tiorira" izliaja vsaki torek in soboto. Ako pade nn ta dneva praznik, dan poprej. se naliaja v „Narodni Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je naslavljati pisma. Npfruukira.ua piNina se ne sprejemajo, enako se ne uvažujejo pisma brez podpisa. llokopini dopisov se ne vračajo. „Gurira** stane na letu 10 K, za pol leta 5 K, iz četrt leta 2 50. ITpravniAtvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9. La uhlans» se plačuje od čvetfrostopnf petit vrste po 14 vin.. za večkratni nat;s primeren popust. I'«mariie/.iiK ötevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v raznili jjoriSkih trafikah. Št. 9. V Gorici, v torek dne 1. februvarja 1910. Leto XII. To ie iunak! (Konec.) Videli smo, kako je Gabršček 1. 1899 nasprotoval dclovanju trgovskega odscka društva „Sloge" ter smcšil dr. Gregorčiča in tiste trgovcc in obrtnike, ki so se zbirali pod „Slogino" zastavo; videli smo tudi, kako se je (iabršček polastil vodsta volitev v Trgovsko in kupčijsko zbornico in kako je tc vo- litve zapackal 1. 1902 in 1905. Toda ta junak nima toliko poguma, da bi pre- vzel tudi odgovornost za pogreške, ki jih je napravil pri vodstvu teh volitev; on si je rajši napisal v „Soči" slavo- spev ter dela za vse odgovornega dr. liregorčiča. On je tako prcdrzen, da dela Gregorčiča odgovornega celo za volilni red iz I. 1S84, čeravno ni bil takrat Or. ne deželni ne državni poslanec in tudi ne predsednik „Sloge". Ta volilni red je bil razveljavljen meseca decembra 1901. Kakor smo že omenili, sta na- prosila državna poslanca grof Alfred C. in dr. (Jr. že prve dni 1. 1899 Gabr- ščeka, naj jima preskrbi podatke o raz- merju med slovenskimi in laškimi trgovci in obrtniki, ker sta liotela na Dnnaju vplivati zaradi novega volilnega reda. Ko bi ne bil Gabršček napravil 1. 1899 razpora in ko bi bil vplivni grof A. C. ostal še državni poslanec, bi se bil bržkone dosegel pravičnejši volilni red. A kaj se je zgodilo ? Nesramni napadi v „Soči" so grofa tako vznevoljili. da se je odtegnil po- litičnemu delovanju. Ko smo na Dunaju najbolj potrebovali njegovega velikega vpliva, ni bil on več državni poslanec. Na njegovo mesto je bil izvoljen „kmet vseh kmetov", g. Oskar Gabršček, in trgo- vinski minister je sprejel volilni red, kakoršnega je predlagala laškaTrgovska in obrtna zbornica. Vprašamo: Kaj je storil ta zastopnik „narodno-napredne stranke", da bi se bil volilni cenzus znižal ? GabršČek tega zastopnika vsvo- jem članku nikjer niti ne imenuje, da, on predrzno celo trdi, da je bil dr. Gre- gorčič na Dunaju edini zastopnik gori- ških Slovencev. To dela seveda z na- menom, da bi naprtil Gregorčiču vso odgovornost za ta volilni red, ki je vo- lilni cenzus še povišal. Gabršček trdi v svojein članku, da ni dr. Gregorčič storil nikdar kaj prida v korist slovenski stvari v boju za Trgovsko in obrtno zbornico, da je dr. Gregorčič zločinec nad vitalnimi inte- resi naroda itd. Te trditve so izbruhi Gabračekove jezice, v katerih se zrcali Gabrščekova vrednost. Ne zarad njega, le zarad ob- činstva, kojemu niso znane razmere, pripominjamo le to-le: Čeravno se je Gabršček polastil vodstva volitev v Kupčijsko in obrtno zbornico ter vzel nekako v zakup skrb za interese naših trgovcev in obrtnikov, čeravno je smešil in napadal Gregor- čiča in trgovski odsek „Sloge", se je vendar Gregorčič potegoval za pravič- nejsi volilni red pri trgovinskeni mini- stru Dipauliju in Fiedlerju, v Sloven- skem klubti in drugod. Vseh korakov, ki jih je napravil v tej zadevi, ne kaže razkrivati že z ozirom na naše narodne nasprotnike. Kakor je on vršil svojo dolžnost kot poslanec na Dunaju, tako snio tudi mi vršili svojo dolžnost vna- sih listili. Čeravno je postavljal (iabr- šček za kandidate v Kupč. in trg. zbor- nico skoro izključno svoje najbolj za- grizene liberalne pristaše, smo vendar v „Gorici" in „Primorskem Listu" vedno pozivljali svoje somišljenike, naj glasu- jejo v skupnem slovenskern interesu za predlagane kandidate. Da niso ti kan- didati zmagali, nismo krivi mi, ampak v prvi vrsti je to zakrivil naš junak Andrej Gabršček s svojo površnostjo in s svojim diletantizmom. Posledica tega modrega vodstva je bila ta, da je ostala Trgovsko-obrtna zbornica v laških rokah. Lahi so nam- reč imeli polovico vseh zbornicnih svetnikov že vsled prejšnjih volitev in lani so zmagali pravilno v oddelku ve- letrgovine in veleindustrije s'e s stin'mi kandidati, Niti naš junak nima poguma trditi, da je bila laška zmaga tudi v teh oddelkih prisleparjena, ali pa da je bila slovenska zmaga v veletrgovini in veleindustriji sploh mogoča. Ti 4 novi svetniki so tvorili s prejšnjimi 12 zbornično večino. ki je izvolila popolnoma korektno v deželni zbor dva laška poslanca, namreČ Venutija in dr. Pettarina. Ker je bil vo- lilni akt popolnoma v redu. so glaso- vali za potrditev volitve dr. Pettarina in Venutija ne le „izdajalec" dr. Gregorčič in „pravična sodnika" Fon in Stepan- čič, ampak tudi vsi katoliški poslanci Faiduttijevega kluba, čeravno jim je dr. Pettarin najhujši trn v peti. Za ve- rifikacijo te volitve je glasoval celo dr. Bugatto, ki drugače išče dlake v jajcu. Ta ob sebi uinevna potrditev dveh laških poslancev iz Trgovsko-obrtne zbornice je dala Gabrsčeku in njegovi „Soči" povod, da napadata dr. Gregor- čiča in druge slovenske poslance na najnesramnejši način. In zakaj to ? Da bi ljudstvo ne videlo pravih krivcev naše mizerije v deželnem zboru. Lahi imajo v deželnem zboru večino in s tern preinoč v deželi, ker je izvolila Trgovsko-obrtna zbornica zopet dva laška poslanca v deželni zbor. Ta izvo- litev je pa le rezultat prejšnjih dopol- nilnih volitev v Trgovsko-obrtno zbor- nico. Kdo je te volitve na slovenski strani vodil ter jih redno zapackal? Kdo je zakrivil laško večino v Trgovsko- obrtni zbornici in s tern izvolitev dveh laških deželnili poslancev? To je bil v prvi vrsti nas junak Andrej Gabršček! Tega seveda ne sine naše ljudstvo razmišljati! Zato obsipa „Soča", kakor kaka pijana baraba, naše poslance z najgršimi psovkami ter jiin očita izdajstvo, sleparjenje ljudstva itd. Huronski krik po protestnih sho- dili je že potihnil, „Soča" je v zadevi tega „izdajstva" tudi že izpisala skoro ves svoj psovkovnik. Gabršček pride kmalu v zadrego in bo moral kako novo „kost" iskati, če ga med tern novi komet ne oplazi s svojim dolgim repoin. Deželni zbor. Dvaaajsta seja. V soboto se je vršila dvanajsta seja deželnega zbora. Posl. Zega je bil zaradi bolezni zadržan udeležiti se te seje. Po prcčitanju došlih vlog so bili naznanjeni trije predlogi, med temi tudi predlog poslanca Kosmač, s katerim naj bi se stavilo deželnemu odboru 8000 K na razpolago za to, da bi se tehnično osebje deželnega stavbenega urada po- množilo v svrho, da bi se tehnična dela. ki so pri raznih občinah potrebna, pospe- Šila. Posl. Bugatto je vložil interpelacijo na naučnega ministra zaradi zgradbe trgovskih šol v GradiSki, Červinjanu. Tržiču in Korminu. Nato se je prešlo k dnevnemu redu. Bombig je utemeljeval predlog glede akcije proti naineravanemu zvf- šanju tarif za prevožnjo poljskih pridel- kov na južni in državni železnici. Te ta- rife naj bodo vsaj v času največjega iz- voza poljskih pridelkov iz naše dežele, to je od 1. junija pa do sredejulija, tako visoke kakor do sedaj. ako ne bi bilo mogoče doseči izdatnega znižanja teh ta- rif. Predlog je bil nujnim potom vsprejet. Predlog posl. P i n a u s i g - a o pre- membi deželnega zakona, ki se tiče uprave gradežkih kopališč. se je odsto- pil pravnemu odseku. Predlog o uvrščenju med skladovne ceste a) ceste Nogaredo-Št. Vid ob Teru- Crauglio b) ceste Ajel - Alture-Saciletto. katerega je stavil posl. A n t o n e 1 1 i, se je nujnim potom vsprejel. Nato je stavil posl. Piccinini predlog. naj se opusti nazivanje „av- strijsko-ilirsko Primorje" v deželnem za- koniku in ukazniku ter predlagal, naj se o njem nujno razpravljalo. kar se pa ni vsprejelo. Zato se je prediagalo, naj se ta predlog odstopi pravnemu odseku in se je to tudi zgodilo. Pred glasovanjem je prosil posl. F o n za besedo ter izjavil: Ne razumen, da je stranka. ki vedno natolcuje svojo avstrijsko tendenco. mogla stavit tak predlog. Še bolj čudno se mi zdi. da je ta predlog utemeljeval poslanec, ki je c. kr. uradnik. Iz celega predloga se mi zdi, da ga preveva nekaka humoristika. Ali nazivanje „avstrijsko-ilirsko Pri- morje" je za nas (Slovence) velike važ- nosti. Posebno pa beseda ..Ilirija" : kajti pred časom so bili združeni pod ime- nom „Ilirija" vsi Jugoslovani. Ako se predlagatelju zdi. da je to nazivanje proti veri (kar je tudi omenil). se moti in zaraditega vera ni v r.evarnosti: kajti nas cesar se nazivlja „kralj llirije" in je vendar katoličan Pesnika (iaja (kate- rega je Piccinini omenil) naj predlaga- telj pusti v mini, ker ga ne pozna. Go- tovo je, da se bomo mi (slovenski po- slanci) z vso močjo zavzeli za to vpra- šanje. .laz bi sicer moral predlagati. da se ta predlog odkloni, a ker s tern, da se ga odda pravnemu odseku stvar še ni sprejeta. dopustim. da se ta predlog izroči pravnemu odseku, kjer se pa še vidimo. Predlog posl. Bugatta o podr- žavljenju južne železnice je bil nuj- nim potom vsprejet. lsti je stavil nato predlog o pre- membi zakona, ki se tiče varustva gra- dežkih kopališč. Ta predlog se je izročil pravnemu odseku. Nato je stavil posl. Berbuč sle- deči predlog: Visoki deželni zbor skleni: Pozivlja se visoka vlada, da da izdelati po organih melijoracijskega urada v Trstu čimpreje podrobne na- črte in stroškovnike za preskrbljenje nekaterih občin v vipavski dolini z zdravo pitno vodo. Pri utemeljevanju tega predloga je posl. B e r b u Č izjavil sledeče : Sedaj, ko misli mesto Gorica graditi vodovod, s kateriri! se napelje voda iz Hublja, hočejo nekatere občine v vipavski do- lini okoristiti to priliko. da se preskrbe z dobro pitno vodo. Ta akcija ne bi mestu prav nič škodovala in bi bila temveč občinam, deželi in državi v ve- liko korist. Občine imajo sedaj večinoma podtalno vodo ali pa kapnico, ki po- stane pri deževnem vremenu vedno kalna. Da taka voda ni posebno zdrava in provzročuje razne bolezni. ni potreba posebej povdarjati. Toliko bi bilo orneniti v higijeničnem oziru. Kar se pa tiče li- nančnega ozira. bi bila ta akcija veli- kega pomena. kajti 20 občin bi parteci- piralo na tem podjetju. Ako se pomisli. da b; se moralo za posamezne občine izdelati načrte za zgradbo potrebnih vodnjakov oziroma vodovodov. bi to stalo najmanj od 1.200.000 do 1,500.000 K. Po informacijah. katere sem dobil od stavbenega urada, bi pa preskrbljenje ten občin z dobro in zdravo pitno vodo. ki bi bilo v zvezi z vodovodom za rnesto Gorico. ne stalo niti eno tretjino tega zneska. Deželni odbor je že storil po- trebne korake za pridobitev potrebne množine vode za prizadete občine. De- želni stavbeni urad pa nima zadosti moči, da bi zamogel v doglednem času izvršiti načrte. zato naj se pokliče vlada v to svrho na pomoč. ker ona s pomočjo svojih organov gotovo bolj hitro izvrši tako delo. Posl. Fon je nato predlagal: z ozirom na kolosalno važnost te akcije predlagam. naj se predlogu doda še odstavek: Nalaga se deželnemu odboru. da zastavi vse svoje moči v to. da se predlog uresniči. Predlog posl. B e r b u č z dodat- kom posl. Fon se je nujnim potom vsprejel. Sledeči predlogi so bili stavljeni od deželnega odbora. Predlog glede prekoracenja pro- računa in kritja višjih izdatkov pri. uravnavi reke Taglio se je izročil fi- nančnemu odseku. Predlog glede ureditve ^ijaka. ki se glasi: Visoki deželni zbor naj blagovoli skleniti : 1. Za ureditev hudournika Sijaka se vnovič dovoljuje zapadli prispevek i/. deželnega zaloga v znesku 8000 K s pogojem. da podeli vis. vlada deželi bre/.obrestno posojilo v znesku 4000 K. ki bi se naj vrnilo v 10 letih. 2. Naroča se deželnemu odboru, da dovrsi s c. kr. vlado kar treba za konečno veljavno sestavo načrta urav- nave hudournika, je bil vsprejet. Vsprejel se je tudi predlog glede kritja prekoracenja proračunjenili stro- škov za brambne naprave pri Zagraju, Zdravsčini in Foljanu. Predlog. ki se tiče stroškov za javno cepljenje koz. seje odstopil prav- nemu odseku. Predlog naj se dovoli deželni pri- spevek v znesku 6000 K za prezidavo nasipov ob Tern pri Tapoljanu se je odstopil tehnično - gospodarskenui od- seku. Nato se je prediagalo: Vis. zbor naj blagovoli skleniti: 1. Za ureditev hudournika Rasa se dovoljuje deželni prispevek 20°/0 v iznosu 17.000 K. 2. Pooblašča se dezclui odbor. da od tega zneska porabi 2000 K za ne- obhodno potrebna dela. ki se imajo takoj izvrsiti. Ta predlog se je odstopil tehnično- gospodarskemu odseku. Predlog, naj se dovoli trgovski zbornici primerna podpora za razstavo posušenega sadja, ki se ima vršiti v enem prihodnjih let, se je odstopil fi- nančnemu odseku. Tehnično-gospodarskemu odseku se je izročil siedeči predlog: Vis. dež. zbor skleni: Za cesto, ki se ima graditi med Zagrajem in Doberdobom, se dovoljuje deželni 25% prispevek v najvišjem znesku 15.000 K. ki se izplača z običaj- nimi predvidnostmikobode zagotovljena racijonalna izvršitev dela. Nato se je sklenilo: 1. Nalaga se deželnemu odboru. naj ukrene pri c. kr. vladi vse potrebno, da izve. koliko troškov mora prenašati za izvrševanje zakonov o razdelbi skup- nih zemljišč in uredbi dotičnih skupnih pravic do njih uživanja in oskrbovanja; o zložbi zemljišč; in o varstvu in iz- boljšanju planin v tistil deželah, kjer so ti zakoni v veljavi; tor koliko pri- spevajo dotični deželni zalogt. 2. Nalaga se deželnemu odboru. da puioča o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju in da predloži pri tej priliki v slučaju ugodnih infor- macij tri nalične zakonske načrte v razpravljanje. Sledeči predlogi so bili stavljeni od deželnozborskih odsekov. Potrdilo se je več obračunov raz- nih deželnih zavodov in zalogov. Prošnja nekaterih prebivalcev iz Zadlaz-Čadra z dne 29. sept. 1907 za deželno podporo k napravi vodnjaka, oziroma z dne 18. febr. 1908 za pod- poro k zgradbi vodovoda se je vrnila dež. odboru, da stvar še nadalje zasle- duje in pospešuje ter da predloži pro- šnjo dež. zboru v prihodnjem zasedanju. Prošnja županstva Naklo v zadevi bolniških stroškov Rodič Ane in Pa- rapat Antona se je odstopila deželnemu odboru v nadaljne poizvedbe. Prošnja občine Nabrežina za pod- poro 700 K za nakupovanje zemliišč za rasširjenje ceste Nabrežina-Slivno se je odstopila deželnemu odboru, da potrebno ukrene v nadaljne pcizvedbe. Prošnja Josipa Fon in tovarišev iz Trnovega za podporo radi škode, provzročene po snežnih plazovih. se je vrnil? deželnemu odboru v eventuelno nadaljno uradovanje. Zakonski načrt o premembi za- kona o odvajanju Mondine se je v vseh čitanjih vsprejel. Podelilo se je županstvu v Štjaku 1600 K podpore za napravo vodnjaka v vasi Dolenje. Občini Barka se je podelilo 470 K podpore k stroškom za napravo vo- dovoda. Za zgradbo ceste od „Mesarjev" do ceste Gabrije-Kodreče se je dovolilo 2000 K podpore. Županstvu v Mirnu se je dovolil znesek 200 K kot deželni prispevek k stroškom za zgradbo vodnjaka v Rupi. Konečno se je vsprejel sledeči sklep: 1. Za ureditvena dela, katera je projektirala c. kr. vlada na desnem in na levem bregu Soče pri Volčah ozi- roma Tolminu, se dovoli iz deželnega zaloga prispevek v meri 25% v naj- višjem znesku 10.500 K. 2. Deželnemu odboru se nalaga, naj stori potrebne korake, da sprejme c. kr. vlada to delo v program pomožne akcije za Primorsko, ter da odmeri pri- spevek iz državnega zaklada s 60°/0 vsega potroška ne vštevši znesek 4000 K, ki so za to podjetje na razpolago iz državnega zaloga „cestna dela". Ko je nato posl. Bugatto prečital svojo interpelacijo je bila seja zaklju- čena in prihodnja napovedana za petek dne 4. t. m. ob 4. uri popoldne. Dopisi. Iz DoraLerga. — Na sv. sl. imena Jezusovega nedeljo, sta imela naš nad- kmet Križman in njegov pobratim Mrev- lje izTabra, kot vinski strokovnjak, tako se sam imenuje, v znani lib. krčmi, kjer imajo one vrste ljudje svoje shajališče in zavetišče, pouk o vzdrževanju in či- ščenju vina. Ker je ijnel pa ta pouk vse druge namene nego zgor navedeni, ni nam g. strokovnjak povedal, kako se imenujejo one snovi in kje se jih vdobi, s kate- rimi naj se vina čistijo. Rekel je, da je pa pripravljen dati vsakemu, ki se do njega obrne, podrobnejših pojasnil. Ker pa mi dobro poznamo našega strokovnjaka in vemo, da sam nič ne zna, zato se ne bodemo obračali do njega, ampak, če se nam bode zdelo, da niso naša vina dovolj čista. obrnili se bodemo do onega. ki ima za vsakega na razpolago filter, ki je najbolj ne- dolžno in najboljše čistilo. S tem smo torej dovolj jasno povedali našemu stro- kovnjaku. da ne maramo za njegova dvomljiva sredstva. Dobro pa vemo, zakaj vabi ta na§ strokovnjak naše ljudi k sebi po po- drobnejša pojasnila, ker smo se tegft prepričali takrat, ko je prodajal drva v svoji takozvani veliki „Teji". Če je prišel kdo k njemu prosit, naj mu pfoda voz drvi, pa ga je vpra- šal (nekako podobno po feldrufu), kakšne färbe da je, tako. da marsikdo ni vedel, kaj pravzaprav mož zahteva, hotel je namreč zvedeti, je li kupec li- beralec ali klerikalec. ^e se mu pa ku- pec ni hotel izdati za i...., mu je drva odpovedal. Nam se zdi, da ima ta človek tudi sedaj, ko nas vabi k sebi po podrobna pojasnila o čiščenju vina, ravno take na- mene. Da nam pa ne bode treba njemu praviti. kakšne barve smo, mu raje po- vemo to, da kakorsmoodpravili poprej brez njegovih drv, tako bodemo odpravili sedaj brez njegovih pojasnil. Toliko za danes našemu strokov- njaku in nadkmetu Križmanu. Še nekaj se nam vredno zdi Sir- semu svetu povedati in sicer, kam pri- vede našo mladino divja vzgoja liber. starišev. Te dni sta prišla nekega ve- čera dva lib. mladeniča v neko hišo, kjer ni bilo slučajno gospodarja doma. Vedla sta se tako grdo in pohujšljivo, da ju je gospodinja, ki je vzgledna ka- toličanka, pozvala k lepšemu vedenju ali pa. da naj se odstranita, da ji ne- dolžnih otročičev nepohujšata. Na to pa je eden vzkliknil: jaz bi rad dal 30 gld., da bi ne nosil sv. Krsta na giavi. Tu glej krščansko ljudstvo, kam privede nesrečni liberalizem našo mla- dino. Čas bi bil, da bi se vendar popol- noma pometlo to nesrečno zalego libe- ralizma. Vendar se pa vedno udobe takšni ljudje, ki verujejo liberalcem, ko trdijo, da oni niso proti veri. Res obžalovanja vredni so takšni ljudje. Iz Dornberga. — Naši „Orli" so jako živahni, trikrat na teden pridno te- lovadijo. Naj el i so za zimski čas pro- storno dvorano, v ksteri se urijo. Zdaj pa prav marljivo nabirajo za nabavo potrebnega telovadnega orodja. Pri svatbi Jožefa Šinigoja, Jožefa Žorž in Jožefa Rojc se je nabralo 8 K 30 v, v nedeljo pa so nekateri „Orli" nabrali 43 K 18 v, in sicer so darovali: Prečastiti gg.: Lovro Juvančič, župnik 20 K, Leopold Cigoj, kaplan 6 K, bl. gg.: Berce Franc, župan 2 K, Šinigoj Jožef, velepos. 2 K, Budin lvan, podžupan 2 K, Ivan Dopli- har, krčmar 2 K, Kaučič Andrej, krčmar 2 K, Kaučič Franc, podžupan 1 K, Sak- sida Jožef, organist 1 K, Šinigoj Ivan, obhodnik 60 v, Vodopivec Jožef 60 v, Rojc Jožef, starešina 60 v, Rojc Ivan, starešina 50 v, Saksida Ivanka 40 v, Alojzija Saksida 30 v, Ignac Pelicon 20 v, Franc Rojc, starešina 20 v, Zorž Andrej, starešina 20 v, Mlečnik Andrej 20 v, Neka oseba 20 v, Anton Rojc 10 v, Neža Juvančič 1 K, Neka oseba 8 v. Skupaj 51 K 48 v. Vsem darovalcem prisrčna hvala! Nazdar! Dornberg. Veselico priredi naše „Kat. slov. izobr. društvo" prihodnjo nedeljo, dne 6. febr. t. 1., v prostorih g. Jožefa Šinigoj. Vspored: 1. I. Aljaž: „Oj z Bogorn ti planinski svet", mešan zbor. 2. „Čašica kave", D. Vodopivec, šaloigra. 3. S. Gregorčič: „Znamenje", deklamacija. 4. V. Vodopivec: „Lepi Jurij", šaljiv možki zbor. 5. D. Vodo- pivec: „Tihotapci", šaljiv prizor. 6. „Dajč pohrusten", humorističen prizor. Za- četek ob 3'/2 popoldne. Vstopnina 30 vinarjev. Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj,pride ! Odbor. Iz Rthenberga — (Odgovor „Soči" po „Soči".) Tisti tat časti in poštenja, ki je nas poštene rihenberške kmete, ker nočemo pihati v njegov rog, napa- dal v „Primorcu" in „Soči" brez pod- pisa, se še zmerom skriva za Bratinov hrbet, odkoder le veno sramoti vse tiste, ki jih sovraži. Kampeljci so ti liberalci! Mislimo, da če je kaj mož, bi moral povedati svoje pravo ime. No, zastonj smo čakali, dopisun nima toliko koraže in mora biti le navaden capin. Za div- jaške in nesramne dopise je tnnogo bolj zmožen, kot njegov varuh z Uhanj. Plačanjeza to, daseje prepir! Kar setiče Bratina-Možina-Cigojeve stranke, se ne bomo pričkali z dopisunom. Kaj bodo srakoperji in taki Besoglavci vkazovali po Rihembergu!? Prihodnjič bomo lahko, če vam ljubo, zapeli neko pesem tudi kakemu učitelju, penzijonistu, sodarju. Boste vi- deli vi neabstinentje, kako bo lepa! Na svidenje! Pristaši S. L. S. Pevma. — Odbor „Marijine družbe" v Pevmi vabi k predstavi, katero pri- rede Marijine hčere v nedeljo dne 6. fe- bruvarja t. 1. ob 3. uri pop. v župnišču. Igralno osobje bo vprizorilo dve krasni šaljivi igri. Torej smeha in zabave v izobilju. Znano je, da so društvenice iz- vrstne igralne moči. Da je to resnica, pokazale so že večkrat. Vse prijatelje društva, ne le iz Pevme, temveč tudi iz sosednih župnij, ki hočejo imeti pošteno zabavo in bi se radi enkrat prav iz srca smejali, vabi najuljudneje odbor dekliške Marijine družbe. Sedeži (>0 vin, stojišča 30 v. Posebna vabila se ne bodo raz- pošiljala. Iz Rihenberga — V nedeljo, dne 6. t. m. priredi „Kršč. soc. izobr. dru- Štvo" v salonu g. Maksa Lična z a- bavn i s es t a n e k z a svoječlane. Pričetek ob 4. uri popoldne. Odbor. Iž Vole. (Razno ter osti.) Pre- tečeni torek padlo je tudi pri nas veliko snega, ki je prouzročil več nesreč. To posebno v vasi Ruti. Podrla se je pri „Fratnikih" pod težo snega streha na hlevu. S težavo so rešili živino. Go- spodar Janez Kavčič zlomil si je nogo na poti v Voice. Dne 25. januvarja pa je zasul plaz mladega „gospodarja" na Pre- točnu, zadnja naša hiša proti Benečiji. Hotel je narediti nekolikogazov k vod- njaku. Nad njim vtrga se plaz — ga zavije — in vleče seboj najmanj 100 metrov globoko. Gospodinja — to zapazivša — začne klicati na pomoČ. Slišali so jo pri Jurenanih, Kurščarjih in Ogrinkih. Šli so na pomoč — pa v pol drug me- ter globokem snegu — navzgor — šlo je počasi; in došli so k zasutemu, ko je bil že izdihnil. Naslednji dan vzdignilo se je 14 mož in mladenčev iz Čiginja, da so se prerili do hiše in spravili ponesrečenca v Voice pri najhujšem naporu, kajti po- rabili so dobrih ednajst ur. Tako si pomagajo ljudje v nesreči, tako izkazujejo krščansko ljubezen. Cast takim možem! Zatolmin. Veselica, ki jo je pri- redilo naše k. s. izobraž. društvo 23. jan. se je obnesla vrlo dobro. Le to je obžalovati, da je bilo premalo prostora, ker je bil naval občinstva velik. Vse točke so se izvajale v spložno zado- voljnost. Deklamacija, petje, igre, vse je bilo v dobrih rokah. Igralci in igralke — vsi šele prvič na odru — so častno rešili svoje vloge. Na splošno zeljo se je veselica ponovila drugi dan 24. jan. Največ zaslug za vse to pa ima naŠ velezaslužni g. kaplan TomŠič. Iskrena mu hvala! Hvala g. Ivanu Rutarju, ki nam je velikodušno pre- pustil svoje prostore. Hvala tudi vsern, ki so preplačali vstopnino ! S Erasa. Pred nekaj časom imel je tarn doli po spodnjem Krasu javne shode neki gospod male postave. Pra- vili so, da je bil Mrmolja iz Vrtojbe. Delal je — pravijo — za njegov „Kme- čki glas"; priporočal je „Kmečki glas"; prosil je naročnike za „Knie- čki glas", rekoč, da je ta list v ne- varnosti, da preneha izhajati. Priporo- čal je dalje — pravijo — novo „ag- rarno stranko", ki bo delala — pravijo — le za kmeta. Polifični pregled. Državni zbor. Državni zbor bode sklican na dan 22. februvarja in to zaradi sklicanja češkega deželnega zbora, ki se snide dne 3. t. m. k zasedanju, ki ima trajati 14 dni. Češki deželni zbor. Češki deželni zbor je sklican na dan 3. t. m. Ni pa še gotovo, da bode zamogel delovati; kajti med Čehi in Nemci ni prišlo še do nobenepa spo- razuma. Ogrska. V soboto je bilo zasedanje ogr- skega državnega zbora odgodjeno. Mi- nisterski predsednik grof Khuen-Heder- vary se je takoj potem podal na Dunaj ter je podal cesarju svojo demisijo. Cesar pa demisije ni vsprejel, marveč izdal na grofa Khuena-Hedervary-ja lastnoročno pismo, ki se glasi: Ljubi grof "(huen- Hedervary! Od Vas podano demisijo Moje ogrske vlade ne sprejmern in jem- ljem z odobravanjem na znanje, da boste glede razpusta državnega zbora in svoječasnega sklicanja novega državnega zbora stavili predloge. PoložaJ na Baikanu. Razmere med Turčijo in Bulgarijo so se zadnji čas znatno hujšale. Ravno tako so zmešnjave na Grškem vedno večje. Turčija postaja vedno nezaupnejša nasproti svojim sosedom ter se je začela zadnji čas pridno oboroževati. Pa tudi Bulgarija ne drži križem rok in se pri- pravlja na vojsko. Rešitev hrvatske krize. Med hrvatsko srbsko koalieijo in med zastopniki biyse narodne stranke se je dosegel popolen sporazum. Člani bivše narodne stranke z dr. Tomašičem na čelu prevzamejo vlado. Dr. Tomašič je odpotoval v Zagreb, a se v par dneh zopet vrne v Budimpešto da se defini- tivno dogovori z ministerskim predsed- nikom glede rešitve hrvatskega vpra- šanja. Zaroka srbskega prestolonaslednika. Nekateri listi trdijo, da je obisk srbskega kraljeviča Aleksandra, ki je dospel v ponedeljek popoldne v Sofijo, v zvezi s kraljevičevo zaroko s prince- zinjo Evdoksijo. ßobneci SočL Jezi grozovito peneča se „Soča", da kujem v „Gorico" jaz pesmi v zasmeh; v dežcvju in snegu kipi kakor vroča, kot tekla po samih vulkanskih bi tleh! „In mene češ znati, ti Sočin, vsevedež. katerega komaj „Gorica" poznä? Otroško domnevaš, da kje imam sedež, predrzno sumničiš, da kje sem domä!" „Ne krije še suknja c. k. me uradna, pa tudi duhovski ne črni talar; obleka gorjanov je meni navadna in pesmi v zabavo sem stari kovar!" „Ob Savi sem hodil, igral se kot dčte, ob Soči kot mladič sem stopal krepäk, po Krasu nosile so urne me pete, goriški sem brusil poguzdani tlak." „Prav blizo sem Tebe bil, Dreja moj zlati, Za Tvoje slopinje sem vedel dobro; če v jezici mogel kedaj nisi spati, poklical si lahko me v hišo svojo!" „Zastonj zdaj ne pridem, o vedi moj dragi, na metre, na kilo gre moja vsa pot, in če so na poti mi „Sočini" vragi, jo vberem kot pokalca urno čez plot \" „Na koncu še eno povem Ti, o Dreja: Le vgibaj, le sanjaj, le beli glavö i Presneto je gosta ine] nama zdaj meja, Zdaj daleč sem daleč, za tretjo gorö!" Nevganešga. Odprto pismo g. Andr. Gabrščeku načelniku ilberalcev V Gorici. Na Vaš odgovor še nekaj opazk. Vi pišete, da se naše prvo pismo v „Gorici" ne ujema z uvodnim člankom v isti' številki „Gorice", ampak, da si ta dva spisa oporekata, da pripisuje članek železno roko laškim liberalcem, naše pismo pa dr. Gregorčiču. No, no, tega ste s svojim odgovorom prav go- tovo tudi uverili one kalinčke (tudi med gosposkimi inteligenti), ki čitajo le „Sočo" in prisegajo na vse Vaše izmiš- šljotine in sofistične zavijače. Mi pa znamo čitati Vaše umotvore nekoliko bolj pazljivo in kritično in se ne damo kar tako izlahka nafarbati in v krivo sodbo zavajati. Evo Vam dokaza! Vi pišete: „Na prvi strani iste „Gorice" pripisuje železno roko laškim liberalcem. Pravi, da deželni zbor zbo- ruje le za to, ker se je zgodila njihova želja, da se don Antonio ni udal Fai- duttijevcem. Vso moo imajo v rokah liberalci. Oni lahko razbijejo dež. zbor in razbili bi ga bili, ako bi bila nastala skupina Faidutti-uregorčič (15 poslan- cev). Iz strahu pred njimi se ni vezal s Faiduttijem, kajti zveza 9 slov. kler. poslancev s Faidutijevci (prevrnjen citat iz „Oorice", kjer je pisano: zveza njih poslancev s Faiduttijevci) bi bila pog- nala 9 laških liberalnih poslancev v obstrukcijo, in deželni zbor bi zopet ne mogel delovati". Kdor čita le ta Vaš odstavek in ne članka v „Gorici", mora misliti, da je Vaš odstavek verna reprodukcija enega dela „Goričinega" članka, ker dotičnik ne ve, da ste Vi po izgledu čifutskih časnikarjev podtaknili stavek katerega smo gori debelo tiskali, kate- rega pa v Gorici ni. Z odpadom tega stavka se vsa Vaša trditev razprši v prazen nič. Vi očitate „Gorici": „Pre- frigano je to povedano", ali prefriganec ste ie Vi. S tern je razkrinkana Vaša sofisterija. Vsebina uvodnega članka v „Gorici" in našega pisma se torej po- polnoma krije. Članek priznava laškim liberalnim poslancem moč obstrukcije, a večje moči ne. Le Vi ste tako smešni, da jim pripisujete „vso moč", in Vaši kalinčki Vam to verujejo, ker ne po- mislijo, da so laški liberalni poslanci po volji naših poslancev v večini le, dokler ne škodujejo naši slovenski stvari. Obstruirati morejo Iaški liberalni poslanci, ali z glasovanjem premagati drugih strank ne morejo. Vidite in v tern tiči moč naših slovenskih poslancev, katero bi Vi ljudstvu tako radi prikrili. Do videnja! Volivci zdežele. Domače in razne vesli. „Soöo" neznansko srbi delovanje deželnega zbora Te dni je priobčila čla- nek, v katerem je odkrito povedala, da ']' ni ljubo, da deželni zbor delater pra- vi Faiduttovcem, da bi morali tudi oni zapustiti deželni zbor, ko so videli, da so šli iz njega slovenski liberalci in bi bilo tako onemogočeno delova- nje is tega. Tukaj je torej jasno po- vedano, da bi liberalci radi videli de- želni zbor zaprt, ljudstvo pa naj še dalje trpi in moleduje pred zaprtimi vrati de- želnega zbora. Kajpada, vse bi moral hudič vzeti, ker ni obveljala liberalna objestnost. Slovensko ljudstvo pa vidi iz tega, koliko srca imajo liberalci za isto. — Torej še Faidutti s svojimi pri- staši naj bi šel iz deželnega zbora, da bi tako prišlo do novih volitev, do novih velikanskih stroškov, prepirov, zdražb, hujskanj i. t. d. He liberalci, pa se vam ta ni posrečila. K temu „Sočinemu" član- ku se najbrže še povrnemo. Shodi, katere je sklicevala „Na- rodno-naprednastranka" v zadnjem času po deželi, niso rodili zaželjenega sadu, zato so gospodje liberalci uže nehali ž njimi, kö so samo stroški, a nič ne iz- dajo. Hoteli so postaviti po koncu celo deželo proti našim poslancem, a je ljud- stvo sprevidelo, da uganjajo liberalci le švindel s shodi. Še liberalnim kaporjo- nom po deželi se je zdela ta stvar ne- umna sedaj, ko deželni zbor zboruje. Danes smo v stanu konstatirati dejstvo, da se celo liberalci obračajo s pismi in osebno do naših poslancev, ki naj bi jemali v poštev te in one prošnje, nä- črte itd. To so sadovi liberalnih shodov. Ljudstvo spoznava, da delovanje dežel- nega zbora je več vredno kot kriča- nje po shodih. Tretje dejanje nehuje - pričenja se četrto. — Po končanih zadnjih. de- želnozborskih volitvah niso imeli naši liberalci bolj goreče Želje, nego razgnati zopet dež. zbor in poskusiti pri novih volitvah srečo brez Mrmoljevih agrarcev. Zvrševanje te želje ima pa toliko kome- dijaškega na sebi, da je iahko primer- jamo s komedijo. Prvo dejanje se je vr- šilo za kulisami. Naredili so korake skupno s zavezniki pri vladi ter na- stavljali past naši stranki, da bi jim bila pomogla prisiliti laške liberalce k obstrukciji, ki naj bi bila razgnala de- želni zbor. Nise posrečilo. Drugo dejanje se je vršilo v dež. zbornici 27. decem- bra 1. 1. Uspeh se je pričakoval od bega obeh liberalnih načelnikov (goriškega GabrŠčeka in tržaškega üregorina) iz dež. zbora. Tudi tose ni posrečilo; dež. zbor je ostal. Tretje dejanje, ki zdaj končuje tudi brez uspeha, se je vršilo zunaj zbornice po celi deželi; bili so „protestni" shodi, katerih triumf je ve- lik „fiaško". Četrto dejanje je začelo v četrtek v „Soči". V uvodnem članku se je pričela gonja zoper laške ljudske po- slance, ki naj bi jih pognala iz zbornice. Kako se to dejanje razvije in kako konča, pokaže prihodnost. Počakajmo torej in glejmo! LJublJauski knezoškof pri sv. Očetu papežn. — Sv. Oče papež je včeraj vsprejel v avdijenci Ijubljanskega knezoškofa dr. Antona Jegliča. Šmrtna kosa. — V n edel jo je umrl v Goriüi hišni posestnik g. Martin Pod- bršič v 78. letu svoje starosti. Pokojnik je bil blag človek. Čeravno je videl mnogo sveta — kajti kot vojak-dragonec prejahal je svoj čas Italijo doli do To- skane in našo državo tja gori do se- verno-vzhodne meje, a kot sluga po- veljnikov naše vojne mornarice bil je deiežen mnogih in dolgih pomorskih potovanj in je videl mnogo inozemskih luk, kakor ameriških in azijskih, pri ka- teri priliki je videl mnogo nerodnosti po svetu — vendarsi je ohranil pri vsemtem mirno vest in poštenje ter je ostal zvest Bogu in narodu. Bil je pravi vzor varč- nosti, toda ne skopuh; kajti bil je usmi- ljenega srca in je vsakemu pomagal, če je le mogel, posebno pa revežem, ki so ga prav dobro poznali. Kot sluga pri- varčeval si je toliko, da si je vkupil v Gorici hišo in si je sploh toliko prihra- nil, da je na stara leta zamogel brez- skrbno živeti in da ni bil na potu no- benemu. Pogreb je bil danes OD 9. uri predpoludne. Pokojnikovo truplo prepe- ljali so v Deskle na domače pokopališČe. N. p. v m ! Premeščenja v železniškl siužbl. — Premeščeni so : Milan Cepuder, aspi- rant v Podnartu-Kropi k prometnemu vodstvu v Splitu; Albert Rubeča, aspi- rant na Bledu v Pulj; Alojzij Muley, asistent na Jesenicah, k ravnateljskcmu oddelku 7; Gabrijel Kumar, aspirant v Volčji Dragi, na Jesenice; Hilarij Lav- renčič, asistent v Ljubljani, k državni železnici v Trstu. lz finančne službe. — Finančni svetnik dr. Cezar Marinig v Trstu je dobil naslov in značaj višega finančnega svetnika. Finančni tajnik dr. Andrej Be- nussi v Trstu je imenovan finančnim svetnikom. Poljedelsko ministerstvo za živi- norejo. — Poljedelsko ministerstvo misli ustanoviti z letnimi 6 milijoni kron, ka- tere je dovolila državna zbornica za pospeševanje Živinoreje in vnovčevanje živine, nekak fond, ki je sličen melio- racijskemu fondu. Ker bo skozi 9 let po 6 milijonov kron, torej skupno 54 milijonov kron na razpolago, se name- rava po posameznih deželah ustanoviti zavode za vnovčevanje živine. Zavodi bodo imeli popolnoma trgovsko podlago. Že obstoječi taki zavodi se bodo pre- ustrojili v kmetijska podjetja na za- družni podlagi. Dela se le tudi na to, da „Dunajski zavod za vnovčevanje ži- vine" stopi v zvezo z drugimi enakimi napravami. Podpirale se bodo od mini- sterstva vse druge pospeševalne naprave za živinorejo, kakor tozadevne kazine in kmetijska društva. Pri vnovčevanju se bo mislilo tudi na klavnice v velikem obsegu, od kate- rih se bodo preskrbovala mesta in trgi z mesom, med tern ko se porabijostran- ski produkti za umetna gnojila, mila itd. Državna uprava misli vsa taka in enaka podjetja podpirati s subvencijami, even- tuelno tudi s posojili. Razume se samoobsebi, da bo po- ljedelsko ministerstvo pospeševalo pride- lovanje krme, izpolnitev planin itd. s tern, da bo podpiralo že obstoječe paš- niške zadruge. Od poljedelskega ministerstva osno- vana centrala za vnovčevanje.živine ima namen, stati poljedelcem vseh kronovin s svetom kot prijatelj in svetovalec pri prodaji živine na strani. Od te centrale se bodo izdajala tržna poročila, ki bodo služila prodajalcu kot vodnik. kje in ke- daj da najbolje proda svojo živino. Ta naprava ima namen, varovati poljedelce pred tako škodljivimi prekupci in živin- skimi veletržci, ki drugače ljudi vedno begajo z lažnjivimi poročili o cenah. V občinah, kjer še nimajo živin- skih tehtnic. naj se take napravijo in kmetje pouče o pravi cenitvi živine, na- menjene za prodajo. Posebno naj se kmet pouči v tern, da ne bo prodajal premladih telet, za katere itak ne dobi dobre cene, ampak jih proda v svojo lastno škodo. Istotako je tudi na škodo narodnega gospodarstva, ako prodaja kmet napol rejeno živino. Upamo, da bodo tudi Slovenci od teh naprav, ki se nameravajo v korist živinoreje izvršiti, imeli svoje koristi. Ferrer in goriški mestnl svet. — Goriški občinski svet je svoječasno sklenil, da se prekrsti Semeniška ulica v Ferrerjevo. Sklep, ki ga je razvelja- vilo cesarsko namestništvo, je sedaj po- trdilo notranje ministerstvo kljub prizivu goriške občine. Dobava mesa za vojaštvo v Go- rici. S 1. marcom t. 1. se ima oddati do'bava mesa za tukajSnjo vojaško po- sadko. Mesarji, ki na to reflektirajo, naj dopošljejo svoje ponudbe vojaškemu poveljništvu v Gorici in sicer pod na- slovom „upravna komisija 47. pešpolka v vojašnici na Travniku". Nebrlžnost pri izročevanju pisem. — Neko pismo je bilo pred kakimi 14 dnevi poslano nekemu dobroznanemu gospodu v Gorici z jasnim naslovom. Zraven je bilo zapisano še „Seminar". Torej bi vsakdo pričakoval, da ga pismo- noša ponese če že ne na dorn naslov- Ijencu, pa vsaj v „semenišče", kar se pa ni zgodilo, marveč zapis^ü so na zavitekbesedo „Unbekannt". Po 8 dnevih pa je pismo vendar prižlo naslovljencu v roke. Vsebina dotičnega pisma pa je bila taka, da je postala po 8 dnevih za naslovljenca brezpomembna. Pripom- njeno bodi, da je odpošiljatelj pisma zapisal na zavitek „Siljeno". Samomor natlporočnika Schmldt-a v Kanalu. Nekateri listi so hoteli spra- viti samomor nadporočnika Schmidt-a v Kanalu v zvezo s Hofrichterjevo afero. Iz nekega pisma, katero je pokojni Schmidt pisal svoji sestri pa je raz- vidno, da ni njegov samomor v nikaki zvezi s Hofrichterjevo afero. Pokojni Schmidt je bil namreč v dobrih odno- šajih s svojimi predpostavljenimi. Prosil je zaradi prevelike nervoznosti sam, naj se ga iz generalnega štaba premesti k trupi. V nekem pismu do svojih so- rodnikov je pisal, da ga je pripravil k sa- momoru edino le strah pred Maznostjo. „Goriško kmetijsko društvo" skii- cuje prih. nedeljo dne 6. t. m. ob 3. pop. javen shod vinogradnikov k „Rebku", kjer se bode razpravljalo o novem davku na vino. Po zborovanju vršilo se bode predavanje o vinskih boleznih. Slovenskim lovcem. V drugi po- lovici tekočega meseca izide prva šte- vilka slovenskega lovskega lista. Ime mu bo „Lovec". List bo izhajal po enkrat na mesec in bo stal K 6.— za celo leto. Člani slovenskega lovskega društva ga bodo dobivali brezplačno. Naročnina se bo pokrivala iz članarine. List je namenjen lövcem'vseh slo- venskih pokrajin. Slcvensko lovsko društvo, ki se je odločilo izdajati list in takö zapreti široko vrzalj v našem strokovnem slovstvu, bi rado prvo šte- vilko svojega glasila poslalo vsem slo- venskim lovcem na ogled, toda naslovi njih mu žal niso na razpolago. Društvu ne preostaja druge poti, kot obrniti se potom časopisja na vse, ki se zanimajo za list z vljudno prošnjo, sporočiti dru- štvu svoj naslov, da se jim list pošlje na ogled. Naj tedaj nobeden lovec, ki čita te vrstice in je našemu započetju na- klonjen, ne zamudi obvestiti nas, kam naj pošljemo prvo številko na ogled. Zadostuje navadna dopisnica. ki jo je nasloviti na podpisano društvo. Naj vsacega slovenskega lovca pri tem vodi zavest. da gre to za celokupno stvar, iz katere se ob zadostni podpori razvije nalahko nekaj lepega in popol- nega, ob nezadostnem zanimanju, da pa ostane celo započetje mrtvorojeno dete. Uredništva slovenskih listov vljud- no prosimo, naj nam prva priskočijo na pomoč s tem, da ta oklic v svojih cenj. listih objavijo. Njim in vsem zavednim lovcem lovski pozdrav. Slovensko lovsko društvo, Ljubljana. Nov občinski in volivni red za Ljubljano je bil v seji kranjskega dežel- nega zbora od srede sprejet, kakor ga je izdelala večina. Barake za delavce v PuIJu. — Vsled silnega pomanjkanja manjžih stanovanj v Pulju je „Narodno delav- stvo" izročilo c. in kr. admiralatu spo- menico za gradnjo delavskjh barak. I. pl. Ripper je delavski deputaciji oblju- bil svojo pomoč in sedaj se poroča, da uprava c. in kr. mornarice že postavlja eno tako barako, v načrtu pa jih ima še več. * Vlomilec v kastavsko cerkev prljet. — Te dni je bilo vlomljeno v kastav- sko cerkev. Tatovi so odnesli pet keli- hov in monstranco. Na Reki so v petek prijeli nekega človeka, ko je prodajal srebrnino. Dognalo se je, da je to vlo- milec v kastavsko cerkev. Dobili so pri njem vojaško knjižico na ime Dragotin Podleznig iz Zagorja na Kranjskem. Ako je to pravo ime 26 let starega vlomilca. se še ne ve. Sava narašča. ~ Iz Zagreba po- ročajo, da je v zadnjih treh dneh Sava močno narasla in da se je bati pre- plave. — Vibarjt ob hrvaškem Primorju. Vihar je porušil novozgrajeno opatijsko zidovje ob pristanišču. Pri Sv. Jurju je tudi porušeno ob obrežju tako novo- zgrajeno zidovje in ondi Skode 30.000 krön. Odobreni šolski knjigi. — Naučno mini.sterstvo je ouobrilo po sol. svet. dr. Jakobu Sketu in prof. .Jos. Westru sestavljeni čitanki za prvi razred sred- nje sole in za prvi razred dekliškega liceja. Zadeva praških antimilitaristov pri kasacijskemu sodišču. Prasko de- želno sodišče je. kakur smo svoječasno poročali, obsodilo od 47 obtoženih anti- militaristov le 7 in te radi antimilita- rističnega gibanja. Tri pa zaradi za- Ijenja Nj. Veličanstva. Kasacijsko so- dišče pa je to razsodbo razveljavilo in je obsodilo 44 obtožencev. tri pa opro- stilo. Kazni znašajo od treh mescev do enega leta. Lakota razsaja v Boki Kotorskiin Budvi. baje vsled crnogorske mejne zaprtije. Industrija na Ogrskem dobi važen priraštek: Skoda namerava namreč ondi postaviti tovarno za topove s stroškom 6 milijonov kron. Tovarna bo s početka proizvajala samo topove za mornarico. Drobfinice. Kako živeti prav. — George Wa- shington je pisal leta 1783 svojemu ne- čaku Bushrod Washingtonu pismo. iz katerega posnemamo sledeče vrste: „Bodi prijazen do vseh. a zaupen z ma- lokaterim; in te malokaternike dobro preiskusi. preden jim zaupaš. Pravo prijateljstvo je rastlina počasne rasti. in se mora podvreči potresom po nadlogah in jih prestati. preden je opravičeno do nazivanja. Srce ti bodi občutno za ne- sreče in stiske vsakega čleveka. in tvoja roka naj daje primerno tvoji mošnii; vedno pa pomni cenitev, da dobrodel- nosti ne zasluži vsakdo, ki jo prosi; vsi pa so vredni preiskave, drugače_ utegnejo trpeti tudi oni, ki tega ne za- služijo. Ne misli si. da lepa obleka dela imenitne ljudi. kakor dela lepo perje lepe ptice. Priprosta. dostojna obleka je bolj občudovana in vredna več zaupa- nja. nego čipke in vezenine, v očeh raz- sodnega in pametnega človeka". Obdolžena umora in oproščena. — Pred krakovsko porotno sodnijo je kon- čala razprava proti .Janini Borowski, ki je bila obdolžena, da je umorila odvet- nika Lewickega, ki jo je zagovarjal v nekem prejšnem procesu, kjer je bila obdol/.ena špijonaže. Kmalo potem so našli neko jutro dr. Lewickega ustrelje- nega v njegovom stanovanju. Dokazano je bilo, da je prebila Borowska prejšno noš v stanovanju dr. Lewickega. Zato je padel takoj sum na njo. da ga je ona umorila. Veščaki so javili. da je ravno tako lahko mogoč unior kakor samo- nior. Ona je seveda zanikala. da bi ga bila umorila. Po stirinajstdnevni raz- pravi so jo porotniki oprostili. Državni pravdnik je vložil pritožbo ničnosti. Hrvati v Južni Ameriki za dru- žine ..veleizdajnikov. Hrvati v Juzni Ameriki so odposlali 10.000 K znanemu hrvaskemu rodoljubu Vinko .Milieu v Splitu za družine srbskih ..veleizdaj- nikov". Povodenj na Francoskem. — Iz Pariza poročajo. da je voda zadnji cas zdatno padla in da se ni bati hujsih nesreč. Visoka starost. V Varaždinu je umrla židinja Mayer v starosti 105 let. — Pf||r|l#|| Spominjajte se ob vsaki nUJalil. priliki „šolskega Doma-,. Dr. Blip Klmtr zdravnik, kirurg ter bivši asi- stent na porodniški in ostetriški kliniki v Gradec-u. Specijalistzaženske bolezni. Ordinira od 10.—11. ure predp. in od 3.—4. ure pop. Fran - Josipovo tekališče 6 (tik lekarne Kürner). Prva in edina slovenska kleparska delavnica v Gorici, ulica della Croce St. 8 (poprej v Kopačevi hiši) se toplo priporoča za vsa stavbena in galanterijska dela za cerkve in stolpe, katere napravi po načrtu Josip Patek, V naslednik Karola Cufer priporoča se tudi vseni gg. odjemalcem, posebno pa kmetovaicem. V zalogi ima: mehe za žveplanje, zadnji sistom škropilnic za vitrijol, polivalnike za vrte in patentirane ventlatorje za dimnike i. t. d. oprave se izvršujejo točno in po najnižji ceni. Naznanilo. Tvrdka IVANČIČ & EURINGIG uljudno naznanja vsem svojini cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, da je =='PRESELILA== svojo inanufaktunio trgovino iz Nadškofijsko ulicc Stcv. 5 v GospOSko uliCO Št. 11 (Via Carducci.) Pri tej priliki uljudno naznanjava slavnemu občinstvu, da sva povečala svojo trgovino s tern, da sva vpeljala razno modno blago. Cone nizke, biago prve vrste, postrežba strogo slovanska. P r i p o r o Č a s e z a n a d a I j n o n a k 1 o n j e n o s t in o b i 1 a1 n a r o č i 1 a z odličnim spoštovanjem IVANČK & KURINClČ manufakturna in modna trgovina Gorica, Gosposka ulica St. 11. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v eoRici ulica della Croce Stev. 6 Loterijsjfce Stevilke 28. januvarjS. Trst.......15 48 37 51 90 Oglas. V Repei^tabru na Krasu bo v soboto dne 5. t. m. javna dražba več vrst obdelanega kamna in sicer okoli 200 kosov. Dražba se bode vršila na lieu me- sta in sicer pri Izidorju Perko.. Cevljarsha zadruga u IKIirnu naznanja ,sl obcinstvu, da je odprla proda- jalno svojih izdelkov na trgn sv. Antona na vogalu v Rabatišce štev. 1 ter se priporoca za obilno naročbo. -— Ima v zalogi vsako- vrstnega obuvala ter sprejema naročila po wr zmernih cenah. ^m Priporočamo našim gospodinjam pravi r^H^K^KOV- kavni pridatek z tovarnisko znamko :kavni mlinček: iz zagrebške tovarne. si za«a II, T1161.12:9II. V. Tovarniška znamka. Noznonilo. Naznanjam slavnemu občin- stvu na deželi in v mestu, da sem otvoril novo slovensko brlv- nico na Kornu (Piazza Corn o) št. 6. ter se priporo- čam za mnogobrojni obisk Mihaef Turik, brivec. Cenj. dame in gospodje ™ pozor! Imate že šivalni stroj ? Ako ga inmate, ornislite sj tisjnovejšo marko ,,Original- Viktoria" in najboljšega izdelka. Pc dolgoletnih skušnjah sva prišia <1o prepri- čanja, pa ostane „Original" vedno le najboljši. Original victoria st^oj1 delaio še po i() letni uporab' brezšumno. Original Victoria stroji su uci)ieKosi|ivi la ioindco rabo in obrtne namene. Original Victoria stroji su iiajpnpravuejSi la umetiio veztnje (rek amiranje). Tvrdka stavi na lazpolayo strankam učiteljico, ki poučuje oiez- plačno Original Victoria stroji !>u uajboijši i/.«ieieh ^seh do- sedaj obstoječih tovaren, Za vsak stroji jamčiva 10 let. Nikdo naj ne zamudi pnliKu jgledat si pred nakupom „Original- Victoria" stroje. Edina zaloga „Origin al- Victorja" strojev in drugih šiv alnih strojev, d v ok o 1 es „Puch" orozja, municije in, vseh lovskih priprav pri tvrdki Kerševani & Čuk - Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. Martin Podbršič je umrf danes dne 30. januvarja 1910 po doljji bolezni previden s sv. sakramenti za umirajoče. To dajejo na znanje vsem sorodnikom, prijateljem in znan- cem žalujoči nečaki. Pogreb ranjkega bode v torek ob 9. uri predpoludne izpred pokojnikove hiše iilica Vaccano št. 10 v cerkev sv. Ijjnaciia, od- koder se prepelje potem na pokopališče v Deskle. | Ö0RICA, dne 30. januvarja 1910. (lirez vsakega drugega obvestila.)