PROLETAREC J5 DELAVSKI LIST ZA MISLEČE CITATEIJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Matice OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU ST.—NO. 1965. ■m t to«. Ok. «. IMV. Um Act ol CMfrMI •t th* mMUm at ml Mtnk J. Uit. dne««* n.. CHICAGO 23, ILL., 9 M VJA rez čl, ali naj bo ta kraj s Trstom določnega stališča še pod Italijo, ali pa se ga spre- Kar se ameriške vlade tiče, meni, kot je nedavno priporočal je glede Primorja še nekompro- grof Sforza, za mednarodno mitirana'. Nedavno je eden glav- luko. nih poročevalcev čikaške Tri- Slovcnci ga hočejo zase in za bune jz Washingtona poročal, (Nadaljevanje na 5. strani.> Jugoslavijo. Čehi in Rusi so jih v tem doslej podpirali. Kako bo v bodoče, je kajpada odvisno, kako se bodo glede slovenskega in hrvaškega Primorja sporazumele tri velesile, ki edine imajo besedo zraven. Ameriška vlada v prilog Italiji Rusi, ki so okupirali Dunaj, so ga odobrili in ves njegov o-stali kabinet. Ameriška in angleška vlada sta se delali, kot da kuje Rusija nov avstrijski režim na svojo roko in ga nista hoteli priznati. Pred par leti se jc ameriški državni department jako potrudil spraviti habsburškega Otona nazaj na prestol. Cordell Hull je moral pod pritiskom javnega mnenja Otona zanikati in razpustiti njegovo "avstrij- pretili z intervencijo. Hitler pa .Etiopija, Grčija. Lebanon^Ni-1 ie blufal< pretil in ?rozi1' a so , 11MpmriIlr,M , > lJxomnoiirai \ Sa pustili v miru. kajti veno- i-uKsemDursKa d,uxemoourg> ZT'trdil, da Je njegov „a- o*upira„. £ nemlke armade men iztrebiti marksizem v Ev- 1U maja ropi in zajeziti nevarnost, ki Belgijski kralj kapituliral preti z vzhoda od bolj še viških Pred nemško armado 28. maja barbarov. To je bilo kapitaliz-11940 Bruselj in ostala Belgija mu všeč Nemški bogataši so Prišla P°d nemško vojaško ko-njegovo gibanje v času obstoja mando. nemške repubilke finančno pod-, Nizozemska se je podala nem-prli, potem pa francoski, an- armadi 14. maja 1940. gleški in ameriški diplomati- Paris okupiran 14. junija, čno, finančno in s propagan- i Nemški armadi se je podal brez do * odpora. Nova francoska vlada se pričela z Nemčijo pogajati za mir 21. junija 1940. Dan pozneje je bilo premirje podpisano s popolno kapitulacijo Francije. V času zavezniških zmag v Afriki. oziroma s prihodom ameri- - - i . ,, „MiLd i^oo ovtL m- .p t-i ške armade tja, je Nemčija ža- ra 1 na stroške ameriškega ljud-j*elo neproporčno, ker večino ~ ■« stva .»^riilci hlnk V zgražal, a ob rabija, Sirija in Turčija, skupaj petnajst glasov. Na tretjem mestu je sovjetski blok. ki je proti ameriški-angleški kombinaciji v veliki manjšini. Tvori ga Sovjetska unija. Čehoslovaškt if? Jugoslavija. Z njim je bila v vprašanju priznanja Argentine tudi Belgija. Od kar sta priznani za članici Združenih narodov fudi | Ukrajina in Belorusija. ima sovjetski blok pet zanesljivih glasov. Za neodrcjenc se lahko smatra Francijo. Iran. Irak in Lu-xemburg. Tako so vsak po svoje pomagali rediti gada na prsih Evrope. Z osvajanji*za svoj tretji rajh jc pričel najprvo z udarom na Sovjetski krogi smatrajo, da Av^Ja° . yso Avstri ie V2el Vojne v Evropi je konec in sko" logi jo, ki mu jo je financi-|ie zastopstvo na konferenci,^ Svetile je sicer ima takozvani ameriški blok. V'z«ražal a ob enem smatra1' da i j .,:», —ker je Avstrija po narodnosti Naravno, da Dunaj, ki ga jej»Jcmu so nemška dežela bo menda prav, osvobodila sovjetska armada,, | da sta z Nemčijo ena država. hoče ljudsko vlado. Hoče vlado>ajhne, zastale latinske drža- Češko in Moravska ki ne bo ne fašistična, ne kle- v.ce k. jih amerišk. ^vn. ^^ ^ rofašistična. Vlado, ki ne bo slu- *aJ",k vodl mlU volji, in An- pristaniško mesto žila imperializmu nobene deže- Pa svo'c driav* ,n driavl* le, ampak Avstriji in vzajemno- To b,l° virok- ^cmu ^ sti med narodi. Rusii* »ahtavala zase saj tri Takšna vlada je bila ustanov-' _____ ljena, a Washington in London sta kratkomalo izjavila, da se Sedem predsednikov sovjetska vlada v tem z njima umrlo v službi ni posvetovala in da ne prizna- Pokojni Roosevelt jc bil sed-ta nobenega režima, ki ni spo- mi predsednik, ki je umrl v slu-razumno odobren. | žbi. Drugi so bili VVilliam Hen- sedla vso Francijo. Razkosanje Rumunije se je pričelo 28. junija 1940, ko je ruska armada ukorakala v Be-sarabijo. Nemčija je nato ukazala Rumuniji, da mora prepu- 'Nadaljevanje na 5. strani.) Slična nesoglasja med zavezniki sc dogajajo zaradi novih vlad na Madžarskem, v Rumuniji, Grčiji, na Češkem itd. Angleška in ameriška vlada sta za demokracijo na način, naj v vsaki deželi ostane gospodarski sistem privatnega lastništva. Spor je ekonomski. Ljudstvo! po mnenju Londona in VVash ry Harrison, Zachary Taylor, Abraham Linclon, James A. Garfield, William B McKinley in VVarren G. Harding. Lincoln, Garfield in McKinley so bili u-morjeni, ostali pa so umrli naravne smrti. želi, da si gospodarstvo socialno uredi, torej sebi v korist, z izkoriščevalci pa pomete. To je ingtona nedemokratično. Moskva ne soglaša, zato toliko nesoglasij med njimi. Vlada znižala naročila in 'Vojni prosperiteti" je konec Poleg mnogih drugih listov v vojna naročila sa nad sedem tej deželi ugotavlja posebno I milijard in zmanjšal postavke Chicago Tribune, da ameriška v proračunu v mnogih vladnih Prodscdnik Truman je znižal taknjena. Na naše tovarne, cc-jčali. Kajti ljudje morajo bonde ta, zapirajo. Zgraditi jo je dalp ste, pristanišča in železnice ni v obliki vladnih zadolžitev pla- vlada na svoje stroške in stala padla nobena bomba. čevati nazaj samemu sebi le i jc nad sto milijonov dolarjev. H^ I ^V^HLHHI Zmagali smo boljše kot bo- davki. Ampak ameriška finan- Kaj sedai t njo? Ford pravi, da vlada ni naklonjena aspiraci- oddelkih za precej milijonov | diši katerakoli druga vodilna čno struktura te sedaj zelo trd- je ne rabi, ker ima svojih do- jam za združeno Slovenijo. An- dolarjev. To pomeni odslavlja- dežela, ki je v vojni prav tako na — edina, ki ji svet zaupa in volj. V omcnicni so izdeloval« glija ne želi, da bi prišel ruski nje delavcev, ki so doslej uil- nm, kakor mi. bo bržkone po tci vojni ostala vojne !anke. Teh sedaj ni več vpliv ob Jadranu do Trsta, in vali "vojno prosperifeto ' toliko Kef munkijc v Evropo ne bo Prvenstvena bol) ko kdaj prej,i treba. Vlada pravi, da če Ford vlada v Washingtonu soglaša kot v nobeni drugi deželi na treba pg|||jaf| _ saj j0 im||. a to le pod pogojem, če bo kon- tiste tovarne noče. ona tudi ni- Nob«fna močna dežela ne želi, svetu, razen v latinski Ameriki, j mo tam v naprcj pripravljene 'ercnca v San Franciscu uspeh, ina z nio kai početi. Torej hr da bi tekmovalke v mednarodni kjer so države v "vojni" ne da na ^upc _ je ameriško vrhov- politiki postale močnejše kpt so bi imele kai vojakov v nji, pač no poveljstvo predsednika Tru- Ceniu treba provocirati Slovence? Jasno je, da so zavezniki —j to se pravi — Angleži in Američani , izvršili okupiranje Trsta in Primorja iz razloga, da "apizajo" Italijane Kajti ako bi Znižanje vojnih stroškov ima .^kam« delSfS ^ pa žanjejo dobičke vsled vojnih I mana obvestilo, d. se naši vejni olu^Th TlI^cTn^ah ^ ^ T Ud delnicah in naročil is Zed. držav. A vse udatki že letos lahko zniftajo za ostale države pa so selo priza- milijarde dolarjev. Predsednik Truman je to nemudoma storil. Tako tudi ta dežela, kajti na-P To je dobro, kajti zadolžili še izgube v ubitih in ranjenih i smo se v tej vojni toliko, da znašajo že okrog milijon. A is- mnogi ne verjamejo, če bomo v Trstu, Gorici ln drugod na, ven tega so naša mesta nedo-lvse obligacije sploh kdaj pla- - r.ii* m , ... ^ i |»o>sod. Odslovi jenih bo is ar- v Californiji Oregonu in W.»h-; ^ |c Ho koma |rta kaW p„|. •ngtonu. ob Atlantiku in v mu- H m||ijon vojakov? Kje bo nicijski industriji v Detroitu. dc,JV Chcagu, Clevelandu itd. o. dela je veliko, ampak naš Ogromne tovarne, med njimi "private enterprise" In vlada eno, ki io ie obratovala Fordo- nista na ta problem še prav.nič j va kompanija v bližini Detroi-' pripravljena. Povest o borbi v Sloveniji, ki se je končala častno za narod in z zmago Etbin Kristan je za letoinji Majski glas napisal daljšo povest, ki predočuje junaštvo in idealizem tistih v Sloveniji, ki so ili v borbo zanjo v najtežjih, v najstrahotnejših, v najobupnejših razmerah. V nji so opisani junaki in izdajalci, oholost nemških komandantov in pa pogum ter drznost tistega dela slovenskega narodd, ki se je okupatorjem uprl toliko kot le malokateri na svetu. 2e samo ta povest je vredna veliko več kot pa je cena Majskemu glasu. Poleg E. Kristana je v Majskem glasu, ki je posvečen štiridesetletnici Proletarca, zastopanih okrog dvajset drugih tukajšnjih naših sotrudnikov in pa pesniki osvobodilne borbe iz starega kraja. , Ta izdaja M. g. je trajne vrednosti. V nji so povesti, razprave, članki in pa spisi o Proletarcu, ki ie štirideseto leto služi koristim slovenskih delavcev in interesom delovnega ljudstva v splošnem. Vzroki, čemu naročniki te revije še niso prejeli, so pojasnjeni v upravnikovi koloni na 3. strani v tej številki, na tem mestu pa smo jih navedli v par prejšnjih številkah. Ker smo vedeli, da bo zakasnitev, smo gradivo uredili tako, da kadarkoli ga čitatelji dobe v roke, bo sodobno in novo. Prečitajte o Majskem glasu omenjeno upravnikovo poročilo in izkaze. Opozarjamo tudi na članke nap rvi strani, med drugim o vprašanju slovenskega Primorja, o dviganju nemške moči in njenem zatonu, uredniški članek na drugi strani, Ovnove "Razgovore" in "Iveri" Katke Zupančičeve, dopise in drugo gradivo, ker je vse zanimivo in poučno. PROLETAREC LIST ZA INTERESE D2i~AVSKECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jt^iloTtBika DcUvika TUk«m Drvita, GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIAUST1CNE ZVEZE MAROCNINA v Zedinjenih drtavan t« cel« leto »S.eu; ta pol leta ll.Vf; aa četrt leU f 1.00. Inozemstvo: aa celo leto $3.BO; aa pol leta $2.00. /ai rokopiai in oglasi morajo biti ▼ našem uradu najpozneje do pondeljk*,! popoldne za priobčita* v številki tekočega tedna. PROLETAREC /ublished every Wedneaday b J the Jugoslav Worlanen,a Publishing Co., In«. Eatabliafced 100«. Editor.................... B uai n«M M un a* e r------, t 8UB9CRIPTION RATES: fnited States: One Year 18.00; Sil Montha $1.75; Three Montha $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Montha $2.00. JOSKO OVEN: RAZGOVORI ........Frank Zait« Charles Pogoreiec T. s,- - ^^ PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telepkone: ROCKVVELL 2864 s toliko naglico, da ni bilo časa — morda ni volje ne! — odstraniti, ali vsaj zakriti sledove gnusnega nemškega divjaštva. Verjetno in razumljivo je, da je prav do poslednjih dob bilo mnogemu in premnogemu od Pade c Mussolinija in Hitlerja še ne pomeni, da je s tem konec fašizma Kaj pravzaprav je fašizem: Kontrarevolucija proti socialni revoluciji. V španski republiki se je socialni preobrat razvijal demokratično, kajti nasilnosti so bile redke. Toda, ko se priviligi-ranim slojem zazdi, da preti nevarnost njihovim bogastvom in njihovemu načinu življenja, tedaj jim je demokracija ali pa člo-večanske pravice devetindevetdeseta briga, pa se poslužijo vse-ga, da obvarujejo sebe, svoja bogastva in svoje predpravice. V Španiji je bila glavna podpornica nasilne fašistične kontrarevolucije cerkev, ki poseduje ogromna bogastva, dalje vojaška kasta, trpljenja in smrtne groze i*čr-aristokracija in velik del srednjega sloja. Vendar pa bi vzlic tej panemu ameriškemu vojaku še svoji moči socialno usmerjene republike ne mogli premagati, zmerom nejasno, zakaj in čemu ako bi fašistom v Španiji ne pomagala z vojaško intervencijo se mora vlačiti po snegu in bla-Mussolini in Hitler ter Vatikan s propagando svetovnega kleri-'tu na tuji zemlji. Zakaj in ce- kalizma A še vedno bi španska republika zmagala, če bi vlade ™ » SV0J* zdr»ve ' " „ . , _ . tT\ K ... . * .. . • • ude in svoje mlado življenj* za Anglije, Frincije in Zed. držav ne proglasile nevtralnosti, ki je ^ kJ ^ AmerikeJ j »omenila, da ni mogla španska republikanska vlada dobiti iz teh j nj€govem mnenju — direktno dežel tudi za drag denar ne municije, ne orožja, ne potrebščin Kajti ne smemo pozabiti, da se je socialnih tendenc španske republike prav tako bal kapitalizem omenjenih treh demokratičnih dežel, kot je bil v strahu pred njimi posedujoči sloj v Španiji in rimska cerkev vsepovsod. V Italiji so privilegiji financirali Mussolinija, ker parlamentarni vladi v Rimu niso več zaupali, da bo mogla ustaviti naraščajoči revolucionarni val,\ki je pretil pomesti s starim redom. Kralj je bil z njimi, cerkev tudi. Pa je mali Viktor Emanuel odslovil parlamentarno ali demokratično vlado in izročil Mussoliniju vajeti-države. Mussolini je padel, ubili so ga in potem obesili za pete, toda kralj in privilegirani sloji so še v posesti Italje. In kakor po prejšnji vojni, toda na Laškem med ljudstvom znova vre. V Nemčiji je bila weimarska ustava smatrana za zelo demokratično. Ampak vojnih posledic, ki jih je tepena dežela deležna veliko hujše kot zmagovite dežele, ustava ni mogla odpraviti. Ustava ti lahko, pravi, kot n. pr. ameriška, da imaš pravico do dela in sreče. Toda ustava sama na sebi ti ga ne more dati, pa naj bo še tako demokratična. Nemčijo je tepla silna brezposelnost. Demagogi so ščuvali ljudstvo v pripravljanje na maščevanje proti ponižanju, ki ga je doživelo z versajsko pogodbo. Demokratične stranke so se trudile, da bi v teh okolščinah duh nove hemške republike utrdili, a niso nikjer mogli najti močnega temelja. Kajti ljudstvo je res jmelo več demokracije kakor pod kajzerjem, a ob enem vsled izgubljene vojne tudi več brezposelnosti in negotovosti za bodočnost. Komunisti so v onih dneh pod vodstvom pozneje v smrt obsojenega tajnika kominterne Zinovjeva delovali na vso moč za zlom demokratskih straTik, za večanje notranje politične in gospodarske zmede in mislili, ko bo kaos dovolj velik, pride njihov dan za prevzem vlade in proglašenje Nemčije za komunistično diktaturo. , Medtem je po deželi raslo, v mejah demokratične ustave, novo gibanje pod firmo "nemškega narodnega delavskega socializma". V njemu so se zbirali fanatiki, ki so se zakleli ugonobiti v Nemčiji vse znake marksizma in boljševizma, dobiti nazaj pod svojo upravo Porenje in Saar, ignorirati versajsko pogodbo, se oborožiti in maščevati "krivice", ki so bile Nemčiji storjene z usiljeno mirovno pogodbo. Toda glavni magnet te nacijske propagande je bila grožnja Zidom in pa marksistom obeh strank. "Uničili jih bomo od prvega do zadnjega," so grmeli nacijski govorniki s Hitlerjem na čelu in jačali svojo privatno armado. 2ide in marksiste so slikali za največje zlo Nemčije in ni vzelo dolgo, ko so večino nemškega ljudstva res preželi z mržnjo do njih. Hitler ni prišel na krmilo s silo. Imenovan je bil za kance-!arja po demokratičnih predpisih, kot so si jih mehkužni demokrati v Nemčiji predstavljali za demokratične, in pa vsled >mot in bratomornega boja obeh delavskih strank. Hitlerjevo nacijsko gibanje so nemški kapitalisti motrili od kraja zelo nezaupno. Kaj neki misli s svojim "narodnim socializmom"? A so kmalu uvideli, da ako hočejo v Nemčiji zavreti toke, ki bi utegnili privesti v socialni preobrat, je najboljše, ako financirajo Hitlerja. Med prvimi, ki jim je dal vzgled, je bil Fritz Thyssen, tedaj najbogatejši nemški kapitalist in eden izmed najbogatejših na svetu. Z veliko denarjem lahlto tudi še tak demagog veliko opravi. Thyssenu se je Hitler pozneje fekazal nehvaležnim. toda s svojim nacizmom je Nemčijo ohranil v posesti privatnih bogatašev. Enako Mussolini v Italiji, Franco v Španiji, diktatorji v "republikah" latinske Amerike, Ciang-Kaišek na Kitajskem. Horthy na Madžarskem, diktatura v Rumuniji in v Jugoslaviji. Ko je bil predsednik francoske vlade Pierre Laval, in bil je trikrat, je francoski posedujoči sloj prepričal, da je najboljše sredstvo proti boljševiziranju Evrope, ako se podpira Hitlerja in Mussolinija, ter seveda Franca v Španiji in reakcijo sploh. Laval je sedaj ubežnik v Španiji. V Franciji, v Angliji in v Zed državah je »zaznamovan za vojnega zločinca. " > A v Franciji je še prav tisti kapitalizem, ista aristokratična hierarhija in isti drugi sloji, ki so navajeni predpravic. In poleg Ko pišem ta članek, mi pride na misel, da je danes prvi maj. Res je, veliko prvih majev sem že praznoval, ali današnji bo | pomemben v zgodovini. V Ameriki se ga ni veliko praznovalo, ali v Evropi ni prešel mimo brez pomena. V Rusiji, v osvobojenih krajih Jugoslavije, v fanciji itd. Toda najpomembnejši je bil ta dan v Rusiji, katera je v skoro štiriletnem naporu pognala fašistično pošast iz svoje zemlje ter jo podila tisoč milj daleč v njeno lastno gnezdo. V tem njenem velikem dnevu smo se jim pridružili tudi mi jugoslovanski delavci v Ameriki z ostalimi .delavci sveta, ter jim zaklicali: AMERIŠKI TANKI. KI SO BILI POSLANI na pomoč sajeU ameriški četi nekje na zapadni fronti L.N • žiyi j maj praznik sve- Medpotoma so ujeli mnogo nacijaklh vojakov. ki pa so Jih morali pustiti zadaj, da je pomoč nase oklopn« i tQV^a delavstva simbol bratstva in enakosti, napovedovalec novega dneva, dneva svobode ; za vse človeštvo. V dnevih strahote, ko je luč svobode gorela tako nizko, da so nam trepetala j srca—če nam ugasne, v tistih strašnih dnevih oblege Seba-stopola, in še strašnejših sto-oseminšestdesetih pri Stalingra du — kjer je grozota moderne vojne dosegla vrhunec vseh ča sov in spremljala lepe, solnčne oktoberske dneve v temr^e noči 5 oo! grozote, kot je še ni videl človek. smo bili z vami. Takrat si rusko ljudstvo stalo na mejniku. kateri je pomenil smrt in sužnost, ali pa svobodo. Morje krvi je poteklo, ali danes na prvega maja je tvoja vojska sile zajetim vojakom čimhitrejae prišla. KATKA ZUPANČIČ: IVERI SKLAD 300-TERIH LISTU V PODPORO Ostala bo senca ... sti.. . Beseda bogotajca ni vre- Nepremagljiva* nemška voj- dna počenega groša. . . Kdo je ska je zadnje tedne razpadala ta bogotajec in kdo nima vesti ne tiče. Na tisoče in tisoče živih in neživih, celih in zmrcvarjenih okostnjakov po jetniških taboriščih — to so mu bili odgovori, ki jim ni bilo treba nikakršne nadaljnje razlage! Ali ta za vselej onemela usta nesrečnih žrtev človeške poži-vinjenosti obtožujejo in bodo obtoževala poleg nazifašistov tudi vse one, ki so posredno in neposredno pomagali krvnikom do moči; obtoževale bodo vse one, ki so sedeli na ušesih, ko so evropski poročevalci na vsa usta kričali in oznanjali, kaj se pripravlja; vse one, ki so fašiste omalovaževali, ali pa se di-vili njihovi temeljitosti in drznosti; vse one, ki so se svoje slepe 'vsak-zase-in-bog-za-vse' sebičnosti oklepali še potem, ko se je že vsa Evropa stresala pod železno peto. Očitala bodo tisočera, v nepopisni muki onemela usta tuneli tistim, ki so dalekovidnemu predsedniku Rooseveltu skoro pritisnili pečat veleizdajstva, ko se je na neki tajni seji baje izrazil, da je ozemlje ob Reni smatrati za našo, to je za ameriško fronto in ki so ga krstili za vojnega spletkarja in hujskača, ko je javno naglasil, da bi treba za nasilne militaristi-čne narode karanteno, ker so za ves svet nevarni. Vzela sem v roke katoliški list The New VVorld — "Chicago^ Official Catholic Paper." Kakor zmerom — preti svetu glavno, skoro da edino zlo: komunizem. Ni je izdaje, kjer ne bi bilo na dolgo in široko raz-cmakana rdeča nevarnost. Teden za tednom tolčejo o 'rdeči brezbožnosti*. Kdor ne veruje v Boga, nima in ne more imeti ve- ni treba posebej omeniti. Iskala sem odmev na nemška zlocinstva. Nič tega. — Ko so ameriški bombniki razstrelili stari samostan Casino v Italiji — oj. koliko kritike je to povzročilo. Tiste zidine so bile slikane od vseh strani. Kupi človeških trupel, se zdi, so manjše važnosti, nego so bile onele zidine. V tem listu sem ie večkrat čitala o strašni kazni za zakonce. ki se poslužujejo raznih sredstev in metod, da se jim ne narodi preveč otrok. "Gorje se ti, mož! Trikrat gorje se ti, žena! Z vajinim sodelovanjem je hotel Bog ustvariti človeka po XVII. IZKAZ Frank Pezdir, No. Chicago. IU. $ Joseph Jež, Warren, O. Peter Belay. Willard. Wis. Louis Urban. Detroit, Mich. Ivanka Urban. Detroit Skupaj Prejšnji 5 00 5 00 5 00 5 00 25 00 izkaz 1.469 00 Skupaj $1,494 00 Prispevateljev v tem izkazu 5, prejšnji izkaz 265, skupaj 270. — Manjka do 300 de tiv fašističnem gnezdu nu. Slava vam!" v Berli AGITATOHJI NA DELU Vu naročnine, ki jib pošljejo u •topniki i« drogi agitatorji Proletar svoji podobi — pa sta mu ve- j «•• •• »• M ««roi •in. Namreč agitator, ki posije eno celoletno, jo aabelefton e tem tesna-mu a dvoma polletnima. Anton Zornik. na agitaciji v Detroitu. Mich. 49 John Krebel, Čleveland, O. 17 Chas. Pogoreiec. Chicago, 111. 14 Joško Oven, Strabane. Pa. 9 Jacob Ambrozich, McKees Rocks, Pa 8 Joseph Ovca, Springfield, IU. 6 Martin Judnich. Waukegan, IU. 6 doma in hotoma prekrižala načrte..." Za sistematično pobijanje in mučenje po božji podobi ustvarjenih bitij — za te ni besede. Ko bi se ta zločinstva dala na kak način obesiti na ro-važ 'brezbožnih' komunistov, kako bi ti vneti, celo za nerojena bitja brižni gospodje rjoveli! Dobro bi jih bilo vprašati, kdo bo pravzaprav odgovoren, ali vsaj deloma odgovoren za te L°uis Barborich, Milwaukee duše in dušice mučenikov, za' Yls t . . . . . •i I1..1I—U» Antpn Jankovich. Čleveland, vsa ta na silo zatrta življenja? I ^ ' Mar ni bila Nemčija krščanska dežela? Kako so mogli nazi-fašisti zrasti in širiti svoj strupeni nauk tik pred nosom katoliške in protestantovske duhovščine? Nadškofa grofa von Gallena se naciji niso dotaknili. Še zmerom sedi v svoji palači, tako tudi Faulhaber —. Kako da se niso on in drugi cerkveni knezi za svoje krščanske principe z vsemi svojimi močmi pognali v boj? Saj ne bi mogli izgubiti drugega, kot svoja ne več premlada življenja. Toda visoki duhovni pastirji mirno čakaki\j. svojih graščinah, da bodo ivVie priče njihove nemoči — ali pa morda njihovega preračunanega mižanja! — lepo pokopali in jih z zemljo izravnali; čakajo, da se množice sestradanih, na duhu in telesu pohabljenih sužnjev poberejo iz njihovih škofij. Potem bodo slovesno stopili pred oltar ter zapeli zahvalno pesem, da smejo zopet neovirano oznanjati božjo besedo, pa svariti svoje ovce pred komunističnim zmajem. Ohio John Plachter, Dearborn, Mich. Anton Shular, Arma, Kans. Anton Debevc, Sheboygan. Wis. John Zornik. Detroit, Mich. John Pečnik, Fontana, Calif. John H. Krzisnik Kemmerer, Wyo. Leo Milostnik, Sheboygan, Wis. Joe Koršič, Detroit, Mjch. Frank Stih. Sheboygan, Wis. Frank Novak, Los Angeles, Calif. Luka Groser, Chicago, IU. Frank Bizjak, Chicago, IU. Angela Zaitz, Chicago. IU. Ludvvig Yoxey, Pueblo, Colo. James Dekleva, Gowanda. N. Y. Frank Klemene, Brownton, W, Va. Max Mart z. Buhl, Minn John Spiller, St. Louis, Mo. Mike Krultz, Willard, Wis. Jack KunstelJ, Ely, Minn. Frank Zaitz, Chicago, IU. Anthony Drasler, Forest City, Pa. • 2 Skupaj (4 tedne, od 7. aprila do 5. maja) 180 naročnin, prejšnji izkaz (4 tedne) 186 naročnin. njih je tam isto francosko delavstvo, ki se je pri nedavnih občinskih volitvah pomaknilo še bolj na levo kot je bilo pred vojno. In ta francoski proletariat se ne zadovoljuje samo s tako demokracijo, ki bi mu dala ob volitvah en glas, kakor naj ima tudi kapitalist le enega, ampak hoče podružabljenje bogastev in odpravo privilegijev. Istotako v Italiji. Pa v Jugoslaviji, na Madžarskem itd. To. in pa beda ter brezposelnost med delavsko rajo, je bilo vzrok, da so posedujoči sebi v varstvo podprli fašizem, in bodo ga zopet, ako ne poskrbe, da bodo imeli dovolj kruha tudi tisti, ki delajo zanj, ne samo oni, ki Jemljejo produkte delavčevil/ rok in uma. Ali pa je taka rešitev mogoča? V bogatih deželah, kot so Zed. države in še katera , da! A ne trajno. To smo videli v tej deželi v krizi, ki smo jo šele z vojno odpravili, kakor jo je Hitler v Nemčiji z oboroževanjem. V. revnih deželah, kot je Italija, pa se bede na ta način ne more odpraviti. V nji je socialni preobrat potreben čimprej, in potrebno je sodelovanje in vzajemnost med vsemi deželami v FVropi in drugod po svetu. Ali na kratko, izhod iz kapitalizma in fašizma je le v socialistično urejena človeška družba. PRIREDBA MLADINSKEGA KROŽKA Chicago, III. — Ljubiteljem mladine se obeta v nedeljo 13. maja na materinski dan v dvorani SNPJ lep program, ki se prične ob 2:30 popoldne., Predvajan bo pod naslovom "When Ma and Pa Were Young'l Priredi ga mladinski krožek, ali kot se uradno imenuje, Perlect Circle No. 25 SNPJ. Nastopil bo tudi Juveniles Circle iz Waukegana, ki bo podal svoj del sporeda vse v slovenščini. Mladina čikaškega krožka bo skrbela, da bo ves njen spored vsem v veliko zabavo, posebno še materam, ker to je njihen praznik (Mothers Day>. Pridite! Vsi ste dobrodošli in imeli boste prijetno popoldne in večer. — Z. Adolf in Benito Človek nerad piše pangerike, in to še posebno tako "slavnim" in "zaslužnim" ljudem, kot sta bila ta dva "junaka". Benito se je ponašal z geslom, da je "bolje živeti en dan kot lev, kakor pa sto let kot jagnje." Ali kot vse njegove puhle besede, je bilo tudi to geslo — votlo. Umrl je kot strahopetec. Adolf, saj kot pravijo sedajo je umrl kot spartanski junak, prav na vrhu barikade, kjer je poveljeval svojim hrabrim četam. Borile so se "kot levi napram krvoločnim boljševikom". Pa so menda gotovi ljudje, kateri ne verjamejo Adolf u, pa naj bo živ ali mrtev. Poleg tega se pa tudi šepeta, da je bilo pod Adolfovo komando precej njemu podobnih ljudi, kateri so mu bili slični kot krajcarji — in mogoče je, da je bil kakšen drug Adolf, kateri je umrl na tisti visoki barikadi . .. Kdo ve? Benita so imeli italijanski partizani obešenega na glavnem trgu v Milanu, poleg njegove lepe ljubice. In ker Italijani že po naravi hočejo biti malo drugačni, so tudi to pot pokazali — novost. Najprvo so Benita pustili, da je imel svojo ljubico za vzglavje. Ker pa je bilo preveč ljudi, kateri bi ga bili radi še po smrti pretepli, so ga obesili za pete na drog. Nič kaj lep zgled za bodoče diktatorje. Nič nam ni žal za starega Benita. V svojih enainšestdese-tih letil| je napravil precej krivice na tem svetu. Smrt na drogu je bila še predobra zanj. Kaj pravijo danes tisti Italijani, kateri so tolikokrat tulili v Rimu in tudi v Milanu, "Eviva duce!" In pa tisti, kateri so padli v Abesiniji, v Guadalajari v Španiji ter na ruskih planotah? V današnjem "Daly News" je zelo dober kartun. Kaže malega "dučeja, kateri ves slaboten in preplašen sedi v šaronovem brodu, dočim mu stari Šaron prav po očetovsko reče: "Nič se ne boj, Benito, Adolf bo vsak čas tukaj." (šaron je v grški mitologiji prevažalec duš; vozil jih je v svojem brodu čez podzemeljsko reko Styx.) Pač, rimski izrek: "Vae vietis!" (gorje premaganemu) velja še danes, še posebno v Italiji. V San Franciscu Veliko zborovanje doli pri Tihem morju dobiva precej zagonetno lice. Po dolgih, optimističnih govorih smo zvedeli precej čudne novice. Ena teh je dovoljenje Argentini do sedeža na konferenci. Kot se je izrazilo par časnikarjev—samo španskega Franca še manjka. In ne bo se čuditi, če ga ne povabijo predno bo konference konec. Saj se je tudi caudillo spremenil. Pravijo, da Je pravi prav- cati demokrat. Tiste eksekucije stotisočev španskih republikancev so že pozabljene. In njego-prijateljstvo z Benitom in Adolfom — ah. kaj bi govoril. Vsak človek ve, kaj se je godilo zadnje leto v Argentini Saj ni treba, da mi govorimo Predsednik Roosevelt ter državni tajnik Hull sta neizbrisno in javno povedala, da je argentinska vlada fašistična. Molot« ' je svojo malo skupino, katera glasuje z njim,-dobil velik ugled v tej debati. Jugoslovani Naša *'bračo" iz Garyja je poslala v San Francisco svojo de-putacijo, da prepričajo ameriške in druge zastopnike, da je Tito falot, razbojnik in boljše-vik ter da je v Jugoslaviji edini demokrat in junak slavni Dra-ža, kateri ima baje velikansko armado skrito nekje doli v Bosni, in da mora ta konferenca kaj ukreniti proti boljševiškim partizanom. O jugoslovanski delegaciji se dosedaj še ni dosti slišalo. Vemo pa, da so njeni člani na delu. In v Trstu, Istri in Benečiji so Jugoslovanske čete. Naše gibanje V nedeljo 29. aprila sem bil v Strabane, Pa. Tamošnja. društva in klub so imela impozant-no priredbo v prid pomoči našim ljudem v starem kraju. U-deležba je bila zelo dobra. Dramski odsek Soča je uprizoril Klopčičevo enodejanko "Mati". Dramska slika je bila dobro vprizorjena. Isto tako ostali program. Po priredbi je vladalo zelo dobro razpoloženje. Sešel sem se z rojaki, katerih že dolgo let nisem srečal. Je pač resnit^. Kadar pridem med naše prerm>gar-ie v Petyisy Ivani ji, se počutim, kot da bi bil doma. Tudi na Proletarca nismo pozabUi. In če kdo poreče, da naši napredni rojaki v Strabanu niso izvršili svojo dolžnost napram svoji novi domovini, naj se ozre na črna desko z imeni v društveni dvoran^ kjer imajo samo člatii dveh jednotinih društev 238 fantov v armadi! Od teh jih je, žal, že enajst padlo na bojišču. Ruski relif Precej za poročati. Joseph ter Frances Omerza sta ponovno darovala pet dolarjev za ruske reveže. Isto tako se je ponovno oglasila Rose Sajovec z darilom deset dolarjev za ruski relif ter deset dolarjev za kitajski relif. Skupaj za ruski relif petnajst dolarjev. Vsem tem prijateljem Rusije iskrena hvala. Roosevelt bil najdalj v uradu Pokojni Roosevelt* je bil edini predsednik, ki je bil v uradu 1 več kot dva termina. Bil je v službi 12 let in 39 dni. Predsedniki, ki so služili dva termina, so bili Washington, Jefferson, Madison, Monroe, Jackson, Grant, Čleveland in Wilson, ostali pa po en termin. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da je v Zed. državah v nekaterih takoivanih delavskih listih borba le proti Rusiji in njenim nameram, popolnoma pa pozabljajo na klerika-lisem, ki je temeljni sovraftnik napredka ln socializma ter podpornik fašizma, to mi nikakor ne gre v glavo! . Emil Zola: KOVAČ Kovač je bil visok mož, najvišji v vasi. Bil je širokih Ta-men; obraz in roke pa je imel vse črne od kovaškega dima in železovega prahu. Izpod gostih, nepočesanih las sta sijali dve kakor jeklo sivo-svetli očesi. Njegova usta so bila velika in dihanje tako težko, da je bilo podobno pihanju njegovega meha; in ko je, posnemajoč navado, ki jo je dobil pri svojem delu, vzdigoval roke v znak zado-voljnosti, tedaj je bilo videti, da nosi svojih petdeset let bolje nego se je to zdelo, ko je dvigal petindvajset funtov težak tolkač, s katerim je mogel, izmed vseh od Vernona do Rouena, le on biti po nakovalu. Živel sem eno leto pri tefn kovaču; leto okrevanja. Izgubil sem srčni mir, izgubil spomin o sebi. Odpotoval sem, da si poiščem miren kotiček, ki bi mi povrnil možatost. Ko sem se neki večer irprehajal po vasi, sem videl njegovo osamljeno, plamcnečo kovačnico, stoječo na križpotju štirih cest. Luč je bila tako živa, da so se na stežaj otvorjena vrata zdela kakor o-genj, in da so topoli, ki so se dvigali kraj potoka na nasprotni strani, kadili kakor baklje. Od daleč, ob bledi luči večernega mraku, so zvenela kladiva pol milje naokoli, kakor vedno bližji ropot zvezanega železja, ki se ga vleče po tlaku. Ustavil sem se na pragu tistih širokih odprtih vrat, na sredi od tam prihajajoče svetlobe in ropota, vesel, zadovoljen, da vidim delo, roke, ki so hitele lomiti ali izravnati goreča železa. Oni jesenski večer sem prvič videl kovača. Izdeloval je plugu lemež. Pod nabrano srajco so se videle krepke prsi in rebra, ki so bo vsakem zamahu dvigale čvrsti prsni kos. Dvigal je mišičasto roko, pomerjal udarec ter spuščal kladivo. Nadaljeval je tako, nepretrgoma, z vedno enakim gibom in z izredno močjo svojih mišic. Kladivo je padalo na neko določeno točko, povzročajoč iskre in puščajoč za seboj svit. Bil je to tolkač, ki ga je kovač gibal z obema rokama, medtem ko mu je sin, vesel dvajsetleten mladenič, držal s kleščami goreče železo in tolkel tudi on, z gluhimi udarci, udušenimi od tolkačevega ropota, ki je ponavljal in ponavljal svoj tok, tok, tok, tok. Zdelo se je kakor resen glas matere, ki bodri otroka pri izgovarjanju prvih besed. Plamen je razsvetljeval oba delavca, katerih senci sta segali po temnih in neurejenih kotih kovačnice. Plamena je bilo polagoma vedno manj, kovač je obstal. Bil je črn, raven, naslonjen na ročaju kladiva, z čfe-lom mokrim od poti. Slišal sem, kako mu je bilo dihanje še te- žje, vzlic pihanju meha, ki ga je njegov sin počasi gonil. Zvečer sem spal pri kovaču in se nisem več odstranil. Nastanil sem se v sobi nad kovačnico, ki mi jo je bil ponudil. Že od pete zjutraj sem se udeleževal opravkov mojega gospodarja. Zbujal sem se, ko se je cela hiša oživljala. Od zore do večera so plesala pod menoj kladiva. Bilo je, kakor da me tolkač, udarjajoč ob* strop - in očitajoč mi lenobo, sili iz postelje. Soba je vsa škripala, kličoč, da je že čas, da vstanem. Moral sem doli, kjer sem našel vedno kovačnico zakurjeno. Meh je pihal, modri plamen se je dvigal iz oglja. Kovač je tedaj navadno pripravljal delo, iskal je po kotih železo, obračal pluge, ogledoval kolesa. Ko me je dobri mož zagledal, dal je roke v lok in se hrupno nasmejal. Zadostovalo mu je vedeti, da me je spravil ob petih na noge. in bil je dobre volje. Mislim celo, da je toliko tolkel nalašč zato, da mi zasvira budilnico z mogočnim šumom svojih kladivov. Položil je roke na moj hrbet in se sklanjal, kakor če bi govoril otroku ter pravil, da se počutim bolje, odkar živim med njegovim železjem. In nato sva šla vsak dan skupaj pit belo vino na dno neke razbite in prevr-njene dvokolnice. Cešče sem prebil dan v ko-vačnici. Zlasti po zimi in ob deževnih dnevih sem bil vedno tam. Začel sem se zanimati za delo. Ona neprestana kovačeva borba proti surovemu železu, ki ga je on upogibal po svoji volji, me je prevzemala bolj kakor lepa igra Sledil sem z očmi železu, ki je moralo od ognjišča do nakovala, in se čudil, ko sem videl, kako se je zvijalo, daljšalo in zaokroževalo kakor vosek po zmagovitem naporu delavca. Ko je bil plug dokončan, sem ga pozorno motril; nisem mogel več spoznati brezoblične tvarine prejšnjega dne? Ogledoval sem si posamezne dele in zdelo se je, da so bili izoblikovani s prsti in z ognjem. Včasih sem se nasmehnil, spo-minjajoč se mladenke, ki sem jo nekoč videl, na oni strani svoje sobe, kako je zvijala s svojimi nežnimi rokami medeno žico, na katero je prišivala s svilenimi nitkami umetne vi-jole. Kovač se ni nikoli pritoževal. Videl sem ga potem, ko je že ves dan tolkel železo, si mel roke v znamenju zadovoljstva. Ni bil nikoli slabe volje, nikoli truden. Mislim, da bi bil držal hišo na ramenih, če bi se hotela razrušiti. Pravil nam je, da jc po zimi v kovačnici ugodno. Poleti pa je odprl vrata na stežaj, da je prihajalo vanjo vonj sena. V poletju, zvečer, sem se vse- del poleg njega, pred vratmi. Hiša je stala sredi hriba; spodaj se je razprostirala široka dolina. Bil je srečen, da je mogel gledati na vsa ona obdelana polja, ki so se raztezala od obzorja in se izgubljala v svetli Jemi, mraka. Šalil se je vedno in pri-povedoval, da so vsa ta polja njegova, da izdeluje njegova kovačnica že nad dve sto let pluge za celo vas. Bil je ponosen, da ni moglo klasje roditi brez njegove pomoči. On je dajal sredstva za to, da je bila dolina zelena v maju in rumena v juliju! Ljubil je žetve kot svoje hčerke. Bil je vesel, ko je sijalo solnce, nemiren in žugajoč,' ko so se zbirali temni mraki. Cešče mi je pokazal košček zemlje, ki ni bil niti tako širok kakor hrbet njegove delovne halje, in povedal, katerega leta je napravil plug za oni četvero-kotni košček rženove in ovse-nove zemlje. Včasih je pri delu odložil kladivo ter se podal naj kraj ceste na opazovanje; položil je roko nad oči, da se ubrani: gorečih solnčnih žarkov. Gledal; je neštevilno družino svojih plugov, kako so razjedali zemljo in rezali hrazde v vse smeri, j Dolina je bila polna in če si gledal, kako so se počasi premikali, bi rekel, da so to regimenti na pohodu. Lemeži so se svetlikali, v solncu kakor kosi srebra, in on, vzdigajoč roke. me je klical, naj pridem pogledat "svetlo delo", ki so ga izvrševali. Vse tisto nametano železo, ki je odmevalo pod menoj mi je dajalo več moči in me bolj ja-čilo, nego vse lekarniške krog-ljice na osnovi železa. Bil sem navajen na oni ropot; potreboval sem . ono muziko kladivov udarjajočih ob nakovala, da sem se počutil dobro. V moji sobi, oživljeni od mehovega smrčanja, sem zopet našel svoje ideje. Tok, tok. tok, tok,... to je bilo ono gracijozno nihalo, ki je urejevalo moje delovne ure Sredi dela, ko se je kovač razjezil in sem slišal rdeče železo škripati pod udarci kladiva, se je mojih rok prijemala taka orjaška mrzlica, da bi bil najraje zmečkal svet z enim udarcem peresa. Ko je pa kovačnica bila prazna, počival je tudi moj razum, šel sem tedaj doli in sram me je bilo, ko sem videl toliko kovine premagane in še vse kadeče. Ah, kako sem včasih, ob za-dušljivih popoldanskih urah. videl kovača ponosnega! Bil je nag do pasu; žilaste roke so ga delale podobnega onim velikim postavam Michelangela, ki se dvigajo z orjaškim vzletom proti nebu. Našel sem v njem ono moderno kiparsko črto, ki jo umetniki težko iščejo v grških umotvorih. Zdelo se mi je, da vidim junaka dela. neutrudnega sina našega veka. ki izoblikuje na nakovalu glasilo naših opazovanj in ustvarja z ognjem in železom bodočo družbo. On se je s svojimi kladivi igral. Ko ie hotel biti vesel, je vzel tol-Rača in je z vso silo tolkel. Tedaj se mi je zdelo, da slišim tre-skanje groma in vzdih ljudstva usojenega delu. Prav v oni kovačnici, med plugi, sem ozdravel popolnoma od lenobe in negotovosti. 1 SNPJ, Chicago, 111., 25; Jo-seph Sedmak, Conneaut, O., 5; Anton Skoberne, Maynard, O., in če se došteje še Ukrajino in Belo Rusijo, ki sta dobili pravico do posebnega zastopstva, 3; Mary Russ, Greensburg, Pa , jih je 49. Sčasoma pridejo zra-11; 143 SNPJ, East Helena ven tudi tiste dežele, ki so v Mont., 10; 177 SNPJ, Reliance, vojni bile nevtralne, in zavez-Wyo., 10; 135 SNPJ, Cleveland, niče propadlega osišča, kadar O., 5; Joseph Omerza, Aurora, bodo vredne sprejema. Minn., 2; 277 SNPJ, Struthers,1 Ta konferenca bo v glavnem O., 5; 176 SNPJ, Piney Fork,; napravila le ogrodje za bodočo O., 7; Albina Kravanja, Glen- organizacijo združenih naro-coe, O., 3; 64 SNPJ, West Nevv- dov, kovir, da se vanj udene ton, Pa., 25; k|ub 228 JSZ, njen čarter. Pursglove, W Va., 20; 170 Za uspeh teh naporov je po-ABZ, Chicago, 111., 10; Frank trebno tudi sodelovanje delav-llersich, Virden, 111., 6; Mary skih organizacij po svetu, ne pa Iskra, Aberdeen, Wash., 6; 131 samo trositi nezaupanje. Provo- MALI STOJ AN. ves oslabljen vsled podhranje-nja in jetike, je tri in pol leta star. On je eden izmed 800,000 sirot v Jugoslaviji. Njim v pomoč deluje Ameriean Committee for Yugoslav Relief (naslednik Zojsove relifne akcije ki zbira prispevke pod geslom "Sun and give so they may live". Za cilj ima spraviti skupaj vsoto milijon dolarjev sa zdravila in zdravniške pripomočke, ki se jih v tej od glada in epidemij prizadeti deželi nujno potrebuje. V iste namene gre denar, ki ga sa jugoslovanski relif sprejema SANS. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA SNPJ, Chicago, 111., 10; »1 SNPJ, Red Lodge, Mont., 10; Louis Dornik, Uniontown, Pa., 7; Louis Barborich, Milwau-kee, Wis., 100; 528 SNPJ. Com-vvall, Pa., 5; Lucas Debeljak, Seattle, Wash., 10; Peter Vr-hovnik, Chicago, IU., 10; 540 SNPJ, Linden, N. J., 6 iztisov. O POSETU V DETROITU IN DRUGO Herminie, Pa. — Ko sem bil na agitaciji v Detroitu, je napravil moj brat Janko opazko, da nimam prav, ker ne poročam kaj tudi v Proletarcu in da moram saj s tega obiska napraviti izjemo. Vendar glavno poročilo sem le objavil v Prosveti, katorjem in demagogom, ki dokazujejo, da vojne so bile in bodo, — češ, čemu se jih trudite odpraviti, je treba obrniti hrbet. Taki ljudje niso odkritosrčni, ali pa imajo morda svoje posebne namene v preprečevanju načrtov za mir, ali pa so ig-noruntni, da ne vidijo dalj kot jim seže nos. Ker so brez znanja, mislijo, da vse vedo. Literature ne poznajo, razvoj tehnike jim je neznana stvar in ne zavedajo se, da je za nami 15 sto let večinoma temnih časov, ko delavci in poljedelci niso imeli nobenih pravic in nobenih šol, ampak samo dolžnost delati za plemstvo in druge izkoriščevalce. Tudi ženska je bila brezpravna, posebno revna ženska tlačanov in delavcev. Vsakdo izmed posedujočih je Pise CHARLES POGORELEC ako ravno je bil uspeh agitaci- je večji za Proletarca Torej tu i jmei'pravico do n]Ti7nihče je ponavljat, ist. poroc.lo b. bilo sme, braniu neumestno. In se sploh zato ne, y stoieHjh se ie to predruffa ker Proletarec kot tednik ne bi 4Uo na Jje ,„ sJe ^ boIj8 " mogel takih stvar, tako obs.rno (eJ vojni ako si hoče svet objavljati. Torej naj zadostuje, da se tudi v tem listu zahvalim vsem. Chicago: Luka Groscr je do- je poslal 2 naročnini in $1 v ti bil 2 naročnini. Chas. Pogore- i skovni sklad, ki ga je prispeval lec 14, 15 pozdravnih in mnogo Tony Petrovich. Pravi, da bi drugih oglasov za Majski glas, rad več storil za Proletarca, pa še civilizacije, kot pa smo jo imeli v prošlih desetih letih. Med ljudstvom se širi želja ki so z menoj kooperirali pri po večji izobrazbi in izpopolnit- vi^ w /o //tem //«/ /i(teh tacuficet cn //te /a///efie/\ojem skrajnem obubožanju si mora graditi gospodarski sistem, v katerem ljudstvo ne bo garalo za privatni profit, ampak za splošno blaginjo. T* Berlin je po naključju okupirala rdeča armad* ker je prva prišla vanj. Bitka je bila huda in mnogo jih je padlo. Mislim. da starši ameriških vojakov proti ruski okupaciji Berlina niso točili solza, kajti mar-sikakega našega fanta ne bi bilo več nazaj, ako bi se za osvojitev tega velikega mesta morala tepsti naša armada. * Ob "lend-lease" se nekateri demokracija pod njegovim vodstvom bi imela več veljave kot pa jo ima med onimi, ki zboru grozodejstvom zastopnikov "združenih" naro- kot da jih ni. bo to zelo sporno vprašanje, ker dov sedaj načeljujejo. Konservativni poslanec Cmd. se Italija obnaša, kot da je ona Kolonije in otoki, ki so jih Oliver Locker Lampson je dne zmagovalka v tej vojni, ne pa J^^fc^fn^po nekaj ted- \ ko ekonmlisko in kulturno Angleži vzeli Italijanom in 3. maja dejal, da bo v parla- poražena. (Več o tem je v član- nih posedovanja gredo taki tarcu zapisal tole: "Ljudje v mu. ki bi imel čez dvajset ali Pisci * zmerom spotikajo Ne Evropi bodo morali po vzorce več let dobiti Spomenik "nežna- razumevajo, da je prihranil ar-k sovjetom, ker drugače se la-lnega vojaka". ™di Jn mornarici Zed držav hko zgodi, da izgube narodnost * m* k?llko 21vlJenJ; ker sm? in narodno kulturo " In šli so, Ali ni že skrajni čas, da bi ma*a ' z matenjalom angleški, slal poročil, oprezno sestavlje- dobili pomoč, svobodni bodo — predstavniki radikalnih strank s?vjetskl *n dru8,IJ »vwni- na. ker drugače ne bi šla skozi narod moj in tvoj, kolikor toli-in vsi glavni funkcionarji de- skl™ armadam ter deželam. lavskih unij v Ameriki priznali Američani Japoncem, so postale sporno vprašanje — seveda me dameriško in angleško vlado. Kajti ameriška zahteva v bodoče v prid svoje obrambe do, da naj varuje Mussolinije- deputacija. ki je šla v Nemčijo in ^ nji. Svobodnega pi- poslušati Koliko Drwira ^ Cincanje in prerekanje kdo nje 2a zgraditev italijanskega pred morebitnimi bodočimi na-,vo vdovo da tudi nad njo ne! pogledati posledice grozot na- sJya\nX ^ v 2M. S^J SSt^ 7 M i danes simpatizira n ^etsko ^perija izjalovi- padi na Pacifiku poleg japon-( »zvrse enak zločin Zelo elove- cijskega terorja v koncentra- državah, kjer lahko predsedni- kr K() ;e bilo delo z« ' ' ~ —♦----u. _ le. Lend-lease ima veliko zaslu- skih tudi nekaj tistih, ki so bili *oljuben apel, ampak — icijskih taborih, dosegla kaj ko- ka napadaš in ga smešiš s kari- r^ pomoč osvobodi doslej posest ali pa pod upravo Velike Britanije, Avstralije in Nove Zelandija Glede kolonij pa zastopa stališče, da naj bodo pod mednarodno upravo. In nastane vprašanje, ali naj dobi Nizozemska nazaj silno bogato Vzhodno Indijo in Francija veliko Indokino? Ali naj italijanske kolonije v bodoče le Anglija upravlja? Ali naj ostanejo kolonijalna ljudstva tudi po tej vojni zgolj materijal za izkoriščanje v prid imperialistov, kakor doslej? Težko, da bo v tem oziru konferenca v San Franciscu kaj predrugačila. Interesi dežel, ki so obogatele od kolonij, osvajanj in izrabljanja pri-rodnih bogastev v malih deželah so preveliki, da se bi udali idealom in čutom pravičnosti. Vendar pa se bo borba za osvoboditev brezpravnih kolonijalnih in ppdjarmljenih ter izkoriščanih ljudstev nadaljeva- Pokojni Roosevelt se je v mentu protestiral proti besti- ku na prvi strani, poročevalci" v Kairo" ali kam ^ ^nZ ZTZl^ll H^ST* nlk^v tfcCj ^SS^^S za jalnemu umoru Mussolinija Jn t Chicago Tribune z dne^ 30. ; druMam v uko mesto, od kjer koristma K Tiudie. W Mi^too imeli tolikšne prilfke pomoč našim zavezni- proti onečaščenju njegovega aprila pravi v uredniškem član- jahko svobodnejše pišejo o raz kega koristnega dela; ljudje, ki mislijo, da so zato na rp£ V ^ ^ bili- ukazujejo in dTjih ^ narod > _«e ^ „itlerjevo prerokova. nje o tisočletnem obstoju naci- srajčki morili po Italiji, in ko i deli niti deseti del tega. kar so bene mejeTT*RusijI"i"n* v" Jugo- ZZo^T^Č sejT^r slaviji niso navajeni, pa tudi v naši javnosti. In vendar žive drugje ne. razen v deželah, kjer ^ siovenskih delavcev so socialistom, komunistom, li- 0 grozotah v teh taborih poro-beralcem in Slovencem v Tr- eali že prej ameriški časnikarji, stu in v Gorici šiloma vlivali torej ne morejo ti kongresniki ricinovo olje. jih pretepali in povedati s svojega obiska v j dna kakor pri nas izganjali, streljali v hrbet, kje'Nemčijo nič novega Ampak — _ . _ ie bil tedaj plemeniti poslanec pravi Trubune — storili bi in komander Oliver Locker (SVet dobro delo. ako bi šli ame- POKLON BORCEM Lampson? Koliko ljudi je ta- riški kongresniki in senatorji SLOVENIJE krat protestiralo, ko je dal rajše pogledati posledice (gro- plieblo. Colo. — Ko gledam Mussolini linčati socialističnega zot» ruske okupacije v baltiških slike i2 borbe v starem kraju voditelja Giacoma Matteottija? deželah, na Poljskem, v Jugo- kI jih je zbral in uredil ^is Ne veliko, saj v vladah ne, pač slaviji, Madžarskem in Rumun- Adamič in dal tiskati ZOJSA v S smrtjo Eugene V. Debsa je socialistična stranka izgubila svojega najboljšega kapitana je svoboda tiska sltcno svobo Osvobodilna vojska in ves Ek> »edaj ga še ni nihče nado- it a 1 j ------------«----------- i«"" pomoč osvobodilnemu gi- sameznika. Ampak ko so ducejevi črno- nstnega Ugotavlja, da niso vi-;katurami kolikor h- • w , Xl ----is M V4.ius ul^ -- - ----- -----• - Dan ju \ j»io\-eniji najDoij po w t zma in nemške nadvlade na svetu ni uresničilo, in okupirane dežele so osvobojene zasuž-njenja. & narod silno potrebuje pomoči.! mesii 1 Takozvani slovenski patrioti in Slovenci v Ameriki lahko od- Demokratsko stranko je za- v Ameriki se ne zavedajo da če trgamo nekoliko pri naših orga- dela enaka usoda Kdo bo v nji bi ta dežeU vodila Vojno samo-nizacijah, da se čimveč pomaga, nadomestil pokojnega predsed- stojno in ne bi materijalno dru-Osvobojena Slovenija: na n,ka iF. iD. Roosevelta? gim deieiam nič pomagala, bi razvalinah boš gradila novo živ-; ijeta b0^0 sPel kongres- patjj0 veliko veliko več ameri- ljenje, življenje brez klečeplaz- ™ , ,n ,leli P°zneje ških vojakov kakor jih je in tva in hlapčevanja. Bilo je ve- -Predsedniške. V položaju v ka-|vojna bi se vlekla dalje Tako pa so slavili Mussolinija, češ.jskem. kamor je od sovjetskih p^ii^ciji z 'imenom~"Libi'ra- **>>*< tuge in trpljenja. ^^^^^^^* Pomočjo našega orožja da je Italijo rešil kaosa m ko- oblasti ameriškim časnikarjem ^ation.. sJem si da bi mo- TvoJa 7avest da 81 Sl p*b,7ka^ P*** za ^vojo m svetovno svo- munizma ter napravil red in zabranjeno priti. Predno je bila , k njim in jim pomagal do Rojevala svojo svobodo. ^ tKa l P®; bodo vojaki sovjetske armade mir v deželi. In da ustvarja bla-1 Zed državam napovedana voj-1 osvoboditve Te slike - Kakt»*' Ta " udstvo Z di T ie V in ginjo v nji. V resnici je ustvar- na, je storil lastnik Tribune. so n;ma priča stra$nih ^jev ! ^ - zna^ vehk? Part,zanovJn dru«ih' kl jal pogoje za korupcijo, kakr- multimilijonsr Col. Robert R. in trpljenja vsega naro- k|FKAJ DROBIŽA ~ w so bili v vojni z NemcL šne Italija še ni videla prej, za- McCormick vse. da se z Nemči- da Slovenija v plamenih Na - WC,VMJ w ™ . . Prot! knd-lease" hujskajo strupi jal je narod s sanjami o, jG ne zapletemo v vojno, in da ^ oskrunjen. Požgane vasi in Lht — Konferenco, _ ^ j* kar se najbolj tisti ameriški časopisi, obnovitvi rimskega imperija,Angliji v njeni takratni sti-|uni^na polja. Pred narodom opozicionalce pa je uničeval v, ko se je francoska armada ^ V1)rašanje. kdo je največ za-jetniškem taboru na Liparskih 2nišila ko hiša iz kart. nič ne krivilt da so Nemci in Italijani pomagali. McCormick vidi sa- sko«li po njemu in ga hoteli mo eno nevarnost in samo en)za zmerom uničiti. Oziroma se teror na svetu: boljševiško Ru- 0 ^ vprašanju že prereka v sijo in njenega Stalina. 1 tisku • otokih, kolikor jih ni kratko- PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina sa Zdruiana drftave (isvnn Chicaga) In Kanada $6.00 na lata; $3.00 sa pal lata; $1.50 sa iatrt latei «a Ckieafo in Cknm $7.50 ca cela lat#| $3.75 sa pni letaš m Inasemstva $t.M. Cenzura v Sovjetski uniji je res strožja kot je bila v katerikoli veliki deželi. En vzrok temu je ruska nezaupnost in drugi pa. ker je toliko ameriških poročevalcev videlo v Rusiji vse črno in so pošiljali o nji ne samo strogo kritična, ampak so-1 venci neizprosno borbo za svojo vražna poročila. Eden teh je osvoboditev. Zgodovina bo slo- bil poročevalec čikaške Tribu- venske partizane beležila za ne Donald Day. Ko je uvidel, ene izmed najhrabrejših bojev-da mu cenzura v Moskvi nje- nikov. ki so storili vse v svoji govega sovražnega pisanja ne moči za svoj obstoj na svoji bo dovolila, ga je McCormick zemlji. Počistil bo ta narod s poslal v Rigo, ko so bile balti- tistimi, ki so ga prodajali, pa ške dežele Je neodvisne. Tako naj bodo to ljudje v talarju ali je postala Riga "kovačnica pro- je zgodilo. Narod, ki je veljal za najbolj kulturnega, je v nji Noslov za list in tajništvo je: 2657 Ha. Laitndale Avenue Chiratfo Illinois Narodni Izdajalci tam bodo odgovorili, ker bodo prisiljeni. Osvobojen slovenski narod pa bo sodil in obsodil take ljudi, ker niso vredni, da bi bili del slovenskega naroda. Že nad itiri leta bojujejo Slo- najbolj divja zverina. A kon cem aprila je praskala s svojimi krvavimi kremplji že v zadnjih zdihljajih. Zavezniški poveljniki so se v invaziji v Nemčiji sedaj pre pričali na lastne oči, koliko sto-tisočev civilnega prebivalstva (nemške opozicionalce, Žide in fraku. Nič več ne bo zavajan in! *«užnjence i* okupiranih de- pagande proti Rusiji". Omenje-1 ponižan. > b™tal™ P°kf"' Liii Dav s svojimi pomagači je Partizani! Ko ste pričeli boj *a,i- Pretečeno leto so Rusi o zalagal s poročili svoj list v, na življenje in smrt, ste bili oz-'**™ vehko poročali ampak ve-Chicagu in Tribune Jih Je ob merjani od onih. ki bi morali *ina ameriškega ljudstva ni enem dajala tistim listom, ki so biti vaši prvi vodniki. Saj ste jih "^K1* tem novicam, ceš. naročeni na njen 'news service'. hranili s svojim delom nad tisoč!lo Je Propaganda In po- Po sovjetski okupaciji Rige je »et V imenu vere se vas je ho- tem. ko je zavezniška armada šel Donald Day na Finsko, kjer, telo potujčiti, ugonobiti in ubiti Prodrla v Nemčijo in okupirala je nadaljeval svoje delo. Nato za vedno. % nJena umesta ^ konc®^ra^ je vstopil v finsko armado, ozi- Tudi med nami ameriškimi1 *kc vJd^m v cikaskih roma v njeno propagandno slu- Slovenci so taki ljudje, ki so dnevnikih vsak dan slike žrtev ž bo. S pomočjo Nemcev je po nam pripovedovali, da ste par- nacijske zlobe, radiu v angleščini ščuval Ame- j tizani drhal razbojnikov in mo- ^ ričane in Angleže proti njunim rilcev v službi sovjetov. Nič jih V današnjih Chicago Daily vladam, češ, da tirati civilizaci-. ni bilo sram, ko so tako pisali, j News vidim kartun, Upter den jo v pogubo Nedavno so ga Se več: Pripovedovali so, da ste Linden, razsvetljeno drevo in ameriške oblasti obtožile za ve- ln da smo pijani od premočne- pod nJim ranjeni nemški narod leizdajalca Tribuni je bilo ne- ga vina. A rdeča zvezda, simbol s svojo filozofijo "Deutschland rodno In Je pojasnjevala, da je naroden osvoboditve, je opogti- iiber alles". Propadel je z njo. zdruzenih narodov 25. aprila v ™asne8a krvolitja tiče. konec ki ^ bih pred japonskim napa-San Franciscu so pompozno pri v kateri so imeli vloge naj- jdom najhujše proti Rooseveltu, čeli. Kako jo bodo zaključili, je veeji cloveSki barbari, je tam *eš, da nas tira v vojno proti pa še vprašanje. Kaj so posledi- koncana ln zastor ie padel Nemčiji. Za^ Hitlerjev tretji ce sedanje vojne, je zboroval-- it rajh jim je bilo, ne pa za ame- cem dobro znano, zato so prišli v nekaterih slovenskih listih riške vojake in ameriški mate-skupaj. da bi vojne odpravili vidim gradivo enakih tendenc, j riial. K< Dasi so nam tudi po prejšnji (kot jih zastopa Chicago Tribu-I Koliko so življenja vredna, to vojni obetali trajen mir in bolj- ne, in to ne le v dopisih, ampak vedo matere, ki so izgubile svo-šo civilizacijo, vidimo, kaj se tu<*i v uredniških člankih. je sinove. Namesto razbitih tan- Lastnik in urednik dnevnika kov in pušk lahko produciramo Chicago Sun je milijonar Ako hov*, življenja pa je nemogoče podivjal. Pod nacifašistično vla-jbi on napisal tak editorial, kot; vrniti, — John Chamazar. do je postal najbolj barbarska, SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišita po canik PROLETARCU 2301 S. LAVVNDALE AVENUE .. CHICAGO, 23, ILLINOIS Iz SANSovega urada B935 W. 26th St., Chicogo 23, ILL. Napočil je dan Ko se bodo čitale te beeede, bo Slovenija najbrž popolnoma osvobojena in zavezniški narodi bodo izvojevali največjo zmago v človeški zgodovini. Jugoslovanske čete so osvobodile Slovensko Primorje in se bližajo osrčju slovenskega ozemlja — beli Ljubljani. Srca slovenskih narodnih borcev vriskajo od veselja, kajti NAPOČIL JE DAN, o katerem so sanjali in ga prerokovali naši velikani—Vodnik, Prešeren, Cankar in Župančič ter nešteto število narodno zavednih Slovencev, ki so se zavedali vrednosti narodne kulture, politične, gospodarske in socialne svobode in v najstrašnejši uri slovenskega naroda niso omahnili. Med nami v Ameriki so bili in so še raznobarvni krivi preroki, ki so delali noč in dan na vse škripce, da bi borbenemu slovenskemu narodu ameriški Slovenci ne nudili v njegovi sveti vojni nobene moralne ali materialne zaslombe Trdili so, da narodna osvobodilna vojska ne predstavlja in ne zastopa večine slovenskega naroda ter da njena borba proti okupatorju in njegovimi izdajalskimi pomaga-či ne pomeni nič drugega, kakor nepotrebno prelivanje slovenske krvi in uničevanje slovenske zemlje. Narod naj bi rajši čakal tuje osvoboditve in povrnitve stare Jugoslavije, povrnitve vse tiste politične gnilobe, gospodarske korupcije in samopostavljene diktature, ki so omogočile sovražniku nemoteno zasužnjenje slovenskega naroda in njegovo brezmejno gorje. Ampak niso uspeli. Kakor se je z velikanskim truščem zgrudila fašistična pošast pod udarci neomahljivih zavezniških sil in zadobila svoj smrtni zamah, tako bodo poraženi tudi vsi oni, ki so skušali zastaviti križano pot do svobode slovenskega naroda in so slepo sledili povelju svojih predstojnikov v službi zverinskega sovražnika. Slovenski narod sam bo sodnik — strog, a pravičen. Nagradil bo z neumrljivo slavo vse one, ki so mu priborili svobodo in demokracijo in s svojimi junaškimi čini dosegli, da bodo prvikrat v svoji zgodovini Slovenci ZDRUŽENI v svoji skupni državi — od Soče do Prekmurja, od Korotana do sinjega Jadrana — v okviru svobodne, demokratične jugoslo* vanske federacije. Obenem pa bo obračunal z vsemi onimi, ki so za Judeževe srebrnike obrnili hrbet svojemu narodu in postali zločinski janičarji v službi fašističnega terorja. Da! Napočil je dan! Kedaj se bodo prebudili tisti lahkoverni in dvomljivi Tomaži v Ameriki in popravili svojo zmoto? Mea culpa, mea culpa! Rclfna akcija V aprilu smo prejeli od podružnic, podpornih društev in posameznikov za pomožno akcijo WRFASSD skupno vsoto $3,521.90. Skozi SANS so do do 30. aprila prispevali ameriški Slovenci za takojšnjo pomoč trpečemu ljudstvu v Jugoslaviji $83,785.38. Vsem darovalcem in nabira-teljem naša iskrena zahvala. (Op. ur. — Iz znanega vzroka, ker manjka prostora, imen posameznih prispevateljev nismo mogli priobčiti. V Brat Joseph Snoy, predsednik podružnice št. 33 v Bridgepor-tu, Ohio, nas obvešča, da je kljub prestavljenega datuma prireditev v korirft pomožne akcije dne 28. aprila dobro uspela. Radi seje izvrševalnega odbora SANSa se tajnik ni mogel udeležiti kot govornik, pač pa je njegov spisan nagovor preči-tal brat Snoy. Zelo uspešno se je završila 1 tudi prireditev v Chicagu dne ( 29 aprila. Priredile so jo skupaj SANSove podružnice in rasna podporna društva. Igra "Mati" je bila odigrana z velikim efektom in občinstvo jo je sprejelo z navdušenjem in — solzami. Koristi bo imel trpeči slovenski narod — morda do zneska $2000. Revija Liberation V uradu imamo v zalogi še precej iztisov ilustrirane revije "Liberation" s slikami iz borbene Jugoslavije, največ iz Slovenije. Podružnicam priporočamo, da jih naročijo še nadaljnje število in jih razpečajo med našimi in drugimi ljudmi. Na razpolago imamo tudi po nekaj iztisov za podružnice za prosto razdelitev po čitalnicah, šolah in podobnih javnih prostorih. Tajniki naj nas obvestijo koliko iztisov želijo — zastonj in za prodajo. Naročila naj se pošljejo naravnost na urad SANSa, 3935 W 26th St., Chicago 23, 111. Slovenski vojni ujetniki SANS se je že veliko bavil z vprašanjem slovenskih (italijanskih) ujetnikov v Ameriki, ki bi radi bili ločeni od Italijanov in dobili dovoljenje, da se pridružijo jugoslovanski (Titovi) narodni vojski. Te njihove težnje so pač umevne in hvalevredne, zlasti še če pomislimo, da je večina teh slovenskih fantov bila vzgojena pod fašistično Italijo in ni imela prilike za šolsko izobrazbo v slovenskem jeziku. Kljub temu večina teh fantov piše in čita slovenščino. Učili so jih starši brez učnih knjig Težko pa je tem fantom dopovedati. da jih ameriška vlada smatra "za podanike Italije" ter da so podvrženi istim regulacijam kot pravi Italijani. Vojaške in civilne oblasti se držijo mednarodnega zakonika glede postopanje s temi ujetniki in jim ne dajejo nobenih koncesij ali predpravic. To naše primorske fante boli in mislijo, da bi jim SANS lahko izposloval pri vladi njihove želje. Tem ujetnikom kot nekaterim članom SANSa je nemogoče dopovedati, da dokler Amerika priznava obstoječe meje med Jugoslavijo in Italijo, ne bo priznala primorskih Slovencev za "podanike Jugoslavije". To je utemeljeno. SANS bi se najbolj osmešil pri ameriški vladi, ako bi zahteval od nje drugačno tolmačenje državljanskega položaja primorskih Slovencev. Vsled tega tudi jugoslovanska vlada v tem oziru ne pod-vzame nobenih korakov. Vprašanje slovenskih vojnih ujetnikov v Ameriki bo razrešeno šele tedaj, ko bo rešeno vprašanje jugoslovansko-italijanske meje. SANS skuša na vse načine, da bo ta razrešitev v korist Jugoslavije in naših Primorcev. Do tedaj pa priporočamo .več strpnosti in potrpljenja. Mirko G. Kuhel, tajnik. Nemčija z viška osvajanj padla na najnižje dno (SiSMl Car>• Photo vl» lnl*matum«i aoTNln>h»i«, DVIGANJE ROK v Nemčiji in v Italiji sedaj vm drugačno kot pa je bilo. MIRKO G. KUHEL: Razvoj Slovenije v naporih za svojo svobodo (Nadaljevanje.) j = Izbiranje kandidatov j nimalna skupina tridesetih po-Listine kandidatov ni sesta- slancev. Slovenija z 2,500,000 vila samo ena stranka. V Belo- prebivalcev, uključivši Primor-krajini je bil izvoljen kandidat, je. Trst. Gorico, severno Istro ki je javno pokazal svoje belo- in Koroško, je na tej podlagi iz-gardistične simpatije. Takih volila in poslala v Jajce svojih slučajev sicer ni bilo veliko, to- 4,0 poslancev. Ta sistem bo one-da Osvobodilna fronta »je tudi mogočil predvojni položaj, ko take kandidate pozdravljala, je Slovenija imela le 25 poslanka jti potom svojega urada so cev v jugoslovanski skupščini, taki kandidati spoznavali in se ki je štela 625 članov, prepričali o demokratičnem iz- Nedvomno je slovenski navajanju javnega miru, ki so ga rod brezmejno ponosen, da je uspostavili partizani, j bil prvi v Evropi, ki je zapocel Pri civilni upravi je bilo opa- osvobodilno gibanje, in prvi, ki žati več in več novih obrazov in je imel svoj parlament in svo-partizanske oblasti so se razve- bodne volitve v obzidju Hitler-| selile tega ljudskega odziva, jeve trdnjave. Se več — pono-Naravno je, da se je ta proces sen je, vzradoščert in hvaležen, volitev prosto razvijal po vsem da bo njegova borba rodila osvobojenem ozemlju. V neka- žlahtne sadove — svobodo in terih napol osvobojenih krajih demokracijo, katere še nikoli v so se tudi vršile podobne volit- zgodovini ni irneh Slovenski na-ve. toda završiti so se morale v rod si je zgradil svojo lastno naglici. Volilci so se morali brez pot, zasekano v skalovje trplje-posebnih ceremonij hitro pošlo- nja. neizmernih žrtev in poto-viti, če se je približeval sovraž- kov krvi. Narod je glasoval, to-nik. da njegov krvni sovražnik ni Pri nobenih volitvah ni bil bil nikoli oddaljen več kot 15 navzoč kak oficir ali vojaški u- ali 20 milj. Toda zlic tej veliki radnik. Vojska je imela svojo nevarnosti je obdriaval velike proceduro za volitve. Vojaštvo ljudske shode narodni kongres je bilo popolnoma odsotno in ni-, in tridnevno zasedanje parla-kjer ni vladala kaka prisil je- men ta. Vse to govori zelo jasno nost. Volilci so morali biti redni o njegovi odločnosti, prebivalci svojega volilnega o- Veliko bi bilo že doseženega, krožja. In ker se po malih va- če bi vse to bilo izvršeno samo seh in trgih paebivalstvo zelo za moralni učinek Toda volitve Trst in Primorje pod Jugoslavijo, toda ne še... redko preseljuje, ni bilo nobene možnosti za uporabljanje "ponarejenih" glasovnic ali da bi glasovali napačni volilci z namenom, da bi povlekli volitve na svojo stran.f par tednov kasneje spričujejo, da je to bil pravi in pošteni napor za dosego in izvajanje demokracije v polnem pomenu Atlantskega čarterja—na ozemlju, ki so ga Slovenci sami osvo- Cehi z vlado nimajo težav Dočim imajo mnoge dežele zelo pogosto takozvane "vladne krize", so Cehi svojo vlado lahko reorganizirali. Prejšnja, ki je imela sedež v Londonu, je odstopila in pod vodstvom Edvarda Beneša je bila v osvobojenem delu Čehoslovaške ustanovljena nova, ki ji načeljuje s. d Zdenek Fierlinger. Prej je bil on češki veleposlanik pri sovjetski vladi v Moskvi. On je veliko pripomogel, da so nastali med čehoslovaško in sovjetsko vlado tako prisrčni odnošaji. V novi vladi, ki šteje 16 članov, so štirje socialdemokrati in štirje komunisti, ostali pa so člani drugih strank, razen ministra vnanjih zadev Jana Ma-saryka, ki en pripada nobeni stranki. DRŽITE CENE ŽIVILOM NIZKO Grocerije in odjemolci morojo sodelovati v boju proti višanju cen. Oboji so skupno odgovorni za uveljavljenje določenih (ceiling) cen. Poučite se o njih iz uradnega seznama odobrenih cen, predno kaj kupite. OFFICE OF VVAR INFORMATION Jasno je tudi bilo, da je pre- bodili in branili s svojimi živ-prost kmet razumeval tako gla- U®nji v trenutku, ko so tudi sovanje, kmet, ki ni menda še glasovali. nikoli imel prilike izbirati si Volitve ki so uresničile zasvojili lastnih voditeljev. To ključke prvega parlamenta in jih iz postav na papirju spre- banja in Osvobodilne fronte v Sloveniji. (Konec prihodnjič.) mu je tudi dajalo pogum, kajti dokazano je, da si zna priprosti narod izbirati svoje voditelje, samo če mu je dana prilika za to. Te volitve so tudi pokazale, da je glasovnica bolj učinkujoča za pospeševanje demokracije, nego je puška. Osiveli starčki in mamice so ponosno pri-pctoedovali. da njihova vas — odkar pomnijo — še ni doživela takega dogodka. Prvikrat so jim zavladali ljudje, katere so sami izvolili in postavili na odgovorna mesta. Marsikateri Amerikanec bo pripoznal, da so si ameriški pionirji na isti način priborili svoje demokratčne ugodnosti, toda jih danes smatra za navadno, vsakdanjo stvar. Osnutek federativne Jugoslavije Slovenci so sedaj pričeli izvajati demokracijo in jo bodo nedvomno razvili do viška, o katerem v predvojni Jugoslaviji še pojma niso imeli. Vsaka izmed šestih enot federativne Jugoslavije bo imela po 30 poslancev v federalnem parlamentu ali skupščini, brez razlike na število prebivalstva. Te enote so Srbija, Hrvaška, Slo^ venija, Črnagora, Bosna-Herce-govina in Macedonija. Za vsak milijon prebivalstva nad prvim 1,500,000 katerekoli enote bo dodanih 10 poslancev. Na ta način bodo narodi z višjim številom prebivalstva imeli soraz- Naročite si Ameriški družin-merno večje zastopstvo, toda za ski koledar 1945, stane $1 25 (Nadaljevanje s 1. strani.) stiti del Transilvanije Madžarski in del Dobrudže Bolgariji. Madžarska armada je okupirala Transilvanijo 5. septembra in bolgarska je šla v Dobrudžo 7. septembra 1940, Ostalo Rumu-nijo je okupirala nemška armada. Bolgarija se je pridružila Nemčiji marca 1941 in pripustila v svoje meje nemško armado in svojo vlado pa izročila pod nemško poveljstvo. Madžarska se je pridružila nemški zvezi in dovolila, da se ime nemška armada v nji svobodno gibati. Vrhovno poveljstvo nad madžarskim ljudstvom in gospodarsko upravo je prevzela nemška komanda. Jugoslavijo je nemška armada napadla 6. aprila 1941 in jo zasedla v dobrem tednu. Pomagale sta ji Madžarska. Bolgarija in Rumunija, ki je vsaka vzela del Jugoslavije. Grčijo, ki je bila že prej v vojni z Italijo, je Nemčija napadla 6. aprila 1941, premagala grše čete in izgnala angleške, ki so se skušale ustaviti na otoku Kreti, a jih je tudi od tu izgnala. Sovjetsko unijo je napadla 22 junija 1941 in v nji bliskovito prodirala skozi do Leningrada, Moskve, Stalingrada in na Kavkaz. Nemčija si je podvrgla vsled Musoslinijevih polomov v Afriki in v Grčiji tudi Italijo in jo zasedla, in ob enem Albanijo. Tako je prišla vsa Evropa tja doli do Volge pod nemško ob- nika. Toda kaj mu je zapustil? Na vseh koncih in krajih tepe-no Nemčijo. Da-li je oil Hitler res ubit v bitki, ali je izvršil samomor, ali pa spustil to poro-čilov svet zato, da je laglje kam pobegnil in se skril, ni važno. Važno je, da se je njegov "živ-ljenski prostor", ki je obsegal že vso Evropo in se širil v Afriko in proti Mali Aziji, zmanjšal v velikost enega groba. In še bolj mizerno je zatonil Mussolini,, dva napihnjena svetovna pro-vokatorja in zločinca, ki ju je sedaj konec in njunih imperi-1 jev. Proletarec jc bil ustanovljen, da služi delavstvu. Tej nalogi je ivest v vsakem slučaju, v krizah in "dobrih" časih, v vojnah in miru. Podpirajte za. TISKOVNI SKLAD PROLETARCA (Nadaljevanje s 1. strani.) da je ameriška vlada proti pridružen ju Celovca na Koroškem in Trsta na Primorskem k Jugoslaviji. To je verjetno. Kajti to je bila vnanja politika ameriške vlade tudi pod pokojnim Rooseveltom. Dasi je bil on napram narodnim manjšinam pravičen, ni šel v tem oziru nikdar toliko daleč kot Woodrow Wil-son v prejšnji vojni. Samoodlo-čevanja narodov ni nikoli na-glasil. Izrekel se je le za svoj atlantski čarter. ki' pa ga ob koncu svojega življenja ni več zagovarjal. Tako je laglje odobril glede jugoslovanskega Pri- last in ve,ik del <*> enem P°d morja tudi politiko, ki mu jo je naj krutejši nemški teror, nedvomno najbolj priporočal H,tler J« govoril v naicjskem posebno Vatikan. Ta je zelo zvi- radlu in njegovem lutkarskem jačen v takih rečeh. Toda do- ' državnem zboru", da je nem-ločno o tem vprašanju se ame- skl ŽIVUenski prostor zagotov- riška vlada še ni izrekla. ^ in Nemci so bili prepričani, da se bo prerokovanje o ti-Anglija noče močne Jugoslavije sočletni vladi tretjega rajha Znano je, da stara angleška nad Evropo in nad ostalim sve-politika spremi zmanjšati vpliv tom zares izpolnilo. Der fiihrer kogarkoli ob SreCoremlju. Ju- je v jeseni 1941\svečano ugoto-goslaviji bi Trst morda privo- vil, da je rdeče armade za zme-ščila, pogojno, ako bi bila v nje- rom konec, in Ukrajina, velika ni sferi vpliva. Pa ni. Sovjet- in bogata na rodovitnih poljih ske sfere ob Jadranu in Sredo- in prirodnih bogastvih pa bo zemlju pa Anglija ne bo dovo- postala nemška kašča. lila. če si bo le mogla pomagati. Dne 11. decembra 1941—tri To je njena "življenska žila" in dni po vstopu Japonske v voj zato ne sme dopustiti, da bi pri- no, je Hitler napovedal vojno šle do nje take vlade, ki jih Mo- tudi Zed. državam -Isto je sto-skvtt kontrolira. j ril Mussolini. Franco v Španiji To je vzrok, čemu se Anglija se je radoval, pomagal Hitler-toliko trudi, da bi Trst ne pri- ju v propagandi v Evropi in pošel pod Jugoslavijo, čeprav je sebno v latinski Ameriki in po-nji zares potreben, Italiji pa: šiljal španske čete na vzhodno prav nič. Kar se tiče italijanske- fronto, da pomagajo iztrebiti ga značaja Trsta, pa bi ga bilo "boljševiške barbare" s "civili-pod Jugoslavijo prav tako la- ziranega" sveta, hko ohraniti, kakor pod Avstri-1 In potem Stalingrad, kjer je ja A gre se za moč, za kontrolo "za vselej uničena" rdeča ar- mada*po strašnih bojih pognala Hitlerjeve divizije proč od Volge. Isto se jim je dogodilo pred nad tem velevažnim pristaniščem. Ako ga angleška in ameriška vlada ne bosta dovolile Jugo- Moskvo. In od tedaj se je mo-slaviji, in jima bo pri tem so-jrala Hitlerjeva "nepremagljiva vjetska vlada pritrdila, bo Ju- sila' vračati nazaj proti zapadu. goslavija in s tem v prvi vrsti Na velikem prvomajskem menile v faktična^ dejstva^so ! Slovenija ogoljufana, kakor so slavju v Moskvi — ki jo bilo jasni dokaz, da je demokracija °KolJufali na "mirovni" kon- največje po ustanovitvi Sovjet-cilj in namen partizanskega gi- ferenci v Versaju. .\>-'Hske uniie — Je letošnjega prve- IV. IZKAZ Detroit, Mich. Kathie Stimac $2; John Zornik $1; Joseph Kla-rich 75c; Anton Anžiček 50c. skupaj $4.25. Oglesb.v, 411. Mike Mente $1.00 j t Imperial, Pa. Frank Augustin $2 25. Neelyville, Mo. Jacob Lipovšek 25c Dcarborn, Mich. Jacob Ločni-škar $2.00. Kokomo, Ind. John PetkovSek $1 00. Pueblo, Colo. Ludwig Yoxcy 90c. St. Louis, Mo. Ciril Medved 60c Gouanda, N. Y. James Dekleva $1.00. lirounton, W. Va. Frank Klemen 20c. North rhicago, III, Jacob Mesec $1 00 Cicero, III. John Korun $2.00. Detroit, Mich. Peter Benedict $20; po SI: Thos. Platt, Chas. Kait-ner, Rudolph Potochnik in Joe Mi-helich, skupaj $24 00. (Poslal An-| ton Zornik.) Denver. Colo. Po $1: John in Francej Artach in Alice Drasles. skupaj $2. (Poslal John Artach.) Fairport Harbor, Ohio. Lovrenc Baje $1.75. St. Louis, Mo. Tony Pctrovich $1. (Poslal John Spiller.) Fontana, Calif. John Pečnik $1. Kemtncrer, Wyo. John H. Krzis-tnik S 1.50: John Strvasnik 50c. skupaj $2, (Poslal John H. Krzisnik.) Cleveland, O. Po $1: John Rome, Frank Ipavec in UiSula Mulej, skupaj $3. (Poslal John Krebel.) Strabane, Pa. Po $1: John Kok-lich, John Terčelj, Anton Martin-čič, Justin Martinčič, Louis Bar-telj, Tony Kotar, Martin Baje, Marko Tckavc, John Žigman, Jack i Baloh. Dolly Tomsich in Tone Klobučar, skupaj $12. (Nabral Joško Oven.) Skupaj $64 20, prejSnji izkaz $310.72, skupaj $371.92. i PIKNIK KLUBA ŠT. 1 JSZ IN PROLETARCA V ČASU ZMAGE Chicago, III. — Ko se bo v nedeljo 17. junija vršil piknik Proletarca in kluba št. 1 JSZ, bo vojne v Evropi povsem konec in tudi Japonska bo menda spoznala, ce je kaj razsodnosti v nji. da je najboljše zanjo fe se čimprej poda. Zabave v vojnem času niso prijetne, posebno še za tiste ne, ki imajo svojce na bojiščih. Ampak sedaj bo boljše. Znanci in prijatelji si bodo imeli povedati marsikaj in ob enem to, da delo, kiso ga vršili ameriški Slovenci v pomoč staremu kraju, ni bilo zaman. V njemu je mnogo pomagal s svojimi kolonami Proletarec in člani ter članice kluba sodelujejo. Enako naročniki Proletarca in drugi napredni rojaki. Vsi ti so vabljeni, da-pridejo v nedeljo 17. junija na naš skupni piknik na Keglov vrt v Wil-low Springsu Igral bo Pucljev orkester. Vstopnina je prosta — Vabi odbor. ga maja Joseph Stalin sporočil, da je Be. rn po ljutih dvanajst-dnevnih bitkah ves pod oblastjo sovjetske armade in na vlad- Nad 50 tisoč sovražnih letal uničenih Od početka vojne pa do ne- nih palačah skrušene p^estolni-davna so ameriški letalci uničili ce tretjega rajha vihra name-50,658 nemških, japonskih in sto svastike sovjetska zastava Mussolinijevih aeroplanov. Naša zračna flota jih je izgubila 17,830 in seveda z njimi tudi mnogo življenj. A sovražnikove izgube so v primeri z našimi dvakrat večje, ker imamo premoč v zraku. Deset ameriških republik priznalo USSR Brazilija je deseta ameriška republika, ki je priznala Sovjetsko unijo. Prej ji je bila diplomatično sovražna, a od kar se je pridružila "združenim narodom", je morala v družbo tudi i "boljševiki". s srpom in kladivom. Dne 30. aprila letos je admiral Kari Doenitz sporočil Nemcem in svetu po radiu, da je dal Hitler v obrambi Berlina življenje in določil njega (admirala Doenitzai za svojega nasled- POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ra dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, postajo Vodi jo George .Marchon WGES, 1360 kilocyclev ................... PRISTOPAJTE K I SLOVENSKI NARODNI ; PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK "PltOSVETA" Stan« sa celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova druitva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in xa tajništvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO 23, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ! ADRIA PRINTING CO. Tel. MOHAWK «70? - 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street Tel. Crawfard 2212 OFFICE ffOURS: 1:30 t« 4 P. M. r ury Department. So many protests and to he^l vvith the misery of the rest of the vvorld. poured in, however, that he has This line comes particularly from the GOP side, vvith men like dropped the idea. Senators Wherry (Neb.) and Taft (O.) as its chief exponents—though \ survev of 150 soldiers dis- ll must ** said *or a Democrat like Wheeler (Mont.) that he can insult in Nevv York City re- lhe American people vvith the best of them. The real reason why these profesional vievvers-vvith-alarm are Benito Mussolini has come to an end of fitting horror. That he tjie miting of prices vvithin the market areas. and the assignmcnt of t0 get into lhcir 0id civilian su"eamin# 50 loudly is revealed in Phil. Murray s letter to the Congress should have been executed goes vvithout saying. The degradation of his j produetion quotas among members. A cartel is the international twin ci0thes. corpse by the mob in the Piazza Loretto vvas ghastly; men of entirely:0f our 0jc| frjend. the trust. rational mind vvould not have vviled it for any criminal. But it is hardt j^e Department of Justice has estimated that in 1939, 179 cartel) West is west: The January 21 to be entirely rational in Italy today. And vvho shall say that these cn priče control, in vvhich he tells the Congressmen that cracking priče ceilings is no way to crack food shortages. vvere not fitting obsequies for the tyrant vvho had degraded everv Murray shovvs that men like Wherry and Taft are trying to break HgreemenU controlled 31 8 percent of vvorld export.v This figure may issue of the Fqrum, an Indian na-j dovvn the vvhole strueture of priče control, in order to ineressi the food human decency in his country? He had betrayed and abased his people:; \yays than one. sound abstract to Joe Worker, but it spells trouble for him in more his people novv have paid him back in kind, in his ovvn Milan, vvith an Italian abandon vvhich matehes the abandon of adulation vvhich he so long had exacted. Mussolini lived and died the product of unbridled ambition. Nature had endovved him richly. He could move millions. he might have been a great servant of Italy. But he did not elect to serve; povver vvas the First, there can be no doubt that cartel agreements may squeeze him out of his job. Cartels try to keep prices up and make profits by s<»lling a little at a high priče and high unit profit instead of a large amount at lovv prices and a lower unit profit. This means less produetion and less jobs. Most of the time cartels try to keep prices up by restrictir.g produetion. Almost ali penalize members for producing lust that ruled him. Therefore, vvhen he savv that he could not gain j beyond the quota, vvhich means members are punished for providing supreme povver rapidly as a socialist, he turned his coat, took the pay m0re jobs. Cartels frequently pay producers for NOT producing. o t Italian reaction, and set his squadristi, vvith castor oil and bludgeons. to smash democracy and the vvorkers* movement. That treachcry established the pattern of his life. His Fascism enslaved the mihds of his people. Hc vvilled that Italians favvn upon him in unison and think as he direeted in unison. That vvas the basic abasement. Lusting for povver and glory, he led this degraded Italv into venture after venture vvhich cut his countrv off from aH its natural friends. Hitler became his only posible strong partner. Since Italy vvas weak, this led inevitably to her subjeetion under Germany, and his subjeetion as a puppet buffoon under a Hitler vvho had leamed Fascist techniques from him. It is good that Italians brought him to justice; good that thc Partisans are instrumental in the liberation of their ovvn North Italy. May thc time be not too distant vvhen Italy can turn her back on horror and go forvvard under democracy and the rule of lavv.—Thc Chicago Sun. IF WE DON'T-WHO VHLL? ("Come notv, let ms reagon together," naith the Lord.) God. vve don't mean to be vvillful, though You're ali for free wlll, we've been told; Nor nrt vve meaning irreverenre; we've a yen for Your "shelterinf fold"; But You seem to believe vve can Reason—tlio Trn doubtful, myself, about that— 1 his life You're bestovved is so puzsling; there's sueh span betvveen skinny and fat. We vvho hevv vvood and dravv vvater, and carry the Horld on our backs. Uho toil like dumb brasts for scant comfort, or die upon crosse* and racks, Wc're asking You, God, tho vve re thinking the ansvver vvas plain, even then— Heginnnig, You made us Your CHILDREN: Did You mean us to make OURSELVE8— MEN? —C. B. MILLS. tionalist weekly published in Bom- i industry's already fantastic profits. Clieap Polities Wins in Bid to Argentina Bv EDCiAR ANSEL >IOWRER causc w»thout vvhose victory there Thc invitation of Argentina to vvould today be no freedom left on the vvorld conference by open vote carth. vvas a victpry of the democratic And Argentina? Vcry simple. process. It vvas a defeat for the VVhile the rcaj United Nations democratic cause. ; fought, thc Argentine government bay. has just reached us. This is from its revievv of M.-G.-M.'s "Kis-met": "A part of Kismet' is meant to be purely sex-appeal business ... Marlene Dictrich is novv too old a dame for ali this... (It) is a hoteh-poteh of romance and Ori-ental splendor . . . The vvhole buneh of Western players should not have been made to play Easter-ners* roles." Legislative memo: The $500,000 appropriation of the FEPC vvill expire June 30, and thc next fiscal year begins July 1. Representativc Clarcnce Cannon of Missouri is chairman of thc House Appropria-tions Committee, vvhich is novv That is why they lie about the American people vvhen they shout that vve dare not sent food to Europe. for fear vve vvill starve at home. tnat vve musn t be a universal Santa Claus" and the rest of that line. They lie to us and about us because they vvant to use an imagined terror to enrich their friends and associates in the food industry. FDR vvas right vvhen he said, a fevv vveeks before his death. that the American people vvould endure food shortages in order to help feed the starving vietims of fascism Novv comes the Gallup poli to shovv that 65 per cent of the American people are vvilling to put up vvith the shortages to help the people of Europe. Tvtfenty-seven per cent are unwilling, eight per cent don't knovv.—The CIO Nevvs. VVHERE OUR PRESIDENTS ARE BURIED pondering thc qucstion whcthcr to rcncw thc FEPC'» funds ... Thc MENTALIZING VS. VOCALIZING Thc follovving clippcd from the This" "is" not* the first time thc' conspircd against them and the ,ittle "Capital Press. ' printed in dcmocratic process has been sue-ce3sfully used against democracy. Argentine people profitcered. During thc disastrous 30s, vvhile Fascism and clerico-Fascism vvere in the ascendency, vvhat vvere the Argentine rulers doing? Busy at of our ovvn mis-governed cities. It ( Gcneva defending the aggressors. is, hovvever, a serious matter for VVhen Gcrmany struck in 1939, the nascent vvorld organization to vvhat vvere our swyet Argentine junk fixcd principles. Monday's colleagues up to? Helping fat Fas- The Way Out of VVar Dangers-a World Organization Based Upon Justice By RAYMOND HOFSES, Editor. Reading Labor Advocate I have a friend vvho says that t iriterest becomes a fact rather thc International Conference in than a slogan. San Franeiseo isn't going to If that is not vvhat follovvs San amount to much. And I think so Franeiseo, then my pessimistic too. But thafs vvhere agreement friend is likcly to be justified by betvveen my friend and me stops the course of cvents. For then I think that the trouble vvith my Sroup interest vvill develop, dis-friend is that he puts a period »atjsfacti/n vvill fester in the after his pessimism. He thinks minds o^ men, nevv alignments of that the Conference vvill adopt rivalry and discord wi 11 take shape j £onl"ir remembeT the Ge^ resolutions and formulate policiesand the time vvill come vvhen, lack- eUfctlon. that brQUKhl „lUer and then adjourn. He believes that mg adequa e means of talkini it | ^ pQwer flnd ^ clecliong ,n somr there vvill be just as many sore o"1 and adjusting it ouf, mankind _________ ■M i« « ■■ r\ * \ r l nil iao T 4 spots after vvar d as before. Hc again vvill resort to the futilc busi-thinks that agreements vvill be nes of fighting lt out. superficial and insincere and that, —'— after the talking and the voting My friend tells me that vvhat I, ;nvitatlon to Argentina vvas a vic- cist Franco "of Falange Špain un-has been ended, each national am saying sounds vvell eneugh but tory for chcap pontici and the big dermlne democracy throughout group vvill soon be playing its ovvn is pretty hard to do. And again he . ^ Western Ilemisphere. game ali over again vvithout re-gard for the general vvelfare And. he eorieludos, the upshot of it ali vvill be another vvar before very long. I don t quarrel vvith my fricnd's pessimism about the Conference But I reject utterly the period hc places at the end of his conclu-sions. San Franeiseo need not, should not and cannOt be the end of things. What vvill follovv may, indeed, be exactly vvhat my friend prediets. But vvhat should follovv, and must fol!ow If another vvar is to be averted, and if the peoplea of the vvorld are going lo vvork together against poverty. inequality, injustice and vvar. are more con-ferences and stili more until a vvorld Congress of aH nations learns hovv to settle disputes vvithout a resort to arms and common Thc death of President Roosevelt has prompted students to thumb the pages of history to locate the last resting places of the thirty gentlemen vvho preceded "F. D." in the White House. Only one is buried vv ithin thc boundaries of the District of Columbia—Woodrow Wilson rests in thc crypt in the Episcopalian Cathcdral of St. Peter and Paul. House Judiciary Committee, head« j w»shington sleeps at Mount Vemont a fevv miles dovvn the Fotomac, cd by Hatton W. Sumncrs of and T»ft s grave is in Arlington Military Cemotary in Virginia, vvithin Texas is sitting oi^ H. R 7, a bili | of the White House. to outlavv the poli' tax. The com- °ur othcr Prcsidents werc generally buried near their homes. mittee vvill have to let thc House There are cxceptions. Grant s tomb overlooks thc Hudson. although he votc on thc bili if 218 Representa- *asn't a Nevv Yorkcr. Grovcr Cleveland rests at Princeton, N. J., and tives sign t petition for thc bilTs not al Buffalo, vvhere his specUcular political carecr began. relea.se. At this vvriting thc pcti-| °nc the interesting facts developed by this historical rescarch tion has 178 signatures Senator ls lhat "old Hickoryt» Jackson declined to have his remains deposited Claudc Pcpper of Florida has pro- ln 8 »rcophagus vvhich had been transportcd aeross the Atlantic by a naval captain vvho admired the hero of Nevv Orleans. In decllning the offer, Jackson vvrote: "Evcry monument ereeted to perpetuate thc mcmory of our heroes and statesmen ought to bcar cvidcnce of the economy and simplicity of oijr republican institutions • • • I have prepared an humblc deposit-nry for my mortal body beside that vvherein lies my beloved wife * * • for both of us there to remain until the last trumpet sounds to call the dead to judgment.—Labor. mised to introducc a companion mcasurc in thc Senate if thc House pa.sscs H. R. 7. Salem, Orc., contains more vvis-dom than any editorial vve have been privileged to read in many a day: "It is rcally too bad that citizens do not more gencrally give prece-dencc to mentalizing before vocal-izing. Of course, vocallzing is easicr — practically automatic vvith many. A fog horn hasn*t any brain but It sure can hoot." — Labor puts a period after his vvords I agree that its a big order, but instead of saying "period" I teli him some of the difficulties I see on the road to comon interest, economic justice and peace. I say that the vvorld is a hodgc-podge of many dlfferent kinds of oeoples Some groups, like Amcr* It vvill be argued that Argentina when the ever more triumphant has as much right to sit dovvn here German armics invaded Russia. as Soviet depcndencies like White , whcn Japancsc sneak fliers vviped Russia and thc Ukrain©. vvhich ou( half thc American Navy at have Just been admitted. or as de- pcar| Harbor, vvhat vvas Argen- pendent India and the Phillppines, tina's government busy at? Hastil* vvhich vvere here from the begin- streamlining itself on Fascist lines ning. in thc svvect hope of bccoming vic-torious Adolfs gauleiter for Latin _ .. _ Legally this is correct Political . . I1>ll-^IMl lh? Iy it Is nonsense. These countries | America. As late as 1943 these little men Hurry is only good for catchtng flles.—Russian proverb. Kindness is the tender touch of the soul.—Harry A. Gordon. there is plenty of room to spread havc"an ,hod their bl(K)d in lhc nt and abundant natural resources to exploit; they don't need help from anybody. Others. like Englishmen and Italians and Jap anese are packcd .In eramped quarters and cannot possible produce a high lfving standard from their ovvn resourcej. Some are accustomed to the forms of de-mocracy; others do not knovv the meaning of the word. Some are trained and /educated; others are uninformed and illiterate. Yes. its a hard job to imite sneti „ . m, . — ■ . vvith the big appetitcs vvere schem- people in a vvorld organization ln» to re8tor* the old SP®»*»h vlcc- that is based upon justice, human I r°ya,ly of p,ata over lhc enllre cquality and a high conccpt of in- ^hem half o t South America. dlvidual dignitv. But our abiltty I Fasc,st C0UP in BolJvl» WM to do just that is the test of our! f,art|y lhcir doln« A"k lhe Ameri' ability to plan for peace, becaune tan state I^Partment at vvhat vvar is natural child of injusti-e datc Argentine mllltarists ceased and inequality and clas conflict. on month,y check« from And if that is not vvhat vve Inten » Gazman banks to do. then vvhat is the use of b An