186. številka.
Trst v petek 16. avgusta 1901.
Tečaj XXVI
..Bđlnoat
7. a a enkrat aa <Žan. rwun ceriel^ '.a
p r znikov. on 4. uri ivečer.
NarofitHk znaša:
ca crto leto.......24 kron
za pol leta .........12 _
ta četrt leta................« „
m et mPMT................3 kroni
naročnino ie plačevati naprej. Na aa-
•o^be ore* prlloieoe ntroftntn«	utirava
o« ozira.	_
¥o tobakarnah v Trstu »e prodajajo posamezne itevilke po fi stotin k <3 nv<* : aven Tr*ta pa po 8 stotin k (4 nvč.
Telefon STO.
Edinost
Glasilo političnega drnžtva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moe!
Oglaai
ie računaio po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, oumrtnice in javne zahvale domači oeiani itd. se računajo po pogodbe
Vsi dopini naj ne pošiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi ne ne »prejemajo Rokopisi ne ne vračajo.
Naročn ino, reklamacije iu ojtlane »prejema npravntStvo. Naročnino in oglasa je plačevali loeo Trat.
Uredništvu iu tlakama se uaiiajata a □ lici Carintia 5Lv. 1'pravnlStvo, In ■ prejemanje iiiHeratuv v ulici Motiv piccolo Stv. II. natintr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
Lastnik konsorcij lista „Edinost*
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Hrvatski kolegij „sv. Jeronima4 v Rimu.
»S 1 a v o r u m g e n t e m«, breve sv. Oeeta papeža Leva XIII.* oti 1. avgusta, s katerim je «xlpravljen svetojeronimeki kapitelj ter f r-nt van »Colegium Hieronvmianum pro gente < 'roatica« f glasi od besede do begale :
»1'ifimt apostolsko, s katerim ge odpravlja kapitelj kolegijske cerkve sv. Jeronima j ilirskega ter osnuje kolegij jeronimski za h r- | vatski narod.
Slovansko pleme, znamenito in na glasu po veri in si no v sk i ljubavi, smo od ; j»očetka Našega vladanja vedno objemali s tisto ljubeznijo, ki so jo Naši predniki ska-zavali do njega v vseli dobah. Ako je tudi najjasneje spričevalo o tem vse ono, kar smo dosedaj brižno delali za njegovo versko stalnost in dostojanstvo, vendar se nam vidi umestno, ker se nam jnmuja vrlo srečna prilika, da podamo nov dokaz, ki bo tudi ' bodočemu naraščaju priča in sj>omenik o dobrohotnosti naši.
Kakor je večino vseh narodov, tako je nauk vere in krščanske ljubavi tudi slovanskega vsjn>dbudil, da v Rimu, v tem glavnem Našem mestu katolikov, osnuje zavod in istega preskrbi s skupnimi dohodki v namen, da bo vaprejeoaal njihove rojalie, dohajajoče v Kim, da se j okloaijo meč«m (relikvijem) aj»ostolov, a vrhnim glavarjem cerkve je bilo vsikdar v navado, da so te zavode ne le z ugledom in svetom uevrščali, ampak jih }x»leg tega tudi podpirali obilimi darovi. Tako se je, kakor je bilo primerno, godilo tudi Slovanom. Kajti, odzivat e prošnjam -Jeronima iz Potomnije v šk« fiji dubrovniški in drugih svetih mož Dalmacije in Slavonije, je prednik Naš, Nikolaj V, z bulo >Piis fidelibus votis«, izdano 'J 1. apnla 1. 1453, osnoval v Rimu gostinec diospieij), ki se je imenoval gostincem sv. Jeronima slovanskega, a potem ilirskega, po starem geografskem označenju, s tem izrecnim namenom, da se bodo pogoščevali v njem sir mašni verniki, prihajajoči od zunaj iz Dalmacije. Istre, Hrvatske, Slavonije, Bosne in Hercegovine.
Gostinec, obdarov n pobožnimi prispevki katolikov, med katerim: je vredno omenjati onega, ki ga je bosanska kraljica Katarina z oporoko zapustila, se je v kratkem času tako
razvil, da je mogel ptujce ne le vsprejemati, ampak jih -tudi,# bolne, negovati v svoji hiši ; da »e pa ta dvojni čin ljubavi more vršiti pristojno in primerno, je hiša razdeljena na dve strani ter je jeden del odločen za g. stinec, drugi pa za zdravilišče. Ko pa je Sikst V. zašel papeževo stolico, je on radi svoje ljubavi do sv. Jeronima in iz dobrote do hrvatskega naroda, v katerem mu je bilo pokoljenje, dal na svoje stroške jeronimsko cerkev, nekdaj svojo naslovno cerkev, dokler je bil še redovnik, ki je bila tesna in v razsulu, sezidati . od temelja, jo olepšati ter urediti z vso napravo, in jo je potem povzdignil na čast kolegijalne cerkve, dodavši jej kapitelj, ki ima sestati od arhipresbitera, šestih kanonikov in štirih beneficijatov. In Lako je„živel zavod sem do današnjih dni.
Sedaj pa, ko so se običaji tedanjih časov močno spremenili, kakor so se razvila prometna sredstva med raznimi narodi, ker je |M>tovanje j»ostalo prijetneje in so povsodi postavljena mnoga zavetišča za udobnost potnikov, težko da bi le količkaj koristil takov gostinec, kakoršnjega so zahtevale potrebe prejšnjih vekov. Nasprotno, vsi mislijo, daje potreba časov, ko zli nauki povsedi prodirajo in ko je narasla drznost neprijateljev krščanstva, da se ona zavetišča, ki so prikladna za čuvanje vere in odbijanje poskusov protivnikov, povečajo po potrebi pojedinih krajev.
Ker je v ta namen vrlo primerno, da se odbrani mladeniči, ki so že prejeli redove ali jih imajo prejeti v primernem času, v Rimu pod varstvom, in kakor pred očmi vrhnih glavarjev cerkve vzgajajo v krepostih, dostojnih duhovniške časti, in v svetih naukih, da bo pozneje vsakdo njih, povrnivši se v domovino, nauk, crpljen iz tega apostolskega vira, širil med svojimi rojaki: smatralo se je za najprimerneje, da se stari gostinec za potnike spremeni v cerkveni kolegij za mladeniče. Tako je storjeno z večino rimskih gostincev ostalih narodov : tako je sedaj odločeno glede ilirskega gostinca jeronimskega. V resnici so upravitelji gostinca že od XVI. veka mislili na to, da bi se v jeronimski zavod ne fcprejemali le strani potniki, ampak tudi duhovniki, ki se imajo spopolniti v svojih naukih ter temeljito izobraziti v sv. veri. Radi tega so že 1. 1598. i7poslovali od Kle-menta VIII., prednika Našega, dovoljenje, da se gostinec spremeni v cerkveni kolegij.
Nastale potežkoče so preprečile, da se stvar ni izvela po njihovi želji. Po dveh stoletjih se je zopet začelo delati na stvari, in . tako, da sicer ostane gostinec za tujce, ali da se v*n: del hiše, ki je bil opredeljen kakor prenočišče za tujce, določi za klerike, odstopivši primerne dohodke za prehrano njihovo. Ker pa je Pij VI., prednik Naš, z apostolskim pismom od dne februvarja 1790 odobril to, ustanovljen je bil slednjič hrvatski kolegij pri zavodu s v. Jeronima. No, da-si se je b tem prišlo nasproti prizadevanju odličnih mož, po petih letih, ko je bila radi javnih uporov v nevarnosti varnost v Rimu, in so radi tega kanoniki in gojenci odišli iz Rima, je kolegij
p ropal.
(Zvršetek pride.)
Politični pregled.
V TRSTU, dne 1K. avgusta 1901
Pravica zmaguje. Na drugem mestu smo priobčili danes prvi del papeževega breve »Slavorum gentem«. Zajedno so izišli zakoni kolegija jeronimskega za hrvatski narod v Rimu. Za danes hitimo s priobčenjem člena IX., ki je za nas najvažneji :
»Pravico, da pošiljajo gojence v kolegij, imajo: nadškof zagrebški, škofje sremski, senjski in križevski zjedinjenih grških obredov.
Istotako nadškof zaderski: škofje dubrovniški, splitski, šibeniški, hvarski in kotorski.
Istotako škofje krški, tržaški in po-reški.
Istotako nadškof vrhbosanski; škofje mostarski, trebinjski, banjaluški.
Konečno nadškof barski.«
To je važen, sila važen dokument, prava zlata listina za nas. Kajti tu sta Trst in Istra izrecno pritegnena v narodno skupino Jugoslovanov; a naša unija je vnovič slovesno pripoznana od papežev, ker so škofu Drohobeckemu v Križevcih priznane iste pravice z drugimi škofi. Klevetniki, poskrite se! Slovencev boj za slovensko bogosluženje je legitimiran vnovič.
Na meji med Avstrijo in Italijo
se je bil pred nekoliko dnevi dogodil slučaj, ki je kaj poučen in pravi, s kako nonšalanco avstrijske oblasti rešujejo vsako n£priličnost, provzročeno po italijanski nelojalnosti. Res, Italija more biti zadovoljna s to svojo zaveznico.
PODLISTEK. 3
Je-li žena, če ni mati?
Zofka Kveder.
.V ha t:sti-le tamkaj v kotu so hišnikovi.
Kako so živi in zdravi!____
Pet jih je... f»et...
Kako igrajo, kako brskajo po j>esku, kako vriskajo...
Ah, /daj ie hišnikova žena pritekla ven-kaj. Kako se jezi nad otroci, kako tej>e onega malega, ki je sedel tam v kotu v blatu !
—	Oh, da moram imeti ta križ to jh>-koro nesrečno ! Ti otroci, ob pamet me spravijo in ob zdravje ! —
Kako je kričala nad otročiči in podila jih z dvorišča.
—	Vase mi zamažete in raztrgate! Oh, jaz reva. da se moram pokoriti s temi paglavci. —
Pokoriti ?
O kako bi ona tu-le pri oknu stegnila roko po takem malem bitji, kako bi je negovala in tešila in ljubila !
Pokrila si je obraz z rokami in jokala in ihtela dolgo, dolgo...
Opoludne na kosilu sta tiho sedela pri mizi. Prej je on toliko vedel pripovedovati:
zdaj je bil pa tako čemeren, tako redkokrat je bil dobre volje"
Molče sta sedela pri mizi.
Ta dolga prazna miza.
Koliko bi jih imelo še prostora okolo nje.
Vilice in noži so rožljali ob krožniku, hišina je prinesla že pečenko na mizo, a še vedno sta molčala.
Se-le pri desertu je začel on :
—	Skoro bi bil pozabil!.... Kumovec mi piše.... fanta je dobil.... že tretjega....! Čakaj, saj menda nisem pozabil prinesti karte s seboj ! —
O pozabil!? Vedela je, da se laže.... laže....! Vedela je, da je ve? čas mislil na tistega fanta.... na tretjega!
—	Tretji že ? —
—	I kako pa, takrat seje oženil, kakor jaz ; saj bo štiri leta v jeseni ! —
Zdaj zopet ta pogled, ta strogi, očitajoči pogled !....
—	Tako? —
—	Seveda ! Čestitati bo treba Kumovcu. Kaj misliš, že tretji in sami fantje! —
—	Da, čestitati moraš! —
—	Sam jaz? Obadva. Saj si menda poznala njo, poprej še ? —
—	Sem. —
—	Fina ženka, kaj ne? —
Iu zopet je bilo tiho. Ona mu ni odgovorila na zadnje vprašanje.
O ta hudobni pogled! In ta naglas »fina ženka«.
Seveda ona.... kaj bo ona! Mari more biti cela žena, če ni mati ?
Odložila je vilice.
—	Kaj ne ješ več ? —
—	Ne. —
Moj Bog, kako naj je.... kako!
Tako jo je bolela glava, vsaka misel jej je prizadevala bolečine, vsaki ton jej je del težko kakor bi jej kdo tolkel ob senci.
Po kosilu sta navadno sedela v obednici kako poldrugo uro in čitala časnike.
Njej so črke kar plesale pred očmi.
Oh in te novine.
V vsakem časopisu je stalo: »krščeni« »nasledniki«, »dediči«....
Vzela je slovenske novine v roko, pa tudi tu je bila dolga vest o rojstvu mladega nadvoj vode.
In potem je vendar, vendar prišel čas, da j e on moral oditi.
Poljubil jo je dvakrat, česar že dolgo ni storil, a mej vrati ee je vendar še obrnil ;n za klical jej nazaj :
—	Da ne pozabiš na čestitko! —
Ah že zopet.... zopet....!
Stvar, s katero so se mnogo bavili časopisi tržaški, je bila taka-le :
Na južnem Tirolu, blizu Tridenta, so bili zalotili človeka, ki se je jako sumljivo vedel. Sum se je bil izkazal povsem opravičenega, kajti pri možu so našli fotografiški aparat in razne risarije a v a t r i j s. utrdb. Moža so priprli v tridentinskera kaštelu. Čim pa se je Lkazala njegova identiteta, to je: čim se je pokazalo, da je ta mož major generalnega štaba Italijanskega, je seveda stvar postala jako resna... tako bi menili namreč naivni čitatelji! Kaj še ! Slo je sem in tja nekaj diplomatiških not med Avstrijo in Italijo, potem so italijanskega majorja izpustili iz zapora in ga od nekega avstrijskega majorja da-Ii odvesti do meje, kjer so ga izpustili. To pa radi intimnih oduošajer, ki vladajo med obema državama. Kaj naj bi človek rekel k tem? Res je: intimnost ne more se-zati dalje, ako smejo italijanski častniki svobodno posnemati na papir—avstrijske utrdbe. Samo par malih pripombic si utegne dovoli titi kdo. Taka pripomba bi bila n. pr. : čemu italijanski vladi risarije avstrijskih utrdb, ako je že med njo in Avstrijo tako debelo prijateljstvo, ali bolj po diplomatiško povedano: tako intimni odnošaji! In potem zopet: imajo li avstrijske oblasti zapisano črno na belem, da ti »intimni odnošaji« ostanejo za večno in da Italija nikdar ne bo rabila tistih risarij ?! Morajo že imeti tako jamstvo, ker sicer bi tako njihovo postopanje v tako resnem slučaju bilo [zelo podobno neodpustni, grešni lahkomišljenosti ozirom na varnost države.
Kakor grenka ironija se čita dalje, da se je dotični italijanski major javil pri kor-nem poveljstvu v Veroni, kakor da se je vrnil s službene misije, na katero je bil poslan!! Pa kolika obzirnost se je pokazala tu na — »intimne odnošaje« med Italijo in Avstrijo! Ime dotičnega majorja drže tajno. I seveda: čemu naj bi se razburjal avet......I
Ali niso fletni ti odnošaji med zaveznicama ! Italija pošilja v Avstrijo po risarije avstrijskih utrdb, Avstrija pa jej lepo, uljudno, vrača risarje! Ne, dalje ne more sezati to avstrijsko — dobrovoljstvo! In da bo kupa krvave ironije do vrha polna, so tržaški listi, listi torej, ki izhajajo na avstrijskih tleh, brili norc^iz avstrijskih oblasti, češ, da o belem
dnevu vidijo — strahove.
________
Šla je gori v salon in legla na otomano. Poskušala je nekoliko zaspati. Da vedno in vedno jej je kljuvalo v glavi.
Drom rom, drom rom.... kakor bi imela zibel v glavi.
Tiščala je oči vkup, a videla je, kako ona Kumovka povija »tretjega«, kako oče ogleduje mladega sina, kako ona »dva« otroško vprašujeta za »blatca«.
Moj Bog, te misli, te misli....
Glej, kako telesce, glej, kako majhni j roki!
Ti fini prstki, ti nohtiči tenki in prozorni,
i kakor list rože. In ta glasek, kako je močan.
Ej, kako se napenjajo mala pljučica, kako brcati nožici !
Spančkaj, spančkaj srčece! Spančkaj !
Aja tutaja... aja tutaja...
Šepetaje je pela sprva, a vedno bolj in bolj jej je rasel glas.
Začudena je hišina pritekla k njej, a ona je dalje pela in šepetala.
—	Le spančkaj le, o le poglej, da te imam tudi! In tako lep si in okrogel! —
—	Meša se jej meša — šepatala sta si hišina in kuharica, a niste se upali poslati ponj v pisarno.
In ko je zvečer prišel, je ona še vedno sedela na otomani in pela v jednoiner :
Vojna V južni Afriki. Proklamacija lorda Kitchenerja, s katero je zažugal voditeljem iti poveljnikom Rnrov, naj se udajo, sicer da jih izžene iz južne Afrike, ostane brez vspeha. M<»žje, ki so toliko pretrj>eli za neodvisnost naroda svojega, ki so žrtvovali vse: premoženje, svojo rodbinsko srečo —in ki dan na dan gledajo smrti v lice, taki ljudje, da bi se ustrašili take pisane grožnje! Pa, če jih tudi izženejo, saj nimajo ničesar več zgubiti, ko jim je angležko barbarstvo opienilo in opustošilo vse! Buri se bodo tudi po proklamaciji Kitchencjevi dalje borili z isto odločnostjo, ki jo daje človeku zavest, da nima ničesar več zgubit! in da more !e Kaj pridobiti. O tem je uverjen danes ves t-vet. Sicer pa se govori, da je tudi tej proklamaciji Kitchenerjevi namen ta, da —- slepi angležko občinctvo. Pa še neko drugo za Angleže ne baš prijetno posledico utegne imeti proklamacija Kitchenerja va. Do t»ed:«j h» Kuri vsem ujetim Angležem le od-jemali orožje in jih izpuščali zopet. Sedaj so jih pa začeli pridržavati, da bodo mogli vračati zob za zob, ako bi Kitchener hotel dalje (»obijati ujete Bure iz kapske kolonije.
V :»Politik« čitamo naravnost pretresljivo sliko o tem. Angleži se ne zadovoljujejo s tem. da pobijajo te siromake, ampak tako bestijalni so, da silijo prebivalstvo celih vasij, da mora biti navzoče na tem klanju. Obešajo jih kakor navadne morilce in roparje.
Da. to bi hoteli, da bi ves svet proglasil Bure kakor navadne roparje in morilce. Saj je bila Anglija tako predrzna, tla je zahtevala od vseh vlasti, naj izjavijo, da Burom ne prisojajo pravice bojevnikov (»o ljudskem pravu, ampak da so to navadni roparji. Angleži bi hoteli stati v luči, kakor da še vrše dobro delo za civilizacijo, ko obešajo in streljajo ujete Bure. Xo, vlasti so si vendar ohranile toliko poštenja, da so odklonile to nesramno zahtevo Angležev.
Proces S&rafov rešen ugodno za obtožence, v predvčerajšnji seji procesa proti voditeljem makedonskega odbora govorili so branitelji, ki so izjavili, da nedostaje dokazov, ki bi potrdili obtožl>o in so zahtevali popolno oprostitev obtožencev. Državni pravd ni k je zahteval, da se vsi obtoženci obsodijo v izgled vsem onim, ki izvršujejo terorizem. Sodni dvor je soglasno rešil vse obtožence.
Takoj, Ko se je izvedelo o tej razsodbi, ki je rešila krivde voditelje makedonskega odbora. Sara lov a in tovariše, priredili so člani makedonskega odbora velikansko demonstracijo, ker se je demonstratora pri družilo skoraj vse prebivalstvo Sredca in (karje najbolj znač:lno) celo vojaštvo. Velikanska množica se je valila, slaveča Saratova, po mestuih ulicah ter vsklikala: »Smrt sovražnikom Bolgarije! Živela revolucija! Makedonijo ali smrt!«
(Sarafov in drugovi so obdolženi bili, da so svoječa-no (»ovzročili ona politična umorstva romunskih odličnjakov, ki so se nedavno temu izvršili po nekaterih Bulgarih na Ku-munskem. Op. ur.)
Aja tutaja... aja tutaja...
V-itrašil se je, objel jo in prosil, naj se vendar umiri; ona pa se je zmešano nasmi hala in govorila p red-se.
—	O saj sem še mlada, pa sem že mamica ! I a: glej ga. kako s pa neka. Aja.... aja....
Zastokal je in se spustil na tla pred njo. Oklepal jej je kolena in pritiskal obraz v njena krila. V srcu pa mu je očitala vest : »li si kriv, ti si kriv !«.... Zajokal »e je, ona pa mu je gladila lase in šepetala v uho:
—	Ne jokaj se, zbudil bi se, tako na lahko spi!....
*
* *
Zadnjič sem bila na Studencu. Lepa mlada gospa je sedela v vrtni lopici, majala z glavo in (»evala v jedno mer: Aja tutaja, aja tutaja, zraven pa gugala z rokama kakor bi zibala otroka.
Mlad gospod je stal (»red njo in otožno vzdihal. ko se mu je ona raztreseno in topo nasmihala.
Vprašala sem mimoidoči* usmiijenko, kaj
je gos|>ej.
—	Znorela je, ker ni imela otrok — odgovorila mi je.
—	Je-li upanja, da ozdravi ?
—	Ne, zdravniki pravijo, da ne.
(Z vrše te k.)
Tržaške vesti.
V pojasnilo {naMDi narodnim društvom. Od več strani došle so nam pritožbe, da je finančna oblast onim zadrugam, ki so v minolih letih iz lale kako svoto za pr.reditev proslave v čast pred večeru cesarjevega rojstva, prištela tudi to izdano svoto k čistemu dobičku ter da so morale zadruge plačati davek tudi od one svote, ki so jo porabile za proslavo cesarjevega rojstva, kakor da bi bila tista svota ostal* v blagajni.
Opozarjamo ta društva in tudi vsa ostala, katerih zanima ta stvar, da itna flnačna oblast na podlagi £ ','4. zakona o osebnem davku od dne 25. okt. 1896 drž. zak. list 220 pravico naložiti davek tudi na one svote, ki se izdajajo za proslavo cesarjevega rojstva. Društvom, katera namerjajo prirediti kako sve-; čanost na predvečer cesarjevega rojstva, svetujemo, naj izdajo v to potrebni denar iz lastnega žepa, da ne pridejo potem v navskrižje s finančno oblastjo.
Žalostno. Od sv. M. Magd. num pišejo: Marsikak naroden greh dela se med našim ljudstvom, katerega se, ako je le mogoče, pokriva s plaščem prizanesljivosti, to pa, kar je škedenjska godba, v kateri je tudi nekaj narodnjakov, napravila v ponedeljek popoludne ob priliki običajne »šagre« mesarjev, prekoračilo je vse meje dopustnega in naše prizanesljivosti. Mi smo že večkrat protestirali proti sviranju in pevanju tiste pro-slule sramotilne pesmi »Nella patria de Ros-setti no se parla che italian«, ako se je izvajala od naših nasprotuikov. Ze to je škandal. ako je ta pesem »ploh dovoljena v pokrajini, kjer je velik del prebivalstva naše narodnosti, katera to pesem zasramuje ! Koliko veći škandal pa je to, ako se p »stopi svirati tako brezsrarano pesem škedenjska godba, katero sestavljajo sami Slovenci in med katerimi je še celo nekaj odločnih nare »dnjakov — ako se (»o tem činu sploh še smejo tako imenovati!! Ali res misli škedenjska slovenska godba prekositi v zastra-movauju našega naroda celo slavno piransko mestn.i godbo?! Upamo, da se takšni škandali ne dogodijo nikoli več !
Nesranilieži. Pod tem naslovom nam pišejo iz Roeola :
Ze dvakrat se je zagnal v naš okraj oni nesramni Zid z lesnega trga, ki tako laže, da sam veruje svojim lažem ! Ta židovska cunja poživlja »Zalego«, naj ista odpre v Rocolu vsaj en otroški vrtec, ter tako reši nedolžne otročiee pred slavizacijo Ciril-Meto-dijeve družbe !
Celo pisati si je dal iz Roeola (?!), da-si ga men<la ni tu nobenega izdajalca, ki bi res znal napisati niti en sam pošten stavek v laškem jeziku !
No, mi verar, kako znajo Zidje fabricirati take dopise, ki imajo namen slepiti naše nezavedno ljudstvo !
Mi Roeoljčani izjavljamo, da ne potrebujemo v našiin okraju nikakih vrtov — Zalege, ker smo tu — izvzemši pritepence — sami Slovenci in nam otroški vrtec, ki nam ga je odprla družba sv. Cirila in Metodija, popolnoma zadostuje. Zalega naj gre v laško deželo vstanavliat svoje zavode, kjer jih bolj potrebujejo nego pri nas! Saj je tam 70°/0 ljudi, ki ne znajo — niti čitati ! Zdražbarjev nočemo v našem okraju in ako Lahi hočejo kaj storiti za nas. naj nam vstanove težko pričakovano slovensko šolo, šolo na jedino pametni in od prvih pedagogov sveta pri poznani podlagi : na podlagi materinega jezika — ne (»a laških, katerih ue potrebujemo !
Niti kapitan« ne drži reč! Zadnje dni mno Čitali vse polno lepakov po oglih, ki so naznanjali za četrtek velikansko zabavo na tržaškem dirkališču. V sred« so pa prilepili porive:
»Vsi na dirkališče!!* Zid z lesnega trga
je zrakoplovca Merigija tituliral celo »kapitanom«, česar si drugi listi niso upali in česa i ni bilo čit«ti niti na lepakah !
Radovedni, kak vspeh bo imeia taka velika reklama in kako se sponese »kapitan« Merigi s svojim zrakoplovom, smo se podali k našemu Gregoriju, ki ima gostilno skoraj nad dirkališčem ; in od tam smo videli dirkališče — prazno! Niti 300 oseb ni bilo na prostoru, kjer lahko stoji 50000 ljudi ! To
'je bila žalostna zabava na tako ogromno reklamo ! O kolesarjih niti govora, ker je bilo dirkanje pod vsako kritiko! O Merigijevem izletu povemo, da se je srečno dvignil kakih 500 metrov visoko in da je pal kakih 300 metrov (»reč, od koder se je dvignil.
Slučajno —ali nalašč — se je malo pred Merigijem dvignil velikanski papirnat zrakoplov, ki je šel vsaj petkrat bolj visoko od prvoimenovanega in je pokvaril Merigiju — efekt!
Bestijalno — de je bilo res! Pazniki Dreherjeve pivovarne so Čuli včeraj ob 3. uri zjutraj upitje na pomoč v gojzdiču nad pivovarno. Šli so tja in so našli tamkaj na tleh neko žensko, namreč 17-letno Valerijo Car-rara. Odnesli so jo v pivovarniško pisarno, kamor so pozvali zdravnika dra. Fondo. Le-ta jej je podelil prvo pomoč. O tem, kar se jej je baje zgodilo, je pripovedovala :
Predsinoči je šla na sprehod s svojim ljubimcem in nekim njegovim prijateljem. Peljala sta jo v gojzdič nad Dreherjevo pivovarno, kjer sta jo posilila jeden za drugim in potem odšla, pustivši jo samo na tleh, j kjer jo je potem našlo nekaj moških, ki so jej dali piti neko omamljivo tekočino in jo potem — posilili. Carrara je rekla, da ne | pozna nobenega od onih moških, ki so jo ; posilili razun svojega ljubimca, katerega pa j tudi pozna samo po krstnem imenu, a še j tukaj se je zmotila in je rekla jedenkrat, da ! se imenuje Alojzij, jedenkrat pa Evgen.
Vse njeno pripovedovanje je bilo zmedeno, da je opravičen dvom, da-li se je res vse tako zgodilo kakor pripoveduje Carrara. Žensko so prenesli v bolnišnico, kjer so tudi konštatirali, da je v blagoslovljenem stanju.
Vžigalice drnžbe sv. Cirila in Metoda na Krasil. S Krasa nam pišejo: Zadnje čase sem prepotoval vse vasi po našem Krasu, a verjemite'mi, g. urednik, da nisem menda še v nobeni in tudi ne v najbolj narodni gostilni našel užigalic družbe sv. Cirila in Metodija. Da bi se mi kje drugje kaj tacega pripetilo, ne bi se niti toliko čudil, obsojati pa je to mlačnost tembolj, ker je doma ravno na Krasu, ki se vedno ponaša z narodno zavednostjo. Upam pa, da vsi narodni trgovci na Krasu — in tudi drugod — v najkrajšem času (»očno izpolnjevati svojo narodno dolžnost, tudi v tem pogledu. Će se pa pokaže, da smo se prevarili v tej nadi svoji, bomo začeli prihajati na dan z imeni narodnih zanikrnežev.
Kako svet plačuje! Pišejo nam : Te dni sem bil v Rojanu, kjer se mi je »posrečilo« videti dva »slavna« junaka! Prvega sem videl eks kapovilo Rojanskega, ki je — v plačilo, da je naštel pred 10 leti »celih« 70 Slovencev v Rojanu — vdobil punkelček ! Kaj si mora vendar misliti ta velikan, o hvaležnosti svetit in še posebe, o hvaležnosti tržaškega magistrata ? !
Druga »ličnost« je bil sedanji naslednik imenovanemu — »slavni« Oblak.
Ta zadnji si je pridobil simpatije o zadnjih mestnih volitvah, ko je strastno agitiral za — »poštenjaka« Mauronerja ! Po njih delu jih spoznate, pravi sv. pismo in res jih spoznavamo ! Oblak je torej vdobil mastno slu-žbico. — Pizamej, njegova desna roka, je pa ostal tam, kjer je bil! Tako plačuje svet!!
Volitve t komisije za pridobninski davek. Na dopolnilni volitvi, ki se je vršila dne 8., 9-, 12. in 13. t. m. v zmislu § 22. zokona 25. oktobra 1896. drž. zak. št. 220, bili so voljeni na mesto stalnih členov in zastopnikov, izstopivših iz komisije za pridobninski davek, nasledaji gospodje členi, odnosno zastopniki:
a) v komisijo davčne družbe 1. razreda stalnim členom: Parisi Fran j zastopnikom: Buttoraz Fran, b) v komisijo davčne družbe II. razreda stalna člena : Negroponte Zvezdan, Venezian Viktor; zastopnika: Bussanich Ma-tej Viktor, Petz Henrik: c) v komisijo davčne družbe III. razreda stalna člena : Koscina Anton, Fabiani dr. Emil; zastopnika: Melan Anton, Zuculin Alojzij; d) v komisijo davčne družbe IV. razreda stalna člena : Haipel Peter, Gasparini Fran, zastopnika : Generini Anton, 1 Gallo Dominik.
Iz BaZOviee nam pišejo : Javna tom-i bola z ljudsko veselico, ki jo je priredila »Zavarovalnica za govejo živino« sodelovanjem ; pevskega društva »Lipa« dne 4. avgusta, je izpala v (»opolno zadovoljstvo tako v moralnem kakor v materijalnem pogledu.
Veliko dvorišče in vsi prostor1 gostilne gosp. Urbančiča pri »Lipi« so bili napolnjeni, : da ne rečem, uprav natlačeni občinstva, katerega se je računalo nad 2000 eseb, došli h iz raznih bližnjih vasij in okolice. Pevski društvi »Slovan« iz Padriča i a »Zvon« z Opčin sti došli v popolnem številu. Hvala jima !
Tombola se je vršila redno, da-si je bilo vmes mnogo zabave in smeha.
Prvo tombolo, to je, dveletno junico, je dobil 14-Ietni deček, sin našega domačega rodoljuba, g. Antona Pečarja, kateri je ob tej priliki daroval 20 kron pevskemu društvu »Lipa«. Srčna mu hvala na tem! Enako zahvalo moramo izreči tudi g. finančnemu komisarju Škrobarju, ki je svojo odmerjeno mu pristojbino odstopil tukajšnji »Zavarovalnici«. Enaka hvala vsem, ki so nam na kakoršen si bodi način pripomogli do tako zadovoljivega vspeha. Ali nekaj je vendar, kar nam greni veselje, in to je, da so nam od nekod poslali nazaj več kartel, nego jim je ravnateljstvo zavarovalnice poslalo *v razprodajo, ne da bi bili niti omenili, od kje in kedo vrača; med temi je bila tudi neka sosednja »Zavarovalnica goveje živine« v spodnji okolici.
Po tomboli je začel (»les, na katerem se je zabavala večinoma mladina (ker je bil ta (»les mesto »šagre«), drugi pa srno poseli okelu miz, kjer so se vršile razne zabave s pogovori in petjem, a rodoljubni gospod Ur-bančič in njega uljudna gospa sta nam poskrbela tega dne za dobro kapljico in razno postrežbo.
nu
Plezanje na drog se ni vršilo radi - radi — »smole«.
Kmalu po 10. uri je stopil na oder g. ; H. Ražem ter je v imenu zavarovalnice in pev -skega društva »Lipa« v kratkem poučnem govoru omenjal pomen današnje veseliee; sarkastično je šibal šagre in druge razvade ter tako dokazoval, di se tudi na takih in enakih poštenih veselicah da še lepše veseliti, nego na nekdanjih »dagrah«. Konečno se je zahvalil vsem navzočim na toliki udeležbi, zlasti pa navzoči mladini, da se je tako lepo in dostojno vedla ves čas zabave in plesa. Izrazil je željo, da se drugo leto zopet snidemo na tem mestu in na tak način.
Na poziv g. govornika združili so se vsi navzoči pevci ter so skupno, s spremlje-vanjem godbe, zapeli Vilharjevo »Hrvatska Davorija« in veličastni vedno lepi Zajčev »U boj !« S tem je bila veselica zaključena.
X.
Velika nesreča. Iz Skednja nam pišejo: V sredo, dne 14. t. m. se je zgodila tu velika nesreča. 22-letni Josip Cesnik iz Št. Petra skočil je z nekega nizkega zida tako nesrečno, tla mu je v telesu počla neka glavua žila, kar je povzročilo izkrvavljenje. Mladenič je obležal takoj na mestu in upil na pomoč, na kar je pritekel k njemu njegov stric, ki je šel hitro po okrajnega zdravnika dr. Lavrinsicha. Ko je zdravnik prišel tja črez nekoliko časa, bil je mladenič že mrtev. Truplo so prenesli v kapelico na pokopališču.
Potopljen parn i k. V sredo zvečer dogodka se je v miljskem zalivu velika nesreča. Trčila sta skupaj parnika »Mongolija« in »Sebenico«, vsled čeaar se je parni k »Sebe-nico« pogreznil na dno morja. Parnik »Mongolija« sa ni nič poškodoval. Nesreča se ie dogodila tako-le :
Ruski parnik »Mongolija«, katerega je zgradil tukajšnji tehnični zavod »Stabilimento Tecnicot v svoji ladjedelnici S. Marco, delal je v sredo popoludne poskusne vožnje v 'miljskem zalivu. Parnik nosi 20t>0 tonelat, njegov stroj ima 5000 konjskih moči in po-; vzroča hitrost IG milj v jedni uri. Poskusne vožnje so vodili inženjerji tehničnega zavoda. Parnik »Sebenico«, last družbe Negri & Co. v Šibeniku, odplul je pod poveljništvom kapitana Ivana Blažić-a v sredo popoludne ob O. uri iz tržaške luke, namenjen v I )almacijo. Med Punto sottile in Punto grosso sta oba parnika, »Mongolija« in »Sebenico«, zadela skupaj ob grozovitem tresku- »Mongolija« je zadela s svojim prednjim koncem ob stran »Sebenica« in se zarila vanj pol metra globoko, vsled česar se je »Sebenico«, ki je mnogo manjši od * Mongolije«, začel takoj potapljati. Vsi potniki in osobje parnika »Sebenico« so se rešili na parnik »Mongolija«.
Poškodovani parnik »Sebenico« se je kmalu na to pogreznil v morje in sicer tako, da seje postavil po koncu: naslonjen je bil z zadnjim koncem na dno morja, prvega pa je molel iz vode navzgor. Došli rešilni ladiji in rešilnemu parniku mogoče je bilo rešiti le nekaj malenkosti iz potapljajočega se parnika. Oseba se ni zgubila nobena, in le trojica, kuhar Angelj Kanton, marker Josip Nikon in potovalec Viktor Prohazka, So bili lahko ranjeni. Na »Sebenicu« je 200 tonelat blagu. Vrednost parnika in naloženega blaga znaša kakih 200.000 kron, zavarovan (»a je bil samo za <S0.000 kron. Včeraj zjutraj je izginil tudi oni del parnika, ki je početkom mo-
lel iz vode, jiod morsko površino. Na mestu, kjer su»ji jiogrezujen paru i k, znaša globočina morja kakih 2«>o metrov; <la bi druge ladije ne zadele ob potopljeni parnik, zasidrali so nad njim čoln, ki naj služi za znamenje, kje leži parni k.
Skušali ImmIo seveda v najkrajšem 'času rešiti potopljeni parni k. Včeraj so zaslišali osobje olw?h parnikov. da se določi, kdo je kriv na veliki nesreči. Parnik »Mongolija« poveljeval je kapitan Danelutti.
Samomor. Včeraj ob uri zjutraj zastrupil se je na nekej klopi v gojzdu pri sv. Alojziju neki letni delavec. Dr. Meth, ki je bil fM»zvati tjakaj, n išel je reveža že mrtvega. Prenesli s«» {ra k wv. Justu ; identiteta samomorilčeva še ni konstatirana.
Dražbe premičnin. V s »boto, dne 17.
avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsiod naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Pozzo hianco št. ♦ >, hišna oprava ; v ulici Kandler št. 24, hišna oprava; v Kja-dinu št. 494, hišna oprava; v ulici Chiozza št. 12 in 31, omara; v ulici San'ta št. dragocenosti.
Vremenski vestnlk. Včeraj: topioner ob 7. uri zjutraj 22.5, ob 2. uri popolndne 30.0 C. —TlaKomer ob 7. liri zjutraj 7*51.1-— Danes plima ob 9.41 pred p. in ob 9.11 |x»p. ; oseka ob o.lH pred pol ud ne in ob 3.34 popoludne.
Odbor polit, društva »Edinost« bo
imelo jutri v soboto ob S. uri in pol svojo sejo, v katero so vabljeni odborniki in namestniki.
Opozorjamo >e enkrat si. občinstvo na veselico, ki l>o v nedeljo dne 1 t. m. ob uri pop. »a vrtu v »Konsumnem društvu« pri sv. Ivanu. Veselica bo v korist naše prevažne šolske družbe sv. Cirila in Meto-i i ja. Kes, da je vsako nedeljo že toliko veselic, tla človek že ne ve več, kam bi se obrnil. A če je kje kaka sila, je gotovo pri naši družbi, ki je navezana edino le na radodarna >rca naroda slovenskega. Pridite torej vsi in ]>okažite, da se zavedate svojega narodnega stališča. Pa kako ne bi prišli, saj je tako prijetno na društvenem vrtu v senci stoletnih lip in kostanjev ! Kaj vas čaka pa pri loteriji! Da, to bodo taka iznenađenja, da vam res ne bo žal, da ste se vdeležili veselice na korist družbe sv. Cirila in Me-todija !
f»o>podar>ko drttstvo v Skednju bo
imelo v nedeljo, dne 18. t. m., svoj izredni občni z\ntr, ker je bil za minolo nedeljo sklicani občni zbor nesklepčen radi prepičle udeležile. Ta občni zbor lx, sklepal ne glede na število udeležencev in se bo, kakor je bilo že pravočasno objavljeno, vršil ob isti uri, to je ob 11. zjutraj in z istim dnevnim redom.
Izlet Slave« v Postojno Kakor smo
objavili že v zadnji številki našega lista, priredi pevsko društvo »Slava« pri Sv. M. Magd. 8{Kxlnji v nedeljo, dne 1<S. t. m. izlet v Postojno, kamor dospejo istega dne tudi češki biciklisti. Program izletu je sledeči : V nedeljo ob 7. uri 50 min. zjutraj odhod z južnega kohnlvora ; prihod v Postojno ob 91/* uri preti p. Ob 10l/2 uri obisk postojinske jame, ob 2. uri f>opol. pa obed v gostilni, ki se pravočasno določi: po obedu bo pevska zabava i^totam. Odhod iz Postojne ob 7. uri zvečer, dohod v Trst ob 91/* uri zvečer. Vožnja tja in nazaj stane »> K, u sto pni na v jamo pa 2 K.
Op. V slučaju neugodnega vremena se izlet opusti.
Na ve>e!i«'i Del. podp. društva« so preplačali vstopnino sledeči gg. : Suban, Zore, Bak, Ivančič, Hladnjak, N. N., Midave, Kolman, (jerl»ec. Hajka Karis, Bartelj po 10 nvč., Ščuka 5 nvč.. Nanos, N. N., Pegan, dr. Černe, Seražin, Lavrenčič M., Vatovec Ant. po 30 nvč., Delkot, Lukšič, Macarol kaplan, Stemberger, Žitko Anton po 50 nvč., Turk »JO nvč., Prelog, dr. Mandič |h> *0 n., prof. Mandić, Paško Blazovič iz Šibenika, dr. Slavi k po 1 gld., Babič Greg. 5 gld.
/enska podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu vabi na vi tno veselico s petjem, godbo, loterijo in plesom, katero priredi v nedeljo, dne l>i. t* m. na vrtu »Konsumnega društva« pri sv. Ivanu. Vsj>ored : 1. »Naprej«, svirajo Šentjakobski goslači. 2. »Moje kolo«, |>olka franc., svirajo Sentjabški goslači. 3. P«je »Slovansko pevsko društvo«. 4. »Dammerstundenc, valček, svirajo Šent-jakobški goslači 5. Poje »Slovansko pevsko - društvo«. »Nje album*, polka - mazurka.
7. Poje »Slovansko pevsko društvo«. H. Ven-ček narodnih |>esmi«, svirajo Šentjakobski goslači. 9. Poje »Slovansko pevsko društvo«.
10.	»Domovini«, svirajo Šentjakobski goslači.
11.	»Lepa Benečanka«, svirajo Šentjakobski goslači. Po dovršenem programu : loterija, svobodna zabava in ples. — Začetek veselice ob 5. uri popoludne. — Vstopnina 20 nvč., otroci so vstopnine prosti. Preplavila se hvaležno sprejemajo.
Na obilno Hdeležbo uljudno vab'
ODBOR.
Pozi T. Podpisani poživlja pevce, pevke in podporne člene, naj ne /.amude udeležiti se veselice, ki jo priredi v nedeljo dne IS. t. m. slavna »Ženska podružnica sv. Cirila iu Metoda«. Veselica se bo vršila na krasnem vrtu »Narodnega doma« pri sv. Ivanu.
Podpirajmo to prekoristno družbo, ki skrbi ;.a naše otročiče.
ODBOR pevskeira društva »Kolo«.
Vesti iz ostale Primorske.
X Štrajk v Nabrežini. Predvče-rajnjim smo prejeli nasprotni dopis iz Nabrežje: Žalostne razmere nastajajo pri nas. Boj med delavci in delodajalci postaja vedno huji in ost rej i. Ogenj spora gori čim dalje bolj, netijo ga najbolj par delodajalcev, ki so podedovali premoženje. Jeden njih je iz Ljubljane, ki pravi, da ni ne Slovenec, ne Nemec, ampak Kranjc. Drugi je iz blažene Italije. Tretji je Nemec, a četrti domačin. To je kvartet, ki je na potu, da ne more priti do sporazumljen ja med delavci in delodajalci. Žalostno, vneho vpijoče je, da puste delavca tako dolgo stradati. Ali se tem imovitirn gospodom nič ne smili ta ubogi delavec ?! Ali hočejo ostati zvesti načelu izkoriščevanja delavcev in malih obrtnikov?! Tu je vzrok, da teče že četrti teden, odkar se delavci obupno bore za poboljšanje svojega položaja : za svoj vsakdanji kruh !
Minolo soboto je bil velik ljudski shod. Udeležba je bila ogromna. Na shodu so preči tali pogoje delodajalcev. Ker pa delavci niso '-'Sprejeli teh pogojev, so sklenili vsi jednoglasno, da se ne bodo več pogajali z go-sjHjdarji, ampak da odpošljejo istim zadnje pogoje, takozvani ultimatum.
V nedeljo je bil shjrd v sv. Križu, kjer je bilo zbrano v društveni krčmi in okolo do 2000 ljudij. Točno ob 4. uri popoludne je sklicatelj shoda pozdravil navzoče in sta bila izvoljena predsednik in zapisnikar. Prvi se je oglasil za besedo g. Kopač, ki je govoril nad eno uro. Za njim sta govorila Ucekar in Bianchi. Ljudstvo je poslušalo mirno in z zanimanjem. Poslednji govornik je razlagal tudi agrarne razmere v Italiji. Pov-darjal je znano dejstvo, da v Italiji niti kmetov ni. Veleposestnik ima vse, a delavec ie njegov suženj. Pojašnjeval je tudi, kake pravice ima višje ljudstvo v Italiji. Pa tudi srednjega stanu v Italiji nimajo. Vse je: al conte ali berač!
Jaz bi bil želel, da bi bili ta govor čuli vsi naši okoličani, potem bi menda zginil zadnji iz med njih, ki simpatizuje z ono stranko v Trstu, katere idejal je : združenje naših krajev z Italijo. O blažena Italija!
i >b svršetku shoda je križka godba za-svirala koračnico in navzoči so zapeli delavsko pesem.	O. s.
Od druge strani, iz sv. Križa smo dobili o tem sledeče vrstice: Socijalist Kopač je na shodu, ki je bil dne 11. t. m. v sv. v sv. Križu, dovolj jasno pokazal, kako sovraži iz vse svoje duše našo narodnost in kako zasra m uje ^'ne naše narodno delovanje. Mesto da bi nam bil razlagal socijalno vprašanje in nam pojašnjeval, kako moremo dospeti do boljšega stanja, blatil je našo narodnost, za-sramoval našo trol>ojnico, katero je imenoval — CUlljO ; rohnel je proti našim narodnim odvetnikom, kateroje imenoval o d u-r u h e ! In tako naprej v tem lepem tonu. Proti italijanski stranki, ki je resnična izse-sevalka našega ljudstva in sploh delavskih slojev, p a ^i našel ni je ti ne besedice. Kopač je govoril, kako potrebno bi bilo, da bi se Slovenci in Italijani sporazumeli. To vemo vsi tudi brez njega. Ali značilno je, da socijalisti vedno le Slovencem }>ojejo to pesem. Nam ni treba pripovedovati tega. Italijane pridobite za spravo, pa bo mir ! Ali ne ! Oni govore le nam, kakor da bi mi zatirali Italijane! Pa naj še govore, da niso zavezniki sovražnikov slovenskega naroda !
Gospodu Kopaču povemo, da si je nekolik«* preveč zaupal in tla se ima zahvaliti le dejstvu, tla nismo hoteli delati težav nam delavcem in škodovati svoji stvari, da ni dobil odgovora, ki bi uiu bil šumel po ušesih. Ali naj se ne zanaša preveč na našo obzirnost, kajti mi nikakor nismo pri volji dopuščati ni njemu, ni nikomur drugemu, da bi blatil našo uarodnost in blatil naše delo za probujo našega naroda. Ako od židovstva podkupljeni socijalisti ne znajo nič druzega, nego zasramovati naš narod, pa jim pokažemo mi, kako razumljivo znamo govoriti z zasra-rnovalei in izdajicami svojega naroda. Gosp. Kopač je sedaj obveščen.
X Huda elementarna nesreča Iz RoČinja nam pišejo dne 13. avgusta: Velika nesreča je zadela včeraj našo občino. Nevihta s točo in viharjem je uničila ves
rodbin padlo vsled osvete. Dne 11. t. m. s« je v cerkvi v Obotti jeden členov rodbine Duka približal zadnjemu potomcu rodbine Bajanis ter ga umoril z bodalom. Navzoči v cerkvi so vpili v grozi in so se postavili deloma na stran Duka, deloma na stran B >ja-nis-j. Mej sovražnima strankama je nav.ital grozen pretep notri v cerkvi, v katerem je bilo 7 oseb ubitih, 23 pa težko ranjenih z bodali in iz samokresov.
Brzojavna poročila.
Črnnjrorsko-albanski spori.
CARIGRAD 15. (B) Črnogorski odposlanec Bakic je storil v novič korake v Ildiz-palači, o čemer je povdarjal, tla se Albanfv, 20.000 mož, pripravljajo, da napadejo ne le Mokro, ampak tudi druge točke na črno-
Vesti iz Kranjske-
* Požari na Kranjskem. Iz Postojne narn pišejo, da je v torek, dne 13. t.
poljski pridelek: sadje je vse potolčeao,	gorski meji. Odposlanec je dobil formelno
grozdje po tleh, ajda kakor požeta. Škoda je	zagotovilo, da se ukrene vse potrebno v pre-
velikanska; ljudstvo, ki je leto* pričakovalo	prečenje napada, lep pridelek, je vse obupano. Nujna pomoč Dogodki v Kitaju.
je potrebna!	LONDON 16. (B) Standard javlja iz
Županstvo v Roči nju, dne 13. avg. 1901. Tjen5in!i včerajšnjega dne : Glasom sporočil
P e r š e, župan. jz Xinčvanga so vse vesti o porazu Rusov neosnovane. Dežela je mirna, vojaške operacije so se zaustavile radi povodnji. Rusi gradijo vojašnice na različnih točkah.
PEKING 15. (B) Reuterjeva pisarna javlja: Poslaniki so podpisali mirovni p roni. zopet gorelo v Predjami. Pogorele so tri tokol kakor je Bertajf da bi 8 tem pritisnili
hiše z dotičnimi gospodarskimi poslopji, v	na vla,ie, (]a bi ne zahtevale več sprememb.
katerih so bili spravljeni letošnji kmetijski	poslani^i raenijo, tla bodo mogli prihodnji
pridelki. V tej nesrečni vasi bilo je v krat-	u>rek 8kapno s kitajskimi pooblaščenci pod-
kera času že več požarov.	pigati rairovnl protokol.
* Čehi v Ljubljani. Jutri ob 2. uri	Vojna v južni Afriki.
popoludne bo banket v »Narodnem domu«	r Avnov ,D> c i i .i: •
1 '	LONDON lo. (B.) »Standard« javlja iz
na čast češkim kolesarjem.	„ ^ .. rri . .. .. , ,	,	. .
J	1 Pretorije : I ukajsnji dobro obveščeni krtgi
Vsprejem od strani slovenskih kolesarjev i ne verujej(>5 <la bi prokiamacija Kitchenerjeva
imela kak poseben vspeh — k večjemu, da bi Schalk-Burger in Steijn privolila v predajo.
bo
Medvodah.
*	Zopet ponesrečen turist. Dne 11. t. m. je ponesrečil na Orni prsti turist, profesor Odorfer. Kakih 10 minut od vrha je trgal pečnice. Kar se mu je spodrsnilo in padel je v 300 m globoko brezno.
*	T i s t e g a t a t u b i c i k 1 j e v, ki nedavno ušel iz mestnih zaporov v Ljubljani, zaklenivši zapore za seboj, in je putem še pozdravljal nekega redarja na ulici, so prijeli zopet. In sicer so ga zalotili v Solnogradu. Sedaj se mož povrne v Ljubljano. Da-li bo zopet tako prijazno pozdravljal redarje? !
To pa se smatra neverojetnim, ker se oba poveljnika boj i ta, da bi ju njiju rojaki smatrali izdajicama. Botha iu drugi poveljniki bržčas tudi ne store nobenega koraka v tej sineri, dokler Stejin in Schalk-Burger ne privoli v predajo.
Iz nemškega tabora.
PRAGA 15.{B.) Izvrševalniodbornemško-naprednih deželnih poslancev Češke je sklenil, da se bo tem intenzivneje udeleževal deželno-zborskega volilnega gibanja, ko se od vse-nemške sirani izdano geslo, da je opustiti zahtevo po administrativni delitvi ter gladiti
Vesti iz Štajerske.	poti za priklopljenje češke večine k nemški
— Zlato poroko bo slavil dne 25.	državi, kaže praktično ne le neizvedljivo, t. m. g. Mihael Kuder, veleposestnik v Sliv-	ampak bi moglo postati tudi nevarno za stanici pri Celju. Mož živi v srečnem zakonu	lišče nemštva v deželi in državi, dočiin je že 53 let. Tudi občinski odbor je počastil	zboljšanje položaja Nemcev na Češkem možno
jubilanta, izvolivši ga častnim občanom.
Vesti iz Koroške.
Poučen shod za slovenske no-
1
s o j i 1 n i c e priredi dne 23. t. m. v Celovcu zveza slovenskih posojilnic v Celju. Na ta shod pozivlje »Mir« posojilnice:
»Mi koroški Slovenci smo naše mogočne nemške sodeležune z ustanovitvijo mnogoštevilnih posojilnic prihiteli. Te posojilnice naj bodejo naš ponos, njih napredek, naša prva skrb! Brez pouka pa ni napredka«.
Umetniški štipendij je dobil od vlade slovenski pisatelj Fr. Ks. Meško, provi zoi v St. Danijelu.
doseči le po ločenju in samoupravi. 25 kandidatur je že določenih;glede druzih volilnih okrajev pa se pogajanja nadaljujejo.
KKKKKKKX**XKKXKK
5 MIZARSKA ZADRUGA V GORICI
^^	t omeienim iamstvom
H
1 X
s *
* Antona Cernigoj-a
Katera se nahaja
z omejenim jamstvom
naznanja slovenskemu občinstvu, d;i je prevzela
m slov. zalop pohištva
iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
n *
*
k x x
n *
n x
K *
Razne vesti.
Anekdote iz življenja učenih ljudij. Slavni
angležki pesnik Ali 1 ton, ki je bil slep, in je imel silno ujedljivo ženo, kakor se pravi : pravo prr.vdarko. Nekoč jo je nadvojvoda od Buckinghama v razgovoru s pesnikom imenoval »rožo«. »Jaz ne poznam barv — je , rekel Milton — ali zbadljaje te rože obču-i tim dan na dan.«
Ko je nekoč neki francozki dostojanstvenik obiskal bol Lega lorda Bacona, našel Iga je v postelji ter mu rekel: »Vi ste po-! dobni angeljem, o katerih se toiiko čuje in ! govori, ali jih nikdo no more videti.« Odgovor lorda je bil dostojen filozofa in krsčana : »Ako me naklonjenost drugih prispodoblja z angelji, pa moja bolezen še prejasno pravi, da sem umrljiv človek.«
Krvna osveta. Iz Skadra (v Albaniji) javljajo, da je pred 20 leti v vasi Obotti vortja nekega albanskega plemena imenom Duka, umoril z bodalom voditelja Bajanisa. Po tradicionalni krvni osveti Albancev je v teh dvajsetih letih mnogo nožkih potomcev obeh
v Trstu, Via Piazza vecchia K	(Roaario) St. 1.
H (tia des»i strani cerkve st. Petra). y
Konkurenca nemogoča, ker je blago
5	lz prve roke.
KKKKK***********
§ Aleksander Levi linzi
iS
Prva iu največja tovarna pohištva ^	vseb vrst.
	6-»t TRST
TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea
ZALOGE: i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cone brez konkurence.
ILUSTKO VAIJ CEHU ZASTOHJ II FH AN KO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
St St Sf
s
Sf 31
m
m
m &
m
Mala oznanila.
r*od to rubriko prina-amo oznanila po najnižjih eenab. Za enkratno insercijo ne pluća po t nvi". za besedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno snižs. C'glai*i za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter »e plačujejo v četrtletnih anticipatnib obrokih. Najmanja objava VA) nvč.
V Trstu.
Zaloga likerjev v sodeih in buteljkah.
Perhauc Jakob
Zaloga vsakovrstnih vin in buteljk. Postrežba točna, cene zmerne.
Jak. Perhauc
Ulica stadion st. 2<). pe karna in sdadči«''arna, kruh večkrat na dan. prodaja moke. Vsprejema tudi domači kruh v pecivo. Postrežba točna

Lekarnarja A. Thierry-ja balzam
zeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali ♦ > velikih steklenic
4 krone franko.
A. Thierry-ja stolistno mazilo
•J lončka ;> kron ;•<) stot franko, razpošilja proti predplačilu:
mm A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" mmm
v Pregradi. Rosrotee Slatina <R©hitseh-Sa-erbruii).
I)UN : <"entralna zaloea: Leharmtr C. Bradv. Fleisehmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Tonik hi 1 >r. Kgger. — ZAGREB: Lekarnar S. Miltelbach. Na drobno se vdobiva povsod.
Neprefforljive mrežice.
||«i	^ v Tr=tu, Piazza Negozianti St 1
vIluZ U. priporoča slavnemu občinstu svoje nepregorljive mrežice (rettine) „Meteor" in vse druge priprave za plinovo luč „Aser u
K a* arne.
Antnn ^nrli PriP°ro^ ^ kav*rT
rnlllUlI WUI II »Commercio« in »Tede*co-ki sti shajal i-či Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki.
Osrlje in drva.
Muha Jn<sin T uUei del Torro ;tev 14
■VI UI Id JvOip priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. koka. trdega lesa itd. Svoji k svojim !
Poli i Št T*.
Prva slovenska
loga zazno vrstnega pohištva lastnega izdelka Sprejemam naročbe po ' načrtu. Delo fino in trpežno, cene brez konkurence Za mnogobrojne naročbe se toplo priporoča svojim rojakom v mestu in na deželi v smislu gesla _svoji k svojim - Andrej Jug v Trstu ulica S- Lucia rade j c- kr. deželne sodnije.)
Slovenec
priporoča svojo veliko prodajInico in izdelovalnico v-akovrstnega pohištva in popravljenje istega po cenah ki zadovojel gotovo vsakega gosta Za obilne obiske se priporoča i van Cink. ulica S. Daniele st_ 2
H. Stibiel
Pekarne in sladeiearne.
Piazzetta S. Giacomo št. 3 (Corso ima veliko pekarno in jdadčičarno.
Vedna zalega vsakovrstnih tort, krokandov, konfetov, raznovrstnih sladčič v kosih in v škatljicah, finih bi£koiov. različnih likeijev in vin v buteljkah za poioke, biime. ki ste in druge slavnostne prilike. VsakovrMfru, vsak dan vei krat pečen fin in navaden kruh he razpošilja po pogodbi in naročilu franko
Ivan Seipulič
TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST
priporoča slavnemu občinstvu v Trstu in okolici kakor tudi po <leželi. svojo
bogato zalogo pohištva.
V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najfineje in druge vrste, iz trdega in belega lesa. Volnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne in postrežba točna in poštena-
Grand Hotel-Restaurant Obelisk
OPĆINA
=z Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. = Valikanski vrt in veranda. — Krasen razgled.
Izvrstna kuhinja	jj Pizensko in Kulmbaško pivo.
dobro perskrbljena vsaki čas. [j Specijaliteta: Kraški teran. KEGLJIŠČE. - LAWN-TENNIS. - KR06UIŠĆE. - BILIJARD. - TELOVADNE PRIPRAVE.
| Trle fon str. 657. |
OD nedeljah tu praoitik v lepem vremenu vozne zveze od restavracije „Central Pilser na ODčino.
Hajzmemejie cen«.	Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno.
Vsakojaka pojasnila daje in slučajna naročila prejemlje gospod BERRETTINI
„jfova restavracija Centrale pilsen", (Zrst Vta Torrente 10)
z vrtom, kamor ne pride prah, ker je v zavetji. O O Kegljišče. O -O Izvrstna kuhinja dobro preskrbljena vsaki čas. — Poštene cene. — Najtočnejša postrežba.
@00000©©00©0©@00
F I L I J A L K A
c. ti um. avstr. kreditnega zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21' °„ 30-dnevni odkaz 2°/0*/,
011	03 O	3-mesečni „ 2V4Q/.
«>U- n	n 0 4 o	1:	91 ti
'	TI	TI	^ 10
aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse ? krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah.
Okrožni oddel. v vredn. papirjih 2°/„ na vsako svoto. V napoleonih
brez obresti.
Nakaznice
□a Dunaj, Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropavc Reko kako v Zagreb, A rad, liielitz, Gablonz, Grade e Sibinj, Inomostu, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi, amčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni pstpirji, zlati da srebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogodbi. 1 ____
I	'	..	.	.
Važno oznanilo !
Podpisani sniHtr« si v dolžnost javiti. <ln se : VINA iz VISA, K A ŠTELO V pri SPLITU, ISTRE In BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi »alofi, analizovana in stavljena pod stalno kontrolo zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja 11a vse sode in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137.. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-aterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resno nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zulogi, j* gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestle-dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizaeijski zavod stavlja pod svoje varetvo samo ona vina, ld •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo Imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran .... liter po 32 novfi, Vino iz Kastelov pri Splitu „ 34 „ Fino vino iz Visa... „ 34 „ Vino Opollo	... „ 38 „
Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
Josip Tami
nlir*» Leyna št. H (Dvorižce^
na d* m in trgov« m > novet- po nizki veni.
razprodajo. Domač mali-
Stroji in tehnični predmeti
v-»ke vrs e iz najl»olj^ih tovarn se vdobivajo po tovarniški ceni v zalogi tvrdke Sehivitz & Comp., inženirja Živira v Trstu ulica Zonta 5: po 24. avgustu t. 1. pa v ulici < ihega H) nasproti kavarne Fabris.
„Durator.
Jakob Kosmerlj
-m T R S T »-
ulica ss. Martiri štv. 16
nasproti Komando Marine.
TRGOVINA
jest vin in kolonijalnima blaira, delikaites in konserv. Izbor raznih vin in likerjev.
Podplati so Ziistonj, ako vsakdo labi rDurator- ter žnjim 3—4 tedne maže svoje podplate, kateri trajajo f> krat več in jih voda ne obrabi. Cena jedni škatijici z navodilom vred 1 in 2 kroni. „Durator" »e prodaja v mi-	_ rodilnicah. špecerijskih proilajalnicah, trgovinah z £mam tudi filijalko v ulici Bastione stV. 2. usnjtm in obuvalom. Kjer se ga ne vdobi. naroči naj - -
se g» z 1 K 20 Mot. franko naravnost pri glavnem zastopniku za Primorsko, Istro in Dalmacijo: J. Mi-chalup v Trstu, ulica Rossetti št. 12-
Ces. kr. priv. civilni, vojaški in uradniški krojač M. Poveraj. trgovec v Gorici, na Travniku ^-tev. 22 L nadstropje pripoioča častiti gospodi svojo izborno zalogo suk-___ umnega i»laga. gotovih oblek, perila vsake ▼rstf- in vse potrebščine k oblekam za vsaki stan. Vstreza vsakemu naiočilu in po mo<li.
nasprf»ti ženskemu liceju. Priporočam se p. n. ol>činstvu in sera naju<lanejši
Jakob Kosmerlj.
Sprejemajo se tudi naročbe za razpošiljanje.
IVAN KRŽE
Štefan Cruciatti
ornamentalni kamnosek
v Trstu, via della Pieta št. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega
kamnja vsakovrstna od najnavadnejš^ga do najlepšega in kompliciranega dela.
Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike.
Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega.
Specijaliteta za pohištvo.
Sprejema naročbe za cerkve, altarje, kakor
tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah.
JAKOB BAMBZG
trgovec z jedilnim blagom
Trst. — Piazza S. Giovanni št. 0. — Trst ViaGilJ,iašt 7 _ Podružnica: Via Torrente*
Ugodna prilika. O
V7 ulici Nuova, nasproti lekarni ^^ Zanetti se nahaja velik izbor
NAOČNIKOV
v jeklu, ni ki ti, zlatem aluminiju in srebru iz najslavnejših tovarn s in pe-riskopičnimi lečami od jff) novč. više.
Jtaočniki so zdravniško predpisani.
Moderne lorinjete vdelane v žel-vino kost, dalnogledi za kopno, za po morju in gledališče.
Termometri za mrzlico, barometri in povekševalne- leče. po ugodnih cenah.
gV Sprejemajo se poprave.
Nova Čevljarnica tr^šŠŠL vT^ti	Trgovina s kuhinjsko posodo vsake vrste i Priporo6a svojo zalogo jestvin kolonijalij,
ulica Giulia -t. 3 Velika zaloga obuvala vsake vrste	\z zem!je, p<»rcelana. železa, kositarja in stekla; v8akovrstne(ra 0jj navadnega in najfinejefla.
K:.; • z,zS	** - i-—.;_ Hajfineje testenine. ,,„ jako ni2kih
in iDozen^kih tovarn. Izvršuje točno vsako naročbo	pipe iz najboljšega tisovega lesa z gobo a. ^ ^ ^ otrobi. — Razpošilja napo meri in najnovejši modi. Vsaka poprava se do-	. . * '
gotovi v istem dnevu. Cene brez konkurence. Kože	tuai orez Por>e- ročeno blago tudi na deželo na debelo in
v vseh barvah.	------drobno. — Cenike razpošilja franko.

u
Obuvala.

Prodaia vina „Ai Maestri	. . ,
t_ , .	Podpisani priporoča slavnemu
v uhci \ aldirivo st. li. 0<1 danes naprej se prodaje	*
istrski teran po 32 nvč.. za na dom po 30 nvč. liter,	venskemu obcinStVll SV<»ji Zalogi oblivala ;
Rebula iz Brd po 32 nvč. liter. Vinski ocet po 12	. i i *	t
dvć. liter. Mrzle jedi v velikem izboru vedno pri-	za gOSpe, gospode 111 otroke, Kl Se na-I
jTSrugSTih'^r "" * BV&	haja.i V Ulj,-i Mmm St. 25 ill V , --Skednju (Ščedna) št.	(naglavni
Konrad Jacopich ^TtT,	naro,n,e p° meri iu Zil
Piazza Barriera priporoča svojo zalogo jestvin. kolo-	poprave.
nijalij, navadnega in najfinejšega olja, najfinejše te-	g • imr0(j \
• « ■ "** --- "" ----&
Peter Rehar,
čevljarsti mojster.
stenine, nadalje moke. otrobov, žito. ovsa itd. po jako nizkih cerah Razpošilja naročeno blago tudi na deželo na del»elo in drobno. Ceniki franko.
j Ifl- U- Ur. Ant. £an0rSKy I Remeljni v vePkem izboru, bukove debal
prij»oroča svojo pomoč na porodih, abortih in vseh ženskih Inileznih, kakor: ne-rednosti v perijmli, krvavenje, l»eli tok, nerealna lega maternice itd., kakor sploh v vseh slučajih Imlezni.
Ordituij«' ulica (arintiu štv. 8. od »-11 in od '2-4.
Ijni v velikem izboru, bukove debal j orehovina, jelovina, trd les vsake vrste, dogice za parkete, bukovina, jelovi podovi, držala za ,
IBtopnjice.
gC Cene zmerne. *
Viktor Miklavez
v Trstu Via Fonderin št. 10.
Priporoča se pri najsolidnejšem tlelu iu o zmernimi cenami.
Restaurant SILBEREGG
Via Ghega št. 9 A.
mm najugodnejša gostilna ■■
PLZEUSKO PIVO SILBERE&&
po 24 novč. liter.
Namizna vina iti v buteljkah zajamčeno pristna
Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. novč. više.
Pivo v buteljkah
iz zaloge
SILBEREGG (G. E. P O H L Y), Via Zovenzoni št. 2. -mm
Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina : opollo, istrsko črno in belo.
FJ LIJ ALKA
BANKE UNION
V TRSTU
e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi p<isli„ kakor:
al V sprejema uplačila na tekoči račun ter se-brestuje:
Vrednostne papirje :
po 2s„0/o proti 5 dnevni odpovedi 27 8°9 «, 12 ., n 3lU°!o - 4 mesečni n „ 3I/,°/0 . 8 . . 35/8°'„ . 1 letni
Napoleone:
po 2 °0 proti 20 dnevni odpovedi
•>*' r	40
^ 2s/4% « 3 mesečni
. n	IO ">	"rt	i
Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 2 oziroma 2. avgusta naprej.
b)	Za giro-conto daje 23 4°;0 do vsakega znes ka izplačuje se do 20.000 gld. a cheque ; za veće zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo. v posebni uložni knjižici.
c)	Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur.
Sprejema za svoje conto - correntiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, inenjice za Trst, Dunaj Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno.
d)	Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive prL vseh svojih zastopnikih.
e)	Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone protii primerni proviziji.