Naročnina mesečno W Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za Inozemstvo 120 Did Uredništvo je v Kopitarjevi oLb/III EOVENE.C Telefoni uredništva! dnevna služba 205» — nočna 2994, 2994 In 2090 Uhaja vsak dan ijotraj, razen ponedeljka In dneva po prazniku Cek. račun: Ljub-liana It. 10.630 in 10.349 za inaeratei Sarajevo štv. 7363. Zagreb štv. 39.011, Hrags-Duiiaj 24.79' Uprava: Kopitar* jeva b, telefon 2997 Vsi bi radi zaščito Ko je bila razglašena kmetska zaščita, so takoj dvignili glave tudi drugi dolžniki in zahtevali zaščito tudi zase. Ko se pripravlja nova ureditev kmetskih dolgov, dvigajo glave zopet ti dolžniki. Če zaščitijo kmeta, zakaj bi tudi nas nc? Mi obrtniki, mali trgovci, uradniki in delavci, ki smo zadolženi in ne zmagujemo niti obresti za dolgove, smo tudi potrebni zaščite pred upniki, bankami in hranilnicami. Ustanavljajo se tudi društva za zaščito dolžnikov, organizacije, ki naj z združenimi močmi izvojujejo pri odločujočih pravico za teptane dolžnike. Organizirajo se tudi vlagatelji. Denarni zavodi stoje sredi ognja med vlagatelji in dolžniki. Vlagatelji zahtevajo upravičeno, da se njihove vloge zavarujejo, dolžniki na drugi strani zdihujejo, da ne morejo plačati svojih obvez in zahtevajo odpis dolgov ali vsaj znižanje obresti. In denarni zavodi bi se radi sanirali. Uredništvo je prejelo že kup raznih pozivov, prošenj in protestov. Objavljali nismo ne pozivov dolžnikov ne protestov vlagateljev. Radi priznavamo pravico vsakomur, tako dolžniku, pa naj bo kmet, obrtnik ali uradnik, kakor vlagatelju in upniku. Toda kdo more danes, v tej gospodarski zmedi, pravico vsem pravilno odmeriti? Kateri državnik je tako sposoben, da bi bremena gospodarske krize in raznih zgrešenih ukrepov tako pravilno razdelil, da bi bilo vsem prizadetim zadoščeno? Zahteve prizadetih morajo ostati v mejah splošnih človeških in realnih možnosti, ki jih daje resnični gospodarski položaj v državi. Za kmetom se oglašajo tudi drugi dolžniki, a pozabljajo, da je bila zaščita kmeta motivirana res z izrednim padcem kmetijskih pridelkov in da na drugi strani mnogo pravih prijateljev kmeta govori, ali je zaščita v tej obliki sploh prinesla kmet-skemu stanu resnično korist. Kako naj se sanirajo denarni zavodi in zaščitijo vlagatelji, ako bi se jim vzela možnost, da od dolžnikov dobijo izposojeni denar? Edino država bi lahko posegla vmes, da bi krila razlike in primanjkljaje, ki nastajajo v boju med dolžnikom in vlagateljem; toda tudi možnosti države, posebno naše, kjer je kreditno gospodarstvo razmeroma malo razvito, so stavljene meje. Treba je denarja. Oglasili so se tudi nezaščiteni denarni zavodi, f. j. takšni, ki jim ni bilo treba pod zaščito, in protestirajo proti temu, da je vlada v smislu zakona o zaščiti dovolila zaščitenim zavodom tako nizke obresti (2%) na dolgove. Pravijo naj bi država na kak način z lastnimi sredstvi izravnala razliko med obrestmi, ki jih plačujejo oni in zavodi pod zaščito. Na koncu vseh koncev iščejo vsi rešitve le v državi in zavračajo nanjo vsa bremena. V istem času se trudijo finančni izvedenci, kako bi našli lek, da ©pravijo v resnično ravnotežje državne finance, ne da bi jim bilo treba ob-težiti davkoplačevalca, a tudi ne vzeti delavcu kruha, ki ga pričakujejo od javnih del in »reflacije«. Če se lotimo kateregakoli izmed teh problemov konkretno, vidimo takoj, kako so vsi med 6eboj povezani. Gospodarski zakoni so neodjenljivi. Če vzameš na enem kraju, nujno zadeneš v interese drugega. Iz tega sledi, da je treba vsa današnja gospodarska vprašanja reševati v celoti, v določenem skladu. To velja tudi za kreditno vprašanje, ki je eno izmed najbolj perečih. Čujejo se zahteve o potrebi radikalnih gospodarskih reform. Toda katera vlada bi si danes lahko privoščila luksuz, da bi hotela čez noč prevrniti ves gospodarski sistem. Upniki v inozemstvu nam že očitajo, da ne iščemo že danih, fundiranih poti za obnovo gospodarstva, da ne izkoriščamo konkretnih, četudi nič prav »kolosalnih« pridobitvenih priložnosti, ampak da izdelujemo obširne načrte za bodočnost, ki so več ali manj nujno megleni, in ki trenutno našemu gospodarstvu ne koristijo. Upniki nam kažejo pot v realno gospodarstvo. Če torej ne moremo prevreči vsega gospodarskega sistema, je nujno, da se moramo zaenkrat omejiti na popravila obrabljenih osi našega gospodarskega voza. Po vsem tem je jasno, da ne moremo v kratkem času odpraviti krivic, ki jih je današnji socialni red in kapitalistični sistem prizadel socialno šibkejšim. Še tako dober zakon o reformi našega kreditnega gospodarstva ne more tega storiti sam zase. Prav tako bi še tako idealna rešitev vprašanja amortizacije dolgov ne mogla zadovoljiti vseh prizadetih. Poglejmo n. pr. predlog zadolženih malih hišnih posestnikov — uradnikov, naj bi tudi oni bili deležni zaščite. Poleg kmetskih bi bilo treba postaviti novo kategorijo dolgov; končno bi z isto pravico zahteval zaščite zadolženi trgovec ali pa obrtnik. Kako naj se sploh individualizirajo ne-kmetski dolgovi? Še glede teh nismo iskali doslej jasne definicije. Zakaj naj bi imel n. pr. uradnik, ki se jc zadolžil, ker je zidal, prednost pred uradnikom, ki ga je spravila v dolgove bolezen v družini? Protesti vlagateljev so razumljivi. Toda danes je treba računati z dejstvi. Rešiti je treba, kar 6e da. Sanacija denarnih zavodov je tudi njim v korist, čeprav se ne izvrši idealno, to je tako, da bi vlagatelji nič n« trpeli. Če je treba izbrati med likvidacijo in sanacijo, se bo pač vsak vlagatelj odločil za drugo. Prav gotovo so s sanacijo denarnih zavodov interesi vlagateljev bolj zavarovani, kakor z likvidacijo, o kateri nihče ne ve, koliko odstotkov vlog bo pustila nedotaknjenih. Likvidacija denarnih zavodov bi poleg tega vrgla na cesto stotine uradnikov in drugih nameščencev. Nauk, ki nam ga je dala gospodarska kriza in nenaden izbruh denarne krize same, ne sme biti zaman. Upravičena je zahteva vlagateljev po strožjem nadzorstvu nad njihovim imetjem v denarnih zavodih. Bančna zakonodaja se po vsem svetu reformira v tem smislu in tudi naš zakonodavec dela v isti smeri. Že načrt zakona o reformi samoupravnih hranilnic vsebuje tudi to osnovno idejo. Vlogo je treba zavarovati ne samo pred poneverbami, ampak tudi pred špekulacijo, ki jo sicer kazenski zakonik dopušča. Ponavljamo še enkrat: Da bi nauki in žrtve, ki jih zahteva od nas gospodarska kriza, ne bili zaman. Pri reševanju vseh gospodarskih vprašanj je vlada g. Stojadinoviča pokazala toliko dobre volje in spretnosti, da je upravičeno upanje, da bo tudi vprašanje obnove kreditnega sistema rešila tako, da bo prizadete zadovoljila, kolikor ie v danih razmerah mogoče. Trije ministri so odstopiti Užaljeno samotjubje g. Prehe Politični položaj postaja vedno bolj jasen in ga presojajo v Belgradu popolnoma hladnokrvno - - Skorajšnja rekonstrukcija vlade ltelgrad, 23. avg. A A. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola 1'reka, pravosodni minister dr. Ljudevit Auer in minister za gozdove iu rudnike Igujat Stefanovič so snoči predložili pismene ostavke, ki so bile danes dopoldne izročene g. predsedniku kraljevske vlado in zunanjemu ministru dr. Milanu Stojadinoviču. Belgrad, 23. avg. m. Danes dopoldne je bilo več medsebojnih posvetovanj članov vladnega kluba. Seje ministrskega sveta ni bilo. Ti krogi gledajo na položaj popolnoma hladnokrvno. Z zelo dobro poučene strani se poudarja, da se bo ta kriza razvila in končala z rekonstrukcijo vlade. Izjava prvaka JRZ o nastalem položaju _ Belgrad, 23. avg. m. Te dni je bilo tukaj politično življenje, kakor smo že poročali, v znaku posvetovanj o položaju, ki je nastal po prijavi JHZ notranjemu ministru in po objavi programa in pravil nove stranke. Ta važen čin je v našem političnem življenju docela razbislril situacijo ter [»stavil vse stvari na svoje pravo mesto. l'o izjavi uglednega prva JRZ, ki jo je ?Slo-venec: že objavil, ima nova stranka tudi nalogo, da služi kot podlaga za končni narodni sporazum, ki je naši državi tako zelo potreben. Radi tega so stranko ustanovile in ji dale temelje tri bivše politične stranko ter k temu delu niso bilo povabljene razne skupinice disiilentov nekaterih bivših političnih strank, ki tvorijo takozvano združeno opozicijo, to pa samo radi tega, da se ne bi oviralo delo na končnem narodnem sporazumevanju. S tem pa nikakor ni bilo rečeno, da imajo pristop v stranko samo pristaši treh omenjenih bivših političnih strank. Ravno obratno. Izrecno je bilo poudarjeno z merodajne strani, da bo v novo stranko lahko vstopil vsak pošten državljan, ki bo sprejel program iu pravila nove stranke, ki nudijo vsakemu državljanu dovolj široko polje za delo na političnem, kulturnem in gospodarskem polju za dobro kralja in domovine. JltZ bo. kot je to že iz programa in pravil razvidno, čist« ljudska in svobodoljubna stranka, v katero bodo vstopili svobodni državljani čisto po svojem notranjem prepričanju in ne ua povelje okrajnih glavarjev in policijskih organov, kakor je bil to slučaj pri ustanavljanju JRKD, ko so bili oni, ki v to stranko niso hoteli vstopiti, proglašeni za protiilržavne elemente, zapostavljeni in izpostavljeni šikanam oblasti. Intrige užaljenega Prehe Pravila in program novo stranke proučuje sedaj notranji minister ter ugotavlja, če izpolnjujejo določila sedaj veljavnega zakona o društvih, shodih in posvetih. Ker organiziranje stranke uradno še ni dovoljeno, zato akcijski odbor štirih, kateremu je poverjeno organiziranje stranke, še ni mogel dati ter tudi še ni dal nobenih tozadevnih navodil, lz istih razlogov akcijski odbor JRZ šc tudi ni nikogar, še nobene skupine povabil za vstop v stranko. Zato vsebuje komunike udeležencev na konferenci, ki jo jc sklical minister za socialno politiko in narodno zdravje v ostavki g. Nikola 1'reka, neresnico, ko pravi, da »jc bilo sklenjeno, da sc odkloni poziv za vstop v stranko*. Takega poziva, kakor rečeno, g. 1'reka kakor tudi še nihče drugi ni prejet. Tukajšnji politični krogi še danes na razne načine komentirajo sklep bivšega Narodnega kluba ter predvsem sklicatelja te konference in izjavljajo, da je na vsej stvari čudno samo to, da sedaj g. I'reka kar naenkrat ne more stopiti pred novo politično stranko, ki se naslanja na široke plasti naroda ter uživa ludi polno zaupanje pristašev treh bivših močnih političnih strank in ima skozinskoz svobodoljuben priigrani, ko je pa svoj čas pripadal JRKD ml nosno .INS. ki je bila vse preje kot ljudska in svobodoljubna stranka. Zato si ta korak g. 1'reke tukajšnji politični krogi raz lagajo na la način, ila je v tem slučaju prišlo do izraza užaljeno samoljubje. I'o sklepu, ki so ga g. 1'reka in tovariši sprejeli, ila no bodo vstopiti v .1UZ, je hotel g. 1'reka napraviti še korak dalje ter ustanoviti svoj poslanski klub v narodni skupščini, ki naj bi proti vladi zavzel neprijazno stališče. Ta poskus pu se je g. 1'roki popolnoma izjalovil. Nu včerajšnji seji nekaterih poslancev in senatorjev v prostorih bivšega Narodnega kluba v senatu se je namreč večina udeležencev izjavila proti ustanovitvi takega kluba, ker ila so ie vsi člani poslanskega kluba vladno večine ter zato ni prav nobene potrebe, da bi si ustanavljali nekak posebni klub. Vladni klub trden Približno islo velja za konferenco disidenlov bivše demokratske stranke ler zu njenega sklicatelja. Pravo sliko razpoloženja na tej konferenci je podal prosvetni minister g. Dobrivoje Stošovif v svoji včerajšnji izjavi časnikarjem. Sklopi lako konference Nikole Preko kakor tudi disidenlov bivše demokratske stranke ne bodo imeli na delovanje kluba vladno večine v narodni skupščini nobenega večjega vpliva, ker bo sklicateljem teh konferenc, ki so se izjavili proti vstopu v JRZ, sledilo samo neznatno število poslancev iz kluba vladne večine. * Belgrad, 23. avg. ni. Trgovinski minister dr. Vrbanič je danes časnikarjem izjavil: V stranko JRZ nisem vstopil ter tudi nisem v ostavki. Iz delovanja JNS nacionalne fronte da se bo od onih, ki so krivi takegu gospodar stva z. našimi železnicami, čim bo zbran ves Kam je šla ta miljarda ? Strahotna odkritja o načinu, h ako so šarili z našimi državnimi železnicami JNS režimi O delovanju »JNS nacionalne fronte« smo sprejeli od verodostojne strani sledeče zanimive in seveda dokaj priporočilne informacije: Iz Belgrada v Ljubljano - 6 Din Za volilni shod, ki ga je priredil v Ljubl jani pred petomajskimi volitvami g. Bogoljub Jevtič ob sodelovanju svojih dravskih sotrud-nikov gg. dr. Marušiča in Puclja, je stala želez niška vozna karta za udeležence iz Belgradu v Ljubljano in nazaj vsega ŠEST Din. Jevtič-Marušičev shod v Ljubljani plačal železnicam - 3000 Din Za ves železniški promet, organiziran za prevažanje udeležencev istega JNS volilnega shoda na Kongresnem trgu v Ljubljani, jc železniška uprava prejela - TRI TISOČ DINARJEV. Če računamo, da }e bilo takrat na shodu 5000 poslušalcev, jc ta vsota že smešna, če pa računamo, kot so takrat javljali Jcvtič-Maruši-čevi listi, da jih jc bilo 30.000, postaja stvar za železnice še toliko lepša. Uzunovičev nišhi shod dolguje železnicam še 7 miljonov Za veliki niški shod, ki ga jc sklical takratni predsednik JNS vlade Nikola Uzunovič ob sodelovanju generalnega tajnika JNS stranke dr. Krainerja in na kateregu so vozili posebni vlaki iz vseh delov države, je ostalo pri železniški upravi nepokritih — SEDEM MILIJONOV DIN, ki jili železniška uprava dozdaj šc ni mogla iztirjati od JNS stranke. Krivce na odgovor Težko bo kedaj točno ugotoviti ogromno škodo, ki io je utrpela država vsled proslulih diktatorskili režimov. Du so nu primer naše železnice padle na svojih dohodkih od dr. Ko-roščevega ministrovanja v prometnem ministrstvu od leta 1929 pa do konca Jevtičcvega režima za e n o c c 1 o milijardo dinarjev, to ni nikaka posledica svetovne gospodarske krize, marveč v pretežni meri posledica gospodarstva, kakor je razvidno iz zgoraj pribitih drastičnih primerov. To dokazujejo dejstva, da je generalni sekretarijat bivše jugosl.'nac. stranke naročal vlake za niški shod in da ti vlaki še do danes niso plačani, čeprav je tedanji minister prometa dal največje vozne ugodnosti stranki za te vlake. Ugotovljeno je dalje, da so imeli mnogoštevilne izredne vozne ugodnosti, ki gredo daleč izpod režijske cene, katere uživajo 11. pr. železničarji, tisoči, ki so organizirali po državi zloglasni »po f«. Zato ni čisto nič čudnega, ako so padle naše železnice vsled take prakse v luko težak finančni položaj. Radi tega žalostnega rezultata gospodarjenja pod diktatorskimi režimi je bila v belgrajski krogih z indignncijo sprejeta vest o ponudbi »sodelovanja«, ki jo je stavil dr. Ma-rušič za sprejem v jugosl, rad. zajednico. Prav tako odklanja javno mnenje vsako kombinacijo 7. drugimi več ali manj vodivnimi ljudmi iz. okolice Jevtiča, dr. Kranicrja in Uzunovica. Med najširšimi srbskimi sloji, ki popolnoma zaupajo Stojadinovičevi vladi, vlada trdno prepričanje, V senci abesinshega spora materijal, zahteval strog odgovor Zanimiva - poučna polemika Bivša železniška ministra Andra Stanič in Lazar Radivojcvič v »Politiki« nadaljujeta su>-jo polemiko, ki se nanaša na to, ila jo po trditvi Staniča bivši JNS minister Hadivojp.ie oddal železniška dela v južni Srbiji in Dalmaciji francoskima podjetjema Batignoles n Bovor ter društvu Lid, ki ga je bil po trditvi Staniča JNS minister Lazar Hudivojevie suni osnovni in katera podjetja so po trditvi bivšega ministra Staniča imela bajeslovne dobičke na škodo države. Ta polemika meče kaj čudno luč na razmere, ki so vladale v železniškem ministrstvu pod prejšnjimi JNS režimi. Rim predlaga Berlinu prijateljsko nenapadalno pogodbo za dobo tO let Berlin, 23. avg. TG. Vaš dopisnik je zvedel od verodostojnega mesta, du jc novi italijanski poslanik Attolico ob svojem prihodu v Berlin izročil državnemu kanclerju Hitlerju aide —• memoirc (spomenico), v kateri italijanska vlada sprašuje, čc bi bila nemška vlada voljna skleniti z Italijo pakt o nenapadanju in to z, ozirom na dejstvo, da je Nemčija izrazila svoje obžalovanje, da se nc more udeležiti skupnega podonavskega pakta. Italijanska vlada vprašuje predvsem, če bi pakt o nenapadanju ne mogel dobiti isto obliko, kot jo ima poljsko-nemški. Doba pakta bi bila deset let. Obe državi. Italija in Nemčija, bi v tem nenapadalnem paktu izjavili, da se ne bosta vmešavali v notranje razmere v Avstriji, ki naj ostane politično neodvisna in dn bi vmešavanje ene ali druge držav — podpisnic v vprašanje avstrijske neodvisnosti bilo istovetno z nupudom in bi sc moral v tem primeru uveljaviti postopek, predviden v pred loženem paktu. Nadaljnjih informacij o ituli-jamskem predlogu ni mogoče dobiti. Tudi na nemški strani vlada velika tišina. V koliko'' je prišlo v javnost, je nemška vlada zaenkrat italijanske pobude sprejela z veliko rezerviranost-jo. ,.Affari Esteri" ugasnejo Miinrhcn, 23. avg. b. >Mtinchener Ncueste Nachrichten« poročajo iz Rima, da so dnevi znane zunanjepolitične revije »Affari Esteri«, ki je vsa zadnja leta veljala kot uradni izraz Mussolinijeve zunanje politike, prilično šteti. V zadnji številki namreč je revija izdala članek o abesinskem s|>o-ru, v katerem izraža upanje, da se bodo velesile med sebo sporazumele na podlagi abesinske pogodbe iz leta 1000. Ta članek ni ugajal v zunanjem ministrstvu, ki je želelo, da italijanski tisk izraža neuklonljivo voljo Italije, dn samostojno doseže vse v Abesiniji postavljene cilje. Izšlo je uradno poročilo zunanjega ministrstva, ki pravi, »da *Af-lari Esteri» ne izražajo uradno mnenja italijanske vlade, ampak samo mnenje sotrudnikov revije-:. To pomeni, pravi monnkovski list, du bo morala revija vsaj v sedanji obliki in s sedanjimi uredniki prenehati. Monnkovski list pristavlja, da nikdo za to revijo ne bo pretakal solze, ker je storila veliko zla za odnošaje med Italijo in Nemčijo. Zagonetne afere Berlin. 23. avg. c. V Berlinu je izbruhnila mi-sterioznu uferu. Iz nemškega zunanjega ministrstva je izginil visok diplomatski uradnik, ki ga je protokolni oddelek že dolgo časa nadziral. Izginuli uradnik je bil član visoke nemške aristokracije, bil pu je baje v zvezi z levim krilom narodne socialistične stranke, ki je zopet zelo nezadovoljno in pripravlja nov upor. Berlin, 23. avg. c. I)r. Schncht misli prihodnje dni odpotovati v Anglijo, kjer bo priredil preda-vulno turnejo po glavnih gospodarskih in Industrijskih centrih Anglije. Obenem bo iskal možnosti za kakšno angleško posojilo Nemčiji, ki je že zelo na kraju s svojimi rezervami. Japonci hoteli pognati v zrah singapurske trdnjave Singapore, 23. avg. b. Pri raciji je tukajšnji policija v nekem japonskem poslopju odkrila veliko zalogo dinamita, s katerim bi se lahko pognale v zrak vse trdnjave okoli Singaporea. tire za 200 škntel dinamita in okoli 100 škatel vžigal-cev. Vse je bilo skrbno spravljeno v lej hiši. Ja potiski delavci so vrečo z. dinamitoni vrgli lako-rekoč pred noge |>oliciji. Policija je takoj aretirala vse osebe v dotičnem poslopju in zaplenili nevarno količino dinamita. Kakor se je dognalo, izvira ta dinnmit iz arsenala neke tuje države (Bržkone je mišljena Japonska, op. uredil.) Dunajska vremenska napoved. (>il zapadu sem se bliža zvečanje oblačnosti in hladnejši val. Vendar pa bo julri še nekoliko topleje. Možne so že kiajevne nevihte. Moskva bo sprostila svojo armado prevratnihov Svetovni komunizem dobi novo masko, a cilj ostane: svetovna revolucija Riga, 23. avg. b. V sredo zvečer je hit zaključen Kongres Kominterne. Na dnevnem redu je bila izvolitev novega izvrš-tega odbora Kominterne, poročilo odbora za mandate in zaključna beseda DUreitrova novega krmarja Kominterne in naj, bolj zvestega Sta-jinovega tovariša«, not lega revolucionarja imenuje u-radno poročilo 1ASS. V izvršni od-nor Kominterne so oili poleg Staljina, ljubljenega vodi-elja mednarodnega proletarijata«, ki istane njen predsednik, izvoljeni iimitrov. kot Stal j i-nov pomočnik iu generalni, tajnik kot odborniki pa naslednji: Ždanov, Manuilski, Ježev, Nemca Pieck in Thalmann, Italijan Ercoli, Francozi Ca-chin-Mar(y-Florin, Madjar Rakocsi, Avstrijec Kari Hermana in dr.. Pohvale . . . graje . . . Poročilo odbora za mandate jc bilo v toliko zanimivo, ker jc podalo nekaj številk o članstvu mednarodne komunistične organizacije. Poročevalec jc dejal, da se jc kongresa Kominterne udeležilo 510 delegatov, ki jih je poslalo 57 sekcij (sekcija pomeni osrednjo komunistično organizacijo v vsaki državi). Kominterna ima sicer vsega skupaj 70 sekcij, toda Dimitrov. 10 med njimi so samo »siiiipatizirajoče sekcije« Iu niso polnopravne članice. Na novo je kongres Ko-ininterne sprejel v svojo organizacijo sledeče sekcije: Indokitaj. Filipine, Peru, Kolumbijo, Portorico, Koslariko in Venezuelo. Prošnje komunistov iz Paname, Ecuadorja iu Haiti niso bile uslišane. Pohvalo so sprejele avstrijska, španska, francoska in kitajska sekcija. Grajano je bilo delovanje inadjar-ske, angleške, irske, belgijske in italijanske sekcije. Koliko članstva ima Kominterna, ali več ropotanja, kot je resnica Poročilo odbora za mandate navaja, da je število v Koiujnterni včlanjenih oseb 1. 1028, ko sc jc sestal zadnji kongres, znašalo 1.700.000. Danes, |io 7 letih sc je število dvignilo na 3,1011.000. Od teli jih je v sovjetski Rusiji 2.400.000, izven sovjetske Rusije jili je po vsem svetu samo 758.000 (1. 1028 jih je bilo 450.000). Mladinske komunistične organizacije štejejo s sovjel. člani vred 3,700.000, lako da znaša število vseli slarih in mladih članov Komunistične internacionale okroglo 6,800.000 (Sovjetska Rusija i m a s a m a 148,000.000 prebivalcev!). Kongres je na lo vzel na znanje poročila odbornikov, ki so na kongresu poročali. Razun poročila Dimilrova, ki so ga ob velikanskem navdušenju sprejeli enodušno, nobeno od drugih poročil ni prišlo brez ran skozi vrhovilo oceno. Posebno prečilo Nemca Piecka je bilo po Staijinovein nalogu temeljito spremenjeno hi njegove resolucije skoraj vse ovržene. Dimitrov zahljučuje V nasprotju s prejšnjimi kongresi jc sedanji opustil sestavo splošne kongresne resolucijc (očividci pravijo, da bi za njo, če bi bila po Staijinovein diktalu, ne dobili večine glasov 510 navzočih delegatov ...). Za lo pa so kongresisti imeli za nagrado priliko še enkrat poslušati Dimilrova, ki jc vse sprožene ideje zajel v zaključni govor, v katerem je naglasi!, >da sc je ua 7. kongresu Koiuin- Icrnc (istvarila enotna fronta zmagujočega socializma v sovjetski Rusiji in v kapitalističnih državah«. Kongres je nadalje izdal povelja »za splošno mobilizacijo socialističnih bojevnikov po vsem svetil, ki bodo postavili svetovno prolelar. fronlo proti kapitalizmu v vseh oblikah«. Končno je kongres Kominterne »omogočil tudi mnogo večjo gibčnost v taktiki Kominterne, ker sc bodo odslej komunistični bojevniki lahko prilagodili danim razmeram v pocdinili državah ali danemu trenutnemu mednarodnemu položaju, ter si bodo smeli v boju za cilje Kominterne, ki ostanejo vedno isti in nikoli spremenjeni, iskati trenutnih zaveznikov med enimi strujami, ki se nahajajo v boju proli silam, ki so obenem tudi sovražnice komunizma«. Kongres Kominterne »je napravil največjo uslugo velikemu cilju svetovne revolucije, ker je zbral pod svoj prapor vse one sile, ki bodo posredno ali neposredno pripomagale k svetovni proletarski revoluciji«. Dimitrov je zaključil svoj govor s iX)zivoin, »da pešilja komunistično elito med svetovne ljudske mase. oboroženo z vero v ideal svetovnega prevrata, obkroženo tudi z gesli, kako na frontah, kamor bodo postavljeni, po svojih močeh prispevajo, da pride čim preje dan, ki ga vsak komunist žeti, ko bo sedanji družabni red porušen v dimu svetovne revolucijc in bodo prolctar-ske mase zgradile novo bodočnost po zgledu sovjetske Rusije«. Ob eni uri zjutraj so delegati zapustili kongres. Gostiteljska služba, to so posebni agenti GPU, ki so imeli nalogo, da gostom napravijo bivanje v Moskvi čim bolj prijetno, je poskrbela, da se bodo sedaj še odpeljali na izlete jx> Rusiji, nakar se vrnejo nazaj v svoje sekcije. (O tem vratolomnem moskovskem zlvorovaiiju mednarodnih prevratnikov, ki jc zopet dokazalo, da i sla sovjetska vlada in Kominterna eno in islo in ! koliko je treba dati na prijateljske pogodbe s so-. vjelsko Rusijo, ki so v resnici prijateljske pogodbe I s prevrafniško Kominlerno, bomo spregovorili šc 1 načelno* besedo. — Opomba ured.) Šah v Varšavi Iz Seslega kola je končalo Švedska:Argentini, jn 3K. :'A, Madjarska:ltalija i'A:t 'A, Češkoslovaška: Irska 3K. :'A, Jugoslavija:Anglija '£'A'A lA, Poljska: Romunija 2:2, Dansku:Paleslina 2:2 in Avstrija: Estonska 2:2. Položaj se je po osmem kolu spremenil nekoliko v slabo za Jugoslavijo, ki se pa še kljub temu drži na površju. Stanje jmi osmem kolu: vodijo Švedi 24 pred Poljsko 21, Celioslovaška, Jugoslavija in USA 20A, slede Mudjarska 20. Avstrija 1814, Anglija in Estonska 17K, Argentini,ja U>'A, Finska 10 (t), Latvija 10, Litva 15A (1). Palestina 15 'A, Francija 15, Romunija I3K>, Danska 11 K', Italija 7J4, Švica 7 in Irska 5. V devetem kolu nastopi Jugoslavija proli Češkoslovaški. Dr. Vidmar Igra s Flohroni, Pire z Opočenskyin, Trifunovič z dr. Treybalom in KOnig s Pelikanom. Varšava, 23. avgusta, b. Po 9. kolu šahovske oliiupijadc še vedno vodi Švedska. Stanje sledeče: švedska 26 (2), Združene ameriške države 23 (I), Poljska 22K (2 remis), Jugoslavija 22A, Češkoslovaška 22)4, Madžarska 22 (1). Izgledi Jugoslavije i za končni plastnan so odvisni predvsem od razpoloženja Vasje Pirca, ki jc zbolel. Zadnje igre je Jugoslavija igrala takole: z Litvo, Eslousko, Palestino in Romunijo vse s 3:1 za Jugoslavijo, z Britanijo Priprave za nojno v Afriki Od 15-70 leta vse pod orožjem Addis-Abeba, 23. avg. AA. Abesinska voj-tkn jo dobila nalog, da mora biti za vsak primer pripravljena. Zato morajo biti vsi mladeniči in možje od 15. do 70. leta v pripravljenosti. V poučenih krogih naglašnjo, da to ne pomeni mobilizacije abeainskih čet, ker nastopi splošna mobilizacija v Abesiniji šele tedaj, ko abesinski cesar zapusti prestolnico na svojem belcu in prevzame poveljstvo nad četami. Cesar prireja bankete Addis-Abeba, 23. avg. AA. Cesar Haile Selassi.ic je včeraj o priliki vnebohoda po kojitski pravoslavni veroizpovedi priredil svečan banket. Udeležilo se ga je več ko 10.IIOll uradnih osebnosti, visokih uradnikov in vcledostojanstvenikov. Sklepi angleške vlade London, 23. avg. b. Ker o včerajšnjih sklepih angleške vlade ni bil izdan uradni komunike, je ves jutranji tisk navezan predvsem na iiol-uradne izjave in na lastne informacije, iz katerih predvsem izhaja, da jc angleška vlada sklenila usmeriti svoje delovanje v dve smeri: 1. da v ozkem sodelovanju s Francijo nadaljuje diplomatska pogajanja z Italijo: 2. da ostane zvesta Zvezi narodov in dn za vsako ceno iziiolni svoje obveznosti do pakta ZN. in tudi do obstoječih pogodb. Seveda se i/, časopisnih informacij ne more videti, v koliko je Anglija pripravljena mobilizirali ZN za kolektivno akcijo proti lla-liji in kako bi tn akcija laliko izgledala. Nobenega dvoma ni. da so je lo vprašanje na včerajšnji seji angleške vlado temeljito pretreslo, čeprav sc o tem molči, ker angleška vlada noče po nepotrebnem razburjati Italije. Že tudi sam sklep, da ostane dosedanja prepoved izvoza orožja v Abesinijo v veljavi, jasno dokazuje željo Anglije, da abesinsko-italijanski spor po možnosti reši mirnim potom. London, 23. avg. b. Dopisnik United Press«.- je zvedel od neke zelo ugledne angleške osebnosti, da je bilo včeraj na seji ministrskega sveta soglasno ugotovljeno dejstvo, da. politični razvoj zadnjih dni. in vsled tega tudi vprašanje italijanske eks panzi.je v Abesiniji resno ogroža varnost in integralnost britanskih kolonij. Radi tega se lahko pričakujejo obširni varnostni ukrepi od strani angleške, vlade, v svrlio zaščite britanskega imperija na kopnem, nn morju in v zraku. Angleško brodovfe pripravljeno London, 23. avg. AA. Semkaj .so prispele vesti iz, Lavalettc na Malti, da vse enote britanskega sredozemskega brodovja nakladajo premog in strelivo za križarjenje konec mc-seca. Datum tega križarjenja še ni točno določen. V tukajšnjih pomorskih krogih pravijo, da jo lo križarjenje britanskega sredozemskega brodovja normalen program poletnih pomorskih vaj. JVo Malti . . . Kini, 28. avg. c. Na otoku Malti je danes angleška policija razdelila med prebivalstvo brošurice o tem, kako se naj branijo pred plini v slučaju letalskega napada. Italija odgovarja Londonu Rim, 23. avg. b. Italijanski lisk komentira sklepe britansko vlade in jih smatra za usodepolue vsled tega, ker ni nič več izgledov, ila bi do -1. sept. s pogajanji, ki bi sc vršila rodnim diplomatskim potom, prišlo ilo zaključkov, ki bi zadovoljili Italijo. Anglija s svojimi sklopi in s svojim stališčem noče preprečiti majhnega požara v Afriki, ampak 1)0 dopustila veliko eksplozijo, ki bo zažgala ves svet. Zapora Sueškega prekopa bi bila nevzdržna kršitev konvencije iz leta 1878, ki je še vedno veljavna. Odločno je treba poudariti. da bi vsaka sankcija proti Italiji pomenila vojno. Oni britanski krogi, ki zahtevajo, dn se proti Italiji storijo sankcije, očividno pospešujejo vojno. Vojna pa bo jire-nošena iz Afrike v Evropo in nato v ves svet. Italijanski tisk končuje svoje komentarje z izjavo, da to ni grožnja, kar je sedaj pove-| dala Italija, temveč samo odgovor na grožnje, ki prihajajo s tujo strani. Tvdi Hrvati pozdravljajo JRZ Iz Belgradu se poroča: Politično življenje so čedalje bolj ruzgibuje. V Belgradu se nahaja že veliko -levilo poslancev in senatorjev. Od njih se Izve. da je prijava Jugoslovanske radikalne zajednice bila sprejeta v celi državi z velikim odobravanjem in največjimi sinipalijaini. Prijavo JRZ ne pozdravljajo suiiio pristaši treh bivših strank, ampak jo spremlja s simpatijami tudi velik del opozicije. Ljudstvo ho z navdušenjem vpisuje v stranko. Slranka dela jiopolnonia neodvisno od vlade m so organizuje marljivo, a liho. ker je bilo sklenjeno. da so za enkral no prirejajo shodi in manifestacije, ker to ni potrebno. Vlada sama je lole-ranlna napram vsakomu in se zaradi njo lahko prirejajo sestanki in shodi, če so prijavljeni. S posebnim zadovoljstvom so v Belgradu podčrtale dejstvo, da je prijava .lit/, ludi v hrvatskem delu našega naroda bila sprejeta z. velikimi simpatijami in da so ludi lam vršijo velike priprave, razgovori in dogovori, lako od strani bivših politikov. kakor ludi od strani simpatizerjev, ki so dušici stali na strani, da hi se tudi na Hrvatskem organizirala močna JRZ. Navdušenje za JRZ tudi aa Hrvatskem od dne do dne raste. Prijava JRZ jc uslvnrila novo ugodno ozračje v našem političnem življenju, Iti se čedalje bolj pomirjuje in utrjuje. Opozicija pozdravlja JRZ ra- di tega. ker ho sedaj tudi njej omogočeno, da se organizira. Tudi okolica dr. Mačka je. kakor se more sklepali, zadovoljna, ker se je začelo normalno politično življenje in delovanje in je nehala jirejšnja nejasnost. Kur se slališča IISS samega tiče, je slejkoprej neznano. Ve se samo to, da so se Mačkovi poslanci začeli živahno gibali in da imajo številne konference In shode. Davidovičevi prijatelji trdijo, da se bo koncem loga meseca zbrala v Belgradu seja akcijskega odbora združene opozicije, kojoga člani so Milan (irol in Božidar Vlajič od strani demokratov, Vilder in šutej od struni <«e-Ijačke demokratske koalicije ter Milan Uavrilovič in Jovan Zdravkovič od struni zemljoradnikov. Mačkovci pa trdijo, da so to vesli, katere se njih ne tičejo, tako da človek ne ve, pri čem da jo. (lovori so tudi. da so bodo Davidovič. Maček in Jovanovič sestali po imenovani konferenci v Zagrebu. da pa Maček slejkoprej odklanja oblikovanje kakšne skupno stranke. Itelgrad, 23. avg. m. D; i se jo vrnil v Belgrail predsednik mini r i romarskih cerkvah, v icr-kv enih vežah, na kolodvorih itd. Naročamo vam. du strogo nud/oni jete izdajanje novih knjig in katoliških ljudskih spisov in letakov. Posebno je treba paziti na brošuro, pod nasiovnm Katoliški ljudski spisi o dnevnih vprašanjih«, založništvo Saarhriickner Druekcrei, nadalje ml serijo spisov Jasni pojmi« iz založili'.*vn dr. Ileinrieliu Krone v Berlinu, na serijo »Veti v ohrmnboc iz. založništva Graphiscbe kunsuin-stall v Monakovem in končno 1111 spise 1 Cerkev v razdobju časa«, ki izhaja v založni tvu lln-eliem v kidati. Ako opazile protldr>n\ne tendence, zaplenile. \ko dvomite, vpošliite tri izvode nam v oceno. Opozarjamo vas, bi pričakujemo od vas v tem pogledu večje agilnosti. Predsto.jcea okrožnica jc strogo poverljiva. uc zato, ker bi se bali odgovornosti, ampak. Ker sovražnik ne sme dobiti v roke propagand.icen materijah! proti nam. Oblasti se opozarjajo, da bodo pri vseli svojih postopkih v ozinr-onom smislu proli 1 atolkunsiv 11 našli v edin /.ustom- Kongres JUU Sarajevo, 23. avg. b. V nadaljevanju kongresa je bila [irečilana danes deklaracija, v kateri se pravi, da mora v učiteljskem društvu biti zajamčena popolna enakopravnost, svoboda vesti in mišljenja vsakemu članu. Po načelih stanovske demokracije se bodo vjiošlovali predlogi manjšine, ki bodo predložen i polom organizacije. Dalje se jioudarja, da si mora biti vsak učitelj svesten tega, da je potrebno, da obstoja samo ena organizacija Jugoslovanskega učiteljskega združenja. Jugoslovansko nedeljsko združenje smatra vsled lega vsako drugo stanovsko učiteljsko organizacijo za odveč. Za nacionalno se mora smatrati vsako delo, ki gradi jugoslovansko narodno državo. Od bodoče demokracije se zahteva popolna zaščita in vpoštevanje državljanskih pravic in svobode učj-teljev. Strokovno organiziranje učiteljev je jio-trebno. V deklaraciji se dalje zahteva 8 letno obvezno šolanje. Izkoriščanje otrok za fizično delo se mora prepovedali. Zahteva se akademska izobrazba učiteljev, pedagoška neodvisnost, demokratizacijo ia avtonomijo šolstva in zahtevajo si? predstavniki učiteljev v vseh zakonodajnih avtonomnih telesih. Kongres se nadaljuje. Štipendije za otroke Štipendije za otroke nameščencev lin. kontrole Belgrad. 23. avgusta. AA. Finančni minister je izdal odlok da se iz fonda finančne kontrole podeli več štipendij in podpor za obiskovanje Sol in izučitev obrti zakonskih otrok aktivnih, upokojenih ali že rajnih nameščencev finančne kontrole. Oni, ki žele dohiti štipendijo ali jiodjioro za svojega otroka, morajo dokazati, da so vestno in zanesljivo služili in da so po razmerah svoje družine in drugih okoliščinah res vredni, da so jim olajša skrb za vzgojo olrok. Prednost pri štipendijah in podporah imajo olroci in sirote nameščencev, ki so umrli zaradi ran ali bolezni, ki so si jih nakopali v službi, dalje otroci in sirote nameščencev vpokojenih zaradi nesposobnosti zaradi ran ali bolezni, otroci brez staršev ali takšni otroci brez očeta, katerih mati je izgubila pravico i do pokojnine, ker se je prej poročila, itd. Štipendije se bodo podeljevale samo za obiskovanje i šol v kraljevini Jugosiaviji. bo in kritje pri bavarski politični policiji Podpisan J. V. Stc|i|). »Egerland« pristavlja, da je la okrožnica dokaz, da je borba proti katoličanslvu postala sedaj od prta. Obsodba vsled spovsdnice Berlin, 23. avg. b. »Volkischer Bcobachier*, uradno glasilo nar. soc. stranke v Nemčiji objavlja poročilo o procesu proti kaplanu H. v. Gleiivitzu, ki je bil obsojen na 500 mark globe in 2 meseca zaporne kazni, | AmMm m Jutri odhaja na svoje novo službeno mesto v ministrstvu zunanjih zadev v Prago naš dosedanji češkoslovaški konzul v Ljubljani g. inž. Josip Ševčik, kateremu je doba, odmenjena konzulom v enem mestu, že po-tekla^G. konzul jo več kot 5 let zastopal svojo državo v naši beli Ljubljani ter z največjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzdržaval najtesnejše vezi, ki vežejo naš slovenski narod z bratsko češkoslovaško republiko. Vse naše življenje, tako gospodarsko kakor kulturno, ga je vedno zanimalo in z vso ljubeznijo je obenem s svojo gospo soprogo prisostvoval vsem prireditvam najrazličnejših slovenskih kulturnih organizacij. G. konzul se je v njih tudi aktivno udejstvoval, zlasti v Češkoslo-vaško-jugoslovanski ligi, katere glavno gibalo je bil prav on. G. konzul se jo izredno uživil v slovenske razmeVe, v kar ga je usposobila njegova izredna demokratičnost in prijazna domačnost; ohranil je pa tudi vodno objektivno gledanje na naše razmero in stal vedno ob strani vsem brez razlike, ki so ga potreboval i. Tako jo nedvomno postal g. inž. Ševčik nujpriljubljonejši zastopnik drugih držav v našem mestu. Včeraj mu je Jugoslovansko-češkoslova-ška liga priredila prisrčno odhodnieo, katere so se udeležili vsi predstavniki naših oblasti in kulturnih društev v številu nad 151) prijateljev. Tako so se zbrali ob njem g. ban in g. podban, dvorna dama ga. Tavčarjeva, komandant mesta general Nedeljkovie, g. podžupan prof. Jarc, zastopnik univerze prof. Kral, načelnik banovinskih odsekov ter zastopniki vseh naših društev in našega tiska. Opravičil se je mod drugimi nadškof dr. ltož-man in drugi. Poslovilni večer je otvoril predsednik Lige g. dr. Egon Stare, povdarja-joč izredne zasluge g. konzula za slovensko življenje tor njegovo ljubezen do naših krajev in naših ljudi, ki izvirajo že od takrat, ko je kot legionarski polkovnik vodil češko legionarjo iz Trsta preko Ljubljane v osvobojeno domovino. Od g. konzula so se poslovili med drugimi tudi šo v imenu mesta g. prof. Jarc, v imenu univerze prof. Kral, v imenu Ruske Matice prof. Bubnov, v imenu Trgovske zbornice g. Robok, v imenu lovcev poslanec dr. Lovreneič, zistopniKi Zdravniške zbornice, Sokola, kulturnih društev ter ga. Tavčarjeva v imenu ženskih društev, pri katerih je gospa konzulova večkrat predavala. Jugoslovansko-čo^ka liga je g. konzulu poklonila za spomin iepo Kiemenčičevo sliko naših planin (Prisank), gospej soprogi pa lepo vezenino z uvezenimi slovenskimi rožami: nageljnom, rožmarinom in roženkrav-tom. G. konzul se je v prisrčnih besedah v slovenskem, češkem iu ruskem jeziku zahvalil vsem prisotnim in vabil vse v Prago, že-leč, da bi nam Češkoslovaška bila naš dom tako. kot jo bila njemu Slovenija. Ves čas poslovilnega večera je pol slovenski kvintet slovensko narodne pesmi. Ko sedaj g. konzul odhaja iz Ljubljane, se mu tudi naš list najiskrenojše zahvaljuje za vso pozornost, ki jo je nam vedno posvečal ter nm želi na novem visokem mostu, njemu in njegovi gospej. največjega uspeha. G. konzul Ševčik je z nami vedno vzdrževal najpri-srčnejše stike in postali smo taki prijatelji, da nam je slovo od njega zelo težko. Bog blagoslovi i njegovo nadaljnje delo v zvesti službi za bratsko češkoslovaško državo! 3°|0 rentni davek je še v veljavi ke defekte, kakor slepoto, gluhonemnost, slaboumnost in nedovzetnost, oziroma nezmožnost sprejemanja doznav. Predavatelj je v svojem predavanju ostro razlikoval med duševnimi vzroki teh defektov in med telesnimi motnjami v možganih, oziroma živčevju. Pa tudi med telesnimi vzroki je treba razlikovati med boleznimi na čutilih in med boleznimi v živčevju, oziroma v možganih. Prve so periferne, druge centralne bolezni, ki povzročajo slepoto, gluhonemnost, napake v govoru, v dojemanju itd. H koncu pa je predavatelj naglašal, da so največji reveži med defektnimi ljudmi tisti, ki so od rojstva gluhonemi, ker jim je zaprt neposreden vir pojmovanja: govorjena beseda, medtem ko je slepe ljudi lažje naučiti misliti in pojmovati. Prav učitelji gluhoneme ilece morajo pokazati največ potrpežljivosti pri vzgoji gluhonemih. Zborovanje je bilo opoldne prekinjeno ter se je popoldne ob pol štirih nadaljevalo. Popoldansko zborovanje Prav (ako številno kakor na dopoldanskem zborovanju, jc bilo učiteljstvo za defektno deco zbrano nu popoldanskem zborovanju, ki se je pričelo ob 4. Podani so bili trije izčrpno in skrbno sestavljeni referati. Prvi predavatelj, ravnatelj ljub. gluhoncm-nioc. g. G r m, je snov o študiju fonetike obdelal z njemu lastno vestnostjo. Njegovo predavanje je dragocena študija, v kateri ie nanizanega toliko strokovnega znanja, da bi referat zaslužil objavo v strokovnem časopisu. Naj iz njegovega obširnega predavanja posnamemo samo nekaj temeljnih misli. Fonetika nas seznanja z govorili in nas jči pravilne izreke, naravne vezave glasov in besed, pravili naglasov, lope in razumevanje olajšujoče modulneije, umerjenega tempe in listroz-nega ritma pri izražanju, ekonomične rabe naših najnežnejših organov, da se ohranita energija in zdrave, načina odpravljanja govornih napak oziroma njih preprečonja itd. Dokazovati uotrebo fonetičnega znanja izobražencu, Pri razpravi finančnega zakona o dvanajstinah za leto 1935-36 se je ponovno pol-uradno razglasilo, da je 3 odstotni rentni j davek od obresti na hranilne vloge pri poštna- ni tiMnilnini rflfrntn+irnil, l, »>o „ ! 1 r, 1 fio 1, I., ni hranilnici, regulativnih hranilnieah in zadrugah ukinjen in da se od teh obresti od 1. avgusta 1935 dalje pobira 6 odstotni rentni davek. Ta poluradna časopisna Razglasitev pa nikakor ne more odgovarjati dejstvu, ker finančni zakon v § 25 le odreja, da se prvi in drugi odstavek točke II. čl. 69 zakona o neposrednih davkih črtata in se postavlja namesto tega sledeče besedilo: »Davek na rente, ki se pobira po čl. 70 zakona neposredno po dolžniku, znaša 6 odstotkov, t. j. 6 Din od vsakih 100 Din davčne osnove.« Ukinjeni prvi in drugi odstavek točko II. oit. člena pa se glasita — v besedilu % 1(1. zakona z dne 18. II. 1934 SI. 1. 17 iz 1. 1934 — nastopilo: Prvi: »Davek na rente, ki se pobira po čl. 71 posredno po dolžniku, znaša 6 odstotkov za obresti iz hranilnih vlog in tekočih računov.« Drugi: »Davek, ki ga plačujejo podjetja iz čl. 71 zakona o neposrednih davkih po točki I tega člena, ni zavezan samoupravnim dokladam.« Tretji odstavek, ki obravnava 3 odstotni rentni davek navedenih ustanov, je pa ostal netangiran v veljavi. Vsekakor jo mogoče, da je imelo ministrstvo za finance pred seboj drugačen vrstni red odstavkov, toda za javnost je edino me-rodajen oni vrstni rod odstavkov, ki ga je donesel zakon z dne 18. TI. 1934, SI. nov. br. 41-N-8. SI. 1. iz 1. 1934. Ta zakon je prvotni prvi odstavek nadomestil z dvema odstavkoma. Vsled tega je naravno prvotni drugi odstavek moral postati tretji. Ker pa tretji odstavek ni izpremenjen, mora še nadalje ostati v veljavi 3 odstotni rentni davek od obresti hranilnih vlog poštne hranilnice, nadalje zadrug, omenjenih v čl. 76. točkah 7 in 8 zakona o neposrednih davkih ter regulativnih hranilnic in uradniških kreditnih zadrug. Slovenci v Zagrebu uspeli prireditvi Na praznik Marijinega Vnebovzetja popoldne nismo imeli večernic pri Sv. Roku, ker je drugi dan žegnanje in jo opravil vo-černice duhovnik od sv. Blaža. To priliko pa smo porabili Rokovci zn obisk groba škofa dr. Antona Mahniča. Ta obisk Mahničevega groba je prišel že v navado, in tako smo so tudi letos v lepem številu zbrali v prekrasni baročni cerkvi sv. Frančiška Ksaverija, kjer počiva veliki škof Mahnič. Čeprav jc nekoliko grozil dež, vendar jo bila cerkev polna. Prišlo je tudi mnogo domačinov iz Šestin in bližnjih naselij tako. da je cerkev nudila prav pisano sliko. G. Jože je imel kratek nagovor, v katerem je povdaril katoliško načelnost in doslednost, katere glasnik je bil ravno škof Mahnič. Obenem pa naj bi bil škof Mahnič, ki ga je rodila slovenska mati in ki se je kot škof žrtvoval hrvatskemu narodu, trdna vez med slovenskimi in hrvatskimi katoličani. Danes moramo povdarjati to. kar nas veže, ne kar nas razdvaja; in bolj kot nas razdvajajo vsakdanje malenkosti, preko katerih moramo mirno iti, naj nas druži notranja vez vere in ljubezni. Peto litanije jo ob asistenci opravil msgr. Janko Barle, odpevala pa je vsa cerkev, katero je odločno vodil naš pevski zbor, ki je tu prišel bolj do veljave kot v nizki cerkvici pri sv. Roku. Bilo je res lepo, zato se vodstvu cerkve sv. Fr. Ksaverija še enkrat iskreno zahvaljujemo, da nam je dalo cerkvico na razpolago. Razšli smo se s sklopom, da se čez loto dni zopet snidemo ob Mahniču. Še večjega podjetja pa smo se lotili v nedeljo 18. avgusta, ko smo napravili romanje in izlet v Kostanjevico, da si ogledamo slovensko »Benetke« in obiščemo g. Janeza, ki je lani pastiroval v Zagrebu. Ves potek našega romanja in izleta jo opisan ravno v današnjem »Slovencu« (22. avgusta), zato ga ne bomo ponavljali. Še enkrat pa moramo povedati, dn smo bili v Kostanjevici nad vso pričnkovanje lepo sprejeti in silno zadovoljni. Zasluga za to gre predvsem kost. prosvetnemu društvu, kateromu čestitamo, da ima ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vafe zobe Xa ugoibu) boste ohntvvalii britje uporabljajte ERASMIK ERASMIK M1L0NBNPAST0 MILO ZA ZA ZOBE BRITJE General hapucinov v Sloveniji Maribor, 23. avgusta. Že parkrat smo imeli priložnost čitati v »Slovencu« o pri hodu velikega gosta, generala kapucinskega reda. Zadnje dni se mudi v Sloveniji in ko te dni odhaja od nas, se čutimo dolžne posvetiti spominu na njega par vrstic v »Slovencu«. Da bomo videli, kdo je naš veliki gost: P. general, pod imenom p. Vigilius a Val-stagna, je vrhovni predstojnik vsega kapucinskega reda. Izvoljen jc bil leta 1932. Pred svojo izvolitvijo je bil član benečanske kapucinske provincijc. Svojo višjo izobrazbo si je pridobil na Gregori;anski univerzi v Rimu. Tam jc položil doktorat. Poznej-e je neutrudno deloval v svoji provinciji kot profesor bogoslovja. Dokaj časa je bil tudi v magisteroki službi in si tam pridobil velikih zaslug za odgoj mladih moči v beneški provinciji. Postal je kmalu pro-vincijal. Kot velik prijatelj mladine jc skušal rešiti vprašanje redovnega naraščaja. V Rovigu je sezidal veliko redovno semenišče, kjer se odgaja sedaj številni redovni naraščaj. Ni se pa trudil samo v zadevah, ki so striktno re-dovnega pomena. Tudi znanstveno je ves čas deloval. Postal je predsednik odbora za izdajanje »Del sv. Lovrenca Brindiškega«. Temu pokretu jc postal duša in opora. V ta dela je vložil mnogo truda. Potoval jc v Prago, na Dunaj; zbral je gradivo, ga urejal in izdajal. Sam je poklonil sv. očetu izvod del, ki so izšla pod njegovim skrbnim vodstvom. Ko je bilo izpraznjeno mesto vatikanskega apostolskega pridigarja, jc sv. oče to pomembno službo poveril njemu. Leta 1932 so bile volitve vrhovnega predstojnika vsega kapucinskega reda. Na generalnem kapitlju kapucinskega reda jc bil izvoljen z absolutno večino glasov za odgovornosti polno in častno mesto beneški provincijal. Dobil je prav vse glasove, razen enega, ki ga je imel pri volitvah on sam. Sedaj je mogel šele začeti svoje delovanje. Že kapitularjem, ki so bili šc zbrani v Rimu je podal jasno smernice za ustvaritev svojega programa namreč: Obscrvantiae regularis, juvenum institu-tionis, studiorum et ministerii. Svojega programa sc vedno prav trdno drži in skuša storiti vse. kar le more za blagor in procvit reda. Veliko stori p. general tudi za misijonc. Sam jc pripovedoval: V neki provinciji na Japonskem so domačini izgnali vse. ki so skušali tam misijo-nariti. Končno je poslal še predstojnik kapucinov med ondotno ljudstvo par svojih članov. Ko so prišli ti med trde domačine, so jih isti vendar sprejeli — radi enostavnosti in priprostosti — iu mogli so, med njimi začeti delovati. Da so sprejeli ti domačini edinole kapucinc in jim pustili, da so mogli delovati med njimi v svojih preprostih haljah, česar drugim niso dovolili, za to je zvedel .s.v:. oie- ic generalnemu ministru p. Vigiliju in ga prosil, da pošlje še več svojih bratov na Japonsko. Res jc poslal p. Vigilij na Japonsko misijonarje in — sedaj bodo vsi ti domačini k malti spreobrnjenj. Boji je blagoslovil njegov trud, ki ga ima za misijonc in uslišal njegovo molitev. Tega velikega gosta imamo tedai med nami. Skrb za kapucinski red ga jc privedla med Slovence, da bi tudi pri nas obiskal svoje brate, jim povedal svoje načrte in želje in prosil njih in vse druge, da podpiramo v njegovem delovanju njega z molitvijo, njegov red in njihove misijone pa tudi drugače. Našemu gostu želimo, da bi iz Slovenije ponesel v večni Rim kar najlepše vtise. Šuklje - šolnik Pokojni Franc Šuklje je bil izvrsten profesoT. Učil jc zemljepis in zgodovino. Dobro sc spominjam, kako jc nas paglavce prvošolce leta !R7r> krotil, Morali smo ga ubogati, kakor vojaki svojega poveljnika. Disciplina je bila v njegovem razredu vzorna. Kmelske fante je rad pohvalil, če so zaslužili in jih gosposkim za vzgled postavil. Učiti smo se pa morali hudo in vztrajno. Tudi risati smo morali doma za zemljcpisje n. pr. reke raznih dežel. Zato smo imeli posebne zvezke, katere je natančno pregledal. Ako jc nasproti prvošolcem strogo nastopal, je bil pa z nami, ko smo ga zopet dobili v osmi šoli, zelo prijazen. V zgodovini jc bil strokovnjak Kako zanimivo jc nam razlagal prazgodovino Evrope. Kar uživali smo ob njegovi besedi. Kot strokovnjak nam jc pri državoznanstvu pojasnjeval razna gospodarska vprašanja. Zanimivo jc bilo njegovo predavanje o želcznicah. Že pred 52 leti |c imel načrte za nove železnice in nam pojasnjeval njihovo potrebo in korist. Za lepoto gora jc bil ves vnet. Videli jc bilo, da je mnogo gora sam obiskal. Tako je vnemal pri nas učencih ljubezen do turistike. Za šolo je bil lako vnet, da ga niti bolezen ni zadrževala, ko jc bilo treba priti v šolo učit. Radi rane na nogah, ki jo je dobil v bitki pri Kraljevem Gradcu, več mesecev ni mogel drugače hoditi kakor z bergljami. S fijakarjem sc je vsak dan pripeljal do gimnazije in potem počasi z bergljami šel po stopnicah v razred, v katerem jc imel pouk. S hvaležnim srccm sc ga spominjamo njegovi učenci. take člane, ki so nam vse pripravili in nas vodili. Zato šo enkrat iskrena hvala! Samo še to naj dodamo, da si je marsikateri Roko-vee z bolečino mislil, ko smo peli v prelepi — a prazni — samostanski cerkvi: »Ivo bi nn imeli v Zagrebu tako cerkev!«... Zares, pre hitro smo se morali ločiti od prijaznih »Benečanov« in lepili Benetk«, lepoto in veselje. ki smo ga užili, pu smo ponesli s soboj. Zdravniške preiskave v Ljubljani Zdravniške preiskave po zakonu o živilih in zakonu o pobijanju spolnih bolezni na mestnem fi-zikalu so zaključene. Preiskano je bilo 2042 oseb, zajx)slenih v obratovalnicah z živili. Pri 40 preiskanih je bilo ugotovljeno tuberkulozno obolenje pljuč ter so bili poslani v specialni jnegled oziroma zdravljenje v Prolituberkulozni dispanzer ali pristojno bolniško blagajno. Le 7 primerov je bilo težjih, ki so zahtevali poleg zdravljenja (udi začasno opustitev dela v obratovalnicah z živili. Spolne bolezni so bile ugotovljene v 4 primerih. Vsem je bila do ozdravljenja prepovedana zajjoslitev. Početim nezaupljivost uslužbencev napram zdraviliškim pregledom jc proti koncu meseca julija lako ]K)pustila, da sc je moral vsled velikega števila preiskav rok podaljšati do 10. avg. lako uslužbenci sami kot delodajalci so spoznali, da je namen zdravniških preiskav zaščita konsumenlov pred okužbo, da pa je tudi za njih lastno zaščilo pred okuženjeni )x> bolnih sodelavcih . Preiskave so sc vršile prav v redu v najlepšem Kulturni obzornik Dve knjigi slovanske proze Zadruga profesorskega društva v Belgradu si jc v svoji zbirki »Luča« dalo nalogo, da vsako leto seznani profesorje in dijake z eno knjigo antologij iz slovanskih književnosti. Tako je prvo leto izdalo zbirko bolgarske proze v izbiri prof, Mirko-viča, letos pozimi pa zbirko »Sodobne češke proze«, ki jih je priredil Jaroslav Mali, ter sedaj tudi zbirko >>Sodobne poljske proze« v prevodu Kreši-mira Gcorgijeviča. To misel moramo pozdraviti in mislimo, da ni odveč, četudi slovenske bralce opozorimo nanje, predvsem na poslednii dve, ki smo jih dobili v oceno. »Sodobna češka proza«, kot jo je predstavil Mali na 200 straneh, vsebuje novele sledečih pisateljev: Karla Čapka-Choda, Ane Tilschovc, Ivana Olbrachta, Franja Šrameka, Františka Langra, Karla Čapka, Josefa Čapka, Richard Weineria, Miroslava Rutteja, Jaroslava Durycha, Josefa Kopte, Jiriha Wolkeria, Vladislava Vančure, Karla Novega ter Jana Čepa. Teh 15 pisateljev naj predstavi današnje stanje češke proze in reči moremo, da so izbrani res najznačilnejši sedanji češki pisatelji. Večina od njih je poznana tudi slovenskim bralcem, tako Čaipek-Chod (Turbina), Olbracht (Nikola Šu-haj), Langcr (Periferija, Kamela skozi uho šivanke, Pes druge čete), K. Čapek (R. U. R., Krakatit), Durych (Blodnje, Marjelical, Wolkcr (Pravljice, ter več pesmi) ter Vančura (Beg v Budim). Kolikor vemo, se nahaja tudi najnovejši roman Novega v rokopisnem prevodu. Na vsak način pa bi bilo dobro, če bi dobili tudi Jana Čepa, ker spada med najboljše katoliške pisatelji; ter jc letos dobil državno nagrado. Pisatelji, ki so zbrani v tej zbirki, predstavljajo razvoi češke nroze od naturalizma do naimlai- sodclovanju vseh delodajalcev in delojemalcev. Mnogi gospodarji so ]>rišli skupno s svojimi uslužbenci k preiskavi. Vsi zdravi so dobili uradno zdravniško j»trdilo. V najbližjem času se bo vršila revizija |X> vseh obratih, v katerih se prodajajo oz. izdelujejo živila. Vsak delodajalec, ki je odgovoren, da so uslužbenci zdravniško preiskani, bo morai uradnemu organu predložiti zdravniška |>otrdila vseh uslužbencev, pa tudi svoje. Proli onim, ki se kljub ponovnemu j»zivu niso odzvali in se pustili preiskati, se bo moralo postopati v smislu kazenskih določil zakona o živilih in pravilnika za izvrševanje tega zakona Sveta dolžnost pristojne oblasti je, da preišče zdravstveno stanje prav vseli prodajalcev. Z zadoščenjem moramo ugotoviti, da je število ugotovljenih oblezni zelo nizko. Delodajalci obratovalnic z živili se ojiozarjajo, da morajo imeli oni sami in vsak njihov uslužbenec uradno zdravniško |X>frdilo o zdravstvenem stanju, izdano od mestnega iizikala. V zadnjem času se je začelo v Slovenskih goricah izvunrcdno zanimanje za preureditev občin po željah ljudstva. Bivšu JNS je začela, kakor drugod, ludi tukaj organizirati velike upravne občine, toda ua splošno moremo reči. da so se vse le tvorbe pokazale kot nepravilne in nesrečne. Vsaka ustanova in vsaka nova tvorba bodi sniotrcnu; tega pa ui vpoštevula JNS. Nasprotno, kur je bilo dobro, kar je bilo snio-treno, kar jc bilo zgodovinsko že ustaljeno in zanesljivo, to je rušila ter je ustvarjala nekaj, kar jc bilo očitno samo na škodo ljudstva in je moralo zato vzbu jati nezadovoljstvo iu nejevoljo pri ljudeh. JNS se je držala edino načelu, naj se ustvarijo velike občine, ni pa se ozirala I>ruv nič na želje in potrebe krajev ter prebivalstvu. Slovcnjegoriški oblustniki, ki so zupo-padeni skoraj samo v eni osebi, so zgolj iz političnih. ponekod pa celo osebnih ozirov. rušili že po naravi sami dobre tvorbe, du bi tuko oslabeli ali pa po možnosti uničili politično moč ler veljavo svojih nasprotnikov, večine prebivalstva. lako se je na pr. zgodilo, da so razdelili župnijo Sv. Benedikt v Slov. goricah, kjer je obstojala župnija s šolo takorekoč že skoraj 1200 let. To župnijo so razdelili med občino Se-uarsko in ščavnico, tako da morajo hoditi občani bivše upravne občine Sv. Benedikt in Iho-vn 15 km duleč v drugo župnijo na občinski urad. To se jc zgodilo saino zato, ker stoji vsu župnija strnjeno za svojim voditeljem in dekanom g. GoinnoKoin. ki ni bil pristaš JNS. Ista usoda je zadela tudi faro Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Sv. Rupert v Slovenskih goricah, ker sta tudi ti dve župniji stali strnjeno proti JNS. Na ta način so ustvarili edinice, ki niso odgovarjale ne krajevnim potrebam, ne volji ljudstva. Iz navedenega je razvidno, du je ljudstvo silno trpelo. Brezuspešno |>a si je prizadevalo, du bi se te umeine tvorbe, kakršne so v okolišu sodnega okraja Sv. Lenart v Slov. goricah, odpravile. Ne surno, du prizadevanja ljudstva ni- □ Lepo priznanje zaslužnemu možu. Včeraj je slavil kakor smo že poročali, ustanovitelj reševalnega oddelka mariborske požane brambe mestni zdravnik dr. Josip Urbaczek svoj 93. rojstni dan. Mariborski požarniki in reševalci so na svečan način proslavili življenjski jubilej zaslužnega moža V četrtek zvečer so mu priredili pred njegovim stanovanjem v Slovenski ulici podoknico in baklja-do. Z godbo »Danice« na čelu so prikorakali gasilci in reševalci v svečanem kroju ter se razvrstili pod oknom stanovanja. Deputacija, ki so jo tvorili poveljnik čete Ramšak, šef-zdravnik dr. Ba-djanič 111 mestni zdrav, svetnik dr. NVankniilller, je prinesla jubilantu prisrčne častitke. Dve deklici sla 11111 izročili šop cvetja. Dr. Urbaczek se je nato ginjen zahvalil za loiiko pozornost. Gasilci so ga pozdravili v strumnem pozoru, godba jc zaigrala pozdrav in nato jc sprevod zopet odkorakal v Gasilski doni. □ Sedemdesetletnico svojega rojstva je te dni slavil širom Slovenije znani graditelj orgelj gosp. Brandl Josip v Mariboru. K lepemu starostnemu jubileju, ki ga je dočakal duševno in telesno mladeniško čil, mu iskreno čestitamo. □ Družabno potovanje v Nemčijo — Miinchen, Niirnborg in bavarske Alpe priredi Putnik. Iz Jesenic in nazaj II, razred vožnja in celotna oskrba (odlična prehrana, prvorazredni hoteli, avtobusi, so imela nobenega uspeha, bilo je poleg tega še mnogo obsojenih na velike denarne kazni surno radi leg«, ker so delali to, kar je edino jirav in kar edino končno mora obveljati. Dejstvo, da se je izreklo tri četrtine volivcev iz vseh krajevnih občin za preureditev občin, kaže, kako živa ie potreba in kako vroča je želja prebivalstva, du sc sedunje upravne občine v okraju Sv. Lenart v Slovenskih goricah pre-osnujejo. Ta predlog se opira na dejstvo, du imajo vse te občine zgodovinsko podlago, ker imajo razen tega svoje gospodarsko in kulturno središče na sedežu župnij ter šolskih okolišev. Tu se že stoletju shaja prebivalstvo, tu najde svojo ctrkev, svojo šolo, pošto itd. Enako pa je živa j)otreba in želia ljudstva, tla dobijo nove občine ime po farnih patronih. I u edino pruvilnu imena so se brisala samo iz klubovalnosti dosedanjih voditeljev JNS, predvsem pa voditelja JNS za Slovenske gorice, v čigar kovačnici so nastale vse nenaravno ustvarjene dosedanje občine. Stara imena sc bilu zavržena iz uoke mržnje do cerkve in cer-kvene tradicije. Vse (o je dovedlo do tega, da ljudstvo že, komaj čaka da se otrese teh razmer in prosi merodajne oblasti, du se ugodi želji ljudstvu v toliko, da se krijejo meje župnij in šolskih okolišev z mejami novih upravnih občin, (ja naj bodo sedeži občin na sedežu farc in šole in končno, du se ime upravnih občin določi po farnih patronih. Ker se jc naše ljudstvo posluževalo samo določil zakona in ker je bilo mnenja, du je kurz bajonetov že minul, se čudimo, kako si upajo šc nekateri javni nameščenci, ki bi morali skrbeti zu javno varnost ter za red in mir, poizkušati preprečiti s silo, da ne bi ljudstvo povedalo svoje volje, do česar ima popolno )>ra-vico |)o zakonu. Zato skoraj ne moremo razumeti, kako je mogel kdo zahtevati v Dražen-vrhu od občinskega odbornika podpisno polo, s katero je hotelo ljudstvo povedati svojo vol jo. vstopnina) 2885 Din, III. razred 2450 Din. Pojasnila in registermarke pri »Putniku«, Aleksandrova cesta, telefon 21-22. □ Državni prvaki pridejo. V nedeljo zvečer se bo na verandi pivovarne Union (za unionsko dvorano) odločalo o državnem prvenstvu v roko-borbi. Prvenstva se udeležijo skoro vsi klubi, ki gojijo v naši državi rokoborbo, s svojimi najboljšimi močmi. Borbe se pričnejo že v nedeljo dopoldne, vendar so to predtekmovanja, v katerih se bodo izbrali najboljši rokoborci, ki pridejo zvečer v finale. Odločitvene borbe se pričnejo ob 8 zvečer ter bodo javne. Za nizko vstopnino se bo nudila mariborskemu športnemu občinstvu priložnost, da vidi lepe borbe, v katerih se bo odločalo o novih državnih prvakih, ki bodo letos zastopali barve naše države na Balkanijadi v Carigradu. Prvenstvo se vrši v priredbi SSK Maratona. □ Pričnine v Markuzzijevem procesu so znašale skupno 2800 Din. Pozvanih je bilo na razpravo 64 prič. □ Nesreča pastirčka. V Pivoli je pase! sedemletni Bračko Josip kravo na vrvi, katero si je ovil okrog roke. Naenkrat sc je krava splašila in zdivjala po pobočju ter nesrečnega pastirčka vlačila na vrvi za seboj. Fantek je zadobil znatne poškodbe ter 6o ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. cmkove knjige »Serce za tama« ni »Srce u tami«, temveč »Srce za ogradu«. Zadruga profesorskega društva v Belgraidu, ki jc izdalo prvo knjigo o cirilici, drugo pa v latinici, dela dobro delo z izdajanjem takih slovanskih antologiji in dobro je, da je najelo take poznavalce kot je dr. Georgijevič, nedvomno eden najboljših mladih lil. kritikov. Naj bi ji sledile tudi naše založbe. Za sedaj pa sc bomo pač orientirali o moderni češki in poljski književnosti iz teh — sicer skromnih — srbskohrvatskih zbirk. td. Breda: Kralj Maljaž. Mladinski in ženski zbori. — Loče 1035. — Znana mladinska skladateljica Breda Šček je zojjet izdala 10 mladinskih pesmi za eno. dvo-, tri- in šliri-glasne zbore. Skladbe so lahke in zelo primerne za naše šole. Teksti so vzeti iz naših najbolj znanih mladinskih pesmi. Tako Vide Jeraje-vc: Kralj Matjaž junak slovenski, Utve Siromak podlesek, Prvi krajec, Pleši, pleši kosmatine, Skrilo v žitu poje mum, Kunčica Ringaraja rajamo, Mraz se je priklatil. Poudarjam pa nove skladbe na Župančičeve |iesmi Ciciban je zaspan, in Cvetoči maj. — Cena partituri je 18 Din. Mali vodnik po Švici. Švicarska centrala za tujski promet v Ziiriohu je izdala nedavno nov vodnik za Švico, ki zasluži pozornost. V malo besedah in ■/. odlično reportažo slik je podano interesentu vse potrebno za obisk Švice. Omenjam samo najznačilnejša poglavja malega mojstrskega dela: meja, od potniškega urada do hotela, kaj stane bivanje v Švici, o vremenu, kopaj se zdravo!, kuhinja in klet, narodno življenje, umetnost in književnost. — Publikacija je izšla v več. jezikih. Dobi sc jo v nemškem ali francoskem jeziku brezplačno pri vsakem potniškem urfi-! du PUTNIK ali \VAGONS LITS, kakor tudi 1 pri švicarskem konzulatu v Zagrebu. šega duhovnega domačinstva. Tako Čapek - Chod pomeni višek meščanskega naturalizma; novela »Liberum Arbitrium« je meščanska psihološka no-velica. Poudariti moram vrednost drugih novel v tem izboru, tako lepo toplo črtico Ane Tilschovc, »Na zapuščeni postaji«; strastno erotični podlistek, polnobarvnega impresionista Šramka »Sreča ki se krha«; dušeslovno izredno tenko opazovan proces : v duši ubijalca, ki se sam javi oblastem v črtici [ F, Langra »Krog«, ki spominja na Dostojevskega; predvsem pa na izredno sočno, polnokrvno in izra- | žito pripovedovano zgodbo Ivana Olbrachta »Pes in mrhovinar«, to jc: cigan, ki izkopava crknjene I živali in se z njimi hrani. V tej črtici mojstrsko prikaže primitivnega človeka, njegovo klatenje po zemlji in preprosto srečo v najosnovnejših človeških čuvstvih, obenem zlobo civiliziranih meščanov, katerih »ljubezen« do najbednejših žgoče iro-nizira. Ob koncu si stojita v nasprotju dve pobesneli elementarni bitji —- človek in pes —, med katerima ni razlike. Izbor iz drugih pisateljev ni | tako posrečen. Niti brata Čapek, niti Durych, Vančura ali Čep niso zastopani s tako močnimi stvarmi kot bi želeli, Sodim, da radi tega, ker so označeni z manjšimi fcljtoni, ki nikakor ne morejo dati popolne podobe pisateljev. Komaj njih rahel pojem. Morda bi bilo boljše iz njihovih večjih romanov prevesli močne odlomke, kot pa lake lirične drobce. | V zbirko je Mali napisal par strani obsegajočo oznako posameznih pisateljev in je v koncu dodal njihovo bibliografijo. Škoda jc pa, da ni označil s kratkimi potezami celotnega obraza sedanje češke proze, ki ga lako moremo dobiti šele iz karakteristik posameznih pisateljev. V tem oziru jc boljši uvod dr. Krešimirja Gcorgijeviča v izbor »Sodobne poljske proze«: na dveh straneh poda strnjeno oznako - Mlade Poljske« ler razvoj književnih smeri od nje do najnovejših struj, šele potem preide na predpisano i oznako posameznih predstavnikov, če jc bila »Mlada Poljska« še romantična, subjektivna in impresionistična. ie noveiša poljska književnost povsem stvarna, ki stoji odločno v borbi za malega človeka, ki naj postane temelj novega reda v novi Poljski, Vsakdanjost in njena problematičnost sta motiva modernim pisateljem. Georgijevič jc v svoji zbirki predstavil 11 živih poljskih pisateljev, ki so nam vse bolj neznani, kot pa češki. Predstavlja nam Struga, Hojnuwskega, Dombrovvvsko, Goetla, Kaden - Bandrowskega, Nalkovvsko, Wasilewskega, Wierzynskcga, Morcinka, Iwaszkicwicza, Bogu-szewsko ter Makuszynskega. Od teh so Slovencem znani samo Strug (Jutro), Nalkowska (Dom žena) ter Goetel, Bandrowski in Morcinek (v zbirki »Člo-večanstvo«). Strug, ki je izšel iz Žeromskcga, nam v svojem »Vojaku izpod St. Bcata« riše tragiko bolnic v svetovni vojni, motiv, ki se je njemu v zadnjem času vedno najbolj posrečil, Hojnowskega, tega mojstra moderne novele, označuje samo njegova črtica družinskega nesoglasja, gledanega skozi oči otrok (Jankov strašen dan). Prav mojstrska je novela Marjc Dombrowskc »Dionizijev triumf«, ki je sploh ena najboljših pisateljev sedanjih dni. Goetla predstavlja novela »Človečnost«, ki je prestavljena tudi na slovenščino, Kadena-Bandrow-skega pa »Slava«, izrazito realistično in psihološko globoka tragedija iz meščanskega življenja. Kaden, Goctl in Dombrowska so pač najmočnejši sedanji pisatelji, ki jih izbor dobro predstavlja. Nalkowska ima dve fini sličici, predstavljajoči ženske strasti in materinske nagone, pesnik Wier-zynski kratko novelo, Uvaszkijevič lepo impresijo, Bogušcwska naturalistično sličico prodajalke sadja ter Morcinek izrazito rudarsko novclico »Kruh na kamnu«. To so novele in predstavniki, ki jih jc zbral Georgijevič, dober jioznavalcc najnovejših slovanskih literatur. V kolikor sem prevode primerjal z izvirniki, moram reči, da so prevedeni povsem točno in poj>olnoma v slogu posameznih pisateljev. Uvod je pisan z ambicijo literarnega Kritika. V bibliografiji pa bi omenil samo, da naslov Mor- zaprtiu, motnjah v prebavi vzemite ziutra' na o razen želodec kozarec naravne FRANZ JOSEF grenčice. Registrirano od Min. fioc. pol. in nar. zdr. S. br. 10.4S0 od 20. V. 1930. 0 Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turislovskega vlaka. O Odgovor. Na včerajšnje vprašanje posestniku nove hiše >, Sa- vič 9 iu Šiška 8. Tudi rekord V lanskem letu je imela gasilska čela v Racah rekord, ker je nastopila pri 16 jx>žarih samo v vasi Rače. Kakor pa vse kaže, bo |X>stavila v letošnjem lelu nov rekord, saj beleži že danes 14 požarov v Račah. Naša dolžnost je, da se tem marljivim gasilcem oddolžimo za njih veliko požrtvovalnost in se udeležimo tombole dne 1. septembra v Račah. Kakor se čuje, pride pri tej prireditvi vsak na svoj račun. Dobitkoželjnim bo tombola nudila nad 300 krasnih dobitkov, med temi 10 koles svetovne znamke v vrednosti okrog 10.000 Din. Mladini bo krajšala iirce Markovska godba na pihala. Vinski bratci se bodo bratili pri izvrstnem ijiitomerčanu. Naše priznane dobre kuharice so podale jamstvo, da bodo v šotorih zadovoljni tudi največji sladkosnedeži in najbolj lačni želodci. Naša vrla dekleta pa bodo s svežim pivom vsem jjoslregle. Zatorej vsi 1. septembra v Rače, naj ima Rače ludi v tem oziru rekord. otroci morajo biti na traku! Zrak in solnce dajeta zdravje. Poslušajte nasvet! Zavarujte kožo Vaših malih z Nivea-creme, ker Ib pospešuje tvorbo pigmenta, ki je najboljša in najbolj naravna zaščita za človeško kožo. NIVEA-CREME Mariborske vesti i Preureditev občin v sodnem okra$u Sv. Lenart v Slov• goricah čokolada mt kakao ln bonboni se a z našim delavstvom Maribor, 23. avgusta. Inozemci, ki imajo v naši državi dovoljenje za obiatovanje raznih tovarn in delavnic, kot na primer tekstilna Alama v Košakih pri Mariboru, si z našim delavstvom dovoljuje marsikaj, kar ni v skladu z zakonitimi predpisi, še manj pa s pravičnostjo. Delavstvo v tekstilnem podjetju Ataina zasluži pri 14 dnevnem akordnem delu največ 200 Din. Od te plače pa se mu še odtegnejo prispevki za razne socialnc dajatve in povrh tega še razne kazni, ki so večkrat neopravičene. So slučaji, da so kaznovali delavko, ki itak slabo zsluži, še s 60 Din kazni, da sama ni vedela zakaj Kazni po 10 do 20 Din pa so tako redne, da jim vkljub vsej vestnosti in pravilnosti pri delu nihče od zaposlenega delavstva ne rude Opravičeno* f c jc tedaj delavstvo obrata Atama obrnilo na Jugoslovansko strokovno zvezo s prošnjo, n a j bi mu pomagala do pravice. JSZ je takoj na le pritožbe sklicala prizadeto delavstvo na sestanek. Ko pa ie vodstvo podjetja zvedelo za te načrte, predvsem to, da se njegovo delavstvo hoče organizirati in si s tem odpomoči. pa je nastopilo proti temu. Ko se je imel vršiti sestanek, je postavilo na stražo celo svojega knjigovodjo, Slovensko dekliško zavetišče v Zagrebu Že štiri leta delujejo na socialnem in humanem polju slovenske hišne pomočnice v Zagrebu po svojem stanovskem društvu »Naš Dom». Požrtvovalnost zagrebških deklet jc izredna! Brez podpor in posebnih dohodkov vzdržujejo svoje dekliško zavetišče, kakor prihajajo vse državljanke v sili in stiski iskat pomoči. Za nizko ceno dobe prenočišče in hrano. Mnogo jih seveda prihaja tudi brez vsakih denarnih sredstev in tudi take dobe najpotrebnejše. Dosodaj so izdala naša dekleta za prenočišča in hrano svojim tovarišicam v svojem zavetišču že nad 25.000 Din. S svojo članarino vzdržujejo najsiromašnejše tovarišice. Zahvalnosl je malenkostna, razumevanje pri meščanih za to ustanovo skoro nobena. Stroške imajo ogromne, k temu pa tlači društvo šc davek na posredovalnico, ki se nahaja v zavetišču. Obstoj društva bi ne bil ogrožen, ako bi dekleta, vsaj ona, ki služijo v Zagrebu, malo več razumevanja izkazovale svojemu zavodu in društvenemu življenju, Vsa dekleta, ki prihajajo v Zagreb ali skozi Zagreb, ki so brez službe ali iščejo službo, bi morale prenočevati in se prehranjevati v tem zavetišču . .. Sedaj vodi gospodinjstvo v zavetišču gdč. Jerica Geč, dolgoletna prednica Marijine kongregacije slovenskih deklet v Zagrebu, Id je svojim tovarišicam v »Domu« prava mamica, Društveni prostori, zavetišče in pisarna se nahajajo v Bakavičevi ulici 4/II. Ulica jc prelaz z Je-lačičevega trga na Kaptol, torej na najprometnej-šem mestu in v sredini Zagreba. Prihajajte dekleta v »Naš Dom«, v dom vseh naših zagrebških deklet, članice in nečlanice, pomagajte, da bo »Dom« stal trdno in da bo mogel šc dolgo podpirati naše tovarišice, ki bodo iskale kruha v belem Zagrebu, Karala krem« vnetij i. t. d. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, drotjerijah, parfumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Ljubljano „Venus" pred pošto. Blagoslov gasilskega doma v 8ozivali naj se spomnijo najvišjega zaščitnika gasilcev pok. vladarja Njeg. Vel. kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Njegovemu spominu so vzklikali vsi navzoči s trikratnim Slava! in Njeg. Vel. kralju Petru II. z trikratnim Živijo! Po svečanem obredu se je na prostem vršila velika gasilska veselica. Gasilska četa Strekljevec, le tako naprej jx> začrtani poli z delom do napredka in da bi danes leto se zopet videli ter blagoslovili vsaj motorno brizgalno. Cateške toplice Najbolj vroči (54° C) radioaktivni vrelec v dravski banovini. Krasni uspehi zoper lomno, lšias, otrpclost, želodčne in ženske bolezni. Odprte od t maja do 50. sept V pred- in posezoni zdravljenje po nizkih pavšalnih cenah, 10 dni Din 600.—, 20 dni Din [ (00._ (stanovanje, hrana, kopel, zdravniški pregled, vožnja, takse). Žel. postaja Brežice in Oobova. Prospekte pošijo Uprava Cateškili toplic in pri »Putiliku«. da pazi, kdo da pride na sestanek in je zagrozilo z odpustom vsakemu, ki bi sc upal organizirati. Z ozirom na razdeljena vabila, ki niso vsebovala prav nič drugega, kot navedbo kraja in časa tega zborovanja, je šla ovadba zaradi komunizma na orožniško postajo v Košakih, kar jc imelo za posledico hišne preiskave pri predsedniku mariborske viničarske skupine; njegova hčerka je namreč vabila razdeljevala delavstvu na cesti zunaj obrata, Značilno je pri tem dejstvo, da eo službujoči orožniki pri tej 6trogi hišni preiskavi zaplenili le oblastno potrjena društvena pravila viničarske organizacije in pa odlomke iz sv. pisma. Vioičar jc dobil na vprašanje, zakaj vse to, le mrzel odgovor, »kaj vas briga«! Na ta način so avtorji lega hoteli ostrašiti delavstvo, da sc ne bi poslužilo svoje zakonite pravice združevanja. To je zgolj ena površna slika izmed sto in sto drugih, ki dovolj zgovorno kažejo, v kakšnih razmerah živi in dela naše mariborsko tekstilno delavstvo. Podjetniki, njihovi mojstri, dostikrat inozemci, si predstavljajo, da so oni sami vsa pravica za delavstvo in da je naš domači delavec izročen inozemskemu kapitalu brez vsake zaščite. Vendar naj gospodje vedo, da bo krščan-skosocialna delavska Jugoslovanska strokovna zveza znala delavstvu priboriti, kar mu gre! Mesarski kongres v Zagrebu Ljubljanski in drugi mesarji v Sloveniji se živahno zanimajo za kongres mesarjev in klobasičarjev, ki se bo vršil Zagrebu od 2. do 3. septembra. Za kongres je izdelan bogat program. Na dnevnem redu bodo vsa pereča in aktualna vprašanja, ki posegajo v mesarsko obrt in industrijo. Glavni kongresni Jan jc določen za 2. sopleaibcr, kaUri dan bo otvoril predsednik g. ibjsenber« v/. Zagreba. Ta bo poročal tudi o pomenu koi-i gresa, o ustanovitvi posebnega kongresnega odbora in o prisilni mesarski organizaciji, ki j naj bi obsegala vso državo. Kongresa sc bo I udeležilo do 500 delegatov-mesarjev, zastopnikov organizacij v Belgradu. Zagrebu, Ma-: riboru, Ljubljani, Celju, Sjililu, Karlovcu, Osijeku, Novem Sadu, Subotici in iz drugih mest. Kongres bo obravnaval razna vprašanja obrtniškega značaja. Tajnik g. Ivo Zan iz Ljubljane bo poročal o vzgoji mesarskega naraščaja in o strokovnem šolstvu, ki naj so za mesarske vajence tako usmeri, da bo odgovarjalo mesarski obrti in da se bodo vajenci poučevali v predmetih, ki spadajo v lo obrt. G. Windiseher iz Novega mesta, svetnik ljubljanske Zbornice TOT, bo iindal poročilo o davčnih vprašanjih in javnih bremenili. Sledila bodo še druga poročila delegatov iz Osjeka, Starega Vvbasa, Belgrada, zlasti o šušniarstvu, o zadružništvu, o soci-jalnem zavarovanju obrtnikov, o položaju v klavnicah in o javnih dobavah za vojsko, javne zavode in ustanove. Udeleženci kongresa si bodo naslednji dan, 3. septembra, ogledali razne naprave mesarsko industrije v mestu in okolici. Na kongres so vabljeni tudi zastopniki i/. Češkoslovaške, Bolgarske, Poljske in iz drugih držav. Ta kongres jo i prvi te stroke in zalo .so mesarji zanj šc i'n-' tenzivneje pripravljajo. Strogo solem tatovi Ljubljana, 23. avgusla. Samski mesarski pomočnik Anton Trpin, v cvetoči mladosti, je nesrečen tip. Slaba vzgoja ga je sjiraviia v kriminal. Po Gorenjskem okoli Kranja je aprila in maja izvršil 6 vlomov in tatvin. Nakra-del je nekaj boljše obleke, čevlje, denarja in drugega blaga v skupni vrednosti 4000 Din. Ko ga je 17. maja orožnik Avgust Snnoiiišek prijel v Kranju, mu je grozil z revolverjem, da ga ustreli. Tone je danes pred malim senatom dajal račun o svojih tatvinah. Bil je zaradi tatvin in nevarne grožnje obsojen na 1 leto in 6 mesecev robije. Tuji lastnini nevaren je Anton Pestotuik, 29 letni tihotapec s saharinom iu drugim blagom, doma iz kamniške okolice. Njegov kompanjon in tihotapec je bil 21 letni France Kogelj. Anton Pestotnik je bil oni prebrisan vlomilec, ki se jc 18. maja lelos skrivaj potuhnil v gostilni g. Nandeta Novaka v Nevljah. Ko so domači legli k počitku, pa se jc spravil na svoj posel. Prilasti! si je bil 1065 Din goio-vuie, za 20 Din cigaret, spil je nekaj vina in vzel tudi 3 hranilne knjižice. Bil je nepreviden tako, da je s svojim ropotom zbudil domače. Toda jo je k •sreči odkuril, pa so ga čez nekaj dni vendarle prijeli. G. Novak je dobil vse |iovrnjeno Pestotnik pa je ukradel tudi 5 koles v vrednosti 4000 Din Njegov kompanjon France Rogelj je ukradei 1000 Din vredno kolo m dajal |x>tuho Pestotniku tako, da je prikriva, kolesa. Pred malim senatom sta oba priznala svoje zločine. Pestotnik je kratko dejal: »Barantal sem s saharinom, kupoval češplje in sadje. Pri saharinu sem imel 3 krat smolo in sem bil uničen. Barantal sem s kolesi « Bila sta obsojena: Anton Pestotnik zaradi vlomov in tatvin na I lelo 8 mesecev strogega zapora iu v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Tovariš France Rogelj zaradi tatvine ni prikrivanja na 5 mesecev strogega zapora in 120 Din denarne kazni. Oba sta kazen sprejela. Novo mesto Prosvstno društvo priredi v nedeljo, 25. t. m. izlet na Tolsti vrh. Zbirališče ob 1 poi>oldne pred Prosvetnim domom. Ako se prijavi dovolj oseb, bo vozil tudi avtobus J. Kosa iz Novega mesla do Brusnic in nazaj. Odpeljal bo ob 2 popoldne z Glavnega Irga. Vožnja na obe strani stane 10 Din in se lahko do sobote opoldne vsi člani in prijatelji društva javijo v trgovini J. Krajec, kjer bodo tudi zvedeli v soboto popoldne, ali bo avtobus vozil a!j nc. Spomenik padlim vojakom v svetovni vojni. Mnogo manjša mesta, kakor Novo mesto, so postavila bodisi na pokopališčih bodisi pred cerkvijo ali na kakem drugem kraju spomenik padlim vojakom. I ega Novo mesto dosedaj še ni storilo, dasiravno se jc v zadnjih letih začelo več akcij. Primerno bi bilo tetini, tla se končno vendarle bodisi občina, bodisi kaka druga korporacija za to stvar zavzame m sc postavi v našem mestu dostojen spomenik padlim vojakom. 35 letnica prosvetnega dela v Ljutomeru 8. septembra ne bomo v Ljutomeru praznovali samo lolctnice Katoliškega doma, ampak tudi 35letnico prosvetnega delu v Ljutomeru sploh. Pred sedanjim Prosvetnim društvom je namreč v Ljutomeru obstojalo in delovalo 'Bralno društvo /a ljutomersko okolico«, katero jc bilo ustanovljeno žc 22. januarja 1R91). I stanovitelj društva jc bi! takratni kaplan g. Brglez. Društvo je imelo svoje prostore pri g. Vaupotiču v Ljutomeru. V začetku je imelo 165 članov. Takoj si je osnovalo lastno knjižnico. Društvo sc jc v poznejših letih moralo večkrat seliti: od Vaupotiču v mežnarijo, iz mežnarijc v kaplanijo, i/, kaplanije v dvorano g. Kukov-ca pri glavnem kolodvoru, dokler ni bil leta 1925. postavljen in blagoslovljen novi Katoliški doni, v katerem je našlo prenovljeno Prosvetno društvo svoje stalno zatočišče. Društvo je skozi vsa leta imelo svoje prireditve z igralni in drugimi nastopi, pri katerih je večkrat sodelovalo »Slovensko pevsko društvo« pod vodstvom g. Zachcrlii. Duhovni vodje društvu so bili največkrat ljutomerski kaplani. Za časa kaplunovanja g. dekana Škanilcca in g. prof. dr. Kocipra v Ljutomeru jc društvo posebno živahno delovalo. Dolgo časa je vodil društvo g. Ignac Lipovec s Podgradju. Vmes so bila leta, ko je društvo tudi spnlo. pa je prišel snet podvig prosvetnega dela od kake požrtvovalne osebe. V dobi orlovskega razmaha je vse posle Prosvetnega društva prevzel orlovski odsek, po letu 1950. pa zopet Prosvetno društvo. 8. september bo torej za Ljutomer res prosvetni praznik, jubilej ""letnega prosvetnega dela. Pridružile sc nam in pridite tega dne v obilnem številu v Ljutomer. Koledar Sobota, 24. avgusta: Jernej, apostol, Pto-lomej, škof. IVotti grobovi + V Ljubljani je mimo v Gospodu zaspala gdč. Ivanka Bohinec, učiteljica v pokoju. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim nase iskreno so-žalje! Ostale vesti — Sv. maše na Dobrovi pri Ljubljani bodo v nedeljo ob 6, 7, 8 in 9 (slovesna). Popoldne ob 3 pridiga (govori p. Ramšak D. J.), nato darovanje za cerkev in za zaključek pete litanije Matere božje. Okoličani. |tosebno pa Ljubljančani, so iskreno vabljeni, da sc udeležijo opravil v tej romarski cerkvi, ki vstaja k novemu življenju. Avto vozi vsako uro z Borštnikovega trga. 1. mornarski zbor v Ljubljani. Za časa vsedržavnega kongresa Jadranske straže v Ljubljani so vrši v nedeljo 8. septembra t. 1. ob 15 v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 1. zbor vseli bivših častnikov in mornarjev naše vojne in trgovske mornarice. Na zboru, ki bo dostopen tudi javnosti, sc bodo obravnavala razna pereča pomorska vprašanja, posebno jia vprašanje socialne zaščite naših pomorščakov. Na ta zbor že danes opozarjamo vso našo javnost. Podrobnosti bodo pravočasno objavljene v našem časopisju. — Dela zu veliko razstavo sNaš Jadran« se bližajo zaključku. Razstava, ki bo v okviru letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma od 5. do 16. septembra, bo po svojem obsegu in bogastvu ena največjih doslej prirejenih razstav v naši državi. Poleg pregleda delovanja Jadranske straže nam bo razstava podala zgodovino |>oiiiorslvu na Jadranu, orografijo in geografijo, meteorologijo, jamarstvo, živalstvo, rastlinstvo, narodne noše in običaje, pomorski promet, tujski promet, razvoj in pregled naše vojne mornarice, moč naše trgovske mornarice, slikarsko umetnost v zvezi z našim morjem in gospodarstvo nu Jadranu. Vse to pa bo izpopolnjeno z veliko razstavo živih morskih rib. Da bodo obiskovalci zamogli primerjati morske ribe s sladkovodnimi ribami, bo v velikem podzemnem bazenu tudi razstava živili sladkovodnih rib. Uprava Ljubljanskega velesejma je fioskrbela, da bo tudi zabavni del "razstave najzanimivejši in v duhu našega Jadrana. — Izlet s posebnim vlakom na Dunaj. Kot fx> sledica nedavno zaključenih turističnih konvencij med Avstrijo in Jugoslavijo, bo vozil 5. septembra prvi kompenzacijski izletniški v!ak iz Belgrada na Dunaj. Tega izleta se lahko udeležijo tudi interesenti iz Ljubljane na ta način, da sc odpeljejo v četrtek, 5. septembra, z brzovlakom ob 20 do Zidanega mosta, kjer se ]x)tem priključijo izletniškemu vlaku na Dunaj. Izlet na Dunaj traja pet dni, od 5. do 10. septembra. Vožnja Ljubljaiia-Dunaj in nazaj 302 Din v 3. razr., 400 Din v 2. razr. Poleg vseh znamenitosti Dunaja in dunajskega velesejma, si bodo izletniki na povratku ogledali tudi Semtnering. Avstrijski vizum je brezplačni. Povratek 10. sept. zvečer. Lahko se naroči tudi ves aranžman na Dunaju. Prijave in informacije pri »Putniku« v Ljubljani, za nebotičnikom, najkasneje do 26. avg. 1935. — fodni vpis v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2-11, se vrši od 15. do 25. sept. t. 1. Predvpis se vrši od 15. avg. dalje. V DTŠ se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučile doma, idolom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd., dalje vse trgovske predmete, kakor: knjigovotlslvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse zadružne predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na državni trgovski šoli. Začetek šolskega leta je L oktobra. Cene so znatno znižane. Prospiekti in informacije brezplačno. — Praktični sadjar, spisal Martin tlumek, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 80 Din. Praktični nasveti za uspešno in dobičkanosno sadjerejo so namenjeni tako preprostemu sadjarju, kakor tudi izkušenemu, ki stremi po napredku. Na 400 straneh nas seznanja knjiga s sadnim izborom in najpriproročljivejšim, ki pridejo v poštev za naše kraje. Poglavje o požlaht-ujevanju in vzgoji sadnega naraščaja, pritlično in špalirno sadno drevje, kako pravilno obrezujemo drevje in kdaj, kako sadimo in gojimo sadno drevje, oskrba starih in novih sadovnjakov, gnojenje in obdelovanje zemlje, sadni zajedalci in bolezni, njih zatiranje in pokončevalna sredstva itd., so tako poljubno opisana, da jih lxs razumel vsakdo. Knjiga ima 24 barvnih slik najboljših sadnih vrst in 92 slik nad besedilom. Knjiga spada v vsako hišo, ki ima sadovnjak. — Motnje v iclodru iu črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žitnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno sla bost olajšamo, čo popijemo vsak dan čašo vKriinz JosefoviK grcnčicc. — Dva mlada prijatelja kokošje pečenke. Oba sla mlada, posestniška sinova. 1'rvi naj bo ,lakoti šl. 1. iu drugi Jakob št. II. Prišla sta prod tri sodnike zgolj zaradi tatvine 20 Din vredne kokoši. Tatvina je bila kvalificirana kot vlom in izvršena ponoči, za kar določa naš kazenski red, < t n pr i -dejo taki kokošji tatovi pred mati senat. V pijanski objestnosti sta 19. Julija kokoš odnesla iz zaklenjenega hleva posestniku Alojziju Itorišku v St. Lambertu pri Zagorju. Sodnikom sla vse skesano povedala. Jakob šl. 1. je povedal: Pijan sem bil. Skozi lino sem se splazil in ukradel kokoš. Spekla svu jo v gozdu iu sncdla. Ker je ukradel kokoš, je dobil Jakob šl. I kar 3 mesece. Jakob st. II., ker je obiral pereno kokoš, pa en mesec zapora, oba pogojno za 1 leto. — Vlom pri belem dnevu. V četrtek 22. avg. zjutraj je šel g. benoficiat Oven Josip v št. Vidu pri Stični na podružnico v Veliki ttaber. Med tem čusoin je prišel mlad postopač v njegovo stanovanje. Vrata jo odprl s ponarejenim ključem. V sobi je prebrskal vse predale in razmetal papirje (mi tleh. Ker je pa denar zatuliti iskal, se je polastil britve. Ko je služkinja prišla vsled ropota gledat, kaj jo, jo je zagrabil. Komaj se mu ie iztrgala. Nn njeno kričanje so prihiteli bližnji sosedje. Ito-komavh je pa skočil skozi okno iu odnesel pete. Celo britev in ponarejeni ključ je pustil. Imel je s seboj tudi dva dletu iu prebijuco, kar je malo poprej kovaču, ti kateremu je šel prižigal cigareto, ukradel. Tudi to jc pustil, ker je moral hitro bežati. V št. Vidu se tatovi v dubovskih hišah ne bodo velike zmogli. Lansko leto je okradel župnika in cerkteno blagajno. Dobil je 42 Din. Letos pa v beneficiji niti pare ni mogel ukrasti. — Prva, najstarejša zasebna enoletna tr- fovska šola »Chrlstofov zavod«. Ljubljana. )omobranska cesta 15, vpisuje. Odlični predavatelji, največji obisk. Zahtevajte pojasnila, slikane prospekte. — Unoletni trgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg '2, II. nadstropje (Trgovski učni zavod), je dosegel v preteklih letin pri svojih učencih najboljše usf>elie. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Islotam sc vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specijeliu tečaji. Zavod daje ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo! Celie ® Katoliško prosvetno društvo v Celju bo imelo v začetku septembra svoj redni letni občni zbor. Odbor pozivu vso člane, da do obč. zbora urode napram društvu svoje obveznosti, to jo da plačajo članarino, ker bo imel pravico nn občnem zboru glasovali iu voliti le tisti, ki bo poravnal svoje društvene obveznosti. Kdor želi nanovo vstopiti v društvo, naj se javi v tajništvu, Cankarjeva ul. 1. f Koroškega tabora na Poljani pri Pre-valjah se bomo v čim večjem številu udeležili tudi Celjani. Odbor Kat. prosv. društva poziva svojo člane in prijatelje, da so v čim večjem številu odzovejo vabilu Kluba koroških Slovencev in skupno z drugimi Celjani pohite dne L septembra t. 1. na Koroško. Iz Celja sc bomo peljali v nedeljo 1. septembra okrog G zjutraj s posebnim vin kom, povratek bo isti dan zvečer. Cona vožnje tja in naza.i 30 Din. Prijave se sprejo majo do ponedeljka v društvenem tajništvu, Cankarjeva 4. in pri tajniku Kluba koroških Slovencev g. Vodušku v pisarni Družbo sv. Mohorja. 0 Predložite račune! Vse, ki imajo kako terjatev napram odboru obrtne razstave po zivamo, da predložijo račune do ponedeljka 26. t. m„ ker pozneje došlili računov se ne bo moglo vpoštevafi. Razstavna pisarna ho poslovala ml ponedeljka daljo v prvotnih prostorih v Razlagovi ulici ti. — Odbor obrtne razstave v Celju. 0 Vpisovanje v I. razred obeh meBtnih narodnih šol se bo vršilo v ponedeljek 2. septembru t. 1. od 0—12 in od 15—18 v pisarnah šolskih upraviteljev. Istočasno Im tudi vpisovanje dece, ki je dopolnila 4 leta starosti v zabavišče (otroški vrtec). Zabavišče se nahaja v poslopju mestne narodno šole, cn razred pa na Mariborski cesti. Dol. Logatec Za 25. avgusta se pripravlja Dol. Logatec. na slavnostno proslavo 26 letnice ustanovitve lastne samostojne župnije. Spored ima duhovni in zu-nanjcslavnostni značaj. Poleg celonočnega češčen.ja se pričakuje, da bo la dan velika večina župlja-nov pristopila k sv. zakramentom. Za slavnostni sprevod v nedeljo, kjer bodo sodelovale narodne noše in razna društvu, je zbirališče do pol 9 dopoldne nn cestnem križišču pred trgovino Brus. i Od župnišča se napravi častni špalir. Po slovesnem cerkvenem opravilu bo pred cerkvijo spominski govor z zaključkom: Povsod Boga, nato pn raz-liodni sprevod skozi drugi del ulic. Ta dan, kakor na predvečer sodeluje domača godba Kat. prosvetnega društva ler cerkveni pevski zbor. Popoldne oh 3 bodo slovesne litanije, s čemer bo ofici.jelni del zaključen. Zvečer ob 8 pa priredi Kal. prosvetno društvo v svojem domu mladinsko igro, pelje in narodno igro »Zlatopoljčan«, Sv. Trije Kralji na Pohorju Nad vse pričakovanje slovesna jc bila blagoslovitev planinskega doma pri Sv. Treh Kraljih v nedeljo. 18. t. m. Zato se cerkveno predstojništvo najiskreneje zahvaljuje vsem številnim darovalcem ob priliki te blagoslovitve novega doma. Posebno zahvalo siik> še dolžni prevzv. knczoškolu lavan-(insketnu g. dr. Ivanu Tomažiču, ki je s svojimi globoko zajetimi besedami vzpodbudil mnogoštevilne domače vernike, kakor tudi navzoče goste ter planince. Tako se ic nabralo pri darovanju 980 Din, kateri znesek sc 1» jiorabil za popravilo cerkve. Posebno podporo |xt jc še obljubil g. (»močnik bana, kakor tudi oba slovenjcbislriška župana. — Podružnica SPD v Slovenski Bistrici prosi vse one turiste, ki so blagoslovitev slikali, da pošljejo po eno sliko ter priložijo svoj natančni naslov. Smgopoore: Qpjj - Tf/lOfCIpC( V S i n g a p ii r u , prometnem križišču daljnega Vzhoda je bilo zbirališče mednarodne trgovine z opijem. Toda angleška vlada je uvedla monopol na opij iu leto za letom krči dovoljeno množino opija za predajo, tako da bo opij skoraj izginil z Malaje. Temeljna misel te borbe je kaj preprosta. Vlada tako zvanih »Strait Settlementov«, ki jih tvorijo prav za prav tri velemesta: Singapore, Penang in Malaka in kjer bivajo skoraj sami Kitajci, je spoznala, da se je nemogoče uspešno upirati prodaji opija, če ga vlada dovoli prodajali. Vlada predelava sok opija, proizvod maka, v navadno trgovsko blago, ki se mu pravi liandu. Tega država na drobno razprodaja v cinkovih škatlicah po trgovinah. T v o r n i c a za h a n d u je jako zanimiva. Blizu Singapora je skupek poslopij. Železna vrata se odpio šele, če zakličeš različna imeua. Semkaj ne sme noben tujec. Nezaupno nas odvede orjaški stražnik k ravnatelju »luan bezarju.« Ko nas pa ravnatelj prijazno sprejme, se tudi slražnik odstrani. Stopimo v prostorne, svetle in hladne delavnice. Majhne kitajske deklice sede za stroji, ki izdelujejo škatlice iz cinka. V drugi dvorani polnijo škatlice. Rjava, smolasta tekočina počasi kaplja v majhne cevke, ki jih v tretjem prostoru zamašijo, zapečatijo z državnim pečatom in oddajo v dvorano za kontrolo. Tu je važno delo: sleherno posodico stehtajo in niti za centigram ne sme biti ne preveč ne premalo opija v njej. Kadilec bi koj opazil razliko, vzbudilo bi se mu nezaupanje do države in skušal bi dobiti opij na drug način. V zadnji dvorani zavijejo posodice in jih po sto in sto devajo v zaboje. Deklice so jako urne in delajo, ne da bi se ozrle. Spretna delavka »mojstrica« uredi vsak dan 75.000 posodic. Pa je tudi »izredno dobro« plačana: za osemurno delo prejme pol dolarja na dan. Taka mezda je nekaj prav posebnega za kitajsko dekle. Njene tovarišice prejemajo komaj polovico, pa s to polovico prav srečno živijo. V kovinastem skladišču so zloženi zaboji opija. Na tisoč jih je in sleherna je vredna približno 600 Din. Od tu jih razpošiljajo v mnoge majhne malajske snltanate pa v Borneo, Hongkong in na britske otoke. Vsak dan znaša kupčija na milijone dinarjev, vendar je vsako leto manjša. Ker mora biti vsak kadilec opija vpisan in ker prejema le določeno količino opija in sicer toliko, kolikor go določi zdravnik, ni čudno, da si hočejo kadilci opija drugače nabaviti kajo — seveda ne od države. Tihotapstvo z opijem cvete prav [>o predpisih A tudi borba zoper tihotapstvo je zakonito določena. Vsako ladjo preiščejo. Malajski tozadevni uradniki se z urnimi čolni že daleč od pristanišča peljejo ladji naproti in vršijo svojo službo potrpežljivo in vztrajno. Brez dvorna ni lahko preiskati kak velik parnik. Vendar skoraj ni mogoče >Da mi boste pomahali v slovo, ko se popoldne odpeljete! Videli me boste v 6. nadstropju pri 11. oknu na levi!« Iz Brazilije V Braziliji je dosti kolonij, priseljencev iz Evrope, in ondi je zlasti ženskam težko živeti. Žena kolonista moru priskrbeti krmo za živino in jo na plečih znositi domov iz gozda. V najhujši vročini stoji v Ro?i (njiva na gorskih obronkih) in seka. Mora prati, peči, kuhati, šivati, vse mora napraviti sama doma, celo milo mora kuhati. Njen mož mora sekati drva v gozdu ali pripravljati njive v pragozdu. Veliko moških je v tvornicah in tedaj se mora ženska sama ukvarjati s kmetijo. — Družine imajo dosti, tudi po 16, 18 do 20 otrok. Ker so otroci zmeraj na zraku, so močni, zdravi, čvrsti in ne poznajo škrofuloze ali angleške bolezni. — Mnogo ljudi pa uničijo druge bolezni, ko malarija, legar in gliste. — Kolonisti živijo zelo skromno. Uživajo edinole tipin (nekakšen krompir), črn fižol, moko iz rastline manio in riž. Mesa in rib ne vidijo dostikrat Pridelki so zelo poceni. Imajo pa toliko sadja, da si Evropec sploh ne more misliti take množine, ko je čez 300 vrst raznega sadnega drevja. — Kar si mora priseljenec kupiti, kakor obleko, obuvalo, sladkor, porcelan — je pa zelo drago. Zato si pomagajo tako, da so vsi bosi, da si sladkor delajo sami in da imajo le po četvero, šestero krožnikov, skodelic in kozarcev. Navzlic vsemu so priseljenci dobre volje in so radi v ondotnih krajih. Poldrugo uro v višini 10.080 metrov Dne 10. avgusta je letalec in skakač s padalom Jevzejev dosegel z letalom višino 11.080 m in je dospel do ondi v 35 minutah. Ot»tal je ondi, kjer je bilo 51 stopinj mruza — poldrugo uro —. S paro, ki je izhajala iz plinov, se je letalec na nebu — podpisal. — Pri tem poletu je Jevzejev uporabljal aparat za vdihavanje kisika, ki si ga je sam napravil. Z njim meni doseči nov rekord skakanja s padalom. najti vseh kotičkov, kamor so zviti Kitajci skrili opij. Povsod ga dobi: v tankih za vodo, [xxl premogom, v rešilnih čolnih. Nekega večera sem se od|>eljal s preiskovalnimi uradniki veliki holandski tovorni ladji naproti. Ladja je bila zvrhoma naložena in je imela šc polno sodov olja. Le s težavo smo splezali v zadnji del ladje. Preiskali smo že shrambo, jx>sode za vodo in čolne. Ničesar nismo našli. Pravkar smo hoteli slo-piti na mostiček, ko je prihilel malajski j^aznik in in nama povedal, da so jxxl premogom našli velikansko zalogo opija. Šli smo globoko dol v trebuh ladje. Temni rovi za premog so se mi zdeli ko velikanska, odprta žrela. Le |x>samič smo mogli stopati po ozkih železnih stopnicah. Kakor strahovi so se spredaj smu-kale sence uradnikov z električnimi svetilkami. Jako nevaren je tak jx>sel, saj se kupi premoga kaj lahko poderejo in zasujejo žrtve. Pred seboj zagledamo pet velikih kangel za bencin, ki so bile zvrhoina polne smolnate tekočine v vrednosti več tisoč dolarjev. Prvi kurjač je stal med uradnikoma in se tresel |» vsem životu. Zavedal se je, da ne bo mogel uiti usodi. Ce na kaki ladji najdejo opij med premogom, takoj vedo, da so ga skrili kurjači, saj ne more sicer noben ladijski uslužbenec nemoteno brskati po premogu. Sj>ričo drhtečega kurjača, ki ga čaka več let težke ječe, smo previdno kopali dalje. Votlo je zagrmelo, kup premoga se je sesedel in odprla se je luknja. Posvetili smo v temo. Spet se je premek-nil premog in strahoma smo se zazrli v neznanski grob. Otrplo Iruplo nekega Kitajca se je strkljalo preko črnih kosov. Na videz se je zdelo, da jc Kitajec skrival opij in ga je premog zasul. Nič nisino vedeli, ali je pripadal ladijskemu moštvu. Saj prihajajo kurjači na krov le, da prejmejo plačo. Nihče si ne za|x>mni njih obraza in imen. Ce katerega ni, pa je brž drugi na vrsti. Prvi kurjač je upal, da ga bo la najdba rešila. Vneto je zatrjeval, da ni preznal tega človeka in da je vendar jasno, da je baš ta človek skril opij v premog. Vendar — vse to mu ni prav nič zaleglo. Saj je mogel mrtvec skriti opij le tako, da so tudi drugi kurjači vedeli zanj. Ko smo odhajali s krova, so našli še veliko zalogo utihotapljenega tobaka. Baš sem hotel stopiti na lestvico za v čoln, ko je prisopihal star Malajec za menoj in mi izročil pristnega kitajskega psička. Pomežiknil mi je in rekel nekaj o tobaku. Razumel sem ga, a kaj ko jaz nisem bil carinski uradnik, kar je Malajec mislil o meni, in mu tedaj nisem mogel pomagati. Dan in noč so angleški uradniki in Malajci na preži za tihotapci z opijem. To pot so dognali, da je kurjač umoril Kifajc^, da bi si tako prilastil zalogo opija in jo sebi v korist prodal. A kaj zaleže kazen? Tihotapstvo cvete... Časopisi is dobe Petra Velikega. Ko so pregledovali znanstveno knjižnico v Harkovu, so našli časopise iz dobe ruskega carja Petra I. V njih je dosti važnih podatkov iz tedanjega mednarodnega ln književnega življenja. Najdragocenejši robec na svetu Neki pariški nabiralec umetnin je preiskoval, kdo ima najdragocenejši robec na svetu. Zvedel je, da ima najdragocenejši robec 9veta italijanska kraljica Jelena. Robček, ki so ga izvrševali trije umetniki kar 20 let. je tenak ko pajčevina in če ga zviješ, tako majhen, da ga moreš spraviti v zlato posodico, ki je mahna ko naprstnik. Robček je vreden 70 tisoč lir in je najlepši kos zbirke laške kraljice. Vendar ima najdragocenejšo zbirko robcev papeška zbirka; enako lepi sta zbirki bivše angleške kraljice Viktorije in angl. prestolonaslednika, vvaleškega princa. Zračni vlak v Rusiji Sovjetska Rusija hoče seznaniti s civilizacijo vse daljne in stoletja zanemarjene pokrajine nekdanje carske države. A pri tem jo močno ovirajo talne razmere nekaterih popolnoma opustošenih pokrajin. Goste plasti peska in pomanjkanje vode onemogočajo sleherno prometno sredstvo. Zato je sovjetska vlada sklenila, da po zgledu žičnatih železniških prog v goratih krajih uvode promet po zraku na električni pogon. Prvo tako progo so žc začeli uspešno uporabljati. Dolga je 500 km, naglica vožnje pa je 90 km na uro. Za promet služijo vagoni v obliki gondole in so po velikosti ko navadni železniški vagoni. Upajo, da bodo brzino zvišali na 300 km na uro. V Turkestanu je v delu druga proga po zraku in na elektriko, ki bo dolga 469 km. Angleški parnik »Laurentic« z globoko rano, ki mu jo je napravila neka ladja v Irskem morju. Krvava rihta v Addis Abebi Procesi ja na smrt ob&o, V Addis Abebi ti ponosno pokažejo novo kaznilnico, ki je sezidana iz železnega betona. Kaznilnica je pa samo ena, kaznencev pa na tisoče. Vse, ki ne plačajo davkov, uklenejo v verige in jih niti ne oskrbujejo niti jim ne dajo hrane. Po dva in dva sla priklenjena na verige in zjutraj smejo tako oditi v mesto, da si do večera kaj naberačijo. »Ob petih zvečer,« mi pripoveduje spremljevalec, »jih zapro čez noč. V prostoru, kjer more biti le deset oseb, jih je več ko sto. Včasih mora kak kaznenec, če bi rad spal, svojega tovariša najprej zadaviti, da se potem spočije na njegovem truplu, in tako zares sleherno jutro spravijo fio 15 do 20 mrličev iz ječe. Ta ječa je zaeno ognjišče raznih nalezljivih bolezni. Nekega kuharja evropskega zdravnika so čez noč vrgli v ječo. Zjutraj so ga izpustili, a čez tri dni je umrl zaradi fio-sledic te edine noči.« Življenje morilca je last morilčeve družine. Družina ima pravico zahtevati, da morilca usmrtijo. In tudi družina je tista, ki mora izvršiti smrtno obsodbo svojega družinskega člana. Zoper to postavo se ne more nihče upreti, niti neguš sam je ne more odpraviti. Krog desetih dopoldne moreš v Addis Abebi srečati procesije takih obsojencev na smrt. Noge so jim okovane v verige in na čelu imajo — kakor Nič ni novega pod soncem: sedanja nnjelegant-| nejša noša je enaka tisti pred sto leti. Slika je posneta v Franciji, v La Baule. V Ameriki — seveda — stojita ta dva 90 m visoka stolpa za vodovod — prava Babilonska stolpa. Tako se pozdravljajo... Stari Grki so se ob vsaki priliki pozdravljali s klicem »Chair«, kar bi se po naše reklo »Bodi vesel«. Rimljani so se srečavali z »Ave«, fioslavljali z »Vale«, |x»leg pa so dvignili desno roko, česar so se italijanski fašisti sjjet oprijeli. Pri nas pa jjravimo »Dober dan«, kar naj pomeni, da bližnjemu želimo zdravja in veselja zvrhano mero. Ruski nevoljniki so pred svojimi gospodarji pok lek ali ter jim poljubljali kolena. Pred madjar-skiini mogotci se služinčad še danes klanja skoraj do tal, da poljubi rob njihovih oblačil. Arabci, ki sc |x>zdravljajo s »Salem alajkum« in »Alajkum esalem«, polože roko na srce v dokaz, da je želja prišla iz srca. Abesinci pa poklekajo ter poljubljajo tla pred mogočneži. Preprost Jajionec je pred imenilniikom sezu! sandale, roke skril v rokave kimona, ko pa je prav boječe šel mimo, je zaklical »Aug«, kar |x>meni, naj mu imenitnik ne prizadene zla. Danes pa je te nerodnosti izpodrinil evropski način jx>zdravljanja. Smešno pa je za naše pojmovanje pozdravljanje nekaterih afriških in azijskih rodov, ki se vohajo, praskajo in gladijo po nosovih. Sven Hedin je v nekem svojem potopisu prav veselo napisal, kako so ga |x>zdravi1i Tibetanci: Kazali s otmi jezike ler se pn tem praskali za ušesi — kar « himalajski deželi velja za najlepši pozdravč bd. na novo zaklani prašiči in teleta — vžgano znamenje. To je državni žig, ki je na njem napisano: »Ne ubijaj! Umreti moraš, ker si sani ubijal.« Za procesijo gredo svojci obsojenca in mešetarijo s svojci umorjenega za njegovo življenje. Ti svojci, ki so že na sodišču sleherno odkupnino zavrnili, ne gredo za procesijo. Procesija traja nekako jiol ure. Nato odvedejo obsojence v neko poslojije, ki je 30 m dolgo in 0 m široko. To jioslopje je klavnica, človeška klavnica. Na koncu te barake je vzvišen prostor, kjer so pritrjene tri puške. Njih cevi so usmerjene v drugi konec barake. Ondi pa je lesen okvir, ki nanj privežejo obsojenca. Ker pa niso vsi obsojenci enako veliki, nastane slraholen prizor: žrtev mora biti pravilno postavljena v okvir. Ce je premajhen, ga obesijo nanj. Podložijo mu klado ali opeko pod noge. In prostovoljni rablji ga merijo, se pri tem pričkajo in se pripravljajo, ne da bi pri tem količkaj občutili za obsojenca. Ko je vse nared, tedaj potegne kak član družine na smrt obsojenega za vrv, ki sproži puške. Trije streli počijo. Še se kadi smodnik v gostih oblakih po baraki, pa že pograbijo ustre-ljenca za noge in ga vlečejo iz barake. V tej klavnici se venomer širi smrad po razpadajočih truplih. Nikoli je ne |>omijejo ali pospravijo. In naslednji obsojenec čofota z bosim1 nogami po krvi svojega prednika. Draginja zakonskih ločitev V Newyorku imajo »Zvezo alimentov«, ki je objavila zanimive številke: v poslednjih 10 letih je 1,800.000 ločenih itiož plačalo svojim lečeim ženam 936.000 dolarjev alimentov (preživnine)! V tej vsoti niso všteti stroški za ločitvene ložbe: za sodišča, odvetnike in drugo, ln ne za živce! Kako je pri nas, ko so ločitve na dnevnem redu, ne vemo. Naša sodišča bržkone ne prisojajo tako visokih alimentov ko ameriška; pri nas je tozadevno bolj v navadi zaščita moških. V Bruslju so lani ustanovili zvezo katoliških pisateljev »Scriptores Catholici«. Letos je imela ta zveza svoj prvi kongres, ki so se ga, razen književnikov, udeležili tudi kolonijahn minister, dalje kritik kanonik Haflants, Felix Timmerinaus in drugi. — Lani je imela zveza 40 članov, letos pa že 70, kar je dokaz, kako je bila ta zveza pretrebna. Za drugo leto je predsednik zveze Fel;x Timmer-mans. Pri nas bi taki zvezi rekli, da smo malenkostni. * V Ameriki izdajo vsako leti manj za knjige. Leta 1929 so Američani kupili za 235 milijonov dolarjev knjig, a leta 1933 samo za 154 milijonov. Sorazmerno z Ameriko izdamo Slovenci — tak drobec spričo Američanov! — desetkrat več za k 11 j ige. * Enajst zlatih porok na en dan je obhajalo neko francosko mestece. Slavljence so svečano sprejeli na magistratu in jih obsuli s cvetjem in z darovi. Letalo kraljice iz Sabc. Abesinci imajo malo letal, kar je čudno, saj — po abesinskih sporočilih — so ga že imeli leta 950 pred Kristusom. Ko je sabinska, torej abesinska kraljica obiskala modrega kralja Salomona in mu prinesla dragocena darila, ji je dal kralj baje letalo na razpolago za njenega sina Menelika, s katerim je Me-nclik poletel nazaj v Abesinijo. V starih abesinskih listinah je bajč celo popis tega letala, ki je letelo 1 m nad zemljo in 2 m nad Rdečim morjem. Morda je pa le zrnce resnice v tej pripo vedki! Sinešnica: Jaz bi pa rad eno stojišče za predstavo, prosim I r r '.' 'JB^Hjpfc EE5 iT® Icngijrc^g^PIJC? cpcl5^c| kccnnocifjpgnc? c c o c £ c: n j ccfcpnnconcifo C C C c p C C ; laijapcnrcnorgD e c o p c c a iBBpnncnnijcncn rncrrrn b p n e g b bj 0g e q p? s (3 ? n t n j kjuhtoM»H°IMtu-J* a== nnrrnrna Gospodarstvo Psred reformo samoupravnih 'tr C? Predlogi naših ustanov Pnprnv Ijen .i'' uučrt zakonit n ureditvi juv-uili rdi takozvuuih samoupravnih hranilnk'. Na-sproii leinu načrtu je Zbornica /u TOI v Ljubljani zavzela jasno in konkretno -tališfo, ki ga jo opisnla v ooširui spomenici na ministrstvo lrfro\ine. Vprušuiijc reorganizacije sutnouprav-liili hranilnic zade\'u v prvi vrsti kreditno gospodarstvo v Sloveniji, saj odpade od 60 samo-uprnvuili hranilni«' JO nn področje dravske banovine! l»o vsem tein je razumljivo, da vsa javnost v iiij.si banovini pozorno sledi vprašanju reformo zakonodaje e samoupravnih hranilnicah; suj vsakn izpreinembu lahko /adene v živo njene interese, ki sit puč združeni / interesi hranilnic samih. Spomenica ji1 sestavljena na podlagi predlogom ki so jih s i n \ i 1 i poleg regula jivuili hranilnic tudi /druženje denarnih zavodov, občinske uprave v I juldjuni in Mariboru, Zveza trgovskih združenj v I.juldjuni. Združenje industrijalcev, odveluiškn in notarska zbornica. \nčrl /ukouu je sestavljen tako, da ne upošteva položaja hranilnic v dravski banovini, kjer so hranilnice prvenstveno vrelo hipolekarnega kredita po nizkih obrestih«; uveljavil se je tu vpliv drugih hranilnic, ki so neke vrste mešane depozitue banki". l!i forma v tem smislu bi tcž;-ko zadela kreditno tržišče v dravski banovini. Težko Id zadela obenem občinske finance, ki so vezane na obstoječe samoupravne hranilnice. Spomenica zavrača nameravano unifikaoijo zakonodajstva v tem smislu, dn bi se ves hipotekami kredit prenesel nu Drž. hip. oauko. Če pomislimo, da nima Priviligirana agrarna banka v vsej dravski banovini več kakor 2% vseh izdanih posojil in da jc obenem potreba po kmetijskem kreditu prav v naši banovini rclu-tivno mnogo večja kakor v drugih, potem moramo priznati, ila so pruv rcgulalivnc liranil-niec s svojim dolgoročnim kreditom opravile veliko delo v naši banovini. Ali bi ne bilo škoda rušiti tel: hranilnic, ki imujo 85 90% vlagateljev i/, najnižjih stanov? Žc s tem so bile le hranilnice zadele, dn je bilu izključno Drž. Iiip. banki dunu pravica, (iu prevzemu pupilarnc vloge, šc vedno ni rešeno vprašanje likvidacije nvstro-ogrskili predvojnih državnih cent, ki so v listnicah teli hranilnic, za katere znašajo samo obresti zadnjih l"> let TJ milijonov srebrnih kron, prav tnko ;e niso likvidirane naložbe pri Poštni hranilnici. Izhod i/, tega položaju je mogoč Lamo nu ta način, da sc izda okvirni zakon, a podrobne odredbe, na primei v pogledu višine dopustnega nalagan ja denarja v poedine vrste posojil, naj se premislijo banovinam, ki najbolje poznajo gospodarske razmere v svojem področju. Minister nuj bi obdržal samo vrhovno nadziranje in odobravanje podrobnih odredb, na primer o kliuču razdelitve kredita po poedinih vrstah posojil. Zakon naj bi odredil iasnn odnose občinskih hranilnic nasproti Drž. hip. banki in Poštni hranilnici, morebiti tudi proti Priviligirani agrarni banki. Hipotekama banka jemlje na podlagi svojih zakonitih prednost! glavno aliinentaci jo priliva novih likvidnih sredstev regulativnih hranilnic. Treba je od praviti prednost Drž. hip. banke, da ona sama sprejema pupilarnc vloge. Za vsak priviligiran zavod bi moralo veljati pravilo, da se morajo denarna sredstva porabiti na istem področju, kjer so bila zbrana. Centralizaciji! hipotekai-iiegn kredita pri Drž, hip. banki naj se odpravi. Kako veliko delo so izvršile naše občinske hranilnice, je razvidno iz teh številk: v zadnjih 50 letih je bilo z njihovo pomočjo zgrajenih ■Kil sol. S2 vodovodov, "b cest in železnic, b"1 občinskih domov, 58 občinskih stanovanjskih hiš. 42 mostov, gasilskih domov, -it- električnih central. 19 občinskih podjetij. 18 bolnišnic. 15 sirotišnic, I- klavnic, II cerkva, 7 javnili kopališč. b soduii. 5 vojašnice, "i plinarne. 2 palači za okrajna nučelstva, 2 gledališči, 2 muzeja in 2 tramvajski progi. 1'c hranilnice so tudi podpirale obrtnika in so mu stavile nu razpolago 1 tredil poceni. Načrt zakona ne predvideva okrajnih lira-I niluic, pač pa samo občinske; v Sloveniji jc 6 ' okrajnih hranilnic in poleg tega ena banovin-sku. Treba jc zakon tako spremeniti, da bo dami možnost obstoja tudi drugim, torej nc samo i občinskim hranilnicam. Zukon daje možnost vsaki občini, da osnuje lastno hranilnico in cc-! lo omejuje v bistvu njen delokrog na občinsko j področje. I o ni gospodarsko utemel jeno, če bi | občimi postavila lastno hranilnico, bi to pome-i nilo sterilno atomizacijo vsega našega kredita, j Doslej smo imeli v Sloveniji 28 hranilnic, kar j jc povsem zadostovalo. Spomenica predlaga, nuj bi sc posamezne posojilnice nu zadružni podlagi zdru/ilc in usta-I noviie večje cdinicc, ki bi se lahko borile uspeš-, no proti gospodarski krizi. (Dvomimo, da bi bi-| la la komasacija naših rajfnjznovk res v inte-| resa našega gospodarstva. Prin. ur.) Spomenica j odobrava ukrepe, s katerimi hoče država pre-• prečiti preveliko izkoriščevan je vloženega ka-I pitala od struni občin in občinskih podjetij. I /ako- naj bi določil minimum v pogledu osnov-| negu kapitala, ki nuj bi nc bil manjši kakor j 250.000 Din. 1/. načrta je razvidno, da obstoji i namera, da sc komunalna kreditna politika ' spravi v roke Drž. hip. banke, čeprav tu niti nc . more zadovoljiti vsem potrebam. Temu nasprot-1 110 bi bilo trebu omogočiti hranilnicam, fin se ! one same bolj udejstvujejo pri leni kreditu, i Centralizacija ni na mestu. Banovino samo bi j bilo treba smatrati za upravno edinieo najvišje stopnje v gospodarskem pogledu iu (o kot edinstveno področje, na katerem hranilnice luliko plasirajo svoj denar. Dozdaj je bilo to v veljavi. Cc bi so izvedle odredbe načrta, bi bilo treba odpovedati samo pri hranilnicah v dravski banovini okoli 225 milj. dinarjev dolgoročnih posojil. "V smislu predloga naše trgovske zbornice je bilo treba z zakonom urediti tudi vprašanje runa« (navala) na hranilnice. Trebu hi bilo tudi razbremeniti hranilnice glede davčnih dH.ia-tev. Spomenica vsebuje nekaj prav zanimivih podatkov o poslovanju naših hranilnic. Pri njih jc bilo v začetku tega lela naloženih t,060.7 milijona Din, in sicer na hranilne knjižice 647.6 milij. Din. na tekoče račune 415.1 milij. Din. Piipilaini denar, naložen v hranilnicah, /naša 76.9. medtem ko je ob koncu 1. 1951. znašal 100 milijonov Din. Prej so hranilnice prejemale od 00.0011 8 milij. Din tega denarja mesečno, tnko ila jc la naložba dosegla 04% vseh vlog. Preliv tega denarja iz hranilnic v Drž. hip. banko bo imel /a posledico likvidacijo 12 hranilnic. Občinskn posojilu zniišujo skupno 524.0 milij. Din, zaostanki na odplačevanju občinskih posojil znašajo 6.5 milij. Din. Od tega odpade 2.8 milij. Din nn Ljubljano. Posojila, ki so padla pod zaščito kmeta, znašajo KI5.8 milij. Din, a zaostanki na neplačanih obrestih 4.5 milij. Din Pri hranilnicah presegajo kmetska posojilu 40% vseh vlog. Za zaščito je prosilo doslej 8 regula-tivnili hranilnic, pri Narodni banki imajo kro_ dite zu reeskont dve hranilnici v znesku 12.7 mili j. Din. zu lombard 5 hranilnic v znesku 5.4 milij. Din, to je 1.8% vlog. Od ostalih hranilnic so samo tri angažirane nu hranilne vloge, in sicer s 15.7 milij. Din. Pripominjamo, da je vlada sama povabilu gospodarske ustanove, naj stavijo svoje pripombe k načrtu zakona o hranilnicah in jiui s tem dala možnost, da izrazijo svoje mnenje. S tem je bila tudi odprla možnost, da se neka-lere določbe novega načrta v smislu novih predlogov popravijo. Prepričani smo, da ho vlada nvaževala upravičene predloge naše Trgovske zbornice toliko bolj, ker gre za predloge iz banovine. v kateri sta združeni skoro dve tretjini vseh sainonprnvuih hranilnic v državi in ki torej ludi lahko govori v zadevi s kompetciicu. Proti zakonu o pooblaščenih inzenferiih Elektroinstuletorji dravske banovine so v torek nu seji svojega odseka pri Združenju elektrotehniških obrti za dravsko banovino razpravljali o osnutku zakona, ki so ga predložilo inžeiijerske komore ministru za zgradbe. Ker omenjeni osnutek radikalno zadene v delovne interese vseh obrtnikov clcktroin-stalaterskega stanu in ker takorekoč zapira pot do samostojnosti vsem onim, ki pridobivajo strokovno izobrazbo v obrtnih delavnicah in nc morejo poslati inžciijcrji, .so elek-troi instalaterji povzeli ukrepe, da tudi s svojo strani nastopijo proti preočitemu ščitenju enega stanu in proti upropaščanju vsega ohrtiiiškega kadra. Prav v elektrotehniški in elekt roinstala-terski stroki in pri obralo vodstvu elektrarn sc vidi, da samo juridično razumevanje ne zadostuje pri sestavi obrtne zakonodaje, ker so potem zgodi, kakor se je zgodilo, da so pu-blicirajo zakoni, ki se morajo v praksi lo obhajali, mesto da bi sc izvajali. Dosti primera imamo že na novem obrtnem zakonu, ko se najmanjši in plačila nezmožni elektrarni predpisuje diplomirani tehnik ali iiiženjer 7.M oliratovodjo. Ker pa podjetje nc zmoro vzdrževanja tako visoko kvalificiranega obratovodja, sc ta nedostatek obide se z večjim nedostatkom tako, da prevzamejo gotovi pooblaščenci pač več obratovodnih mest nn svoje ramo in na. svoj žep. Knko pa sc tako ■ obratovodstvo« vrši, ,ie drugo vprašanje. Prav tako bi bilo z novim inženjerskim zakonom, ki zahteva taka pooblastila za pooblaščeno iuženjerje, da niti inženjorji sami ne morejo verjeti, ila bi sc zakon mogel izvajati. Neobhodno je, dn se pri sestavi obrtno zakonodaje k takemu delu pritegnejo tehniški sveli strokovnjakov vseh si rok. Mnogo bolje hi bilo tudi, ko bi na mestih obrtnih oblastev poslovali strokovnjaki, nc pa, kakor se dogaja, da so tam večinoma pravniki, ki pri najboljši volji tudi ■/. najdaljšim proučevan,jem tehniškega, delu nc morejo povsem razumeti, niti uvideti upravičenih protestov iz vrst obrtništvi!. A. Iv. Za izvoz koruze m' posnja >1 udinrsku z jugoslovanskimi iu romunskimi izvozniki. Z izvozom koruze naj bi se poravnali dolgovi, ki jih inialu | Jugoslavija in Romunija pri madjarskib industrijskih podjetjih. Letošnji jesenski velesejem »Ljubljana v I jeseni« bo prirejen od 5. do 16. septembra v : znamenju našega pomorstva. Največja prireditev v okviru lega velesejma bo velika ; Jadranska razstava, ki bo pokazala vse, kar . jo v zvezi z našim morjem iu obmorskim živilom. Jadranska razstava bo zelo obsežna, ' .saj bo zavzemala tri četrtino velesejmskegu I prostora, ki meri 40.000 kvadratnih metrov. Poleg Jadranske razstave bomo imeli še druge posebne razstave, ki bodo obsegale indu-stri jo, obrt, arhitekturo, esperanto, perutnino, kunce, koze, ovco itd. Tako bo letošnji jesenski velesejem vsestransko bogat in pester ter bo točna slika pridnega in tihega snovanja ter smotrenega dela naših ljudi. Olajšave udeležencem Ljubljanskega ve-lesejma v pomorskem prometu. Za obisk jesenskega Ljubljanskega velesejma, ki bo od S. do 16. septembra, so dovoljene sledeče olajšave: .Jadranska plovidba d. d. Sušnk ,ic dovolila udeležencem vozno olajšavo na la način, da .se vozajo v višjem razredu, plačajo pa ceno nižjega razreda. Ugodnost velja zn dopotovanje od 81. avgusta do 16. septembra, Zii povratek od 5. do 21. septembra. — Du-brovniška plovidba u. d. Dubrovnik je priznala isto ugodnosti v času od 20. avgusta tlo 20. septembra. — Zetska plovidba a. d. Ccti-njo je dovolila 00 odstotni popust na vseh svojih parnikih od 20. avg. do 20. septembra. Važnost esperantskega jezika je posebno velika v lujsko-promotni propagandi. Potom tega .svetovnega jezika se namreč izvaja jako intenzivna propaganda, zlasti v inozemstvu za obisk prirodnih krasot naše domovine. Slovenski esperautisti hočejo najširši javnosti pokazati svoje delo in v ta namen prirejajo esperantsko razstavo v okvirju letošnjega jesenskega Ljubljanskega velesejma od f>. do 16. septembra. Čigav jc Sueški prekop? Sueški prekop, o katerem v zadnjem času toliko govorijo v zve^i z abesinsko vojno, je last egipčanske rlruzbc. Angleži sami, to jc angleška država, imajo 858.000 delnic; vseh delnic je 800.000. Uprava družbe jo" tako razdeljena: angleških ravnateljev je 10, francoskih 21 in eden jo llolnndee. Sueški prekop donaša lepe dohodke, posebno danes. Samo dno 1!) .avgusta jc družba iiikasiriilu 2,480.0110 frankov! Boljše konjunkture že zlepa ni bilo ob Suezn. Sprti Primorje : Reka V nedeljo oh 17, predlrLma iiermes komb. — Svoboda na igrišču Primorja Po desetdnevnem odmoru bo zopet začel naš ligaš s prireditvami Za nasprotnika bo imel Reko, ponos viškega prebivalstva. S pridnostjo in požrtvovalnostjo je tu klub zavzel viden položaj. Itečani znajo zaigrati, posebno proti močnejšemu nasprotniku, / elanom in tehniko in ravno zato so njih tekme vedno dobro obiskane. Primorje bo postavilo v boj svojo liga garnituro. kateri gre v prvi vrsti za dober trening, ker se mora temeljito pripraviti /a težke jesenske borbe, ki ga čakajo V predtekmi sc srečata kombinirani Iiermes in Svoboda. Ambiciozno moštvo Svobode bo sigurno pokazalo športnemu občinstvu svoj napredek. Ne bo dolgo, kn bn to moštvo doseglo formo svojih najboljših dni. Vstopnina jo zn obe tekmi skupna in propagandno nizka. Sedeži so po s Din, stojišča 5 Din, dijaki iu vojaki 5 Din. Ilirija : Jadran SK Jadran v Kolcziji nastopi jutri, v nedeljo s svojim moštvom proti podzvezntmiu piv ku SK Iliriji. V predtekmi nastopijo htizenske družine obeh klubov. V slučaju, da hi moral« bazenske družine v prvenstveno tekmovanje drugam, tedaj nastopi rezerva SK Jadrana i rezervo enega ljubljanskih klubov. Prljalelji lepega športu pobite jutri na igrišče SK Jadrana v Trnovo. Vstopnina le minimalna. Mladinski brzoturnir na Rakovniku Športni klub Korolan nu Rakovniku v Ljubljani jo razpisal mladinski brzoturnir, ki se Izvode v nedeljo 25. avg. Prijavili «o se sledeči klubi: Hajduk. Jadran, Korolan, Mladika, lteka in Slovan. Pravico nastopa imajo samo tisti igralci, ki so stari 14 let ali mani: klub. ki bi nastopil s starejšim igralcem, izgubi tekmo s 3:0. Pri žrebanju so bili izžrebani sledeči pari: ob 10 dopoldne SK lteka: SK Mladika, nb i, SK Jadran:SK Slovan, ob 14 SK KoroluniSK llajduk. Popoldne oh 17 igrata dopoldanska zmagovalcu semifinale, ob 18 pa igrata zmagovalen iz tekme ob 14 in 17 finale. Tekmuje se po roup-sisteniu. Turnirski zmagovalec prejme krasno častno diplomo. Ker je zanimanje za In turnir Izredno veliko, saj hudo vodstva klubov poizkusila svoje najmlajše moči, bo prireditev vsekakor zanimiva. Občinstvu se bo nudil prijeten užitek, saj imamo Slovenci v mladih moteli največ upanja, ki največkrat pokažejo zelo lepo nogo-niclno igro. Celjski spori Celjski spori. Jutri, v nedeljo ho ob 3 popoldne na Oliuipovem igrišču v (iaberju prijateljska nogometna tekma med DNSK iz Trbovelj in SK Olimpom, ob pol o pa na igrišču pri Skalni kleli kvalifikacijska tekma med SK Hrastnikom in SK Atletiki. * Amerikanski iahkoatleti v Budimpešti. Amerikanski Iahkoatleti, ki nastopajo zadnje dni v važnejših evropskih centrih, so star-lali pred 10.000 gledalcev tudi v Umlimpešti. Amerikanci so zmagali na celi črti, izvzemsi teka na S0I1 iu. Krasen uspeh jc dosegel Sel ton v skoku s palico; svetovnega rekorda sicer ni mogel zrušiti, a skočil je vendar 4.80 m visoko. Doseženi so bili ti-le rezultati: 100 tn: 1. Draper (Amerika, 1:05); 2. Suezn k i (Japan, 10.81: 8. Forgacs (Madjarska, 10.9). - 200 m: 1. Draper (Amerika, 21.6); 2. Ojcncs (Madjarska, 22.8). — 400 m: 1. 0'Brioii (Amerika, 47.81; 2. Roissel (Francija. 48.2): 3. Szitvni (Madjarska, 8:40.5). 800 m: 1. Te RUMvnri (Madjarska, 1:5:1.6); 2. Veiizke t Vtnc rika, 1:58.8); 3. lstenes (Madjarska. 1:."6.7>. 1500 m: 1. lgloi (Madjarska, 4:00.81: 2. Szabo (Madjarska, 4:111.4). Tek čez zapreke llfl ni: Moreau (Amerika. 14.4); 2. Mtirukami (Japan. 1-1.0); 3. Javor (Madjarska, 15.4). Tek če/, zaprek 200 m: 1. Kovne« (Mud.iar-ska. 21.7); 2. Murnkami (Jnpnn. 26). Skok v višino: Uzakuinit (Japan. I.!i, i. - Skok v daljavo: Toiima (Japan. 7.4''. ni). Skok s palico: 1. Sefton (Amerika. 4 35 m); :'. Dve (Japan, 4.1 lil). Krogla: Horvat iMml.jar ska, 15.16 m). — Disk: Oarpenicr (Aincika. 4K44 m.) — Kojije: ll"i-\-:it (Madj., 62.48 m). » Jugosl. težko nhelska n ezn Jugoslovanska icžkoalleKka zveza Soja uprav nega odboru so je vršila dne .'>. avgusta. Prisolui gg.: Kovuč. Hichter. Outer, Kaluliiiič, Kidil. Hegni in Lilvvenstcin. Zapisnik zadnje sejo se vzume nu i znanje. Tajnik 1. refcllra o delu predsedstva zu I čas poletnih počitnic, kar so islolako vzame na znanje. — Turška zveza, IhIiiiiIhiI. iavlja, da sc vrši prvenstvo Balknnn lotos v Istanbnlu in sicer j dne 14.. 15.. 10. in 17. septembra. Sklon' so zaprositi ministrstvo /.a telesno vzgojo naroda, dn dovoli naše sodelovanje. Ukrenilo se je. po- trebno glede denarnih sredstev za potovanje ekipe z ozirom na lo. ker so lelos pogoji težji nogo doslej. • Sklene so priredili prvenstvo države za poediuce in to po pravilniku za to prvenstvo. Ker so jo prijavilo veliko število klubov, se je izvršilo žrebanje kakor sledi: Maribor, hantiim in lahka kategorija, dne 25. avgusta 1035. Prireditelj Muraton . — Zagreb: Perosna in pol-srednja kategorija, dne 1. septembra. Prireditelj Zveza. Sabotira: Srednja kategorija, dne 25. avgusta . Prireditelj llakoah . — Sarajevo: Pnlležka kategorija, dno 25. avgusta. Prireditelj Hajduk . — Zagreb jo moral prevzeti šo težko kategorijo, ker so z« isto ni nihče javil. — Propozicije pošljejo prireditelji sani i na vse klube. To prvenstvo je smatrati kol pred-olimpijsko tekmovanje v Zagrebu, ti. avgusta 1t>3;5. — Predsednik dr. Pnvo Marinkovl? s. r.; tajnik flichtcr Vilko s. r. 7,n Izlet planincev v Dubrovnik na kongres Zveze planinskih društev ter s tem zvezanimi izleti sprejemu pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4 prijave iitijda-Ije do ponedeljka, dne 26. t. in. Na državnih železnicah je odobren 75'< popust za skupino 1(1 oseb in 50% za posameznika. Nn parnikih jc 50/o popust /.a posameznika. Udeleženec se lahko vrača po (Irngi progi iu ui vezan na povratek po isti progi. Podrobne informacije daje pisarna SPD v Ljubljani ter vso podružnice SPD. Iz smiiško-teliničnega odbora JZ8Z. Olimpijski trening za tekmovalce: iSrumel, Herman. Palme, Istenič, Bpvc, Smolej, Starman, Prihovfek, Hfrvar, Senuar se vrši vsak lorek in vsak četrtek oh 18.1.5 na telovadišču Ljubljanskega Sokola v Tivoliju. Zbirališče zimsko kopališče Ilirija — V nedeljo, dne 25. t. ni. kondicijski trening. Zbirališče ob *> zjutraj pri mitnici v Hiški. Vodja šramol. — Načelnik. £SK »HerniCH«, tj. O. Podpisani upravni odbor izjavlja, da bo odslej pripoznal samo one denarne zahteve, katerim bodo priložene naročilnice kluba s podpisom predsednika centralnega odbora iu blagajnika. Žetev v Romuniji. Po najnovejših podatkih je bila žetev pšenice slabša knkor so prvotno priču-kovali in lo glede količine, in kakovosti. Koruze bo letos dovolj. Za izvoz bo pripravljenih 30 do 40.000 vagonov pšenice, 150 do 180.000 vagonov koruze, 5—6000 vagonov ovsa in okoli 60.000 vagonov ječmena. Belgijska revija o naši državi. »L' Expan-sion Belge . mesečna revija, ki izhaja v Rruxel-lesu, je v svoji junijski številki priobčila dolg uvodni članek o Jugoslaviji. Člankur popisuje na kratko politične, zemljepisne in gospodarske razmere v Jugoslaviji. Dodana mu je tudi lepa slika 'Ljubljana ponoči«. Podrobnejši je popi« gospodarskih razmer v Jugoslaviji. Stanje poljskih bank. V 12 delniških iu fl večjih zasebnih bankah na Poljskem je bilo 30. junija v blagajnah 36,611.000 zlotov (34,098.000 pred enim letom in 33.383.000 na koncu maja tega lela). Vrednost vredn. pap. je znašala 104.0 milij. zlotov (lani (18.6, 00.4 milij. maja letošnjega leta). Bilančna vsota je znašala 1.945 milij. (lani 1.740 milij., maja letos 1,920) Vloge so v teku enega lela narasle od 410.7 milij. na 462.2. Borza Denar Dne 28. avgusta. Dolar in lira čvrstejSa. — V zasebnem kliringu je šiling ostal neizpremenjen, v Ljubljani 8.37—8.47. v Zagrebu 8.27—8.37, v Belgradu 8.29— 8.30; funt v Zagrebu 234.45—230.05. v Belgradu 233.05--235.55; požela v Zagrebu 545—555, v Belgradu 570 bi., grški boni v Belgradu 33.25 den. Ljubljana. ' Amsterdam 2051.01-2965.61, Berlin 1752.77—1766.65, Bruselj 734.90 - 739.00. Curih 1421.22—1431.29, London 216.20 -218.25, Nevvvork ■1320.73-4357.04, Pariz 288.01-290.05, Praga 180.01 —182.02, Trst 357.10—360.18. Zagrebški promet je znašal 458.000 Din. Curih. Belgrad 7. Pariz 20.26. London 15.2125, Nevvvork 306, Bruselj 51.625. Milan 25.0875, Madrid 42, Amsterdam 207.20, Berlin 123.20, Dunaj 57.75, Stockholm 78.40. Oslo 70.40. Kopelthagen 67.90. Praga 12.71, Varšava 57.90, Carigrad 2.47, Bukarešta 2.50. Helsingfors 6.71, Buenos-Airos 0.8225, Atene 2.90. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% Invest. pos. 81.30—82, agrarli 45.50—16.50, vojna škoda promptna 371.50 -372, begi obv. 65-66, 8?„ Bler. pos. 81-82, 7% Blcr. pos. 72.25—78. 7% pos. DHB 75 80. Zagreli. Drž. papirji: 7% inv. pos. 80.50-81, agrarji 45.50 —40, vojna škoda promptna 370.75— 372, nov., dec. 370—371, begi. obv. 64.50 65.60. H'/o Bler. pos. 81—82. '% Bler. pos. 70.50—73, 7% pos. DHB 75—80. — Delnice: Narodna banka 5750 den., Priv. agr. banka 233 - '234, (lsj. sladk. tov. 120 lil.. Trboveljska 95—105, Izis 10 Id. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. |>os. 80.5—81.5. vojna škoda promptna 371.50- 372 (372, 371), okt. zaklj. 371—372, bogi. obv. 60.25- 66.75 (67). 8'. Bler. pos. 80—81.50, 1% Bler. pos. 71.50—73 (72.5). 7% pos. DHB 83 lil. Delnice: Narodna banka 233- 233.50 (283.50, 233). Žitni tre Somlior. Oves bnč. in srem. 103 — 105. ječmen bač. (n srem. novi (>3-04 kg 115—120, bnč. iu srem. poletni 67-68 kg 135—110, bar. 07-68 kg 110—145, koruza bač. 91—93. srem. 92—91. Vso ostalo neizprem. Tendenca postojana. Promet 69K' vagona. Novi Sad. Vse iielzprein. Tendenca neizprem. Promet srednji. Budimpošta. Tendenca stalna. Promet živahen. Pšenica okt. 15.37—15.45, zaklj. 15.30—15.40, rž okt. 13.98 -14.07. zaklj. 13.93- 13.91. koruza avg. 14.50—14.70, zakli. 14.60—14.32, sepl. 14.40—14.70, zaklj. 14.60—14.62, maj 14.70—14.00, zaklj. 11.73-14.75. Chicago. Pšenica maj 193(1 02. sept. 87.75, dec. 90.25, koruza maj 1036 67, sept. 73.75. dec. 65.50. oves maj 1930 40.50. Winnipeg. Pšenica avg. 86.50, dcc. 85.50, jan. 85.125. Živina Ptujski sejmi. Konjski in goveji sejem, ki sc je vršil v torek. 20. t. m., ju bil kar sh tiče dogona dobro založen, kupčija pa je bila srednja Prignali so 733 glav živine in sicer 12-1 volov. 342 krav, 21 bikov, 43 juncev, 72 tolic. 4 teletu >u 142 konj. Prodano je bilo 105 glav, — Cene za kg živo lože so bile naslednje: voli 2-do 3 Din, krave 1.50 do 3 Din, biki 2 do 2.50, telice 2.50 do 4 Din. Konji so se prodajali po kakovosti in sicer od 400 do 2.500 Din komad, žrebeta pa od 200 do 30O Din eno. — Sejem za prašiče v Ptuju v sredo, 21. I. ni. je bil zelo slabo založen; pripeljali so komaj 50 rilcev, prodali pa 21 komadov. Povprečne cene za kg žive teže so bile naslednje: pršutarji 4 dn 4.50 Din. debele svinje 5. plemone I Din; Jirasci Klari 6 do 12 tednov so se prodajali od 1.5 do 100 Din komad. Kakor razvidno, so ceno živini in lo nc samo pri goveji živini, ampak tudi pri svinjah. padle. Na ptujski sejem pride kakor znano, žo od nekdaj prvovrstna živimi. Krivdo padcu cen je iskali v tem, ker nn sejmo prihajajo lo domači mesa rji, ki določajo sporazumno ceno. Nujno jo torej potrebno, dn merodnjni faktorji ukreneio po Iretino glede zvišanju cen in temu potreben ludi izvoz živine. Ali ste že poravnati naročnino? Šmarje pri Jelšah Jutri proslavljamo deseto obletnico blagoslovitve našega domu. Dal Bog, da se zopet združimo okoli našegu ognjišča vsi, ki smo bili združeni ob njem ob blagoslovitvi in vsi, ki smo ga spremljali skozi težave zadnjih let in še vsi, ki so morali svoje delo na [>olju katoliške prosvete zaradi razmer omejiti ali opustiti. Naš praznik je v nedeljo, proslavimo gu dostojno! l'o slovesnih ve-černicali bo v dvorani kutoliškega domu sluvnoetna akademija. Vrstile se bodo pevske točke, govor, simbolični prizor »Povsod lioga< in »Misterij sv. mašeč, igra Calderona de la Barce. Obišče nas tudi bivši predsednik prosvet. društva g. župnik iz. Št. Petra, Ivan Rančigaj. Pridite! Vabimo tudi sosednje župnije in sosednja društva, da nam pomagajo dosiojno proslaviti naš praznik. Šolske vesli Na državni realni gimnaziji r Kočevju »e bo vršilo vpisovanje učenoov za šol«ko leto 1935-90 j>o slededem ra/.i>oredu: v I. razr. dno 2. sept. od 9—1*2 v pisarni, v ostale nižjo razrede dne 3. sopt. od 8—12 ln v višje kakor tudi vpisovanje dijakov z drugih zavodov dne 4. septembra tnl 8—12. — Ravnateljstvo. Popravni izpiti. Na uršuliinskl realni gimnaz/ij i «e vršo ]>opravui izpiti dne 20. avgusta o.b 8. Učenke, kii niso priložilo prošnji izpričevala, naj ga gotovo prinese s seboj. Na državni meščanski šoli v Ormožu bo vpisovanje dne 1., 2. in II. septembra, visakokrat (hI 8—12. Vso jkodrobnoHti glede sprejema so objavljene na rav,glasni deski v gotski v<*ži. št. l'id nad Ljubljano. Ponavljal ni izpiti na mo-šč-aiuski šoli se bodo vrnili »/.a 1. roared v četrtek, dne 21). avgusta, za ostalo ra/jrode pa i>etek, dno 30. avgusla, vsakokrat od 8—12. Vpisovanje '/.a novo šolsko leto bo dne 1., 2. Ln 3. septembra vsakokrat od 8—12. Predložili jo treba zadnjo šolsko izpričevalo in potrdilo o viAim neposrednih davkov. Kdor ima n« šoli več učencev .zadostuje eno potrdilo. Ce pa iirnajo starši učoneo na različnih srednjih šolah, predložijo prepis potrdila, ki ga jo treba kolkovati z 10 Din. K vpisu morajo priti tndi oni učenci, kii eo so ie. v mesecu jnuiju v>ača«no vpisali v šolo. Podrobnejša navoo možnosti brezplačno. Na Državni tehniški srednji, deUrmdski, moški in ženski obrtni Soli v Ljubljani l«> vpisovanje v jjtvo letnike 2. in 3. septembra dojioldne. Vsa druga pojasnilu so dobe na šolski mvxglasni deski. ISassnanila Liubliana 1 Nočno službo imajo lekarne: dir. Piccoli, Tyr-ee»ta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62 in mr. Ooirtiis, Moste. 1 F si bivšti pomorščaki so jx>7,ivajo na članski sestanek, ki se vrši v soboto 24. t. m. ob 20 v restavracija «&©sticas Tyrševa cesta. Ker so na dnevnem redu razgovor o bližajočem se kongresu Jadransko straže in sodelovanju Mornarsko sekcije JS na ]>omorsko-jadranski razstavi ln I. zbor vseh bivših mornarjev in častnikov na£e vojne in trgovske mornarice, je dolžnost vsakega zavednega člana, da se sestanka udeleži! Cerkveni vestnih Duhovne vaje za gospe, žene in matere v Lichten-furnovem zavodu v Ljubljani bodo od 25. do 29. avg. Začetek 25. avgusta ob (i zvečer, sklep 29. avgusta zjutraj. Udeleže se jih lahko tudi one, katere bi ne nio-gJo stanovati v zavodu. Iskreno vabljene! Pridite, da se v tihih dneh o
  • očijeto in si uaberete novih moči %a vaš težavni poklic. Radio Programi Radio Liubliana f Sobota, '24. avgust: 12 Ploščo različne bodo pele kar brez prostan.ka pesmi vesele; 112.45 Poročila, vreme; 13 Cas, obvestila; 13.15 Plošče različne bodo pele kar brez ^restanka pesmi vesele; 14 Vreme, spored; 18 Na delopust veselih Lic: Radijska orkester; 18.40 Zunanji politični pregled; 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila; 19.30 Nacionalna ura: Ob 50-let niči prvega slovenskega izleta v Prago (dr. Ivan Lah) iz Ljubljane; 2(1 Pester večer: Otok bleski, kinč nebeški, sodelujejo: Radijski ork as ter. Radijski jav,z, Akademski pevski kvintet. Radijski dramski studio in plošče; 22 Cas, vreme, poročila, spored; 22.10 Otok blc&ki, kinč nebeški (nadaljevanje). Drugi programi t Belgrad: 17 Narodne pesmi, poje gdč. Jelena Vu-janovič; 19.30 Nacionalna ura: Ob priliki .'>0-letnice prvega slovenskega izleta v Prago (Ivau Lah, prenos iz Ljubljane); 20 Kalmann: Bajadera, opereta v treh dejanjih; 23.80 Plesna glasba. — Opere in operete: 20.30 Bordeaux Lafayebte: »Norma«, opera (Bellini); 20 30 Lyon: La Dona «Oillette de Narbonne , opereta; 21 Toulouse: Odlomki iz operete «La Basoehe- ; 20.40 Rim: Opera «G hibe lin a. od Biannehi a; 21 Strasbourg: Komična opera «Galatee«. — Veliki koncerti: 20 I>roit-wich; 20 Radio Pariš, 20.30 Grenoble; 21 Bruxelles (Fla-man). — Instrumenta ni koncerti: 18.40 Miinehen, 22 10 Budapest I .— Vokalni koncerti: 18.15 Varšava, 1«!4"> Rf^gional Program; 18.15 Hilversum; 10.20 Dunaj; 20.45 Palermo. — Plesna glasba: 20.10 Deutschlandson.ler; 20.10 Hamburg; 22.10 Beromunster: 22.15; Oslo; 22.''0 Kegional Program; 22.3 Leipzig; 22.30 Kbnigsberg; 22.50 Radio Pariš; 2.'! Droitwich, 23 K o hi, 23 05 Kalundl>org. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Mlado dekle absolventka meščanske šole s prav dobrim usipe-hom - išče službo v trgovini. Neža Kozjaai, Boža-kovo, p. Metlika. (a) Absolv. mešč. šole prosi primerne sluibe. — Gre tudi kot vajenka v boljšo trgovino. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10152. (a) •JjjjTjjl Dobro šiviljo iščem za na dom. Poizve se: Streliška 32-1. (b) Fotografski pomočnik ali pomočnica se sprejme s 1. septembrom. Negativ, pozitiv retušer. Ponudbe na: »Foto »Bulevar«, Novi Sad, Kraljice Marije 11. (b) Trgovski pomočnik perfeklen v železnini, dobi mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Resen železninar« št. 9980. (b) Prodajalko izvežbano v krznarski stroki - sprejmem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sposobna« št. 10181. (b) Šolajte se doma! Moderne jezike, trgovske predmete, stenografijo, stroiepis itd nauči temeljito in hitro doma potom dopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2/II. Pišite po pojasnila. (u) HRANILNE KNJIŽICE ptujskih hranilnic kupimo. Gotovina takoj. BANČNO. KOM. ZAVOD Maribor, Aleksandrova 40 Dijaki Otroke od 3. leta dalje, dijakinje meščanske šole, poštena dekleta sprejmejo v celotno oskrbo čč. sestre De Notre Dame, Jesenice. IŠČEJO: Sobo za pisarno prazno, svetlo, s posebnim vhodom, po možnosti v pritličju in v centru mesta - iščem. Ponudbe upr. »Slov.« pod »Pisarna« št. 10151. (c) ODDAJO: Dvosobno stanovanje oddam s 1, septembrom. Vrhovčeva ulica 12. (č) m Chevrolet limuzina 1934, skoraj nova - naprodaj. Šivic, Ljubljana, Glinška 4. (f) ^AAAAAAAAAAAiAUAAAAAAAAi VWWWW WWWWWWW WWWwWWW W wv v* Urootn oglat, r »•i*lGi,enr.z* oosestvo ti hitro proda; če ze ne z gotovim denarjem ~>ar kunca ti kniihco dn Parcelo blizu 1000 m2 za vi-soko-pritlično ali enonadstrop-no hišo (vilo), pod Rožnikom, proda Zirovnik, Tavčarjeva 6. (p) Kupim stavbišče, trgovsko hišo ali drugo poslopje v trg. svrhe, kjerkoli na eksistenčnem kraju. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Trgovec« št. 10148. (p) Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičevo cesta 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Doroo-liuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska Številka 3030 Na poti v šolo varujejo Vaše otroke pred mrazom in dežjem samo nepremocljivi TIVAR HUBERTUSI Hiša na Rožniku poleg 32.500 m- zemljišča - proti gotovini naprodaj. Ponudbe pod »650.000« št. 10084 upravi »Slov.«, (p) Vogalna parcela 700 m- - naprodaj. Rožna dolina cesta VI. št. 26. (p) ! i 'Tmm'ff?ffsflriii Ce avto sv o/ stari prodajaš ar motorja bi znebil se rad hri kupo v ti mnogo prižene Slovenčev najmanjš* inserat Prodam: stroje za pletenje posteljnih mrež in ograj, tračno žago, poravnilnik, elektromotorje z vsem orodjem. Bernard Jože, Jesenice-Fužine. (1) 140 hI vina iz lastnega vinograda na Varaždin-bregu, proda Ravnateljstvo nadbiskup-skih dobara, Zagreb, Vla-ška ulica 75. Za šolarje dobre in cenene obleke -si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14. (1) Koroške brusnice pla-ninske (Preiselbeeren), dnevno sveže, dobro izbrane, razpošilja po pošti ali brzovozno od 5 kg naprej po dnevni ceni Zechner Henrik, trgovec, Libeliče, Koroško. (1) Pod ceno naprodaj: :i masivne spalnice 3 kuhinje, 32 m3 hrastovih friz I skobeinik, U brusilna stroja, 10 jermenic, ie-cne, želtzne, 30 m:l suhih hrastovili plohov. 30 ni I transmisije 7>■ mm, l-i leža ev. liOO 800 m1 mt-hkih desk. 30 m3 6 —12 cm bukovih pkhov, palčič. Franc Mčirtinec lesna indu trija, Škofljica. Čistokrvni ptičarji mladiči, bodo v 2 tednih za oddati. Korn, Poljanska cesta 8. (Ij Prodam kompletno opravo za delikatesno in specerijsko trgovino, tehtnice, registr-blagaine, vozove, mline, pisalne mize ter vse v to stroko spadajoče predmete. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 10090. (1) Tinčkove in Tončkove prigode m. Primožek sluti, kaj se bo zgodilo. i; Primožek, ki je na balkonu svojega »nebotičnika« klical gorilo, je še v pravem času opazil kačo, ki se je potuhnjeno plazila proti žirafi — vedno bliže, vedno bliže... »Uboga žival, zdaj ni zate nobene rešitve več!« si je mislil. Ko se je kača priplazila do žirafe, se je začela vzpenjati po njej navzgor, da bi se je najprej oklenila okoli vratu. Primožek je uganil nakano krvoločne kače in v glavi se mu je nekaj zabliskalo. Na vso sapo je planil v notranjščino in zakričal: »Sulico! Hitro mi dajta sulico!« Nenadoma nas je za vedno zapustila, večkrat previdena s tolažili svete vere, naša preljuba, predobra in preskrbua tetka, gospodična Ivanka Bohinec učiteljica v pokoju Pogreb naše predrage tetke se bo vršil v soboto, dne 24. avgusta 1935 ob 5 popoldne izpred mrtvaške veže hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti št. 9 na pokopališče k Sv. Križu. Priporočamo jo sorodnikom, prijateljem in znancem v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dne 23. avgusta 1935. Globoko žalujoča: Lehpamer Iva z otroki: Ivčkom, Sonjo in Štefkom ter ostalo sorodstvo. 106 Dolores Vieser PEVČEK Ljubezenska znndha mlade duše V tej stiski je šel k patru rektorju in ta — o sreče! — mu jo obljubil, da bo prosil patra provincijala. da bi smel kot oblat že zdaj stopiti v samostan. Dovoljenje je za božič prišlo in Jurko sanja zdaj sleherno noč, da mu tiče noge v sandalah in da bo smel reči v šoli ne pater rektor, temveč pater gvardijan. Tako ga vsega prena-polnjuje pričakovanje, da nili ne opazi, kako Ivan poleg njega polagoma ugaša. Spoštljiva plahost, ki ga je bila prevzela po čudnem dogodku v gostilni, se je kmalu spet razkadila, ko je Ivan spet kakor sicer privolil v njegov eotročarije in načrte o bodočnosti. Le ko je proti koncu novembra ležal Ivan teden dni v postelji nevečen in bolan in tiho trpel zastran patra Bernardina, se je v njem krepkeje zgenila plaha vdanost. Prišli so jasni in mrzli prosinčevi dnevi. Ivan se počuti spet bolje in hodi celo v šolo, čeprav ne vsak dan. Ko gredo nekega zgodaj mračnega popoldneva iz šole, zahrešči za vogalom nenadoma pločevinast glas trobente. Truma dečkov se spusti v dir. Kaj se je naredilo? — Pa glej, že prihaja pisano in bleščeče v svit svetiljke na trgu. Najnaprej jezdi na švedrasti, kakor trska suhi kljusi, vitez, zelen kot trava. Črni brki mu srše kakor dve goli bodali s premrazenega obraza. In za njim mal trop pustolovsko našemljenih možičkov in ženičk: grbav pav-liha z dolgimi uhlji in kraguljčki; oguljena, kot nit suha kraljica, ki nadvse dostojanstveno vlači za sabo po Bnegu škrlatasto vlečko; drhteča, bela, plavolasa vila, še mlada, da se Bog usmili; bohotna plesalka z žarečimi očmi; debel, častitljiv, koren jaški oče in prhajoč, veseljaški peklenec, ki venomer drgeta in cepeta. Vitez iznova zatrobi in vse dere skupaj. Okna za-žvenkečejo, kabli ca zropola s podstavka pri Rartločko-vetn vodnjaku. Usta in oči se vitezu neverjetno široko odpro, ko zakriči: »Častiti, umetnost ljubeči, prežlahtni meščani tega slavnega mesta! Presvetli gospodje! Častite in dra-žestne dame! Sprelepe mladenke in gospice! Tudi vi, moji nadepolni mladeniči —,< (fantički se hehetajo), »poslušajte, kaj vam naznanim! »Jaz, conle Carlo Ama-deo de Rivariste de Mortefuore in ta plemenita družba umetnikov, ki sicer razveseljujemo s svojimi čudovitimi umetnijami velemogočnega perzijskega šaha z njegovimi tremi tisoči zastrtih žen, priležnic in robkinj, ki napolnjujemo okcident in orient s svojo slavo, mi smo sklenili, da hočemo razveseliti za kratek časek tudi to prežlahtno mesto s svojim obiskom. »Pridite torej, vi, ki so vam po godu lepe, tragične in smešne komedije, — vi, katerih srca razveseljuje sladka muzika in Terpsihora tujih dežel! Pridite še nocoj v dvorano v gostilno pri »Zvezdi«, sicer zares zamudite priliko, videli zvezdo z Vzhoda, umetnijo vseh umetnij! — Danes agiramo z vso vnemo« — trobenta zapoje — »Salamanko, krvoločno graščakinjo špitaisko — ali žalostno tragedijo duha, ki je hodil strašit!« Trobenta spet razklano zahrešči. Tenka kraljica, ki se že kar vidoma čuti za krvoločno Salamanko, zavija lačne oči, peklenec zre smešno koprneče po njej tja čez, pavliha krepko tleskne radovednega pekovskega pomočnika čez. hrbet, uboga, mlada vila pa se smehlja in priklanja. Nato sen pomika sprevod dalje, spremlja ga tuleča mladež in radogledo ljudstvo. Plesalka tolče venomer na bobenček s kraguljčki. Zdaj vro Šentvičani sleherni večer k »Zvezdi«, kjer v praznem konjskem hlevu predstavljajo komedijo. Staro italijansko pečico je postavila milosrčna krčmarica zastonj v prednji kot, da vsaj odličnjaki v prvih klopeh in igralci na odru dobe nekaj gorkote. Zadaj se preriva žlota tako na gosto, da je dovolj gorko. Conte Carlo Amadeo kar žari. Veseljaškega peklenca in pavliho pošlje po graščinah in vaseh prav noter do doline Krčice. In radovedno ljudstvo prihaja rado iz zimske dolgočasnosti, da si ogleda lepo komedijo. Fantički se potičejo naprej in naprej okrog gostilne, da bi vjeli kako drobtinico pisanih lepotij. Za pošteno vstopnino jim manjka denarja. In nemara je tudi dokaj lepše prežati popoldne skriv skozi režo pri hlevnih vratih in prisluškovati, kako nerazumljivo in zamolklo se razvnema vitez, kako rezko zaukazuje kraljica in krika in vika plesalka. Zakaj le ne govore po perzijsko? — Ali je pa perzijsko to, kar blebeta peklenec? Jurko vleče Ivana sabo k »tragičnemu konjskemu hlevu«. Ivana izpočetka ni nič prav mikalo. Ko pa se vstopi k vratom in sliši, kako pustolovsko govore, ga spreleti občutek, kakor da je doma. Ti potujoči ljudje so vendar njegove vrste. Saj je bil on tudi doma na cesti! Nekega dne, ko gre spet z Jurkom čez dvorišče, vidi plavolaso vilo. Oblečena je v tenko, strgano, kratko oblekco in lasje ji vis6 v dveh bleščečih se kitah spredaj čez prsi. Sloni na umazanem zidu in ga dolgo gleda. Ivan stopi k njej in jo nagovori: i * 2. i JS '<8 i ™ e j a iri ' "S = .O) « i c '-n rt B C ; * e ; £ S i :s I S o t- n 5 t* O S «£ C Jt V) C U d c> 5> W O C b g S -s :5- :=. -M B B 3 2 B B j i s s ■Ol B s S o rt N 3 .2 IS i 1 g s >N C 0 B 1 " I S a B S » s O n — -Q S .a 2 S §■