako za duhovniško posvečenje kakor za svoje bodoče misijonsko delo med slovenskimi rojaki v Kanadi. Slovenski misijonarji v Kanadi in tudi slovenski rojaki, zlasti Prekmurci, smo te Balažičeve odločitve veseli. Bog daj, da bi noviciat dobro prestal in da bi ga mogli drugo leto pozdraviti kot novomašnika Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega. B. B. -----o------- Iz uprave Zaradi netočnega naslova pošta ne more dostaviti časopisa naročniku g. Franku Pircu, 899 Kennedy Rd., Scarborough 703, Ont., Canada. Lepo prosimo tiste, ki bi vedeli za njegov točen naslov, da bi nam ga sporočili ali omenjenega o tem obvestili. Belokranjski klub se pripelje v Toronto na izlet CLEVELAND, O. — Članstvo Belokranjskega kluba, Cleveland, Ohio, obvešča kanadske rojake in rojakinje, da priredi v soboto, 3. julija, skupen izlet na Niagarske slapove. Prenoče^ vali bodo v motelu Cavalieri-Badovinac. V nedeljo zjutraj se Belokranjci in Belokranjke odpeljejo dalje v Toronto, kjer bodo pri Mariji Pomagaj prisostvovali slovenski maši ob 10.45. Po maši se bodo podali na slovensko belokranjsko farmo Holiday Garden. Kdor bi se želel srečati s prijatelji in znanci, naj upošteva zgornje naznanilo. Olga Mauser -----o----- ZAKAJ NE PO SLOVENSKO? (Nadaljevanje s 2. strani) zahtevana v nekako drugačni o-bliki. Za nas naj velja korajža: Eden naj začne govoriti slovensko pri slavnostih, pa bomo takoj večina, po smislu, ki ga je povedal že predsednik Andrew Jackson, “One Man with courage is a Majority.” Tudi božja Mati, ki je tudi naša Mati, kako bo gledala na nas, če ne govorimo lastnega materinskega jezika pred Njo? Ali ne bo malo žalostna? Rekla seveda ne bo nič? Pa ji je treba zadati še to rano? Medtem velja pohvala komiteju ter vsem požrtvovalnim sodelavcem pri tej za slovenski rod tako važni zadevi ter prisrčen slovenski: Bog vas živi vse in radujmo se vsi enkrat z Njim in Marijo tam zgoraj! Inž. Stanko Meršol Vesti iz Slovenije Počasi širijo klanec Trojanski klanec bi moral biti moderniziran že lani. Z deli so sicer že lani začeli, ko so zgradili nekaj opornih zidov. Cestni odsek, ki meri 2283 metrov in je ponekod komaj 4 m širok, bodo razširili, da bo vozna širina znašala 6 m, ovinki bodo preglednejši in ves klanec bo asfaltiran. Dela so preračunana na 9.3 milijona dinarjev. Produkcija povečana za 50% Tukajšnja tovarna “Gorenje” je dvignila produkcijo kar za 50 odstotkov. V poldrugem mesecu so izdelali v njej 30,000 pralnih strojev, 61,000 štedilnikov, 23,000 hladilnikov, 30,000 tehtnic in 200 televizijskih sprejemnikov. TUDI PO ZRAKU — Mlad motociklist iz Council Bluffs, Iowa, naj' bi bil član plavalne skupine, kot kaže napis na njegovi majici, toda fant zna plavati tudi po zraku, kot kaže slika. Vrednost izvoza na tuja tržišča znaša že 4 milijone dolarjev. V maju so končali z zidavo nove tovarne za štedilnike. Celotna letošnja proizvodnja štedilnikov je že prodana inozemskim kupcem. Na enajst Slovencev en avto Po zadnjih statističnih podatkih so imeli v Jugoslaviji konec leta 1970 skoraj tričetrt milijona avtomobilov ali točno 721,000. V enem letu se je število osebnih avtomobilov povečalo za 158,000 ali za 28 odstotkov. V zadnjih desetih letih je naraščalo število osebnih avtomobilov povprečno za 30 odstotkov letno. V Sloveniji je bilo ob koncu leta 1970 151,000 osebnih avtomobilov. Naraščanje števila avtomobilov pa je hitrejše tam, kjer je gostota motorizacije naj-slabša. V Sloveniji zdaj pride en osebni avtomobil na enajst prebivalcev. Perspektiva ljubljanskega letališča Letalski tovorni promet na ljubljanskem letališču je od u-stanovitve leta 1964 narastel do letos za 450%. Največ blaga prihaja iz zahodnoevropskih držav, posebno veliko ga je iz ZR Nemčije. Vendar tudi tovor iz ZDA ni zapostavljen. Ker je skladiščni prostor na letališču že zdaj premajhen, se je letališče odločilo za gradnjo novega skladišča. Med tovorom, ki prihaja ali odhaja z letališča, je na prvem mestu uvozno-izvozno blago. Neka nemška tovarna je s pomočjo računalnika ugotovila, da je glede na lokacijo in usluge ljubljansko letališče Brnik najbolj primerno za prevoz tovora v ta predel Srednje Evrope. Rezultat je tudi pokazal, da je naše letališče najbolj perspektivno za letalski blagovni promet. Ameriška čitalnica v Ljubljani Ameriški konzul Leen S. Fuerth je pred nedavnim v Ljubljani podpisal pogodbo o ureditvi prostorov za ameriško čitalnico v Ljubljani. Le-ta naj bi bila v Ljubljani odprta v začetku letošnje jeseni, prostore pa bo imela v samem središču mesta na Cankarjevi cesti, nasproti Opere. Visoka nakazila deviz delavcev v tujini Devizni oddelek Narodne banke Jugoslavije je pred kratkim objavil, da so delavci, ki so zaposleni v tujini, nakazali v Jugoslavijo v vsem letu 1970 skupen znesek 447,118,400 ameriških dolarjev. Prihranki teh delavcev, oziroma njihova nakazila v Jugoslavijo, so se v primerjavi z letom 1969 povečali za več kot dvakrat — od 210,816,000 na 447,118,000 ameriških dolarjev. V gornji številki še ni vračunan znesek, ki so ga rojaki — delavci v tujini med svojim obiskom zamenjali v menjalnicah, zato sodijo, da bi bil celoten znesek čez 500 milijonov dolarjev. Največji devizni dohodek je bil ustvarjen v z a h o d nonemških markah, ki predstavljajo kar 60 odstotkov deviznih nakazil v Jugoslavijo. Zastave brez rdeče zvezde na Hrvatskem V Podravski Slatini v tkm. Socialistični republiki Hrvatski je imela Zveza borcv NOV prve dni maja tl. zborovanje, ki se ga je udeležilo po pisanju komunističnega poročevalca “nad 600 borcev”. Na zborovanju so “v celoti podprli sklepe brionske seje, govore tovariša Tita in predlagana ustavna dopolnila” (ko je Tito rohnel, da bo vrgel ,iz partije vse, kar ne spada vanjo, da ni prazna pištola, ampak, da ima še dosti municije itd. — op. ur.), doživeli pa so nemajhno presenčenje, ko se je “pred njihovim dvoriščem, nekaj minut po deveti uri zjutraj, prav takrat, ko je bilo napovedano zborovanje”, ustavila “avtomobilska kolona članov Matice hrvatske iz Našic in Slavonske Orahovice, ki je potovala proti Virovitici, okrašena (o, groza! — op. ur.) z nacionalnimi simboli brez socialističnih o-znak (zastavami in grbi brez rdeče zvezde — op. ur.).” Med partizanskimi borci je nastal velik hrup, začele so leteti psovke na vse strani, slišali so se klici “petokolonaši!”, komunistično časopisje od zagrebškega Vjesnika do beograjske Politike in ljubljanskega Dela pa se je razpisalo o dogodku po svoje. Politika je zadirčno poročala 0 dogdoku, Vjesnik je napadel Politiko, ta mu je spet odgovorila, Delo pa hladnokrvno omenja polemiko med Beogradom in Zagrebom. V Ljubljani in drugod po Sloveniji pa se bralci Dela sprašujejo: kdaj bo tudi v Sloveniji za-vihrala zastava brez rdeče zvezde? -----o------ Arabci se posvetujejo Savdski kralj Fejsal se je ves pretekli teden mudil v E-giptu. KAIRO, Egipt. — Ker na frontah vlada premirje, političnemu svetu pa grozi doba kislih kumar, zato arabski politiki potujejo in zborujejo na debelo. Naj-preje sta se sestala egiptovski predsednik Sadat in savdski kralj Fejsal in zborovala ves pretekli teden. O svojih pogovorih javnosti nista povedala ničesar, kar ne bi bilo že znano. Zdi se pa, da je Fejsal prišel v Kairo, da zve, kakšni so sedaj stiki med Kairom in Moskvo. Kralj Fejsal pozna namreč le dva sovražnika: Izrael in komunizem. Zato ga zelo zanima, kako daleč se je Egipt znova prodal Kremlju. Sadat ga je skušal potolažiti, pa ne kaže, da bi mu to tudi uspelo. Fejsal in Sadat sta poslala posebnega zaupnika v Aman, da nasvetuje kralju Huseinu, naj se pomiri s palestinskimi gverilci. Morda sta to storila zato, ker se je v Kairu mudil tudi vodja gverilcev Arafat, ki se je deloma tudi udeleževal razgovorov med Sadatom in Fejsalom. Fejsal in Sadat sta tudi govorila o sestanku arabskih vrhov, nista se pa sporazumela, kajti v uradnem poročilu ni o tem nobenega govora. Med tem je Sadat poslal svojega vojnega ministra Sadeka v Libijo k predsedniku El-Kadafi-ju, dočim je njegov minister za zunanje zadeve Riad odletel v Moskvo, da tam podpiše par pogodb, ki so bile zadnjič sklenjene v Kairu, ko se je tam mudil Podgorny. -----o—----- V Indoneziji bodo 3. julija volili DJAKARTA, Indonez. — Režim je držal besedo, do danes še ni nobenega znaka, da bi bile parlamentarne volitve 3. julija odpovedane. Ravno narobe: vlada je nagnala zadnje dni vse svoje ministre, ki znajo agitirati, na agitacijska potovanja. Ministri so seveda vsi tudi kandi-datje vladne stranke Sekker Golkar in bodo vsi izvoljeni. Režim je dovolil tudi nekaterim prejšnjim strankam, da po-stavijo kandidate, koliko mandatov jim bodo pa vladne komisije prisodile, je pa še tajnost. Skratka, volivni postopek je samo površno pobarvan z načeli svobodne demokracije, kar vsi dobro vedo, zato jih bodoči vo- 1 livni rezultati veliko ne zani-jmajo. Južna Koreja razvrednotila svojo valuto za 13% SEOUL, Kor. — Koreja je leta 1964 razvrednotila svojo valuto za 4.5%. Pokazalo se je kmalu, da je bil to preoptimi-stičen korak. Uvoz je naraščal od leta do leta, izvoz pa padal, primanjkljaj v plačilni bilanci je bil zmeraj večji. Vlada je poklicala strokovnjake Mednarodnega denarnega sklada na posvet, ti so pa predlagali razvrednotenje za 13%. Vlada je njihovo stališče odo-brlia in sedaj razveljavila korejski devizni tečaj in ga nadomestila z novim. Dvomljivo je, da bi ta korak sam po sebi mogel uravnovesiti korejsko plačilno bilanco, saj verjetno ne bo mogel pokriti niti zunanjega trgovinskega primanjkljaja. ------o------ • Povejte oglaševalcem, da ste videli njihov oglas v Ameriški Domovini! CLEVELAND, O. _____HELP WANTED HELP WANTED Overseas job opportunities High pay - Travel - Adventure 861-1886 19 Offices Nationally WORLDWIDE OVERSEAS SERVICES INC. 2800 Euclid Ave. Suite 225 Cleveland, Ohio 44115 (134) MALI OGLASI WILLOUGHBY Modern 2-3 bedroom, adults, $155 - $165 a month. Call 946-9699 ________________________(126) Hiša naprodaj Bungalow, 3 spalnice v fari sv. Lovrenca. Nova kuhinja. $14,900. Kličite 883-1049. _______________________-(127) Hiša naprodaj Naprodaj je dobra enodružinska hiša s 3 spalnicami na 1034 E. 61 St. Oglasite se osebno po dvanajsti uri — opoldne. ______________________-(128) V najem 5-sobno prebarvano stanovanje, kopalnica, pokrita veranda, zgoraj, se odda odraslim, novo-poročenim ali z odraslimi otroci, na 6815 Edna Ave. 391-7329 ______________________-(128) Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje v bližini sv. Vida oddajo s 1. julijem starejšim, mirnim ljudem. Kličite 881-9947 _______________________(127) Naprodaj 4-družinska hiša v izvrstnem stanju, aluminijasta obloga, tri 4-sobna stanovanja, in lastnikovo 6-sobno stanovanje in kopalnica. Dohodek $7,000 letno, blizu West Side pri 1-71. Cena $28,500. Kličite lastnika 281-7375 od 6. do 8. zvečer. _______________________-(129) Barvanje vseh vrst Za barvanje hiš, znotraj in zunaj, po ugodnih cenah, kličite po 6.30 zvečer do 8. zvečer tel. 391-6582. _______________________-(129) Lastnik prodaja dvodružinsko hišo, 5-5, vsa podkletena, plinski furnez, v dobrem stanju in po ugodni ceni, Medina Avenue. Kličite 261-1667 ______________________ -(130) Euclid, Ohio $20,500 — 2 spalnici, polna klet, v prvovrstnem stanju, pri E. 222 St. GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300 _______________________ (129) V najem Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821 ALEXANDRE DUMAS« Grof Monte Cristo “Torej gospod,’’ dve zname- namene, vam jih vendar raztol-nji vas zagotovita, da moj ded mačim jaz na način, da vam ne ni bil še nikdar duševno bolj čil, nego je ta hip. Gospod Noir-tier, ki ne more niti govoriti, niti se gibati, zamiži, če pritrdi, in večkrat pomežikne, če hoče zanikati. Zdaj veste dovolj, da se lahko razumete z gospodom Noirtierjem. Poskusite!” “Ali ste slišali in razumeli, kar je rekla vnukinja, gospod?” vpraša notar. Noirtier mirno zamiži in kmalu nato zopet pogleda. “In potrdite, kar je rekla, namreč, da sta opisani znamenji res isti, s katerima izražate svoje misli?” “Da,” odvrne starec zopet. “Ali ste zahtevali, naj me pokličejo?” “Da.” “Da napravite svojo oporoko?” “Da.” “In zahtevate, da ne odidem, dokler ne napišem te oporoke?” Starec večkrat zelo živahno potrdi. “Torej, gospod,” pravi mlada deklica, “ali ga zdaj razumete in ali vam bode mogoče ustreči njegovi želji z mirno vestjo?” Toda predno more notar odgovoriti, ga potegne Villefort na stran. “Gospod,” pravi, “ali menite, če zadene človeka tako silen mrtvoud, kakor je moral biti ta, ki je zadel gospoda Noirtierja de Villefort, da mu more podleči človek fizično tako popol noma, ne da bi trpele pri tem njegove duševne zmožnosti?” “To me ne vznemirja, gospod,” odvrne notar, “ampak skrbi me, kako se nam posreči izvedeti njegove misli in namene. “Torej vidite, da je nemogoče,” pravi Villefort. Valentina in starec slišita in razumeta ta pogovor, in starec vpre svoje oči tako ostro v Valentino, da ta ne more dvomiti da jo kliče na pomoč. “Gospod,” pravi deklica, “to naj vas ne skrbi. Če se vam zdi še bolj težko, izvedeti dedove CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP BABYSITTER — For mixed couple. 5 days. Mon. - Fri. 6::30 a.m till 4 p.m. $25 wk. Vk. Wilson & Clark. 878-1160 aft. 6 p.m. (126)| BEAL, ESTATE FOR SALE bode mogoče dvomiti o njih. Zdaj je šest let, odkar sem pri gospodu Noirtierju, in sam naj vam pove, če je ostala, tekom teh šestih let je jedna njegova želja skrita v njegovem srcu zaradi tega, ker bi je jaz ne bila znala uganiti.” “Ne,” odvrne starec. “Torej poskusimo,” pravi notar; “ali hočete, da bode gospica tolmačila vaše želje?” Starec pritrdi. “Prav, poskusimo. Kaj želite pravzaprav od mene, gospod? Kaj naj vam naredim?” Valentina imenuje vse črke abecede do o, katerega naznači zgovorni starčev pogled kot zahtevanega. “Gospod Noirtier zahteva črto o, to je očividno,” pravi notar. — “Čakajte,” pravi Valentina in, obrnivši se k starcu vpraša: “Ob, oc-----” in tako naprej. Pri “op” da starec znamenje, da je to pravi zlog. Zdaj odpre Valentina slovar ter prične listati pred očmi pozornega notarja. Pri besedi ‘oporoka’ ustavi dedov pogled njen prst. “Oporoka!” vsklikne notar. Tu ni nobenega dvoma več, gospod hoče napraviti oporoko.” “Da,” potrdi Noitirer večkrat zaporedoma. “To je čudovito, gospod, to morate priznati,” pravi notar omamljenemu Villefortu. “Res,” odvrne ta, “toda še čudovitejša bi bila ta oporoka sama; mislim namreč, da brez iznajdljivega vpliva moje hčerke posameznih točk ni mogoče spraviti na papir. Valentina bode pa pri tej oporoki skoro preveč interesirana, da bi mo- gla tolmačiti voljo testirajočega, ki je temna vsakemu drugemu.” “Ne, ne, ne,” pravi ohromelec na svoj način. “Kako!” pravi gospod Villefort. “Valentina pri vaši oporoki ni interesirana?” “Ne,” odvrne Noirtier. “Gospod,” pravi notar, ves vzradoščen nad temi dokazi starčevih duševnih zmožnostij in vesele se že, da bode lahko povsodi pripovedoval to, romantično epizodo, “gospod, nič se mi ne zdi lažje nego to, kar se mi je zdelo nemogoče še pred nekaj minutami, in ta oporoka bode sicer nenavadna, .da, znamenita, toda če se prečita pred sedmimi pričami in jo testator prizna, postane čisto veljavna. Kar se tiče časa, ga bode treba za njo le malo več kakor za vsako navadno. Najprej se je treba držati postavnih in od postave posvečenih formalnosti], ki so vedno iste, in kar se tiče drugih okoliščin, te pač slede iz testatorjevih premoženjskih razmer, katere vam morajo biti znane, ker ste bili oskrbnik njegovega premoženja. Sicer pa damo tej oporoki, da bode nedotakljiva, vso možno postavno avtentičnost; jeden mojih tovarišev mi bode pomagal kot priča in proti običaju potrdi izjave. Ali ste zadovoljni, gospod?” vpraša notar, obrnen k starcu. “Da,” odvrne Noirtier, žareč CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE KEENEYVILLE — 1 Ac. Fruit trees, grape vines, big area for garden. IVa Sty., 3 bdrm. home, completely remodeled. Full bsmt., 2% car gar. Upper $20’s. Owner 529-7933 (127) IMMED. BOSS. St. Linus. Immac. brk. 3 bdrm. sunken liv. rm., Hi baths, fam. rm., laundry rm., office, air cond., new crpitg. & drapes, 2 c. gar. 5139 Wolfe Dr. Oak Lawn. 636-0965 Open Sun. 1-5 (126) Drive By — 5107-09 W. Lincoln Yr. income $12,740. Low taxes. 10 flat, 2 stores fully rented. Pvt. party. SE 3-5574 (126) EVANSTON - SKOKIE — BY OWNER 4 bdrm., 2 baths, 2 frplcs., pan. fam. rm. Cent, air cond. Attach, garage. Evanston Schools, St. Joan of Arc. High $40’s. 679-2960 WISCONSIN BROWN’S LAKE-BURLING TON, LOTS nx. BEACH. Will Sell or Trade. By Owner. PHONE 312-343-5145 BOGAN AREA — Cor. home, 3 bdrm., D/z bath, light gray face brk. all around hse. & gar., air cond., WW crptg., L.R. & D.R. Extras. Lge. pan. tiled bsmt Nr. everything. Low $40’s 582-7117 BUSINESS OPPORTUNITY PRINTING BUSINESS with equipment. Loop location. Compl. stock, bus. etc. $17,000. Owner will help finance. 263-7237 (128) ICE CREAM STORE — BASKIN-ROBBINS —- 31 flavors. Busy air cond. yr. round shop in choice Northwest sub. shop, center. $22, 000. Owner will help finance. By retiring owner. 824-9048 (126) V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Mary Zdešar ki je preminula 29. junija 1968. Tri leta je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo nam oči. Hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije. Spomin na tebe še živi in bo do konca naših dni. . Žalujoči: TOMAŽ ZDEŠAR, soprog HČERE, VNUKI IN VNUKINJE SESTRE IN OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 29. junija 1970. veselja, da ga notar razume. “Kaj pač hoče?” se vpraša Villefort, ki je moral biti vsled svoje visoke službe kar najpre-vidnejši in ki nikakor ne more razumeti, kaj je očetov namen. Obrne se torej, da bi poslal po drugega notarja, imenovanega mu od prisotnega; toda Barrois, ki je vse slišal in že uganil željo svojega gospodarja, je že odšel. Zdaj pošlje kraljev prokurator po svojo ženo. Ko mine četrt ure, so vsi zbrani v starčevi sobi. Tudi drugi notar je že prišel. Notarja se sporazumeta z nekaj besedami. Nato prečitajo gospodu Noirterju navadno obliko oporoke; potem prične notar, da bi določil testatorjev zdrav razum in torej njegovo zmožnost, izvršiti veljaven sod-nijski akt, ta-le pogovor: “Ce človek dela oporoko, jo dela v korist kakega drugega.” “Da,” odvrne Noirtier. “Ali vam je znano, koliko znaša vaše premoženje?” “Da.” “Povedati vam hočem več vsot v vedno rastoči meri ali mi hočete dati znamenje, kadar povem pravo?” “Da.” To izpraševanje je bilo nekako slovesno, in boj med materijel-nim in duševnim se ni mogel kazati jasneje kakor tukaj; bil jo to, dasi ne vzvišen, vendar zelo nenavaden prizor. Družba je tvorila krog okoli nepremičnega starca; drugi notar je sedel, pripravljen, da bode pisal, pri mizi, prvi je stal pred njim in ga izpraševal. “Vaše premoženje znaša nad tristo tisoč frankov, ali ni res?” Noirtier vprašanje potrdi. “Ali imate štiristo tisoč frankov?” Noirtierjeve oči se ne zganejo. “Petsto tisoč?” Kakor prej. “Šest, sedem, osemsto tisoč? Devetsto tisoč?” “Da.” “Vi “Vi imate devetsto tisoč frankov?” “Da.” | “Nepremičnega premoženja?” “Ne.” “V obligacijah?” “Da.” “Ali so obligacije v vaših rokah?” Starec pogleda Barroisa, na kar se ta oddalji, a se kmalu vrne s škrinjico v rokah. “Ali dovolite, da to škrinjico odprem?” vpraša notar, “Da.” Ko odpro škrinjico, najdejo v nji za devetstotisoč frankov in-skripcij na Veliko knjigo. Prvi notar pokaže drugo za drugo svojemu tovarišu; stvar je bila taka, kakor je rekel Noirtier. “Čisto prav je,” reče, “in no- benega dvoma ni več, da je njegov razum v popolnem redu.” Nato pravi starcu: “Imate torej devetsto tisoč frankov, od katerih dobivate tako, kot so naloženi zdaj, približno štirideset tisoč liber letnih dohodkov.” Noirtier pritrdi. “Komu želite zapustiti to premoženje?” “O,” pravi gospa Villefort, “o tem ni nobenega dvoma; gospod mm Noirtier ljubi samo svojo unuki-njo, gospico Valentino Villefor-tbvo; ta mu streže že šest let in si je znala pridobiti s svojo neprestano skrbnostjo ljubezen, da, rekla bi hvaležnost svojega deda. Torej je čisto prav, da dobi plačilo za svojo požrtvovalnost.” (Dalje prihodnjič) Ameriška Domovina v prvem tednu v ; julija zaradi pocilnk osebja ne bo izšla \ Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne ho izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osoh-ja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice. Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu otl 5. do 11. julija. Urad bo zaprt od 3. do 11. julija. V blag spomin 27. OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NIKOLI POZABLJENEGA IN VEDNO OD NAS LJUBLJENEGA NESREČNEGA SINA, BRATA IN NEČAKA Corp. Frank Hren-a ki je v boju nekje v Nemčiji za svobodo in ljubezen svoje domovine žrtvoval svoje mlado življenje 29. junija 1944 v najlepših letih Kruta vojna, kaj si storila, kako neusmiljen je tvoj meč, sina brata, nečaka si ugrabila za nedolžno žrtev izbrala si ga. Spočij še v zemlji tuji, sin, nečak in. bratec dragi, saj križ nam sveti govori, da vid’mo se nad zvezdami. Tvoji žalujoči: * BRAT in SESTRA ter Tvoja žalujoča teta MRS. ROZI BALOVAŠIČ Cleveland, O. 29. junija 1971. K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine < za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet. Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME .. NASLOV MESTO GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore BIvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 . ... 1 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave- Moj stari naslov: Cleveland, Ohio 44103 Moj novi naslov: MOJE IME: KAJ BI SE NE SMEJAL! — James Bridgeman iz O-mahe. Neb., je ujel ribi in se veselo smeji, ko ju drži visoko v zrak in ogleduje. RECREATIONAL VEHICLE ’65 VW CAMPER — Rebuilt en- gine. Radio, stereo. Much more. $1,050. For Sale By Owner. 673-4915 MOBILE HOME GARDNER 1960 — 3 bdrms., two baths, bi-level. Furn. A.C., new elec, furnace. $3,000 or best offer. Must relocate. By Owner. 297-3895 PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J ^ I NA PEŠČENI PLAŽI — Fantiča se veselo preganjata na jezerski peščeni obali pri Erie, Pa. ŽENINI IN NEVESTE! NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI PRIDITE K NAM IN Sl IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK Ameriška Domovina 6117 St. Clair Avenue HEnder»on 1-0628