Lelo XX.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din, za */• leta 00 din, za l/i leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo: 210 din. — Plača in toži se v Ljubljani.
TRGOVSKI LIST
Časopis za	trgovino.industrijo,
Številka 50.
Uredništvo in upravnlštvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. - Tel. St. 25-83.
Izhaja vsak p°nedelJek’
sredo in petek
Liubliana, ponedeljek 3. maja 1937
Cena posamezni
Številki din
VSO
Ali bomo imeli rezerve?
Ponovno smo letos slišali z ofi-cialnih mest zatrjevanja, da se je lani naše gospodarstvo znatno zboljšalo. Finančni minister je to zboljšanje tudi konkretno ocenil in dejal, da se je narodni dohodek lani povišal za 4 milijarde din. Od tega poviška odpade celih 3‘7 milijarde din na kmetijstvo, ker se je cena agrarnih proizvodov zaradi slabe žetve v drugih državah, zlasti pa zaradi katastrofalne suše v Združenih državah Sev. Amerike, silno dvignila. Naš agrarni napredek torej ni bil absoluten uspeh, temveč le relativen, ki se more takoj spremeniti v neuspeh, če nastane na svetovnem trgu preobrat, da cene padejo ali če nas zadene slaba letina. Iz Amerike dejansko tudi že prihajajo vesti, da bo tam letošnja žetev boljša, dočim nam sedanje vremenske ne-prilike in povodnji ne dajejo jamstva, da bi zopet doživeli enako ugodno žetev.
Tudi če smo optimisti, moremo torej reči le to, da je zboljšanje nastalo, nikakor pa ne, da smo že vstopili v dobo 7 zaporednih debelih let. Ce bi bili dobri gospodarji, bi zato smeli povišek narodnega dohodka porabiti predvsem za zacelitev ran iz prejšnjih težkih let krize in pa za ustvaritev rezerve, ki bi nam pomagala, če bi nam prinesla prihodnja žetev razočaranje.
Ne moremo ravno reči, da bi se pri nas res tako delalo, temveč vse kaže, da prevladuje mnenje, ko da so že vse težave za nami in da bo odslej vsako leto za nas gospodarsko bolj uspešno ko prejšnje. Tako se ni dal gospodarstvu noben oddih in davčno breme se ni znižalo, temveč celo znatno povečalo. Trgovina in industrija morata dejansko skoraj ves doseženi višji dohodek v 1. 1936. plačati za nove davke. Zato se tudi kljub zboljšanju gospodarske situacije ne opaža tudi oživljenje v gospodarskem življenju. Nasprotno so morala tudi v 1. 1936. nekatera industrijska podjetja ustaviti obratovanje in nevarnost je, da jim bodo v 1. 1937. sledila še mnoga druga. Posledica vsega tega bo, da bomo v primeru reakcije na prvo majhno zboljšanje v lanskem letu za novo krizo manj pripravljeni, kakor smo bili.
Da ni ponovitev krize nemogoča, so jasno pokazali dogodki na velikih borzah pretekle tedne, ko so deloma nazadovali tečaji papirjev za eno četrtino. Poleg tega pa more napetost v zunanji politiki Pripraviti tudi vedno nova presenečenja. Vse to nas sili, da konsolidiramo svoje gospodarsko življenje in da v ta namen čim bolj varčujemo tudi z denarjem. Ves Vlšek dohodkov bi zato smeli uporabiti le za rentabilne investicije, ai čim preje omogočijo nove dohodke ali ki se potem vsaj same vzdržujejo, da so investicije omogočile vsaj trajno zaposlitev novih ljudi. Prav tako so na mestu investicije za zboljšanje prometa v
ra.Uh, kjer takšen promet tudi v resnici obstoji in kjer se zato morejo nove investicije tudi rentirati. Mnogo prerevni pa smo še danes, da bi gradili nove železnice in nove ceste samo zato, ker je bil kak-Sen kraj prometno že stoletja zanemarjen. Niso danes druge pokrajine tako bogate, da bi imele Potreben višek denarja za popravila teh starih napak.
Prav tako je malo priporočljivo
investirati sto in sto milijone v podjetja, ki morejo po vsej verjetnosti uspevati le, če so jim nove dotacije zagotovljene in če moramo sami skrbeti, da jih zaposlimo z naročili. Takšne investicije navadno ne prinesejo olajšanja, ker so le umetne tvorbe, temveč pomenijo novo angažiranje državne finančne moči. Ali pa smo danes v tem srečnem položaju, da takšno angažiranje prenesemo?
Že celo pa je napačno uporabljati prve dohodke čisto rahle
konjunkture za graditev palač in za razne samo reprezentativne namene. Teh reprezentativnih izdatkov je pri nas itak mnogo preveč in tiste milijone, ki jih zabijamo v prazno reprezentanco, bi stokrat koristneje uporabili za druge, produktivne ustanove. Samo primerjajmo sliko na deželi in pa tisto prazno glorijo našega reprezenti-ranja! Menda ni mogoče dobiti bolj kričečega razmerja.
Nikakor nočemo biti pesimisti, temveč hočemo le opozoriti na ne-
varnosti onega pretiranega optimizma, ki vidi v vsakem trenutnem zboljšanju že tako silno zboljšanje, da so dopustni tudi lahkomiselni izdatki. Mnogo bolj pravilno bomo delali, če se zavedamo, da tudi z lanskim zboljšanjem ni naš narodni dohodek narastel niti na polovico svoje nekdanje višine in da je še vedno več ko dovolj vzroka, da varčujemo in da predvsem napolnimo svoje čisto izčrpane rezerve, šele potem bo čas za reprezentativne palače.
««
Društvo Trgovska	a
••
Akciia	za	zgradbo	..T
v Liubliani srečno dovršena — Program bodočega dela društva
V petek, dne 30. aprila je bil v pritlični sejni dvorani Zbornice za TOI občni zbor društva »Trgovska akademija«. Iz poročila, ki ga je podal društveni predsednik Ivan Jelačin, je razvidno, da društvo s tem občnim zborom zaključuje važno razdobje svojega dosedanjega dela, ki je bilo v glavnem posvečeno eni najvažnejših in najtežjih njegovih akcij, zgradnji poslopja za Državno trgovsko akademijo in Drž. dvorazredno trgovsko šolo v Ljubljani. Predsednik se je spominjal velikih naporov, ki so bili potrebni, da je društvo premagalo težke ovire, ki so večkrat ogrožale in tudi onemogočile izvedbo akcije že tik pred ugodnim zaključkom. Toda društvo ni odnehalo. Ko se je pokazalo, da kljub požrtvovalnemu prispevanju in pomoči privatne iniciative, ki je zbrala znatna denarna sredstva, ni bilo mogoče izvesti gradbene akcije s sodelovanjem zasebnih institucij, se je obrnilo društvo do države. Tu se je pričel križev pot. Kljub naklonjenosti odločujočih či-niteljev in kljub temu, da je bilo ponovno v državnem proračunu predvideno najetje gradbenega posojila, se je situacija stalno menjavala in je stvar po več letih truda-polnega dela in neštetih intervencij končno propadla. Nazadnje se je društvo obrnilo do mestne občine ljubljanske, ki je v polnem razumevanju velikega gospodarskega in kulturnega pomena te akcije končno pristala na to, da je najela gradbeno posojilo 6'5 milijona dinarjev in da je društvo poverila z nalogo izvedbe gradbenih del. Tudi pozneje so nastale ponovne velike težkoče, zlasti ker je bil radi neizogibne potrebe in utemeljenih razlogov proračun prekoračen. Ob uvidevnosti sedanje občinske uprave pa se je dosegel — četudi z občutnimi žrtvami društva in mestne občine — sporazum, ki je omogočil ureditev vseh še visečih spornih vprašanj ter končno likvidacijo in srečen zaključek te gradbene akcije.
Danes imamo v Ljubljani moderno zgrajeno in opremljeno višje trgovinsko učilišče, pod katerega streho sta našli svoj dom Trgovinska akademija in Dvoraz-redna trgovinska šola. Ta zgradba bo priča stanovske zavesti in požrtvovalnosti slovenskih gospodarskih slojev, bo pa tudi ponos slovenske Ljubljane.
Društvo »Trgovska akademija« stopa s tem v novo dobo svojega delovanja. Z vztrajnim, žilavim in
smotrenim delom, ki se ne ustraši nobenih ovir, pristopa takoj k izvršitvi drugih važnih nalog, ki si jih je zastavilo. Dobro se zaveda, da je napredek teh kulturno in gospodarsko važnih učilišč mogoč le, ako se ustvari prvovrstno usposobljen kader šolnikov in ako se učeči mladini omogoči temeljit študij in priprava za bodoči trgovski poklic, ki bo ustrezala zahtevam modernega časa in trdi gospodarski konkurenčni borbi. Društvo bo zato v bodoče zbiralo v ta namen potrebna sredstva ter s privatno iniciativo izpopolnilo to, kar zaenkrat še ni mogoče doseči z javnimi sredstvi in podporami. Pri tem pa bo društvo svoj delokrog razširilo tudi na Trgovinsko akademijo v Mariboru.
Poročila tajnika dr. Josipa Pretnarja in blagajnika gen. ravnatelja Hanuša Krofte so pokazala obsežnost podrobnega dela društva, obenem pa tudi težek finančni položaj, v katerega je prišlo društvo zlasti radi zamrznjenja premoženja v denarnih zavodih. Kljub finančnim težkočam se je gospodarilo previdno, tako da bo mogoče zadostiti zahtevam mestne občine ljubljanske glede doplačila znatnega zneska za kritje naraslih gradbenih stroškov, da pa bo obenem tudi mogoče poleg vzdrževanja profesorskega podpornega fonda, ki znaša danes okrog 30.000 dinarjev, nuditi že v prihodnjem letu vsaj skromne študijske podpore učni mladini.
Občni zbor je soglasno in s priznanjem vzel na znanje podana poročila.
Pri nato sledečih volitvah je ostal odbor v glavnem neizpreme-njen.
Ob zaključku zbora je prvi podpredsednik dr. Fran Wiiulischcr naslovil na predsednika Ivana Jelačina tople besede zahvale. Med drugim je zlasti poudarjal, da je g. Ivan Jelačin dal pobudo, da se je ustanovilo 1. 1923. društvo »Trgovska akademija«, kateremu je ves čas neprenehoma načeloval. Omenjal je, da se je predsednik že v svojih dijaških letih v Pragi pečal z mislijo slovenske trgovinske akademije v Ljubljani. Ob krepkem zavzemanju Trgovinske in obrtniške zbornice in drugih gospodarskih organizacij, zlasti Slovenskega trgovskega društva »Merkur«, še v predvojni dobi je končno stoprav v Jugoslaviji prišlo do ustanovitve trgovinske akademije v Ljubljani. Omenjal je nato trud in napore predsednika g. Ivana Jelačina, da se temu učilišču in dvorazredni trgovinski šoli postavi lasten dom. Izrazil je mnenje, da smemo pač brez pretiranja trditi, da je samo mož tiste neupogljive volje in tiste neupogljive vztrajnosti, ki je lastna Ivanu Jelačinu, mogel premagati vse ovire, katere so prečile pot uresničenja velike zamisli. Njegova smotrena prizadevnost in jeklena volja, ki raste s težavami, zaslužijo občudovanje in priznanje vsakega, ki pozna veličino opravljenega dela. Na predlog g. dr. Windischerja je občni zbor z burnim odobravanjem izvolil g. Ivana Jelačina za svojega prvega častnega člana.
Matei	H
Po štiriletnem bolehanju je umrl v nedeljo ob 4. zjutraj na svojem stanovanju Pred škofijo — Matej Hubad.
Ni ga kraja v Sloveniji, kjer ne bi vest o smrti Mateja Hubada globoko pretresla vseh ljudi. Saj tudi skoraj ni bilo slovenskega človeka, ki ne bi vsaj enkrat v življenju užival lepoto slovenske pesmi, kakor jo je podajal Matej Hubad s svojim nedosegljivim zborom »Glasbene Matice«. Zmaga slovenske pesmi, doma in v tujini, to je zmaga Mateja Hubada, zasluga njegovega vztrajnega in živce ubijajočega dela.
Celih 40 let je bil Matej Hu-
bad na čelu vsega slovenskega glasbenega dela, prestal v teh letih nešteto neprijetnosti, tudi sovražnosti, a kljub temu je z nezmanjšano vnemo delal in delal za napredek slovenskega glasbenega življenja. In na konec zmagal tudi na vsej črti.
Ko je prišel v Ljubljano, je bila Glasbena Matica še skromna ustanova. Matej Hubad je organiziral njeno šolo in jo dvignil do višine, da je mogel iz Glasbene Matice brez težave nastati konservatorij, prvi v Jugoslaviji.
Organiziral je pevski zbor Glasbene Matice in z njim pridobil v tujini slavo slovenski pesmi
in slovenskemu imenu. Kakšna lepa zmaga je bil koncert Glasbene Matice na Dunaju po ljubljanskem potresu! Kako navdušeno so takrat nemški dunajski listi ocenili slovensko pesem! Kamor je prišel Matej Hubad s svojim zborom, povsod je bila zmaga. Doma ali na tujem, povsod si je pridobivala slovenska pesem pod Hubadom lovorike. Koliko tihega in neodjenljivega dela je bilo treba, da so bile te zanosne zmage dosežene, vedo le tisti, ki so sodelovali in neredko tudi omagovali, ker je hotel imeti mojster Hubad pesem še vedno bolje izvajano.
Glasbena Matica je postala pod Hubadom prava matica, ki je bila vzpodbuden vzgled za vso Slovenijo, ki je temu vzgledu tudi sledila. V vseh večjih krajih so nastajale podružnice Glasbene Matice, povsod so nastajali novi pevski zbori, povsod je kipelo glasbeno življenje. Ni si mogoče niti misliti, kako bi bilo s slovensko zavestjo, če ne bi bilo Glasbene Matice.
Matej Hubad je imel čisto določen in jasen glasbeni program, ki ga je uveljavljal z vso odločnostjo in doslednostjo. S slovensko pesmijo in z zbori je propagiral v najširših slojih smisel za glasbo, v glasbenih šolah vzgajal naraščaj, z velikimi in dovršenimi koncerti vzgajal glasbeno publiko, z izdajo glasbenih del dajal zborom potrebno gradivo, istočasno pa delal za svoj glavni cilj, da ustvari slovenski glasbi najvišji glasbeni zavod — konservatorij. Koliko podrobnega dela je bilo treba, da je bil ta veliki program uresničen, ve le tisti, ki je sodeloval v tem delu. Kolikokrat so bile čisto prazne blagajne Glasbene Matice, da so morali učitelji čakati na plače in med temi je bil vedno zadnji, ki jo je dobil — Matej Hubad. Koliko naporov je bilo treba, da je Glasbena Matica vedno ostala izven nesrečnega slovenskega strankarskega boja, koliko takta in samožrtvovanja je moral pokazati Matej Hubad, da je ohranil svojo Glasbeno Matico kot čisto vsenarodno ustanovo.
In tudi k napredku slovenskega gledališča je krepko in izdatno pripomoglo Hubadovo delo. Še posebne zasluge pa si je pridobil Matej Hubad s harmonizacijo slovenskih narodnih pesmi. Tu je naravnost odprl pot, po kateri je treba iti.
Narod kakor treba, bi bili, če bi na vsakem polju imeli svojega Mateja Hubada!
Mož tako izredno požrtvovalnega dela, kakor je bil Matej Hubad, je bil naravno tudi človek najbolj plemenitega in dobrega značaja. Kolikim je pomagal, pa čeprav je tudi sam imel dostikrat gmotne težave, kako brez jeze je
prenašal tudi razne nehvaležnosti, kako je bil vedno gentleman, o tem vedo vsi njegovi prijatelji povedati mnogo.
Za vse večne čase je zapisano v zgodovini slovenske glasbe in slovenske kulture ime Mateja Hubada, ki ga bo slovenski narod izrekal le z največjim spoštovanjem in največjo hvaležnostjo.
Večna slava spominu Mateja Hubada!
Na svetovnih borzah viharji — na beograjski popoln mir
Od onega črnega torka na praški borzi, ko so padli tečaji nakrat za četrtino in več, ni še nastalo na praški borzi pravo pomirjenje. Tako so prejšnji teden tečaji zopet znatno nazadovali, vendar pa je bilo proti koncu tedna pod odločnim vplivom borze razpoloženje zopet mirnejše in se je padanje tečajev ustavilo. Vendar pa se tečaji niso opomogli do svoje bivše višine. Tako je padel indeks industrijskih papirjev od 187‘92 pred tremi tedni na 159‘82 v preteklem tednu. Niso pa nazadovali nk praški borzi tečaji rent, kar dokazuje, da je nastala besa predvsem zaradi prejšnjega prevrednotenja tečajev.
Toda tudi na londonski borzi so nazadovali tečaji industrijskih papirjev. Predvsem-je vplival na tečaje novi davek na višek dobička na trgovska in industrijska podjetja. Reakcija na novi davek je bila tako silna, da so nekatera velika industrijska podjetja zaradi prevelikih tečajnih razlik morala ustaviti izplačila, a tudi veliko angleško obrambno posojilo je doživelo velik neuspeh.
Močno kolebanje tečajev je bilo tudi na njujorški borzi, kjer pa je Roosevelt ustavil špekulacijo s cenami surovin in s tem tudi ono na borzi. Slabo razpoloženje na londonski in njujorški borzi je seveda vplivalo tudi na pariško borzo, ki je itak že dve leti za francoske vrednote precej anemična.
Svojo posebno beso je tudi imela budimpeštanska borza, kar je vplivalo tudi na dunajsko borzo, zlasti na madjarske papirje.
V Beogradu pa je nasprotno vladalo najbolj mirno razpoloženje in tečaji večine papirjev se niso skoraj nič izpremenili. Le vojna škoda je malenkostno nazadovala na 407'50 din, a še ta padec je bolj tehnične narave. Kljub viharjem zunaj po svetu je vladal- pri nas torej največji mir. »Narodno blagostanje« pravi, da je vzrok v tem, ker se pri nas kupčuje skoraj izključno le v državnih papirjih, za katere se špekulacija ne more zanimati. Zato tudi pri nas ni nobene špekulacije na borzi.
Na tujih borzah so naši papirji nekoliko popustili. Tuji upniki si menda od novih pogajanj ne obetajo mnogo.
Tudi na devizni borzi je vladalo mirno razpoloženje. Nemška mar ka se je nekoliko utrdila, stalno čvrst pa je bil Dunaj. Milan je slab in je nazadoval od 225 na 220. Grški boni so napredovali od 3175 na 32 — din.
Promet je bil nekoliko manjši ko prejšnji teden.
Na beograjskem svobodnem trgu je položaj ostal neizpremenjen. Napoleondori so se prodajali po 313 din.
Vloge naraščajo
V marcu so narasle vloge pri 12 slovenskih hranilnicah za čistih 7 milijonov dinarjev.
Po podatkih Zveze jugoslovan skih hranilnic v Ljubljani so narasle v marcu skupne vloge pri vseh 29 slovenskih hranilnicah od
1.009,914.907 din na 1.031,130.476 din, torej za znesek 21,215.569 din. Ker pa so v tem znesku tudi obresti vlagateljem za 1. 1936., katere je pripisala ta mesec neka večja hranilnica v znesku 14,2 milijonov din, ostane čistega prirastka di-
narjev 6,947.776'39, kar je zelo razveseljivo.	I
V marcu so narasle skupne vlo- i ge pri 12 hranilnicah, padle so pri i
17.	Najugodneje so se razvijale vloge v tekočem računu, ki so se j dvignile pri 16 hranilnicah za j skupno 19,5 milj. (po odbitku zniž-j be pri ostalih). Ker vodi le 20 hra- ] nilnic vloge v tekočem računu, iz- j kazujejo torej le 4 hranilnice padec vlog v tekočem računu.
Te številke dokazujejo dovolj \ zgovorno, da se je začelo zaupanje v hranilnice in v denarne zavode vobče vračati, obenem pa prihaja vedno več denarja zopet na dan in v redni promet, kamor, spada. Zato po možnosti ne prodajajte vložnih knjižic, ker se položaj na denarnem trgu zopet boljša!
PAB je znižala s 1. julijem zadružnim ustanovam obrestno mero
od 7—8°/o na 6°/o.
Uradne ure Poštne hranilnice so
od 2. maja dalje od 7-30 do 13, čeki pa se izplačujejo do 12-30.
Pogajanja s francoskimi lastniki naših obligacij so zastala, ker vztrajajo Francozi na tem, da se kuponi izplačujejo v poencareje-vih, ne pa sedanjih frankih. Druge zahteve naše delegacije so Francozi sprejeli.
Pri Jadransko-Podunavski banki
so se vloge v lanskem letu povečale od 25,4 na 26,15 milijona din. Bilančna vsota se je znižala od 127 na 118 milijonov din. Narastla so menična posojila od 50,5 na 52,6, dolžniki pa od 16,3 na 19,7 milijo-
na din. Glavnica je ostala neizpre-menjena. čisti dobiček banke se je povečal od 0,12 na 0,2 milijona dinarjev.
Mesto Trst si bo Izposodilo pri zavarovalnici »Assicurazioni Generali« 7 milijonov lir za javna dela.
Romunska Narodna banka je baje zahtevala od trgovinskega ministra, da prepove uvoz nemškega blaga.
Angleško oborožitveno posojilo
se je ponesrečilo. Mesto 100 milijonov funtov je bilo podpisanih samo 33 milijonov. Vlada je morala ostanek sama prevzeti in bo posojilo spravljala polagoma na trg. Neuspeh posojila se more smatrati kot pritisk velepodjetij na vlado, da se davek na višek čistega dobička od trg. in industrijskih podjetij zmanjša.
Nov d
Naiboli	praktičen	način
V Jugoslaviji imamo precej zelo kompliciranih zakonov. Med temi zavzema prav gotovo prvo mesto zakon o skupnem davku na poslovni promet. Izdan je bil sicer šele sredi 1. 1930., toda potem je izšla že takšna povodenj posebnih uredb, razpisov, pojasnil in tolmačenj, da so že silno redki celo oni davčni strokovnjaki, ki bi res obvladali vso to materijo. Zato bi knjigo, ki bi nazorno podala vse te predpise, kakor n. pr. Suščeva knjiga o taksah, da bi vsak gospodarski človek takoj vedel, pri čem da je, gotovo pozdravila vsa gospodarska javnost.
Sedaj je takšna knjiga v resnici izšla, a mislimo, da jo gospodarska javnost ni prav nič pozdravila. To je knjiga, ki sta jo izdala referenta fin. ministrstva Dragutin Prpič in Slobodan Sterdjevič in ki pravi v svojem naslovu, da vsebuje vse predpise glede skupnega davka na poslovni promet.
Menda so res tudi v knjigi vsi razpisi zbrani, toda nekritično in natisnjeni eden za drugim, da ni knjiga nič drugega ko kronološki ponatis vseh predpisov, ki so izšli o tem zakonu. Knjiga torej ni pripomoček, temveč suho gradivo, s katerim je praktičnemu gospodarskemu človeku le malo pomagano. Na popolnoma enak način pa je sestavljeno tudi kazalo, ki je sestavljeno po tem kopitu: Br. 11240-IV od 28. marta 1931. god. Postu-pak na naplatu skupnog poreza na poslovni promet na carinarnicama. In takšnega kazala je pet strani. Ni treba še posebej omeniti, da s takšnim kazalom ni nikomur pomagano.
Knjiga pa ima še to napako, da vsebuje le predpise, ki so bili izdani do 1. januarja 1937. Od takrat pa je izšlo polno novih predpisov, da je knjiga prav za prav že zastarela.
Naravno je, da gospodarski ljudje za knjigo s tako velikimi pomanjkljivostmi ne morejo imeti smisla in da zato tudi knjiga ne
gre. Toda knjiga mora iti in zato je prišel iz Beograda kratkomalo ferman, da mora vsak urad prodati toliko in toliko knjig med trgovce. Ubogi uradniki se morajo sedaj znojiti in truditi, da to po-' velje izvrše, trgovci pa morajo kupovati knjigo, da ne bodo imeli še novih sitnosti. Brez ozira na vse težke pomanjkljivosti knjige je ta zaradi te najnovejše metode razpečevanja knjig vendarle šla. In drugo leto more iziti druga izdaja te malo uporabne knjige in prišel bo nov ferman, da bo šla tudi dru-
ga izdaja. In tako dalje leto za letom!
Pri vsem rešpektu do nove metode razpečevanja knjig pa moramo reči, da mi te metode ne bomo trpeli. Kdor ne zna pisati knjig, kdor se ne potrudi, da izda knjigo, ki se v resnici priporoča sama, ta naj tudi ne piše knjig. Kajti naši gospodarski ljudje so že več ko dovolj obremenjeni z zakonitimi davki, da nimajo volje plačevati še takšne nezakonite davke!
To bodi povedano z vso odločnostjo!
Fr. Zelenik;
K čemu taka
V nekem dnevniku sem videl sliko, katera po videzu predstavlja neko pisarno in v tej pisarfti precej pisarniškega osebja, ki vse od dobro rejenega šefa pisarne ali knjigovodje pa do mlade frajjiice tipkarice raja in pleše, skače in se vrti, objema in poljublja in še na kateri drug način izraža svoje veselje. Pod sliko pa stoji napisano, da je osebje zvedelo, da je ladja, s katero se je vračal strogi šef, trčila v ledeno goro... Slika je •povzeta po nekem tujem časopisu.
Trčenje z ledeno goro pomeni pogin iin pogina svojega šefa se naj bi osebje tako veselilo???
Pogin šefa pomeni v večini primerov tudi izgubo kruha nastav-ljencev. Pa recimo, da bi pogiin šefa ne imel take posledice, vendar tako pokvarjene kreature zasebni nameščenci vendar niso bi-
li, niso sedaj in tudi nikoli ne bodo, da bi se veselili nesreče svojega šefa, pa naj bo še tako strog.
Tako besedilo pod sliko je mogel zapisati človek, kateri ni prav nič pomislil, kateri prav nič ne pozna duše zasebnih nameščencev. Prepričan sem, da ni namenoma napisal, vseeno pa bi mu priporočal, da v prihodnje nekoliko bolj preudari, preden kaj takega zapiše. Domnevam, da je napačno prestavil besedilo pod sliko v tujem časopisu.
Jaz sem namreč to sliko že .nekje drugje videl iin tam je stalo pod sliko zapisano, da je osebje zvedelo, da je šef zamudil parnik, s katerim se je mislil vmiiti. Umljivo je, da so se veselili zamude strogega šefa, da bi se pa veselili tako, ker je ladja trčila v ledeno goro ... tega pa gotovo ne!
A. Šarabon
UUBUANA
*
Uvoz kolonijalne robe
Veletrgovina s Špecerijo
Velepražarna za kavo
Mlini za dižave
Glavna zaloga rudninskih voda
Brzojavni naslbv: ŠARABON LJUBLJANA
Telefon št. 26-66
Ustanovljeno leta 1886
Sredi maja pogajanja z Italijo
Kakor poročajo italijanski listi, se sestane v drugi polovici maja v Opatiji italijansko-jugoslovanski gospodarski odbor, da doseže sporazum glede naslednjih vprašanj: ureditev obmejnega prometa, izvoz jugoslovanskega lesa v Italijo in likvidacija starih jugoslovanskih terjatev v Italiji.
Gonja ne preneha
Po stvarnem in temeljitem pojasnilu štajerskih vinogradnikov, kako je bilo prav za prav z zaplembo treh vagonov banaškega vina v Mariboru, da je namreč bilo zaplenjeno le silno slabo slanka-menško vino, se je dejansko bajka o bojkotu banatskega in dalmatinskega vina v Sloveniji razblinila v nič. Kljub temu pa vojvodinski »Dan« znova kliče k bojkotu slovenskih industrijskih izdelkov, poleg tega pa zahteva, da se naj bojkot zahteva tudi v personalni politiki, da namreč Slovenci ne bi smeli službovati v Vojvodini. Mnenja smo, da ta propaganda niti v Vojvodini sami ne bo vžgala, ker se je dosti Vojvodiiicev že osebno prepričalo, da slovenski uradniki zelo dobro uradujejo. Dobri uradniki pa so prebivalstvu v korist, ne pa v škodo. Kar se tiče bojkota slovenskih industrijskih proizvodov, pa opozarjamo le na opomin štajierskih vinogradnikov, da se
more tudi v Ljubljani postaviti sladkorna tvornica in da se more moka dobiti tudi od drugod in ne le iz Banata. Pa tudi za banaške vinogradnike bo zelo slabo, če Slovenija ne bo več kupovala njih vina. Bilo bi torej le v interesu Vojvodine same, če bi se gonja proti slovenski industriji čim prej in čim temeljiteje nehala.
Tudi v naši devizni politiki borska družba privilegirana
Narodna banka zahteva od naših izvoznikov eno tretjino deviz po uradnem tečaju, ki je seveda znatno nižji od dejanskega. Izvozniki imajo zaradi tega znatno izgubo. Zlasti so tu udarjeni naši lesni izvozniki. Pri tem pa se dogaja našim izvoznikom še ta krivica, da se navaja v cenovniku za zavarovanje valute dostikrat višja cena od dejanske dosežene cene za blago!
Čisto drugače pa se postopa glede bakra, ki ga izvaža borska družba. Po cenovniku se je cena bakra povečala le za 41%, dočim se jo v Londonu povečala za 158%. Borska družba ima tako priliko za velikanske zaslužke, zlasti še, ker se njeno knjigovodstvo vodi izven naše države.
Proti domačim izvoznikom nobene popustljivosti, za tuje pa privilegiji. Nihče nam ne bo dopovedal, da je to prav in potrebno!
Politične vesti
Turški parlament je soglasno in z navdušenjem sprejel resolucijo,
v kateri se zahvaljuje za simpatije, ki jih je pokazal jugoslovanski narod ob bivanju turškega ministrskega predsednika v Jugoslaviji Turčiji. Turški parlament naglasa, da veže Turčijo in Jugoslavijo najprisrčnejše prijateljstvo, ki ima trajni pomen za mir in za napredek kulture.
Bolgarski vojaki bodo prvič po vojni nastopili v polni vojni opremi pri paradi dne 6. maja, ko bb izročil car Boris vojaškim edini-cam nove zastave.
Paveličevi listi v Ameriki divje napadajo italijansko-jugoslovanski sporazum. Za Paveličeve atentatorje je ta sporazum v resnici zaenkrat zelo neroden.
Iz avstrijskih vladnih krogov še odločno demantira vest, da bi prišlo do rekonstrukcije v avstrijski vladi.
Odnošaji med Nemčijo in Avstrijo so se zopet poslabšali, kat se vidi tudi v tem, da smejo sedaj avstrijski listi pisati o španskih dogodkih, zlasti o dogodkih na baskiški fronti. Listi odkrito napadajo nemške letalce, ki,da so zakrivili ta grozodejstva, Odnošaji pa so se poslabšali tudi zaradi novega preganjanja katoličanov v Nemčiji. V tem oziru je posebno značilno potovanje nemškega kršč. soc. ministra češkoslovaške dr. Za-jičeka na Dunaj, kjer je odločno propagiral misel, da mora postati Dunaj zopet duhovno središče vseh nemških katolikov.
Ogorčenje zaradi streljanja ba-skiških žen in otrok po nemških letalcih narašča po vsem kulturnem svetu. General de Liano kratkomalo taji, da bi sploh kdo bombardiral mesto Guernico, Nemci pa pravijo, da so vse te vesti samo boljševiške izmišljotine, toda poročevalci angleških in francoskih listov so bili sami priče teh dogodkov in zato vsi demantiji ne bodo nič pomagali.
Evakuacija Bilbaa se je že pričela ter angleške ladje že prevažajo otroke, žene in starčke iz mesta. V kratkem bodo začele prevažati begunce tudi francoske ladje. Angleška vlada je predlagala Francu, da ustavi za 8 do 10 dni vojne operacije, dokler ne bo evakuacija dovršena. Najbrž bo Franco na to pristal, vendar pa stavil neke pogoje.
Vladna poročila trde, da je hila ofenziva frankovskih čet na baskiški fronti ustavljena. Tu so se borile tudi tuje čete ter imele 3000 mrtvih. Na baskiški fronti se bore predvsem nemški vojaki. — Uporniška poročila govore o novih uspehih na baskiški fronti. — Madrid je bil ponovno bombardiran ter je bilo zopet mnogo civilistov ubitih.
Največja Francova vojna ladja »Espana«, bivša križarka »Alfonz XIII.« je bila zadeta od vladnega letala ter se je v 7 minutah potopila. Posadko so večinoma rešili baskiški mornarji.
r. majnik je bil proslavljen V Nemčiji kot državni praznik. Glavni govor je imel sam Hitler, ki je naglašal, da niso Nemci tako srečni, ko drugi narodi, da bi že od narave imeli vsega v izobilju. Nemci si morajo vse pridobiti z žulji. Ker Nemčija nima surovin, si mora pomagati s štiriletko. življenjsko raven vsega naroda hočejo nar. socialisti zboljšati, nemški narod pa mora biti v ta namen enoten.
Nemški zunanji minister v. Neu-rath je z več višjimi nemškimi uradniki in strokovnjaki zunanjega ministrstva prišel v Rim, da doseže sodelovanje med Nemčijo in Italijo.
Pooblaščenec belgijskega ministrskega predsednika Zeelanda Mau-rice Frere je odpotoval v Berlin, kjer se bo pogajal z nemškimi finančniki in gospodarstveniki.
Francoski letalski minister Cot je izjavil, da ima Francija danes 2000 vojnih aeroplahoV, da bo pa zaradi oboroževanja Nemčije to število v kratkem povečala na 5000 vojnih letal. .
Na konferenci v Montreuxu Je prišlo do soglasja glede dolgosti prehodne dobe, ko naj kapitulacije popolnoma prenehajo. To se bo zgodilo čez 12 let.
Narodno predstavništvo Iraka je odobrilo prijateljsko pogodbo med Turčijo in Irakom.
Pri japonskih parlamentarnih volitvah je dobila konservativna stranka Minseito 152, kons. disidentska 16, liberalna Sejukaj 128, socialistična 32, druge stranke pa manjše število mandatov. Posebno so napredovali socialisti.
Vojaška vstaja je izbruhnila v braziljski provinci Rio Grande del Sul. Vstaja pa je bila v kratkem od vladnih čet zadušena.
Ameriška vlada Je dovolila izvoz materiala za graditev sovjetskih bojnih ladij.
Štev. 50.
mirni
TRGOVSKI LIST, 3. mara 1937.
«............ „..m ■
sWn i.
Doma in po svetli
Kralj Peter n. je daroval za po-plavljence 100.000 din.
Dr. Maček je dal dopisniku »Vremena« daljšo izjavo, v kateri je med drugim dejal: Naša moč je v tem, da govorimo isto za zeleno mizo in isto narodnim množicam. Beograjska združena opozicija pa je govorila nam eno, drugo pa ljudstvu. Situacija je postala tudi zato tako težka, ker opozicija ni srbskega naroda pravilno informirala. Dopisnik pravi, da je iz vsega razgovora z dr. Mačkom dobil vtis, da zahtevajo Hrvati rešitev hrvatskega vprašanja naenkrat in v celoti.
Dr. Maček je prišel v Rogaško Slatino, kjer ostane 14 dni. Spremljata ga dva poslanca bivše HSS.
Ker je bilo uradno postopanje proti tvrdki »Ta-Ta« pomanjkljivo (h komisiji ni bil pripuščen tudi njen zastopnik), in je iz tega formalnega razloga državni svet prepoved »Ta-Te« razveljavil, je sedaj trgovinsko ministrstvo (odredilo upravni oblasti, da postopanje proti »Ta-Ti« obnovi.
Naši izvozniki žita in koruze so nezadovoljni, ker da se Prizad prestrogo ravna po svetovnih cenah, Izvozniki pravijo, da bi morala državna ustanova, kakor je Prižad, gledati pred vsem na to, da zagotovi proizvajalcem čim boljše cene. — Ali ne bi bilo morda najbolje, če bi se enkrat temeljito proučilo vprašanje, če nam je sploh v korist, da imamo ustanovo, kakor je Prizad?
V drugem našičkem procesu je bila izrečena obsodba. Gen. direktor Našičke Aleksander Sohr ter veleposestnik Adolf Schlesinger sta bila obsojena vsak na 8 mesecev strogega zapora in 50.000 din globe, ker sta podkupovala davčne uradnike, da je Našička plačevala nižje takse, šef davčne uprave v Našicah Mavro šulič pa je bil obsojen na 1 leto ječe in izgubo državne .službe.
Mariborskim tvornicam svilenih Izdelkov primanjkuje svilenih prediv, ker jih ne dobe več iz Italije, ki ima trenutno komaj za lastne tvornice dovolj prediva. Iz Švice Pa ne morejo dobiti prediva, ker še niso urejeni naši trgovinski odno-šaji s švico.
Prve dalmatinske kumare so se Pojavile na zagrebškem trgu. Zahtevali so zanje nič manj ko 26 dinarjev za kilogram.
Bolgarski velesejem v Plovdivu se otvori danes pod pokroviteljstvom carja Borisa in traja do 16. maja. Cela vrsta evropskih držav je oficialno zastopana na velesejmu Med njimi pa ni Jugoslavije. Vseh razstavljalcev je 420.
Ob bivanju nemškega zun. ministra v. Neuratha v Rimu bo podpisana tudi nemško - Italijanska kulturna pogodba.
Italijanska vlada je sklenila, da zviša zaradi poviška cen vse plače delavcev in nameščencev za 10—12 odstotkov. Povišek velja za vse plače do 1500 lir mesečno. Plače nad 1500 lir se tudi povišajo, toda povišek velja le za znesek do 1500 lir. Cene v bodoče ne bodo več določali organi fašističnih organizacij, temveč tehnični gremiji korporacij, kar pomeni, da bodo gospodarski ljudje soodločali pri določevanju vseh cen. Računati je zato, da bo draginja v Italiji še na-IaSla-
Češkoslovaška vlada je sklenila,
da ustreže zahtevi Slovakov in ustanovi v Košicah slovaško tehniko. S tem bo imela češkoslovaška 12 visokih šol, in sicer: 2 češki univerzi, 1 nemško, 1 slovaško, 2 češki in 2 nemški ter 1 slovaško tehniko, rudarsko v Pfibramu, 1
zivinozdjravniško ter poljedelsko.
vse tri slednje so češke.
1038 katoliških duhovnikov je v •Nemčiji zaprtih. Obtožujejo jih vseh ^uogočih dejanj, nekatere tudi nravnostnih. čudno pa je, da so 'Se te obtožbe nastale šele potem, so postali odnošaji med Nemalo in Vatikanom napeti. Obtožbe zato niso posebno prepričujoče.
Tudi ameriški senat je sprejel ameriški zakon o nevtralno-p1* Glavne določbe zakona so: predsednik republike sam ugotovi, ~e je treba proti kateri vojskujoči rvL državi uporabiti ta zakon, če Predsednik to odredi, potem sledi ^/.vpuiatično prepoved izvoza mu-n te in orožja v to državo, niti iii » ta država nobenega posoditi Predsednik pa more prepovedati v te države tudi izvoz blaga,
v »teer dovoljen. a v Londonu so začeli stavkati hi, .sni šoferji, da je ves avto-usni promet ustavljen. — Konfe-„®aca angleških rudarskih dele-NfT°,v pa te sklenila, da se začne
^ a.rudarjev dne 22. maja.
Nemška vlada je ustanovila nov dlu, >>ne*nškega orla«, ki ga bodo *Pbivali le tujci, ki imajo zasluge 2a Nemčijo.
TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI
POSEBNO POROČILO »TRGOVSKEGA LISTA"
Devizno tržišče.
Tendenca nestalna; promet din 6,952.521*04.
Tudi ves minuli borzni teden je vladala na tukajšnji borzi znatna kupčijska živahnost. Promet je sicer v primeri s predzadnjim tednom nazadoval za približno 2'739 mllij. dinarjev, a je bil vkljub temu še dokaj znaten, zlasti v Londonu in Berlinu ter dinarski de-vizi, katerih skupni zaključki so se tokrat povečali za skoro 930 tisoč dinarjev. Največji padec pa izkazuje deviza Dunaj, katere je bilo v teku prejšnjega tedna zaključene za cele tri milijone dinarjev manj, torej skoro toliko kot znaša gorinavedeni presežek deviznega prometa v predzadnjem tednu.
Poedine devize so zaključile s sledečim prometom:
Devize:
(vse Amsterdam Berlin Curih Din-heviza Dunaj London New York Pariz Praga Trat
predzadnji minuli teden v tisočih dinarjev)
69
1980
76
223
3994
2136
1128
30
7
48
14
2188 ipriv. k!ir. 198
853 avstr. pr. ki. 994 inkl. pr. ki. 2227 inkl. pr. kl. 283 99 40
57 priv. klir.
Skupni devizni promet v aprilu 1937 je dosegel rekordno vsoto din 81.567,552*43; napram aprilu 1936 je ta promet večji za dinarjev 10,832.000*—, a v primeri z marcem 1937 znaša ta razlika skoraj istotoliko, ker je bil v omenjenem mesecu zaključen skupni promet ca. 21 milijonov dinarjev.
Narodna banka je kot običajno posredovala v Parizu, Curihu in Londonu ter dala skupno za 160 tisoč dinarjev deviz na razpolago.
Angleški funt je bil večinoma trgovan na bazi din 238'—, nemška marka po tečaju din 12*23 in avstrijski šiling po din 8*11.
V privatnem kliringu je notiral:
angleški funt:
26., 27., 28. in 30. aprila din 238*—
29. aprila din 237-20-238-80
avstrijski šiling:
26. aprila din 8*01—8*11
27. aprila din 8*03—8*16
28. aprila din 8*05—8*15 29. in 30. aprila din 8*06—8*16
nemška marka:
26. aprila din 12*05—12*25
27. aprila din 12’13
‘28. aprila din
29. aprila din
30. aprila din
Devizna tečajnica zadnjega borznega tedna očituje nestalno tendenco, ki se izraža tudi v tečajnih razlikah, doseženih pri poedinih devizah. Tečajna razlika znaša pri Amsterdamu — 1*99 poena, Berlinu — 4 poene, Bruslju — 1*76 poena, Londonu -f 0*20 poena, New Yorku —10 poenov in pri Parizu + 1*40 poena. Nasprotno sta Praga in Trst beležila 30. aprila t. 1. na bazi tečajev od 26. aprila 1937, medtem ko je Curih še nadalje notiral na bazi dosedanjih tečajev.
-12-33 12*15-12*35 12*14-12*34 12*12—12*32
Devize			Povpr.	Pon.
			din	din
	1937			
Amsterdam	26.	IV.	2387*15	2401*75
	30.	IV.	2385*16	‘2399*76
Berlin	26.	IV.	1751-03	1764-90
	30.	IV.	1747*03	1760*91
Bruselj	‘26.	IV.	735*95	741*02
	30.	IV.	734*19	739*26
Curih	26.	IV.	996*45	1003*52
	30.	IV.	996-45	1003-52
London	26.	IV.	214*58	216*63
	30.	IV.	214*78	216*84
New York	26.	IV.	4326*—	4362*31
	30.	IV.	4316*—	4352*32
Pariz	26.	IV.	193*27	194*71
	30.	IV.	194-67	196-11
Praga	26.	IV.	151*83	152*94
	30.	IV.	151*83	152*94
Tret	26.	IV.	228*44	‘231*53
	30.	IV.	228*44	231*53
Efektno tržišče.
Tendenca za državne efekte še stalna.
Nalik prejšnjim borznim tednom tudi to pot ni bilo nobenih efektnih zakljupkov.
Tečaji državnih vrednostnih papirjev so večjidel beležili na bazi notic iz predzadnjega tedna, a na prvem in poslednjem borznem sestanku prejšnjega tedna so dosegli v povpraševanju oziroma ponudbi:
	1937		din	din
7% inv. pos.	‘26.	IV.	88*—	88*50
	30.	IV.	87-50	88-50
8% Blair	26.	IV.	95*-	96--
7% Blair	30.	IV.	95 —	96*-
	26.	IV.	87*-	88*-
7% Seligni.	30.	IV.	86*-	87*-
	26.	IV.	98*-	100*-
4% agr. obv.	30.	IV.	98-—	100-—
				
iz 1. 1921.	26.	IV.	52*50	53*-
	30.	IV.	52*-	53*-
4% agr. obv.				
iz 1. 1934.	‘26.	IV.	51*—	53*-
	30.	IV.	51*—	53-
6% begi. obv.	26.	IV.	75*—	76*—
5% voj. škoda	30.	IV.	76--	77-—
	‘26.	IV.	408*-	411*—
	30.	IV. 407*—		409*-
Vsak trgovec mora biti naroinik »Trgovskega lista**
Izmed industrijskih efektov so beležile samo delnice Trboveljske premogokopne družbe, in sicer 26. aprila t. 1. na bazi din 250'— za denar, din ‘270*— za blago, a 30. aprila pa din 240*— v povpraševanju ter din 255*— v ponudbi.
Žitno tržišče.
Tendenca za koruzo zelo čvrsta, za pšenico trdna.
Promet je bil malenkosten le v pšenici. Cene so nekoliko popustile pri koruzi, in sicer za din 2*— ter pri pšenici za din 3*— pri 100 kg, medtem ko je vse ostalo blago notiralo brez izprememb.
Za žito in mlevske izdelke so bile na zadnji borzni dan dosežene te cene:
Žito:	din	din
' Koruza:
času primerno suha, s kvalitetno garancijo,
Iranko nakl. postaja	96'—	97'—
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v maju 1937	97*—	99'—
času primerno suha, s kvalitetno garancijo, franko nakl. postaja, dobava v juniju 1937	98*—	101-—
prekomerno suh čin-kvantin letine 1936, zdrav, rešetan, franko naklad, postaja . 115*— 118*— Pšenica: banatska, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešetana, plačljivo proti duplikatu, franko nakladalna
postaja.............. 174*— 176'—
bačka, 78 kg, 2% primesi, zdrava, suha, rešet., plačljivo proti duplikatu, fco nakladalna postaja . 174'— 176*— Rž:
72 kg, 2%, fco. vagon gornjebačka postaja 141*— 143*2-Ječmen: spomladanski, 67 kg,
2%, suh, zdrav, rešetan, plačljivo proti duplikatu, fco. nakladalna postaja . . 139*— 142'— Oves:
zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu . 116*—	118*—
Ajda:
zdrava, rešetana, siva,
pariteta Ljubljana . 127*—	132*—
Mlcvski izdelki:
din
Moka:
pšenična Og, banatska postaja, ekskl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . pšenična Og, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . pšenična 2, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . . pšenična 5, bačka postaja, ekskl. prometni	davek,	plačljivo
proti duplikatu . .
din
270*— 275*-
270*- 275*-
Otrobi:
pšenični, debeli, v egal. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, Tranko vagon bačka postaja . . . pšenični, drobni, v egal 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom. davek, franko vagon bačka postaja . . .
106*- 108‘-
94*-
96*-
Lesno tržišče.
Tendenca stalnejša.
Izvoz mehkega lesa v Nemčijo je naenkrat popustil in zato nemški uvozniki ne dobijo potrebnih uvoznih dovoljenj. Predvidoma bo izvoz mehkega lesa v Nemčijo prekinjen nekako tja do avgusta letošnjega leta.
Z Anglijo so se naše trgovske vezi še bolj utrdile in razširile, vendar pa je našega lesa v angleških merah le malo pripravljenega. Da ne pridemo več v take zadrege, kot se nam je to pripetilo za časa italijanskih sankcij, je vsekakor nujno potrebno, da se naša lesna industrija — zlasti pa manjši producenti — čimprej prilagode drugim tržiščem tako glede kakovosti v izdelavi blaga, kakor glede mer. Kajti težave, zvezane s takšno preorientacijo, se zde le zbog tega skoraj nepremostljive, ker smo vse preveč navajeni na zahteve italijanskega trga.
Lesna kupčija z Italijo se nikakor ne more razviti. Sicer je bilo oddano nekaj partij testonov, vendar pa se ta promet še od daleč ne da primerjati z izvozom pred sankcijami.
Zadnje čase se zelo mnogo proda brusnega lesa; povpraševanja po tem blagu so čimdalje večja, zbog česar je tudi cena temu lesu precej višja.
JZogašfzci /hitina
250*-
255*—
230*— 235*-
		
Lcs:		
Smreka, jelka:	din	din
Hlodi I., 11., nvonte .	95*-	125-
Brzojavni drogovi . .	130*-	140*—
Bordonali merkantilni	125-—	135*—
Filerji do 5'/6' . . .	130*—	140*-
Trami ostalih dimenzij	135*—	145*—
Skorete, konične, od		
16 cm naprej . . .	295*—	315*-
Skorete, paralelne, od		
16 cm naprej . . .	325*-	355--
Škorete, podmerne, do		
15 cm .....	220*-	260*-
Deske-plohi, kon., od		
16 cm naprej . . .	245 —	265*-
Deske-plohi, par., od		
16 cm naprej . . .	265*-	295*-
Kratice, za 100 kg .	30*-	35*-
Bukev:		
Deske-plohi, naravni,		
neobrobljeini, monte	235*-	255*-
Deske-plohi, naravni,		
ostrorobi, I., II.	325-	345-
Deske-plohi, parjeni,		
neobrobljeni, monte	265 -	295*-
Deske-plohi, parjeni,		
ostrorobi I., II. . .	480*-	530*-
Hrast:		
Hlodi I., II		215 —	245*-
Bordonali		815*—	915*—
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni boules . . .	895*-	925 —
Deske-plohi, neobrob-		
ljeni, I., II. . . .	710"—	810*-
Deske-plohi. ostrorobi		
(podnice) ....	805*—	905*-
Frizi I., širine 5, 6 in		
7 cm .....	750*—	800*-
Frizi L, širine od 8 cm		
naprej		800*-	930-—
Oreh:		
Plohi, nepar., I., II.	805*—	885*—
Plohi, parjeni, I., II.	845*-	935*—
Parketi:		
hrastovi za m’ . .	48--	56*-
bukovi, za m3 . . .	36*-	44-
Železn. pragi 2-60 m		
14X24		
hrastpvi, za 1 komad	32*-	34*—
bukovi, za 1 komad ,	22-	25*-
Drva:		
bukova, za 100 kg .	12*-	13*-
hrastova, za 100 kg .	11--	12*-
Oglje:		
bukovo, za 100 kg	34-	38-
»canella«, za 100 kg .	39*-	43*-
Povpraševanja.		
Večje količine smreke in		jelke v
angleških dimenzijah.		
I. neparjene in parjene bukove stebriče (ševrone) v raznih dimenzijah, ki ee interesentom naknadno sporoča.
Zaključi se lahko blago, ki bi se izdelovalo v prihodnjih mesecih.
Parjena, ostrorobo paralelno rezana bukovina I. in II. kvalitete.
Javorjeve neobrobljene deske I. in II. kakovosti, 18 mm debeline.
Neobrobljeni lipovi plohi I. in II.
Hrastovi boulsi.
Več vagonov testonov »netti«.
Brestovi boulesi in neobrobljeni plohi.
Beli, obrobljeni javor, v I/II kakovosti, strogo paralelno izdelano, brez srca, popolnoma belo in |>ovsein zdravo v debelinah 25, 32, 38 mm z nad-mero najmanj 2 mm, v dolžinah od 2 m naprej s 15% 1*—/1*90 m in v širinah od 15 cm dalje. Dobava suk-cesivna, postavljeno franko vagon Sušak.
Hrastovi stebriči, prvovrstno blago brez razpok, brez grč, srca in kakih drugih napak; dolžina 47 cm v debelinah 43/43, 50/50, 62/62 mm, potem dolžina 75 cm v debelini 50/50 in 60/60 mm ter v dolžini 70 cm a debeline 75/75, 100/100, 125/125 mm, vse rezano z nadinero najmanj 3 cm pri dolžinah in 3 mm pri debelinah. Dobava stalna, franko vagon Sušak, toda v najmanjši količini 25 m3.
Hrastov obrobljen stavbeni les, v I/II/III tombante kakovosti, večje količine v debelini od 25 mm (rezano z najmanj 2 nun nadmerel), dolžina 1	/1‘90 m in od 2 m dalje, širina
od 14 cm naprej; izključeno nezdravo blago, kakor tudi komadi z večjimi razpokami kot 20/25 mm na robovih in z velikimi grčami. Kvantum: 150 do 200 m’ franko vagon Sušak, dobava po dogovoru.
Dobave - licitacije
I., II. hrastove frize: v debelini 25 mm, v širinah 5, 6, 7, 8, 9, 10 cm, v dolžinah od 25 do 95 om in od 1 m dalje.
Pri ekonomskem oddelku gen. direkcije drž. železnic v Beogradu
bo dne 10. maja licitacija za dobavo bakrenih cevi in bakrenih delov za peči, dne 11. maja za dobavo bombaževine in krp za čiščenje, dne 26. maja za dobavo elektr. instalacijskega materiala in dne 28. maja za dobavo martlnovega jekla, jeklene pločevine in Šce, vse domačega izdelka.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 7. maja ponudbe za dobavo 100 kg jekla v palicah in 90 m3 jelovih desk.
Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 20. maja ponudbe za dobavo raznega električnega materiala, vrvice in cevne žice.
Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do 7. maja ponudbe za dobavo raznih risalnih potrebščin, eternit šablon, pocinkanih žebljičkov, svinčenih cevi, ventilov pip za vodo i. dr.
LICITACIJA
Dne 5. maja bo v intendanturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 12 tisoč kilogramov svinjske masti
Dne 11. maja bo pri Komandi mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu pismena licitacija za dobavo 20.000 kg fižola, dne 18. maja za dobavo raznega belega in modrega platna, dne 22. maja za dobavo 20 ton bencola in dne 3. junija za dobavo lanene in konopnene ja-drenine.
Dne 20. maja bo pri Upravi državnih monopolov v Beogradu licitacija za dobavo ovojnega materiala za tobak.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Radia Ljubljana
IMflHHHflMflMHIHHNMBMMKV'
Torek, dne 4. maja. 11.00: Šolska ura: Z našimi splavarji do Beograda (Oskar Hudales) —12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Citraški sekstet »Vesna« — 18.40: Porečje Sore (prof. Franc Planina) — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura —19.50: Zabavni zvočni tednik
— 20.00: Koncert. Sodelujeta: gospa Zlata Gjungjenac (samospevi) in prof. Pavel Rančigaj (orgle) — 21.15: Koncert radijskega orkestra
— 22.00: Cas, vreme, poročila — 22.15: Iz Offenbachovih del (radijski orkester).
Sreda, dne 5. maja. 12.00: Sin-fonijski orkestralni koncert (plošče) — 12.45: Vreme, poročila —. 13.00: Cas, obvestila — 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza — 18.00: Mladinska ura: Ob lOOletnici Morsejevega brzojava (prof. Adlešič) — 18.20: Mladinska ura: Naredimo si model letala (gospod Janko Čolnar) — 18.40: Problem naših nameščencev (Rudolf Smersu) — 19.00: Cas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Predavanje Protitub. lige — 20.00: Prenos iz opernega gledališča v Ljubljani, v I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar), v II. odmoru: Cas, vreme, poročila.
Razglas
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razglaša po čl, 11. naredbe gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 27. junija 1928, št. 14.402/IIL, o legitimiranju trgovcev, industrij-cev, obrtnikov in njih potnikov, kadar zbirajo naročila in o izdajanju legitimacij za trgovske potnike (Uradni list z dne 24. avgusta 1928, št. 289/81), da je izdala v razdobju nadaljnjih treh mesecev in sicer od 1. januarja 1937 do 31. marca 1937 naslednje nove legitimacije:
1. Heinrich Josip, Zagreb — Celjska tekstilna tovarna Berg-mann in drug, tvornica tkanin, Celje.
2. Rauch Josip, Kavrani — Habjan Ludvik, pilarstvo, Godešič.
3. Černe Josip, št. Vid pri Ljubljani — Fabjan Ludvik, pilarstvo, Godešič.
4. Kerpner Marko, Zagreb — Feliks Urbanc, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
5. Grčar Franc, Ljubljana — Feliks Urbanc, trgovina z manufakturo na debelo ln drobno, Ljubljana.
6. Steiner Vilim J., Zagreb — »Elite« družba z o. z., konfekcija, Ljubljana.
7. Neuhaus Pavel, Novi Sad — Prva jugoslovanska tovarna dežnikov in nogavic, Ljubljana.
8. Štern Milan, Zagreb — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih Izdelkov, Celje.
9. Speglič Franc, Celje — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
10. KačvinskS Adalbert, Beograd
— Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
11. Krušič-Golub Josip, Celje — Viljem Brauns, tovarna anilinskih barv in kemičnih izdelkov, Celje.
12. Verbič Franc, Ljubljana — J.
C.	Mayer, trgovina z manufakturo, Ljubljana.
13. Rotschild Dragotin, Zagreb — Josip čemažar, litografični zavod, Ljubljana.
14. Goldschmidt žiga, Zagreb — Josip čemažar, litografični zavod, Ljubljana.
15. Lenščak Anton, Ljubljana — Ant. Krisper, veletrgovina z galanterijo, Ljubljana.
16. Jontes Ivo, Ljubljana — Ant. Krisper, veletrgovina z galanterijo, Ljubljana.
17. Jerše Leo, Rožna dolina — »Tribuna« Fr. Batjel, tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana.
18. Skušek Rudolf, Maribor — Ivan Samec, trgovina z galanterijo, Ljubljana.
19. Nosan Karl, Ljubljana — Ivan Samec, trgovina z galanterijo, Ljubljana.
20. Fodor Josip, Sušak — Ivan Samec, trgovina z galanterijo', Ljubljana.
21. Iglič Avgust J., Ljubljana — »Indus« družba z O1, z., tovarna usnja in usnjatih izdelkov, Ljubljana.
22. Umberger Anton, Ljubljana — Siegel & drug družba z o. z., industrija platnenega, konop-nenega in bombažnega blaga, Ljubljana.
23. Jug Ivan, Ljubljana — Siegel & drug družba z o. z., industrija platnenega, konopnene-ga in bombažnega blaga, Ljubljana.
24. Friedrich Aleksander, Zagreb
— Karl Thoma, mehanična tvornica svilenih izdelkov, Maribor.
25. Mihajlovič J. Nikola, Srem. Mitroviča — Tvornica hranil Mirim družba z o. z., tovarna hranil, Maribor.
26. Verčon Josip, Moste — Me-dič-Zankl družba z o. z., tvor-nice olja, firnežev, lakov in barv, Ljubljana.
27. Eismann Adolf, Novi Sad, — Medič-Zankl družba z o. z., tvornioe olja, firnežev, lakov in barv, Ljubljana.
28. Pečkaj Matko, Ljubljana — Franc. Ksav, Souvan, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
29. Zupan Vlado, Ljubljana — Jelačin & Komp., tovarna zamaškov, Ljubljana.
30. Zorjan Janez, Partinje — »Jugoslavija« splošna zavarovalna družba, zavarovalnica, Ljubljana.
31. Tomšič Drago, Taoen pod šmarno goro — Ant. Krisper, veletrgovina z galanterijo, Ljubljana.
32. Škerl Stanko, Maribor — Pin-ter & Lenard, trgovina z železnino, Maribor.
33. Zagorac Dejan S., Split — »Ika« družba z o. z., mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže, Kranj.
34. Mlekuš dr. Josip, Ljubljana — Ing. Franc Lavrič, trgovina s pisalnimi stroji, Ljubljana.
35. Svažič Ivan, Sevnica — K Zupanc, valjčni mlin in trgovina z moko, Sevnica.
36. Košan Leo, Maribor — Jugoslovanska tovarna za izdelovanje Dr. Oetker-jevega pecilnega praška družba z o. z., izdelovanje pecilnega praška, Maribor.
37. Ikovic Franc, Ljubljana — Ant. Krisper Coloniale, lastnik Josip Verlič, trgovina s špecerijskim, kolonij alnim blagom in deželnimi jpridelki, Ljubljana.
38. Pečar Franjo, Virje — Franc. Ksav. Souvan, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
39. Kraner Leo, Ljubljana — Kolinska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
40. Radešič Peter, Zagreb — Kolinska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
41. Neumann Josip, Zagreb — Filip Bumiller, D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič, tvornica palic in bičevnikov, Celje-Zagrad.
42. Neumann Dane, Zagreb — Filip Bumiller, D. Lobi naslj. i Slavko Tomljenovič, tvornica palic in bičevnikov, Celje-Za-grad.
43. Hain Robert, Zagreb — Tvornice! Zlabdroig, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolšcenih izdelkov, Maribor.
44. S h er bes Maks, Maribor — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov tolščenih izdelkov, Maribor.
45. Pejnovič Milan, Beograd — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
46. Toth Mirko, Zagreb — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in in tolščenih izdelkov, Maribor.
47. Isajev Peter, Novi Sad — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
48. Wirth Josip, Slov. Konjice — Tvornice	Zlatorog,	tovarne
mila, sveč, sode, pralnih praškov in	tolščenih	izdelkov,
Maribor.
49. Jug Avgust, Maribor — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
50. Kunej Ferdinand, Celje — Tvornice	Zlatorog,	tovarne
mila, sveč, sode, pralnih praškov in	tolščenih	izdelkov,
Maribor.
51. Popovič Milutin, Split — Tvornice Zlatorog, tovarne mila, sveč, sode, pralnih praškov in tolščenih izdelkov, Maribor.
52. Schonwald Slavo, Banja Luka
— Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana.
53. Kušar Sava, Zagorje ob Savi
— H. Suttner radio oddelek, trgovina z radio-aparati in njih deli, Ljubljana.
54. Vivlič Peter, Lesce pri Bledu
— Slavko in Milka Šušteršič, tovarna nogavic, Lesce pri Bledu.
55. Lazarevič Miladin M., Zagreb
— Izdelovalnica slovenskih in švicarskih vezenin družba z o. z., izdelovalnica vezenin, Bled.
56. Kunc Rajnhold, Grosuplje — M. Ogorevc, izdelovanje čepic, Grosuplje.
57. Porekar Anton, Rožna dolina
— Ivan Jelačin, veletrgovina
z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom, zaloga rudninskih vod, Ljubljana.
58. Ravnik Mihael, Ljubljana — Rosija-Fonsier, zavarovalnica in pozavarovalnica, Ljubljana.
59. Guteša Marko, Zagreb — »Unio« družba z o. z., tovarna kem- tehničnih izdelkov, Maribor.
60. Mošič Viktor, Maribor — Avgust Ehrlich, vigogne predilnica, tkalnica in tvornica vate, Maribor.
61. Klandič Milosav, Niš — Tvornica hranil »Mirim« družba z o. z., tovarna hranil, Maribor.
62. Ferjančič Karel, Ljubljana — Josip Urbanič, trgovina z mešanim blagom in semeni, Ljubljana.
63. Abram ing. Avgust J., Beograd — Marx Ljudevit tovarna lakov d. d., tovarna lakov, Domžale.
64. Wesiak Alojz, Maribor — »Veka« lastnik Karl Wesiak, trgovina s pohištvom, podobami, preprogami in klavirji, Maribor.
65. Radnovič Veselin, Beograd — »Unio« družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor.
66. Klein Mavro, Zagreb — »Titan« d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
67. Kvas Frido, Trbovlje-Loke — Radio Doberlet družba z o. z., trgovina z radio-aparati in njih pritiklinami, Ljubljana.
68. Kunschitz Avgust, Ljubljana
— »Štora« d. d., tovarna zaves, št. Vid nad Ljubljano.
69. Završnik Alojzij, Ljubljana — Prva kranjska tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar, tvornica pletenin in tkanin, Ljubljana.
70. Kurillo Mihael, Maribor — Jugoslovanska tiskarna, knjigoveznica, r. z. z o. z., knjigo-veški in tokarski obrt, izdelovanje usnjenega, galanterijskega in kartonažnega blaga, Ljubljana.
71. Peternel Franc, Ljubljana — Sitar & Svetek, graverstvo, Ljubljana.
72. Kumelj Alojz, Ljubljana — M. Tičar družba z o. z., veletrgovina papirja, pisarniških, tehniških in šolskih potrebščin, Ljubljana.
73. Knezy Peter, Novi Sad — »Titan« d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
74. Hacin Hilda, Zg. šiška — Jax Ivan & sin, trgovina s šivalnimi, pisalnimi in pletilnimi stroji in kolesi, Ljubljana.
75. Kolenc Alojz, Selo — Produktivna čižmarska zadruga'r. z. z o. z., čevljarski in čižmarski obrt, Žiri.
76. Zimmermann Ljudevit, Jaša Tomič — Fran Ks. Lešnik, razpečevalnica Maggijevih izdelkov, Maribor.
77. Rant Anton, Vič-Glince — Ant. Krisper Coloniale, lastnik Josip Verlič, veletrgovina kolonij alne in špecerijske robe, velepražarna kave, mlini za dišave, Ljubljana.
78. Resnik Vinko, Ljubljana — M. Geršak & Co., trgovina z deželnimi pridelki, Ljubljana.
79. Leonov ing. Aleksij, Sarajevo »Titan« d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
80. Olič Milan, Split — Rakusch
D., veletrgovina z železnino, Celje.
81. Stoinschegg Gustav, Maribor
— Janez Lovše, trgovina z avtomobili, motornimi vozili in njihovimi potrebščinami, Ljubljana.
82. Garbovac Rade, Šibenik — Jos. Benko, tovarna mesnih izdelkov, Murska Sobota.
83. Humer Hinko, Ljubljana — Kreačič Ivan, trgovina s porcelanom in steklom, Ljubljana.
84. Kandorfer Anton, Pilštanj — L. Mikuš, tovarna dežnikov, Ljubljana.
85. Strassberger Mirko, Maribor
— Marko Rosner, trgovina z manufakturnim blagom, Maribor.
86. čirkovič Čira R., Beograd — Kocjančič in drug, tovarna obvezilnega materiala, Dom-žsiIg
87. Amon Mirko, Ljubljana — Jos. šumi nasl. D. & E. Hribar, tovarna bonbonov in peciva, Ljubljana.
88. Ori Josip, Murska Sobota — Cvetič Janez, tvornica perila, Murska Sobota.
89. Kveder Joško, Ljubljana — Alojzij Pauschin, zaloga steklenega in porcelanastega blaga, Ljubljana.
90. Belihar Mirko, Ljubljana — Belihar & Velepič, izdelovanje damske konfekcije in perila, Ljubljana.
91. Prokofjev Boris, Ljubljana — Založba »Hram« Janežič Ciril,
trgovina s knjigami, Ljubljana.
92. Kosanovič Miloš, Beograd — Tone Verbič, tovarna usnja, Vrhnika-Sap.
93. Novosel Stane, Ljubljana — Šalamun & Lampe, trgovina z manufakturo na veliko in malo, Lljubljana.
94. Steinhof Ljudevit, Zagreb — »Jugobruna« kranjske tekstilne tovarne družba z o. z., tekstilne tovarne, Kranj.
95. Pungartnik Milko, Ljubljana
— »Alko« družba z o. z., izdelovanje in prodaja alkoholnih pijač, Ljubljana.
96. Šoper Rudolf, Brnica — Avgust Peitler, trgovina z deželnimi pridelki, Rače.
97. Česnik Pavel, Ljubljana — »Totra« družba z o. z., tovarna trakov, Ljubljana.
98. Vergles Ferdinand, Ljubljana
— Teršan Minka, trgovina z galanterijo in usnjatimi izdelki, Ljubljana.
99. Schwarz Vlado, Zagreb — »Jugobruna« kranjske tekstilne tovarne, družba z o. z., tekstilne tovarne, Kranj.
100. Klein Viktor, Split — »Titan« d. d., tovarna železne in ključavničarske robe ter livarna, Kamnik.
101. Curi Vladimir, Zagreb — Karl Thoma tovarna svilenih izdelkov, Maribor.
102. Obersnel Milenko, Ljubljana
— Bratje Thuma, izdelovanje papirnih vrečic, Ljubljana-Moste.
103. Haas Anton, Maribor — »Unio« družba z o. z., tovarna kem. tehničnih izdelkov, Maribor.
104. lVeiss Saša, Zagreb — »Metka« družba z o. z., mehanična tkalnica, Celje.
105. Winkle Norbert, Sevnica ob Savi — Kopitarna Winkle, tovarna kopit, Sevnica ob Savi.
106. Horvat Mihael, Dolga vas-Go-rice — Seči Olga, pletilstvo, Lendava.
107. Ožeg Franjo, Varaždin — Pin-ter & Lenard, trgovina z železnino, Maribor.
108. Jug Franc, Celje — Celjska tekstilna tovarna Bergmann in drug, tvornica tkanin, Celje.
109. Kormanšek Ivan, Poljane — »Sora« družba z o. z., ročno čevljarstvo, Žiri.
110. Mihelčič Alfonz, Zadobrava — Franja Mihelčič, trgovina z mešanim blagom, Zadobrava.
111. Miklavec Josip, Ljubljana — »Jugotekstil« družba z o. z., trgovina in izdelovanje tekstilnega blaga, Maribor.
112. Popadič Slavko, Foča — Kajetan Ahačič, tovarna kos, srpov ter vsakovrstnega drugega poljedelskega orodja, Tržič.
113. Sem Josip, Celje — Franc Do-bovičnik, trgovina z manufakturnim blagom, industrija prešitih odej in perila, Celje.
114. Wolf Mihajlo, Petrovgrad — Siegel & drug, družba z o. z., industrija platnenega, konop-nenega in bombažnega blaga, Ljubljana.
115. Gregorc Pavel, Ljubljana — Karl Prelog, trgovina z volnenim blagom in galanterijo, Ljubljana.
116. Prelog Albin, Celje — Fran Ks. Lešnik, razpečevalnica Maggijevih izdelkov, Maribor.
117. Zafuta Rudolf, Celje — Franc Zangger, trgovina s sadjem in deželnimi pridelki na debelo, Celje.
118. Planinc Oton, Celje — D. Rakusch, veletrgovina z železnino, Celje.
119. Kamenar Ivan, Kočevje — Commerce d. d., trgovina z manufakturo, Ljubljana.
120. Premk Ivan, Ljubljana — Kolinska tovarna hranil d. d., tovarna hranil, Ljubljana.
121. Pavlič Artur, Ljubljana — J. Bonač sin, papirna industrija, Ljubljana.
122. Piki Jože, Sv. Jurij ob j. z. — Ferdo Smola, tovarniška zaloga poljedelskih strojev, plugov in motorjev, Sv. Jurij ob juž. žel.
123. Griinbaum Armin, Vinkovci — Crobath Franc, industrija perila in splošne konfekcije, Kranj.
124. VVeinfeld Isa, Novi Sad — »Jugotekstil« družba z o. z., trgovina in izdelovanje tekstilnega blaga, Maribor.
125. Vobnik Friderik, Maribor — Miloš Oset, trgovina s špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom ter deželnimi pridelki na debelo in drobno, Maribor.
126. Rehor Ladislav, Novi Sad — »Metka« družba z o. z., mehanična tkalnica, Celje.
127. Vrusnik Julij, Celje — Knjigarna in papirnica »Domovina« Hubert Maksimiljan, trgovina s knjigami, umetninami, mu-zikalijami, pipirjem, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami na drobno, Celje.
128. Mihevc Alojzij, Beograd —
Motvoz in platno, tovarna motvoza in platna, Grosuplje.
129. Boroš Bela, Subotica — Schim-mel & Co. d. z. oz., trgovina z eteričnimi olji, dišečimi tvarinami, eteričnimi esencami, ekstrakti, barvami in farmacevtskimi izdelki, Celje.
130. Košir Ivan, Ljubljana — Franjo Zrnec, steklarstvo, Ljubljana.
131. Kiingberg Franc, Split — Medič-Zankl družba z. oz., tvornica olja, firneža, lakov in barv, Ljubljana.
132. Dolenc Ignac, Vič — Ivan Jelačin, veletrgovina z mešanim, špecerijskim in kolonijalnim blagom, zaloga rudninskih vod, Ljubljana.
133. Beer Adolf, Novi Sad — Tovarna dežnikov d. d., tovarna dežnikov, Dolnja Lendava.
134. Svilarov Jovan, Beograd — Jože Slatnar, izdelovalnica usnjenega in galanterijskega blaga, Ljubljana.
135. Šiler Avgust, Ljubljana — Centralna vtnarna d. d., trgovina z vinom na debelo, Ljubljana.
136. Mihevc Alojzij, Beograd — »Pekatete« družba z o. z., tovarna testenin, Ljubljana.
137. Gjurin Dragotin, Ljubljana — Brata Moskovič, veletrgovina usnja, zaloga ribjega olja, de-grasa in strojil, Ljubljana.
138. Kaldor Sigmund, Novi Sad — »Štora« d. d., tovarna zaves, št. Vid nad Ljubljano.
139. Skumavec Maks, Ljubljana — Ljudevit Marx, tovarna lakov d. d., tovarna lakov, Domžale.
140. Pirc Friderik, Kranj — »Ika« družba z o. z., mehanična tovarna pletenin, nogavic in trikotaže, Kranj.
141. Sekler Arnold, Maribor — Mariborska tiskarna d. d., tiskarna, litografija, kamno in of-fset-tisk ter knjigoveznica, Maribor.
142. Zajc Anton, Ljubljana—»Triumf« podjetje za predelovanje in trgovino z industrijskimi proizvodi, družba z o. z., trgovina z industrijskimi surovinami, kožami, usnjem, usnjatimi izdelki ter izdelovanje pletenin in vezalk, Ljubljana.
143. Požek Ferdo, Ljubljana — Založba »Hram« Janežič Ciril, trgovina s knjigami, Ljubljana.
144. Potokar Mirko, Ljubljana — Založba »Hram« Janežič Ciril, trgovina s knjigami, Ljubljana.
145. Spudič Rudolf, Maribor —
Marko Rosner, trgovina z ma-nufakturnim blagom, Manbor.
146. Korošec Harald, Maribor — Jugoslovanska tovarna za izdelovanje Dr. Oetker-jevega pecilnega praška družba z o. z., izdelovanje pecilnega praška, Maribor.
147. Ljubičič Jure, Zagreb — Fran Voršič, trgovina s »Phoxal« hranilom, Maribor.
148. Likar Ivan, Ljubljana — Mo-kronoška tovarna usnja družba z o. z., tovarna usnja, Mokronog.
149. Šalamon Jakob, Osijek — Šiftar Ludvik, tovarna perila, Murska Sobota.
150. Ohrenstein Izidor, Maribor — Marko Rosner, trgovina z manufakturnim blagom, Maribor.
151. Draškovič Mirko, Hum na Sutli — K. & R. Ježek, tovarna strojev, livarna železa in kovin, Maribor.
152. čala Marjan, Zagreb — F. Eifler, tekstilna tovarna za pliše, Ljubljana.
153. Videnič Franc, Ljubljana — F. Eifler, tekstilna tovarna za pliše, Ljubljana.
154. Brumec Josip, Ljubljana — Franc Ksav. Souvan, trgovina z manufakturo na debelo in drobno, Ljubljana.
155. Politzer Geza, Dolnja Lendava — Tovarna dežnikov d. d., tovarna dežnikov, Dolnja Lendava.
156. Vrisk Viktor, Grosuplje —-Motvoz in platno d. d., tovarna motvoza in platna, Grosuplje.
157. Mrmak Mihajlo, Zemun — Bohinc & Vogelnik, strojno pletilstvo, Radovljica.
V Ljubljani, dne 28. aprila 1937.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Predsednik:
Ivan Jelačin s. r.
Tajnik:
Ivan Mohorič s. r.
v	barva, plesira in
Ze v 24 urah sSTaSSK
itd. škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Perc, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 8 Telefon št. 22-72.
tum/iki i,
Stavbeni
izolacije vseh vrst, heraklit, keramika, mavec,
Sa/pnit-cevi, strehe itd.
najugodnejše
MATERIAL tr9. dr. z o. Z.. LJUBLJANA
Telefon 27-16	Tyrševa	t.	36	c
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani-