Št. 54 (16,091) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26, novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razn ' 'en na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. sep-tembu' 10'; do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za- sužnjeni Evropi.___________________________ TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/77%600 __ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 fARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 s r | Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO! F£fx (040) 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA 1500 lir ČETRTEK, 5. MARCA 1998 Center NZ" ® \S \S se isce svojo pot Vomr Tavčar Italijanska politična scena ne skopari s presenečenji. Včeraj bi se morala uradno roditi sredinska formacija Udr, katere pobudnik je bil bivši predsednik republike Francesco Cossiga. Le nekaj ur pred uradnim rojstvom stranke pa se je ustanovitelj umaknil, namesto nove Udr sta v poslanski zbornici in v senatu nastali dokaj neopredeljeni skupini, odraz parlamentarcev CDU in CCD, ki so zapustili Kartel svoboščin, da bi sledili bivšemu predsedniku republike. Iz izjav, s katerimi je Cossiga skušal pojasniti svojo odločitev, da se umakne, in ocen nekaterih njegovih somišljenikov, bi lahko sklepali, da je Udr mrtvorojeno dete, ker ni bil jasen njen cilj, predvsem pa ni bilo jasno, s kom se bo povezala (ali z Oljko, da bi potisnila na obrobje SKP ali pa s Kartelom, da bi omejila vpliv Nacionalnega zavezništva, ali pa sploh prosto nihala med blokoma). Spopad, ce je tolmačenje poUtiCnih signalov pravjjno, zadeva v bistvu vsebino in vlogo »reformistične sredine« v demokraciji, ki naj bi težila k bipolarnosti in torej k iz-menicnosti za krmilom oblasti. Nelagodje sredinskih sil tako v levosredinski Oljki kot v desnosredinskem Kartelu svoboščin je precej očitno. V desni sredini sta prav manjši sredinski sili CDU in CCD večkrat razburkali vode, v Oljki pa je včasih precej težavno sožitje med Hrastom in Ljudsko stranko (Marini je snubil premiera Romana Prodija, naj bo li-der sredinskih sil Oljke, da bodo imele večjo težo in vidnost). Tako na eni kot na drugi strani pa je očitna zaskrbljenost, da ne bi krepka levica na eni strani in sodobnejša desnica na drugi stisnili center v dušeč obroč. V ozadju spopada in nelagodja so volilna pravila in z njimi povezana ustavna reforma, saj samo ohranitev proporCne kvote in nekoliko nedorečene bipolarnosti lahko zajamči sredinskim silam obstoj, težo in perspektivo. Vse to pa kaže, da se italijanska politična scena še ni ustalila in dosegla nekega ravnovesja, ampak bo še izpostavljena pretresom. Zaenkrat bolj v desnosredinski opoziciji, kjer Fini in Berlusconi nista še našla novega skupnega imenovalca, a napetosti bodo pretresale tudi Oljko, kjer se za vodilno vlogo v cen-fru poleg Ljudske stranke vse odločneje poteguje tudi Antonio Di Pietro. ITALIJA / NOVE SREDINSKE STRANKE ZAENKRAT NE BO Cossiga se je umaknil še pred rojstvom UDR Marini napoveduje predčasne volitve, če bo ustavna reforma spodletela, D'Alema pa je nasprotnega mnenja prehiteti tiste, ki so ga hoteli prelisičiti«. Zelo verjetno je naCrt nove sredinske stranke spodletel zaradi političnih nasprotij, zelo verjetno prav zaradi nejasnosti o tem, kaj naj nova stranka bo, kako naj sredinskim reformističnim silam nudi možnost uveljavitve. Zaskrbljenost sredinskih sil prihaja do izra tudi v trditvi tajnika LS Franca Marinija, po katerem bodo predčasne volitve nujne, Ce bo spodletel poskus ustavne reforme, medtem ko voditelj Hrasta Massimo D’Alema tako neposredno povezavo zavrača. Na 2. strani RIM - Po napovedih njenih voditeljev naj bi postala sredinska sila in resnična alternativa Oljki, v resnici pa je mrtvorojeno dete. Nova politična stranka, katere pobudnik je bil bivši predsednik republika Francesco Cossiga, se je razbblinila, še preden je nastala. Ustanovitelj Cossiga se je umaknil, se preden bi včeraj popoldne zagledale luč poslanske skupine nove stranke. Po nekaterih glasovih naj bi se Cossiga sprl s Clementejem Mastello zaradi porazdelitve zadolžitev v novi stranki. Bivši predsednik republike pa je povedal, da »je z umikom hotel KOSOVO / PREDEN BO PREPOZNO Diplomacija že zahteva politično rešitev zapleta PRIŠTINA - Osvobodilna vojska Kosova je včeraj napovedala krvno maščevanje za vse žrtve srbske policijske represije na območju Drenice. Napoved je v kričečem nasprotju s sklepom albanskih strank, ki so se odpovedale nadaljnjim demonstracijam proti policiji, ker so s ponedeljkovimi že dosegle svoj cilj. Svetovna diplomacija sedaj na ves glas zahteva politično rešitev. Nato je že opozoril na nevarnost širjenja nestabilnosti. Prav tako so zaskrbljene ZDA, ki že grozijo z uporabo sile. Rusija seveda vztraja, da je Kosovo notranja zadeva ZR Jugoslavije. Na 9. strani JAVNE FINANCE / BILTEN CENTRALNE BANKE Preveč davkov v imenu sanacije Centralna banka priznava uspehe, a hoče strukturne ukrepe RIM - Za pomirjujočo podobo sanacije italijanskih javnih računov, ki je dosegla vrhunec, ko se je deficit konec leta 1997 ustavil pri 2, 7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), se skriva še cela vrsta nerešenih problemov, kot na primer previsoki odhodki za pokojnine, razni zasilni ukrepi in eksplozivne pasti, kakršna je rastoči davčni pritisk. Opozorilo je vsebovano v ekonomskem biltenu Banke Italije, v katerem je sicer potrjen velik napredek v javnih računih, ki je bil dosežen lansko leto, in to kljub razmeroma skromni gospo- darski rasti (+1, 5%). Toda nadaljevanje procesa zniževanja javnega primanjkljaja bo treba doseči s strukturnimi in ne enkratnimi posegi, kakršen je bil davek za Evropo, opozarja centralna banka. Glede na veliko bolj spodbudno gospodarsko konjunkturo (letos naj bi BDP zrasel za najmanj 2%), guverner Fazio pričakuje od vlade, da se ta ne bo več omejevala le na obrobne popravke, ampak da bo posegala dolgoročno, kar je še posebno potrebno za zniževanje grozljivo visokega javnega dolga. Na 12. strani Dežela: korak napoti primanja srenj TRST - Deželni svet je odobril določilo, po katerem imajo tudi združenja krajanov pravico do posegov na področju protipožarne preventive. Sklep, ki ga je predlagal Miloš Budin, zadeva predvsem srenjske odbore. Odločitev sicer ne rešuje lastninskega vprašanja srenj-sitih zemljišč, ob pozitivnih praktičnih posledicah pa pomeni korak naprej na poti priznanja srenj-skih odborov. Na 3.strani Seminar za profesolje strokovnih in tehničnih predmetov TRST - Na Opčinah se je včeraj zaCel seminar z naslovom Slovenščina kot učni predmet namenjen profesorjem tehničnih in strokovnih predmetov, ki ga v sodelovanju z Zavodom za šolstvo Republike Slovenije prireja Deželni zavod IRRSAE. Na seminar se je prijavilo 49 profesorjev, kar priča o zanimanju, da bi izpopolnili tehnično izrazoslovje, saj jih je večina študirala na italijanskih univerzah. Na 6. strani Kmetje: župan Vocci kritičen do KZ NABREŽINA -Občinska uprava bo upoštevala stališča in zlasti pomisleke kmetovalcev v zvezi z novim regulacijskim načrtom. To je po včerajšnjem srečanju s poslancem Mariom Pre-stamburgom izjavil devinsko-nabrežin-ski župan Marino Vocci, ki pa je bil polemičen do nekaterih pobud Kmečke zveze. Sestanka se je udeležil tudi odbornik Nevo Radovič. Na S.strani Gorica: Staani (IACP) napada Valentija GORICA - Predsednik IACP Franco Stagni, ki je bil lani kandidat Kartela svoboščin za župana v Tržiču, je ostro napadel Valentijevo občinsko upravo. Goriško občino obtožuje, da je z zakasnelimi in napačnimi izbirami izrazila »jasno politično voljo, da zavrže 20 milijard možnih državnih financiranj za sanacijo mestnih jeder in pridobitev novih ljudskih stanovanj«. Na 10. strani Mancino v Trstu o nujnosti retami in utrjevanju sodelovanja TRST - Predsednik senata Nicola Mancino se je na včerajšnji slovesnosti ob odprtju 74. akademskega leta tržaške univerze odloCno zavzel za uresničitev ustavnih reform, na mednarodnem področju, konkretneje za srednjeevropske območje, pa je naglasil pomen sodelovanja, vse učinkovitejše vloge SED in Trsta v tem okviru (f. KROMA). Uvodno poročilo rektorja Lucia Del C aro pa je bilo osredotočeno na sedanji položaj tržaške univreze, ki ne doživlja padca vpisov, kot je to splošen pojav v Italiji. V zvezi s pripravljajočo reformo pa je povedal, da se bo tržaška univerza ob sodelovanju vseh lahko pravočasno pripravila na vse novosti. Na 2. in 5. strani Zbor borcev obeh Goric o prijateljstvu in manjšinah GORICA - Predstavniki združenj borcev v narodnoosvobodilnem boju iz obeh Goric so se včeraj zbrali na skupnem zasedanju v goriškem Kulturnem domu, da bi razpravljali o osnosih ob sloven-sko-italijanski meji. Pokrajinski predsednik VZPI Silvano Bacicchi je poročal o nedavnem srečanju državnih delegacij ANPI in Zveze borcev Slovenije, ki sta pozitivno ocenili vlogo borčevskih združenj v tem prostoru pri odbijanju nacionalističnih napadov na sodelovanje, ki se občasno pojavljajo na obeh straneh meje. Izpostavil je tudi načelni pomen zaščite manjšin, saj je prav ta zaščita pokazatelj resnične stopnje demokracije v vsaki od obeh držav. Zasedanje so zaključili s potrditvijo obveze o razvijanju prijateljstva v korist prebivalstvu na obeh straneh meje. Na 11. strani Tednik 11 Borghese in intervju z Bekešem RIM - Rimski desničarski tednik II Borghese je včeraj posredoval tiskovnim agencijam nekaj izvlečkov iz intervjuja s slovenskim veleposlanikom v Rimu Petrom Bekešem. V intervjuju naj bi Bekeš med drugim dejal, da še ni dozorel čas za pomiritev med državama o fojbah. Bekeš pa je besede odločno demantiral in dejal, da besedilo ne odraža ne besed ne duha njegopvih izjav in da je pomiritev med državama že udejanjena, njegov cilj pa je vselej bil samo utrjevanje slovensko-italijanskega prijateljstva. Do zadeve sta se opredelila tudi poslanec Rooerto Menia in bivši podtajnik Livio Caputo. Na 3. strani RIM / PRESENETLJIV ZASUK V POLITIČNI SREDINI Cossigova Udr mrtva še preden se je rodila Zaradi nesoglasij se je bivši predsednik republike umaknil RIM - Potem ko je s krampom spodkopal temelje prve republike, je bivši predsednik France-sco Cossiga »pokrampal« tudi po lastnem »otroku«. Rojstvo nove stranke Udr (demokratična unija radikalov) je bilo napovedano za včeraj, toda nova politična formacija, ki je želela biti zdmževalec sredinskih sil in alternativa levi sredini, sploh ni zaglaeda-la luči. Pred sejo, na kateri naj bi parlamentarci, ki so pristopih k projektu, oblikovali poslansko in senatno skupino Udr, je Cossiga povedal, da ga ne bo in da bo ostal kar v mešani skupini. Napoved je udarila kot strela z jasnega, saj nihče ni slutil, da so odnosi znotraj rojevajoče se stranke tako napeti, da se je pobu- dnik nove formacije kar na lepem umaknil. Namesto nove Udr, so v poslanski zbornici oblikovali poslansko skupino Cdu-Cdr (združili so se v bistvu poslanci Buttiglionejeve stranke in pripadniki Ccd, ki so s predsednikom elemente jem Mastello zapu-stili Krčanski demokratski center). Novi formaciji se niso pridružili poslanci liberalcev in Segnijevih pa-ktistov, ki so ostah v mešani skupini. Parlamentarci nove skupine so sicer poudarili, da je rojstvo te skupine »kokrak k oblikovanju Udr, saj pripadniki skupine soglašajo s projektom predsednika Cossige, oblikovanje te skupine pa je v skladu z nujnostjo, da bo krščanska demokratska komponenta vidna v novi formaciji«. Toda Cossiga jih je v intervjuju za časopisno agencijo Ansa takoj zavrnil. »-Udr ni več aktualna. Ostane samo kot projekt in v prihodnjih dneh bomo presodili, ali ga bo mogoče uresničevati z nesebičnim prispevkom zainteresiranih,« je dejal Cossiga. Dodal je, da »se osebno nisem premislil. Zgodilo se je, da so drugi ubrali različno pot in znašel sem se osamljen, z maloštevilnimi prijatelji in v dvomu, ah naj se napotim v bar ah vidno«. Kaj pa je tako razhudilo Cossigo, da se je umaknil? Po nekaterih glasovih naj bi se Cossiga sprl prav z Mastello zaradi vodstvenih organov v novi stranki. Somišljeniki bivšega predsednika CCD so te glasove sicer demantirali, toda predstavnik Segnijevih paktistov Diego Masi je potrdil, da je prišlo do kratkega stika prav zaradi »teže«, ki naj bi jo pristopajoče komponente imele. Pojasnil je, da je bilo predsedstvo poslanske skupine usojeno njemu, nato pa naj bi krščansko-demo-kratska komponenta predlagala lastnega kandidata. Iz Cossigovih besed ni bilo mogoče razbrati bistva spora. Jasno pa je, da se je bivši predsednik republike odpovedal tej perspektivi. »Upam, da se bodo drugi, ki bolje poznajo drugo republiko, navduših za projekt in ga skušali uresničiti po drugačni poti, morda bolj realistični od tiste, ki sem si jo zamislil sam,« je še povedal Ansi. VLADA / NA VČERAJŠNJEM MINISTRSKEM ZASEDANJU Kazalec ISE za dostop do socialnih storitev Zadostoval noj bi preprost obrazec s podatki o globalnem dohodku državljana RIM - Ministrski svet je včeraj preliminarno odobril shemo zakonskega odloka o tako imenovanem merilcu bogastva, socialni kartici, s katero bo davkoplačevalec imel dostop do javnih zdravstvenih in socialnih storitev. Zakonski odlok gre zdaj v razpravo pristojnih parlamentarnih komisij. Glavne novosti včeraj odobrenega instrumenta, ki se imenuje kazalec ekonomskega položaja (ISE) so: av-toceitifikacija, dohodek Irpef s 5-od-stotnim zvišanjem za finančne rente, sestava družine, davčna razbremenitev za državne obveznice, prvo stanovanje in stanovanjsko najemnino. ISE vsebuje obrazec za merjenje dohodka, ki je veliko bolj priročen od tistega, ki si ga je zamislila posebna tehnična komisija in ki ga je zavrnil celo sam finančni minister Vi- sco. Davkoplačevalci oziroma upravičenci do socialnih storitev (kot so otroški vrtci, javna stanovanja, opro-shtev zdravstvenega ticketa itd.) bodo prejeli obrazec na enem samem listu, v katerega bodo morah preprosto vpisati podatke o ravni njihovega globalnega dohodka. Po prvih informacijah naj bi ISE takole funkcioniral: Avtocertifikacija: državljani bodo morali izpolniti socialni obrazec in vanj vpisati svoj dohodek fizične osebe, finančne donose in sestavo družine. Globalni dohodek: dohodku fizične osebe bo treba prišteti dohodek od finančnih dejavnosti (državni" vrednostni papirji, delnice, zavarovanja itd), ki bo ugotovljen s posebno povprečno obrestno stopnjo, la bo podobna kot legalna (5%). Pre- dvidena naj bi bila franšiza za pre-mičninsko in nepremičninsko premoženje (po 50 milijonov) kot tudi za najemnino (2, 5 milijona). Ni predvideno razlikovanje med dohodki od odvisnega in samostojnega dela, kar je zadovoljilo stanovske organizacije, ne pa sindikatov. ISE: zakonski odlok vsebuje le globalne kriterije za izračunavanje kazalca ekonomskega položaja Ise, krajevne uprave pa bodo v roku treh mesecev določile še svoje kriterije za dostop do socialnih storitev. Zakonski odlok prehaja zdaj v razpravo parlamantamih komisij, dokončno pa ga bo morala vlada odobriti pred koncem marca. Specifične izvajalne pravilnike za svoja področja bodo morala do konca maja izdelati ministrstva za zdravstvo, socialno solidarnost in šolstvo. TRST / SLOVESNOST NA UNIVERZI Za Mancina so nujne reforme in sodelovanje Predsednik senata se je zavzel za izvedbo ustavnih reform in naglasil pomen SED TRST - Ustavne reforme je treba udejaniti: predsednik italijanskega senata Nicola Mancino je bil glede tega včeraj na tržaški univerzi zelo jasen. Kot častni gost je govoril na slovesnosti ob odprtju 74. akademskega leta, pretežni del posega je posvetil pomenu Srednjeevropske pobude oz. sodelovanju na tem območju in v ta okvir umestil vlogo Trsta, mesta, ki se je vtisnilo »v naša srca kot simbol patriotizma«, ki naj bi postalo »simbol strpnosti«. Zaključni del njegovega včerajšnjega razmišlja- nja na tržaški univerzi z najbolj odločnimi poudarki pa je bil namenjen polemikam o ustavnih reformah. Zelo jasno je povedal, da rimski parlament ne more v imenu vsedržavnih interesov najprej dodeliti in potem spet omejiti krajevne avtonomije. Po Mancinovi oceni centralizem dandanes ni več sprejemljiv. Na vprašanja novinarjev, ki so se nanašala predvsem na to vsedržavno tematiko, je Mancino odgovoril, da so se za uresničitev ustavnih reform izrekle vse stranke, ki sedaj ne morejo pojesti da- ne besede. Sicer pa je treba javno nastopanje nekaterih politikov (beri Berlusconija) pravilno razumeti: nekaj so stališča, drugo pa je teater. Ce so torej koreniti posegi v smeri večje krajevne avtonomije nujni, bodo zajezili secesijske težnje? Na tako zastavljeno novinarsko vprašanje je Mancini odvrnil, da reforme verjetno ne bodo zadoščale, problema bi se morali lotiti globje. Ce se povrnemo k uradnemu govoru, v katerem je Mancino Trst večkrat imenoval mesto velikih nasprotij, vendar tudi zglednega sožitja med različnimi skupnostmi (posebej se je zaustavil ob verskih), bi kot rdečo nit lahko označili naglaševa-nje pomena sodelovanja in preseganja obstoječih razlik v okviru Evropske unije in v širšem evropskem. Opozoril je na velike razlike na gospodarskem področju in opomnil na alarmantne podatke o stopnji nezaposlenosti, v Italiji je glede tega stanje zaskrbljujoče predvsem v južnem delu. Glede vloge Trsta je izrecno poudaril, da »je za Italijo sodelovanje s srednjeevropskimi državami povsem naravno in vitalno, ker predstavlja zasidranost z mitteleuropsko civilizacijo, ki je od vselej napojena s strpnostjo, odprtostjo in kritičnim duhom«. Primarno sredstvo za vzpostavljanje vse trdnejših povezav na tem območju vse bolj postaja Srednjeevropska pobuda, v njenem okviru pa Trst igra pomembno vlogo, saj je v njem sedež sekretariata. (bip) RIM / MARINI 0 NEVARNOSTI VOLITEV Veliko razhajanj o refoimah med političnimi strankami RIM - Ustavna reforma je še vedno v ospredju debate med pohtičnimi strankami. Tajnik Ljudske stranke Franco Marini je včeraj v intervjuju za tiskovno agencijo Ansa dejal, da bo zakonodajna doba dejansko predčasno končana, če bo spodletel poskus, da bi pripeljali v pristan ladjico reform. Po njegovem mnenju je predčasni konec zakonodajne dobe neizogiben, če spodleti reformni poskus, ker so se med volilno kampanju leta 1996 vse politični sile obvezale, da bodo skušale posodobiti temeljna državna pravila. Ce ne bodo znale spoštovati obveze, se morajo umakniti. Z zaveznikom pa ni soglašal predsednik dvodomne komisije in tajnik Hrasta Massimo DAlema, ki je pred nekaj dnevi opozoril na nevarnost, da bi poskus ustavne reforme spodletel. Vlada in reforma ustave sta dve ločeni stvari, je dejal D’Alema novinarjem. »Ce poskus reforme spodleti, odstop vlade ni avtomatičen in predčasne volitve niso nujne,« je poudaril novinarjem. D’Alema je spet pozval Silvia Berlusconija, naj ne odstopi od reform. »Imamo stvarno možnost, da reformiramo ustavo. Mislim, da moramo napeti vse sile, da reforme uresničimo.Vprašujete, kaj bo naredil Berlusconi? Tega ne vem, jasno pa je, da si bo pred vohlci prevzel veliko odgovornost, če bo preprečil reformo,« je dejal D’Alema in dodal, da je v dvodomni komisiji tudi predsednik FI podprl reforme. Na Marinijevo izvajanje je repheiral tudi predsednik senatorjev Forza Italia Emico La Loggia, ki je menil, da je Marinijevo izvajanje »sumljivo«, ker ni jasno. »Ce hoče predčasne volitve, naj pove,« je dejal La Loggia. Medtem pa je iz Brazilije, kjer je na uradnem obisku, premier Romano Prodi spet poudaril, da zeli pripeljati zakonodajno dobo do naravnega izteka mandata. PREISKAVA / ARETIRALI VODJO TOLPE Zasužnjili so 50 maroških otrok V Foggii otroci ozmerjali romske sošolce z »ljudožerci« MODENA, FOGGIA - Prepeljali so jih skrivaj iz Maroka s pretvezo, da jih v Italiji čaka boljše življenje, po prihodu pa so jih zasužnjili. Zaprli so jih v svinjake in razpadajoče kolibe, podnevi pa so jih prisilili na pomivanje vetrobranov na mestnih križiščih. Taka usoda je v Italiji dočakala 50 mladih Maročanov, otrok in mladeničev, starih od 7 do 17 let, ki so jih mestni redarji in karabinjerji odkrili po sedemmesečni preiskavi. Sedaj so jih predali oskrbi socialnih služb, preiskava pa se nadaljuje. Karabinjerjem je uspelo aretirati vodjo organizacije, 40-letnega maroškega državljana Abdela Aziza Errefiaia, ki je sedaj obtožen navajanja v suženjstvo. Njegovemu pajdašu je uspelo pravočasno pobegniti, medtem ko so sodišču prijavili še dva člana brezsrčne tolpe. Organizacija je imela svojo bazo v Maroku, kjer so ji številne družine predale svoje otroke, da bi jih prepeljala v Evropo. Za vsakega otroka so morali starši plačati po 10 milijonov lir. Mlade so najprej prepeljali v Španijo, od tod pa preko Francije v Italijo. V Modeni so otroci s čiščenjem avtomobilskih vetrobranov zaslužili tudi po 100 tisoč lir dnevno, to je več kot odrasli. Nekaj denarja je organizacija pošiljala družinam v Maroko, večji del pa je zadržala zase. Javni tožilec Giuseppe Tibis je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal, da so otroci živeli v popolni bedi, brez vsake oskrbe. Člani tolpe so jih zapirali v svinjake, da ne bi zbežali. Otroci pa so bili včeraj nehote protagonisti drugega hudega dogodka, ki se je pripetil v predmestju Foggie. Tam je skupina domačih otrok nahrulila romske otroke, ki obisku- jejo štiri tamkajšnje osnovne šole, in jih ozmerjala za »ljudožerce«. Domači šolarji so romske sošolce enačili z nomadom iz nekdanje Jugoslavije, ki je ubil svojo hčerkico, jo spekel in pojedel. Moškega so aretirali prav blizu Foggie. Romski starši včeraj iz protesta niso poslali svojih otrok v šole, da bi preprečili še nadaljne žalitve. V nomadskem taborišču v predmestju Foggie živi kakih 500 romov s 54 otroki, ki so se demonstrativno zbrati ob cesti. V popoldanskih urah je nomadsko taborišče obiskal občinski odbornik za socialne službe Umberto Parisi, ki je hotel tako izraziti Romom solidarnost občinske uprave. Izrazil je upanje, da bodo didaktični ravnatelji posegli pri šolnikih, da bi v šoli vzpostavili sožitje. Nomadi so se odločili, da bodo danes poslali svoje otroke spet v šolo. H BRINDISI / BEGUNCI h Med begom padel v morje in končal pod propelerjem BRINDISI - V zasledovanju in tveganih manevrih, da bi se izognil izvidniškemu čolnu finančne straže, sta z gumenjaka padla moška, enega so rešili, drugemu pa niso mogli več pomagati, ko so ga našli, je bil že mrtev. Do nove tragedije je prišlo prejšnjo noč na severu Brindisija, okrog 3-4 milje od obale. Finančni stražniki so izsledili gumenjak, na katerem so bili ilegalni priseljenci. Gumenjak je skušal zbežati, pri čemer je eden od potnikov padel v vodo, nakar ga je še ranil propeler. Zasledovanje se je nadaljevalo, pri naslednjem nenadnem manevru je v morje končal še drugi moški, ki pa je imel več sreče, stražniki so ga rešili. Kmalu zatem se je beg gumenjaka končal: kot so povedali agenti, se je zaradi zgrešenega manevra in velike hitrosti zaletel v njihov čol. Vseh ostalih 14 potnikov so potegnili na krov in odpeljali na obalo, albanskega krmarja pa so aretirali. Na gumenjaku so našli še veliko torbo, v kateri je bilo 32 kilogramov marihuane. Na obali Apulije pa so prejšnjo noč odkrili drtigih 73 ilegalnih priseljencev, med katerimi je bil tudi nekaj dni star dojenček. Njega in mater so odpeljali na opazovanje v bolnišnico. Mlada mati, iranska Kurdinja, je povedala, da je bila v Atenah, čakala je, da pot nadaljuje proti Albaniji. V Atenah se ji je rodil otrok, vendar ni mogla odlašati, morala je kreniti proti Albaniji, kjer se je vkrcala na plovilo, ki jo je odpeljalo v Italijo. ALPE JADRAN Četrtek, 5. marca 1998 SKGZ / JUTRI V TRSTU POSVET REZIJA / POMEMBNA PRIDOBITEV Perspektiva slovenskih kulturnih ustanov Prisoten bo tudi podtajnik za kulturo Willer Bordon TRST - Slovenska kulturno-gospodarska zveza bo v jutri, 6. marca popoldne priredila posvet z naslovom »Vsebinska in finančna perspektiva kulturnih ustanov Slovencev v Italiji«, ki bo v Gregorčičevi dvorani (ul. sv. Frančiška 20/11) v Trstu z začetkom ob 15. uri. SKGZ želi s tem posvetom nuditi svoj prispevek k razmišljanju o bodočem razvoju štirih osrednjih kulturnih ustanov: Glasbene matice, Slovenskega raziskovalnega inštituta SLORI, Slovenskega stalnega gledališča in Narodne in Studijske knjižnice. Do leta 1991 so bile sedanje skupne ustanove v režiji same SKGZ, pred petimi leti pa so postale skupne, tako da so se včlanile tudi v drugo krovno organizacijo SSO in se- veda temu prilagodile sestavo svojih vodstvenih organov. Po petih letih skupnega upravljanja je primerno, da nudimo prvo oceno tega obdobja in obenem ugotovimo, katere finančne in vsebinske spremembe so potrebne. To seveda ne pomeni kritiziranja dela posameznih ustanov, temveč to, da jim spričo novih časov in zahtev nudimo priložnost za skupen premislek o novih organizacijskih in vsebinskih pristopih, ki naj bodo primerni sedanjemu prostoru in novim zahtevam ter potrebam naše skupnosti. O prestrukturiranju naših kulturnih ustanov že dalj časa veliko govorimo, dejansko pa se nismo še lotili konkretnega načrtovanja o tem, kaj je treba spremeniti in kaj ohraniti. S posvetom bodo same ustanove preko svojih predstavnikov izrazile posamezne poglede na sedanje stanje ter na težave in pričakovanja. Zato je SKGZ povabila na posvet predsednika upravnega sveta GM Draga Štoko, predsednika upravnega sveta NSK Jožeta Pirjevca, predsednika upravnega sveta SSG Rafka Dolharja ter ravnatelja SLORI Emidija Susiča. Sliko o stanju bodo dopolnili posegi nekaterih izvedencev na kulturnem področju, kot so gledališki kritik Marij Cuk, raziskovalec Milan Bufon, predsednik ZSKD Ace Mermolja, kulturna delavka Nives Košuta in predstavnica Benečije Jole Namor. Ob tem smo menili, da je lahko konstruktivna tudi prisotnost naših politično-institucionalnih sogovornikov. V tem smislu so že zagotovili svojo navzočnost podtajnik na italijanskem ministrstvu za kulturo poslanec VViller Bordon, podpredsednik Deželnega sveta FJK Miloš Budin in predstavnik Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pri slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve Jure Žmauc. V imenu SKGZ bo uvodoma spregovoril predsednik Rudi Pavšič, medtem ko bo SSO zastopal predsednik Sergij Pahor. Posvet je seveda javen, kar pomeni, da bo vstop v Gregorčičevo dvorano prost in da bo lahko vsakdo prišel do besede. Vsebino raznih posegov, izvleček diskusije ter nakazane sklepe namerava SKGZ v kratkem tudi objaviti v priložnostni brošuri. Na Ravanci nova bančna podružnica Okence je odprl zavod Credito Cooperotivo Alto Friuli - Zadovoljstvo župana Polettijo REZIJA - Od minule sobote obstaja banka tudi v Reziji. Domačinom iz vseh krajev v dolini se odslej ne bo treba peljati daleč do prve bančne ustanove, kajti na Ravanci imajo sedaj lepo urejeno podružnico banke Credito cooperativo Alto Friuli. Ker je znano, da banke niso dobrodelne ustanove, je razumljivo, da rezijanske filialke ne bi bilo, če se ne bi zanjo pokazala povsem realna potreba. Ker pa gre za občino v goratem svetu, ki ima vse značilnosti in gospodarske težave goratih območij, je ustanovitev bančne podružnice tudi znamenje optimizma in konkretnih razvojnih možnosti, ki vendarle obstajajo, pa čeprav skromne. Furlanski bančni zavod je bil sicer na Ravanci nekaj časa prisoten z avtomatskim okencem, kmalu pa se je pokazalo, da je s strani občanov precej povpraševanja tudi za storitve, ki jih avtomat ni mogel nuditi. Tako so dozorele razmere za ustanovitev podružnice, ki bo z nekaj zaposlenimi nudila znatno več storitev. To bo še zlasti lahko prispevalo k utrditvi krajevnih gospodarskih pobud in možnosti razvoja, za kar se več let še zlasti zavzema občinska uprava z županom Luigijem Palet-tijem (na sliki). hi prav iz županovih besed je bilo na otvoritvi podružnice na Ravanci občutiti največ zadoščenja. Pa-letti se je zahvalil vsem predstavnikom bančne ustanove, da so verjeli v to pobudo, ki bo znatno izboljšala kakovost življenja v Reziji. Poleg župana so na otvoritvi spregovorih predsednik deželne federacije zadružnih bank halo Del Negro, predsednik zadružnih bank za severno Furlanijo Giorgio Tosolini in častni predsednik banke Carlo Emanuele Melzi, ki je imel tako, kot je sam dejal, prvič priložnost priti v Rezijo, čeprav je doma iz bližnje Kanalske doline. Za veselo in pristno rezijansko vzdušje so na slovesnosti poskrbeh godci folklorne skupine s citrami in bunkulami. (du) PIVKA /SREČANJE DEŽELA / SVET JE ZASEDAL 420-KRAT Pomembni skupni dosežki na področju civilne zaščite Svetovalci večkrat odsotni Samo en svetovalec - Strizzolo (LS) - se je udeležil vseh sej PIVKA - Prvi dan marca je v Sloveniji posvečen civilni zaščiti. Člani krajevnih in pokrajinskih enot civilne zaščite Slovenije se snidejo na družabnih srečanjih, opravijo obračun preteklega dela in zastavljajo smernice za leto, ki jih čaka. Tako je bilo v ponede-Ijak, 2. marca v Pivki. Vodstvo notranjske pokrajinske enote je v prikupni gostilni Kara v Pivki priredilo slovesno snidenje, na katerega so bili med drugimi povabljeni tudi najvišji predstavniki operativnega centra civilne zaščite Furlanije-Julij-ske krajine iz Palmanove, člani prostovoljnih gasilskih društev iz Trsta, Zgonika in Doline in predstavniki civilne zaščite z obeh strani meje, ki so se septembra preteklega leta udeležili velike mednarodne vadbene akcije Kras 97. Dolinsko občino so zastopali župan Boris Pangerc, poveljnik enote civilne zaščite Fausto Di Donato in poveljnik Združenja prostovoljnih gasilcev Breg Maurizio Sigoni. Na prisrčni slovesnosti, ki jo je s svojim žlahtnim petjem obogatil oktet Bori iz Pivke, je goste najprej pozdravil pivški župan Branko Posega, p pomembnih dosežkih in zglednem mednarodnem sodelovanju prostovoljnih gasilcev, gozdnih straž in pripadnikov civilne zaščite z obeh strani meje pa je spregovoril komandant notranjske regije civilne zaščite Stane Valič. Pohvalne in spodbudne besede operativcem, ki žrtvujejo svoj prosti Cas in moči ob požarih. naravnih katastrofah in za preprečevanje nesreč v okolju pa je izrekel tudi vrhovni poveljnik civilne zaščite Slovenije Miran Bogataj. V imenu operativnega centra iz Palmanove je pozdravil tudi dr. Sarma. Sledilo je podeljevanje nagrad in priznanj najbolj zaslužnim skupinam in posameznikom. Za udeležbo na meddržavni vaji Kras ’97 so priznanje prejeli tudi zgoniški in dolinski prostovoljni gasilci. TRST - Predsedstvo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine je objavilo seznam odsotnosti svetovalcev v času sedme zakonodajne dobe. Od izvolitve leta 1993 do letošnjega 31. januarja je bilo 420 zasedanj deželnega sveta, vsi svetovalci z eno samo izjemo so zabeležili več primerov od-stotnosti, po mnenju predsedstva včasih upravičeno (ker so se udeležili drugih pobud s privoljenjem predsedstva sveta ali komisij oz. vodstva svoje politične skupine, zaradi delovanja v svoj-stvu člana deželnega odbora in zaradi dokumentirane bolezni), velikokrat pa tudi neupravičeno. Največkrat je bil odsoten veljak Liste za Trst Gambassini, ki ga ni bilo na zasedanjih deželnega sveta kar 108-krat, vendar je bil neupravičeno odsoten samo enkrat, 107-krat pa ga ni bilo zaradi hude bolezni, ki ga je prizadela (Gambassini je medtem okreval in se RIM / INTERVJU ZA IL BORGHESE P. Bekeš: Gre za falsifikat »Besedilo v dikciji in še zlasti v duhu ne odraža mojih misli.« RIM - Italijanski tiskovni agenciji ANSA in AGI sta včeraj objavili novico o napovedi intervjuja s slovenskim veleposlanikom v Rimu Petrom Bekešem, ki ga bo v današnji številki objavil italijanski desničarski tednik II Borghe-se. Po pisanju teh agencij naj bi Bekeš dejal, da čas za slovensko-itali-jansko pomiritev o fojbah še ni dozorel. Po teh izjavah sodeč naj bi fojbe sploh ne bile slovenski problem, protiitalijansko ozračje v Sloveniji pa naj bi bilo precej močno, ker slovensko ljudstvo ni pozabilo. Slovenija naj bi, kot piše v omenjenem sporočilu, ne pozabila, da so jo prvi napdali Italijani in ta čustva naj bi bila še prisotna. O fojbah naj bi Bekeš dejal, da so bile le geografski pojav, dokler niso fašisti med obema vojnama tako ubili uporne hrvaške delavce. Kar pa zadeva nepremičnine naj bi Bekeš dejal, da je možna samo odškodninska pot. Slovenski veleposlanik je vsekakor prepričan, da se bo spor o tem vprašanju končal v kratkem času. Veleposlanik Bekeš nam je včeraj pojasnil, da je presenečen nad tem besedilom, ki v dikciji, še zlasti pa v duhu nikakor ne odraža njegovih misli. »Gre za vrsto grobih falsifikatov in skonstruiranih stavkov, ki v celoti spreminjajo mojo misel,« je poudaril bekeš, ki je dodal, da je pomiritev med državama že udejanjena, saj sta Italija in Slovenija sklenili vrsto sporazumov, med drugim tudi na področju obrambe. Za razčiščevanje zgodovine bo treba predvsem počakati, da posebna mešana komisija konča z delom, je še dejal slovenski veleposlanik, ki je ob koncu izrecno poudaril, da je njegov cilj delovanje za razvoj italijansko-sloven-skega prijateljstva. Sinoči pa se je v zvezi z intervjujem oglasil tudi tržaški poslanec NZ Roberto Menia, ki je v vprašanju predsedniku vlčade Prodiju in zunanjemu ministru Diniju, sklicujoč se na intervju v Borgheseju, zahteval odstranitev slovenskega veleposlanika in uradno opravičilo ljubljanske vlade. Mnogo osrtrejši pa je bil bivši podtajnik v zunanjem ministrstvu Livio Caputo (Forza Ita-lia), ki je dejal, da o zbli-žanju ne bo mogoče govoriti, dokler bo Slovenija zvračala krivde na fašistične okupatorje »in ne bo priznala odgovornosti slovenskih partizanov v zadnjem obdobju vojne«. spet redno udeležuje zasedanj deželnega sveta). Za njim je na črni lestvici svetovalec gibanja Unio-ne Friuli Sedran: skupno ga ni bilo 58-krat, 38-krat je bil neupravičeno odsoten, 20-krat pa upravičeno. Tik za njim se je uvrstil predstavnik Dinijeve-ga Rinnovamenta italiano Tanfani s 55 primeri odsotnosti, od tega je bilo samo 3-krat neupravičeno odsoten, 52-krat pa upravičeno. Na lestvici si sledijo predstavniki vseh političnih strani, z manjšim številom odsotnih na desni: Pegola (SKP) ni bilo 48-krat (45-krat upravičeno), Sonega (Dsl) 31-krat (25-krat upravičeno), Mo-rettona (Ljudska stranka) 30- krat (27-krat upravičeno), Guerro (Severna liga) 31-krat (29-krat upravičeno), Chiarotta (CDU) 46-krat (samo 16-krat upravičeno odsoten), Ariisa (Forza Italia) 31-krat (14-krat neupravičeno). Predsednika sveta An-tonioneja ni bilo na sejah sveta, ki mu predseduje, 31- krat in sicer 14-krat neupravičeno in 17-krat upravičeno. Miloš Budin (Dsl) se je uvrstil kar dobro: na sejah ga ni bilo 7-krat, in od tega je 5 odsotnosti bilo upravičenih. Zgledno pa se je odrezal zastopnik Ljudske stranke Strizzolo, ki edini od 60 svetovalcev ni zabeležil niti ene odsotnosti, saj se je udeležil vseh 420 sej. Na koncu pa Se informacija o posledicah odsotnosti: za vsako neupravičeno odsotnost odtržejo svetovalcu 273 tisoč lir, če je zasedanje dvojno, jutranje in popoldansko, pa 546 tisoč lir. _ DEŽELA / BOJ PROTI POŽAROM Korak na poti priznanja vaških srenjskih odborov TRST - Deželni svet je včeraj v okviru zakona, ki je vezan na proračun, odobril določilo, po katerem imajo tudi združenja prebivalcev (rezidentov) pravico do posegov na področju protipožarne preventive. Sklep, ki ga je predlagal podpredsednik Miloš Budin (na sliki) , zadeva v tržaški pokrajini predvsem srenjske odbore. Odločitev sicer ne rešuje lastninskega vprašanja srenjskih zemljišč, ki torej ostaja še naprej odprto; ob pozitivnih praktičnih posledicah pa politično gledano pomeni pomemben korak naprej na poti priznanja teh odborov. Predpise, ki so jih odobrili včeraj, zadevajo protipožarne posege na zasebnih zemljiščih, na tistih, ki so last javnih uprav (občin itd.) ter na jusarskih, za katera skrbijo neposredno izvoljeni jusarski odbori. Ti posegi niso bili nikoli v dvomu, zato jih deželni zakon le uradno potrjuje. Novost, kot rečeno, predstavlja dovoljenje za združenja, ki so odraz domačega prebivalstva, čeprav obstaja še juridični problem lastnine. Preventiva proti požarom zadeva celo vrsto ukrepov in opravil, posebno v gozdnatih in gosto poraščenih površinah. Gre v prvi vrsti za sečnjo in za ostale posege, ki predstavljajo najbolj učinkovito orožje proti požarom, še posebno v sušnih obdobjih, kot je sedanje. Budin je v utemeljitvi tega sklepa - ob vseh praktičnih učinkih - izpostavil tudi njegovo politično vrednost, ki je ne gre precenjevati, a tudi ne podcenjevati. O zapleteni, a vsekakor aktualni problematiki srenjskih zemljišč bo tekla beseda prihodnjo soboto, 13.marca v Vili Manin pri Passarianu na posvetu, ki ga prireja deželno odborništvo za krajevne uprave. Na srečanju bo govora zlasti o ureditvi lastninskega vprašanja teh zemljišč, ki jih je v naši deželi nič koliko. GLOSA Miloševičeva krvava represija na Kosovu ■■■■■■H* Jože Pirjevec Evropska unija namerava poslati »trojko« v Beograd. Evropski komisar za zunanje zadeve Hans van den Broek grozi Miloševiču s poostritvijo ekonomskih sankcij. Združene države načrtujejo sestanek kontaktne skupine za bivšo Jugoslavijo (-ZDA, Rusija, Velika Britanija, Francija, Nemčija), ki naj se izreče o nastali krizi. Italija trdi, da je treba zmanjšati napetost med nasprotnima taboroma, ne da bi povedala kako... Novice iz let 1991-1995, ko je Srbija v svoji imperialistični ambiciji napadla najprej Slovenijo, nato Hrvaško in potem še Bosno in Hercegovino? Ne. Novice, ki jih prinašajo današnji časopisi v zvezi z nedavnimi krvavimi dogodki na Kosovu. Za človeka, ki piše zgodovino srbske ogresije v prvi polovici devetdesetih let in dan za dnem bere članke na to temo, objavljene v mednarodnem časopisju, imajo današnje ogorčene besede odločujočih političnih inštitucij in njenih voditeljev nenavadno znan, a tudi zlovešč zven. V času, ko je srbska sol-dateska skušala obrzdati Slovenijo, razkosati Hrvaško, zasesti in zasužnjiti Bosno, smo jih namreč prevečkrat slišali, obenem pa tudi izmerili njihovo vrtoglavo praznino, da bi jih lahko jemali resno. Razumeli smo, da mednarodna skupnost, če ne gre za njene konkre- tne in otipljive interese, ni pripravljena storiti nič odločilnega v obrambo ogroženih ljudi, nasprotno, da vedno popušča tistemu, ki je močnejši, če je le zmožen zagotoviti na ozemlju, ki ga obvlada, »red in mir«. Tako se je lahko zgodilo, da je Miloševič, ki so ga leta 1992 svetovni politiki ožigosali kot vojnega zločinca, v naslednjih letih postal partner, s katerim se je bilo mogoče pogovarjati in rokovati, leta 1995 pa celo eden od glavnih sou-stvarjalcev Daytonskega miru. In vendar je bilo že takrat očitno, da balkanske krize še ni konec, in ne samo zaradi nedorečenosti Bosni vsiljene ureditve, temveč zaradi kosovskega vprašanja, ki je ostalo povsem odprto. Pričakovati je bilo, da se ga bodo v VVashingtonu zavedali in ga rešili s stalnim in neizprosnim pritiskom na Miloševiča. Videti pa je, da ameriška diplomacija ne zna misliti dolgoročno, da je usmerjena samo v soočanje s problemi, ki se pojavljajo iz dneva v dan, in zanemarja tiste, ki trenutno niso pereči. Tako se je lahko zgodilo, da je Miloševič ostal na oblasti in na Kosovu nadaljeval s politiko etničnega terorizma, kakršnega Evropa ni videla od Hitlerjevih časov. Naivno je bilo misliti, da bodo Albanci v nedogled vztrajali v politiki pasivnega odpora, kakršnega pridiga Ibrahim Rugova. Kakor vem iz prve roke, so danes kosovski Albanci do zob oboroženi, čeprav verjetno nimajo težkega orožja, s katerim bi se lahko zoperstavili srbskim tankom in letalom. Toda tudi Bošnjaki ga niso imeli, pa so se s partizansko taktiko v boju s Srbi kar dobro odrezali. Skratka, znova se nam obeta krvava vojna na Balkanu, na katero mednarodna skupnost ne zna reagirati na edino možni način: s popolno izolacijo Miloševičeve-ga režima in z odkrito podporo kosovskim upornikom. Vem, da to odpira vprašanje meja, ki se ga vsi boje, ker ogroža obstoječa ravnovesja v Evropi. Z druge strani pa se tudi zavedam, da albanskega vprašanja znotraj Srbije ni več mogoče rešiti: v svojem odnosu do kosovskih Albancev je srbski narod od prve balkanske vojne (1912) dalje zagrešil preveč napak in zločinov, da bi imel pravico zahtevati ozemeljsko celovitost svoje države. ODPRTA TRIBUNA Odgovor z levice na izzive naših dni Izneverili bi se velikim izzivom novega stoletja, če bi se oplajali samo pri lastnih idejnih izhodiščih in izživljali v jalovi politični samozadostnosti. »Filozofija prakse« nam narekuje vlogo, ki je »hic et nune«, tu in sedaj, ne pa v utopičnih razmerah Devete dežele. Vprašanje istovetnosti smo komunisti razčistili že pred slabim desetletjem, ko se je zdelo, da bo konec določenih političnih režimov potegnil s seboj v pozabo tudi hrepenenje po osvobajanju človeka in dela iz klešč brezobzirnega podrejanja tržnemu Molohu. V Italiji in tudi pri nas ni več sporen obstoj prenovljene komunistične stranke, ki se ne ukvarja z nostalgičnim pričevanjem, pač pa je dinamična komponenta levosredinske vladne večine in sodeluje pri oblikovanju politike Prodijeve vlade, kateri postavlja zahteve socialne pravičnosti, kot sta na primer problem krčenja delovnika na 35 ur tedensko in zagon agencije za razvoj in delo na Jugu. Tudi ni prvič, da SKP izpostavlja probleme Slovencev v Italiji in skuša, kakor more in zna, braniti njihove koristi. Od »afere TKB« do današnje razprave o zakonski zaščiti. Delovno srečanje načelnika komunistične poslanske skupine Oliviera Dili-berta s predstavništvom manjšinskih komponent (na srečanje se ni želela odzvati le SSk) na robu pokrajinske programske konference v Trstu je le ena epizoda v tem okviru. Prepričani smo, da mnenja in pobude ene izmed političnih komponent, ki deluje v okviru naše skupnosti, zaslužijo pozornost naše javnosti, ki ima zategadelj vso pravico, da je o tem objektivno seznanjena. Tudi zato, ker je bil v času pred pokrajinsko programsko konferenco sklican zbor slovenskih komunistov, ki delujejo v SKP. Razprava v prostorih ob- činske knjižnice v Saležu je zadevala vse najbolj aktualne teme, o katerih diskutiramo sedaj v manjšini, od vsebine zaščitnega zakona do splošne teme odnosov med narodi in kulturami, oziroma večetnične družbe in medkulturnih načrtov, ki jih komunisti razlikujejo od »liberalne« inačice multikulturali-zma. Slovenski komunisti so poudarili nujnost čimbolj aktivnega pristopa in sodelovanja v fazi snovanja zakonskega besedila o naših pravicah, ki mora predstavljati odločilen in zaznaven korak naprej v kakovosti življenja ob meji, ki v procesu evropske integracije izginja. Zato potrebujemo Slovenci tak zakon, ki naj ob zagotavljanju naših temeljnih pravic na celotnem narodnostno mešanem ozemlju spodbuja organizirane oblike sožitja. Zato mora biti rešeno vprašanje pravice manjšine, da je zastopana v zakonodajnih organih, začenši s parlamentom. Ustvarjalni prispevek slovenskih komunistov je prisoten v programu, ki zaokroža pokrajinsko konferenco na pomorski postaji. Predlogi Slovencev so sedaj stališče celotne SKP. Veliko tem je bilo v ospredju poldrugi dan trajajoče razprave na Tržaški pomorski postaji, med temi velja omeniti odnose s sosednjima Slovenijo in Hrvat-sko (širitev NATO in EU), ki bodo na prelomu stoletja močno pogojevali kakovost življenja v naših krajih, Trstu še posebej. Izrazili smo zaskrbljenost zaradi predloga župana Illyja, ki je sicer prejel plebiscitarno glasove Slovencev, naj se mestna jedra Trsta, Milj in Gorice izločijo iz območja veljavnosti zaščitnega zakona, v isti sapi pa ponuja meščanskim silam perspektivo »metropolitanske občine«, ki bi z dejansko ukinitvijo okoliških občin dokončno podredila Kras mestnim apetitom in olajšala urbanistične ukrepe ob napoveda- ni ureditvi »evropskega koridorja« Barcelona - Kijev skozi Trst in Ljubljano. V Trstu ni na oblasti levosredinska koalicija med Oljko in SKP, kakršno vodita Prodi v Rimu ali Brandolin v Gorici. »Model Uly« je primer nove desnice, formule kakršno ponuja sedaj Italiji Cossiga, ki bi rad obrnil kolo zgodovine za nekaj let nazaj. Komunisti so prepričani, da sta levici (tudi v Trstu) potrebna dialog in enotnost, vendar ne za ceno potvarjanja zgodovine ali nerazumljivega iskanja sprave s predstavniki novega fašizma, ki si je nadel novo »liberalno« preobleko, a se ne odpoveduje svoji nacionalistični agresivnosti. Zato vabimo že sedaj vse Slovence in antifašiste, naj izrazijo svoj protest zaradi napovedanega »spravnega zborovanja« z Vio-lantejem in Finijem. Nobene nepotrebne polemike na levici, torej, pač pa kritični dialog ob spoštovanju razlik, v katerem je bilo mogoče prisluhniti mislim občinskega svetovalca Levih demokratov Igorja Dolenca, pokrajinskega tajnika CGIL Waldyja Catalana, dolinskega župana Borisa Pangerca in drugim. Bralci »Primorskega dnevnika« morajo vedeti, da nismo nikoli rekli ali mislili, da je »DSL nasprotnik, ne pa sovražnik«. Nasprotno, vemo in poudarjamo, kdo je zaveznik, kdo tekmec, kdo nasprotnik in kdo sovražnik. Za tržaško levico upamo, da bo znala najti pota sodelovanja in več poguma v spopadu z zmernimi silami moderne desnice, ki je nevarnejša predvsem zato, ker je učinkovitejša in bolj prilagodljiva razmeram. Kajti s to desnico bomo imeli kmalu opravka tudi na deželni ravni. Darij Brajnik, Bianka Furlan, Renato Kneipp, Elena Legisa, Stojan Spetič, Igor Canciani, Sergij Lipovec TRST / SHOD NACIONALNEGA ZAVEZNIŠTVA LJUBLJANA / NOVINARSKA KONFERENCA SDS »Italija bo s civilizacijo osvojila Istro« Tudi Sergio Giacomelli ne nasprotuje več polnopravnemu vstopu Slovenije v EU Neustaven sporazum z Izraelom Janša tajni dogovor z Mossadom označil kot »državni kriminal« TRST - Tudi najbolj skrajna frakcija Nacionalnega zavezništva se je najbrž sprijaznila, da je vstop Slovenije in (kasneje še Hrvaške) v Evropsko unijo neizogiben zgodovinski pojav. Da je tako je v bistvu priznal tudi deželni svetovalec Finijeve stranke Sergio Giacomelli, ki je na sinočnjem shodu dejal, da bo Italija s svojo večstoletno civilizacijo in kulturo prej ali slej osvojila oziroma poitalijančila Istro. Državnih mej ni mogoče spreminjati, z vstopom Ljubljane v EU bodo meje med državama izginile same po sebi in takrat bo za Italijo vse lažje, je podčrtal Giacomelli. Z evropsko integracijo bo postopoma izginila tudi meja na Dragonji, tako da bo Istra (spet) ena sama enotna celota. »Končno se bodo torej uresničile naše stare sanje, da bomo lahko brez potnega lista in osebne izkaznice šli ne samo v Koper, a tudi v Pulo in Reko«, je pritrdil odvetnik Paolo Sardos Albertini, ki je stalni gost Giacomellijevih debatnih večerov. Mislimo, da Giacomelli se ni čez noč prelevil v »golobico« in v zagovornika evropske integracije, njegova »nova« stališča so verjetno pod vplivom nove Finijeve usmeritve. Vodja NZ ne namerava odkrito obračunati s fašizmom, pač pa na nek način obiti problem, ne da bi s tem prizadel nostalgike in skrajneže, ki jih je v stranki še kar precej. Značilno je, da je Giacomelli le zelo mimogrede omenil bližnje soočenje med Finijem in predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violantejem. Zahtevo po zajamčenem zastopstvu za istrske begunce v deželnem svetu so ocenili le kot provokacijo v »času, ko vsi, začenši s Slovenci, zahtevajo zajamčeni mandat«. Kip Borgheseju: ogorčenje v Trstu TRST - Predlog Nacionalnega zavezništva, da bi sredi mesta postavili spomenik Juniu Valeriu Borgheseju, je doživel ogorčeno reakcijo VZPI-ANPI, Združenja nekdanjih deportirancev v nacističnih lagerjih in Zveze antifašističnih političnih preganjencev. Te organizacije podčrtujejo, da smo priča novi grobi provokaciji, ki sledi ma-zaški akciji proti partizanskim spomenikom in podlemu napadu na slovenske dijakinje. V resoluciji, ki jo je NZ predložilo v svetoivan-skem rajonskem sosvetu, predstavljajo Borghese-ja kot italijanskega patriota in branilca FJK, v resnici pa je bil »lovec« partizanov in antifašistov. Kot dokazujejo zgodovinski dokumenti, sta Borg-hese in njegova X.MAS neposredno sodelovala z nacisti in to tudi v naših krajih, kjer so bile te edinice pod direktnim poveljstvom komandanta SS Odila Glocnika. Borghese se je vedno dosledno boril za zmago nacifašistov, katerih zmaga bi spremenila Evropo v neke vrste Auschvvitz. V naših krajih bi Hitlerjeva zmaga odprla tudi pot aneksiji takratnega »Adriatische Kusten-land« Nemčiji, kar bi, poleg ostalega, pomenilo, da bi Italija izgubila ne samo Istro, kar se je zaradi fašistične agresije potem tudi zgodilo, a tudi Trst. Gorico in Videm. Borghese je bil torej vse prej kot italijanski domoljub. LJUBLJANA - Predsednik Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) Janez Janša je na novinarski konferenci napovedal, da bo SDS »od danes (včeraj, op.ur.) naprej sprožila vse ostale postopke, ki so doslej štab« v zvezi s spornim tajnim in zato neustavnim meddržavnim sporazumom o sodelovanju tajnih služb obrambnih ministrstev Slovenije in Izraela. Janša pa ni želel podrobneje pojasniti, za katere postopke so se v stranki odločiti. Stranka je 26. februarja predlagala predsedujoči t.i. koordinacije parlamentarnih strank, Slovenski ljudski stranki (SLS), naj do 3. marca skliče sejo, na kateri bi obravnavali to temo, vendar predsednik SLS Marjan Podobnik sestanka ni sklical. Janša je opozoril, da je bil tako prvič resno kršen poslovnik parlamentarnih strank o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo in Nato, in napovedal, da bo zato SDS v zvezi s tem primerom ravnala ločeno. V SDS ocenjujejo, da iz ugotovitev v pismu, ki ga je 30. januarja letos poslal bivši dnektor Obveščevalno varnostne službe (-OVS) ministrstva za obrambo Jože Sečnik predsedniku državnega zbora Janezu Podobniku, in iz izjav obrambnega ministra v odstopu Tita Turnška, ki je te ugotovitve potrdil, izhaja, da je bil leta 1995 nezakonito podpisan meddržavni sporazum med slovensko vlado, konkretneje njenim obrambnim ministrstvom, in izraelsko vlado, prav tako obrambnim ministr- stvom, o sodelovanju tajnih služb obeh ministrstev. Janša je zavrnil očitke, da bi šlo pri razkritju spornega dokumenta za izdajo državne skrivnosti: »Dokument, ki je v nasprotju z ustavo, ne more biti zaupne narave.« Nasprotno, meni predsednik SDS, podpis spornega dokumenta je »državni kriminal«. Pri prvih odzivih vlade in premiera Janeza Drnovška, da vlada o tem ni bila obveščena, ni bilo razloga, da temu ne bi verjeli, je na novinarski konferenci ocenil Janša. Glede na to, da vlada ne ugotavlja odgovornosti tistega, ki je sporazum podpisal, ampak le odgovornost Sečnika, ki je zadevo razkril, je pojasnil Janša, pa je očitno, da je imel takratni obrambni minister Jelko Kacin tajno soglasje vlade ati vsaj njenega predsednika. Janša je na novinarsko vprašanje, ali je bil v času, ko je sam vodil obrambno ministrstvo podpisan morebitni podoben sporazum, odgovoril, da je Slovenija v tistem času podpisala nekaj sporazumov s področja obrambe, predvsem s sosednjimi državami, vendar v skladu s predpisanim postopkom. Predsednik SDS je tudi menil, da ne gre za osnutek ampak za podpisan sporazum. Opozoril je tudi na razliko med tajnim podatkom in tajnim sporazumom ter na dejstvo, da je leta 1995 veljal embargo na uvoz orožja v Slovenijo. Morebitne kooperativnosti vlade pri razčiščevanju tega primera ne pričakuje. (STA) TRŽAŠKA UNIVERZA / OTVORITEV 74. AKADEMSKEGA LETA Rektor. »Pripravljeni bomo na novosti« Slovesnosti se je udeležil predsednik senata Mancino Tržaška univerza je vCeraj uradno vstopila v 74. akademsko leto. Tradicionalne slovesnosti se je tokrat udeležil predsednik italijanskega senata Nicola Mancino, ki je pretežno govoril o nujnosti izvedbe ustavnih reform in pomenu Srednjeevropske pobude in vlogi Trsta v tem okviru (njegovemu posegu posvečamo Članek na 2. strani). Uvodno poročilo novega rektorja Lucia Del Gara (f. KROMA) je bilo predvsem namenjeno pregledu položaja univerze, z vidika tehnično-upravnega osebja in študentov pa sta o delovnih oz. študijskih Pogojih govorila Flavia Piesz in Emanuele Zaja. Oba sta odločno naglasila, da so se odnosi z nastopom rektorja Del Gara zaznavno izboljšali in da je bila rešena vrsta perečih vprašanj. Znanstveno razmišljanje pa je bilo letos posvečeno izredno aktualni temi, in sicer boju proti rakastim obolenjem. Z vidika onkološke kirurgije je o zastavljeni temi govoril prof. Aldo Leggeri. V preglednem poročilu novega in glede na pozitivne ocene s strani teh-niCno-upravnega osebja in študentov uspešnega rektorja je zaslediti vrsto zanimivih podatkov. Tržaška univerza sedaj šteje 11 fakultet, saj se je prejšnjim v zadnjem letu pridružila še fakulteta za psihologijo; na 11 fakultetah pa je mogoče slediti 41 študijskim usmeritvam (tudi med temi je nekaj novih). Študentje pa lahko izbirajo tudi med 17 usmeritvami prvostopenjskega univerzitetnega študija. V okviru univerze deluje še 27 šol za razne specializacije (predvsem na področju medicine), omeniti pa je treba še 30 doktorskih smeri, katerim sledi približno 200 mladim z univerzitetno izobrazbo. Na tržaški univerzi poučuje skupno (profesorji z raznimi pogodbami, raziskovalci in asistenti) okrog 1900 oseb, vseh predmetov pa je približno 2500. Letos se je vpisalo na univerzo 24.500 študentov (od teh je tisoč tujih), kar je nekaj veC kot lani ob istem času. S tem tržaška univerza odstopa od splošnega italijanskega trenda, ki ga označuje upad vpisov. Po precej podrobnem opisu dejavnosti posameznih fakultet se je Del Caro zadržal tudi ob novostih, ki jih prinaša snujoča se reforma univerzitetnega in postuniverzitetnega študija (pripravlja jo delovna skupina pri ministrstvu za univerzo). O glavnih smernicah, na primer o avtonomiji, se je izrazil pozitivno, poudaril pa je tudi, da bo tržaška univerza ob skupnem sodelovanju vseh pripravljena na bodoče izzive. O vsebini reforme je govoril tudi predstavnik študentov, Emanuele Zaja, sicer predsednik sveta študentov, ki se je tudi izarazil za didaktično avtonomijo posameznih univerz. Zelo kritičen pa je bil glede možnosti, da bi univerze prišle pod upravo posamičnih dežel, dežela FJK oz. pristojen urad ni namreč zaenkrat pokazal nikakršnega zanimanja za univerzo. O vrsti konkretnih vprašanj, ki zadevajo vsakodnevno življenje, je govorila predstavnica teh-niCno-upravnega osebja Flavia Piesz, ki v zvezi z reševanjem številnih problemov dejala, da je bilo z odkritim in jasnim soočenjem premaganih že veliko nekdanjih ovir. In še beseda o predavanju prof. Leggierija, ki je naglasil pomen tehnološkega napredka in spoznanj na področju onkološke kirurgije. Ob zaključku pa je podčrtal, da je uspešno zdravljenje rakastih obolenj vse bolj vezano na multimodalni pristop, v katerem je kirurgija samo eden od možnih posegov. bip NABREŽINA / IZJAVA ZUPANA VOCCIJA^n Upoštevali bomo mnenje kmetov« Kritike na račun Kmečke zveze Občinska uprava bo upoštevala stališča in zlasti pomisleke kmetovalcev v zvezi z novim regulacijskim načrtom. To je po včerajšnjem srečanju s strokovnjakom za kmetijska vprašanja, poslancem Oljke Mariom Prestamburgom izjavil devin-sko-nabrežinski župan Marino Voc-ci. Napovedal je tudi, da bo prihodnji petek (13.3) javno srečanje, posvečeno kmetijstvu v luCi novega urbanističnega plana. Na včerajšnjem sestanku, ki se ga je udeležil tudi pristojni občinski odbornik Nevo Radovič, so podrobno proučili regulacijski projekt, posebno pozornost pa so posvetili normativu o kmetijskem sektorju. Zupan je priznal, da so nekatere pripombe in pomisleki kmetovalcev ter njihovih organizacij upravičeni in umestni, obžaloval pa je postopek, ki ga je s tem v zvezi ubrala Kmečka zveza. »S to organizacijo smo se srečali in odkrito pogovorili, kot uprava smo tudi jasno povedali, da smo pri- pravljeni na soočenje in na vsebinske spremembe regulacijskega načrta. Potem ko sem prebral nekatera stališča, ki so prišla na dan na torkovem sestanku na sedežu KZ, pa imam vtis, da skušajo nekateri ustvariti in ne rešiti problemov, kar res ne morem razumeti«, nam je povedal nabrežinski župan. Občina vsekakor ne misli napihovati novih polemik, ki ne peljejo nikamor. Kot znak resnične dobre volje bo občinski odbor pomisleke kmetovalcev (in Kmečke zveze) strnil v priziv oziroma prizive, ki jih bo sam vložil k regulacijskemu naCrtu, potem ko bo slednji razobešen na oglasno desko nabrežinskega županstva. Načrt je bil, kot znano, že objavljen v Uradnem listu Furlanije-Julijske krajine, tako da bo v kratkem stekel postopek (trideset dni) za predložitev rekurzov in pritožb. Plan bo nato s prizivi spet romal v občinski svet, zadnjo besedo pa bo imela Dežela. ZASEDANJE / NA POMORSKI POSTAJI Kakšno mesto za ostarele? Na Pomorski postaji se je včeraj odvilo zasedanje o ostarelih z naslovom Kakšno mesto za ostarele?, ki ga je priredila tržaška občinska uprava v sodelovanju z odborom za pravice ostarelih Co-midan in z družbo Tele-vita. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kako prilagoditi mesto velikemu in naraščajočemu številu ostarelih, in sicer z zornih kotov geriatrične službe, sodelovanja med socialnimi in zdravstvenimi strukturami, potrebne kakovosti javnih storitev in nenazadnje odnosov med generacijami. V Trstu je ena četrtina prebivalcev nad 65. letom starosti, t.j nekaj več kot 50 tisoč ljudi; v deželi je delež ostarelih nekoliko manjši, in sicer 20-odstotni. V tržaški pokrajini je tudi 2 tisoC oseb nad 90. letom in 32 ljudi z veC kot sto leti. Na »drugem koncu« pa je samo 25 tisoč mladih od 15. do 25. leta. Taka nenavadna demografska kompozicija pelje do številnih problemov, ki so jih vCeraj orisali izvedenci, pa tudi predstavniki inštitucij. Med slednjimi gre omeniti tržaškega odbornika za socialne probleme Pe-col Cominotta in deželnega odbornika za zdravstvo Degana. Iz poročil izvedencev so izšli zanimivi in novi pristopi do vprašanja ostarelih, ki lahko postanejo celo re- surz in priložnost za gospodarski razvoj: Trst je v bistvu velik laboratorij za preverjanje rešitev, ki bodo v nekaj letih aktualne v širšem okviru razvitih družb, ki se nezadržno starajo po vsem svetu. PRIJELI SO JIH PRI DEVINU Pijani slovenski navijači razgrajali in tudi kradli Agentom z devinsko-nabrežinskega komisariata je bilo takoj jasno, s kom imajo opravka: deveterica, v kateri je bil tudi mladoletnik, je pregloboko pogledala v kozarec, kar pa ne more biti nikakršno opravičilo za to, kar je poCela: odnesla je celo velik zabojnik za smeti, ki je bil na počivališču ob avtocesti v Devinu. Bilo je že pozno, polnoč je zdavnaj odbila, ko so s počivališča pri Devinu prosili za poseg, skupina vinjenih tujih državljanov je razgrajala in motila goste ter osebje. Tujce so agenti zagledali ob kombiju, ugotovili so, da gre za slovenske navijače, ki so ljubljansko Olimpijo spremljali na gostovanje v Trevi-su, kjer je v torek zvečer odigrala srečanje osmine finala evrolige. Na žalost se slovenski navijači niso »izkazali« sa-rno na počivališču pri Devinu, že prej, na poti od Tre-visa proti meji, so se ustavljali na raznih počivališčih in kaj vtaknili v žep, predvsem prehrambene izdelke. Najprej so jih odpeljali na devinsko-nabrežinski komisariat, zatem še na kvesturo, nakar so jih prijavili sodnim oblastem zaradi kraje (med drugim so z nekega avtomobila v Trevisu sneli tudi registrsko tablico). Zaplenili so vino Finančni stražniki so med kontrolo nekega trgovskega obrata odkrili in zaplenili tudi vino, ki ne bi smelo biti v prodaji: zakon namreč prepoveduje, da bi iz sicer okusnega rdečega samorodnega grozdja (poznamo ga kot »fragola«) delali tudi vino. Prepovedani proizvod so agenti zaplenili, trgovca pa so prijavili pristojnim oblastem. Za prodajalca je predvidena globa, proizvajalca pa tudi kazensko preganjajo: sedaj skušajo ugotoviti, kdo je trgovca oskrbel z vinom. DOMOV SE JE VRNIL VINJEN Ko jo je udaril, je zagrabila za nož Na srečo so bile poškodbe dokaj lahke, okreval bo v 10 dneh »Z nožem sem ga zabodla, v hiši je, izkrvavel bo!« Zenska je bil vsa iz sebe, agente je pričakala na cesti, prišli so še pred rešilcem službe 118. Moški je bil res ranjem, zelo verjetno pa sploh ne bi izkrvavel, imel je rano na zadnji plati ter lažji rani na levem licu, na levi meCi in levi strani vrata, moCno pa je tudi zaudarjal po vinu: odpeljali so ga v glavno bolnišnico, na kirurški oddelek, kjer si bo v 10 dneh povsem opomogel. Do družinskega obračunavanja je prišlo predsinoCnjim, okrog 23.30 v Ul. Baiamonti 41. Policijo je obvestilo osebje službe 118. Zenska, ki so jo srečali na cesti, je bila 33-letna G.M. Kmalu za njo je na pločnik prišel tudi ranjenec, moški, s katerim je živela, roke je imel okrvavljene. Ko ga je zagledala, se je ženska umaknila, da je ni opazil, in se izmuznila v stavbo, do stanovanja v tretjem nadstropju. Agentom je dejala, da gre k sinčku, ki spi. Sli so za njo, res so našli šest let starega spečega otroka. Na hodniku in v spalnici so opazili madeže krvi, v kopalnici so bile okrvavljene spodnje hlačke, na lavorju pa je bil položen nož, na eni strani je bil krvav. Policiji je G.M. povedala, da se je moški, 43-letni C.B., domov vrnil okrog 22. ure, bil je vinjen, začel naj bi se prepirati, nakar naj bi se razjezil in jo z gla- vo udaril v nos. Tega ni naredil prvič: spomnila se je, da ji je pred leti na enak način razbil nos, prekipelo ji je, izgubila je razsodnost, zagrabila za nož in z njim začela udrihati na desno in levo, ranila ga je, trdila je, da se je branila, ker naj bi jo skušal še udariti. Ranjenega moškega so odpeljali v glavno bolnišnico, medtem ko ženska kljub očitni poškodbi na nosu ni hotela nikamor, podpisala je izjavo, da se odreka kakršnemukoli zdravljenju. Osumili so jo povzročitve hudib telesnih poškodb, medtem ko je moški osumljen udarcev. Nož, s katerim ga je poškodovala, so zaplenili. Razpečeval ponarejen denar Obmejna policija pri Fernetičih je ustavila 31-letnega Zagrebčana, za katerim so avstrijske oblasti, in sicer iz Celovca, že izdale zaporni nalog: razpečeval je ponarejen denar. Pri natančnem pregledu so mu res našli večjo količino takega denarja. Odpeljali so ga v korone j ski zapor, kjer bo ostal, dokler ne uredijo vseh formalnosti za ekstradicijo. Pri Fernetičih so ustavili tudi 26-letnega romunskega državljana, iskalo ga je milansko pravdništvo. Pred časom je bil zaradi kraje obsojen na poldrugi mesec jeCe. Bodo tudi letos slovenski 730 in 740? Lanskega marca je osrednja t.j. rimska direkcija za upravne zadeve pri ministrstvu za finance sporočila tržaškemu davčnemu uradu, da bodo tokrat delili tudi. slovenske obrazce 730 in 740 za davčne prijave. Obrazce so po naročilu iz Rima lani prevedli in natisnili v Trstu kar se da hitro, tako da so bili pripravljeni pravočasno za majsko prijavo. Letos pa v Trstu še niso prejeli nobenega navodila iz Rima, so nam povedali odgovorni pri tukajšnjem davčnem uradu. Vprašanje dvojeačne davčne prijave je torej letos pod vprašajem, čeprav je težko verjeti, da bi si upali preklicati lastni lanski sklep. Povsem nerazumljivo in nesprejemljivo bi bilo, ko bi letos zanikali pravico, ki so jo lani priznali slovenskim davkoplačevalcem. Še o novi verandi na Trgu Unita Veranda, ki so jo zgradili pred palačo Vanoli, sedanjim hotelom Duchi d’Aosta na Trgu Unita, še vedno buri duhove, saj je veranda iz aluminija in stekla popolnoma spremenila videz elegantne palače in arhitektonsko ravnovesje trga. Kako to, da se nadzorni organi, kot sta spomeniško varstvo in občinska uprava, ukvarjajo z najmanjšimi spremembami poslopij v odročnih predmestjih in delijo slane globe n.pr. za nova strešna okna ali balkonske verande, ki jih ni videti s ceste, na osrednjem mestnem trgu pa so lahko postavili tako verando? Na to vprašanje ni pravega odgovora, in niti deželni odbornik za teritorialno načrtovanje Mario Puiatti ni dal zadovoljivega odgovora, ugotavlja deželni svetovalec Paolo Ghersina. Dovoljenje je izdala tržaška občina v okviru svojih avtonomnih pristojnosti, ki jih mora deželna uprava spoštovati, meni odbornik. Ghersina oporeka tudi Puiattijevemu izhodišču, po katerem ni zakonskih določil, ki bi prepovedovala takšne gradnje, predvsem pa zahteva, da deželna uprava uveljavi svojo nadzorno vlogo in onemogoči, da bi tržaški župan počenjal, kar se mu zljubi. SEMINAR / ZAVOD IRRSAE Slovenščina kot učni jezik Namenjen je profesorjem tehničnih predmetov O veliki potrebi po takem seminarju, kakršen je tisti, ki ga je za profesorje nesla-viste pripravil Deželni zavod za raziskovanje, eksperimentiranje in izpopolnjevanje na šolskem področju IRRSAE, priča že število prijavljenih: 49. Seminar z naslovom Slovenščina kot uCni jezik je namenjen profesorjem tehničnih, znanstvenih in strokovnih predmetov, to je tistim, ki so se šolali na italijanskih univerzah v italijanskem jeziku, ki so gradili svoje znanje na italijanskih knjigah in ki so si morah pred vstopom v razred sami poiskati primemo tehnično izrazoslovje, da so lahko podali predmetno snov dijakom s primemimi slovenskimi izrazi. Pri tem so si kaj malo pomagali s slovenskimi učbeniki, ki jih izdaja Deželni šolski urad v Trstu, ker je teh knjig malo in ne zadoščajo realnim potrebam vseh predmetov, ki jih poučujejo na strokovnih in tehničnih šolah. Tudi zato ne, ker traja priprava teh učbenikov kar dolgo (od najmanj treh let do »rekordnih« deset), zaradi Cesar prihajajo prevodi italijanskih strokovnih knjig na slovenske šole z veliko zamudo in so večkrat že ob izidu zastareh. Seminar, ki se je začel včeraj popoldne v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah s predavanjem prof. Metke Moro vic (na sliki prva z desne) o pravoreCni normi slovenskega knjižnega jezika, je torej zelo aktualen. Takoj pa je treba omeniti, da bi ga brez dragocenega sodelovanja Zavoda za šolstvo ne mogli prirediti. Zavod je sodeloval pri izbiri predavateljev, pripravil je delovno gradivo za udeležence, svetovalka na Zavodu prof. Katarina Fiirst (na sliki druga z desne) pa je prinesla profesorjem na vpogled tudi katalog učbenikov Državne založbe Slovenije in katalog knjig Zavoda za šolstvo, da bi se zamejski profesorji seznanih s knjižno ponudbo za posamezne tehnične predmete v matični domovini. Zavod je tudi pripravljen priskočiti profesorjem na pomoC: šolam naj bi dostavil knjige, ki bi jih izbrali šolniki za posamezna področja. Voditeljica teCaja prof. Živka Marc je uvodoma poudarila, da poteka seminar v okviru sodelovanja, ki ga predvideva ustrezni italijansko-slovenski dogovor, kritično pa je pripomnila, da ni vodstvo zavoda IRRSAE smatralo za potrebno, da se udeleži odprtja in pozdravi prisotne. Ob taki izjavi smo zaprosili za pojasnilo Članico upravnega odbora zavoda IRRSAE Nadjo Debenjak. Povedala je, da je ni nihče, niti uradno niti neuradno, povabil na seminar. Ko bi dobila vabilo, bi se odprtja gotovo udeležila, je zagotovila in tudi dodala, da jo je predsedstvo zavoda IRRSAE uradno pooblastilo, da stopi v kontakt z Zavodom za šolstvo Slovenije z namenom, da bi vzpostavih sodelovanje na formalni ravni, saj so bili dosedanji stiki zgolj verbalni, o katerih ne obstaja nobena uradna dokumentacija. Debenjakova je v tej zvezi že kontaktirala koprsko enoto Zavoda za šolstvo, to pa zato, ker posluje dvojezično in ker želi zavod IRRSAE vzpostaviti sodelovanje tudi z italijanskimi šolami v Sloveniji. MILJE / KULTURNI JUBILEJ 20 let obstoja zbora Jadran Obletnico bo Društvo Slovencev miljske občine jutri združilo s Prešernovo proslavo . Pred 20 leti je slovensko kulturno prizorišče v zamejstvu obogatelo še za eno in zaradi svoje družbene posebnosti nadvse dragoceno pobudo: tedaj se je namreč pri Korošcih rodil nov pevski zbor. Ni šlo le za sestav navdušenih in iskrenih ljubiteljev petja, temveč za kulturno skupino z globljimi pomenskimi koreninami, za skupino, v kateri se je in se še prepoznava tisti del Slovencev, ki živijo na območju miljske občine. Že v prvi sezoni si je zbor nadel tudi ime Jadran, v katerem se kot na neizmernem obzorju morske gladine zrcalijo odprti pogledi v svet, želje po boljši družbi, po sožitju, po kulturni rasti in ne nazadnje tudi po ohranjanju narodnostne bogate dediščine. Zbor Jadran je prve korake storil z Dragom Pe-tarosom, nato s Cvetom Marcem, s katerim je tudi prvič uradno nastopil v župnijski dvorani v Miljah februarja 1978. Od prvotnih 18 je število pevcev narastlo, zbor Jadran je od prvega leta svojega življenja začel redno nastopati na koncertih mednarodne revije Primorska poje, v ljubezni do petja in kulturne dediščine je združeval Slovence od Zavelj do Čamp or. Oktobra 1982 je zbor prevzel Ivan TavCar, v tej sezoni so miljski pevci nastopili tudi na Taboru slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Vse do danes, ko zbor že nekaj let vodi domačinka Marta Vodopivec, sta se kot zborovodji zvrstila še Rihard Lahajnar in Mirjana Bo-nin. Jutri zvečer, z začetkom ob 20. uri, bo v milj-skem gledališču Verdi prireditev, ki jo elani Društva Slovencev miljske občine posvečajo dnevu slovenske kulture, posebej pa tudi letošnjemu praznovanju 20. obletnice ustanovitve zbora Jadran. Gre za kulturni dogodek posebnega pomena, še posebno v luči družbenih okoliščin, v katerih živi miljsko društvo. Pogoji za delovanje te zamejske organizacije so namreč bistveno težavnejši od tistih, v katerih dela glavnina naših društev: od prireditvenih prostorov do številčnosti članstva in sploh italijanskega okolja, v katerem društvo živi. Prav zato je jutrišnja prheditev veC kot običajna društvena proslava: je tudi dokaz, da je na Milj-skem slovenska beseda še glasba, Čeprav potrebuje novega zagona, in da se zamejstvo res razprostira - kot radi večkrat reCemo - od Kanalske doline do Miljskih hribov! Damiana Ota NOVICE PREDSTAVITEV KNJIGE / DANES V TRSTU, JUTRI V KRIŽU Scialpija dolžijo tudi razpečevanja mamil »Iz pištole je bruhnila velika svetloba, nakar je nastala tema.« Tako je Femanda Flamigni opisala trenutek, predno je oslepela. Na procesu proti bivšemu Časnikarju Grazianu Scialpiju, ki je med drugim obtožen, da je decembra 1996 umoril svakinjo Giovanno Flamigni in težko ranil ženo Fernando, je včeraj pričala tudi tašča Nella Isler. Povedala je, da so Scialpija v začetku imeli radi, kasneje, spomladi leta 1996, pa je začel postajati nasilen, hčerka ji je zaupala težave, ki jih je z njim preživljala. Femanda je sodnikom še pojasnila, da je v zakonu zaCelo škripati še v času, ko je bila noseCa in ko je izgubil službo: »Zaničeval je tiste, ki samo besedičijo, svojih besed pa ne udejanijo. Vendar nisem nikoli mislila, da bo šel tako daleč.« Femanda, ki so jo zadeli trije streli v glavo in je povsem oslepela, je tudi povedala, da ji je mož nekoč ponudil heroin, zato je javni tožilec zahteval, da raznim obtožbam proti njemu dodajo še razpečevanje mamila. Tematski park tudi v Trstu? Ameriško specializirano podjetje Landmark Entertainment je zainteresirano za ureditev tematskega parka v Trstu, ki naj uveljavi kulturne, naravne in znanstvene posebnosti tega mesta, za kar so pripravljeni na investicijo 200 milijonov dolarjev (približno 350 milijard lir). Predstavniki podjetja, ki je med drugim realiziralo posebne efekte za film Jurassic Park, so vCeraj bili na obisku v Trstu, kjer so se sestali s predstavniki deželne in občinske uprave, pristaniške oblasti ter Trgovinske zbornice, da bi preverili možnost realizacije tega naCrta. Manjšine v loncu V prostorih Kmečkega turizma Pri Bibcu v Križu bo jutri ob 20. uri predstavitev knjige (danes pa v knjigami Transalpina v Ul. Torrebianca v Trstu) »Manjšine v loncu«, ki jo je napisala VVolftraud de Concini. Avtorica v knjigi podaja zgodovino in kulinarične tradicije desetih jezikovnih manjšin v italijanskih Alpah, od Simbrov do Furlanov, od Ladincev pa do Okcitan-cev, Slovencev, Južnih Tirolcev in Valižanov. Gre za kulinarične tradicije preko milijona ljudi z lastnim bogatim etničnim, etnogafskim, jezikovnim in kulturnim zakladom, v okviru katerega imata tudi kuhinja in gastronomija pomemben prostor in pomen. V knjigi je tako podrobneje govor tudi o receptih za pripravo tipičnih kraških jedi, kot so na primer jota, štruklji, sirkova kaša, mlinci, srduni v Savom, gibanice in krfici, ki jih je avtorica zbrala pri domačinih tako na Tržaškem (tudi v Križu) in na Goriškem. Gostje večera bodo tudi lahko okusili nekatere jedi, ki jih avtorica predstavlja v svoji knjigi. Istočasno bo v istih prostorih razstavljal svoja dela slikar ciganskega rodu Olimpo Čari. Za sodelovanje na večeru se interesenti lahko prijavijo na tel. št. 220722. VVolftraud de Concini se je rodila na Češkem v sudetski nemški družini, zrasla v Nemčiji, že dolgo pa živi v Italiji, v kraju Pergine pri Trentu. Na univerzah v Miinch-nu in Insbrucku je študirala romansko umetnost in književnost. De Concinijeva je avtorica številnih knjig, ki so večinoma izšle v Nemčiji in Švici. Med njimi je tudi vrsta monografij in vodnikov po raznih italijanskih in francoskih pokrajinah, v knjigi ”Vi-vere in montagna" pa se je poglobila v probleme življenja in perspektive zaselkov v gorah. Leta 1983 je objavila fotografsko monografijo ”Frati čari ffatelli", v kateri je s Crnobelimi slikami in z izjemno občutljivostjo opisala življenje kapucinov v samostanu Cervara pri Trentu. Ta sposobnost pripovedovanja s pomočjo fotoaparata, natanko poznavanje alpskega sveta in njen manjšinski izvor so temelji fotografske razstave in spremnega zbornika "Gli Altri delle Alpi“, s katerima je de Concinijeva, ob pomoči Občine Pergine Valsugana, zaokroženo predstavila jezikovne manjšine v italijanskem alpskem območju. V tem delu se prvič sreCa z našo narodnostno skupnostjo in njen objektiv posname vrsto zgovornih motivov, od pokopališča v Ukvah do otrok v repenski šoli in Lojzeta Spacala v svojem ateljeju. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 5. marca 1998 HADRIJAN Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.57 - Dolžina dneva 11.20 - Luna vzide ob 10.58 in zatone ob 1.01 Jutri, PETEK, 6. marca 1998 STANA VREME VCERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,3 stopinje, zračni tiak 1025 mb narašča, veter 5,4 km na uro sever, vlaga 81-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Damiani, Eleonora Aechitetto, Martina Marilli in Valeria Flori. UMRLI SO: 70-letni Dome-nico Scotto di Perrotolo, 76-letni Vinicio Tiziani, 71-letni Luigi Marž, 76-letni Felice Bartolich, 90-letna Aleandra Scamperle, 75-letni Romano Cok, 100-letna Caterina Sim-cich, 70-letna Nives Bressan, 86-letna Anita Schiavon, 87-letna Virginia Gugnaz, 90-let-ni Giovanni Deola, 92-letna Carmela Torma, 67-letni Au-gusto Nazzari, 83-letni Giuseppe Manganaro, 82-letni Albino Nassivera, 94-letna Maria lurkas, 85-letni Giuseppe Omari, 97-letna Beatrice Ciccodicola. LEKARNE Od ponedeljka, 2. do sobote, 7. marca 1998 Normalen umik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (tel. 634144), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Zavije - Ul. Flavia 89. Zgonik (tel. 229373) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. BI PRIREDITVE SKD JOŽE RAPOTEC in žene iz Prebenega vabijo danes, 5. marca, ob 20.30 na proslavo ob 8. marcu - praznika žena. Sodelujejo uCenci IV. in V. razreda GOS F. Venturini Boljunec-Boršt-Pesek z igrico »VeC daš, veC imaš« ter MePZ in DPS F. Venturini od Domja, ki jo vodi VValter Lo Nigra. Sledila bo družabnost. Vabljeni! DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE in ZBOR JADRAN vabita na dan slovenske kulture in 20-letnico zbora Jadran jutri, 6. mar-cal998 ob 20. uri v gledališču Verdi v Miljah. Kulturni spored bodo oblikovali uCenci GOS Albin Bubnič, harmonikar Igor Zobin, zbor Jadran, recitatorja Milan Viola in Martina Colombin ter violinistka Raffaella Petronio. Slavnostni govornik bo Ace Mer-molja. KD UPA vabi jutri, 6. marca, ob 20.30 v Bazovski dom na VEČER ZENSKE USTVARJALNOSTI ob 8. marcu, dnevu žena. Na programu bo predstavitev knjige Neve Lukeš Delčki našega vsakdana, predstava ročnih del domačinke Olge Kovačič in glasbeni vložek diatoničnih harmonik Alessandre Mignacca in njenih gojenk. Sledi družabnost. KD FRAN VENTURINI in COS MARA SAMSA vabita na proslavitev dneva kulture jutri, 6. marca, ob 20.30 v kulturni center Anton Ukmar Miro pri Domju. Sodelujejo: MePZ Primorsko, MePZ RdeCa zvezda, gojenka Glasbene matice iz razreda Prof. Vesne Zuppin Nataša Zerjul (klavir). Priložnostni govor -Nerina Švab. KD PRIMORSKO Mackolje vabi na prireditev ob DNEVU ZENA v soboto, 7. t. m. ob 19.30 v Srenjsko hišo. Gostuje PD Slovenec iz Boršta z veseloigro »Nemalo smjeha, nemalo joka in dueste kon-fežjuona«. KD IVAN GRBEC, Ske-denjska ulica 124 - z lepljenko tržaških pesnikov KAJ BI BILO SONCE BREZ LJUDI gledališke skupine Metronom KD Valentin Vodnik, bomo proslavili v nedeljo, 8. marca 1998 ob 17. uri MEDNARODNI DAN ZENA. KD VESNA iz Križa bo proslavilo Dan slovenske kulture ob 75. letnici ustanovitve v nedeljo, 8. marca ob 17. uri v somu Alberta Sirka. Sodeluje OS Alberta Sirka, kriški ustvarjalci in pevski zbori KD Vesna, Vljudno vabljeni! SLOVENSKO PASTORALNO SREDISCE v Trstu in PEVSKI ZBOR SV. ANTONA vabita v nedeljo, 8. marca, ob 17. uri v Marijin dom v Ul. Risorta 3, kjer bo nastopil pevski zbor Rožmarin in igralska skupina iz Medvedjega brda z veseloigro »Butalci«. SKD VIGRED vabi v ponedeljek, 9. marca v društvene prostore v Sempolaju ob 20.30 na proslavo DNEVA ZENA z Vanko in Tonco in oktetom Odmevi. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO TABOR prireja v sklopu Openskih glasbenih srečanj, koncert TRIO 3, Blaž Pucihar - klavir, Ana Kavčič - flavta, Helena Na-veršnik - violončelo. V sredo, 11. marca 1998 ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (Martinu, Ramovš, Bavdek in Damase). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV v Trstu prireja ob mednarodnem dnevu žensk, v sredo, 11. marca 1998 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani prireditev kjer bo nastopil Atilij Kralj s predstavitvijo njegovega novega dela v narečju UaCe naš. Hkrati bo popestril popoldan mladi Egon TavCar, ki bo z diatonično harmoniko zaigral vesele narodne in poskočne melodije. Na koncu se bomo zadržali v prijetni družabnosti. Vljudno vabljeni! Štiridesetletnica gledališkega dela Bogdane Bratui Terrence Mc Nally MASTER CLASS Režija VITO TAUFER Danes, 5. marca ob 20.30 REDE Jutri, 6. marca ob 20.30 RED F KNJIŽNICA FINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI Opčine - Prosvetni dom priredi danes, 5. marca 1998 ob 20. uri ATILIJ KRALJ------------------ UAČENAŠ Dogodivščine v narečju________ Predstavitev Danilo Sedmak Sodeluje 2ePZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. Veselila nas bo Vaša prisotnost! KINO ARISTON - Danes je kinodvorana zasedena. V petek 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »II testimone dello sposo« i. Diego Aba-tantuono. EXCELSIOR AZZUR- RA - 17.00, 18.40, 22.20, 22.00 »La časa del si«, r. Mark VVaters. EXCELSIOR - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Alien ' La clonazione«, r. Jean Pierre Jeunet, i. Sigourney VVeaver, VVinona Ryder. AMBASCIATORI - 15.20, 18.40, 20.00 »Tita-nic«, i. Leonardo Di Ca-prio. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.10, 22.20 »Star-ship Troopers - Fanteria dello spazio«, r. Paul Verhoeven. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Para-diso perduto«, i. Robert De Niro. NAZIONALE 3 - 17.30, 19.45, 22.10 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nichol-son. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »II collezionista« i. Morgan Freeman. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Tutto fino a mori-re<<’ prepovedan mladini pod is. letom. CAPITOL - 17.15, J9.45, 22.10 »Sette anni m Tibet«, i. Brad Pitt. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.10 »Capitaine Conan«, r. Bertrand Ta-vernier, z italijanskimi podnapisi. IZLETI SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obuja stari vaški običaj - romanje v Ricmanje ob praznovanju sv. Jožefa. Zbrali se bomo v nedeljo, 15. marca, ob 10. uri na Gorici. Peš bomo sli čez Poljane, v Ricmanjih se bomo okrepčali in zabavali. V zgodnjih popoldanskih urah pa se vrnemo po isti poti. Za dodatna Pojasnila telefonirajte od 14. do 15. ure na št. 228438. KRD DOM BRISCIKI priredi tridnevni velikonočni izlet v »Cinque ter-re<< 11., 12. in 13. aprila 1998. Informacije dobite na tel. št. 327062, od 19. do 21. ure. MLADI v ODKRIVANJU SKUPNIH POTI obveščajo, da so na razpolago informacije o izletih za mlade: v DALMACIJO in DUBROVNIK (v organizaciji ZKS, od 25. do 28. 4.), v GARD AL AND (v organizaciji SAS, 27. 4.), v MUNCHEN (nakupovalni izlet v organizaciji SAS: 29. 4.). MQSP opozarja tudi, da bo ponovitev musi-cola Andrevva Lloyda VVebbra JESUS CHRIST SUPERSTAR v slovenskem prevodu ter izvedbi mladih pevcv in pevk iz Dravelj in okolice 27. marca in 1. aprila ob 20. uri v Mušičevi cerkvi v Dravljah. Vse informacije dobite na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, tel. št. 370846 (Alenka). E3 ČESTITKE ELENA, vse najboljše! Veliko sreče, zdravja, dobre volje in smeha ti želijo mama in vsi domači. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. □ OBVESTILA SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD SERGIJ TONČIČ - Trst vabi danes, 5. marca 1998 ob 19. uri v Gregorčičevo dvorano, Ul. sv. Frančiška 20, na slovesno podelitev NAGRADE DR. FRANE TONČIČ 1997. Imena nagrajenca in dobitnikov treh priznanj z denarnim prispevkom tržaških ustanov bo razglasil predsednik komisije prof. Marko Kravos. Nastopil bo glasbenik Tom Hmeljak. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Opčine, priredi danes, 5. marca ob 20. uri srečanje z Atilijem Kraljem ob izidu knjige UACE NAS -dogodivščine v narečju. Predstavitev Danilo Sedmak, sodeluje ŽePZ Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča. OBČINA DEVIN NABREŽINA COMUNE Dl DUINO AURISINA SPREJEM STUDINJSKIH IN POKLICNIH CURRICULUMOV ZA DODELITEV NALOGA SOCIALNEGA/NE DELAVCA/KE SOCIALNE SLUŽBE DEVINA NABREŽINE, ZGONIKA IN REPENTABRA Občina Devin Nabrežina, ki ji poverjeno upravljanje socialne službe Devina Nabrežine, Zgonika in Repentabra, namerava poveriti nalog za socialnega/no delavca/ko part time. Kandidati morajo imeti diplomo socialnega/ne delavca/ke ter morajo obvladati slovenščino. Rok za predstavitev študijskih in poklicnih curriculumov zapade ob 12. uri dne 14. marca 1998. Izvod razpisa in dodatne informacije je mogoče dobiti v občinskem Uradu za šolstvo in kulturo, Nabrežina 102 (tel. 2017370-371), od ponedeljka do sobote, od 9.00 do 12.00 ter ob ponedeljkih in sredah od 15.00 do 17.30. Razpisa ni mogoče dobiti po telefaksu. ODGOVORNI ZA PODROČJE SLUŽB IN USLUG NAMENJENIH JAVNOSTI r. . ... Rada SUBANI Devin Nabrežina, 03. 03.1998 SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD Sergij Tončič TRST vabi danes, 5. marca 1998, ob 19. uri, v Gregorčičevo dvorano, v Ul. sv. Frančiška 20, na slovesno podelitev M, M* * Imena nagrajenca in treh priznanj z denarnim prispevkom tržaških ustanov, bo razglasil predsednik komisije prof. MARKO KRAVOS. Nastopil bo glasbenik TOM HMELJAK. Ob rojstvu Melite se z Raffaelo in Borisom veseli družina Antoni V svojo družbo jo vabijo bratranci Jan, Vid in Luca SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA prireja posvet VSEBINSKA IN FINANČNA PERSPEKTIVA KULTURNIH USTANOV SLOVENCEV V ITALIJI. V Trstu jutri, 6. marca 1998 ob 15. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/n. PRI BIBCU v Križu bo jutri, 6. marca predstavitev knjige MINORANZE IN PENTOLA avtorice Ed-gardt De Concini. Isti večer bo tudi razstava risb slikarja ciganskega rodu Olimpa Caria. Za informacije kličite na tel. št. 220722. SLOVENSKI KULTURNI KLUB - Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 7. marca na večer, na katerem bo časnikar MARIJ CUK opisal svoja doživetja NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH NA JAPONSKEM. Začetek ob 18.30. ZVEZA ŽENSK BOLJUNEC proslavlja MEDNARODNI DAN ZENA v soboto, 7. marca ob 20. uri v prostorih gledališča France Prešeren. Toplo vabljeni! LJUBEZEN NAJ GRE VEDNO V CVET - KD RDEČA ZVEZDA ob dnevu slovenske kulture vljudno vabi na Večer ljubezenske poezije, ki bo v nedeljo, 8. marca 1998, ob 19. uri v društveni dvorani v Saležu. Izbor in režija Sergej Verč, sodelujejo: recitatorji, vokalna skupina Odmevi in pianist Aljoša Starc. KD LONJER-KATINA-RA vabi vse vaščanke na PROSLAVO DNEVA ŽENA v nedeljo, 8. marca ob 18.30 v društvenih prostorih. SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES, MARIJIN DOM PRI SV. IVANU in RADIJSKI ODER vabijo na svečanost v spomin Lojzeta Bratuža in njegove žene Ljubke VENEC SPOMINČIC MOŽU NA GROB, ki bo v nedeljo, 8. t. m. ob 16. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu. DOLINCANKE bomo praznovale 8. marec, MEDNARODNI DAN ŽENSK, v nedeljo, 8. marca od 19. ure dalje v gostilni Pri studencu. ŽePZ TABOR - Opčine - Prosvetni dom, priredi v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. Gostuje Dramska skupina Mladinskega krožka iz Bazovice z veseloigro Tatjane Turko KASNE, KASNE, SAME TAS-NE. Za plesno zabavo bo poskrbel Aljoša Saksida. Vabljeni! SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v nedeljo, 8. marca DAN ZENA. Večerja bo potekala v restavraciji Al Carso v Mavhinjah ob zvokih ansambla Vesele Štajerke. Za informacije in rezervacije lahko kličete na tel. St. 291498 od ponedeljka do petka od 19. do 21. ure. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA LJUBLJANA, NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA TRST in SLOVENSKI KLUB TRST vabijo na razstavo ŽENSKO ČASOPISJE NA SLOVENSKEM 1897-1997. Odprtje razstave bo v torek, 10. t. m. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob prisotnosti avtorice Karmen Stular in pevke Tinkare Kovač. Razstava bo odprta od 10. 3. do 17. 3. 1998 (razen sobote in nedelje) od 9. ure do 18. ure. Vljudno vabljeni! SKD BARKOVLJE in TPK SIRENA vabita v sredo, 11. t. m. na sedež Sirene na predstavitev knjige BARCOLA. O delu bo spregovoril avtor Fabio Zubini. Začetek ob 20.30. VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini De-vin-Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. ure, ob torkih in četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje Sole »Igo Gruden« - Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 13. marca. SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca sklicuje v ponedeljek, 16. marca, REDNI OBČNI ZBOR, ob 20.30 v prvem in ob 20.45 v drugem sklicanju. Vabljeni! SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca obvešča, da bo naslednji večer šivanja nos v ponedeljek, 23. marca. ZDRUŽENJE ARCIRA-GAZZI obveSCa, da je ponovno odprta ludoteka v Skedenjski ulici St. 124, ki bo nudila otrokom možnost socializacije in kreativnega izražanja preko laboratorijev in manipulacijskih iger. Laboratoriji bodo strukturirani tako, da bodo v otrokih sprožili Loterija 4. marca 1998 BARI 84 52 81 26 23 CAGLIAR1 69 88 60 6 80 FIRENCE 88 34 63 16 7 GENOVA 40 47 78 26 19 MILANO 79 13 90 25 69 NEAPELJ 36 64 55 78 65 PALERMO 88 59 3 6 68 RIM 84 28 8 51 11 TURIN 26 89 63 20 40 BENETKE 7 5 63 12 18 Nagradni sklad brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 17 dobitnikov s 5 točkami i .272 dobitnikov s 4 točkami 49.966 dobitnikov s 3 točkami 6.763.678.488 lir 3.911.924.428 lir 99.465.900 lir 1.329.300 lir 30.800 lir bodisi medsebojno komunikacijo kot tudi uresničitev individualnih potreb. Vzgojni servis je namenjen otrokom od 3. do 6. leta starosti in bo deloval vsak dan, od ponedeljka do petka od 16. do 19. ure. KRIŠKA SEKCIJA VZ- PI Evald Antončič -Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca marca, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KRUT prireja 10-dnev-no bivanje-zdravljenje v kraju Montecatini Terme od 9. do 19. aprila. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Trstu, Ul. Cicerone 8, vsak dan razen sobote, od 9. do 13. ure. Tel. St. 360072. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. St. 212289 v dopoldanskem času. KMEČKA ZVEZA obveSCa svoje elane, da njeni uradi delujejo z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob torkih in Četrtkih od 14. do 16. ure. Ob sobotah so uradi zaprti. SLOVENSKA GLASBENA SOLA KONCERTNA POBUDA ROJAN razpisuje natečaj za izvirno, Se neobjavljeno komorno skladbo za GLAS in INSTRUMENT s slovenskim besedilom. Natečaj je namenjen mladim (starost do 35 let) slovenskim zamejskim glasbenikom/ sk-ladateljem. Dela je treba posredovati do 31. maja letos v DVOJNIKU in z GESLOM na naslednji naslov: Slovenska glasbena Sola / Koncertna pobuda Rojan, Ul. / Via Cordaroli 29 - 34135 Rojan / Roiano, Trst / Trieste. Priložiti je treba v zapečateni ovojnici ime in priimek, naslov in geslo. Skladbe bo ocenila komisija treh priznanih zamejskih glasbenikov. I. nagrada znaša 300.000 lir; II. nagrada 200.000 lir; III. nagrada 100.000 lir. Nagrajene skladbe bomo izvajali na letošnjem drugem jesenskem glasbenem srečanju mladih v Rojanu. MALI OGLASI tel. 040-7796333 IŠČEMO GOSPO srednjih let za nego starejšega para, izmenično po 7 dni, 24 ur dnevno na domu. Klicati na tel. št. 040-304663. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE išče diplomiranega elektrotehnika z večletno prakso. Zainteresirani naj se javijo v ponedeljek, 9. marca 1998 od 12. do 17. ure v Ulici Travnik 18/4, Dolina - industrijska cona Trst. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE išče izkušenega električarja bodisi v civilnem kot industrijskem sektorju. Zainteresirani naj se javijo v ponedeljek, 9. marca 1998 od 12. do 17. ure v Ulici Travnik 18/4, Dolina - industrijska * I Vof 26-LETNO DEKLE išče delo kot prodajalka. Poklicne izkušnje v trgovini oblačil, odlično znanje slovenščine, dobro hrvaščine. Tel. na st. 040/211941 od 13. do 14.30 ali po 19. uri. VSI GUŠTINI so vabljeni na prvo srečanje Guštinov, ki bo v restavraciji Križman v Repnu (Trst) v soboto, 21. marca 1998. Za vpisovanje in podrobnejše informacije pokličite do 14. marca na tel. st. 040-327395 (Nives Guštin) ali na 327124 (Vesna Guštin) od 18. do 20. ure. AUDI A4 letnik ’85 v dobrem stanju, s priključkom za vleko, edini lastnik, celoletna poravnana taksa, po ugodni ceni prodam. Tel. 040/212385 ob uri obedov. PRODAM PC COM-PAQ PROLINEA 4.100 s tiskalnikom. Tel. 040/224407. PRODAM malo rabljen pletilni stroj Brother 830-KR z raznimi pripomočki in leseno omarico. Tel. 0481/392378 v popoldanskih urah. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA je na razpolago srednješolcem in visješolcem za lekcije nemščine in španščine. Tel. 040/212387. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Kocman. KMEČKI TURIZEM Gruden - Žbogar (Sama-torca 47) obvešča, da je spet odprt ob četrtkih in petkih zvečer in ob sobotah in nedeljah. Tel. St. 229191. ŠTOLFA SREČKO, Sa-lež 64, ima osmico odprto še do 10. marca. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. OSMICO odprli smo, da veselo v družbi bo. Berdon Josip, Pulje pri Domju, 123. PRISPEVKI V spomin na Milko Milič vd. Grilanc daruje Marija Pirc 20.000 lir za SK Kras. V spomin na Emo Zac-caria darujeta Ivanka in Janko Simoneta 20.000 lir ter Jožica Guštin 20.000 lir za NTO Kras. V spomin na pokojnega bratranca Ivana Kapuna darujeta sestrični Lidia in Nada Kapun 50.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. V spomin na ženo Eldo daruje dr. Cveto Ukmar 200.000 lir za MoPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob tete Marije darujeta Tonci in Sonja 100.000 lir za Združenje starši skupaj. V počastitev spomina tete Marije darujeta Silva in Rosanda 100.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na Eldo Segi-na daruje družina Ivana SardoCa 30.000 lir za FC Primorje. Nosilci krste Elde Segi-na por. Ukmar darujejo 200.000 lir za FC Primorje. V spomin na Feliceja Ostruško prispeva Vera Ratzenbeck 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto cvetja na grob pokojne Juste Furlan vd. Colja darujejo prijatelji sina Alda 220.000 lir za Amaterski oder Jaka Stoka. Namesto cvetja na grob pokojne Juste Furlan vd. Colja daruje družina Lisjak s Kontovela 20.000 lir za Amaterski oder Jaka Stoka. Prof. Ivan Artač daruje 50.000 lir za obnovo podov Prosvetnega doma na Opčinah. V spomin na gospo Marijo Gašperšič roj. Mahne daruje družina Mikolj 50.000 lir za Združenje starSi skupaj. Namesto cvetja na grob drage gospe Marije Gašperšič daruje družina KakeS 100.000 lir za Sklad Oton Berce. Ob pogrebu Oskarja Miliča daruje brat Ivan 200.000 lir za cerkveni pevski zbor iz Zgonika. V spomin na Justo Colja in na Eldo Segina darujeta Lidija in Maja Stoka 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na bratranca Ivana Kapuna darujeta Draga z Bošketa 200.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Namesto cvetja na grob Marije Luin Škabar darujeta Irma in Milko Stoka 30.000 lir za Lovski pev-skiu zbor Doberdob. V spomin na Eldo Ukmar darujejo družine Krečič, Riolino in Turner 200.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Olgo Per-tot darujejo družine Cavo 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Oskarja Grgiča - Rafka daruje družina Kalc - Stanjevi 120.000 lir za KD Slovan -Padrice. V spomin na gospo Marijo Gašperšič daruje Franko Vitez z družino 100.000 lir za Združenje starši skupaj. Namesto cvetja na grob Oskarja Grgiča - Rafka darujeta Marija in Viljam Kalc 50.000 lir za KD Slovan - Padrice. V spomin na gospo Eldo Segina darujeta Irene in Edi Emili 20.000 lir za Krut. V spomin na Justo Furlan vd. Colja daruje Lucia Basa 30.000 lir za Amaterski oder Jaka Stoka. V spomin na Matejo Fa-chin daruje Anica PraSelj - Fajka 20.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Matejo Fa-chin darujejo Dora in Pina Knez z družino 100.000 lir ter Nadja in Bogdan Bogateč 50.000 lir za Slovensko planinsko društvo. V spomin na drago Eldo darujeta Neva in Silvino 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pokojno Marijo Orel darujeta Ser-gio in Vilma 50.000 lir za Dijaško matico. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka. Namesto cvetja na grob pokojne Elde Segina Ukmar darujeta Sergio in Vilma 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Konto-vel. V spomin na prijatelja Oskarja - Rafka Grgiča daruje Marija Milkovič - Faj-glova (Gropada) 50.000 lir za KD Slovan. V spomin na Oskarja -Rafka Grgiča darujejo Ivanka, Gizela in Pepka -Skapčeve 100.000 lir za KD Slovan. V spomin na Kristiana Metelko, ob obletnici smrti daruje Sonja Majevski 50.000 lir za Unicef. Ob smrti moža Alojzija daruje Sonja Majevski 50.000 lir za lačne po svetu. t Zapustila nas je naša draga Stefania Elleri vd. Bertocchi Pogreb bo jutri, 6. t. m. ob 9.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo sinovi Gnido, Duilio in Franco Trst, 5. marca 1998 Prof. Zori Tavčar Rebulovi izreka iskreno sožalje ob izgubi drage mame Slovenska prosveta v Trstu GORICA / SEZONA CENTRA KOMEL Friedrich Nietzsche tokrat v neobičajni vlogi glasbenika Dionizova strast -glasba in estetika Friedricha Nietzscheja je bil mikaven naslov Srečanja z glasbo, ki ga je v soboto, 28. februarje, v okviru glasbeno abonmajske sezone pripravil »Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Gorica«. V komorni dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž je Alessandro Arbo, uspešni goriški glasbeni raziskovalec, filozof, esejist in pianist, ponudil zanimivo in strokovno tehtno predavanje s koncertom. V značilnem zgoščenem in bogatem besednjaku je Arbo predstavil kompozicijske ambicije in biografijo F. Nietzscheja, velikega nemškega filozofa, avtorja številnih prodornih filozofskih spisov, utemeljitelja »apolinic-nega in dionizičnega načela«, misleca, katerega temeljni kamen njegove filozofije je bila volja do moCi, ki jo je končal z naukom o večnem vračanju. Pod vplivom božanske glasbe pasijonov J.S. Bacha, Mozartovega Re-quema, Haendlovega Stvarjenja sveta se je Nietzsche že 'v rani mladosti zaziral v velike simfonične in oratorij ske glasbene oblike, »razkazoval« svoj dar spretnega improvizatorja na klavirju, napisal nekaj klavirskih skladb, del za zbor in klavir in skladbe za glas in klavir. Ognjevitost, nepovezanost razpletanja glasbenih misli, oblikovni nered, brezuspešna težnja po zgostitvi ritmičnih, harmonskih in dinamičnih zamisli v preozek prostor, moCni kontrasti, bodeče harmonije so le nekatere »vrline«, s katerimi je Nietzsche trmasto »obdaroval« svoj kompozicijski talent in ga proslavil v »zagovoru«, da o »svoji glasbi ve samo to, da mu omogoča obvladovanje Čustvenega nagnjenja, ki bi neutešeno lahko povzročilo večjo škodo«. Alessandro Arbo je na goriškem Srečanju z Nietzschejevo glasbo v uvodu zaigral nekaj taktov iz njegove klavirske literature, osrednji del koncerta pa namenil izboru štirinajstih samospevov, ki nedvomno predstavljajo »vrh« in edini pravi spomin na kompozicijski zanos nemškega filozofa. Medtem ko so samospevi iz najstniških let še predvsem odsev eruptivnosti skladatelja (vendar manj nepovezani kot njegove klavirske skladbe) in v marsikaterem taktu razglašajo šepavosti glasbene oblike, pa so samospevi, ki so nastali v kasnejših letih na besedila A. Puškina, S. Pato-fija, A. Chamissa in na njegovo besedilo, zapisani v glasbeni maniri romantike, predstavljajo najdragocenejši dosežek Nietschejevega glasbenega opusa, v katerem lahko cenimo ravnovesje med iznajdljivostjo in jasno harmonsko strukturirano spremljavo. Skladbe so z lepo oblikovanimi, prodornimi glasovi, občutenimi, primerno dionizično zaznamovanimi interpretacijami izvedli sopranistka En-za Pecorari, mezzosopranistka Romina Bas-so in pianist Alessandro Arbo. Tatjana Gregorič GORIŠKA JAZZ SREČANJA / AVDITORIJ Prva gosta trobentač in bobnar s skupinama Za kvartetom D. Douglasa nastop Billa Bruforda Goriška srečanja z jazz glasbo so se uspešno začela. Niz koncertov, ki se letos odvija v prenovljenem avditoriju, se je začel pred tednom dni z nastopom kvarteta Dava Douglasa. Ameriški trobentač sodi v newyorško glasbeno ”inteligencijo“, ki se ukvarja predvsem z iskanjem novih poti (in to ne samo na glasbenem področju), ustvarja pa na trdni kulturni podlagi predvsem evropskih in, kar zadeva jazz glasbo, afriških korenin. Douglas je na povsem akustičnem koncertu presenetil svoje privržence, saj je predstavil skoraj izključno nove skladbe, ki se naslanjajo predvsem na melodijo. V prefinjenem in toplem izvajanju smo lahko poslušali starejši hit Paradox in enajst novih skladb, ki so stebri dveh novih, že posnetih zgoščenk, ki pa bosta, žal, izšli šele čez nekaj mesecev. Dark sky, Out in the could in Magic triangle so naslovi skladb, ki so pustile najboljši vtis. Douglasovo trobento so prepričljivo spremljali saksofon Chrisa Potterja, bas Jamesa Genu-sa in bobni Bena Perovvskega. Srečanja z jazz glasbo, ki jih tudi letos prireja goriško občinsko odborništvo za kulturo s tehničnim vodstvom družbe KappaVu iz Vidma in gmotno pomočjo zadruge Coop Consumatori in deželne družbe Insiela, so se nadaljevali v torek zvečer. V dobro zasedenem avditoriju je tokrat nastopil eden izmed mojstrov bobnov, angleški glasbenik Bill Bruford (na sliki f. A. W.}. Bruford je širši publiki gotovo bolj poznan zaradi sodelovanja z rock skupinami Ves, Genesis in King Crimson, glasbeno kariero pa je začel kot jazzman in se tej glasbeni zvrsti posveča vselej, ko mu čas to dopušča. Bruford je v Gorici nastopil z lastno skupino Earthworks, ki jo sestavljajo izredno talentirani mladi glasbeniki in sicer saksofonist Patrick Clahar, klaviaturist Steve Hamilton in basist Geoff Ga-scoyne. Koncert električnega jazza je bil pravo presenečenje. Nastopajoči glasbeniki so pod skoraj neopazno taktirko Bruforda izvedli poldrugo uro vrhunske glasbe, v kateri smo lahko poslušali številne starejše hite Brufordove kariere in nekaj skladb iz lanskega albu- ma If summer had its ghosts, ki jo je posnel z Eddyjem Gomezom in Ralphom Tovmerjem. Pigalle, Original sin, Never the same way had it once, Nerve in predvsem Forgi-veness so pokazale, kako se lahko različni ritmi, od jazza do arabskih melodij, od prvin električnega rocka do latinskoameriške glasbe odlično spajajo v glasbeno podlago kateregakoli motiva. Goriška jazz srečanja se bodo nadaljevala naslednji torek s koncertom Estensioni, na katerem bosta nastopili furlanska in slovenska jazz skupina, v sredo, 11. marca, bo na odru goriškega avditorija nastopil duo Richard Galliano in Michel Portal, letošnje koncerte pa bo 24. marca zaključil Lew So- TRŽAŠKO GLEDALIŠČE Ml ELA / FESTIVAL PIAZZOLLA Lep začetek z Novitangom 6 Otožne in melanholične note argentinskega tanga je bilo v ponedeljek zvečer slišati v tržaškem gledališču Miela, kjer se je z nastopom skupine Novi-tango 6 pričel Festival Piazzolla Tango za razmislek (II tango da pensare). Slo je za prvega izmed koncertov iz niza, ki ga je oblikovala mnetniška vodja Carla Ago-stinello v okviru Festivala juž- noameriške kinematografije v sodelovanju z združenjem Bo-navventura, z gledališčem Miela in z združenjem Punto Musicale. Dovolj številno občinstvo, ki se je udeležilo prvega koncerta, je konkreten dokaz, da vzbuja Astor Piazzolla šest let po smrti veliko zanimanje. Njegove lirične skladbe so dostopne širši publiki, saj lahko v njih poslušalec zasledi različne občutke, od najbolj strastnih do najbolj žalostnih. Kljub temu da izhaja Piaz-zollova glasba iz pozno-roman-tične tradicije (študiral je pri Hermannu Scherschenu in Na-dii Boulanger), uvaja vendar nove zvočne efekte (predvsem pri godalih), ki so tipični za sodobno in avantgardno glasbeno izrazoslovje. Vseskozi pa prihajajo na dan atmosfere, ki mu jih navdihujeta argentinska ljudska glasba in pokrajina. S svojim mojstrstvom na bandoneonu in z uvajanjem klasičnih instrumentov v svoje zasedbe je Piazzolla oplemenitil ljudski ritem tanga ter ga povzdignil na umetniško raven. Obenem ga je z ustvarjanjem novih zvočnih barv (na primer z električno kitaro) posodobil. Kot pri Gershvvinu se tudi pri Piazzolli rušijo meje med resno in ljudsko glasbo: nastaja glasba brez meja, en sam univerzalen jezik, ki ustreza mnogim poslušalcev. To je s svojim ponedeljkovim nastopom dokazala tudi skupina Novitango 6 (f. KROMA). Sestavlja jo šest izvrstnih izvajalcev različnih generacij, ki jih druži ljubezen do Piazzollovega tanga. To so: Fran-cesco Manna -flavta, Isabella Pic-cioni - violina, Juan Lucas Aisem-berg - viola, Roberto Cima - čelo, Massimo de Stephanis - kontrabas. Vodi pa jih Piazzollov prijatelj, pianist Hugo Aisemberg, ki velja za pravega poslanika argentinske kulture v Italiji in drugod. V Pesaru je pred leti ustanovil Center Astor Piazzolla, ki skrbi za širjenje tanga in argenti-snke kulture, katerega častni predsednik je Laura Esclada Piazzolla, vdova argentinskega skladatelja. Med drugim je Aisemberg tudi prevedel v italijanščino knjigo Piazzollovih spominov, ki jo je v originalu napisal Nata-lio Gorin. Skupina Novitango 6 je že uspešno nastopala širom po Evropi in v Argentini ter posnela tri albume. Tržaški program je obsegal tri suite in tri samostojne tange. Suita "Silfo y Ondina" je napisana v bolj tradicionalni obliki, tako da se začenja s klasično obliko fuge. Precej modernejša je "Suite del diablo", saj lahko v njej zasledimo precej avantgardnih in jazzovskih prijemov. Prava mojstrovina je drugi stavek te suite, "Romance del Diablo", še posebej ekspresiven, speven in navdahnjen. Po odmoru sta prisotne pozdravila deželni odbornik za kulturo Tanfani, ki je poudaril pomen stikov z južnoameriškimi državami in izpostavil vlogo deželne uprave pri podpiranju kulturnih pobud, in Laura Esclada Piazzolla, ki je opozorila na skladateljevo vlogo v sodobni glasbi. Drugi del sporeda se je pričel z evokativno in umirjeno suito "Lumiere". Nato pa je skupina Novitango 6 zaigrala še tri tange v tipičnem Piazzollovem stilu (v priredbi za sicer nekoliko neobičajno zasedbo brez bandoneona): "Fracanapa", "Mi-longa Loca" in "Libertango". Prepričljivo končno ploskanje je nagradilo odlično skupinsko igrane, pri katerem sta jasno izstopali brezhibna interpretacija in zvočna ubranost. V fojerju gledališča je fotograf Davide Furlini iz Pesara uredil zanimivo razstavo starih fotografij argentinskega skladatelja, medtem ko je goste v podlagi spremljala Piazzollova plošča. Festival Piazzolla se bo v gledališču Miela v Trstu nadaljeval prihodnji ponedeljek s pričetkom ob 21. uri z jazzovsko obarvanim koncertom kvarteta Sax For Fun. Aleksi Jercog Galeb: pustne šeme na risbicah doberdobskih otrok • j it J - .... / / n n | 1441 vi J VcuRiiha VbaAtiri ! . * •>? srn | f | h u f j • ti lL f \ ftetkRssSMtt 28 Med najbolj priljubljenimi rubrikami otroške revije Galeb so raznovrstne uganke. Za domiselno zastavljene in lepo ilustrirane skrbi par, ki ga sestavljata Vera Poljšak (predvsem tekstovni del) in Magda Tavčar (ilustracije). Za šesto številko letošnjega letnika sta pripravili tudi pesnikovo križanko, saj febmar-svečan označuje tudi Prešernov dan. Pomenljivemu datumu so posvetili potrebno pozornost tudi v prispevku Iz slovenskega koledarja. Norčavi pust je letos pristal v zadnji tretjini meseca, nanj pa so se mladi Galebovi bralci veselo pripravljali že prej. Ob koncu lanskega pustovanja pa so učenci zadnjih dveh razredov OS »Prežihov Voranc« pripravili raziskavo o pustnih šemah in običajih na Slovenskem, Galebu pa so poslali nekaj zapisov in risbic (na sliki). KOSOVO / MEDTEM KO OSVOBODILNA VOJSKA KOSOVA NAPOVEDUJE MAŠČEVANJE Vsi pozivajo k dialogu, da bi se preprečilo nasilje Za Nato kosovsko vprašanje ni več notranjo zadevo ZR Jugoslavije PRIŠTINA, BRUSELJ -Osvobodilna vojska Kosova (UCK).je včeraj napovedala maščevanje za vse nedolžne žrtve srbske policijske represije na območju Drenice. Da UCK misli zelo resno, priča vest, da so v Dečanih pri albanski meji ubili nekega srbskega policista.V svojem komunikeju so albanski separatisti navedli tudi, da so v štiridnevnih napadih na srbsko policijo in vojsko zasegli precejšnje količine vojaškega materiala, nekaj vozil in celo policijski helikopter ter ubili na desetine srbskih sovražnikov. Propagandna izjava je v kričečem nasprotju s sklepom albanskih strank, ki so se včeraj odpovedale nadaljnjim demonstracijam proti policiji, ker so s ponedeljkovimi že dosegle svoj cilj. Katerega, je lahko vsakomur jasno, saj se je svetovna diplomacija ponovno zganila in sedaj na ves glas zahteva politično rešitev kosovskega vprašanja. Severnoatlantska zveza je včeraj ocenila, da zaradi nevarnosti širjenja nestabilnosti s Kosova na širše območje ter zaradi kršenja človekovih pravic, kosovska kriza ne more biti obravnavana zgolj kot notranja zadeva ZR Jugoslavije. Severnoatlantski svet (NAG), ki se je sestal na ravni veleposlanikov, je vse vpletene strani pozval, naj se vzdržijo nasilja in pristopijo k mirnemu reševanju krize. Poleg tega zavezništvo oblasti v Beogradu poziva, naj oblikujejo pobude za reševanje problema z dialogom ter omogočijo uresničevanje spo- razuma o izobraževanju. K dialogu je pozval tudi ruski zunanji minister Jevgenij Primakov, ki pa je ponovil, da je Kosovo notranja zadeva ZR Jugoslavije. Rusko zunanje ministrstvo je tudi sporočilo, da skrbno proučujejo ameriški predlog o sklicanju kontaktne skupine, ki naj bi jutri v Londonu razpravljala o kosovskem vprašanju. ZDA pa ne izključujejo niti možnosti, da bi pri preprečevanju zapleta na Kosovu uporabile silo. Jugoslovanskega predsednika Miloševiča je VVashing-ton že opozoril, naj se ne igra z ognjem. Na sliki (telefoto AP): v vasi Ceres, kjer je bilo največ žrtev med albanskimi civilisti se ljudje podpisujejo v knjigo žalosti. IZRAEL / IZVOLILI PREDSEDNIKA REPUBLIKE Potrdili Ezerja VVeizmana Bil je med prvimi politiki, ki se je sestal s predstavniki PLO JERUZALEM - Dosedanjemu izraelskemu predsedniku Ezerju VVeizmanu (na sliki AP) je izraelski parlament včeraj podaljšal mandat še za pet let. VVeizmana je volilo 63 poslancev, 49 jih je podprlo Likudovega kandidata Shaula Amorja, belih glasovnic pa je bilo sedem. Pred 74 leti v Tel Avivu rojeni Weiz-man je med ustanovitelji izraelskega vojnega letalstva. V politiko je vstopil, ko mu je bilo jasno, da zaradi svojih konservativnih idej ne bo nikoli postal šef generalštaba izraelske vojske. Leta 1977 ga je takratni vodja Likuda imenoval za obrambnega ministra. VVeizman pa se je kaj kmalu skregal z Likudom in postal sinonim neodvisnega politika, ki se zavzema za mir na Bližnjem vzhodu. Bil je tudi med prvimi politiki, ki se je sestal z voditelji PLO. IRAK-OZN / GENERALNI SEKRETAR ZDRU2ENIH NARODOV O RESOLUCIJI 1154 Koti Annan zavrnil ameriško razlago resolucije Varnostnega sveta o Iraku O »najhujših posledicah« odloča VS - O avtomatizmu ne more biti govora Francoski diplomat Bertrand Dufourp in iraški podpredsednik Jarek Aziz (Telefoto AP) NEW YORK - Generalni sekretar Združenih naro- -dov Koli Annan je zavrnil ameriško razlago resolucije 1154, po kateri »najhujše posledice« za Irak v primeru, da ne bi spoštoval dogovora o nadzorstvu razorožitve, pomeni avtomatičen vojaški napad. Za Kofija Annana sklep o vojaškem kaznovanju Iraka lahko sprejme le Varnostni svet OZN. Generalni sekretar je tudi prepričan, da do tega ne bo prišlo, ker bo Irak dosledno spoštoval dane obljube, ker dobro ve, kaj ga čaka v nasprotnem primeru. Vesti iz Bagdada, kjer se na obisku mudi generalni tajnik francoskega zunanjega ministrstva Bertrand Dufourq, posebni odposlanec predsednika Chiraca, so obetavne. V pogovoru z iraškim podpredsednikom Tarekom Azizom je francoski diplomat dobil dodatna zagotovila, da bo frak spoštoval dane obljube. Francoska diplomacija je sedaj med najaktivnejšimi in ne skriva, da je njen cilj preklic gospodarskih sankcij proti Iraku, ki so jih uvedli, potem ko je Irak zasedel Kuvajt. Kot prvo je Francija že sklenila, da bo okrepila francosko prisotnost v ekipah za nadzorstvo iraške razorožitve Unscom. Včeraj pa je Francija preprečila, da bi severnoatlantski svet sprejel izjavo, v kateri bi navajal, da bi morebitna iraška kršitev danih obvez imela »najhujše posledice«. Za Pariz bi taka izjava bila v sedanjem trenutku neumestna, ker je bila resolucija VS čisto dovolj. Odnosi med Slovenijo in ZRJ se obnavljajo BEOGRAD - Beograjska televizija BK Telecom je v včerajšnjem popoldanskem dnevniku poročala o obisku črnogorske delegacije, ki jo vodi minister brez listnice Vojin Lazarevič, v Ljubljani, kjer jo je sprejel podpredsednik slovenske vlade Marjan Podobnik. Člani črnogorske delegacije so se s svojimi gostitelji pogovarjali o pospešitvi gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Cmo goro, največ govora pa je bilo o možnih slovenskih naložbah in prenosu tehnologije v črnogorski turizem. Lazarevič je po pogovorih izjavil, da bo vse, kar bo napravila črnogorska delegacija v Sloveniji, v korist Črne gore, ZRJ in Slovenije. Beograjska zasebna tiskovna agencija Beta pa je včeraj sporočila, da bo delegacija ministrstva za zunanje zadeve ZRJ na čelu z njegovim političnim direktorjem Dragomirjem Vučičevičem prišla na obisk v Ljubljano 9. marca. Namen tega obiska je nadaljevanje pogovorov med državama o vzpostavitvi diplomatskih in konzularnih odnosov, ki so se začeli lansko leto, poroča Beta, ki se sklicuje na slovensko zunanje ministrstvo. CookjeTudjmana obtožil »nestrpnosti« SARAJEVO - Britanski zunanji minister Robin Cook je hrvaškega predsednika Franja Tudjmana obtožil »nestrpnosti« do drugih etničnih skupnosti. Kot je povedal Cook, takšno obnašanje ni primemo za državo, ki si želi ponovno okrepiti vezi z Evropo. Na tiskovni konferenci ob koncu obiska v BiH je Cook poudaril »regionalno razsežnost« bosanskega problema ter ob tem dejal, da na zemljevidu Evrope ne sedaj in ne v prihodnosh ne bo prostora za Veliko Hrvaško ah Veliko Srbijo. Hrvaško vlado pa je obtožil, da je glavni krivec za težave pri vračanju muslimanskih in srbskih beguncev na tista območja BiH, ki so pod hrvaškim nadzorom. Madžarska m Slovenija imata zgledne odnose BUDIMPEŠTA - V zadnjih štirih letih je madžarska pohtika naredila vse, da bi zaščitila nacionalne interese, in dosegla vse, kar je bilo realno mogoče, je madžarski zunanji minister Laszlo Kovacs dejal članom parlamentarnega odbora za zunanjo politiko. Minister je odnose s Slovenijo in Avstrijo označil kot zgledne, medtem ko so odnosi s Hrvaško in Ukrajino dobri. Odnosi z Romunijo se izboljšujejo, medtem ko je v odnosih s Slovaško po njegovem mnenju treba še precej za postoriti. Grčija prvič severno sosedo imenovala Skopska Makedonija ATENE - Grčija je svojo severno sosedo Makedonijo danes prvič poimenovala Skopska Makedonija. Tiskovni predstavnik vlade je namreč napovedal, da bo »državni sekretar Skopske Makedonije Ognen Male-ski v četrtek obiskal Atene«. Omenjeno ime so v zadnjem času večkrat uporabili grški časniki. Uradne Atene sicer trdijo, da je zanje ime Makedonija nesprejemljivo, češ da pripada grški narodni dediščini. V Nemčiji aretirali nacističnega zločinca STUTTGART - Nemške oblasti so aretirale 78-letnega nekdanjega nacističnega poveljnika, ki je sodeloval pri pobojih poljskih Židov med H. svetovno vojno. Poveljnik, čigar imena niso javno objavih, je priznal, da je novembra 1943 v koncentracijskem taborišču Majdanek na Poljskem kot član Gestapa sam ustrelil 500 moških, žensk in otrok. Nekdanjega nacista so na njegovem domu v Stuttgartu aretirali v torek, že od lanskega julija pa proti njemu teče preiskava. Nova turistična atrakcija v Egiptu JAZIRAT ASU AN - Na otoku Jazirat Asuan na Nilu, 900 kilometrov južno od Kaira, so po 30 letih arheoloških izkopavanj in restavratorskih del javnost odprli 5000 let staro mesto z egipčanskimi templji in rimskim amfiteatrom. Obiskovalci se bodo lahko sprehajali po muzeju na prostem, ki se razteza na osmih hektarih, in si ogledali spomenike iz obdobja pred dinastijami (3300 let pr. n. št.) ter kasnejše, vse do bizantisnke dobe (od 395 do 642 n. št). Skoraj tretjina Rusov bi odpustila Stalinu MOSKVA - Približno tretjina Rusov je sovjetskemu diktatorju Josipu Stalinu odpustila na milijone žrtev, ki jih je zahtevalo njegovo samodrštvo. Glede na izsledke raziskave, ki jo je izpeljal javnomnenjski inštitut VZIOM, 28 odstotkov vprašanih ljudi meni, da je bil Stalin »nečloveški tiran«, 16 odstotkov pa ga je opisalo kot »modrega voditelja, ki je Sovjetsko zvezo popeljal k razcvetu.« V raziskavo je bilo vključenih 1600 Rusov iz različnih območij države. OBČINA / PO 9-URN1 RAZPRAVI V OBČINSKEM SVETU ŠTANDREŽ / SREDIŠČE ZA STAREJŠE KRAJANE Večinska koalicija odobrila proračun Opozicija: Volilna propaganda prikriva popolno praznino Center Srečanje je končno zaživel Pobuda rajonskega sveta - Prostori bodo zaenkrat odprti ob torkih od 14. do 17. ure Goriški občinski svet je včeraj ponoči nekaj pred 3. uro odobril letošnji proračun in program za triletje 1998-2000. Po županovem poročilu, predstavitvi proračunskih postavk in prvih posegih na -ponedeljkovi seji je pred-sinoči bilo potrebnih še skoraj devet ur za razpravo, v katero so posegli svetovalci vseh skupin. Presenečenj ni bilo, saj je za proračun kompaktno glasovala večinska koalicija in sicer 24 svetovalcev skupin Forza Italia, Nacionalnega zavezništva, CCD in CDU vključno z nekdanjim li-gašem Zamparom, ki nastopa v občinskem svetu kot neodvisen, četudi je dejansko prestopil v vrste FI. Proti je glasovalo 9 svetovalcev opozicije (DSL, Zeleni,»Cittadini p er 1’Isontino«, Ljudska stranka, Severna liga, MS-FT). Več svetovalcev opozicije, med temi tudi predstavnik SSk, ki so se med razpravo izrekli proti proračunu, je dolgo sejo zapustilo že pred glasovanjem. Načelniki strank večinske koalicije so skušah v svojih posegih in glasovalnih izjavah podkrepiti optimistične poglede, s katerimi že sam župan Valenti ni štedil v programskem poročilu. Govorili so o novi podobi Gorice, o njenih ambicijah, da bi se uveljavila kot vodilno mesto v pokrajinskem merilu in da bi hkrati pridobila težo v deželnem okviru, pa tudi da bi razvila ekonomski potencial, ki ji ga nudi ugodna geopolitična lega na križpotju pomembnih evropskih prometnic. Tu- di proračunske izbire uprave, so pudarjali, so torej dosledno usmerjene v razvoj te vloge mesta. »To je le volilna propaganda, s katero večina začenja svojo kampanijo pred junijskimi volitvami«, je bila soglasna ocena predstavnikov opozicije, ki so pri razčlenjen-vanju posameznih poglavij županovega poročila in finančnega dokumenta opozorili na velik razkorak med proglasi in stvarnimi dejstvi. Uprava govori o Gorici kot središču pokrajine, v resnici pa mesto že dolgo ni bilo tako osamljeno, kot je danes z Valentijevo upravo, so očitali. Desnosredinska koalicija se je zaprla vase, bolj kot dialog je iskala vsako priložnost za konflikt z Deželo, kot dokazuje tudi nedavna afera glede predstavnika družbe S dag v upravnem odboru tovornega postajališča v Cervinjanu. Tudi zavzemanje za dialog čez mejo ne prepriča opozicije, ki se še spominja časov, ko je ta uprava dosledno s politiko Berlusconijeve vlade in podtajnika Caputa zaostrovala odnose na meji. Pod silo razmer so danes nekoliko popravili to usmeritev in se oprijeli celo čezmejnega sodelovanja bolnišnic, ki so ga še včeraj ostro zavračali, v tem pa niso prepričljivi. Podobno je z evropskimi milijardami za preustroj obmejnega gospodarstva, meni opozicija. Se lani se je občin- ska uprava preuranjeno veselila 300 milijard financiranj. Potem ko so razumeli, da so se opekli, se danes zadovoljujejo s 30 milijardami, pa še iz teh najbrž ne bo nič, saj še ni videti enega samega načrta. Druge kritike so šle še na račun kulturne politike, kjer gotovo ni dovolj potratna marketinška promocija goriškega gradu, in na račun drobnih izbir uprave, ki je pred štirimi leti vihtela zastavo čistoče, urejanja cest in pločnikov ter “mesta po meri človeka”. Rezultati so danes vsakomur pred očmi, zato ta večina ne zasluži zadostne ocene, so svoj nasproten glas o proračunu utemeljili svetovalci opozicije. GORICA / PREDSEDNIK IACP OSTRO NAPADEL VALENTIJEVO UPRAVO »Občina namerno zavrača 20 milijaid« Zakasnele in napačne izbire naj bi povzročile izgubo financiranja za ljudske hiše Predsednik ustanove za ljudske hiše IACP je včeraj preko stolpcev italijanskega dnevnika sprožil težak napad na občinsko upravo župana Valentija. Predsednik Franco Stagni očita občini, da je zavestno bojkotirala načrtovanje za ti. rajonske pogodbe, da je z zakasnelimi in napačnimi izbirami izrazi-la»jasno politično voljo, da zavrže 20 milijard možnih državnih financiranj za sanacijo mestnih jeder in pridobitev novih ljudskih stanovanj«. Besede so težke kot kamni, zlasti če upoštevamo, da Stagni tudi sam pripada desni sredini in je lani bil kandidat Pola svoboščin za župana v Tržiču. Nov vir državnih financiranj v okviru ti. rajonskih pogodb je v Gorici napovedal že oktobra lani sam podtajnik za javna dela Gianni Mattioli, ki je ob odpovedi finan-carske šole sprejel posebne obveznosti do našega mesta. Goriški občini je informacijo ponudil štiri mesece pred uradno objavo razpisa, da bi lahko pravočasno pipravi-la načrte. Predsednik IACP Stagni danes ugotavlja, da občinska uprava celih 5 mesecev ni mignila niti z mezincem, nazadnje pa se je odločila za neuresničljiv načrt. Občina je namreč izbrala območje med ulicama Cascino in Garibaldi, pravi Stagni, kjer ni večjih poslopij in površin, številne stavbe so že sanirane in vsekakor manjkajo pogoji za spodbujanje investicij javnih in zasebnih subjektov, ki jih predvidevajo rajonske pogodbe. Stagni izraža celo dvom, ali ni izbira tega območja izraz težnje, da se favorizirajo lastniki, ki bi v trenutku krize na nepremičninskem tržišču tako bolje prodali svoje poslopja. Predsednik IACP še ugotavlja, da je zadržanje občinske uprave žaljivo do podtajnika Mattiolija, ki se je konkretno zavzel za Gorico, neodgovorno spričo perečega pomanjkanja ljudskih stanovanj v mestu (kar 200 goriških družin čaka na dodelitev stanovanja IACP) in nerazumljivo, ko zavrača možnost pridobitve 20 milijard lir. Časa ni več veliko, saj je treba načrte predložiti v roku 90 dni, zaključuje Stagni, ki daje razumeti, da je zamujeni čas morda še mogoče nadoknaditi, vendar le z izrednim angažiranjem občinskih funkcionarjev in upraviteljev. Pobuda rajonskega sveta v Standrežu, da bi za starejše občane odprli javni prostor za srečevanje, pogovor, branje, predavanja in podobne dejavnosti, se je uresničila. V torek je središče “Srečanje - Incontro” v stavbi v Mihaelovi ulici, nasproti vrtca in v bližini šole, prvič odprlo vrata, ki bodo odslej odprta vsak torek od 14. do 17. ure, kasneje, ko bodo dozoreli pogoji, pa morda tudi večkrat na teden. Predsednik rajonskega sveta Božidar Tabaj je na slovesnosti ob odprtju za skupnost vsekakor pomembnega središča pojasnil namen, naj center nudi kar največ možnosti za srečevanje in pogovor ter aktivno družabno življenje starejših občanov. Zahvalil se je za pomoč in sodelovanje župnije pri uresničevanju načrta in predvsem orga- nizaciji dejavnosti v novih prostorih in napovedal možnost, da bi v prihodnje skušali urediti še kakšno dodatno dejavnost v korist starejših občanov. Tako razmišljajo o ureditvi ambulante, da ne bi bilo treba starejšim občanom v mesto. Odprtje središča so pozdravili župnik Karlo Bolčina, predstavnica KD O. Župančič Elda Gravner in predstavnik sindikata upokojencev Vittorio Battara. Odprtje središča je bilo predvideno že v začetku novembra, a so se dela za ureditev prostorov in dostopa zavlekla preko predvidenega roka. Pomembno je, da je zaživelo in da se ga bodo krajani, ki jim je namenjeno, posluževali v čim večjem številu. Na sliki (foto Bumbaca) prva tombola v novem središču za starejše štan-dreške krajane NOVICE Gorica mesto ob meji in po novem v osrčju Evrope Pokrajinski odbor združenja ACLI prireja danes ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani javno srečanje o vlogi Gorice, mesta ob meji in mesta v središču Evrope. Izhodiščno poročilo bo imel inž. Nicolo Fomasir predsednik študijskega centra »Rizzatti«. Napovedujejo poseg goriškega župana Valentija in predsednika Pokrajine Brandolina. Potek srečanja bo vodil in usklajeval pokrajinski predsednik združenja ACLI Silvio Razza. Dokumentarna razstava o rudarjih v belgijskih rudnikih V muzeju v Fari bodo danes ob 18.45 odprli fotografsko razstavo o rudarjih, ki so v prvem povojnem obdobju šli s trebuhom za kruhom, predvsem v belgijske rudnike. Na slovesnosti ob odprtju bodo spregovorih Ferruccio Clavora, Antonio Scarano in Loredana Franco. Razstava sestoji iz dveh delov: prvi obravnava pojav izseljeništva v Beneški Sloveniji, drugi pa na Goriškem. Pokroviteljstvo nad razstavo "Morire di miniera” je prevzela goriška pokrajinska uprava. Razstava bo na ogled do 29. marca. Pogin rib v kanalu De Dottori Že konec prejšnjega tedna so na območju namakalnega kanala De Dottori, na odseku v Tržiču, ugotovili množičen pogin rib. Podoben pojav so včeraj zabeležifi v Ronkah, kjer so iz vode pobrah okrog 300 kilogramov rib. Ker je kanal že nekaj dni suh (zaradi del na območju Zagraja), so se ribe zatekle v kotanjo z vodo v bližini hidrocentrale. Menda so poginile zaradi pomanjkanja kisika, ne izključujejo pa niti drugih vzrokov. _________KULTURA / V PETEK V KULTURNEM CENTRU LOJZETA BRATU2A Zjutraj predstavi Goriškega vrtiljaka, zvečer Opera gledališča Verdi iz Trsta Kar bogat spored prireditev so prejšnji petek imeli v centru Lojzeta Bratuža. V dopoldanskem času so se na dveh predstavah v okviru Goriškega vrtiljaka, ki ga prirejajo v sodelovanju s Primorskim dramskim gledališčem, zbrali otroci iz vrtcev in osnovnih šol ter prisluhnili pravljici Zvezdica zaspanka. Zvečer pa je v veliki dvorani gostovala opera tržaškega gledališča Verdi z Rossinijevim delom »La cambiale di matrimonio« pod taktirko Herberta Handta. Organizator prireditve je bila Mestna glasbena šola. Glede otroških gledaliških predstav naj povemo, da se bo Goriški vrtiljak spet zavrtel prihodnji petek, 13. marca, ko bo na sporedu predstava Vilinček z lune. Na slikah (foto Bumbaca) prizor iz opere in otroci med predstavo GORICA / POSVET VZPI IN SORODNIH ZDRUŽENJ Z ZVEZO BORCEV IZ NOVE GORICE KINO H GLEDALIŠČE Borci izpostavili zavzetost za obmejno sodelovanje Preseči špekulacije s preteklostjo in utrditi prijateljstvo ob meji Predstavniki združenj borcev v narodnoosvobodilnem boju iz obeh Goric so se včeraj zbrali na skupnem zasedanju v go-riskem Kulturnem domu, da bi razpravljali o medsebojnih osnosih ob sloven-sko-italijanski meji. Pobudnik srečanja je bil pokrajinski odbor VZPI-ANPI, udeležili pa so se ga tudi predstavniki odporniških združenj AVL, ANED in ANPPIA ter delegacija Zveze borcev iz Nove Gorice, ki jo je vodil predsednik Vladimir Krpan. Zasedanje je uvedel Silvino Poletto v imenu mestne sekcije VZPI, ki je podčrtal dvoje misli: pomen odnosov med nosilci yelikih zgodovinskih izkušenj za razvoj prijateljstva ob meji in vlogo, ki jo slovenska prisotnost v Gorici ima kot dejavnik razvoja in kulturne rasti mesta. Glavno poročilo je nato imel pokrajinski predsednik VZPI sen. Silvano Ba-cicchi, ki je poročal o srečanju državnih delegacij ANPI in Zveze borcev Slovenije, ki je bilo sredi januarja v Bologni. Na srečanju sta delegaciji ocenili sodelovanje in perspektive razvoja medsebojnih odnosov. Poleg obširne informacije o stanju in aktualnih problemih v obeh državah so pomembno mesto na srečanju v Bologni imeli prav obmejni odnosi v našem prostoru. Delegaciji sta pozitivno ocenih vlogo borčevskih združenj v tem prostoru pri odbijanju nacionalističnih napadov na sodelovanje, ki se občasno pojavljajo na obeh straneh meje. Zveza borcev Slovenije je še posebej pohvalila doslednost ANPI v podpori prizadevanjem za pravično zakonsko zaščito Slovencev v Italiji. Obe delegaciji sta s tem v zvezi poudarili tudi načelni pomen zaščite manjšin na obeh straneh meje, saj je prav ta zaščita pokazatelj resnične stopnje demokracije v vsaki od obeh držav. Bacicchi se je dotaknil še vprašanja potvarjanja zgodovine in špekulacij s preteklostjo, med katere je uvrstil tudi pobudo za sporni spomenik “goriške-mu ljudstvu”, ki ga hočejo postaviti goriški nacionalisti. Izrazil je željo in pričakovanje, da bo ita-lijansko-slovenska paritetna komisija, ki preučuje kočljive zgodovinske trenutke, čimprej zaključila svoje delo in z objavo objektivnih izsledkov presegla spore in prepogoste špekulacije s preteklostjo. V razpravi, ki je sledila, so posegli številni med navzočimi in izpostavili še druga aktualna vprašanja v zvezi s sodelovanjem tako na krajevni kot na meddržavni ravni. Zasedanje so zaključili s podpisom izjave, v kateri borčevski predstavniki iz Gorice in Nove Gorice poudarjajo pomen ohranjevanja in razvijanja prijateljstva, ki je vzklilo v skupnem boju proti naci-fašizmu in ki je danes usmerjeno predvsem v utrjevanje miru, sožitja in sodelovanja v korist prebivalstvu na obeh straneh meje. Na sliki (foto Bumbaca) pogled na udeležence zasedanja Predvajanje filma in akcija »Cvet za ženske v Kabulu« Koordinacijski odbor čensk v gibanju Oljke prireja nocoj ob 20.45 v Kulturnem domu v Gorici predvajanje filma »L’ospite dbnverno« Alana Rickmana z Emmo Thompson v glavni vlogi. V odmaknjeni vasici sredi ledene zime mati priskoči na pomoči hčeri, ki je izgubila moža. V ozadju srečanja-spopada med generacijama nastopajo še druge ženske. Predvajanje filma sodi namreč v okvir praznovanja dneva žensk. Po filmu bo družabnost, zbirali pa bodo tudi podpise za akcijo »Cvet za ženske v Kabulu«, ki jo komisija za enakopravnost pri predsedstvu italijanske vlade prireja v okviru leta človekovih pravic OZN. Akcijo je na Goriškem aktivno podprlo pokrajinsko odbomištvo za enake možnosti med spoloma, ki namerava praznovati letošnji 8. marec s solidarnostno akcijo do žensk v Afganistanu. Verski goreč- neži Talibani so v Afganistanu uvedli režim, ki ženskam onemogoča pravice do svobodnega izražanja, zaposlitve, študija, celo do enake zdravstvene oskrbe kot moški in do koriščenja mednarodne humanitarne pomoči. Pod temnimi šali, ki jih morajo nositi, so ženske kot nevidna bitja, brez najosnovnejših človekovih pravic. Solidarnostna akcija obsega zbiranje podpisov v podporo zahtevi, naj OZN in druge mednarodne organizacije ne priznajo režima Talibanov, dokler ne preneha s diskriminacijo med spoloma. Mednarodne organizacije naj z vsemi oblikami pritiska zagotovijo humanitarno pomoč ženskam in spoštovanje osnovnih človekovih pravic v Afganistanu. Pokrajina je pole za zbiranje podpisov dostavila tudi občinam, šolam, združenjem in sindikalnim organizacijam. KONCERT / PRIČAKOVANJE ZA KANTAVTORJA ŽALNA SEJA / MLADINSKA SEKCIJA SSK Massimo Bubola bo jutri nastopil v Gorici Predstavil bo skladbe iz CD-ja »Man Tresor« Jutri ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici nastopil znani italijanski kantavtor Massimo Bubola. Koncert, ki bo prvi nastop Bubole v Gorici, sodi v okvir glasbenega festivala »Across the Border« (Prekoračimo meje), ki ga prireja kulturna zadruga Maja v sodelovanju z ZSKD, KGM in drugimi goriškimi organizacijami. Massimo Bubola je doma iz Verone in v italijanskem glasbenem svetu izstopa še posebej kot odličen avtor in izvajalec. Mnoge njegove pesmi so peb znani italijanski pevci kot Fabrizio De Andre, Fiorella Mannoia, Mauro Paganini, Cri-stiano De Andre in skupina Gang. Na koncertu v Gorici, ki bo v okviru njegove turneje po Italiji edini v Furlaniji-Julijski krajini, bo Bubola predstavil svoj zadnji CD »Mon Tresor«, ki ga je glasbena kritika označila »za enega izmed najlepših glasbenih produktov v Italiji v zadnjih letih«. V uradu Kulturnega doma (tel. 33288) je v teku predprodaja vstopnic (cena vstopnice je 15.000 lir). Interesenti naj zaradi omejenega števila sedežev pohitijo. Na sliki: Massimo Bubola Igor je imel kup načrtov in idej Delal je za oživitev mladinskega glasila s tribuno različnih mnenj V torek zvečer so se predstavniki in člani mladinske sekcije Slovenske skupnosti Gorica zbrali na žalni seji, v spomin na Igorja Povšeta. ”V trenutkih, ko ostaja tišina edina možna dimenzija in je vsaka beseda odveč oziroma zaman, smo se zbrali prijatelji, da bi na preprost in neretoričen način počastili spomin na mladega Slovenca, ki je pustil za sabo neizpolnjivo praznino”, so zapisali v krajšem sporočilu Igorjevi prijatelji. V mladinski sekciji Slovenske skupnosti je Igor deloval v ožji skupini, ki si je prizadevala, da bi ponovno začelo izhajati mladinsko glasilo organizacije in pri tem poudarjal željo, da bi to moral postati list, pri katerem bi morali sodelovati mladi, ki imajo različne poglede na svet; glasilo bi moralo postati idealna debatna tribuna, za soočanje različnih stališč. Na torkovem srečanju so bili prisotni tudi predstavniki Športnega združenja 01ympia, saj je bil Igor prav pri 01ympiji v zadnjem obdobju najbolj angažnan in aktiven. GORICA KULTURNI DOM 20.45 »L’ospite d’inverno«. Rež. Alan Rickman, igra Emma Thompson. VITTORIA 1 17.30-21.00 »Titanic«. Rež. James Ca-meron, i. Leonardo Di Ca-prio in Kate VVinslet. VITTORIA 3 17.45-20.00-22.15 »Paradiso per-duto«. Robert De Niro, Ethan Hawke, Wynet Pal-trow. CORSO 17.15-19.40-22.00 »Starship troopers -Fanteria dello spazio«. Bi PRIREDITVE GALERIJA ARS in KATOLIŠKA KNJIGARNA vabita juhi ob 18. uri na predstavitev publikacije Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763 - 1787 (1804). Delo bo ob prisotnosti avtorjev predstavil dr. Branko Marušič. SKD DANICA prireja 7. marca družabno prireditev ob dnevu žena. Prijave pri Dolores Černič tel. 882222. KD Kras Dol-Poljane priredi ob dnevu žena, 14. marca, ob 20. uri na Palkišču družabni večer z glasbo. Prijave in informacije do 9. marca med 17.30 in 19.30 po tel. 78241 (Vanda Vižintin). DRUŽABNOST OB DNEVU ŽENA v Standrežu ne bo jutri pač pa v soboto, 21. marca, od 20. ure dalje v domu Andreja Budala. Prijave pri Marti tel. 21407. □ OBVESTILA SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da zaradi neugodnih snežnih razmer v nedeljo, 8. marca predvidenega društvenega smučarskega tekmovanja na Trbižu ne bo. V prihodnjih dneh bo znana dokončna odločitev. SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGEL IZ DOBERDOBA obvešča, da je na razpolago za informacije in izpolnjevanje obrazcev 730 in 740 (tudi za tiste, ki jih prvič želijo izpolniti) vsak četrtek na sedežu društva krvodajalcev ali v trgovini pri Mili. VZGOJNI CENTER KONZORCIJA CPAR prireja do 3. junija tečaj za dekoracijo, drobno mizarstvo, knjigovezništvo in podobne dejavnosti. Lekcije bodo ob ponedeljkih in sredah od 9. do 12. ure na sedežu v Podgori, Ul. Slata-per 27. Informacije od ponedeljka do petka na tel. 392229. s_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča umik odhoda avtobusov za izlet 8. marca: 1. avtobus ob 9. uri izpred gostilne Primožič skozi Pod-goro in Standrež, 2. avtobus iz Standreža skozi So-vodnje. NAPREDNE ZENSKE IZ DOBERDOBA in turistična agencija Uniplan organizirajo ob 8. marcu izlet na Bled. Vpis in vse informacije dobite v gostilni Peric v Doberdobu, tel. 78000 (Ivica ali Mario Peric). moška oblačila ul. Carducci 24 tel. 537561 ODER 90 vabi na premiero komedije Vladimirja Katajeva v treh dejanjih Dan oddiha. Predstava bo v soboto, 7. marca, ob 20.30 KG Lojzeta Batuža. i j LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’UDINE, Trg sv. Frančiška 4, tel. 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497. LEKARNA V SO-VODNJAH dr. M. Rojec, Ul. I. maja 32, tel. 882578. POGREBI Danes: ob 14. uri, Maria Blason iz splošne bolnišnice v Moš. Ob izgubi dragega Igorja izreka prizadetim svojcem iskreno sožalje učno in neučno osebje Didaktičnega ravnateljstva Doberdob Prijatelji s Centra »Emil Komel« se pridružujemo žalovanju ob tragični smrti mladega Igorja. Prizadetim staršem in sorodnikom izražamo svojo bližino. Globoko pretreseni ob izgubi našega bivšega učenca Igorja Povšeta izrekamo družini iskreno sožalje osebje Srednje šole »Ivan Trinko« Ob boleči izgubi dragega Igorja izrekajo prof. Mariji Češčut, tajnici Metodi Češčut ter staršema občuteno sožalje dijaki, ravnateljica, učno in neučno osebje Pedagoškega liceja »S. Gregorčič« Kulturni center Lojze Bratuž sočustvuje s starši in sorodniki ob boleči izgubi dragega Igorja. Ob nenadni izgubi Igorja izreka družini Povše in društvu 01ym-pia občuteno sožalje Pokrajinski odbor Italijanske odbojkarske zveze Gorica V tem neizrecljivo hudem trenutku izreka težko prizadeti družini Janeza Povšeta iskreno in občuteno sožalje Radijski oder Ob izgubi drage none Zore izrekajo vnuku Martinu iskreno sožalje sodelavci GOSERVIS-a. Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. 12 O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 H JAVNI RAČUNI / OCENE LANSKIH MAKROEKONOMSKIH PODATKOV V BILTENU BANKE ITALIJE n Uspešno uravnovešanje računov, toda s pretiranim davčnim pritiskom Centralna banka kritizira nestrukturno naravo lanskih proračunskih ukrepov RIM - Za pomirjujočo podobo sanacije italijanskih javnih računov, ki je dosegla vrhunec, ko se je deficit konec leta 1997 ustavil pri 2, 7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), se skriva še cela vrsta nerešenih problemov, kot previsoki odhodki za pokojnine, razni zasilni ukrepi in eksplozivne pasti, kakršna je rastoči davčni pritisk. Opozorilo je vsebovano v ekonomskem biltenu Banke Italije, v katerem je sicer potrjen velik napredek v javnih računih, ki je bil dosežen lansko leto, in to kljub skromni gospodarski rasti (+1, 5%). Toda nadaljevanje zniževanja javnega primanjkljaja bo treba doseči s strukturnimi in ne enkratnimi posegi, kakršen je bil davek za Evropo, opozarja centralna banka. Glede na veliko bolj spodbudno gospodarsko konjunkturo (letos naj bi BDP zrasel za najmanj 2%), guverner Fazio pričakuje od vlade, da se ne bo veC omejevala le na obrobne popravke, ampak da bo ukrepala za rešitev nekaterih še nerešenih proračunskih problemov. Občutno zmanjšanje javnega primanjkljaja - je zapisano v biltenu centralne banke - je bilo doseženo predvsem z višanjem davčnega pritiska, ki se je lani dvignil za 2 odstotka in se vrnil na raven iz leta 1993, ko je bil na ravni približno 44 odstotkov BDP. Tehniki emisijskega zavoda svetujejo v zameno razširitev davčne osnove z zmanjševanjem davčnega utajevanja, erozije in skrivanja dohodkov, kar bi lahko odprlo pot za znižanje davčnih količnikov. Sedanje ravni davčnega odvzema so še posebno vi- soke za davkoplačevalce, ki v celoti izpolnjujejo svoje dolžnosti, opozarja Banka Italije, to pa lahko dolgoročno privede do motenj v ekonomskih izbirah in prepreči legalizacijo sivega gospodarstva. Za pospešitev uravnovešanja javnih računov se je poleg tega posegalo po začasnih ali enkratnih ukrepih, in to v vrednosh 1% BDP, za približno dve tretjini pa gre za ukrepe, ki v prihodnjih letih ne bodo imeli nobenega učinka (medtem ko tvorijo ostalo tretjino negativni posegi na račun prihodnjih let). Skratka, pohvala, a tudi graje Banke Italije za lansko leto, medtem ko so se za letos enkratni posegi skrčili, ostajajo pa dvomi o mehanizmih rasti pokojninskih izdatkov. Na sliki: guverner Banke Italije Antonio Fazio TRENDI / JAVNE FINANCE - Tudi Prodi zanika dodatni manever, a vabi k budnosti Največlja skrb zniževanju dolga BRASILIA - Nobenega dodatnega manevra ne bo, .je včeraj po ministru Ciampiju zagotovil tudi premier Prodi, ki se mudi na uradnem obisku v Braziliji. V zvezi z novico, da bi bilo treba letos skrčiti socialne izdatke za 4.000 milijard lir, kot je dejal zakladni minister, je Prodi pojasnil, da bi lahko šlo za »preprost popravek in da številka ni velika, sploh pa ne taka, da bi spremenila račune.« Toda predsednik vlade je kljub temu priznal, da ni mogoče niti za trenutek zmanjšati pozornosti, kajti proračunska ravnovesja je treba se izboljšati. V prvi vrsti seveda na področju javnega dolga, je dodal premier, kajti to je problem, ki najbolj moti evropske partnerje Italije. Iz zakladnega ministrstva je prišla včeraj potrditev, da za dosego 2, 8-odstotnega deleža javnega primanjkljaja na bruto domači proizvod letos ne bodo potrebni dodatni varčevalni posegi v javni proračun, in to po zaslugi ugodnega gibanja porabe in zniževanja izdatkov za obresti na javni dolg. Možnost korektivnega manevra najbolj vztrajno zanika prav zakladni minister Ciampi. NOVICE Predstavitev tržaškega obrata podjetja Alcatel Italia TRST - Kljub temu, da deluje v Trstu že sedem let, se družba Alcatel Italia še ni predstavila mestu, ker se je z vsemi miCmi posvečala krepitvi svojih dejavnosti na tem območju. Njen obrat v industrijski coni (Ul. Monte d’Oro 14), ki zaposluje 340 oseb in je leta 1966 ustvaril za skoraj 350 milijard lir prometa, je zdaj dokončno prenovljen in je po mnenju vodilnih »cvet v gumbnici« te pomembne mednarodne družbe s področja telekomunikacij. Predstavitev tržaškega obrata bo jutri ob 11. uri na sedežu v industrijski coni. Telital vlaga na Siciliji TRST - Grupa Tehtal, ki je edini italijanski proizvajalec mobilnih telefonov, bo investirala 30 milijard lir v izgradnjo obrata za proizvodnjo elektronskih naprava v Enni na Siciliji. V prvi fazi investicije bo Telital zagotovil 200 delovnih mest, proizvodnjo pa naj bi zaceh že proti koncu leta. Predvideno je tudi sodelovanje državnega javnega partnerja z manjšinskim kapitalskim vložkom. Evropska komisija sklenila kaznovati Italijo zaradi Decta BRUSELJ - Evropski komisar za konkurenco Karel van Miert je včeraj obvestil tisk, da je Evropska komisija po nekajmesečnem opozarjanju Rima sprejela sklep, da Italijo kaznuje zaradi mestnega mobilnega telefona Dect. Bruselj je namreč od Rima zahteval, naj razdeli Telecom Italia na veC družb, paC glede na vrsto telefonije, na kateri deluje. Minister za telekomunikacije Maccanico je pojasnil, da zahteve Bruslja ni bilo mogoče izpolniti brez posebnega zakona, ki zahteva seveda daljši rok. Evropski komisar Mario Monti je ob tem dejal, da bo imela Italija dovolj Časa za pojasnila in ureditev problema. r-| POGOVOR ih Slovenija bo motala zapreti brezcarinske prodajalne BRUSELJ - V Bruslju bodo danes o vprašanju prostocarinskih prodajaln v Sloveniji govorili izvedenci Evropske unije in Slovenije. Pri tem prihaja do razhajanja v vprašanju, ah se je Slovenija zavezala, da bo do srede letošnjega leta ukinila te prodajalne ali bo do julija samo sprejela ustrezne ukrepe za ta korak. Kot je v mnenju o Sloveniji, ki je del Agende 2000, zapisala Evropska komisija, »se Slovenija najkasneje do 1. julija 1998 namerava uskladiti s priporočilom sveta za carinsko sodelovanje iz leta 1960.« To priporočilo ne dovoljuje prostocarinskih prodajaln na kopenskih mejah, niti na ozemlju Evropske skupnosti, zato bo ukinitev tovrstnih prodajaln pogoj za vstop v unijo. TRGOVINA / IZVOZ EU Izvoz EU v Srednjo in Vzhodno Evropo raste Slovenija med temi državami na 4. mestu BRUSELJ - Izvoz Evropske unije v Slovenijo je leta 1996 dosegel 7-odstotni delež v celotnem izvozu EU v države Srednje in Vzhodne Evrope, v svojem poročilu ugotavlja Eurostat. Slovenija se je na lestvici štirinajstih držav Srednje in Vzhodne Evrope kot izvozno tržišče EU uvrstila na Četrto mesto, in sicer za Poljsko, kamor gre 28, 5 odstotkov vsega izvoza, za Češko, ki beleži 20, 1-odstoten delež in Madžarsko s 14, 4-odstotnim deležem. Za Slovenijo se s 6, 4 odstotka uvršča Romunija, s 5, 7 odstotka ji sledi Slovaška, s 5, 6 odstotki Hrvaška, z 2, 4 odstotka je nato na lestvici Estonija, prav tako 2, 4-odstotni delež izvoza EU v države Srednje in Vzhodne Evrope beleži Bolgarija, 2, 1 odstotka Litva, 1, 6 odstotka Latvija, 1, 2 odstotka Makedonija, 1, 1 odstotka Albanija in 0, 8 odstotka Bosna in Hercegovina. Izvoz EU na to območje se je v prvi polovici lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 1996 povečal za 20, 7 odstotka, potem ko se je od leta 1995 do leta 1996 povečal za 18, 8 odstotka. Izvoz v omenjenih 14 držav je leta 1996 dosegel vrednost 69, 5 milijarde ekujev, v prvi polovici leta 1997 pa 39, 7 milijarde ekujev. EU je leta 1996 beležila 20 milijard presežka, v prvi polovici lanskega leta pa 11, 7 milijarde ekujev. Ključna država v trgovanju EU z državami Srednje in Vzhodne Evrope je Nemčija, ki je v prvi polovici leta 1997 na območje izvozila za 16, 3 milijarde ekujev blaga, njen delež v celotnem izvozu držav petnajsterice pa je bil 41-odstoten. Za njo se je z izvozom v vrednosti šest milijard ekujev in 15-odstotnim deležem uvrstila Italija, s 3, 7 milijarde ekujev vrednim izvozom in 9-odstotnim deležem pa je na tretjem mestu Avstrija. Uvoz EU iz držav Srednje in Vzhodne Evrope je v prvi polovici leta 1997 znašal 27, 9 milijarde ekujev, kar je za 16, 1 odstotka veC kot v enakem obdobju leto poprej. h SEJMI / PORDENON~|—| V soboto bo odprl vrata že 19. sejem vrtnarstva in cvettičarstva PORDENON - V soboto, 7. marca, bodo na pordenonskem sejmišču odprli vrtnarski sejem z naslovom Or-togiardino. Letos ga prirejajo že de-vetnajstic, kar priča o njegovi uspešnosti. Vrtnarji in cvetličarji bodo raz-stavjali na 25.000 kv. m površine, tako v paviljonih kot na prostem. Razstavljalcev bo 200. V nekaj ve C kot tednu dni (sejmišče bo odprto od sobote 7. do vključno nedelje 15. marca ob delavnikih od 14.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah od 9.30 do 19.30) pričakujejo nad 60.000 obiskovalcev. Toliko jih je bilo lani. Da ima ta sejem velik uspeh, je dokaz tudi v tem, da je kar 40 odstotkov obiskovalcev tudi kupcev razstavljenega blaga. Pričakujejo tudi obiskovalce iz Slovenije in Hrvaške, še zlasti iz primorskih krajev, kjer je flora drugačna kot v kontinentalnih predelih. Lani je Slovencev in Hrvatov bilo nad tri tisoč. V naši deZeli je 150 podjetij, kjer gojijo sadike dreves in cvetja. Na letošnji sejemski prireditvi bodo kot novost prikazali tudi, kakšno je zanimanje na Daljnem vzhodu za cvetličarstvo. (M. W.) ° MILANO - BEOGRAD ln6 / 9/17 LIZBONA 21/22 .° MADRID s/20 o 'x SPUT ./-6 OSOFUA 6/16 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url. J 030 N • N DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.37 in zatone ob 17.57. Dolžina dneva 11.20. LUNINE MENE' Luna vzide ob 10.58 in zatone ob 1.01. PLIMOVANJE Danes: ob 1.34 najvisje 28 cm, ob 9.06 najnižje -23 cm, ob 15.56 najvisje 3 cm, ob 20.03 najnižje -2 cm. Jutri: ob 3.02 najvisje 21 cm, ob 11.11 najnižje -26 cm, ob 18.41 najvisje 11 cm, ob 23.22 najnižje 1 cm. x- „. ATENE^a/i9 - ' wSX * ‘ ‘S' MORJE Morje mimo, temperatura morja 9,6 stopinje C. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen. Vremensko občutljivi ljudje se bodo slabo počutili, bodo razdražljivi in nemirni. ZveCer bo obremenitev popustila. me0 ^Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............9 1000 m.............5 1500 m.............2 °c 2000 m............-1 2500 m ............-3 2864 m.............-5 DANES TRBIŽ CELOVEC O 5/10 GRADEC 8/11 ‘Ž5> ‘S*1 M. SOBOTA O 8/13 o 3,7 xx n 7^-0 žtr 6Ž& O S. GRADEC 5/10 MARIBOR O 8/12 O PTUJ ČEDj 9/n o OVIDEM 9/11 ff1 5v$6 o KRANJ CEUE O 9/14 69 69 n,N. GORICA 9/11 GORICA^ q 9/11 UUBUANA 9/13 POSTOJNA n 7/10 & 9/is V N. MESTO 9/1S O O TRSTA . 10/12 H ^ PORTOROŽ O 10/13 69 V^^RNOMEL^ X?X5PATUA _XErK,A,r3 ' ■ PAZIN O Oblačno bo, padavine se bodo v zahodnih krajih okrepile. Meja sneženja se bo do večera spustila do nadmorske višine okoli 900 metrov. SOSEDNJE POKRAJINE: Poslabšanje vremena s padavinami bo od zahoda zajelo vse sosednje pokrajine. Ob Jadranu bo pihal jugo. JUTRI TRBIŽ O -5/5 O KRANJSKA GORA X 22 95 GRADEC 0/9 CELOVEC O ‘Ul 95