IV
(5 o i) (!
O
o
s~yuAUCQ...
NO. 128
Ameriška Domovina
0°k,>zA
s n
'AoiRICAN IN SPIRIT A IN LANGUAG6 ONLY
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 1, 1971
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisa?, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€B
STEV. LXXII — VOL. LXXII
Izrael bo dal Arabcem Bengalsko gospodarstvo
je še zmeraj na tleh
I DAKA, Vzh. Pak. — Potekli
v Vzhod. Jeruzalemu odškodnine za posest!
Vlada je predložila zakonski načrt o izplačilu odškodnine Arabcem v Vzhodnem Jeruzalemu za izgubljeno posest.
JERUZALEM, Izr. — Vlada Izraela se je odločila plačati A-rabcem v Vzhodnem Jeruzalemu odškodnino za pred 23 leti izgubljeno posest. Načrt je bil dolgo v razpravi in naj bi bil nekako d o p o 1 n ilo pripojitve Vzhodnega Jeruzalema Izraelu. Ko so Izraelci vzhodni del Jeruzalema, ki obsega staro mesto, junija 1967 zavzeli, so ga kmalu nato združili s svojim Jeruzalemom v eno mesto.
Kljub združitvi položaj Arabcev v Vzhodnem Jeruzalemu ni bil enak položaju Arabcev v Izraelu, ki ob ustanovitvi Izraela maja 1948 niso zbežali, ampak so ostali na svojih domovih. Ti so dobili že zdavnaj pravico do odškodnine za posest, ki so jo izgubili ob ustanovitvi Izraela. Če naj bo stari del Jeruzalema del Izraela, morajo imeti njegovi prebivalci enake pravice kot drugi prebivalci republike. To velja tudi za izraelske Arabce.
Ta misel je končno zmagala in pravosodni minister Jakov S. Shapiro je uradno stavil Knesetu predlog, naj se v teku prihodnjih 20 let izplača do kakim 10,000 Arabcem, prebivalcem pripojenega dela Jeruzalema e-nhko odškodnino, kot gre Arabcem, ki so leta 1948 ostali na svojih domovih na ozemlju Izraela.
Zakonski načrt ne velja za A-rabce v ostalih zasedenih predelih, ker Izrael njihovega položaja še ne smatra zo dokončnega. Zakonski načrt za odškodnino Arabcem v starem Jeruzalemu le potrjuje izraelsko odločnost obdržati ta del junija 1967 osvojenega področja.
Olje iz oljnega škrilja
WASHINGTON, D.C. — Notranji tajnik Morton je objavil, da namerava dati posamezna ležišča oljnega šrikljavca v zakup za izkoriščanje privatnim podjetjem. V debelih plasteh tega škriljavca v državah Wyoming, Colorado in Utah so o-gromne količine olja. Zadostovale bi za več kot sto let v sedanjem obsegu porabe, če bi . j ih le znali gospodarsko izkoristiti. Pri sedanji tehniki pridobivanja olja iz oljnega škriljavca je to olje predrago v primeri z oljem iz drugih virov.
Zvezna vlada je hotela že pred dvemi leti dati nekaj področij z oljnim škriljavcem v zakupno izkoriščanje, pa ni dobila ponudnikov. Zaveda se, da bo prej ali slej treba ta vir uporabiti in je zato najboljše, da se najde naglo boljša tehnika njegovega izkoriščanja.
V remenski prerok
pravi:
Večinoma oblačno in manj vroče z možnostjo dežja. Najvišja temperatura od 80 do 85 stopinj- l i
so trije meseci, odkar je izbruhnila sedanja državljanska vojna. Kako hitro in temeljito so prvi tedni državljanske vojne porušili vse blagostanje v Vzhodnem Pakistanu, se da ugotoviti že sedaj. Pakistanski režim je namreč dovolil nekaterim tujim časnikarjem, da so obiskali Bengalijo. Kar so ugotovili, se zelo vjema s prvotnimi poročili iz Indije, ki so jih svoj čas smatrali za pretirane.
Sedanji obiskovalci Vzhodnega Pakistana še zmeraj le potrjujejo, kako je dežela razdejana, narod pa obubožan, dočim se o obnovi gospodarskega življenja zaenkrat še ne da govoriti. Težko je reči, čemu je to treba pripisati:	ali nesposobnosti paki-
stanske vlade ali načrtnemu zavlačevanju obnove dežele, ali a-patiji domačega prebivalstva itd. Morda bodo morala poteči leta, da se vrne v razdejane kraje nekdanje skromno blagostanje.
Časnikarji so opazili tudi, da uporni bengalski duh še ni mrtev. Še zmeraj se doma skrivajo domači gverilci in delajo preglavice vladnim varnostnim organom. Značilno je tudi, da begunci ne kažejo nobenega veselja, da bi se iz Indije vračali domov. Zato je mnogo požganih vasi in mest prav v takem stanju, kot so bila v začetku tdora vladnih čet.
Turčija bo prenehala pridelovati opij
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon je včeraj objavil, da je bil dosežen s Turčijo dogovor, v okviru katerega bodo s prihodnjim letom prenehali v Turčiji pridelovati opij, iz katerega delajo heroin.
V Turčiji pridelajo okoli 60% vsega opija na svetu, ki prihaja v obliki mamil največ preko Francije v ZDA.
Poravnajte naročnino! Datum poteka naročnine je nad Vašim imenom na naslovu!
Hanoi se odločil za večjo vojno 1.1963
Tajni dokument kaže, da se je Severni Vietnam odločil za razširitev vojne Južnem Vietnamu že koncem leta 1963, torej daleč pred L. B. Johnsonom.
SAIGON, J. Viet. — Tajni dokument, ki razkriva resolucijo devetega zasedanja centralnega komiteta Komunistične partije v Hanoi decembra, je očiten dokaz, da se je Hanoi odločil za vojaški nastop in vojaško zmago v Južnem Vietnamu še pred koncem leta 1963 kmalu po umoru predsednika Diema. Ta sklep tedaj ni bil znan ne Sai-gonu ne Washingtonu, ker bi bil sicer gotovo uporabljen v dokazovanju nujne potrebe nastopiti proti rdečim načrtom.
Iz dokumenta je razvidno, da so se vodniki v Hanoiu odločili za obsežen vojaški nastop v Južnem Vietnamu neoziraje se na nevarnost ameriškega neposrednega posega v vojskovanje. Prepričani so bili, da imajo sredstva za zmago na razpolago, upanje na uspeh jim je" povečevalo slabo notranje stanje v Južnem Vietnamu, kje po umoru Diema dolgo ni bilo nobene trajnejše vlade.
V Saigonu in v Washingtonu so bili precej gotovi glede komunističnih načrtov, toda manjkalo jim je trdih dokazov za nje, s katerimi bi bilo mogoče prepričati domačo in svetovno javnost, da je napadalec Severni Vietnam in da je treba njegov’ osvajalni pohod zatreti zaradi varovanja svetovnega miru.
Oirektor Q1A v Izraelu
JERUZALEM, Izr. — Redko se dogaja, da bi objavljali, kam je šel v tujino direktor Osrednje obveščevalne službe — CIA. On je vodnik glavne vohunske službe ZDA in vsaka njegova pot v tujino je zvezana z najrazličnejšimi sumnjami. Običajno države vodnikov svoje vohunske službe niti ne izdajo javnosti, kaj šele, da bi javno razpravljale o njihovih potih po tujini.
Zato je posebno zanimivo, da so izraelski viri pustili v javnost vest, da je vodja Osrednje obveščevalne službe ZDA Richaro Helms v Izraelu na nekaki uradni poti. Ta vest ima birez dvoma svoj poseben smoter. Verjetno hočejo v Jeruzalemu pokazati Arabcem, kako dobre in tesne stike imajo z ZDA, četudi tu in tam pride javno do trenja med J e r u z a 1 emom in Washingto-aom. .
Trdijo, da je prišel !R. Helms v Izrael, da z vodniki njegove obveščevalne službe in s predstavniki vlade pretrese položaj na Srednjem vzhodu, zlasti obseg in vlogo Sovjetske zveze v arabskem svetu. Ta raste, ko se arabski svet z Egiptom na čelu pripravlja na nov vojaški spopad z Izraelom.
Tako je razumljivo, da bo R. Helms skušal dognati tudi dejanske potrebe Izraela v orožju ohranitev ravnotežja sil, ki ga hočejo ZDA ohraniti na Srednjem vzhodu kot sredstvo za preprečevanje nove vojne.
ZAKON 0 VOJAŠKI OSVEŽI DANES PRENEHAL VELJATI
Obe zbornici Kongresa sta odobrili zakonski predlog o podaljšanju vojaške obveznosti, pa se nista mogla zediniti na skupno besedilo, da bi bil zakon odobren še pred potekom starega.
WASHINGTON, D.C. — Kon-ferenca zastopnikov Senata in Doma se je zedinila že v torek o vsem besedilu zakona za podaljšanje vojaške obveznosti za dve leti, ni pa še danes našla re-;itve za v Senatu odobreni pred-.og umaknitvi vseh ameriških o-ooroženih sil iz Južnega Vietnama v teku 9 mesecev, če rdeči izpuste v teku treh mesecev ameriške vojne ujetnike. Predlog je stavil vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield in je tam tudi prodrl. Predstavniški dom je predlog odklonil in zastopniki obeh zbornic morajo sedaj najti neko rešitev, ki bo sprejemljiva kot kompromis za oba domova.
V čem bo kompromis obstojal, trenutno še ni jasno. Trdijo, da je Dom pripravljen odobriti resolucijo, ki bi izražala željo Kongresa po končanju vojne v Vietnamu, ni pa voljan postaviti v tem pogledu kak datum.
Zakonski predlog bo zato nemara potreboval še nekaj dni za sprejem in končno odobritev. O-brambno tajništvo v tem času ne more klicati v vojaško službo, ker zakon o vojaški obveznosti od danes ne velja več.
V zakonskem predlogu so se zedinili na odpravo pravice odložitve-roka študirajočim. Tisti, ki so to pravico uporabili v letošnjem šolskem letu, jo lahko rabijo do končanja svojih študij, za nove pa ne bo veljala več. kadar bo seveda zakonski predlog o vojaški obveznosti postal zakon.
VoKvna pravica 18-letnim bo skoro postala zakon
WASHINGTON, D.C. — Država Illinois je odobrila ustavno dopolnilo o podelitvi volivne pravice 18 let starim. S tem je dopolnilo odobrilo skupno 35 držav in potrebne so le še tri, da bo dopolnilo postalo obvezni zakon dežele kot 26. dopolnilo ustave, i
Hoffa išče pomilostitev
WASHINGTON, D.C. — James' R. Hoffa, ki se je nedavno Agnew V Seoulu odpovedal p r e d s edstvu Unije SEOUL, J. Kor. —- Podpred-prevoznikov (Teamsters Uni- sednik ZDA S. T. Agnew je prion), je vložil priziv na zavrni- šel sem zastopat ZDA pri tretji tev pomilostitve v preteklem1 vmestitvi predsednika republike
marcu. Novo zaslišanje- bo 7. julija.
J. R. Hoffa je v zvezni ječi v Lewisburgu, Pa., od marca 1967, obsojen zaradi poskušanja vplivati na porotnike na 3 let in nato še na 5 let zaradi poštne goljufije. Od skupno 13 let jih je
Chung Hee Parka. Na letališču ga je sprpjel predsednik vlade in se z njim peljal v mesto. Vlada ni pripravila nobenega večjega sprejema, kot je to storila lani.
Agnew bo ostal v Koreji 6 dni in se bo razgovarjal z vodniki
marca presedel v ječi 4, kar mu'republike o umiku južnokorej-je dalo pravico do pomilostitve skih čet iz Južnega Vietnama in na temelju vzornega ponašanja^ vrsti vprašanj, ki . zadevajo v ječi.	[obe deželi.
Postna reforma ho trajala morda tudi 10 let!
CLEVELAND, O. — Promet na naši pošti je postal o-bupen. Vsi protesti javnosti niso pomagali, ljudje so otopeli, smatrajo vsak stik s pošto kot nesrečo, ki človeka zadene in ki gleda, da se nesreči čim preje ogne, ako je to mogoče. Zato se tudi nihče ne zmeni, da bo poštna uprava ravno ta teden spremenila najprej svojo pravno obliko, potem pa morda kdaj v daljni bodočnosti tudi sistem svojega poslovanja. 1. julija je namreč poštna uprava prešla iz federalne kontrole v avtonomno korporacijo. Bo sicer po federaciji še kontrolirana, toda federalna administracija se v njene poslovne načrte ne bo smela mešati. Če bo mislila, da se mora mešati, je v ta namen predviden poseben postopek, ki se da spremeniti le sporazumno.
Značilno je, da nova uprava do sedaj še ni prišla na dan s svojim načrtom, kako misli poštni sistem reformirati. Najbrže se boji, da bi javnost porabila tako objavo za priložnost, da se znova spravi na kritiziranje in doda, da tudi novi upravi ne more verjeti, dokler ne vidi dejstev.
Morda ima prav, da je pesimistična. Zato se je oglasilo par starih postnih uradnikov z dolgoletno prakso in povedalo svoje mnenje o bodočnosti naše poštne uprave. Ti strokovnjaki nimajo nobene ambicije, da bi spreobračali svet, so povedali le to, kar jih je naučila dolgoletna praksa. Po tej poti so se ognili vsakemu optimističnemu prerokovanju. Trdijo namreč dve neprijetni stvari: Za reformo se ne da narediti noben praktičen načrt, kajti poslovanje se bo moralo na dolgo roko nasloniti na preskušanje raznih obratnih sistemov. Preskušanje bo trajalo dolgo časa, kajti nobene novotarije ni mogoče zavreči na hitro roko.
Vzemimo konkreten slučaj. V našem mestu imamo okoli 2,000 “nerentabilnih” poštnih nabiralnikov in samo kakih 800 “rentabilnih”. Rentabilni so tisti, ki se v njih nabira toliko poštnega materiala, da se nabiranje splača. Okoli 2000 nabiralnikov dela torej z “zgubo”, ki obstoja v tem; da vsak poštni uslužbenec nabere v takih nabiralnikih premalo pošte, da bi se z znamkami krili izdatki za njegovo plačo. Kaj storiti? Poštna u-
prava zaenkrat me bo iz takih nabiralnikov pobirala pošte tako pogosto kot do sedaj, pa tudi uradni čas za pobiranje pošte bo skrčen. To bo prisililo marsikoga, da bo moral nositi svojo pošto v “rentabilne” nabiralnike. To bo rodilo kritiko in godrnjanje.
Tudi prevoz pošte je pogosto vir ža velike zgube . Pri tem se prevozna sredstva neprenehoma menjajo. Železnice so že odpadle, zamenjajo jih tovorni avtomobili in avtobusi, pa še tu je treba paziti, da ni nobene zgube. Težave so tudi z letalskim prevozom. Ni toliko važna hitrost letal kot sprememba letalskih voznih redov. To sili poštne uprave, da se zmeraj bolj poslužujejo poštnih taksijev, ki letajo tako, kot želijo poštne uprave.
Naš promet z letalsko pošto je šele deloma urejen. Dostava letalske pošte iz Clevelanda je na primer urejena tako, da je na daljavo 600 milj vsako letalsko pismo že dostavljeno tekom 24 ur. Promet preko 600 milj še ni urejen.
Tako je vsak poštni sistem stalno v precepu: ali naj gle-
da, da občinstvu čim bolj u-streže in pri tem ne gleda na rentabilnost, ali pa naj gleda na rentabilnost in streže povpraševanju po poštnem prevozu le tako daleč, dokler pri tem ne nastajajo zgube.
Posebno poglavje je seveda tudi vprašanje uslužbencev. V službo poštne uprave je tekom let prišel marsikdo, ki nima primerne kvalifikacije, in si je v službeni dobi tudi ni pridobil. Nikjer ni toliko “političnih uslužbencev1* kot pri pošti. S tem ni .rečeno, da med njim ni dosti dobrih. Ko bo prišlo do redukcije.uradni-štva, bo pa ta problem butnil z vso silo na dan.
Za sedaj govorijo v prizadetih krogih, da bodo štrajki poštnega o s o b j a pogostejši, kot so bili doslej, akoravno je bilo pri sestavi novega zakona o poštni upravi tudi to vprašanje presojano od vseh strani, da bi se našel zadovoljiv kompromis.
Pri vsem tem nas še čaka dražja pošta. Tudi to nas čaka po zaslugi Kongresa, ki ni imel nikoli političnega poguma, da bi v federalni poštni upravi napravil pravočasno vsaj nekaj reda.
ZDA dsle Čilu § milijonov kredita za nakup orožja
WASHINGTON, D.C. — ZDA so dovolile republiki Čile kredit 5 milijonov dolarjev za nakup vojaških potrebščin, četudi je tam na oblasti socialistični režim predsednika Allendeja.
Kredit bo Čile porabil za nakup novega C-130 štirimotorne-ga prevoznega letala in za nabavo opreme za padalske enote.
Objavljeno je bilo "dalje tudi, da so ZDA “posodile” Čilu oceanski vl?,čilec Arikara, zgrajen leta 1943 in obsegajoč 1,235 ton. Čilska vojna mornarica bo vlačilec prevzela danes v pristanišču Pearl Harbor.
V vladnih krogih trdijo, da hoče Čile ohraniti redne stike z ZDA, četudi ima izrazito socialistično vlado. Ostal je v Med-ameriškem obrambnem odboru, ameriška vojna misija je še vedno dobrodošla in predsednik Al-lende je celo zaprosil za povečanje dobrovoljcev Mirovnega zbora ZDA od 70 na 100.
Nixon postavil novega vodnika za gospodarstvo
WASHINGTON, D.C. — Inflacija, draginja in brezposelnost, to so tri glavne gospodarske bolečine predsednika Nixo-na. Kako naj se bori proti tem negativnim gospodarskim pojavom”, še sam ne ve dobro. Bo ga premišljeval in skušal najti pravo pot. Med tem je postavil sedanjega zakladnega tajnika Con-nallyja za šefa svojeg gospodarskega štaba. Connally je že dal svojo prvo izjavo.
Noče nobene inflacije, nobenega znižanja davkov, nobenih javnih del, pa tudi nobene pretirane kreditne politike.
Da predsednik misli zares, je pokazal s tem, da je odklonil podpis zakona za javna dela, kamor bi federacija morala vtakniti $5.6 bilijonov, rezultati te investicije bi se pa morda pokazali šele prihodnje leto.
Zdi se, da predsednik pripravlja svoj načrt, kako se bo z gospodarskimi težavami boril prihodnje leto. To se pravi, letošnja gospodarska kriza bo nihala na dnu svoje ravni.
Iz Clevelanda in okolice
Romarjem v Leniont—
Vodstvo sporoča, da bo avto-ous odpeljal v Euclidu na E. 200 .n Miller Ave. ob 5.15 zjutraj, iz Collinwooda izpred cerkve Marije Vnebovzete ob 5.30. Iz Mewburga bo odpeljal avtobus .zpred cerkve sv. Lovrenca ob j. 15 in prispel pred Baragov dom.ob 5.30, kjer bo pobral romarje s St. Clair Ave. okolice. Oba avtobusa bosta nato odpe-jala skupno proti Lemontu.
Ne bo seje—
Slovenska ženska zveza podr. št. 14 sporoča, da v juliju ne bo .mela seje.
Dobro spanje—
Pri Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Ave-.iue imajo naprodaj lepo izbiro klimatskih naprav po ugodnih :enah. Več v oglasu!
Zadušnica—
Jutri, v petek, ob 7.30 bo v :erkvi sv. Vida sv. maša za pok. Williama in pok. Ano Svigel ob abletnici smrti.
Ro sinočnem viharju—
Polovico predmestja Eastlake je še vedno brez električne struje, po sinočnem viharju. Tudi prebivalci Parme in Lake-wooda so bili sinoči brez elek-irika. Ena ženska je bila ubita od strele, ko se je vračala z dela.
Banko so oropali—
Včeraj ob enih popoldne so trije z nogavicami maskirani roparji oropali Central National banko, Lee-Harvard podružnico. Policiji in FBI se je že nekaj minut zatem posrečilo ujeti dva roparja, tretji pa je pobegnil s plenom, ki je znašal $3,537.
V Camp David sta bila
WASHINGTON, D.C. — Mrs. Richard M. Nixon je razkrila, da sta se Mr. in Mrs. Edward Cox po poroki odpeljala naravnost v Camp David preživet v miru sredi narave svoje medene tedne.
Izraelske težave na morju
TEL AVIV, Izr. — Ko se še niso tu pomirili od vznemirjenja zaradi gverilskega napada na izraelski tanker v Bab el-Mandeb morski ožini, jih je znova razburila vest, da je neka sovjetska vojna ladja zahtevala identifikacijo od neke izraelske tovorne ladje pred vhodom v Rdeče morje. Ladja je enostavno ugasnila luči in plula dalje.
•— Kalifornija je začela u-stvarjati svoj sedanji sistem parkov šele L 1927.
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Odpoved oskrbe s kisikom v vesoljski ladji Soyuz 11 je verjetno povzročila smrt treh vračajočih se ruskih kozmonavtov, ko so pristajali na Zemlji po 24 dneh bivanja v vesolju. Ta težka nesreča je potisnila ra-ziskavanje vesolja Sovjetske zveze v precejšnjo negotovost.
WASHINGTON, D.C. — Bančni komite Senata je odklonil predlog vlade za jamstvo posojila 250 milijonov Lockheed Aviation korporaciji.
WASHINGTON, D.C. — Vrhovno sodišče Združenih držav je odločilo, da New York Times in Washington Post lahko objavljata podatke Pentagonske študije o vpletu v Vietnam.
PARIZ, Francija. — Severni Vietnam je danes zjutraj prišel na dan z novim mirovnim predlogom, s podaljšanjem termina za umaknitev vseh ameriških čet iz Južnega Vietnama do konca tega leta. V zadevi ameriških vojnih ujetnikov, pravi Severni Vietnam, da bo zadnji ujetnik izpuščen takrat, ko bo zadnji ameriški vojak odšel iz Južnega Vietnama.
COLUMBUS, O. — Ohio je 36 država, ki je dovolila 18, 19 in 20 let starim državljanom volivno pravico.
/laiEMSKA Domoviiv/i
6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
i’ublished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 ior 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.flQ per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND Cl ASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
)	No. 128 Thursday, July 1, 1971
Kaj je z neofašizmom v Italiji?
Zadnje pokrajinske volitve na Siciliji in občinske volitve v 160 mestnih občinah, med njimi tudi v Rimu, so pomagale neofašističnim zmagam do take veljave, da svet ugiba, če stoji Italija pred novo dobo fašizma, ki bi lahko zopet ogrožal mir vsaj v Evropi, ako že ne po vsem svetu.
Radi pozabimo, da fašizem ni bil v Italiji nikoli popolnoma mrtev, akoravno ga je po 1. 1943 pobijala italijanska politika v parlamentu in zunaj njega. Že 1. 1946 je pokazal prve znake političnega življenja, saj je na prvem shodu na Piazza del Popolo v Rimu nabral nad 20,000 udeležencev, leto pozneje se je gibanje že udeležilo občinskih volitev v Rimu, 1. 1948 je pa na programu stranke bilo izvoljenih že 6 poslancev, število glasov je pa preseglo pol milijona.
O novem fašizmu je torej težko govoriti, kvečjemu bi lahko rekli o obnovljenem fašizmu ali kaj podobnega. Gibanje ni zatajilo mnogo osnovnih fašističnih idej, dodalo pa je nekaj novih. V prvih letih svojega obstoja se je borilo kot vsako novo ali obnovljeno politično gibanje z običajnimi težavami, ki so vodile tudi do razkolov, toda stranka je vse začetne bolečine premagala.
Trenja so se zgodaj pojavila tudi v strankinem vodstvu, toda njen soustanovitelj Almirante je ostal na krmilu, akoravno je že kazalo, da ga bodo notranji organizacijski prepiri potisnili v ozadje. Tako je neofašizem rastel od volitev do volitev, dokler ni pri zadnjih parlamentarnih volitvah dobil 11 senatorjev, 24 poslancev in nad 2,400 občinskih odbornikov. Enkrat je še celo prišel do tega, da je sodeloval pri glasovanju o zaupnici novi vladi, v vlado pa ni prišel.
Neofašizem je torej že dosegel prilično lepe uspehe. Pri zadnjih volitvah je dobil skoraj 14% vseh oddanih glasov in s tem postal politična sila, ki je treba z njo tako računati kot zahteva stvarnost, ne pa italijanska domišljija.
Ne bi mogli pripisovati letošnjih uspehov pri volitvah le političnemu delu neofašistov, ki se v bistvu ni razlikovalo, od političnega udejstvovanja pri prejšnjih volitvah. Do uspehov so bistveno pripomogle tudi napake, ki jih delajo nasprotniki neofašizma. Kar je takih nasprotnikov na desni, se ne zavedajo, da je treba danes posvečati več pozornosti socialni politiki. To velja posebno za desno krilo demokristjanov, ki sicer ne nasprotuje v načelu demokrist-'janski politiki, jo pa skuša ovirati, ako se ponudi prilika.
Demokristjani so hrbtenica vsake koalicije “levega centra” in nosijo glavno odgovornost za koalicijsko vlado. Zato opozicija najbolj napada ravno demokristjane, tudi neofašisti jim ne prizanašajo. Demokristjani kažejo premalo veselja, da bi resno nastopili proti zlorabam politične svobode. Javnost jim pripisuje odgovornost za potrebne in nepotrebne štrajke, za nemire, nerede, demontracije in vse temne strani podobnih nastopov na italijanskih ulicah in trgih. Demokristjani so dalje že predolgo na vladi, so se torej že močno “obrabli”, se večkrat ne zavedajo odgovornosti, ki pada nanje kot voditelje političnih koalicij.
Neprijetno se počutijo tudi socialisti in socialni demokrati kot člani koalicije. Res je, da uživajo vse dobrote vladne koalicije, toda nositi morajo tudi odgovornost za vlado, to pa radi odrivajo na demokristjane. Ker pri sedanjem političnem položaju ni mogoča nobena druga vladna kombinacija, je postala sedanja koalicija nujno zlo za italijansko politiko.
V opoziciji so komunisti kot druga največja stranka v italijanskem političnem življenju. Spretno plavajo med raznimi tokovi in skušajo izvleči vse koristi, ki jih more doseči opozicija. Seveda imajo staro željo, da pridejo v vlado in skušajo tudi pripraviti pot vanjo. So že dosegli, da računa del italijanske politične javnosti z verjetnostjo, da bodo kmalu prišli v vlado. Zato ne zavirajo zmeraj parlamentarnega dela in tudi vladi ne delajo prevelikih sitnosti. Ne nagajajo ji direktno, pač pa posredno, največkrat preko njihove zveze delavskih unij, ki dejansko usmerja italijansko delavsko politiko.
Niso redki slučaji, da komunistična partijo vodi v parlamentu konstruktivno opozicijsko politiko, njene unije pa demonstrirajo in delajo nerede na ulicah, pri tem pa pridno organizirajo vse mogoče vrste štrajkov, ki razburjajo italijansko gospodarsko življenje. Tako so postali štrajki prava šiba božja za Italijo in so morda največ pripomogli, da se neofašistično gibanje tako hitro širi. Saj jih smatrajo mnogi Italijani za glavnega varuha reda in miru v italijanskem javnem življenju.
Neofašisti se tega zavedajo, zato so tudi napovedali neizprosen boj komunizmu v domači in zunanji politiki. Seveda jim komunisti vračajo milo za drago. Odtod toliko izgredov in bojev na italijanskih ulicah, pa tudi na drugih javnih in pol javnih prostorih. Neofašisti so pripravljeni,
da zatro komuniste s silo, isto željo imajo seveda tudi komunisti napram neofašistom. To je tisto, kaji dela vtis, da so sedanji neofašisti samo nasledniki Mussolinijeve stran-Id e.
Neofašisti trdijo drugače. Pravijo, da je svobodna demokracija čisto dobra stvar, samo taka ne sme biti, kot je sedaj. Vsi organi svobodne demokracije so dobri, le demokracija ne sme biti količinska, to se pravi, v njej ne sme odločati večina, demokracija mora biti kakovostna, kar zanje pomeni, da vlada ni odvisna od zaupanja parlamenta! Pred očmi jim je torej neke vrste predsedniška demokracija, kot jo poznamo v Ameriki in kot so jo vpeljali v Franciji.
Tako trdijo neofašisti sedaj, ko niso na vladi. Kaj bodo rekli, ako pridejo vanjo, je pa drugo vprašanje. To je tem važnejše, ker je njihov sedanji voditelj Almirante le njihov zastavonoša, dočim se prave neofašistične sile skrivajo za njegovim hrbtom. Kako neofašisti nastopajo v javnosti, smo'videli pri zadnjih demonstracijah v Trstu. Tam
niverza za opremo študentovskega doma “Korotana” na Dunaju. Ta prispevek ni bil kak velikodušen dar, ampak le del izkupička od likvidirane Knafljeve ustanove (vsaj tako smo slišali), ki sta jo končala Dunaj in Belgrad. Ljubljanska univerza je pri tem izrazila željo, da naj bi Mohorjeva ne stavljala nobenih pogojev svetovnonazorskega ali političnega prepričanja pri sprejemu študentov v Korotanov dormitorij (da uporabimo ta latinski izraz, tako znan v Kanadi in Ameriki). Mohorjeva je ponudbo sprejela (ob koncu julija 1966). Toda naslednja leta so pokazala, da bi bila
so pokazali ne samo, da so izvrstno organizirani, ampak naredila bolje, če bi bila ponud da v divjem obračunavanju z nasprotniki ne poznajo nobenega korektnega nastopa. V tem oziru so ravno tako nevarni kot nekdanji Mussolinijevi pristaši. Druga njihova pega je pretiran nacionalizem, ki jih osvobaja vsakih moralnih mej. Tudi to so že dokazali na italijanskih ulicah.
Končno so neofašisti zagovorniki italijanskega imperializma na Balkanu, prav takega, kot ga je pokazal Mussolini v praksi. So torej ravno za Slovence več kot trikrat nevarni.
BESEDA IZ NARODA
NEKAJ PRIPOMB K SLOVENSKI KOROŠKI
(Konec)
V tej zvezi naj pripomnimo, da je ločitev duhov, ki je do nje prišlo na Slovenskem — kmalu bo 100 let — ko je Mahnič začel obrambo krščanskih večnostnih načel v javnem življenju proti kulturnobojnim liberalcem, zajela predvsem Kransko in Goriško, do znatne mere tudi Štajersko, ni pa zajela slovenske Koroške. Zato je bil na Koroškem krščanski idejni temelj nekaj samo po sebi umljivega do druge svetovne vojne. Tudi redki koroški liberalni izobraženci so s tem računali; že zato, ker so duhovniki glavni nositelji
bili
narodno obrambnega boja. Ob splošno-slovenski ločitvi duhov pred 100 leti in ob koroški ločitvi po drugi svetovni vojni nam stopa pred oči predvsem tale značilnost: medtem ko je Mahnič uporabljal le uma svetle meče, je pri koroški ločitvi odigrala veliko vlogo partizanska grožnja z revolverjem!
Prav in na mestu je, če si prikličemo v spomin, da je tedaj leta 1948 dr. Tischler javno v časopisju izrazil svoje razočaranje nad manirami in metodami OF. Obenem pa je javno revidiral svoje razmerje do nas protikomunističnih beguncev. Priznati je treba, da je bila to krepka in moška poteza, ki nam je navdihnila spoštovanje. Tedaj je dr. Tischler prišel tudi v begunsko taborišče v Spittalu in se dalj časa razgovarjal z vidnejšimi predstavniki, predvsem z msgr. Škerbcem. Ob tisti priliki je izrekel tudi svoje načelno narodno politično stališče: slovenska manjšina mora živeti iz svojih lastnih političnih, kulturnih in moralnih sil in moči. In to voljo po samostojnosti mora manjšina kazati ob vsaki dani priliki; sicer bodo drugi reševali njen položaj brez nje ... Res pomembna izjava! (K razmerju med begunci in koroškimi Slovenci tistih let bodi dodano tole:	Če
spomin ne vara glede imena, potem je bil kaplan Fajnik prvi, ki je slovenskim beguncem, vračajočim se z romanja na Krko (v poleti 1947) v gosposvetski cerkvi s prižnice izrazil obžalovanje, ker so koroški Slovenci tako hladno sprejeli nas begunce, ter dodal misel Sedaj vemo, da ste dobri ljudje, dobri kristjani pa zavedni Slovenci.)
•
Ni namen tegale sestavka podajati pregled koroškega slovenskega življenja po 1. 1948. Zato
smislu te pogodbe so koroški Slovenci čez tri leta dobili svojo gimnazijo, katere prvi ravnatelj je postal dr. Tischler.
Kljub ideološki diferenciaciji in sporadičnim trenjem med o-bema političnima organizacijama je narodno in kulturno življenje koroških Slovencev potekalo brez večjih pretresov. Največji minus pri krščansko mislečih Slovencih, ki so predstavljali večino, je bil ta, da 12 let niso šli samostojno na deželne volitve.
Za pravilnejše razumevanje zaključnih odstavkov je treba najprej reči nekaj besed o Titovi Jugoslaviji v tem času. Več angleških knjig, ki obravnavajo Titovo komunistično Jugoslavijo, izraža misel, da je ta po sporu ,z Moskvo več let iskala svoj lastni obraz in ga končno našla okoli 1. 1960, zlasti v zunanji politiki. Komunističen režim v Ljubljani je tedaj začel revidirati svoje stališče do obeh slovenskih manjšin v tem smislu, da poslej računa tudi s k r š č ansko mislečimi Slovenci. Vsaj videz je bil tak. V tem času, delno že prej, se začno kulturne izmenjave in gostovanja ter razni uradni in poluradni o-biski ter drugi stiki. Komunistični režim je začel iskati stike z Vatikanom; bi pa smeli reči tudi obratno. Na terenu je režim popustil v preganjanju Cerkve; slovenski in hrvaški škofje so brez večjih ovir mogli iti na vatikanski cerkveni zbor. Dovoljen je bil verski tisk. V Sloveniji, kot v celi Jugoslaviji, je nastopila neka odjuga. Titov režim se je začel zanimati celo za slovenske izseljence po svetu. Končno so 1. 1965 jugoslovanski komunisti odprli meje proti Zahodu.
V tem razvoju so se koroški Slovenci ponovno močneje zazrli na ono stran Karavank. Tudi krščansko misleči Slovenci! L. 1965 so predstavniki obeh političnih in kulturnih organizacij — razen Mohorjeve — napravili uradni obisk v Ljubljano, ki ga Slovenci po svetu nismo mogli razumeti in smo ostali skeptični glede pametnosti tega koraka. Kasneje smo slišali razlago, da komunistični režim v Sloveniji sicer res ne dopušča nikakršnega javnega delovanja na krščanskih temeljih, da pa zaradi kočljivega položaja obeh manjšin računa z obstojem krščansko u-smerjenih političnih in kultur-
bo odklonila v soglasju z znanim Vergilovim verzom: “Timeo Da-naos, et dona ferentes”. “Dar" je bil psihološko in politično preračunan; z njim je ljubljanska univerza, pravzaprav komunističen režim v Ljubljani, dal krepko moralno oporo idejno “neopredeljenemu” klubu KSš. Lani je ta klub dobil direktno denarno podporo iz Ljubljane, tako smo brali.
Spričo koroškega uradnega o-biska Slovenije in v razpoloženju, sledečem po njem, je bilo seveda pričakovati naprej, da bo 20. obletnica nesrečne vetrinjske tragedije šla mimo koroških Slovencev, ne da bi se je spomnil s kako besedo. O tej priliki
predsednika Inzka, kar je otip-'selje. Odbor se prizadeva na vso Ijivo dokazovala razmnoženina1 moč, da bi pripravil vse najboljše.
“KOROŠKI OiBAGE” (ABC) in v njej najbolj pisanje prof. Messnerja. Žal le, da sta v ta trojni orkester proti dr. Inzku šla tudi dr. Tischler in dr. V. Z witter.
Kot znano, je na občnem zboru 1968 postal novi predsednik dr. Vospernik, prejšnji tajnik. Mož je sposoben kulturni delavec in razgledan profesor, ni pa politik. To je po skoro treh letih več kot jasno. Po tem občnem zboru je NSKS začel svojo pot navzdol.
Da so levičarska Zveza slov. organizacij in marksistično u-smerjeni študentje na Dunaju ter komunistični režim v Ljubljani kar zadovoljni s sedanjimi neuspehi in nazadovanjem pri NSKS, si ni težko predstavljati.
K
štvu pa bi pripomnil tole: Vtis je bil na daleč, da je delal in nastopal preveč po pravilu “vse sam”, namesto da bi bil okrog njega čim večji krog sodelavcev in svetovalcev.
V teh sedanjih razmerah je tudi 25. obletnica vetrinjske tragedije šla mimo koroških Slovencev. Pri tem mislimo predvsem na Naš Tednik. Indirektno pa se je spomnila Mohorjeva s tem, da je v Koledarju ponatisnila odstavke iz knjižice “V Rogu ležimo pobiti”. (Ni pa izklju-
Stari rek pravi, da vse ljudi ni nikdar mogoče zadovoljiti. Mi bomo na tem pikniku dokazali, da ima vsako pravilo izjemo, tudi ta znani rek! Dobro razpoloženje, udobno in prijetno urejen kraj nas bosta zadržala na pikniku do pozne noči. Vsi smo radi dobre volje, vsi veseli in nihče iz razgibane, prijetne družbe ne sili stran.
Pikniška doba je kratka, porabimo jo. Zberimo se v naravi rojaki in rojakinje iz vseh predelov Slovenije!
Na svidenje!
Tone Škapin
------o-------
Glas z Ely
ELY, Minn. — V Bloomenson bolnišnici je umrl 83 let stari dr. Inzkovemu predsedni- j0^ef Skerjak, ki je prišel sem
iz Slovenije pred 65 leti. V večnemu počitku so ga po pogrebnih molitvah in sv. maši položili na domačem župnijskem pokopališču. Zapustil je sina Jožefa v Vergusu, Minn., in Mrs. Mathew Grahek, sestro Mrs. Frank Pechek. Pokojnik je bil član KSKJ in ABZ.
Sedem milj od našega mesta bodo začeli graditi letališče.
J. J. Peshel
nih organizacij tako na Koro-j Prikazati kot ustanovo, ki s svo-se bomo ustavili le pri nekate-|škem kot na Primorskem. Slo-!jim konservatizmom duši razvoj rih dogodkih naslednjih let. V; venski rojaki po svetu pa smo'mladega slovenskega rodu. avstrijski državni pogodbi iz slej ko prej ostali neverni To-!Predvsem pa je bilo treba maja 1955 (ki so jo poleg Avstrije podpisale tudi vse štiri zasedbene sile) je slovenska manjšina dobila mednarodno jamstvo za svoj obstoj in delovanje. V
naj pribijemo, da je vetrinjska čeno, da bi Naš Tednik priobčil tragedija že del splošne slovenske, posebej pa del koroške zgodovine. Ta slovenska veletrage-dija se je vendar začela v Vetri-nju. Noben resen zgodovinar ne bo mogel mimo nje.
L. 1968 je krepko dokazalo, da uradni obisk Ljubljane ni izpolnil upanj in pričakovanj, ki jih je imelo tedanje vodstvo NSKS z dr. Inzkom na čelu. Kljub obisku ni bilo prav nič prizaneseno ne NSKS ne dr. Inzku osebno.
Poleg dveh študentovskih demonstracij je to leto v jeseni prineslo tudi spremembo v vodstvu NSKS. O tej spremembi naj izrečemo tole analizo (uporabljajoč pri tem naše skušnje in opazovanja iz kanadskega in ameriškega življenja): NSKS je s samostojnim političnim nastopom pri deželnih volitvah 1966 dosegel kar lep uspeh; istega leta je prišla na svetlo nemško pisana brošura v obrambo verouka v slovenskem jeziku, ki sta jo sestavila predsednik in tajnik NSKS. Jeseni 1967 je NSKS sestavil n a r o d n o-politični program, o katerem je bila nato v začetku 1. 1968 obširna javna diskusija. NSKS je bil tedaj vidno v nekem zagonu in poletu in politično uspešen. Predstavljal je dve tretjini koroških Slovencev. In ker smo tedaj slišali misel, da je po svojem mišljenju in čutenju Mohorjeva družba blizu NSKSK, dasi na svojem področju, smemo k prejšnjim u-spehom prišteti tudi tega, da je Mohorjeva prevzela “Korotan” na Dunaju. Reči bi smeli: koroška slovenska manjšina je v teh dveh, treh letih res črpala iz lastnih moči in iz lastnih sil.
Točno v smislu dr. Tischlerjeve izjave izrečene v Spittalu msgr. škerbcu in še nekaterim.
Ti uspehi in napredek NSKS pa vsekakor niso šli v račun levičarski Zvezi slovenskih organizacij (ZSO); prav tako ne marksistično usmerjenim študentom na Dunaju in kar gotovo tudi ne komunističnemu režimu v Ljubljani. Za vsakega teh je NSKS v kratki dobi postal preveč uspešen in njegov predsednik dr. Inzko v njihovih očeh preveč samostojen politik.
Po mnenju teh političnih na-sprotniKov je bilo treba zato u-dariti po Mohorjevi in jo slovenskemu ter nemškemu svetu
maži.	vreti uspehe NSKS in zrušiti
V ta čas nekritične zagledano- dr- Inzka. V prvo linijo boja so sti v Ljubljano vpada tudi de-1 šli, pravzaprav so bili poslani narna pomoč, ki jo je ponudila študentje. Po demonstracijah se Mohorjevi družbi ljubljanska u- Je ves boj končno osredotočil na
članek o vetrinjski tragediji, seveda umerjen in pretehtan članek, če bi mu ga bil kdo od nas poslal. Zato najbrž vsaj delno velja: nostra culpa!)
Bralce bo verjetno zanimala vest, da je letos spomladi prišlo do hudega spora med marski-stično-komunističnimi k o roškimi študenti okrog “Kladiva levičarsko Zvezo slov. organizacij. Lani ob tem času si ZSO še ni delala nobenih skrbi zaradi te študentovske skupine.
Za konec tri misli. Prva: Podoba je, da posamezniki na Koroškem vedno bolj prihajajo do prepričanja, da je zavestna krščanska podlaga conditio sine qua non za uspešno narodno politično in kulturno delo. Tista krščanska podlaga, na kateri so Slovenci delali od svoje naselitve naprej. Marksistično usmerjeni koroški Slovenci morejo pokazati na neke uspehe, gledano na kratko dobo. Na daljšo dobo pa marksistična podlaga nujno vodi v razkroj, najprej v idejnega, nato moralnega in končno v narodnega. Marksistična ideologija pomeni za malo slovensko manjšino na Koroškem propad.
Druga: Slovenske šolske sestre na Koroškem, ki vodijo gospodinjski šoli v Št. Jakobu in Št. Rupertu, opravljajo pomembno krščansko in slovensko delo. Sestre res zaslužijo, da bi se jih slovenski rojaki po svetu večkrat spomnili z duhovnimi in denarnimi darovi.
Tretja: V aprilski“Novi Mladiki” je dr. Vospernik zapisal besede, da je “Mohorjeva družba... osrednja kulturna institucija koroških Slovencev”. Je tako! Zato, čeprav si želimo pri njej večje kulturne inciativno-sti in bolj vsestranske dejavnosti; in čeprav si skoro vsako leto želimo bolj kvalitetnega knjižnega daru, vendar kljub temu izrekamo iskreno željo in iskren poziv vsem mohorjanom širne Kanade in Združenih držav, kakor tudi onim v južni Ameriki in Avstraliji: ostanite zvesti udje Mohorjeve še naprej! Z naročnino njenega vsak oletnega
no slovensko in krščansko stvar na rodni slovenski zemlji.
ikg
Oiišfvo Iras št, S 101
vabi na piknik
CLEVELAND, O. — Društvo Kras št. 8 priredi 18. julija na izletniškem središču ADZ svoj piknik. Igral nam bo Peconov orkester za ples, korajžo in ve-
Ponovno slovo
CLEVELAND, O. — Na obisk sta prišla pred časom g. Alojzij in ga. Marija Martinčič k sinu Mikiju in snahi Ančki na 929 E. 78 St. Prihodnji teden bosta odpotovala nazaj v Ljubljano.
Imenovana sta mi posebno draga, ker smo si bili nekdaj doma v Št. Jur ju pod Kumom sosedje. Včasih so rekli ljudje, da so sosedje prvi sorodniki. Vsaj tako mislim, da je pri nas pri tem ostalo. Tako smo si ostali med seboj v vsakem slučaju in priložnosti, tudi takrat, ko vse co ni bilo lahko. Lojze, to ne velja samo za Tebe in Tvojo ženo, marveč za vse, ki so izšli iz Tvoje družine! To sem Vama že o-menil, ko Vaju je pripeljal k meni vajin bližnji sorodnik Justin Martinčič. Tudi on je vreden wsega priznanja za vsa dobra dela, ki mi jih je izkazal v najkritičnejšem času mojega življenja.
Težko mi je, ko odhajata in le malo upanja imam, da bi se še videli. Rad bi se Vama pridružil, ko pojdeta nazaj v našo ljubo, nepozabno Slovenijo. Želim Vama vso srečo!
Jože Vrtačnik
/Z NAŠIH VRST
Ontario, Calif. — Cenjeno u-redništvo! V prilogi tega pisma Vam pošiljam ček za poravnavo naročnine za eno leto vnaprej.
Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni in jo priporočamo tudi znancem. Želimo Vam obilo uspehov pri izdajanju tega tako važnega glasila za nas Slovence in tudi za druge, kateri razumejo naš jezik.
Prisrčno pozdravljamo uredništvo, upravo in naročnike lista.
Družina Jasbinšek
•
New Toronto, Ont. — Cenjeni g. urednik! Vedno bolj smo v naši hiši zadovoljni z Ameriško Domovino.
Za vsakega nekaj je v njej, vsi skupaj pa prav radi beremo članke “Misijonska srečanja in pomenki”. Komaj jih čakamo. Bog daj, da bi misijonske članke knjižnega daru podpirate pošte- še brali mnogo, mnogo let. Božji
Misijonar naj pisca teh člankov, č. g. misijonarja Karla Wolban-ga, bogato poplača, Vas g. Lipovec pa za vse Vaše delo z A-meriško Domovino, katerega tako vestno, lepo in vztrajno vršite!
Lepo pozdravljamo Vas in vse, ki sodelujete pri Ameriški Domovini. Darujemo dva dolarja za tiskovni sklad.
Družina Jožeta in Katarine Kolenko
ŠTEFAN ZWEIG:
Skrivnost, ki žge
Vendar mu je to izpodletelo.
Zgodilo se je, kar je najmanj pričakoval: nihče ni opazil njegovega kljubovanja. Da, zdelo se mu je celo, da ne opazijo niti njega, ki je bil včeraj vendar središče njihove družbe. Govorila sta mimo njega, šalila sta se med seboj in smejala, kakor da bi se on pogreznil pod mizo.
Kri mu je stopila v lica, v grlu je tičala kepa, ki mu je zapirala sapo. Z grozo se je zavedel svoje strašne nemoči. On naj bi torej mirno sedel tu in gledal, kako mu njegova mati jemlje prijatelja, edinega človeka, ki ga je ljubil, in naj bi se branil edino le z molkom? Zdelo se mu je, da bi moral vstati in nenadoma z obema rokama udariti po mizi. Samo zato da bi ga opazila. A zadržal se je, odložil je samo vilice in nož ter se ni več dotaknil jedi. Toda tudi tega trdovratnega posta dolgo nista opazila, šele pri poslednji jedi je mati to zapazila in vprašale ga je, če se ne počuti dobro.
Kako zoprno, si je mislil, da skrbi vedno le za eno, če morda nisem bolan, sicer pa ji je vse drugo postranska stvar. Odgovoril je kratko, da mu ne gre, in s tem se je zadovoljila. Nič, prav nič mu ni izsililo uvaževanja. Izglodalo je, da je baron pozabil nanj, vsaj niti enkrat se ni obrnil z besedico nanj. Vse bolj Vroče in vroče mu je vrelo v oči in moral se je poslužiti otroške zvijače — hitro je dvignil prtič —, preden bi mogel kdo videti da so njegova lica zalile solze in mu slano omočile ustnice. Ko je bilo kosilo pri kraju, si je oddahnil.
Med obedom je njegova mati predlagala skupen izlet z vozom k Mariji Pomagaj. Edgar je to slišal in si molče grizel ustnice.
Niti minute ga torej noče več pustiti samega s prijateljem. A njegovo sovraštvo je planilo divje na dan šele, ko mu je pri vstajanju rekla: “Edgar, ti boš vse za šolo pozabil, moral bi vendar enkrat ostati doma in nekoliko ponavljati!” Zopet je stisnil svojo malo otroško pest.
Vedno ga je hotela poniževati pred njegovim prijateljem, vedno odkrito spominjati na to, da je še otrok, da mora hoditi v šolo in da ga odrasli samo trpe med seboj. Tokrat pa je bil namen vendarle preveč prozoren.
Sploh ni odgovoril, temveč se kratko in malo obrnil.
“Oho, že zopet užaljen,” je rekla smeje in nato nadaljevala baronu: “Ali bi bilo to res tako hudo, če bi kdaj kako uro delal?”
In tedaj je rekel baron, ki se je imenoval njegova prijatelja, on, ki ga je zasmehoval kot zapečkarja: “No, ena ali dve uri res ne bi škodovali.” V otrokovem srcu se je nekaj ohladilo in otopelo.
Ali sta se mogoče sporazunela?
Ali sta se res zvezala proti njemu? V otrokovih očeh je gorela jeza. “Moj papa je prepovedal, da se tu učim, papa hoče, da tu okrevam,” je vrgel iz sebe z vsem ponosom na svojo belezen, pri čemer se je z obupom oprijel besede, avtoritete svojega očeta.
Kakor grožnjo je spravil to iz sebe. Zanimivo je bilo, da so te besede v resnici zbudile v obeh neugodje. Mati je okrenila glavo in samo nervozno bobnala s prsti po mizi. Mučen molk je na široko razpredel mreže med njimi. “Kakor hočeš, Edi, ” je rekel naposled baron s prisiljenim nasmehon. “Saj meni ni treba J troje v vozu. Obe očesi njima
ma, a otrok ni vedel, čemu vse to. Nemirno so mu romale oči od njega do nje in nazaj. V njegovem srcu je pričelo udarjati majhno, naglo kladivo:	prva
sumnja.
SKRIVNOST, KI ŽGE
“Kaj ju je tako izpremenilo?” je razmišljal otrok, ko jima je sedel v drdrajočem vozu nasproti. “Zakaj nista do mene več taka ko prej? Čemu se mama vedno izogiblje mojih oči, če jo pogledam? Zakaj se skuša on pred menoj vedno šaliti in igrati pavliho? Nobeden izmed njiju ne govori več z menoj tako kakor včeraj in predvčerjaš-njim, zdi se mi, kakor da sta dobila druge obraze. Mama ima danes tako rdeče ustnice, najbrž sijih je nabarvala. Tega nisem na njej nikoli opazil. In on vedno grbanči čelo, kakor da je užaljen. Jaz jima vendar nisem ničesar storil, ničesar rekel, kar bi ju moglo vznevoljiti? Ne, jaz ne morem biti vzrok, kajti celo med seboj sta si drugačna kakor prej. Izgleda, kakor bi nekaj storila, česar si ne upata povedati. Ne kramljata več kakor včeraj, tudi ne smejeta se, zmedena sta, nekaj skrivata. Nekakšna skrivnost je med njima, ki mu je nočeta izdati. Skrivnost, ki jo moram dognati na vsak način. Saj jo poznam. Gotovo je tista skrivnost, pred ka-cero mi vedno zapirajo vrata, o kateri govorijo knijige in opere, so možje in žene med seboj pojejo z razprostrtimi rokami, se objemajo in odrivajo. Gotovo mora biti nekaj istega, kar je bilo z mojo francosko učiteljico, ki se je s papanom teko slabo razumela in ki so jo potem odslovili. Vse te reči so v zvezi, slutim, samo ne vem, kako. O, ia bi jo vedel, naposled vendarle zvedel to skrivnost, da bi spoznal ta ključ, ki odpira vsa vrata, da ne bi bil več dalje o-irok, pred katerim vse skrivajo in prikrivajo, da bi me ne mogli več voditi za nos in goljufati! Zdaj ali nikoli! Hočem jima iztrgati to strašno skrivnost.” Guba se je zarezala v njegovo čelo, skoro star je bil videti šibki dvanajstletnik, ko je tako resno sam s seboj razglabljal, ne da bi se le enkrat ozrl na pokrajino, ki se je razprostirala naokrog v pojočih barvah, na planine v očiščenem zelenju svojih iglastih gozdov, na doline Še v nežnem blesku zapoznele pomladi. Neprestano je gledal oba, ki sta sedela njemu nasproti v zadnjem delu voza, ko da bi mogel s temi vročimi pogledi kakor s trnkom iztrgati skrivnost iz bleščečih globin njunih oči. Nič ne ostri razboritos-ti bolj ko strastna sumnja, nič ne razvija možnosti nezrelega uma bolj kakor sled, ki pelje v temo. Saj so včasih le prav tanka tista vrata, ki ločijo otroke od sveta, ki ga imenujemo pravega, in že slučajna sapica jim jih lahko odpre,
Edgar je nenadoma začutil tisto neznano veliko skrivnost tako otipljivo blizu kakor še nikoli; tik pred seboj jo je slutil, sicer še zaprto in nerazrešeno, toda blizu, čisto blizu. To ga je vznemirilo in mu dajalo tisto nenadno, svečano resnobo. Kajti povsem nezavedno je slutil,, da stoji na robu svoje otroške dobe.
Obojica nasproti je čutila pred seboj nekak top odpor, ne da bi slutila, da izhaja cd dečka. Počutila sta se tesno in ovirano v
S konvencije “Mladih republikancev”
PHOENIX, Ariz. — Te dni sem bil na Young Republican National Federation konvenciji kot eden delegatov Kalifornije. Bili smo gostje senatorja Barry Goldwaterja, senatorja Fannina in kongresnika Sam Heigerja ter Johna Rhodes-a. Poleg mene je bilo in je v federaciji še več slovenskih mladih oseb. Le če se politično udejstvujemo, lahko držimo ZDA na pravi poti ter s tem tudi Sloveniji pomagamo. Zato svetujemo vsakemu, posebno še mlajšemu Amerikan-cu in Amerikanki, naj ne stoji ob strani.
Med resolucijami, ki so bile predlagane, je, da naj se vojaki p o 1 j s ke Andersenove armade, jugoslovanski četniki ter slovenski domobranci smatrajo za Veterans of Foreign Wars, ker so se borili za zaveznike. Tudi, da naj se poviša socialna pokojnina starejšim. Odločno so se delegati zavzeli proti splavu, demokratska mladina pa se je v Floridi in drugod resno zavzela za splav.
Govoril je tudi podpredsednik Spiro Agnew ter smo dobili či-
Jože Grdina:
mazon in Jud, se pri pogledu na
Po slopinjahCospodovih
[Bogu vse mogoče: in je potem (Nadaljevanje)	nevede in nehote dosegel, da je
Po tej res natančni preiskavi bil po 18 stoletjih nekdanji kra-so napravili rekonstrukcijo nek- Ijevski grad Antonija odkrit, danjega gradu Antonija. Iz te kakor je to lepo povedal Rev. rekonstrukcije se vidi, kako ko- Vincent, ki se je leta in leta ne-losalna in impozantna je bila ta nehno trudil za popolno odkrit-stavba, katero je dal pozidati je tega kraja, ki je bilo po nje-kralj Herod Veliki. Res, prava govi izjavi 25. marca 1947 za-kraljevska stavba, ki je bila ključeno.
zgrajena po najboljših arhitek-; Ko je bilo po odkritju Litos-tih tedanjega časa. V tej stavbi trotosa vse najdeno, popisano in je bil proglašen za Kralja Sin fotografirano, je Bog poklical božji: Jezus Kristus.	’po svetu raztepene Jude v deže-
Evangelist sv. Janez piše, da lo njih očetov, iz katere so bili je Pilot vprašal Jezusa:	“Ti si igznani pred stoletji, da si ogle-
judovski kralj? Jezus mu je od- dajo originalni kraj, kjer so njih govoril: Ali praviš to sam od se- očetje zahtevali od Poncija Pi-be, ali so ti o meni drugi pove- lata, da je na njih zahtevo obdali? Pilat je odgovoril:	Sem	sodil Jezusa v smrt na križu,
mar jaz Jud? Tvoj narod in ve- Leto po tem dokončanem odkrit-liki duhovniki so te meni izro- ju, 14. maja 1948, je bila progla-čili. Kaj si storil? Jezus mu je šena neodvisna suverena država odgovoril: Moje kraljestvo ni od Izrael. Kdo ne vidi tukaj volje tega sveta; ko bi bilo moje kra- Najvišjega? Ko je bilo vse do-Ijestvo od tega sveta, bi se moji vršeno; zdaj pa pridite in po-služabniki bojevali, da ne bi bil glejte. Ni bila tu judovska pod-izročen Judom; tako pa moje jenost, pa njim naklonjena ame-kraljestvo ni od tod. Rekel mu riška politika, ampak — prst je Pilat: Torej kralj si? Jezus božji.
mu je odgovoril: Tako je, kralj j Mar mislite, da bi Judje v svo-sem...” Tukaj je potem Jezus ji suvereni državi kaj takega do-Kristus prejel svoje kraljevske .volili, da se s tako natančnostjo
jritvi so prisostvovali tudi Brež-jnjev, Kosygin in kar še kaj po meni v Moskvi.
Prvi kongresni govorniki so morali seveda najprej e dokazati, da so na pravi poti. Zato so krepko udrihali po vseh kulturnih tokovih, ki ne obožujejo vse ga, kar se godi v Kremlju. Napadali so tudi vse tiste pisatelje, ki tupatam mislijo s svojo glavo. Polena so letela tudi proti marsikateremu tujemu kulturniku.
Potem je prišlo na vrsto obravnavanje napak v lastnih vrstah, redno zaključeno s pozivi, da se je treba poboljšati. Sklepnega poročila o kongresu še ni. Nekateri govorniki tudi niso pozabili, da znova poudarijo, da sovjetskim pisateljem ni mesta v nobeni mednarodni kulturni skupnosti.
sto sliko o vietnamski vojni,jinsignije; trnjevo krono in križ.Jin preciznostjo odkrije za Jude precej podobni naši slovenski Rekonstrukcijo gradu Antoni-naj bolj pekoči kraj, kjer se zrca-
ja sem si ogledal tudi jaz. Je li vsa hudobija in zloba napram res nekaj impozantnega in za Njemu, kateremu so se njih o-tiste čase sijajnega. Fotografijo četje odrekli. Proč, proč, križaj
komunistični revoluciji. Politična brezbrižnost tudi ZDA lahko pripelje v komunizem. Proti Hanoiu je treba bolj odločno nastopiti ter realno gledati na vse.
To je samo nekaj izvlečkov z zanimive konvencije.
Lep pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam!
Stanko Meršol
— Nova Mehika je postala del ZDA leta 1846.
ZANIMIVOST — Ko slave, v Hong Kongu svoj letni “Zajčji praznik”, vozijo v sprevodu po mestu takole oblečene male deklice kot posebno privlačnost.
rekonstrukcije sem dobil na mestu. Prav tako tudi originalne fotografije raznih delov Antonije; proti primerni odškodnini, katero sem pa z veseljem plačal, kajti če je "bilo kaj res spomina vredno, je bilo to. Potem sem se toplo zahvalil Sionski sestri za ves njen trud, ko mi je s tako pazljivostjo jn natančnostjo razkazala odkrite dele nekdanjega gradu Antonija. Kaj takega, kot se vidi tam, ne doživiš zlepa. Kaj takega nimajo ne Atene ne Carigrad, niti sam Rim.
Kdo ne vidi tukaj božjega načrta in božje Modrosti. Ob času ko je bil v betlehemski štalici rojen Jezus Kristus, so Herodovi arhitekti gradili grad Antonijo in nihče ni slutil, da ga gradijo za Kralja zemlje in neba, kakor je Jezus sam povedal pred Pilatom: Kralj sem. Štirideset let po tem dogodku, po hudih, res krvavih bojih z Judi, so Rimljani julija 70 po Kristusu zavzeli utrjeni grad Antonija in ga porušili tako, da je pod temi ruševinami kar izginil.
Ko je dozorel čas in se je svet bližal modernemu, tolikanj pro-svitljenemu 20. stoletju, je pa Bog poskrbel, da se kraj, kjer je bil za kralja proglašen Sin božji, odkrije. Poklical je sina onega naroda, ki se je odrekel Njegovemu kraljestvu: Nimamo kralja razen cesarja! Alfonz Ra-tisbenne, popoln brezverec, fra-
delati izpitov, jaz sem pri. vseh že davno padel.,”
A Edgar se tej šali ni smehljal, temveč ga je samo gledal z ostrimi željno prodirajočimi očmi, kakor bi mu hotel seči do dna duše. Kaj se tu dogaja? Ne-
Obsežni parki
V mestu Minneapolis imajo 152 urejenih parkov s skupno kaj se je izpremenilo med nji-'površino 6,000 akrov.
nasproti, s svojim temnim pla polajočim žarom sta ju ovirali. (Dalje prihodnjič)
ga! Judje bi v svoji suvereni državi kaj takega gotovo ne dovolili. Tu je Bog pokazal, da je On gospodar in da On vodi tako', kot je Njemu prav, ter se ne ozira na spletke diplomatov in ne na načrte vladarjev, pa bili še tako mogočni. Ko je dozorel čas, da se to odkrije, je Bog po Brezmadežni Devici Mariji poklical Alfonza Ratisbonne in ko je bilo vse dovršeno, pa Jude v njih nekdanjo domovino, o čemur ni pred leti nihče slutil, še manj pa pričakoval. Mar je to' božji opomin Judom, da spoznajo svojo zmoto ter gredp^po, poti, ki si jo je izbral Alfonz Marija Ratis-bone, ki danes kliče svojim rojakom: Hočete biti srečni, tedaj za menoj ... In marsikateri Jud se danes vpraša: Kaj pa, če je imel Alfonz Ratisbonne le prav? Vse ugodnosti lepega življenja ter srečne, bogate bodočnosti je imel pred seboj, pa se je dal krstiti: postal je katoličan, duhovnik ter s tem sprejel vse tež-koče in zasramovanja z edinim ciljem, da zveliča svojo dušo. Zato čudnega nič, da je marsikateri Jud storil po njegovem zgledu.
(Dalje sledi)
Libanonsko-izraelska meja postala zopet nemirna
BEIRUT, Lib. — Libanonsko-izraelska meja ni bila nikoli preveč mirna. Arabski gverilci so se namreč že pred leti utaborili na libanonski strani v precej globokem zaledju in od tam vdirali v izraelske obmejne kraje. Izraelske čete so preganjale gverilce, kar so jih mogle odkriti v libanonskih obmejnih vaseh in libanonskem hribovju.
Najbrže so se sedaj arabski gverilci preveč dolgočasili in znova vdrli na izraelsko stran, nakar so jih izraelske čete pregnale nazaj čez mejo. Arabska domišljija je iz teh tradicionalnih obmejnih spopadov napravila prave vojaške operacije. V Libanonu so baje celo sklenili, da bodo modernizirali orožje za njihovo narodno obrambo, ki šteje 20,000 mož. Sedanja trenja med obema deželama niso sprožila v arabskem svetu nobenega večjega zanimanja ali razburjanja.
ZAKLAD — Rodney Bradford, 6-letni fantič, skuša dvigniti lopato z delom kovancev v skupni vrednosti $43,000, ki so jih spravili iz “Vodnjaka želja” v Luray Caverns, Va. Darovalci so jih nametali tja kot prispevek za sklad boja proti muskularni distrofiji.
Sovjetski pisatelji na svojem petem kongresu
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetskih pisateljev je toliko, da ,se jih je 7,290 vpisalo v Zvezo, ki [je ravno sedaj imela svoj peti kongres v Moskvi. Svečani otvo-
Prihodnja demokratska konvencija bo v Miami Beach
MIAMI BEACH, Fla. — Sedanjemu voditelju demokratov L. O’Brienu se je posrečilo pridobiti glavni demokratski odbor za idejo, naj bo prihodnja demokratska konvencija 10. julija 1972 v Miami Beach.
Za konvencijski prostor je tekmovalo več drugih mest, toda nobeno ni nudilo toliko ugodnosti kot Miami Beach: pol milijona dolarjev v gotovini za kritje stroškov konvencije, isti znesek v obliki raznih daril in podobnih ugodnosti itd. Seveda s tem zadeva s konvencijo še ni urejena. Se zmeraj je na dnevnem redu vprašanje novega strankinega statuta, kjer je še vse polno odkritih vprašanj.
V podobni zadregi so tudi republikanci. Tudi njihova stranka ima več ugodnih ponudb. Predsednik Nixon sam se vnema za San Diego. Ako bo ta načrt propadel, bo tudi republikanska konvencija verjetno v Miami Beach, toda šele za demokratsko.
Ženske dobijo delo
Gospodinja
Iščemo gospodinjo za prijazno družino, 5 dni, Heights okolica, nova hiša, privatne sobe, nič kuhanja. $80 tedensko.
Kličite 382-3232
(129)
HELP WANTED
HELP WANTED
Overseas jab opportunities
High pay - Travel - Adventure
861-1886
19 Offices Nationally
WORLDWIDE OVERSEAS SERVICES INC.
2800 Euclid Ave. Suite 225 Cleveland, Ohio 44115
(134)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Vprašajte na 19507 Arrowhead Avenue.
_____________(129)
V najem
Oddamo 6 sob in garažo na St. Clair Ave. in E. 66 St. Prednost imajo starejši. Kličite 881-9689 od 4. do 6. zv.
-(129)
Richmond Heights
Zelo lepa zidana ranch hiša, 3 spalnice, polna klet, zidana garaža za 2 avta, 2 kopalnici, 90 x 378 čev. lot. Vodni kanali plačani, veliko sadnih dreves, okrogla pot.
Euclid
Bungalow, 4 spalnice na zaprti cesti, klet in 2 kopalnici.
Grovewood okolica
5-sobna hiša, vse na enem, za starejše ali novoporočence. Samo $11,900.
LAURICH REALTY IV 1-1313
(129)
Senat zavrnil zahtevo po omejitvi sredstev za NASA
WASHINGTON, D.C. — Senat je v torek s 64:22 glasovom odklonil predlog sen. W. F. Mon-daleja, demokrata iz Minnesote, za ukinitev finančnih sredstev za gradnjo vozila, ki naj bi vzdrževalo zvezo med Zemljo in vesoljsko postajo ZDA.
V sedanjem proračunu je v ta namen predvidenih 137 milijonov, stroški pa bodo skozi leta narastli v bilijone, ki bi jih sen. Mondale rajše porabil za odpo-moč splošnim domačim potrebam.
MALI OGLAS!
Hiša naprodaj
Naprodaj je dobra enodružinska hiša s 3 spalnicami na 1034 E. 61 St. Oglasite se osebno po dvanajsti uri — opoldne.
-(128)
V najem
5-sobno. prebarvano stanovanje, kopalnica, pokrita veranda, zgoraj, se odda odraslim, novo-poročenim ali z odraslimi otroci, na 6815 Edna Ave. 391-7329
-(128)
Naprodaj
4-družinska hiša v izvrstnem stanju, aluminijasta obloga, tri 4-sobna stanovanja, in lastnikovo 6-sobno stanovanje in kopalnica. Dohodek $7,000 letno, blizu West Side pri 1-71. Cena $28,500. Kličite lastnika 281-7375 od 6. do 8. zvečer.
-(129)
Barvanje vseh vrst Za barvanje hiš, znotraj in zunaj, po ugodnih cenah, kličite po 6.30 zvečer do 8. zvečer tel. 391-6582.
-(129)
Lastnik prodaja
dvodružinsko hišo, 5-5, vsa podkletena, plinski furnez, v dobrem stanju in po ugodni ceni, Medina Avenue. Kličite 261-1667
-(130)
Euclid, Ohio
$20,500 — 2 spalnici, polna klet, v prvovrstnem stanju, pri E. 222 St.
GEORGE KNAUS Real Estate 481-9300
(129)
V najem
Oddamo 3 sobe zgoraj, soparna gorkota in plin. Kličite po 6. uri HI 2-7821
_________________________(X)
Apartment v najem
na 1176 Norwood Rd. pet sob za eno žensko ali dvojico zgoraj, brez otrok. Kličite HE 2-2976.
-(129)
Hiša naprodaj
Blizu cerkve Marije Vnebov-zete pri Holmes Ave., 722 E. 160 St., 6 sob zgoraj, 4 spodaj, garaža za 2 kare, lep lot. Se lahko takoj vselite. $13,500.
STREKAL REALTY 731-0932	481-1100
(128)
Naprodaj
Radi selitve ugodno predam eno leto star airconditioner za 4 sobe in razno drugo pohištvo. Kličite po 4. uri: tel. 431-6749.
-(129)
V SVETOVIDSKI OKOLICI
je naprodaj krasno stanovanjsko poslopje, 4 stanovanja, 2 trgovska prostora. V zelo dobrem stanju. Vprašajo za $28.000
UNITED BROKERS INC. 631-8590
(129)
Stanovanje v najem Oddamo 4 lepe sobe blizu fare sv. Vida Slovencem, nič otrok. Kličite 361-5887 —(30,1,2,14,15,16,21,22,33 jul)
Carst Memorials
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
15425 Waterloo Rd,
481-2237

“O, gospod grof.” pravi Ville-fort z bridkim mirom, “to skoro ni vredno besed; samo čisto pri-prosta izguba denarja, drugega nič.”
“Res,” pravi Monte-Cristo, “za premoženje, kakoršno je vaše, in za vaš vzvišeni, filozo-fični duh pomeni izguba denarja malo!”
“Tudi me ne jezi denar, dasi devetstotisoč frankov, če se vzame natanko, ni več malenkost. Toda jezim se zlasti zaradi usode, zaradi slučaja, zaradi fatuma ali kako naj imenujem to moč, ki je treščila v me nalik streli, mi vzela upanje na brezskrbno starost ter uničila morda tudi bodočnost moje hčerke in to vse po trmi otročjega starca.”
“Ej, moj Bog! Kako pa je to vendar?” vsklikne grof. “Rekli ste devetsto tisoč frankov? Ej, resnično, v tem slučaju imate čisto prav; to je vsota, ki jo tudi filozof izgubi nerad. In kdo vam je to provzročil?”
“Moj oče, o katerem sem vam že pravil.”
“Gospod Noirtier? Ej! Toda če se ne motim, ste mi vendar rekli, da je čisto hrom in je izgubil vse telesne moči?”
“Da, fizične moči, kajti čisto nič ne more rabiti svojih udov in ne more govoriti, a kakor vidite, pri vsem tem misli, hoče in dela. Pred petimi minutami sem ga zapustil, in ta hip narekuje dvema notarjema svojo oporoko.”
“A potem mora vendar govoriti?”
“Storil je še več; jasno je pokazal, kaj hoče.”
“In kako?”
“S pomočjo svojega pogleda. Njegove oči so ostale žive in pri-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
COUPLE WHO LIKE FARM LIFE
Married couple to live in 4 rm. furn. cottage on large farm. Can have own garden. Wife to do hswk. washing, and cooking. Husband to do gardening and lawn work. Salary based oh exp. Call 645-1616 or write Helen Pelzer, 3700 Prudential Plaza, Chicago 60601.
(129)
zadevajo smrt, kakor vidite.”
“Prijatelj,” pravi gospa Ville-fort, ki med tem vstopi, “morda smatrate situacijo za slabšo, kot je v resnici.”
“Milostiva ...” pravi grof in se pokloni.
Gospa Villefort mu vrne pozdrav s svojim naj ljubeznivejšim smehljajem.
“Kaj mi je povedal pravkar vaš gospod soprog!” se obrne Monte Cristo h gospej Villefort. “Kakšna nezapopadljiva nesreča! ...”
“Nezapopadljiva, to je prava beseda,” ga prekine kraljev prokurator in zmaje z rameni. “Starčeva kaprica?”
“In ali ga ni na noben način možno pregovoriti, da bi opustil ta sklep?”
“O da,” pravi gospa Villefort; “odvisno je celo od mojega moža, da se ta oporoka, napravljena v Valentinino škodo, izpre-meni bas nasprotno v njeno korist.”
Ko grof vidi, da pričenjata govoriti gospod in gospa Villefort v nejasnih frazah, napravi kolikor mogoče raztresen obraz ter opazuje z naj večjo pozornostjo in odobravanjem Edvarda, ki vliva črnilo v ptičjo skledico.
“Moja ljuba,” odvrne Villefort svoji ženi, “znano vam je, da mi ni na tem, da bi igrali v svoji hiši ulogo patrijarha in da mi nikdar ni prišlo na um, da bi menil, da je usoda vsega odvisna od tega, kako zmajem jaz z glavo. Vendar pa mi je na tem in zdi se mi važno, da se moji sklepi v moji rodbini spoštujejo in da mi neumnost starčeva in trmoglavost otrokova ne prekrižata načrta, ki je že dolga leta gorel v mojem duhu. Kakor veste, je bil baron d’Epinay moj prijatelj, in zveza z njegovim sinom je tako primerna, kakor si je le mogoče misliti.”
“Vi menite,” pravi gospa Villefort, “da se Valentina z njim ne strinja? ... Resnično ... vedno je nasprotovala tej možitvi, in ne čudila bi se, če bi bilo vse, kar sva zdaj videla in slišala, med njima dogovorjeno.”
“Milostiva,” pravi Villefort, “premoženju, znašajočemu devetsto tisoč frankov, se človek
ne odreče tako lahko.”
“Vsekakor se je že odrekla svetu,” odvrne gospa Villefort; “saj je vendar hotela iti že pred jednim letom v samostan.”
“Mogoče je,” odvrne Villefort, “toda jaz pravim, madame, da se ta možitev izvrši!”
“Proti volji vašega očeta?” pravi gospa Villefort, ubravši drugo struno. “To je vendar precej težko!”
Monte Cristo, ki se je delal, kakor da ne pazi na ta pogovor, ne presliši niti namanjše besedice.
“Milostiva,” odvrne Villefort; “lahko rečem, da sem vedno spoštoval svojega očeta, ker se je pridružilo pri meni naravnemu otročjemu čutu spoštovanje pred moralično premočjo in ker je oče dvakrat svet kot oni, od katerega imamo svoje življenje in ki je naš gospod; toda od danes naprej več ne morem priznavati duševnih zmožnostij starca, ki samo vsled spomina, da je sovražil nekoč očeta, preganja njegovega sina na ta način še v svoji popolni telesni onemoglosti; bilo bi torej smešno, če bi pustil, da bi določeval on o mojih načrtih. Vedno bom imel tudi v bodoče pred gospodom Noirtierjem največje spoštovanje; ne da bi se pritoževal, bodem prenašal to denarno izgubo, katero mi je provzročil; toda moja volja ostane neomahljiva, in svet naj odloči, na čegavi strani je zdrava pamet. Zato omožim svojo hčerko z gospodom Francom d’Epinay, ker je ta zveza po mojem prepričanju koristna in častna in končno ker nepriklicno hočem omožiti svojo hčerko s tistim, s komur se zljubi meni.”
“Ej, kako?” pravi grof, ki ga je kraljev prokurator ves čas pozival s svojimi pogledi, naj mu pritrdi, da ima prav. “Kako! Pravite, da odreka gospod Noirtier gospici Valentini dedščino, ker se omoži z gospodom Francom d’Epinay?”
“Ej, moj Bog, da, gospod grof, to je vzrok,” pravi Villefort in zmaje z rameni.
“Vsaj vidni vzrok,” pristavi gospa Villefort.
“Resnični vzrok, gospa. Verujte mi, jaz poznam svojega očeta.”
“Kdo more to dokazati?” odvrne mlada žena. “Zakaj, vas vprašam, naj bi bil gospod d’Epinay gospodu Noirtierju manj ljub kakor kak drug?”
“Res,” pravi grof, “jaz gospoda Franca d’Epinay poznam; to je sin generala Quesnela, ali ni res? Sin onega, ki ga je kralj Karol X. imenoval baronom d’Epinay?”
“Tako je,” odvrne Villefort.
“To je vendar, kakor se mi
HOUSEKEEPER — Exp. to live in good Northwest side home. Rm. & hoard & $85 mo. sal. & paid vacation. Must be able to drive my car.
774-4649
(130)
FARMS FOR SALE
WISCONSIN
Acres 2.800. All productive Wisconsin land. Due to illness we are offering this corporation farm with management. Call or write N. J. Goury—Broker, Saline,. Michigan. PH. 313-429-9731
REAL ESTATE FOR SALE
WHEATON — 3 bdrm. brick ranch, full hsmt. w-wet bar, 28x30 htd. garage, cyclone fence. $36,900. Owner. By Appt.	668-2523
(130)
1st time offered. Edison Park — By Owner. 3 bdrms., 2 bath, cent, air cond. brk. ranch. Pan. bsmt., •w-bar, kit. w-blt. ins., IVz car garage. Low $40’s.	774-8274
(129)
!"in -	■■■'■"	.	-
BUSINESS OPPORTUNITY
PRINTING BUSINESS with equipment. Loop location. Compl. stock, bus. etc. $17,000. Owner will help finance.	263-7237
(128)
SNEMALA BO DVIG Z LUNE — Dr. Werhner von Braun pregleduje televizijsko kamero, ki bo nameščena na lun-skem vozilu, s katerim bosta astronavta Apolla 15 vozila po Lunini površini. Kamera bo avtomatično snemala vzlet z Lune, ko bosta astronavta opravila tam postavljene naloge. To bodo prve slike vzleta z Lune, če bodo seveda uspele.

zdi, zelo ljubezniv mladenič.”
“To je od starčeve strani tudi samo pretveza, o tem sem trdno prepričana” pravi gospa Villefort. “Starci so tirani onih, katere ljubijo; gospod Noirtier noče, da se njegova unukinja omoži.”
“Toda,” pravi grof, “ali ne veste, kaj naj bi bil vzrok temu sovraštvu?”
“Ah, moj Bog, kdo ve?”
“Morda politično nasprotst-vo?”
“Res, moj oče in oče gospoda d’Epinay sta živela v onem burnem času, ki sem ga videl le v njegovih zadnjih dneh,” odvrne Villefort.
“Ali ni bil vaš oče bonapar-tist?” vpraša grof. “Zdi. se mi, da ste rekli nekoč nekaj takega.”
“Moj oče je bil pred vsem drugim jakobinec,” pravi Villefort, prekoračivši v svoji razburjenosti meje previdnosti, “in senatorska roba, ki mu jo je Napoleon ogrnil čez rame, je prejš-
njega moža. samo preoblekla, ne da bi ga izpremenila. Ko se je moj oče vdeleževal zarot, ni delal tega za cesarja, ampak proti Bourboncem, kajti moj oče je imel to strašno lastnost, da se ni bojeval nikdar za gradove v oblakih, ampak vedno le za to, kar je bilo mogoče izvršiti, in da je v to, da se te možnosti izvršijo, delal po najstrašnejših teorijah Gore, ki se niso bale nobenega sredstva.”
“Torej,” pravi Monte-Cristo, “vidite, tu pač tiči vzrok: gospod Noirtier in gospod d’Epinay sta si bila nasprotnika na političnem polju. Ali general d’Epinay, dasi je služil pod Napoleonom, ni ohranil v dnu svojega srca rojalističnega prepričanja? In ali ni to oni, ki je bil nekega večera, vračaj e se iz bo-napartističnega kluba, umorjen, ker so se varali v upanju, da najdejo v njegovi osebi zaveznika?”
(Dalje prihodnjič)
Airtemp’s overnight sensation
The Sleeper
only *15995
Available in
5000,6000 and 8000 BTU models
Norwood mum® & furniture
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SU5NIK & SONS
ALTHOEiZZD ASRTCVtP DEALEH
CHRYSLER
CORPORATION
Ameriška Domovina v prvem tednu julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla
Kot v preteklih letih tudi letos v prvem tednu julija Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo drugače ne more do nujno potrebnih počitnic, število osobja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice.
Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od 5. do 11. julija. Urad bo zaprt od 3. do 11. julija.
EUCLID POULTRY ~
V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma »veža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberitol
HOWARD BAKER 549 KAST 185 STREET, EUCLlD	I« 1-8187
EOR0PJI TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119
POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV V AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
MUlEumimimmmmmimEinHniiHimHUimiiimMHsmnmiummimmmiiiiiii!'.:
1 JOS. ŽELE IN SINOVI
-	POGREBNI ZAVOD
=	6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: 361-0583
1	COLLINWOODSKI URAD
=	452 E. 152nd STREET	Tel.: 481-3118
E Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago ^	■ Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo
=
=
=
=
=
=
=
faiiiiEimimiiiHiiminnmimHmiiHnmEiimiimmmiiiimmmmiiiimiMiimnm/
PREDSEDNIK ZDA RICHARD M. NIXON si pomaga z rokami in mimiko obraza, pa tudi z raztegnjenimi gestami, kadar hoče kako misel ali točko v govoru posebno jasno izraziti. Na sliki ga vidimo v raznih položajih tekom javnega nastopa.