DOLENJSKE NOVICE Izhajajo 1. iii 15. vsacega meseca. Cena jim je s poštnino \red za celo leto naprej 2 K, za pol.letu 1 K. Narućnina za NeitiĆijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanil« tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. Vremenski preroki iz živalstva. Pri sedanjem nestanovitnem vrenienii se nam iic zdi nezanimivo poročilo „Vinske lope" o tem predmetu, zato posnemamo iz ujega sledeče : I ta je vpliv vremena na veěino ljudij jako velik v našem času, ki tako zelo bolelia na živcili, to pač vidimo in skušamo vsaki dati. Pojemanje in naraščanje vlažnosti in zračnega tlaka, veČja ali manjša električna napetost zraeniii plastij, ki nas obdajajo, brez dvojbe vplivajo na razpoloženje in počutenje človekovo. Ta vpliv in spoznanje, da bi bilo gotovo vremenoslovje velike važnosti za. kmetijstvo in druge obrti, Je vzbudilo pri Ijitdeli vže v najstarejaili Časili željo, da bi mogli vreme kolikor moČ za dolgo naprej napovedati. Pri tem so naši pradedje zabredli dostikrat v velike zmote, kakor beremo v starili knjigah. K tem knjigam Bj)a(la tudi stoletna pratika, ki nima ozir vremenoslovja prav nobene vrednosti in pomena. Da bi se dalo vreme napovedati kar za leta naprej? — lia! — „l-)asi tudi nase zvezdoslovje in meteorologija stojita na visoki stopinji, vendar nista v stanu vremena napovedati za več, nego dva dni naprej", tako trdijo iieenjaki. liazna vremenska poročila so torej še dandanes negotova stvar, zato so nam toliko bolje došli varni vremenski preroki iz kraljestva živalij in to tembolj sedaj v se pomladanskem čas», ko je vsakemu človeku bolj ali manj ležeče na vremenu, posebno pa kmetovalcu. Mnoge živali čutijo preje in določneje vsako spremembo v ozračju, ki ima za posledico prevrženje vremena. Vsak lovec vé, da se bo vreme spremenilo in da dobimo dež, ako se njegov pes naenkrat poleni, malo žre in gre od njega močen dub. Na nevihto smemo računati, ako ovce dozdevno brez vzroka beketajo in razgrajajo, na poseben, skoro nervozen način dirjajoč sem ter tje. Pastir pozna ta nemir prav dobro, vse njegovo vremenoslovje temelji na opazovanju obnašanja njegove črćde. Tudi jelene in srne bližajoče se neurje silno vznemirja, da dajo kratke, čisto posebne zvoke od sebe ; lovec pravi da strašijo. l^'rvo mesto kot vremenskemu preroku mej čvete-ronožci pa gre, kdo bi mislil ! naši l)rliki veverici. Te ljubke živalice se silno boje dežja in viliarja in ta svoj strab vže davno preje kažejo. Iz njiltovega ^obnašanja vsak opazovalec prav laliko bere kmaloŠnjo nevilito. Vže pol dneva ali celi tiau predno nastopi nevihta, kažejo veverice nek poseben, viden nemir. skačejo kar naprej od drevesa do drevesa mej čudnim žvižganjem in pokanjem, kakoršnoje slišati samo takrat, kadar so do skrajnosti vznemirjene, Čim se pa pokažejo prvi glasniki slabega vremena, se poskrijejo veverice po svojih gnjezdili, dostikrat po veČ v enem gnjezdu, zamaŠe celo izhod na oni strani, od katere buta nevihta in v klopčiee povite čakajo, da razdraženi življi raz-lijejo svoj žolč in se pomiri okolica. Veliko več vremenskih prerokov nego pri čvete-ronožcib najdemo mej pticami. Mej temi vživa kot taka lastovica. Kakor je vreme, šviga lastovka visoko ali nizko, ker njena hrana, žuželke, brenči in leta visoko ali nizko, potem kakoršen Je zračni tlak. Kadar preti dež a!Í nevihta šviga hudournik, nasa znana lastovica, nizko pri tleh in sicer brez glasu. Pri stalno lepem vremenu pa se podijo visoko nad cerkvenimi zvoniki mej neprestanim, veselim ščebetanjem. Nikari pa ne mislite, da so naše domače živali na dvorišču brez vsakega višjega daru. O ne ! Ako se race in gosi mej neprestanim silnim krikom in gaganjem zelo potapljajo in z vodo pljuskajo in čopDtajo, ako petelini nenavadno pogosto kikirikajo, naši golobje na slemenu nezadovoljno Čepijo, potem smemo v 24. urali za gotovo pričakovati dežja. Hude ure in viharne noči nas čakajo, kadar sove, posebno pegasta sova znašajo v gnjezdu razno drobno divjačino kot lovski plen ; preakrbljujejo se namreč za naslednje burne noči, ko jim ne bo možno loviti. Na jasno, stalno lepo vreme pa smemo računati, ako se vrane na polju zbirajo v gruče, ako divji golobi v gozdu pridno grulijo in zvečer netopirji neumorno frfotajo po naših dvoriščih. Teh živalic smo torej lahko vselej veseli, tem bolj ker nam pokončajo toliko sitnega mrčesa. Med dvoživkami uživa čast kot vremenski prerok bolje prerokinja žaba. Ùe se pa hočemo potegniti za resnico, moramo žabo oropati te časti. Od nekdaj vže je bila priljubljena zelena žaba. To pogostoma nahajamo pri družinah zaprto v stekleno posodo, deloma napolnjeno z vodo, iz katere sloni majhna lesena lestvica do vriia posode, prekrite z organtinom. Ako božja žabica z vrha svoje lestvice spušča svoje regljajoče glasove, ima po splošni sodbi nastopiti slabo vreme. Ako pa sedi doli v vodi, bo vreme ostalo jasno. Obžalujemo, da moramo vsem prijateljem ^ žab povedati, da so te prerokinje kaj nezanesljive. Žaba namreč kvaka ob vsakem vremenu; le pri bližiijoČi se nevihti nekoliko bolj. Za električno napetost v zraku tedaj ima občut, ne pa za zračno vlažuost. Torej ne more napovedovati ne iležja ne suše. Tej nezmožnosti vzrok je žabja koža. /iaba Be pije, ampak dobiva vodo skozi kožo, ki je vedno prepojena z vodo. Na ta naňiii je žaba tako rekoč vedno v vodi, tudi tedaj kadar je na suliem, veled tega je neobčutljiva za zračno vlago in zato slab vremenski prerok. Mnogo zancaljivejsa je pijavka. Kadar je jasno, leži pijavka mirno in zveriženo na dnu svoje steklenice ali plava z mirnim gibanjem po vodi. Vže davno predno nastopi nevihta ali viliar pa postane nemirna in plava iinuj in nepravilno v kolobarjih. Ako se že čisto pripravlja za dež, zleze pijavka na rob posode ia čaka, da nastopi spet stalno vreme. Kavno tako je po zimi. Ob snliem vremenu leži mirno tia dnu, ob sneženem metežii sedi na robu stcUlenice, večinoma zunaj vode. Med žuželkami so dobro znane bučele in ose, ki napovedujejo vreme vže več ur naprej ; pred nevihto so zelo nemirne in silno zbadljive. Ako Čebele nič več redno ne lete, ampak se po malem plesu vrnejo zopet v panj, dobimo v najkrajšem času močo. Kratko pred dežjem so komarji In muhe najbolj sitne. Po višini, v kateri o poletnih večerih poigravajo ill rojijo musice lahko sklepamo na vreme, ravno tako kakor iz živega srebra pri tlakoměru. — Vsi tisti preroki z najboljšimi barometri vred pa kažejo samo bližnjo spremembo vremena. Gotovo napovedovanje vremena za tedne, meseee in eele letne Čase naprej bo pač ostala samo pobožna želja človeštva, kajti vreme ima svoje muhe, svoje nepreračunljive muhe in jih bo imelo na večno. Vrtna lopa. Politični pregled. ■-"rispevek za skupne potrebe obeii državnih polovic Avstrije in Ogrske bi morali določiti avstrijska in ogrska zborniea. Ker se to ni zgodilo, je določil prispevek obema državnima polovicama za dobo enega leta cesar sam. Avstrija bo po tej določbi plačevala za skupne potrebe GrrO%, Ogrska k-4Vo. Trozveza med Avstrijo, Nemčijo in Italijo je zopet obnovljena. Avstrija ima, kakor smo že večkrat povedali, od te zveze le škodo, ker mora vsled ,,zvezne prijaznosti" dopustiti, da jo gospodarski izrabljate zaveznici, dopustiti pa tudi, da naši Nemci In Italijani smejo škiliti čez avstrijske meje. Bolgarski knez Ferdinand bi rad postal kralj. Zato si že brusi pete okoli različnih dvorov, ki imajo v tako povišanje privoliti. Kakor znano, je knez odpadnik od katoliške vere, Zadnji čas bil je tudi pri ruskem carju. Kaj je opravil se ne vé. Francoska vlada je predložila zborniei zakonski n?črt, da se uvede dveletna vojaška služba. S tem odpade v francoski armadi naenkrat .50.000 mož. l)a se pokrije ta primanjkljaj, namerava vlada nadomestiti vsako leto 30.000 mož več v vojaški službi. Nadalje bo razne pomožne vojne oddelke, kakor gasilee, godee itd. přidělila aktivni armadi. Upeljava dveletne službe ne dela torej francoski vladi mnogo preglavic. Vojaški krogi pa so s to eprememijo jako nezadovoljni. General Voisin je izjavil, da kdor glasuje za dveletno vojaško službo, da 1)0 ta po njegovem mnenju glasoval za razkosanje Francije. Da se novo ministerstvo tako poteguje za to stvar, je vzrok ta-le: Novo ministerstvo je napovedalo odločen boj katolikom. A da uanieče peska v oči, češ, glejte kako skrbimo za vas, sili z dvoletno vojaško službo na dan. Stala bo pa ta nova naredba precej milijonov. — Novi minlsterski predsednik, odpadnik, je zapovedal, da morajo vse redovne družbe, ki se niso prosile postavnega dovoljenja, v osmih dneh zapustiti svoje hise in iti — kamor jim drago. Kaj bo s tisoči ubožcev in sirot, ki so jih te družbe preživljale? Tega ne vpraša nihče. Poročila o bolezni angleškega kralja se splošno glasijo ugodno. Bolečine, ki jih je provzročila operacija slepega črevesa, ponehavajo in rana se čedalje bolj celi. Kralj po noči mirno spi, tekne mu jed in se zanima za vse javne dogodke, z eno besedo; zdravniki so popolnoma zadovoljni z Edvardom VII, in ljudstvo, ki je skoro pozabilo žrtve južne Afrike, se zdaj le še živo zanima za kraljevo rano, za to skrbi tudi časopisje. Ako bode zdravje kraljevo se stalno tako obračalo na bolje, je trdno upanje, da se bode vršilo kronanje že prve dni v jeseni. Vendar govore listi, da lioČe kralj potem popolnoma opustiti misel na ves sijaj, marveč da hoče slaviti dan kronanja le v ožjem krogu znancev in prijateljev ter da bode imela slavnost bolj verski značaj. Spet nekaj od Poljakov! liazoi poljski listi poročajo, da je kardinal Kopp delil v Tesinu sv. birmo. V pondeljek po birm! je imel izpred altarja nemški nagovor do vernikov. Na povelje kardinalovo je moral potem eden duhovnikov ta nagovor prevesti tudi na poljski jezik. Tu so začeli navzoči Nemci ropotati in ugovarjati, na kar se je kardinal dvignil s prestola, stopil pred oltar inje odločno zavrnil razgrajače, pozvavši jih, naj oni poljsko prepoved poslušajo z isto mirnostjo, s katero je drtiga stranka poslušala nemško prepoved. Kardinal je povdarjal, da v cerkvi imajo vsi enake pravice, kakor bi morali biti enakopravni tudi zunaj cerkve — kakor kristjani, Ijndje in kakor državljani. Kajpada bodo kat. cerkvi sovražni ljudje še nadalje lagali, da je katoliška cerkev — sovražna Slovanom. Glasom poročil iz Petrograda seje ruski car Nikolaj sam odloČil proučiti vzroke nemirov, ki se pojavljajo v zadnjem času pogostoma po šinii ruski državi. Sklenil je poklicati pred se okoli 200 oseb iz najrazličnejših stanov in sicer vsetičiliške profesorje, politične kaznjence, urednike in sotrudnike listov in sploh ljudi, katere je policija označila sumljivim. Od teli ljudi hoče izvedeti car vse, kar daje vzrok nezadovoljnosti, ker mu je na tem ležeče, da se v državo povrne mir. Ti poklicanci smejo pred carjem vse izpovedati, kar jih teži. Ruski ministri so odločno proti temu koraku, a carica podpira carjev namen. Ob petdesetletnici Mohorjeve družbe piše „Mir": 1852-Í902. SreSiia je bihi za ves .sloyeunki narod tista velika noČ leta 185!.. ko sta velika dobrotnika našesa ljudstva, škof A. M. Slomšek iti rmniHigiior firof. AtiJrej Einspieler, spre-hajiije se |)0 vrtu ikofijiike jialaóe v .Šont-Andražu v Ubuilski dolini, ugibala, kuko bi niugli aluveiisko ljudstvo tlilSevno povïdigtiiti. Tam je dozorel sklep, ki so g.i odlični iiioije pretidarjali /,e prej; osnovalo se je dvuštvii sv. Mohorja, ki je že priliudiije leto 1852. poslalo prve svoje knjige, bolj skromne .sicer po obsegu in številu, med ukiiželjue Slovence. Mlado društvo pa ae ob tedanjih težavnih razmerah ni moglo prav razviti, dokler ni bilo leta 1860, preosnovano v cerkveno družbo sv. Mohorja, Veselo je družba napredovala in se krepko razvijala v jionos in ueizmei'na korist Slovencem 1 Z n«jveôjim veseljem je narod vsa letîi sprejemal in vedno še sprejema družbene knjige^ radi in z najveťjo koristjo jih prebirajo v mestni palači in kmetski hiši. Letos razpošlje toi-ej dična naSa dviûba petdesetič svoj književni dar svojim družbenikom; Slovencem, zbranim pod domačo streho, a tudi rojakom, ki morajo živeti zunaj mej slovenskih deze'à! Spodobi se, da se ob godu zaščitnikov naše družbe, sv, Moliorja in i'ortunata, spominjamo tega izvamednega dogodka. O velikem pomenu UHŠe družbe paé ni treba obširneje pisati, saj se zaveda vsak Slov enec, kaj nam je di'iižba sv, Sloliorja: skrbna učiteljica, dobra mati nwrnreil Naj le zaničljivo zrejo na nas, naj se nam le rugajo oni, ki se zovejo „gosposki narod" ; s pravim iionusojn jim kažemo na družbo sv, Mohorja, ki je toliko že storila in hcče še storiti za izobrazbo slovenskega narodu, ki mn jirodaja t(t, kar mu hoče kruti sovražnik zabraniti: v materni besedi pravo krščansko in narodno vzgojo in izomiko! Naj le psujejo natje knjige: Mi vemo, da je baš naSa družba podala maloštevilnemu slovenskem» narodu toliko lepih knjig, toliko temeljitega pouka, zdrave zabave, lepe vzpodijude, da svesta si zmage sme tekmovati z drugimi vtčjimi narodi 1 Zato se z največjo hvaležnostjo spominjanu) onih mož-vzornikov, ki so nam osnovali diužbo sv, Mohorja, vseh onih, ki so na ta ali oni način pripotnogli k njeiienni divnému razvitku in napredku. Saj se je letos zbralo pod zastavo sv. Mohorja blizu tiO.OOÓ Slovencev in Slovenk! Prva hvala gre seve Bogu, Vsemogočnemu, ki je na priprošnjo sv, Mohorja tako bogato blagoslovil delo za svoj narod vnetih nmž! Da bi ta blagoslov spremlja! družbo tudi v bodoče, to nam izprosita zaščitnika naša, da ostane vedno geslo naše: „Ne nazaj in navzdol, marveč vedno naprej in navzgor !" LII^EK. Poročila iz kitajskih misijonov. (Dalje,) Za mestom Kolombo ustavili so se naši kitajski misijonarji v luki mesta Peniing, na polotoku Malaki 1, jannvarja letošnjega leta. Mesto je zelo imenitno in lepo, le žal, da naši popotniki tudi tu niso mogli izstopili iz istega uzroka kakor v mestu Kolombo. Zato nam naš P, Peter tudi ni mogel ničesar o tem mestu sporočiti. Drugi dan t. j. 2, jan, odrinili so dalje proti jugu okrog pfdotoka Malake. Pri tej priliki so bili najbližje ravniku ali ekvatorju, — „Kaj pa je to, ravnik?" vprašuje morebiti kdo izmej priprostejših čitateljev „Novic", Le potrpi nekoliko, dragi moj, takoj zveŘ, Vidiš, ravnik, to je Črta, ki gfe okrog nase zemeljske kroglje v enaki razdalji od severa in juga in jo toraj deli V dva enaka dela. Pri tem pa seveda ne smeš misliti, da bi bil to kak ribniški obod ali železni obroč, ki bi to našo zemljo skupaj držal, kakor sod. Ko bi to bilo, potem bi se^ nam zemljanotii ne bilo treba bati kakih kometov ali zvezda, da bi nam to našo ljubo staro „mamico" zemljo razbili v njenih starih letih, kakor smo se bali pred par leti. Sicer se poroča v nekem časniku, da je neki Angltž z bicikljem zadel v ravnik, čezenj padel in se ubil, ko je raziskoval Afriko. Toda to poročilo se do danes še ni uradno potrdilo, zato mn tudi ni vrjeti. Posebno še, ker ravnik gre v resnici samo na zemljevidih, nikakor pa ne okrog zendje. Da ga po tej razlagi tudi naši popotniki niso videli in videti mogli, mislim, ni treba še posebno [lovdarjati. Da so pa blizu te čudne stvari, ravnika, morali so pa zelo občutiti. „Kako pa je to mogoče? Će ravnika ni v resnici, kako se more potem čutiti?" ugovarjaš mi morebiti, moj bravec. Vidiš to je pa tako. Eavnik je kakor strah. V sredi je votel, ob krájeli ga pa nič ni. Vendar pa marsikomu vzdigne lase^ na glavi. Pa še neko drugo lastnost ima ta ravnik, katero ima tudi strah, vendar je posebno lastna ravniku, da se Človek namreč toliko hujše poti, kolikor bolj se mu bliža, Knko to? 1 no, vročina je silna. V krajih ob ravniku je vedno najhujša vročina, Solnce ima iia teli krajih največjo moč na zemljo. To je toraj tisti ravnik, kateremu so se naši popotniki na poti okrog polotoka Malake približali. Da se pa še nam ne zgodi kaj tacega, kakor smo zgoraj čuli, da se je zgodilo Angležii, liitimo j-aje za našimi popotniki, da jih zopet dohltimo in dalje spremljamo. „Ko smo se obi'nili pniti severu, zgodila se jena našem parobrodu ne.sieča", piše P, Peter Turk, „Mlad dečko je padel v morje, ko je privezoval vrvi na robu parnika. Drug mornar, ko je to opazil, zmetal je hitro obleko raz sebf^ in skočil za nesrečnim dečkom v precej valuvitn morje. Tudi kapitan je skušal ladijo hitro ustaviti. Bila je pa v najhitrejšem teku, zalo je deček naglo ostal precej daleč za parnikom v penečih se valovil). Ko so jo pa naposled ustavil), hiteli so niorniuji obema tovarišema na pomoč, V valovih so jia zgrešili pot. Mornar, ki je skočil za njim, priplaval je precej blizu njega. Toda predno je prišel do njega, zmaiijkHlo je dečku moči in siromak — je zginil v globočino nezmernega morja. Vse popotnike je ta dogodek zelo ganil iu potrl. Želeli smo nui vsi, „naj v miru počiva !" zmolili smo za njegovo dušo tudi vsak krarko nnditvico — seveda samo mi misijonarji — in potem odpluli dalje. „2daj ko Ti to pišem, predraga mi sestra, sedimo s tovariši v senci košatega drevesa pri mizi ter se krepČHiiio z malim in bornim kosilcem. Pa ne smeš misliti, da smo morebiti že v nebeškem kraljestvu" — Kini? Oh, do tja se bomo še zibali in zibali predno se bomo tja prizibali, ker še le okrog 18. januarja upamo tja priti, ako bo vreme ugodno". Zanimivo je pri tem, da so nwSi pnpniuiki št-le v tem mestu prvič stopili na azijska tla, dasi so se že od 38. dec. peljali ob obrežjih A^ije, To pa ni Čndno, ker se ladja ni ustavljala tako blizu obrežja, da bi se meglo izstopiti. „V katerem mestu so pa zdaj?" me kdo radovedno vprašuje. Joj, saj res, to sem pa pozabil povedati N(», pa saj si bodete cenjeni bravci težko zapomnili, ker ima tako čudno ime. Da, prav tako čudno ime ima to mesto, kakor so čudni prehivftlci iu kakor čuden je kraj. Mesto se imenuje: Singapore. Kaj tii to Čudno ime? Ljudje so pa Malajci, Tudi čudno ime za naša ušesa, je li? Toraj v Singapore so prijadrali naši pOpotniki, „Najprvo smo si ogledali mesto, katerega pa ne bom na dolgo in široko popisoval", pravi F. Peter, „Le toliko omenim, da ima lepo in prijazno lego. Škoda le, da gre tukaj prav pogosto dež. Prav tedaj, ko smo tja prišli, lilo je kakor „iz škafa". Popoldne se je pa razvedrilo in spi-avili smo se na vrt gostilne pod košato lavoriko, kjer še sedaj sedim in Ti to pišeui. Znamenito je tudi, da je tukaj zdaj v najlepšem cvetju in ob ednem polno sadja?" Kako pa je to zopet mogoče, cvetja pa sadje ob jednem? Da, za nas je ta prikMzen čudna. Teda v južnih krajih imajo spimilnd in jesen ob jednem in — vedno. Listje odpade pa takoj zopet drugo zraste. Prav tako tudi, ko sadje odpade, takoj veja zopet ozeleni. Zato je večkrat na drevesu ena veja v cvetju, druga pa obložena s sadjem. Kaj ne, dragi čitatelj, to morajo biti lepi kraji ! „l)a nam ni dolg čas, nam pa po vejah dreves prepevajo ptički svoje krasne pesmice, niiirenčki cvrče in kobilice „žagajo" svo.) enakomerni „žegs . , . žegs . . ." Da. prav lep je ta kraj! Ko bi le tako neznansko vroče ne bilo. Solnce pripeka, kakor da bi hotelo z vročino doprinesti, kar je dopoldne z dežjem zamudilo. Potimo se, kakor da bi bili v stiskalnici," Vidiš cenjeni bravec, ki si preje hvalil te kraje, da ni prijetno, kakor se na prvi pogled vidi. Le raje ostaniva v naši lepi mili Dolenjski strani, ki je stokrat lepša, kakor vsi južni vroči kraji in njo hvaliva; ker „najlepši je dan za Dolenjsko stran." „Nekaj čudnega Ti moram še sporočiti, ljubljena sestra, predno zapustim Singapore. Oas imam, papirno polje mojega pisma ima pa tudi še precejšen kos neobdelan, toraj kakor nalašč za to mojo stransko opazko. Ko smo prišli v Port-Said, opazil sera, da je moja ura naenkrat zadaj ostala, „hment, kaj pa Ti ni prav", sem ji dejal, „saj si mi do sedaj vedno prav hodiia," Drugi dan, ko smo šli po Rudečem morju sem 120. dolf.njskp: novičk 14. ste v. isto opazil. Skoraj za 10 minut lui je ;!oi)et ostala zadaj. Kaj bi to bilo 'i Precej se nisem domislil, da se peljem okrog zeitilje, Wele po noći. k'> iiiseiii iiuigel spati, sem se domislil, kiij temu vzrok, dii mi ura zaostaja." „Kaj bi neki to bilo?" gotovo tudi ti vfiraKujes, cenjeni priprosti bravec „Novic". Vidis to je pa tnko-]el Kuj ne svet je okrogel in se vrti okrog solne,a. Zato pa ne more biti po v.sej zemlji naenkrat noć in dan, Temuč se menjava. Ako imamo mi ditn in pndno delamo svoja dnevna opravila, počivajo „preltrisani" Ameri-kwnci v sladkem spanju. Nasprotno pa, ko Amerikanci delajo pa mi spimo Rjaviti v temo črne noči. Ako je temu tako, kaj ne, tmii naše in Amerikiinske iirn ne morejo enako kazati. Solnce pa vzhaja seveda na vzludii. Naši popotniki se pa j)rav proti tisti strani peljajo. Zsito pa vsaki dan „opeharijo" solnce za eelih 10 minut. Seveda dela nimajo na parníku, zato ui pa prikrajšajo ćas. Samo to je šinent, ko bi te preklicane vroiine ne bilo, da \)i se moglo spati, 2ato jini pa le privi'SĆimo tistih „prigoljfamh" 10 minut skrajšanega dneva, saj jim prav óisto nić ne teknejo, No, sicer vsaki dan 10 minut skupaj sesteto da pa )e veliko svoto. „Do Singajiore smo skoro za dve uri prehiteli", piše P. Peter. Kako pa naj vedo moi'narji, koliko je ura? Po čem poznajo kedaj je poldne? Ali se ravnajo tudi oni po svojih lačnih želodcili, kakor Rajbničan, ki je dejal, da je njegov želodec najboljša ura. „Kadar sem lačen, takrat pa vem, da je poldne", je bas dejal. To ne more biti, ker bi bilo pri mornarju prevečkrat poldne na dan. To je tako-le: Zemlja se vrti okrog solnca, ali bolje, solnce se vrti okrog zemlje, kakor se nam zdi. Kadar stfijl solnce najvišje nad katerim ki'ajem, tedaj ima ta kraj poldne. To pa zopet ne morejo vsi kraji zemlje ob enem imeti. Da pa mornarji vedo, kdaj je poldne, zato so pa razdelili zemljo v več poldnevnikov. To so prav take črte, kakoršna je ravnik, s tem razločkom, da grejo ti poldnevniki od severnega tečaja do južnega. Vsi kraji, ki leže ob tej črti imajo ob enem poldne. Zato mornarji samo izračunijo, na katerem poldnevniku so, pa vedo kedaj je poldne. Da to izračiinajo, rabijo pa posebne priprave, o katerih pa ne bomo tukaj dalje govorili, temveč poglejmo zopet za našimi popotniki, „Iz ttga mesta bodemo odrinili jutri in okrog 15. jan. — hvala Bogu — bomo tam. Oh, tam bomo, kjer bo koiiec tega dolgočasnega popotovanja. Pi'ihodiije pismo pisal bom že iz Kine, iz kraljestva kitastih Kitajcev, Do tedaj pa meni srečno pot, vam pa „z Bogom"!" (Dftije slcili.) Doiiiîice vesti. (Osebne vesti). Poštni asistent g. J. Dovjak je imenovan poštnini oiicijalom. — C. g. Matevž Končar S, J,, ki je bil pi'ftv kratek čas vikar v našem mestu, je bil junija v Inomowtu promoviran doktorjem bogoslovja. (^51etuico mašništva) ali srebrno sv. mašo praznoval bode i!7. julija mnogozaslui.ni in občeapoštovani gvardijan frančiškanskega samostana preč, g. P. Otokar Aleš. Tem povodom bo ta dan v samostanski ceikvi ob S. nri sioveana sv. maša. Jubilant« želimo iz srca: Dal Vam Bog «čakati čvrstim na duhu in telesu tudi še zlato sv. mašo! (Novo mašo) ho pel 27, t. m. preČ. gosp. P. Kazimir ZakrajSček. ki je bival do zadnjih dnij v novomeškem samostanu, na Žalostni gori v Preserski župniji. Ćestitanio k slavnostnemu ducvu I (Blag. g. A, Jeršinović) je praznoval 2. t. m. v Trebnjem 251etnîco odkar je nadzornik in 40letnico svojega učiteljevanja. povodom je bila pred konferenco slovesna sv. maša, katero je služil šolski vodja preč. g. P. Inocencij Ko-privec ob asistenci dveh gg. patrov učiteljev. Po sv. maši je bila zahvalna pesem. Ko ja bil rešen dnevni red konference je g. nadučitel) Bar le g. slavljenca prav lepo nagovoril v imenu vsega nčiteljstva^ ki je ljubljenemu nadzornik« v znamenje hvaležnosti poklonilo le]) dar. Vidno ginjen se je slav-Ijenec zahvalil. Med obedom „pri Lipi" se je slišala marsikatera napitnica gospodu nadzorniku na čast. (Novi grobovi). Umrl je v Ljubljani 6, t. m. g. dr. Jožef Suppan, ravnatelj kranjske hranilnice, po dolgi mučni bolezni star 75 let, previden s sv. zakramenti. Zasluieni mož je imel prav veličasten i)ogreb. — Umrl je Í0. t. m. zvečer na Brezovici pri St. Jerneju znani vinski trgovec in posestnik g. Ign, Wu t s cher, star G6 let. Bil je vzoren vinogradnik, ki je že leta 1885 opozarjal na pretečo trtno uš ter vzgledno obnovil svoje vinograde. Pogreb je bil 12. t. m. pri bližnji podružnici v Smarji, N, v m, p. I ti. t, m. umrla je v Ljubljani gdč, R iza pl. Gapp in bila 8. t. m, pokopana v Novem mestu. (Duhovniki novomeške deka nije) imajo kot „sacM'dotes adoratores Ssmi, Cordis Jesu" svoj mesečni sliod v četrtek 17, t. m. v Stopicali ob navadni uri. (C, kr. višja gimnazija v Novem mestu) je danes sklenila šolsko leto s slovesno službo božjo ob 8. uri v frančiškanski cerkvi. Pohajalo je gimnazijo v začetku leta 274, a ob koncu 240 dijakov, lîojenih Novomeščanov je bilo 27 dijakov, sem pristojnih 6,^, in ostale kranjske 178, iz štajerske 24, Vere vsi katoliške, Nemcev 8. Odličnjakov je bilo 1Ú (v V. in VI. razredu nobeden), prvi red jiii je dobilo 14SJ, jionavljavni izpit 27, drugi red 37, tretji red 11. Šolnine so plačali 6390 K; šolnine oproščenih je bilo v prvem polletju čeloma 143, v drugem 147, 21 štipendistov je dobilo 4141-48 K. Zrelostni izpit je delalo 1. iu 2. julija vseh 13 osmošnlcev, eden je napravil izpit z odliko (Molé Rudolf), 2 bosta ponavljala vsak iz enega predmeta, 1 ps je odložen na nedoločen Čas. Poućeralo je na zavodu 15 učnih itiočij. Letno poročil ki obsega 80 stranij, ima najprvo sestavek iz peresa g. prof, dr, Pamerja „daa k. k. 8taats-0bergymnasium zu líiiilolfswert", g. šolski svetnik in vodja dr. Fr. Detela pa je jioslavil spomin pokojnega profesorja P. Ladislava Hrovata, (Deška ljudska šola) je obhajala slovesen sklep včeraj popoludne. Ob 2. «ri se je zbralo obilo odličnega ob činstva v šolski sobi ill razreda, da posluša petje in deklamacije učencev. Na vsporedu so bile lepe stvari, pa so tudi učenci prav vrlo rešili svojo nalogo, bodisi v petju ali dekla-niacijah. Potem je mil, g, prost dr. Sebastijan Elbert spregovoril nekaj krepkih in vspodbudnih besedij ter obdaroval 4-4 pgreb vriîil Be bode dné 9. t. m. oh tí. nri íiveíer. Sreta maÁa zadušnica brala kk biide v četrtek, dné lU. t. lu, ol) 8. uri zjutraj v lariii cerkvi v Slovenjem Gradcu. Št, Jernej, dní S. julija 1&03, Ivan Sajé, nadučitelj v. p, imenom vse rod o vi ne. Zahvala, Za mno(;e dokaze srinega aoSutja povodom erorti in veličastnega pogreba gospoda Ivana Saj(5-ta, uradnika pri hranilnici v Siovcnjigradcu na Štajerskem, izrekam najiskr^aejâo zabralo tilaviiemu ravnnteljetvu slovenje' t;ra^ke hrnuilnice, uieai^siiiatvu, uraduiátvu, duhovulštvu, učiteljctvui usmiljonkam, darovalcem vencev, SoStanjskini in domačim pevcem, usibitit pa £;ospudu Lovro Vavpot iu Jožefu Žnidarju za nese-hično pn/.ertvovalnost. Št, JornoJ. duň 11, julija 1902, Janez Sajé. nadučitelj v pokoju. (178) imeiioni vse rodbine. Oklic. Firm. TAj'i (Jen. 1. I i/7 Podpisana kot trgovska eoduija naznanja, da se ja v zadrui.uem ra-gistru pri obstoječi tvi-dki „posojilnica v Žužemberku, reg. zadruga z neomejeno zavezo' izvriil 1.) izbris dosedajnega načalatva in »icei gg r Kadim Ivana, ravnatelja, Wallaiid Franceta, ravnateljevefra namestnika, ter Pehani Feliksa, Pehaui Josipa, Podboj .losipa, Jeriie Ivana lu Koncilija Fraiicetn kot udov načejstva, 2,) v])ÍB novoizvoljenega načelstva, obstoječega iz gg: Feliks Peliaui, posestnik v Žužemberku, ravnatelj. Ivau Kadnn, posestnik v Žužembe-iku, ravnatelja name((tnik,_ t.er Franc Wallaud, posestnik v Žužemberku, Josip Peliaui, posestnik v Žužemberku, Josip Podboj, posestnik v Žužemberku, Jakob .^kerlj, posestnik v Žužemberku, in Janez Zupančič, posestnik iz Ltiže, udje načelstva. C, kr. okrožna sodnija v Rudolfoveiti, oddelek I, __dno 11. julija IWá._ Zahvala. Gospod, ki noče biti imenovan, poslal je iz Ljubljane podpisanenm županstvu „za mestne reveže v Novem mestu" 20 K, za kar mu izreka podpisano županstvo v imenu mestnih revežev prisrčno zahvalo. Mestno Županstvo v Rudolfoverti, dné 10, julija 1902, (17!» _Dr. Schegula, Na prodaj je SiVïlllÙ Stl'Oj, precej dobro ohranjen. Cena mu je 2G K (13 gl,). Kdor ga ieli kupit, naj se oglasi pismeno ali nstnieno. Na hišni Štev. 40. F. D. Podzemelj, pošta Gradac pri Metliki,_(18S) V najem se oddata v Rohrmannovi hiši v Novem mestu dva stanovanja. Eno moderno s tremi sobami in pritikliuami, drugo z dvema sobama in pritiklinami, — Več se izve pri g. K. Rosmannu v (las—1) Novem mestu. 1.14B-4) Najbolj izvrstne, prixnaiio najboljše jeklene pluge z 1, 2, 3 in 4 lemeži, bra I ne, travniške iii za mah. klepne in dijagonalne, valjarje za polje iz jeklene ploščevine, gladke in robate, sejalne stroje ..Agricoles orig. amerikanske stroje za košnjo trave, detelje ni žita, grablje za seno in žito, priprava za obračanje sena, patentovane sušilnice za sadje iu soĎivje, stiskalnice za vino in mošt in sploli za vsň namene, mline za grozdje in sadje. Stroje za robijanje, Sřimii(itln|o(Se patentovane brizgalnice za trsje, zelenjad in pokončavanje uši „Sypiionta^" premične štedilne peči, priprave za parjenje živinske krme, z Otiručasia pripravo za mahanje, ročne, na gepel in na par, vsakovrstne gepelne za vprego 1 d» (i živulij, najnovejše žitočistilnice, ^ trijerje, robljače za koruzo, stroje za napravo krme-rezanice, " stroju za mečkanje žita In rezanje repo. stiskalnice za seno in slamo, ročne, premićne in nepremične, kako!- sploh vse poljedelske stroje iztleljuie iti riiK.iošiljft jio najnovejši sesUri Ph. Mayfarth tV drug. Priv. tovarna kmet strojev, livarna in fuiina na par Uati!U(ivlj.l.JS72. DUNM, ll|i, TABORSTRASSE št. 71. 7Ď0 (lelavuev. oilllkoviiii z ii^iil liJI) !Lliit.,"tirť)ir. In tirmi, kiiliijnanii ii,i vsfli yi'ijili rnisliivaii. 01>šinii wtiiki in nniofjošltivililii. jiHmiiihiit iiisma KnaUiuj, Ziisílijiuiikí ill Jirukuimi so iàioju. Ucenca trgovino z mešanim blagom sprejnie Franc Pleterski. Novo mesto. Prostovoljna prodaja vina. v Nemški vasi bode v pondeljek dne 21, julija ob 3. uri popoludne prostovoljna prodaj» vina. Prodnialo se bod« vim> iz let 1900 in 1901, Belo vino: Lnški rizling (Walaclinsling). líiideče vin'>: modra fran-kiuja (Blauťiánkiíich) in tičen^ka črnina (Bnntti'aube), Draži eae, pogoje se Inliko vidi isti dan ua lici mesta, NemAka vas je od Krškega pnbliinúda dnliQviili«. Tudi ilBV. p. D. obilnBtvn n»- cnnnjHm. dn liimm v ib1o);1 vn^ka Treia moiiBi-ufi âtoffl t»r tndi Dspr«-□luâljiv tiroinki ladeu xd havilok«. Tuili iomm UBrtijfua iiitvilokB vnuki' vcllkoBti goapudein dixitc« )>o utzkL ceni. DijaliUIll ISiïuQC UBtl Or^KOB MliKOIilÔ, ; hro,)iillltl trc «t. «a J- priporoi» ae yrBÍ, Jnliováíinl v izdelovanje VHiiLuvi-Htuti olilrlíe, ponelino talarje, površnike itd, "^v^î po najokuBnojaem in cujnovejiom kroju. — ludolujeii) vsako, v to Btiuko apadajoće dolo na tan ino po mori, ťriiporoiam so proi. dubovWiai, da mo b!ii(^voli jioiftfitni s I nimi naroiili, /aftotavljajoč, da bodem vedno skrliul, rfa izročim VKiiko ' naroiilo v najveijo MdoToljuost jireíiiBtitih narortnikov. Slav. p. n. obĆinstTU priporoiam svojo dobro arujeno krojaáko delavnico, T kateri delajo najboljàe delavske nioSi ; ïatorej so jatnii ra clcirttntno, Iqio íd moderno ÍKvriitev uaroiil, kakor tudi Kaw, da na vtiula T moji delavnici uaitijeua obleka lepo prilega. I Prvo darilo. Mc, CmoiIcIi; HariestíDg MacilDe Company ""i';.,.,., Izdeluje : stroje za vezanje snopov, stroje za košnjo, brusilne stroje, ,Daisy' stroje za skladanje snopov, grabljc za mrvo, ,Manila' vrvice za vezanje snopov. Vsako leto ac izdela 3G2.0(K) strojev. WILLIAM J. STILLMAN, ravnatelj. _ Pariz 1900. Ne kupite, preduo niste videli iiasilî strojev in poizvedeli njih cene. Velikanska zalojça cenili nadomestni]] delov Zahtevajte naso knjigo vzorcev. BUDAPEST, v., Váczi-ut Nr. 30. ve nov si v Žab i vasi pri Novem mestu^s zraven spa da jo« i mi njivami, ste nu prodaj brez letine ena zn 1050 K in driig« za 1200 K. — Niitanáiieje V Žabji vasi nad studencem št. 32, posta Novo mesto. Karbolineum. Patent: ATeiiariiis »a kakur tiajbuljSe lea oliraiijiijofie sredstvu obtieae £e nad 25 )et. Vsi karliuUneji i)! rannili dnn.ili fabrik bo slabe ponaredbe Avetiarijtivega karUuliiieja. Acenavijev karb.iUiiej je «ioer uekaj novcev dražji, kakur driiKi karbuliiieji, pri tem jo jia skoraj ttikrat iKtlat-uejši, kakor vsaki drugi karboliuej. ťreil [Hl 11 are 11 bai ni se svari. ToTiiriiii karbolineja: It. Aveiiarius, Amstotteii, Kiž. Avstrijsko. (102-7) Pisarna: Dunaj tll.l. Hauptsfrasse 18. Izkljuřina prodaja za sodni okraj Novo mesto: pri Alfons Oblaku, trgovcu v Novem mestu. EksporI isterskega vina. Razpošiljam pristno vin» lastnega pridelka in sicer re-foSkata, terana, liurgiindca in belega rizlinga od 26 do 36 h postavljeno na tukajsni kolodvor Dignano. A. M. Pujman, (131-5) Eksport vina, Dignano Istra. (loH'^'-e 'Z šunkna 1-20 gld., V^diláilllt/ domače 1 gld., dunajske 80 kr. Sunka brez kosti (Rollschinke) f)0 kr. in MO g]d., siilio meso 70 kr., glavina brez kosti 40 kr. kilo, velike kranjske klobase po 18 kr. in drugo pošilja od 6 kil naprej po povzetju in sicer le dobro blago, Janko Ev. Sire v Kranju. (126-5) I Naznanilo! S 1. julijem je oddati stara gostilna v najem v hiš. štev. 125 na Florjanskeni trgu v Novem mestu. — Hiša je tuiii na prodaj pod ugodnimi pogoji. Zraven spadajo lepe njive in nad tri oralov hoste. Več se izvé pri lastnici iVIarijI Kos. (159-4) Največji in najhitrejši parniki iz Brfinpiift v Ameriki) su: Cesarski parniki (Kaiser-Schiife) Odliml ix Urt'iii-'ijB vsace^jit ti.rkpi Kaisor Wilhctm der Grosse (loli; metrov Krttiiprinz WilliBlm „ mi „ Kalserln Maria Therosia ,, IHIi ,, Kaiser Wiltielni II. „ 2(5 ,. Ti ccsarski parnaVI voii.jo jedino le iz Bremona in kilor Be lioĚe lin iijili vnziti, mora si pojirt;] »usto Kairnsesti nt.em, anćiškanski cerkvi. (17'2—2) Skoraj čisto novi angleški stroj za kositi in žeti 'jm. in ena tudi skoraj čisto nova ima na prodaj župnija Krašic pri Jaški (Hrvatsko) po 15 do 20 gld. — Kdor želi vinu kupiti nuj se obine nii župnika KrašiCkega g. Štefan Kuzek-a, ktfri inm sam 150 hektolitrov vina na (irođ»j. na dveh koUsili, z dvojnim ventilom in s cevkami (Sdblanch) za ogenj gasiti, na vrtu Škropiti itd, se dobi^ p<> prav nizki ceni pri Janezu Lenard-u v Reichenhurg-u (Štajersko). g. R. Smole-ta v Žabji vasi pri Novem mestu, 1er bodem imel vfdno v zalogi opeko prav dobre vrste. — Spoštovanjem se priimroOujein (160-3) Giuseppe Olivo. (170-a) »ïf^tao ifeiJTQpiXaâQ© v obliki škiirij, prav trpeiiie, se dnbijo po znižani ceni za 5 gl. 50. kr. pri A. Kajtna, Radeče pri Zidanem mostu. (17G~2) Na Stangrobu pri Mokronogu je na prodiij pokojne Ane Stepic, ki obstoji iz 6 ha 15 a 4 m^ njiv, travnikov, gozdov, vinogradov in pašnikov 1er hiše z ^ sobama, hleva, poda in kozolcn. — Več pove župnik J. Virant v Mokronogu. obstoječe iz 3 sob, kuhinje s pritiklinumi in lepim vrtom se odia v najem 1. septembra t. I. v hiši štev. 204. v Novem mestu. Natančneje pojasnila v liiši Štev. 205, ali pn lastnici A. Turek (U8-B1 v Ljubljani, Križarske ulice št. 10. Išče se 14 do 16 let star z dobrimi šolskimi spričevali za učenca pri Matiju Jonko, trgovina jestvin in dež. pridelkov v Bovcu. Ogiaai pri tvrdki. (itiG— = Učenec == se takoj sprejme, kateri ima resno voljo učiti se kovaškega obrta pri Leopoldu Hrastovčan v Novem mestu. {167—a) Odgovotui urednik Fr. Sal. VValil. izdajatelj iu lalužml: Urban Horvat. Tisk J. Krajec nas).