249 DIGNITAS  oročilo z Akademskega foruma Nove univerze z naslovom »Brez pravice ... Na okrogli mizi z naslovom »Brez pravice do pritožbe«, ki je potekala 18. maja 2022, so sodelovali dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič ter Alenka Puhar, ki je pogovor povezovala. V luči odmevne sodne odločbe ustav- nega sodišča 1 v zadevi kočevski proces so sodelujoči predstavili zgodovinski vidik in namen procesa, razlago ustavnega sodišča ter kritiko na sodno odločbo ustavnega sodišča, tako z vidika prava človekovih pravic kakor tudi mednarodnega kazenskega prava. 2 1. Kočevski proces leta 1943 Gre za sojenje 21 posameznikom, ki je potekalo jeseni leta 1943, natančneje od 09. do 12. oktobra v Sokolskem domu (danes Šeškov dom) v Kočevju. Izredno vojaško sodišče, ki je bilo ustano- vljeno z Odlokom Glavnega štaba Narodno osvobodilne vojske (NOV) in partizanskih odredov Slovenije (POS) z dne 08. 10. 1943 o ustanovitvi Izrednega vojaškega sodišča, 3 je zasedalo izključno le ponoči. Omenjeno sodišče je takrat 16 obtožencev obsodilo na smrt z ustrelitvijo, štiri obtožence pa je obsodilo na prisilno delo. Obsojenci na smrt so vložili prošnje za pomilostitev. Izvršni odbor OF, ki sta ga vodila kot predsednik Josip Vidmar in kot sekretar Boris Kidrič, je odločil, da se nobeni prošnji za pomilostitev ne ugodi. 4 Viktor Habič je bil med mnogimi ujetniki, ki so jih partizanske enote prijele ter so jim naposled sodile na kočevskem procesu 1 USRS Sodba Up-629/17-54, 13. 01. 2022. 2 Okrogla miza z naslovom BREZ PRAVICE DO PRITOŽBE, Nova univerza, 18. 05. 2022. 3 VSRS Sodba I Ips 44338/2012-48, 24. 03. 2015. 4 Koncilija, 2011, e-vir. Poročilo z Akademskega foruma Nove univerze z naslovom »Brez pravice do pritožbe« Anja Sirk 250 DIGNITAS  Poročilo z Akademskega foruma oktobra leta 1943. Obtožba se je glasila, da je bil Viktor Habič eno leto oborožen pripadnik belogardistov in pri italijanski blokadi v Bizoviku izdajal pripadnike Osvobodilne fronte, s čimer je pov- zročil internacijo 20 Bizovičanov ter usmrtitve 4 Bizovičanov in enega Hrušičana. Očitali so mu tudi, da je v belogardistično po- stojanko odpeljal starše in sestro partizana in jih med bojem po- stavil na vrata postojanke, tako da sta bila partizanov oče in sestra ustreljena. 5 Habič je bil obtožen in kasneje tudi obsojen na smrt zaradi istega historičnega dogodka oziroma dejanja izdajalstva kot je bil s sodbo Vojaškega sodišča v Ljubljani dve leti kasneje ob- sojen nekdo drug. Gre za osebo z istim imenom in priimkom, kot je bila priča zoper Viktorja Habiča na kočevskem procesu, Jakob Mojškrc. 6 Po vojni so mnogi, predvsem pravniki ter režimski zgodovi- narji, poudarjali, kako pomemben je bil kočevski proces za ra- zvoj pravosodja v nastajajoči državi. Navajali so tudi, da je soje- nje v kočevskem procesu potekalo po splošno veljavnih načelih procesnega prava. 7 Komunistična partija je oznanjala, da je ko- čevski proces bistveno pripomogel k razvoju slovenskega prav- nega reda ter da je služil kot vzor najnaprednejšemu sodstvu na svetu. 8 Zanimiva in omembe vredna je ugotovitev člana izrednega vo- jaškega sodišča, dr. Teodorja Tominška: »Naslednja zadeva, ki bi znala motiti pravnika je dejstvo, da nobena obtožnica in nobena sodba ne citira niti enega pravnega predpisa, na podlagi katere- ga je sodišče postopalo in izreklo sodbo. Takrat smo ugotovili, da taka formalno-pravna utemeljitev oziroma obrazložitev ni potreb- na in niti ne bi bila koristna. Saj je vendar šlo za tako zavržena in podla dejanja, za katera je samo po sebi jasno, da jih mora nujno obsojati vsak pošten človek, vsako napredno gibanje in je že samo po sebi razumljivo, da zasluži storilec zanje najstrožjo kazen. … V tem je posebna veličina naše NOB in ljudske revolucije in tako tudi poseben pomen kočevskega procesa. Njegovi rezultati niso pomembni le za naše osvobodilno gibanje, marveč so tudi razu- mljivi, sprejemljivi in potrebni za vso mednarodno javnost, za vse napredno človeštvo.« 9 5 Lovšin, 2017, e-vir. 6 Jaklič, 2022, e-vir. 7 Štefanič, 2022, e-vir. 8 Koncilija, 2011, e-vir. 9 Stanič, 2008, str. 208. 251 DIGNITAS  oročilo z Akademskega foruma Nove univerze z naslovom »Brez pravice ... 2. Zahteva za varstvo zakonitosti in ustavna pritožba Vrhovno sodišče RS je 24. marca 2015 zavrnilo zahtevo za var- stvo zakonitosti, s katero je Vida Svetek, hči enega izmed obsoje- nih v kočevskem procesu, uveljavljala razveljavitev sodbe Izredne- ga vojaškega sodišča. S slednjo je bil njen oče, Viktor Habič poleg številnih drugih med drugim zaradi kaznivega dejanja narodnega izdajalstva po hitrem postopku obsojen na smrtno kazen. 10 S tem je Vrhovno sodišče priznalo legitimnost in zakonitost sodišča, ki je tedaj, torej oktobra leta 1943, zasedalo v kočevskem Sokolskem domu. Trdili so, da je plenum OF imel pravico ustanavljati sodišča, za kar so kot podlago za tako ugotovitev navajali več aktov. 11 Gospa Svetek je zoper omenjeno sodbo Vrhovnega sodišča vložila ustavno pritožbo. Ustavno sodišče RS je po skoraj petih letih od vložene ustavne pritožbe v začetku tega leta odločilo. Od- ločitev je bila s 5:2 v škodo pritožnice. 12 Ustavno sodišče je torej potrdilo odločitev vrhovnega sodišča, da je izredno vojaško sodi- šče NOV in POS bilo sodišče po takrat veljavnih standardih, da ni šlo za sojenje, ki je služilo le predstavi za javnost – torej da ni šlo za show trial, dalje da so bili akterji oktobra leta 1943 predstavni- ki tedanje sodne oblasti, da je bilo zadoščeno zahtevam iz načela zakonitosti v kazenskem postopku ter tudi da so bila zagotovljena ustrezna procesna pravna jamstva. 13 Tako Vrhovno sodišče kot tudi Ustavno sodišče ni sledilo sodni praksi in ta odstop ni pojasnilo. Sam odstop od ustaljene sodne prakse še ni sporen, v kolikor sodišče obrazloži, zakaj je prišlo do odstopa. V tem primeru pa sodišči nista objasnili odstopa, zato je tudi s tega stališča prišlo do kršitve pravice do poštenega soje- nja. 14 Omembe vredna je tudi trditev dr. Jakliča, ki pravi, da je ta ena tistih mejnih odločitev Ustavnega sodišča RS, pri kateri bi pri- tožnica ob le nekoliko drugačni sestavi s svojo zelo pomembno ustavno pritožbo uspela. 15 V članku »Sodna afirmacija kočevskih procesov kot apologi- ja neprava?« sta avtorja dr. Avbelj ter dr. Letnar Černič pripravila 10 Svetlič, Letnar Černič, 2017, str. 14–16. 11 Puhar, 2022, str. 22–23. 12 Jaklič, 2022, e-vir. 13 Avbelj, Letnar Černič, 2022, str. 6–7. 14 Svetlič, Letnar Černič, 2017, str. 14–16. 15 Jaklič, 2022, e-vir. 252 DIGNITAS  Poročilo z Akademskega foruma pravi akademski izziv in bralcem zastavila deset vprašanj v lasten iskren pravni razmislek v zvezi s kočevskim procesom. 16 V nada- ljevanju svojega prispevka bom ta izziv sprejela, a zaradi (pre)ob- sežne tematike za en odzivni esej na vsa vprašanja tokrat ne bom odgovarjala, bom pa podrobneje obravnavala prva tri vprašanja. 1. Ali je vsebina evidenčnega stavka, s katerim ustavno so- dišče povzame bistvo zadeve, v skladu z načelom in dubio pro reo? »V delu očitkov v katerem ni bilo z gotovostjo mogoče izlu- ščiti v upoštevnem obdobju priznanega standarda, Ustav- no sodišče presoje očitkov pritožnice ni moglo opraviti, saj stališča, ki ga je v zvezi s tem sprejelo Vrhovno sodišče, ni moglo ne ovreči ne potrditi.« V skladu z načelom in dubio pro reo mora sodnik, če uteme- ljeno dvomi o dokazih, ki dokazujejo krivdo storilca kaznivega dejanja, obtoženega oprostiti. Gre namreč za pravno načelo, ki se uporablja v kazenskem pravu in ki daje prednost domnevnemu storilcu kaznivega dejanja, v kolikor ni dovolj dokazov za njegovo krivdo. Koristnost tega načela se kaže v zagotovitvi pravičnega po- stopka ter v upoštevanju vseh procesnih jamstev. Tako v primerih, ko dokazi ne zadoščajo, mora biti oseba, ki je osumljena storitve kaznivega dejanja, oproščena. 17 Torej v primeru, ko sodišče presoje očitkov ne more opraviti, ker nekega stališča ne more ne ovreči ne potrdili oziroma z drugimi besedami onkraj razumnega dvoma ne more dokazati krivdo obto- ženega v predhodnem postopku, mora to sodišče glede tega odlo- čiti v prid obtoženega oziroma v našem primeru v prid pritožnice. Tako bi sodišče po vseh pravnih pravilih moralo odločiti, kar pa se v dotični zadevi ni zgodilo. Ustavno sodišče je namreč odločilo, da ni moglo ne ovreči ne potrdili presoje Vrhovnega sodišča, če- mur z drugimi besedami rečemo tudi non liquet – več o tem pa pri naslednjem vprašanju. Iz same Ustave RS izhaja, da, kdor je obdol- žen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno obsodbo – domneva nedolžnosti. 18 Ustavno sodišče je že leta 1994 pojasnilo domnevo nedolžnosti: 16 Avbelj, Letnar Černič, 2022, str. 6–7. 17 In dubio pro reo, Economy pedia, e-vir. 18 URS, 27. člen. 253 DIGNITAS  oročilo z Akademskega foruma Nove univerze z naslovom »Brez pravice ... »Predpostavka nedolžnosti pomeni, da (1) oseba velja za nedolžno, dokler se ji ne dokaže krivda, (2) da mora krivdo dokazovati dr- žavni tožilec in ne obdolžena oseba (dokazno breme) in (3), kar je najpomembneje, da mora sodišče v dvomu, ko krivda ni nesporno dokazana, obdolženo osebo oprostiti.« 19 Kot lahko vidimo, je ustav- no sodišče tedaj poudarilo, da je celo najpomembneje to, da mora sodišče v dvomu obdolženo osebo oprostiti. Ustavno sodišče je z drugimi besedami to ponovno poudarilo leta 1996, ko je reklo, da je v kazenskem postopku »temeljna presumpcija tista o nedolžnosti osumljene, obdolžene, ali obtožene osebe« ter v nadaljevanju poja- snilo pomen domneve nedolžnosti: »Predpostavka nedolžnosti to- rej velja glede kazenskopravne krivde in pomeni troje. Prvič pome- ni, da je dokazno breme (onus probandi) na tožeči stranki (državi) in ne na obdolžencu. Drugič pomeni, da država kot tožeča stranka nosi dokazno tveganje: »Actore non probante reus absolvitur«. In tretjič, kar je povsem isto, velja načelo in dubio pro reo, ki pomeni, da mora sodišče v dvomu obtoženca oprostiti.« 20 Iz povedanega torej, kot vidimo, izhaja, da domneva nedolžno- sti za sam kazenski postopek pomeni predvsem to, da dokazno breme nosi tožilec, nadalje da mora obdolženčevo krivdo dokaza- ti z najvišjim dokaznim standardom – onkraj razumnega dvoma – ter tudi da mora sodišče v primeru, ko tožilec ne zmore takega dokaznega bremena, obdolženca oprostiti. Obdolženec bo po pravilih kazenskega procesnega prava torej oproščen ne le v pri- meru dvoma (in dubio pro reo), temveč tudi v primeru verjetnosti ali utemeljenega suma, da je storil kaznivo dejanje. 21 Glede na ugotovljeno, čeprav je bilo jasno že na »prvi pogled«, je odgovor na vprašanje nikalen: vsebina evidenčnega stavka, s katerim ustavno sodišče povzame bistvo zadeve ni v skladu z na- čelom in dubio pro reo. 2. Ali je tak non liquet ustavnega sodišča združljiv s pr- vim odstavkom 6. člena EKČP, ki vsakomur zagotavlja po- šteno sojenje? Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic v 6. členu do- loča pravico do poštenega sojenja. Prvi odstavek tega člena določa 19 USRS Sodba U-I-6/93, 01. 04. 1994. 20 USRS Sodba U-I-18/93, 11. 04. 1996. 21 Zobec v: Avbelj et al., 2019, str. 267–268. 254 DIGNITAS  Poročilo z Akademskega foruma pravice v civilnih in kazenskih postopkih, drugi odstavek dolo- ča domnevo nedolžnosti iz kazenskega prava, tretji odstavek pa določa minimalne pravice obdolženega kaznivega dejanja. 22 Prvi odstavek tega člena namreč določa, da ima vsakdo pravico »da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnikoli kazenski obtožbi zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče.« 23 Izraz non liquet se nanaša na situacijo, v kateri sodišče ne uspe odločiti o utemeljenosti dopustne zadeve iz kakršnega koli razlo- ga. 24 V skladu z načeli kazenskega prava pa bi sodišče moralo v non liquet situaciji, torej v situaciji, ko ne uspe odločiti glede ute- meljenosti neke zadeve, vselej odločiti v prid pritožnika. S tem pa ko je Ustavno sodišče RS v non liquet situaciji odločilo v prid dr- žavni oblasti, je kršilo domnevo nedolžnosti, saj je dokazno bre- me, ki bi ga »po pravilih« moral nositi organ državne oblasti, pre- vrnilo na pritožnico. 25 Iz povedanega ponovno sledi nikalni odgovor, saj tak non liquet ustavnega sodišča ni združljiv s prvim odstavkom 6. člena EKČP. 3. Ali je res mogoče pravno prepričljivo upoštevati dej- stva: − da je bila obtožba obtoženim v t. i. kočevskih procesih vročena le nekaj ur pred sojenjem, − da nanjo niso imeli ugovora, − da je bil zagovornik kar sedmih oseb skupaj, ki si ga niso same izbrale, nekdo, ki je bil prej njihov zasliševalec, − da je v zadevi sodil nekdo, ki je bil prvotno določen za tožilca in je predhodni postopek tudi spremljal kot tožilec, − da pisna sodba sploh ni bila izdelana niti vročena, če- prav bi morala biti, in zoper njo ni bilo pritožbe v prid sklepanju, da je sojenje izpolnjevalo tedanje stan- darde poštenega sojenja med civiliziranimi narodi? Že v času pred drugo svetovno vojno so veljali standardi med civiliziranimi narodi, da ima vsakdo, ki je obtožen na smrtno ka- 22 EKČP, 6. člen. 23 EKČP, 6. člen, 1. odstavek. 24 Non liquet, Oxford Bibliographies, e-vir. 25 Okrogla miza z naslovom BREZ PRAVICE DO PRITOŽBE, Nova univerza, 18. 05. 2022. 255 DIGNITAS  oročilo z Akademskega foruma Nove univerze z naslovom »Brez pravice ... zen, pravico do dovolj časa za pripravo svoje obrambe. Ustavno sodišče je v zadevi št. U-I-67/94 pojasnilo, da je bila pravica do kvalitetne ter neodvisne in strokovne obrambe ena od temeljnih načel, ki so jih priznavali civilizirani narodi. Obtožnica je bila vro- čena le nekaj ur pred začetkom sojenja in v primerih, ko gre za ob- tožbo s predlagano smrtno kaznijo, je tako kratek čas za pripravo obrambe že takrat predstavljal očitno kršitev pravice do obram- be. 26 Zagovornik Viktorja Habiča je bil dr. Martin Briški, ki je bil predhodno tudi njegov zasliševalec, kar bi po sedanji ureditvi po- menilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, kakor pojasnjuje tudi Vrhovno sodišče in dodaja, da bi to po seda- nji ureditvi terjalo razveljavitev sodbe. 27 Po navedbah dr. Jakliča je bila s tem kršena pravica do nepristranske obrambe, ki so jo že te- daj priznavali civilizirani narodi. Poleg tega pa je imelo kar sedem obtoženih enega skupnega zagovornika, kar je pa v neskladju s pravico do dovolj učinkovite obrambe. Tudi slednjo pravico so že tedaj priznavali civilizirani narodi in še toliko bolj je bila ta pravica pomembna v primerih, ko so bili obtoženi na smrtno kazen. 28 Obtoženim niso sodili poklicni sodniki, ampak svetovnonazor- ski nasprotnik, ki so bili na sodišče imenovani. To, da je bil nek- do najprej tožilec in kasneje v procesu sodnik, pa je v popolnem nasprotju z minimalnimi predpostavkami poštenega sojenja, ki so veljale že tedaj in seveda veljajo tudi danes. Sodilo bi namreč lahko le neodvisno in nepristransko sodišče, kar pa v kočevskem procesu ni bilo zagotovljeno v nobeni fazi postopka. Status sodi- šča lahko dobi organ le tedaj, kadar je mogoče izkazati tako trajno kot tudi učinkovito zmožnost sodne veje oblasti, da omeji nepo- sredno izvrševanje nasilja, hudodelstev zoper človečnost ter kr- šitev človekovih pravic. 29 Nikakor pa ne gre pozabiti niti tega, da tedaj, torej oktobra leta 1943 komunistična vlada še ni obstajala, ampak se je Komunistična partija Slovenije šele borila za oblast. Slednje pomeni, da ni imela niti sodne oblasti, kaj pa šele pravico soditi voditeljem, političnim nasprotnikom. 30 Ne samo to, da obdolženi niso imeli pravice do ugovora zoper obtožbo, ampak so bili tudi brez pravice do pritožbe zoper izdano 26 Jaklič, 2022, e-vir. 27 USRS Sodba Up-629/17-54, 13. 01. 2022. 28 Jaklič, 2022, e-vir. 29 Svetlič, Letnar Černič, 2017, str. 14–16. 30 Stanič, 2008, str. 222–223. 256 DIGNITAS  Poročilo z Akademskega foruma obsodilno sodbo. Viktor Habič je bil ustreljen takoj po obsodbi. Jasno je, da je to tako danes kot tudi oktobra leta 1943 v nasprotju s temeljnimi načeli civiliziranih narodov. Še preden je bila sodba na smrt vročena, je bila namreč smrtna kazen že izvršena, kar pa je bilo v nasprotju celo z izrecno določbo iz procesnega predpisa, ki ga je uporabljalo »sodišče«, ki je sodilo v kočevskem procesu, samo. 31 Iz ugotovljenega sledi odgovor na tretje vprašanje, ki je, tako kot odgovora na prvi dve vprašanji, tudi ta nikalne oblike: našteta dejstva ni mogoče pravno prepričljivo upoštevati v prid sklepa- nju, da je sojenje izpolnjevalo tedanje standarde poštenega soje- nja med civiliziranimi narodi. 3. Zaključek Strinjam se s tistimi, ki so trdili oziroma še dan danes trdijo, da je kočevski proces pomenil novo poglavje v zgodovini kazenske- ga prava in pravne države. Da, šlo je za novo poglavje, a nikakor se ne strinjam, da je ta proces bil pomemben za razvoj pravosod- ja. Kot diplomirana pravnica lahko tudi z gotovostjo trdim, da tak proces, katerega sama sploh ne bi poimenovala kot »sojenje«, saj ni odločalo zakonito in neodvisno sodišče in niso bile zagotovlje- ne osnovne pravice obdolžencem v kazenskem postopku, niti ni- kakor ne more pripomoči k razvoju slovenskega pravnega reda, še manj pa služiti kot vzor naprednemu sodstvu drugod po svetu. S tem, da proces v Kočevju označim kot novo poglavje v zgodovi- ni kazenskega prava in pravne države, pa imam v mislih to, da tak proces pomeni le novo obliko zločinstva. Ustavno sodišče je v tej zadevi legitimiralo revolucionarno par- tizansko sodstvo, ki je ravno s takimi procesi upravičevalo likvi- dacije političnih nasprotnikov. Zato se tudi sama v celoti strinjam s trditvijo dr. Jakliča, da bi pritožnica na ustavnem sodišču ob nekoliko drugačni sestavi sodnikov s svojo pomembno ustavno pritožbo uspela. V demokratični državi bi pritožnica namreč mo- rala uspeti, saj so bile Viktorju Habiču v postopku očitno kršene temeljne pravice, med katerimi so zlasti pravica do zakonitega in neodvisnega sodišča, pravica do obrambe pa tudi pravica do pri- tožbe. 31 Jaklič, 2022, e-vir. 257 DIGNITAS  oročilo z Akademskega foruma Nove univerze z naslovom »Brez pravice ... Pri odgovarjanju na zastavljena vprašanja je mogoče skleniti, da je ne le kočevsko »sodišče«, ampak tudi Vrhovno sodišče RS ter Ustavno sodišče RS odločalo v neskladju s temeljnimi proce- sno-pravnimi načeli. Med drugim je prišlo je do kršitve načela in dubio pro reo ter do kršitve pravice do poštenega sojenja in česa takega si Vrhovno sodišče, še manj pa Ustavno sodišče nikakor ne bi smelo privoščiti. Pritožnica, ga. Vida Svetek, ki je bila prisotna na srečanju 18. maja 2022, je napovedala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice in verjamem, da nisem edina, ki me že zelo zanima, kako bo pa to sodišče odločilo. LITERATURA IN VIRI Samostojne monografske publikacije Stanič, Ive A. (2008). Kočevski proces 1943 : največja medvojna drama Slovencev. Kočevska Reka: samozal. I. A. Stanič. Članki v revijah Avbelj, M., Letnar Černič, J. (2022). Sodna afirmacija kočevskih procesov kot apologija neprava?. Prav- na praksa, št. 10, 2022, str. 6–7. Puhar, A. (2022). Medvedi med izgradnjo ljudske oblasti. Pravna praksa, št. 11-12, 2022, str. 22–23. Svetlič, R., Letnar Černič, J. (2017). Sodba v imenu temeljne norme. Pravna praksa, št. 28-29, 2017, str. 14–16. Prispevki v zbornikih, enciklopedični sestavki in poglavja v knjigah Zobec, B. v: Avbelj et al. (2019). Komentar Ustave Republike Slovenije. Nova Gorica: Nova univerza, Evropska pravna fakulteta. Pravni viri Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Spremenjena s Protokoli št. 11, 14 in 15, dopolnjena s Protokoli št. 1, 4, 6, 7, 12, 13 in 16. Ustava Republike Slovenije (URS). Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a. Sodna praksa VSRS Sodba I Ips 44338/2012-48, Vrhovno sodišče Republike Slovenije, 24. 03. 2015, ECLI: SI:VSRS:2015:I.IPS.44338.2012.48 USRS Sodba U-I-18/93, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 11. 04. 1996. USRS Sodba U-I-6/93, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 01. 04. 1994. USRS Sodba Up-629/17-54, Ustavno sodišče Republike Slovenije, 13. 01. 2022, ECLI: SI:USRS:2022:Up.629.17. Spletni viri In dubio pro reo. Economy Pedia. URL: https://sl.economy-pedia.com/11036963-in-dubio-pro-reo, 25. 07. 2022. 258 DIGNITAS  Poročilo z Akademskega foruma Jaklič, K. Kočevski proces. Lexpera d. o. o., 18. 02. 2022. URL: https://www.iusinfo.si/medijsko-sredi- sce/kolumne/292768, 24. 07. 2022. Koncilija, F. Kočevski proces. Časnik, 10. 10. 2011. URL: https://www.casnik.si/kocevski-proces/, 24. 07. 2022. Lovšin, P. Vrhovno sodišče potrdilo sodbo belogardistu iz leta 1943, sodnik Šorli je ni hotel podpisati. Dnevnik, 02. 06. 2017. URL: https://www.dnevnik.si/1042773848, 02. 08. 2022. Non liquet. Oxford Bibliographies. URL: https://www.oxfordbibliographies.com/view/document/ obo-9780199796953/obo-9780199796953-0130.xml, 01. 08. 2022. Okrogla miza z naslovom BREZ PRAVICE DO PRITOŽBE, Nova univerza, 18. 05. 2022. Študijski center za narodno spravo. Video SCNR, URL: https://www.youtube.com/watch?v=pFxh0WM02qc, 19. 05. 2022. Štefanič, B. Legitimirana sodna gledališka predstava. Družina, 18. 02. 2022. URL: https://www.druzina. si/clanek/legitimirana-sodna-gledaliska-predstava, 24. 07. 2022.