Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 227. Izven Ljubljane 8 vin. V Ijublim. V pelek. 3. llHODra 1913.
Leto XLI.
Velja po pošti: =
K 26'-2-20 29'~ 35'-
Za oelo leto naprej .
za en meseo „ . .	„
sa Nemčijo oeloletno .	„
ca ostalo inozemstvo .	„
V	LJubljani na dom:
Za celo lete naprej . . K 24-— sa en .........„ 2'—
V	upravi prejema, mesečno „ 1'70
= Sobotn; izdaja: ~
za celo let ....... 7'—
ra Nemčijo oeloletno . „ B'— za ostalo Inozemstvo „ 12'—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 15 v
za dvakrat...... 13 „
za trikrat .... „ 10 „ za večkrat primeren popnst.
M oznanili. zaMiejsMIti lil;
enostolpna petitvrsta po 18 vin.
——-— Poslano: i—mm
enostolpna petitvrsta po 30 vin.
Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga Vosnl red.
K£- Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne b=3 sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi aliol št. 6. — Račnn poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn..hero. št. 7563. — Upravniškega teletona it. 188.
Sodni dan.
Dr. Krek v sijajnem govoru razkrinka Theinerično gonjo. - Dr. Lampe osmeši liMn sirilo do kosti.
Liberalci osramočeni in pobiti molče.
»Liberalni general v ženski ki kiji."
Ko je dr. Lampe v prvi seji kranjskega deželnega zbora postavil liberalce na odgovor, ko jc razkril Pavšlar-jevo zadevo in potem razgalil strokov-n ,j a sivo slavnega Milana plemenitega Šukljeta, ko jc prijel liberalne poslance, pod kojili zaščito in spodbudo sc vrši zadnji čas taka gonja po papirju »Narodne« in »Učiteljske tiskarne« — je bilo vse, kar je vedel narodno-na-predni klub odgovoriti: »Kaj cajtenge!« in ko se je šlo za Završnico, niso imeli poslati v boj nikogar drugega kakor Adolfa ltibnikarja, ki je kot diplomiran živinozdravnik preračunaval moč in rentabiliteto električnih tokov.
Tako so liberalci, ki so jih »Narod« in »Dan«, zraven pa še »Zarja« poživljali, naj 7.a božjo voljo obračunajo s S. L. S., cla je bo ja preje konec, koncem koncev blamirani obsedeli, potem ko so odpeli svoje itak znane stare li-tanije.
Če pa je bil takrat za liberalne poslance mali sodni dan, je bil včeraj veliki. Včeraj je clr. Krek pri obravnavanju interpelacije liberalne stranke glecle sestave porotnih imenikov razkrinkal kampanjo Kamilic Tlicimcrje-ve s takim krepkim mahom, kakor bi blisk temno »>.oč razsvetlil. To je bil Krek v vsej svoji moči, naš Krek, ki je zapisan v srcih našega ljudstva kakor nobeden, ki je stopil na plan, nenadoma, originalno, kot le on zna, ter z bičem ošibal brezmejno podlost gonje li-• beralnega časopisja. Kar imamo zbornico, niso nikoli donele })o dvorani take ovacije kakor so včeraj, ko so naši poslanci pod vtiskom tega sijajnega govora aklamirali clr. Kreka in deželnega glavarja in ogorčenje, ki se jc dvignilo proti liberalcem, se v svoji elementarni sili ne cla popisati z nobenim peresom. Liberalci so videli našo moč in našo edinost in to jih jc skelelo bolj kakor živi ogenj. Ko je pa še prišel dr. Lampe in z nedosežno ironijo zapečatil usodo, ki jo je Krek pripravil liberalni vojski zoper našo stranko, so liberalni poslanci ostali nemi in osramočeni, Lampetova pesem na, koncu je pokopala cel liberalni klub v smešnosti in vodja liberalne stranke ni vedel, kam bi se djal, ko je clr. Lampe naslovil nanj verz: »Trommler olmo Trommelstock Kitrassier im Weiber-rock!« To je bilo treba slišati — bil je nepopisen užitek.
Bolj kot vse, govori poročilo o seji samo.
v v v
/\ /N
Seja deželnega z b o r a d nc
2. o k t o b r a 1913. p o p o 1 d n e.
Ko se reši zadeva glede zakonskega načrta o dopolnilu zemljiške knjige, o čemer poročamo pozneje, pride na vrsto zadeva glede porotnih imenikov.
POROTNI IMENIK.
Deželni predsednik, ekscelenca baron S c h vv a r z, dobi besedo, da odgovori na sledečo interpelacijo poslanca 1> i b n i k a r j a in tovarišev glede
okrožnice deželnega odbora v zadevi sestave, porotnih imenikov, katera in-teipelacija se glasi:
»Kranjski deželni odbor jc razposlal vsem županstvom na Kranjskem »nujno in važno« okrožnico, v kateri ukazuje, da ima vsak župan do 20. septembra t. I. natančno poročati o sestavi prvotnih porotniškili imenikov. V tej okrožnici pravi deželni odbor med drugim tucli, da .je »pripravljen na željo dajati pojasnila in sploh iti županom na roko pri izpolnitvi te dolžnosti!« Ta odlok je obudil v javnosti veliko zanimanje, a tudi mnogo upravičenega protesta in strahu pred posledicami te odredbe deželnega odbora. Sestavljanje prvotnih imenikov za porotnike spada namreč v preneše-ni delokrog občin. Zupani jih imajo predložiti c. kr. okrajnemu glavarju, ne pa tudi deželnemu odboru. S tem, cla si deželni odbor lasti pravico hiti nekak kontrolni organ za te imenike, posega očiviclno v agende c. kr. državnih oblasti. Kajti v smislu zakona v tej zadevi deželni odbor sploh ne more biti nadzorstveni organ nad župani. Ljudstvo se pa sedaj upravičeno boji, da oi utegnil deželni odbor ne le nadzirali ta županski posel, marveč tudi na njegovo sestavo vplivali. Ne more biti namreč dvoma o tem, cla je izdal deželni oclbor ta odlok tucli zato, da pritisne na župane in jih opozori, cla primerno vpoštevajo pri sestavi prvotnih imenikov strankarsko kvalifikacijo občanov. Ako bi državne oblasti mirno gledale, kako si okupira deželni odbor prerogative, ki mu postavno nc pristojajo, ako bi držale roke križem pri tem, ko prehaja važen del justične uprave iz državnih rok v roke deželnega odbora in tako v naročje izvrše-valnega odbora slovenske ljudske stranke, se ni čuditi, ako izgine med prebivalstvom zaupanje v državno avtoriteto. izgine pa tucli zaupanje v ne-pristranost sodišč. Z ozirom na navedeno si dovoljujejo podpisani staviti na Vašo ekscelenco vprašanje: 1. Kaj je ukrenila c. kr. vlada, da se zavaruje procl poseganjem deželnega odbora v delokrog državnih oblasti: 2. Če še ni, ali hoče takoj odrediti, cla se odlok deželnega odbora kot nepostaven prezira, deželni oclbor pa primerno pouči, da mu ne prlstoja nobena niti posredna, niti neposredna ingerenca na občinske zadeve prenesenega delokroga? (Veselost pri večini.) 3. Ali hoče naročiti vsem c. kr. okrajnim glavarstvom, da postopajo pri pregledovanju porotnih imenikov s podvojeno paznostjo ler preprečijo, da bi se morda, skušala j>remeniti porotna sodišča v strankarske institucije?«
Odgovor deželnega predsednika.
D c ž c 1 n i p r c d s e d n i k odgovori nato sledeče:
»Deželni oclbor je res izdal okrožnico na vsa županstva, s katero so se ta opozorila na zakonite predpise, po katerih se imajo župani ravnati pri se-
stavi prvotnega imenika porotnikov. Dotična določila zakona z dne 23. maja leta 1873, drž. zak. štev. 121, se navedejo dobesedno v tej okrožnici. Končno se v tej okrožnici povdarja velika važnost zadeve za pravosodje v deželi in se opominja, cla je deželni oclbor pripravljen, na željo dajati pojasnila in podpirati župane pri izpolnitvi njihove dolžnosti; tudi se zaukaže o letošnji sestavi prvotnega imenika porotnikov poročati do 20. septembra t. 1. Da se naj ta imenik predloži deželnemu odboru, ni zahtevano v tej okrožnici, nasprotno opozarja sc na zakonito določilo, po katerem se morajo imeniki pravčasno predložiti okrajnemu glavarstvu. Ravno tako si ni pridržal deželni odbor kontrole vsebine imenika ali pa nadzorovanja županov glecle te vsebine, tako da se lahko označi v interpelaciji izražena bojazen, dr hi deželni odbor vplival na sestavo, oziroma vsebino prvotnega imenika porotnikov, in cla hi ta važni del justične uprave prešel v roke deželnega odbora, h r e z p o d 1 a g e. Omenjeno okrožnico je torej smatrati le koi podpiranje okrajnih oblastev rajo imeniki pravomočno predložiti glede sestave prvotnega imenika: zate-ga?elt in ker letni imenik porotnikov sestavi komisija pod predsedstvom predsednika sodnega dvora, šele potem, ko so bili od županov predloženi prvotni imeniki pravilno pregledani od politične okrajne oblasti in ko se je izvršilo reklamacijsko posto-panje nimam povoda, cla hi vsled omenjene interpelacije v predmetu kaj ukrenil.« (Dobro-klici!j
Demšar predlaga, da se o odgovoru deželnega, predsednika otvori debata.
Dr. Novak predlaga isto. ironični Bravo-klici pri večini.)
Soglasno sprejeto.
Deželni glavar naznani, da ima besedo
Z odgovorom deželnega predsednika na interpelacijo poslanca ltibnikarja moremo bili h1 s tega stališča zadovoljni, da je pojasnjeno, da vlada nima ugovarjati proti postopanju deželnega odbora. Deželni oclbor pa je zbornici odgovoren in zato je treba, da u tako resni stvari deželni zbor izreče svojo besedo. Jaz sem se odločil, da bom v to zadevo posvetil kolikormogo-eo jasno. Da ho takoj jasno, zakaj se mi gre, bom že zdaj prečital
resolucijo.
ki jo hočem staviti:
1.	Odgovor deželnega predsednika se vzame na znanje in postopanje deželnega odbora so odobri.
2.	Deželna vlada se poživijo, da /. vsemi silami preskrbi, da se zakon glede sestave porotnikov natančno izpolnjuje.
3.	Vlada se pozivljc. da vse potrebno ukrene, da sc v »osposki zbornici
sklonjena preosnova porotnih sodišč činipreje ustavno izvrši. (Veliko odobravanje.;
Porotna sodišča.
Porotno sodišče jc pri nas zato zmagalo, ker je kriminalist Glaser zmagal nad Ilvetom. Eden, ki jo bil zgovornejši, ki jo imel bolj blesteč slog, je zmagal nad drugim. Da se je šlo za stvar, o kateri so bila mnenja zelo različna, se razvidi iz tega, da sla sc še v kasnejši dobi. leta 1873., Schmerling in Liehtenfels uvedbi porotnih sodišč protivila. Porotna sodišča se tudi niso po vsej državi naenkrat vpeljala, ampak polagoma. Vprašanje, ali pomeni porotno sodišče nekaj vseskozi primernega in popolnega, je bilo že izpočetka dvomno. Pokazala je praksa, javno mnenje je tako, v slovstvu jc to prodrlo, na celem kontinentu, v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji je splošno prepričanje, cla se porotna sodišča niso izkazala. Zahteva, da se porota reformira, je vedno bolj narastla, cla imamo sedaj v večini teh držav znatne izpre-membe pri tej instituciji in pri nas se je v gosposki zbornici sklenila reforma kazenskopravnega postopanja, s katero se znatno omeje porotna sodišča.
Temeljne hibe porotnih sodišč in potreba njihove reforme.
V čem tiči nasprotje, ki obstoja zoper porotno sodišče? Najprej moram odklanjati mnenje tistih, ki pravijo, da so laiški element v sodstvu sploh ne sme uveljavljati. To vprašanje je rešeno. Laiški prisedniki so se pri obrtnih, trgovskih, rudniških sodiščih dobro izkazali. Seveda so li laiki strokovnjaki. Toda nc more se reči, da bi nestrokovnjaki, kjer jc treba samo, da ima človek zdrav razum in pošteno srce, ne mogli pravega zadeti. To misel odklanjam. .Nasprotniki laiškega elementa \ vodstvu so sicer tudi v manjšini. Misel, ki je prodrla v moderni državi, k' jo j<> sprejel tucli vladni načrt preosnove kazenskega zakonika tudi v Avstriji, ki jo jc gosposka zbornica tako v komisiji kakor v plenumu že sprejela, je ta: naj so mesto porotnih sodišč, katera so omeje samo na gotov delokrog, uvedejo sicer prisedni-š k ,i sodišč a. (Schbffengcricht).
Da ho stvar jasna, moram razložiti, v čem je bistveni razloček med porotnim iu prisedniškim sodiščem. Pri poroti imajo porotniki sami pravico sodili, ne da bi bil sodnik navzoč, nobeden nima pravice besede in sveta, če sami izrecno no zahtevajo in sami sklepajo o krivdi in nekrivdi ter nimajo dolžnosti, da bi svoji razsodbi z »da ali »no« pridcjali kak razlog. Pri-sedniki-laiki pa sodijo v družbi s sodniki, po dogovoru s sodnikom, ki formalno pravo bolje pozna, po daljšem posvetu tako, da morajo za svoj pravo-rek navajati razloge.
.Vaš kazenskopravni rod hi sc bil morda v tem oziru preosnoval že, ko so se porotna sodišča uvajala, kljub blesteči zgovornosti Glascrja, zelo ver-
jetno bi se bila že takrat sprejela tucli prisedniška sodišča, ker je bilo veliko glasov v tem oziru, kakor dokazujejo razprave legislativnih zborov iz tistega časa, ko bi se ne bilo ugovarjalo, da ljudstvo za kaj takega še ni zrelo. Zagovorniki porote so dajali svojim pomislekom nekak demokratičen značaj, češ, če bodo sodniki zraven laikov, bodo slednje vedno pregovorili, prisedni-ki tako sploh ne bodo prišli do veljave. Toda ljudstvo jc od takrat zelo napredovalo, imamo splošno volilno pravico (Pritrjevanje), veliko se bere, ljudstvo se razgovarja in zanima za vsa vprašanja javnega življenja, organizu-jejo se posamezni sloji in se vedno bolj svojih pravic zavedajo. Takrat je stala javnost še pod vtisom patrimonialne justice, ko sta preiskovalni sodnik in sodnik bila ena in ista oseba, justici ni zaupala, danes pa je sodnik neodvisen in neodstavljiv, pravni proces jc popolnoma drugačen, preiskovalni sodnik je drugi nego končni sodnik, javni obtožitelj je zase, ljudstvo je zrelo.
Reforma, kakor je mišljena danes v Avstriji, ima tak značaj: Imeli bomo enega sodnika pri okrajnih sodiščih, mesto kolcgialnili mala prisedniška sodišča — dva sodnika in dva prisedni-ka — velika prisedniška sodišča — trije sodniki in trije prisedniki — porotna pa le za politične zločine, kar je popolnoma prav (Pritrjevanje) in pri zločinih, kjer presega kazen nad 10 let. Tako stoji preosnova kazenskopravnega reda. lvolegiaina sodišča ostanejo pri prekem soclu, pri izjemnem stanju (šest sodnikov) in pri višji apelaciji.
Kje porota odpove in bistveni vzrok nje pomanjkljivosti.
Kje tiči tisti razlog, ki je dovedel justično upravo do misli na to pre-osnovo, ki je v Nemčiji in Švici že izpeljana?
Tehnika porotnih sodišč je že sama po sebi pomanjkljiva. Porotniki nimajo dolžnosti povedati razloga, zakaj tako ali drugače glasujejo, ker jim manjka znanja formalnega prava, stoje pocl vtisom zagovornika, predvsem pa pod vtisom one osebe, ki ima med njimi največ veljave. (Pritrjevanje.) To je splošna prikazen. Iz tega se je razvilo to, da porotniki preradi oproščajo. (Pritrjevanje.) Med njimi prevladajo lokalni vzroki, vzroki stanovskega ali političnega značaja, razlogi verskega in narodnega prepričanja. Tožba sedanjega justičnega ministra, o katerem je splošna sodba, da je dober jurist,, je, da se v gotovih krajih obsodbe zaradi javne poneverbe, gotove vrste goljufij in v novejšem času cletomora pri poroti sploh ne morejo doseči. (Res je!) Mi vemo iz priznanja justične uprave same, da ,ie državni pravdnik pvimo-ran stvar tako zvito zavrtiti, da spravi slučaj pred sodnika, da ne pride pred poroto. Pri uboju na primer tam, kjer so porotniki, kjer je uboj navaden, obtoženca spoznajo krivega zgolj zaradi silobrana, tako da se obtoženec sam čudi in ne verjame, da je prost. Nasprotno pa se zgodi, da se mora vsled pravoreka porotnikov odmerjati preostra kazen, n. pr. pri požigu in pri gotovih tatvinah.
Tiskovne pravde.
Najhujše .je pa nekaj drugega. Tu se nahajamo na vulkanski točki in če
LISTEK.
Uporniki.
Poljski spisal Ar tur Grušecki, poslovenil d r. L e o p o 1 d L 6 n a r d.
(Dalje.)
XI
Teden dni je že stal križ vsak dan venčan s cvetjem in po vasi so se že pomirili, strah je pričel pojemati in Tesjanci so bili ponosni, da imajo tako velik hrastov križ. Obiskavali so ta križ ne samo verniki iz Tesnov in Na-metov, nego tudi iz sosednjih vasi so prišli ljudje, ogledovat ga, kakor čudo.
Ko se je tako vse veselilo in so cclo dvomljivci pričeli verovati, da bo pobožni spomenik ostal trajno, je Malinov na tozadevna vprašanja odgovarjal mlačno:
»Kdo ve, kako dolgo bo to trajalo, ta tišina ne prerokuje nič dobrega.«
»Kaj nas strašite,« so sc smejali drugi, »saj vendar veste, da ko so po drugih vaseh postavili križe, je takoj priletela skupaj vsa gospoda, križ so podrli, a koliko je bilo tepenja in muk...«
»Daj Bog, toda zdi se mi, da premišljujejo, na kakšen način bi nam vzeli križ.«
»Mi ga ne damo,« je zaklical Šc-
log.
4>rav smo tu na ognjenih tleh, želim, da bi se tc kolikormogoče mirno izpeljalo. (Veselost.) To so hibe, ki sc pokažejo pri porotah v tiskovnih praydali. (Veliko pritrjevanje.) Splošna sodba, ne samo »kranjskega klerikalca«, ampak ogromne večine ljudstva v Avstriji in v odseku državnega zbora se je ljašla velika večina, da naj tiskovne pravde pridejo iz porote v prisedniško sodišče. (Dr. Tavčar: Nismo zoper to. — Ironični klici pri večini.) Jaz liočem iz gosposke zbornice, kjer so se vsi sodniki in advokati za to izrekli, navajati, kaj odsek o tem pravi (govornik citira besedilo v izvirniku.) Pravijo torej, da zlo pri porotnih sodiščih ni toliko v tem, da manjka porotnikom omike, ampak bolj, ker jim manjka dobre volje. (Pritrjevanje.) Oni hočejo zlasti v političnih pravdah in sosebno šc v tiskovnih, biti stranka in hočejo proti pravici oproščati ali obsoditi! Pomanjkanje značaj a., ne toliko izobrazbe! Najzmernejši člani v komisiji v tem oziru so priznavali, cla je to res, in trdili so tudi, da poleg tega pride tucli pomanjkanje razumnosti, politični, verski in narodni predsodki. Ako bodo imela to stvar v rokah prisedniška sodišča, bodo sodniki s poukom glede formalnega prava vplivali na prisednike, bodo paralizirali sugestijo od strani kake posamezne osebe in bodo tako preprečili — te besede so se izrekle v odseku — prelomi j e n e prisege, ki jo store porotniki.
Kako je pri nas?
Tako so razmere. Zdaj pa moramo reči, cla so te trditve, vpoštevajoč naše razmere, le resnične. (Veliko pritrjevanje in pritrdilni veliki aplavz v zbornici in na galerijah.) Pri nas je »Narod«, če je tožen, oproščen, če je »Slovenec« tožen, pa obsojen. (Viharno pritrjevanje, vzkliki in pritrdilni aplavz v zbornici in na galerijah.) V tej gotovosti, da se to zgodi, je rakrana našega javnega življenja! (Burno pritrjevanje.) Mi iz teh razmer, iz tega barabstva (Viharni klici: Tako je!) ne bomo prišli preje, nego se ta imuniteta, ki jo liberalno časopisje uživa, ne konča. (Ogromno pritrjevanje.)
Kamilla Theimer in kdo stoji za njo.
Ker sem ravno pri besedi, je dobro, cla se pri tej priliki vse pojasni, hočem moje trditve dokazati na skrajno tipičnem slučaju; frišno in brez ovinkov hočem vse povedati in predložiti vaši sodbi. (Živahni »Bravo«-klici pri večini.)
Znano je vam, kar vas bere nasprotne liste — jaz jih ne — kako iz mene in iz deželnega glavarja zadnji čas delajo krvave klobase. (Veselost.) On je korumpiran, jaz pa sem nekak Don Juan. (Velika veselost.) Mojc don-juanske šege in navade (Ponovna veselost) se v najbolj slikoviti obliki pripovedujejo in javnost se razburja. (Klici: Poštena javnost ne.) Jaz sem napade dotične osebe, ženske, preziral, sem potrpel, se nisem nič branil, ampak (s povzdignjenim glasom), čc se nazadnje zasade kremplji v meso, če se mi hoče celo snesti košček kruha, ki ga imam, potem imamo pravico se braniti! (Nato izbruhne velikansk vihar aplavza v zbornici in na galerijah.
»Hm ... pokazalo se bo.
Pričela se je. žetev, torej ni bilo časa razpravljati, kajti nujno delo je čakalo na polju in vsakdo jc hitel, da bi požel žetev in jo spravil na skedenj.
Medtem je naenkrat padla med nje novica, da je sam okrajni glavar z nekaj stražniki prišel v vas in se ustavil v občinskem uradu.
To novico so prinesli otroci, ker so bili vsi starejši ljudje pri žetvi. Ta in oni je prebledel — prestrašili so se, šlo jim je ne samo za preiskavo, ampak tucli za izgubljeni član in za žito, ki je takorekoč prosilo, da bi ga poželi in shranili pred dežjem na skedenj.
Kmalu sc jc prikazal na polju župan z vaško policijo in stražnikoma in gnali so vse ljudi s polja v vas, cla bi bili na razpolago, ako bi glavar zahteval.
Ljudje so kleli, mrmrali, gledali z žalostjo na zrelo žito, toda morali so poslušati, šli so torej počasi in marsikdo je dobil za svojo počasnost z na-hajko.
Komaj so prišli do prvih koč, kar priteče stražnik in zakriči:
»Hoj, župan! Po povelju njegovega visokoblagorodja, gospoda glavarja, morajo takoj babe k zaslišanju.«
Ta in oni jc z bojaznijo pogledal na svojo ženo, župan pa:
»Ali vse babe?«
»Te, ki so bile s prošnjo v pisarni.«
Župan jc pogledal okrog, ko je pa zagledal v bližini Šclogovo in Sekirsko:
Gromoviti vzkliki: Živio dr. Krek! ti-vio dr. šusteršič! Vmes klici najhujšega ogorčenja proti liberalcem.) Do-tična oseba (z velikim poudarkom) je meni nasproti rekla, da je zato šarila erotično stran v to prijateljsko razmer* je nasproti meni, ki sem igral vlogo usmiljenegn zdravnika histerične žene, je priznala meni sama, da Je to zategadelj storila, ko sem jo opozarjal tudi na krivico, ki jo dela deželnemu glavarju, da ja to vse zato, ker se jo je zagotovilo, da se ji ne more nK zgoditi, ker je le osem klerikalcev med šestintridesetimi porotniki! (Nepopisen ogromen vihar ogorčenja v zbornici in na galerijah. Klici: Fej! Škandal! Sramota! in drugi. Ogorčenje se komaj poleže.) Ves ta boj proti »korupciji« se j c vodil zato, ker je le osem klerikalcev mecl šestintridesetimi. (Ponovni vihar.) In jaz moram reči: če so bili gospodje od liberalne stranke razburjeni, ker se je njihovi stranki očitalo krivoprisežništvo, so lahko zdaj postali še bolj razburjeni, ko se laži in obrekovanja širijo z ozirom na zaupanje, da bodo porotniki svojo prisego prelomili. (Burno pritrjevanje. — Liberalci gledajo v tla.) Če se dobi v vasi stekel pes, se spravi proč, če fantje nagajajo in delajo ponoči kravate, se ukrote. Mi pa (s povzdignjenim glasom), ki živimo v pravni državi, davek plačujemo tudi mi, plačam ga tudi jaz, — da, mi ne moremo doseči pravice, ker je Gla-ser zmagal, ker imamo za razžalitve po tisku poroto, da kdo zavoljotega krvavo trpi, to je žalostno, to izzivlje človeka! (Veliko pritrjevanje;) Vsak sodnik, če bi prišel k njemu in mu predložil taka očitanja, bi moral tako osebo obsoditi, vsak tak bi v pravni državi moral obsojen biti, razen če je neumen. Sama poudarja (s povzdignjenim glasom) — imam njena pisma v rokah — da le zato ne odstopi od svojih očitanj, da le zato ne poda častne izjave, ker noče pustiti na cedilu tistih, ki za njo stoje! (V zbornici se vzdigne nov vihar ogorčenja. Burni vzkliki: Škandal! Sramota! in drugi v zbornici in na galerijah.) Klečala je pred menoj, ko sem ji očital, da je podla vlačuga (Razburjeni klici na naslov narodno - napredne stranke), da je brezznačajna lažnjivka, pisala mi je, da bi rada dala kapljo za kapljo krvi, če bi mogla storjeno storiti nestorjeno. Seveda, ko pride v Ljubljano (obrnjen proti naroclno-napredni stranki), pride v druge razmere, pa se laže naprej, — ker je le osem klerikalnih porotnikov med šestintridesetimi! (Ponoven vihar.) Jaz poznam šalo; priznam, dobro je včasih, če tudi voditelji kaj skusijo, če jih zadene ponižanje, clobro je za človeka, ki je časih prehud (Veselost), da vidi: Pazi, tudi ti si človek, tudi v tebi je takega blaga, da se ti lahko kaj primeri, toda to je preveč. (Pritrjevanje.) Vsak nasprotnik mi mora pritrditi: razmere se lahko izpremene, potem se bo to lahko krvavo maščevalo. (Veliko pritrjevanje.) Tudi nasprotniku se ne sme krivica narediti, tudi naši porotniki nc smejo nasprotnika po krivici obsoditi, toda razmere so nezdrave — saj se nekateri že zgovarjajo, da je sodnji dan (Burna veselost) — in to je vse sad tega, da je samo osem klerikalcev med šestintridesetimi porotniki. (Ponovno veliko pritrjevanje.)
»Ni pomoči, morata iti.«
»Pojdemo, samo obleči se je treba in otroka moram nesti domov,« je pokazala Šelogova na Andrejčka.
Podčastnik, ki je slišal pogovor, je zalireščal:
»,Stupaj sjej čas',' a če ne, te na-ženem,« in zamahnil je z nahajko po zraku.
»Pojdi, Vikta, pojdi,« jo jc nagovarjal mož,» bom že jaz skrbel za otroke.«
Žensko so šle torej naravnost s polja v občinsko pisarno, a ker so se žc poprej dogovorile, kako bodo nastopale pri zaslišavanju, so zdaj mecl potjo tožile nad izgubo časa in izražale, kako bo doma.
Glavar je sedel mračen za jnizo, pri vratih jc pa stalo četvero stražnikov in čakalo njegovega povelja.
Prišle so ženske, se nizko priklonilo in obstale v vrsti.
»Torej ve ste podpisale prošnjo,« dvignil jo papir kvišku, »in ve ste bile pri meni?«
»Da,« so zamrmrale.
»Ali pa veste, kaj sem vam rekel?«
»Pomnimo,« in dvignile so glave.
»Rekel sem vam: Počakajte, da pošljem povelje županu, ali ni tako?«
Ženske so molčale in gledalo druga na drugo.
»Govorite! Ali so se vam posušili jeziki?«
1 Pojdi takoi.
Kavalirstvo.
Utegnil bi kdo reči: Prijatelj, to ni kavalirsko, kar si danes naredil. Dobiš eno, dobro, dobiš drugo, tudi dobro, dobiš deseto, tucli še potrpiš — če pa skoči vate, da ti ne da dihati, potem kavalirstvo sem, kavalirstvo t je! (Veliko pritrjevanje.) V teh razmerah (z velikim poudarkom) je edina obramba proti imuniteti, ki jo uživa liberalno časopisj'e, da se ji postavi nasproti imuniteta poslanca. (Živahni pritrjevalni klici.) Le ta razlika je, da se poslanec brani v interesu javnosti, Javne morale in poštenja, liberalno časopisje pa se brani iz drugega stališča. (Klici: Za plotom!)
Okrožnica deželnega odbora.
Iz tega tipičnega slučaja je razvidno, do česa lahko pridemo, ako se v takih stvareh, kakor je pravno postopanje, dela nepremišljeno. Napaka porote pri nas ne leži samo v stran-karstvu, ampak tudi v tem, da je porot-niška čast takorekoč le enemu sloju zasigurana. (Veliko pritrjevanje.) Fakt jo, cla se preko- gostilničarjev in štacu-narjev, ki nekaj nemškega tnaj o, navadno ne dvigne nobeden do porotnika. (Res je!) Mi, ki zastopamo tu najširšo plasti našega ljudstva in živimo v času splošne in enake volivne pravice, moramo zahtevati, cla postane lahko porotnik tucli prolctarcc! (Veliko pritrjevanje, odobravanje in ploskanje.) Kam vodi cela stvar, če ima en sam sloj, ena sama stranka v roki ju-stico, ljudstvo pa ne dobi pravice, to je clobro znano. Iz tega se delajo revolucijo! (Veliko pritrjevanje.)
Naj manj e pa je, da se zahteva, d& se vsaj obstoječi zakon izvršuje. Župani delajo zapisnik porotnikov. Zupani pa so pocl vtisom, da, kdor rnem-ško ne zna, ni za porotnika; pri okrajnih glavarstvih pa so, če je kak župan njim nevšečne ljudi vpisuje, črtali. (Res je!) Tega trpeti ne moremo, ne le, ker ne odgovarja zakonu, ampak zato, ker sc zato gode največje svinjarije v javnosti. (Tako je!) In če je deželni odbor prišel do tega, da je župane opozoril, da se zakon ne zvršuje prav — zategadelj deželnemu odboru niso odgovorni
—	toda, če deželni odbor v javnem interesu gre in reče: Vi župani, izvršujte svojo dolžnost, kakor vam jo zakon nalaga, in nam povejte, če ste jo izvršili
—	potem je deželni odbor storil nekaj dobrega. (Pritrjevanje.)
Držimo skupaj!
Prisrčno sem hvaležen poslancu tovarišu Ribnikarju (Veselost.), da mi je dal priložnost danes to povedati. Želim, da bi se iz te debate izčistile našo razmere, da bi vsaj kot ljudje skupaj živeli drug pri drugem. To je korist dežele in naroda. Če pa to nI mogoče, potem mi fantje, kar nas je, skupaj držimo! (Gromovit aplavz, ne po-jenjajoče odobravanje in navdušenje.) Naj kdo drugi v zaupanju v prisego-lomstvo dela, kar hoče, mi stojimo: Bin Soldat, treu und brav! — vsi eno! (Velikanske ovacije dr. Kreku in ponovne ovacije deželnemu glavarju. — Viharno navdušenje. — Govorniku čestitajo.)
Besedo clobi nato
DR. NOVAK,
(Dr. Lampe: Zdaj govori Kamilla Theimer! — Hrupna vese-
Vitka, ki se je smatrala za voditeljico, se jc priklonila in začela:
»Seveda je jasni gospod glavar tako povedal, tocla me ženske smo drugače slišale iz ust jas . . .«
»Molči, podla psica! Ah, ti ne-sramnica se me upaš postavljati na laž, jaz te hočem naučiti spoštovanja,,« in udaril je s pestjo ob mizo, »hej, ako bi ti ne bila..., bi ti že pokazal! Povejte mi zdaj takoj, če sem rekel, čakajte na povelje? Kaj?«
»Pravzaprav že« — so zamrmrale.
»Nobenega pravzaprav, ve živin-četa, psice, govorite!«
Ženske so sc molče priklonile.
»Torej tako povračatc mojo dobroto! Rekel sem, da hočem dovoliti in pošljem dovoljenje, a ve, ničvredna semena, ste raznesle, cla sem velel takoj postaviti. Ali ne veste« — pogledal jo na pisarja, ki je stal polog, — »da sam gubornator daje tako dovoljenje... Zdaj pa govorite, kdo jc postavil križ?«
»Me same« — so so poklonilo.
»Ali, ve podla živinčeta, me hočete zopet prevarati in goljufati... Hej! Naj pride som podčastnik iz Tesne.«
Poklicani jc nastopil in se zravnal pokonci, glavar pa:
»Povoj, če so mogle te babe ta križ prinesti in postaviti?
»Nikakor, vaše visokorodje.«
»Zdaj mi pa povoj, koliko mož je treba, cla bi lo naredili s križem?«
(Dalje, j
lost. — Dr. Lampe: Kamilla Theimer ima besedo! — Ponovna veselost.)
Porotna sodišča so tako važna pridobitev, da jc nečuvena predrznost, če kdo vpliva na nelagalen način na sodstvo. (Dr. Lampe: To vi delate dan na dan!) Porotna sodjšča so del ljudskih pravic in nrr.no vam najmanj pristo-ja te pravice kratiti. (Klici: Frazcr!) Vprašanje, ali porotna sodišča ali ne, se tu sploh nc bo rešilo. Napadi na porotna sodišča, ki so se danes tu culi, so povsem neopravičeni (Ugovori.) in zastopnik justice bi jih moral odločno zavrniti. (Ironični Olio-klici.) Čc sc gotovi uredniki izogibljajo zagovora pred poroto, zato pa tudi šc ni slaba. (Ugovori.) Sicer sc pa tu za to nc gre. Odgovor deželnega predsednika jc po-VL«m nezadosten. Deželni odbor je izdal okrožnico na župane glede sestave porotne liste ji jim s kaznijo pretil, če ue poročajo, kako so to naredili. S tem je deželni odbor prekoračil svoi delokrog in zato je treba vlado poživljati, da deželni odbor pokliče k redu. (Ironični klici.)
Dr. Novak k redu poklican.
Deželni glavar: Jaz moram te besede odločno grajati, ker ne dopuščam, da se žali avtonomni deželni zastop. (Zivio-kliei pri večini. — Fcj! klici nasproti narodnonapredni stranki.) N o b e n a v 1 a ti a n i m a P r a v i-c e deželni odbor k redu klicati. Nad njim stoji le od ljudstva izvoljen avtonomni deželni zbor! (Veliko pritrjevanje.) Obžalujem, da sc je prvikrat, odkar obstoja deželni zbor, našel poslanec, ki kliče vlado zoper avtonomno oblast. Pokličem poslanca k redu!
Govornik nadaljuje, da smatra za svojo sveto dolžnost, čc dcže;jii odbor skuša posegati v neodvisno sodstvo, se obrniti do vlade. (Glavar pokliče govornika v drugič k redu.) Pikantno razmerje, ki ga je imel dr. Krek z neko histerično damo, (Klici: Vaša voditeljica! Ta nosi vašo zastavo! General narodno-napredne stranke!	Vese-
lost.) me kot človeka zanima, na tem mestu pa to nima nič opraviti in zato na to nc reagiram. (Ironični klici: Bra-vo! Ivorajža! — Dr. Triller: To nas nič ne briga! —Klici: Vsak dan o toni pišete!) Gre sc za postopanje deželnega odbora, ki je protizakonito. (Dr. Lampe: Zupane opomniti, da delajo po postavi!) Končno predlaga: >
Deželni zbor graja postopanje odbora radi izdane okrožnice.
Besedo ima
DR. PEGAN.
Ko sem svojčas zastopal neko kazensko pravdo pred ljubljanskimi porotniki radi razžaljenja časti, ko jc bilo povsem gotovo, tla je obtoženec kriv, ko je vsak nasprotnik bil o tem prepričan, sem propadel. Pozneje so mi nekateri porolmiki rekli, da stvari niso razumeli. Takrat sem izgubil vse spoštovanje pred poroto. In takrat mi je en vaš voditelj rekel te-lc besede: Gospod kolega, iz tega slučaja razvidi-te, da še ni prišel čas, da bi mogli v Ljubljani naš časopis pred poroto spraviti! (Velik vtis na zbornico. — Klici. — Ogorčenje.) Kdor od naših pride v Ljubljani v tak položaj, da jc navezan na poroto, mu jaz pravim: Lascia ogni speranza! - Pusti vsako upanje! (Res je!) Tudi Kreku sem rekel: Pusti pri miru. In če se uredniki naših listov izogibljejo ljubljanske porote, je to človeško, čc se človek boji tistih osemindvajset, ki vam ostanejo. (Tako je!) Glede okrožnice deželnega odbora (podpisan sem jaz) sc je reklo: Kdor nc poroča, proti temu sc bo postopalo. To pa jo čisto jasno, da ima deželni odbor, čo župan noče poročila zvršiti, pravico ga kaznovati. Nikar ne hujskajte proti deželi ne radi gasilstva, ne radi porotnikov, ker mi nismo odgovorni vladi, ampak le zbornici. (Odobravanje in ploskanje.)
Demšar predlaga konec debate.
Besedo imata šc grof Barbo iu dr. Lampe.
Grof Barbo.
V postranska vprašanja sc seveda Ue spuščam. Kar se tiče deželnega odbora, ni nič protipostavnego naredil ici si ni nič nepristoječih mu pravic lastil, marveč je lo izrekel, da je pripravljen župane pri izvrševanju njih postavne dolžnosti podpirati. Tudi ni uoovarjati proti temu, čc sc jo velelo županom poročati pod zapretitvijo kazni. Morebiti jc to strogo, a ima tudi vzgojni pomen v prid županom samim. Zatorej bo veleposestvo za prvi del tir. Krekovega predloga glasovalo. Kar se porote same tiče, vc vsak, kdor ima kaj s to rečjo opraviti, tla obstojajo gotove hibe. Velika hiba je zlasti, tla pride vsako razžaljonjo časti potom tiska pred porotno sodišče. Tudi čc sc porotniki svojo zaprisežene dolžnosti zave-
dajo, sc lahko pod sugestijo toga ali onega momenta zgodi takorekoč nezavestno krivica. Boljše jo, da to stvari ne pridejo pred poroto. Zato bo veleposestvo glasovalo t ud j za drugi in trolji del tir. Krekovega predloga. (Odobravanje,)
.Besedo ima
Dr, Lampe.
Zakaj je bii dr. Lampe obsojen.
Debata, ki sc jc pravkar vršila, jo s principielnega stališča razsvetlila eno najvažnejših legislativnih vprašanj, drugič jc ta debata storila tudi konec gonji, ki se je zadnji čas ziste-matično v javnosti vršila. Ako sem sc jaz zglasil k besedi, ni to nič čudnega., jaz imam v tej stvari nekaj prakso. (Velika veselost.) Jaz som bil vsega-skupaj obsojen ' dev.et mesecev. (Veselost. Dr. Tavčar dela mcdklice, češ, da je dr. Lampe takrat žalil narodino-napredno ženstvo.) Ker ste dr. Tavčar ;o stvar na tapet spravili, hočem enkrat v to reč posvetiti. Takrat ste vi dr. Tavčar s svojim pogledom terorizirali porotnike in dr. Triller je kot to-žitelj nastopal proti meni kot varuh javne moralo. Ta moja zadeva vprašanje o poroti osvetljuje ravnotako z bengalično lučjo, kakor dr. Krekova. Jaz sem bil tožen, dasi nisem bil odgovorni urednik »Slovenca«, jaz pa dotično notice tudi nisem spisal, ampak tisti dopis, ki je žalil dr. Tavčarjevo gospo in žensko telovadno društvo, je spisal nekdo, ki je danes dopisnik »Slovenskega Naroda« in nas v tem listu dan na dan obmetuje z blatom! (Velikanska senzacija po celi zbornici. — Dr. Tavčar: Ime povejte!) Jaz uredniško tajnosti ne smem izdati in jc nikoli no bom; ampak če bi se bilo takrat zaslišale vse priče, čc bi sc bilo vso vršilo pred nepristranskim kolegijskim sodiščem, bi sc bilo izkazalo, da jaz listo notice nisem spisal. V »Narodu« pa dotični človek nas blati i,a z njim drugi, vse to pa in največje lopovščine sploh se gode pod zaščito imunitete tega lista pred poroto! (Živahno pritrjevanje.) To je tista pravica, ki jo vi branite. (Burno pritrjevanje, ploskanje in odobravanje.) Deželni odbor nočo izvrševati s svojo okrožnico nobenega pritiska, on pa sme kaznovati župana, če odboru ne poroča.
Mi zahtevamo le pravice!
Čulo se jc, kakor bi nam bilo kaj na tem, da, bi se uredniki nasprotnih listov kaznovali. Znano jo, kakšna nečuvena gonja se jc v zadnjih časih po nasprotnem časopisju godila. Noben poslanec liberalne stranke ni imel poguma, da bi te strašno žaljive in skrajno podle napade podpisal, zato so si izbrali histerično ženo, ki so si io naročili. (Buren, hrupen vihar ogorčenja v zbornici in na galeriji; viharni Fcj! klici in drugi.) Ženski predpasnik mora kriti dejanja narodno-napredne stranke. (Živahno pritrjevanje.) Mi ne želimo nobenega, preganjanja liberal-.nega časopisja, bilo bi nam v strankarskem oziru v škodo, čo bi sc liberalnemu časopisju vzela svoboda, mi zahtevamo le to, da bi bil naš človek, če je tožen od liberalnega nasprotnika, varen, (Veliko pritrjevanje.)
Kaj je »Slovenski Narod«?
Vi imate izvedenca, to je Milan ]) 1 n m e n i t i Šu k 1 j c. (Veselost.) Ta je v »Slovenske m N a r o d u«, vašem glasilu, spisal v številki z dne 1, oktobra sledeče:
»Nerad, a primoran po sramotnem izzivanju stopil sem bliže k plotu, da javno opravim potrebno. Naj mi slavno občinstvo opusti ta snažnosti preflre-šek iz prav telesnih zahtev.«
(Velikansko ogorčenje po zbornici. Najrazličnejši klici studa.)
Deželni glavar: »Jaz moram izroči najoclločnejšo grajo, da se jc nekaj tako umazanega prečitalo v visoki zbornici. To spada v najbolj umazano prostore, ne v deželni zbori«
Dr. L a m p c nadaljuje: Gospod deželni glavar je ex praesidio povedal, kaj je »Slovenski Narod« na Kranjskem! (Velikanska hrupna veselost in burno pritrjevanje ter odobravanje.) Nam tudi ni na tem, da bi se vaše časopisje izpreobrnilo. (Veselost.)
Liberalna stranka — strgana in pobita vojska. — Liberalni general v ženski kiklji.
Vaše časopisje vpije o vaših zmagali. (Veselost.) Bilo jo ravno pred 1"" loti. Takrat sc je ludi nekdo bahal, ko je šel na vojsko, in bil je to boljši vojskovodja kot naš tovariš Ribnikar. (Velika veselost.) Takrat jo vso časopisje hvalilo velika dela slavno armade, la grando avmee. «Gloire« — Slava, slava! je donelo po vsem svetu. Velika zmaga pri Borodinu, velika zmaga na Berezi-
ni!, ljudstvo pa jo moralo vse to verjeti. Ko so sc pa ostanki velike armado vračali iz ruskih slep, umazani, lačni, razcapani, takrat je vrglo ljudstvo papir i/, rok in gledalo v obraz resnici! ln hi krat (obrnjen k narodno-napredni stranki) je nastala la-le pesem (po-vzd ignjeno):
Trommler ohne Trommelstock, (Veselost.')
Govornik se obrne proti dr. Tavčarju.)
K vi r a s s i c r i m W a i b e r r o c k,
(Vih arna, dolgotrajna hrupna vese-losl v zbornici in na galerijah. Globok molk na narodnonapredni strani.)
Ritter ohne Schwert, (Ponovna veselost.)
Reiter ohne Pferd, (Viharen smeh.) Fahnrich ohne Fahn, FJJnten ohne Hahn, (Bučna veselost.)
Biichsen ohne Schuss, FussvoJk ohne Fuss, (Velikanski smeh.)
Feldherr ohne Witz; (Nepopisna veselost, buren smeli po zbornici in na galerijah.)
Siiickleut' ohn' Geschiitz, Wagcn ohne Rad, Alles miid und matt. Kranke ohne Wagen, — So bat sie Gott geschlagenl« (Viharna veselost, burno ploskanje.)
(šc enkrat proti dr. Tavčarju): Trommler ohne Trommelstock, K. ii r a s s i e r i m W e i b e r r o c k!
Tambur, marš, brez bobna v dir, s ki ki j o kinčan kirasir, jezdec konja nima več, vitez sabljo vrgel preč, praporščak brez prapora, puška — sprožit sc ne da: strelci brez roke, pešci brez noge, vojvoda brez pameti, kanonir kanona ni, voz za vozom brez koles, strgani capini vmes! Kako boš to prevdaril? Tako jih je Bog udaril! (Burna veselost. bučno ploskanje, ovacije govorniku, dr. Kreku iu deželnemu glavarju, govorniku čestitajo.)
Dr. Krek
sc oglasi k stvarnemu popravku: »Gospod tir. Novak je izrekel to-le besede: »Pikantno razmerje, ki ga je imel dr. Krek z neko damo.« (Klici: Sramota! Ogorčenje.) Te žaljive in neresnične besedo najodločnejše odklanjam. Kažejo mi, kako bi se mi godilo, ako bi bil med porotniki v moji pravdi gospod dr. Novak .« (\ olika veselost iu odobravanje.)
Deželni glavar:
»lz si onogra ličnega zapisnika som se prepričal, da je dr. Novak rekel tele besede: (navaja omenjeno besedo: »Pikantno razmerje itcl.«). Ker jih je zelo tiho govoril (Klici: Ivorajža!), jih nisem slišal. Čc bi jih bil, bi bit, ker so tc besede nekaj tako skrajno nedostojnega, tla spadajo vse drugam kakor v visoko zbornico, bi bil sklical disciplinarni s.vet. Pokličem poslanca dr. Novaka ponovno k redu! (Bravo!)
Glasovanje.
Predlog tir. Novaka, da deželni zbor izreče deželnemu odboru radi njegove okrožnice županom grajo, sc o d k Ioni z vsemi glasovi proti narodnonapred-nim;
Predlog dr. K r o k a . da se odgovor deželnega predsednika vzame na-znanje, in se postopanje deželnega odbora odobri, so s p r e j m c z vsemi glasovi proti narodnonaprednim;
da se deželna vlada pozivlje, naj z vsemi silami preskrbi, da se zakon glede sestave porotnikov natančno izvršuje, se sprejme z vsemi glasovi proti narodnonaprednim; (Klici: Liberalci ne marajo, da bi se zakon izvrševal!)
da se vlada pozivlje, da vse potrebno ukrene, da se od gosposke zbornice sklenjena preosnov« porotnih sodišč čimpreje uslavno izvrši, so sprejme so-g I a s n o.
Deželni g I a v a r : Tako se je cela stvar jako harmonično končala. (Veselost in ploskanje.)
Kranjski deželni zbor.
(S e j a d n o 2. o k t b h r a 19 1 3.) Povšo poroča o dovolitvi za pobiranje nad 20 odstotkov doklad za cestne namene in predlaga:
Okrajnim cestnim odborom na Bledu, v Cirknici, v Črnomlju, v Ilir. Bistiici, v Kamniku, v Kočevju, v Kranju, v Krškem, za ljubljansko okolico, v Logatcu, v	v Metli!*!,
\ Ncvom mestu, v Radeča-i, v Radovljici, v Ribnici, v škofji Loki, v Trebnjem, v Tržiču, v Vel. Laščah, na Vrh-
niki in v Žužemberku, ki so dokazali,
da z 20odstolno okrajno cestno dokla-do ne morejo izhajati, so dovoli za loto 1913 pobiranje 30, 25, 40, 33, 25, 30, 24, 39, 26, 40, 40, 30, 24, 25, 30, 50, 40, 22, 30, 50, .36, odnosno SOodstotne doklade na vse neposredne davke z dokladami vred, razen osebne dohodnine. — Sprejelo.
ZAKON GLEDE DOPOLNILA ZEM> LUŠKIH KNJIG S SPREJETJEM JAV-NE IMOVINE.
M u 11 e y poroča o vladni predlogi in tozadevnem zakonskem načrtu glede dopolnila zemljiških knjig s tem, da se vanje sprejme tudi .javna imovina, in izvaja: Zakon z dne 25. marca 1874 o napravi novih zemljiških knjig in njih notranji uredbi določuje, da javne imovine ni sprejeti v zemljiško knjigo. To se je določilo, ker jc takrat, ko se je izdal zakon, prevladalo mnenje da javna imovina ni v zasebno-pravnem prometu in tla ne obstoje zasebno pravice do nje. To mnenje se pa dandanes nc more več vzdržati. Tudi javna imovina mora biti v zasebni lastnini države, dežele, občine, da celo tudi posameznega državljana; > la lastnina je samo z odmembo stvari za občno rabo odmenjena in spet zadobi svojo polno območje, kadar odpade od-meinba za občo rabo. Zato od vlade sedaj predloženi zakonski načrt določa, tla je v zaznamek (kazalo) javne imovine vpisane nepremičnine tudi sprejeti v zemljiško knjigo. Toda lastninske pravice na javni imovini pa v mnogoterem oziru niso jasne. Pri najvažnejših vrstah javne imovine, namreč pri krajnih prostorih, cestah in javnih vodah, zclaj šc niso zakonito urejene njih lastninske razmere. Sodišča bi zatorej večkrat ne imela mate-lialnopravnih podlag za razsodbo. Vse koristi so zadostno zavarovane, ako s« i istemu, komur se potrebno zdi, potegniti so za svojo pravice, da možnost. tla da v kn jižiti svojo lastninsko pravico ali stvarno užitno pravico na nepremičnini, spadajoči k javni imovini. Zakonski načrt dopušča zatorej vknjižbo javne imovine samo na predlog. Predlog sme staviti samo listi, ki ima na vknjižbi pravni interes. Upravičeni vknjižbo predlagati so zatorej v prvi vrsti organi, ki jim jc izročena uprava javne imovine (občina za občinske poti in krajni prostor, deželni odbor za deželne ceste itd.) in poleg toga drugo stvarno upravičene osebe. Med nepremičninami tvori za potnimi in cestnimi parcelami struga javnih voda (vodno parcele) največjo in najvažnejšo skupino. Javna vodna imovina pa se razločuje v svojih pravnih ozirih tako od ostale javne imovine, da zahteva posebno svojemu svojstvu primerno postopanje. Lastninske razmere so jako malokdaj popolnoma pojasnjeno. Poleg lastnine na strugi pridejo pravice do rabe tekočo vodo v poštev, ki imajo prednost prccl užitkom na strugi. Za poočilbo najpogostejših vodnih pravic jc zadostno preskrbljeno z vodno knjigo. Ko bi se take pravice kar vobče vpisale v zemljiško knjigo, bi se bilo le težko ogibati dvojnih in nasprotujočih si vpisov v zemljiško in vodno knjigo.. Iz tega vzroka določuje predloženi zakonski načrt, da sc smejo pri zemljiškoknjižnih vložkih, odprtih za javno vodno imovino, lastninska pravica in pravica do vodne rabe vknjižiti samo s pritrditvijo deželnega političnega oblastva. Kdor hoče staviti lak predlog, si ho moral poprej zagotoviti pritrditev političnega deželnega oblastva in se z njo izkazati pri sodišču.
Vlada je lorej preložila sledeči zakon :
V deloviti pi omembi 2. in 8. zakona z clne 25. marca 1874, dež. zak št. 12, so določuje: 8 1. V zaznamek (kazalo) javno imovino vpisano nepremičnine je na, predlog sprejeti v zemljiško knjigo. To predlagati jo upravičen javni organ, ki jc postavljen za upravo nepremičnine, in vsakdo, ki mu do zemljišča pristoji kakšna pravica, ki sc moro vpisati v zemljiško knjigo (8 9 zakona o zemljiških knjigah). — 8 2. V lastninskem listu jo na. prvem mostu poučiti svojstvo zemljišča kot javne imovino. Lastninska pravica se sme vknjižiti samo s pritrditvijo lastnikovo, nje vknjižba sc pa sme tudi opustiti. — 8 3. Za sprejem struge javnih voda v zemljiško knjigo in za vknjižbo zasebnih pravic na javni vodni imovini jo potrebna pritrditev političnega deželnega oblastva. Pritrditev mora izprositi in sodišču izkazati predlagatelj. -- 8 4. Stroške za udeležbo strank in njih zastopnikov pri poizvedbah in razpravah kakor tudi vročilne stroške plačajo dotično stranko. Drugo s poizvedbami in razpravami združene stroške in stroške za oklice plača predlagatelj.
Odsek predlaga, naj se ta zakon neizpremenjen sprejme.
Vladni svetnik S t u r m obširno utemeljuje potrebo predloženega zakona in priporoča, da se sprejme.
Glavar nato sejo prekine in napove nadaljevanje popoldne ob 4.
Deželni glavar dr. Ivan Š u s t e r-š i č otvori sejo kot nadaljevanje dopoldanske popoldne ob i. uri.
Otvarja se generalna debata glede vladnega zakonskega načrta o sprejetju javne imovine, v kolikor obstojajo na njej zasebnolastninske pravice, v zemljiške knjige. — Dr. Egger je proti zakonu, ker je zelo nejasen. Javna imovina res more biti zasebna last. Vendar je zakonski načrt pomanjkljiv, ker pušča popolnoma dvomno, kako bi se lastninska pravica na javni imovini popolnoma uredila. Zakon je tudi v gotovem oziru nevaren tako osebam kakor javnim korporaci-jam. Zakonski načrt pa je po govorni-kovem mnenju celo proti obstoječi državni postavi o zemljiški knjigi. Zato bo proti načrtu glasoval. — Vladni zastopnik svetnik S t u r m brani postavo, češ da bi taka ureditev, kakor jo zahteva predgovornik povzročila veliko dragih procesov, da pa tudi ni potrebna. Res, da načrt derogira tozadevno določbo državne postave o zemljiški knjigi, ga pa eo ipso derogira, sodnik pa nima preiskovati, je li deželni zakon izpremenil državni. Vlada stoji na tem, da se načrt neizpremenjen sprejme, ali odkloni. — Dr. Egger zavrača vladnega zastopnika. — iVladni zastopnik replicira. — P i b e r navaja konkretne slučaje, kakšno škodo prizadeva ljudstvu nejasnost glede vpisovanja v zemljiško knjigo, zlasti kar se tiče davka pristojbinskega na-mestka. Poživlja vlado, da leta 1911 sprejeto resolucijo, da se zemljiška knjiga uredi, vzame v poštev. — M u 1-1 e y kot poročevalec vzdrži odsekov predlog. — Pri specialni debati o § 1. in § 2. načrta govori dr. Lampe, ki izvaja, da zakonski načrt ni popolnoma jasen. Dežela kot avtonomna uprava in občine imajo velik interes, da je zakon precizen. V zakonu je vpoštevan le sprejem struge javnih voda, za kar je potrebno dovoljenje politične oblasti, vse drugo, na čemer je interesira-na dežela in občine, pa ne. Zakon je potreben izpopolnitve. Predlaga:
Predloga se izroči deželnemu odboru, da izdela v sporazumu z vlado za prihodnje zasedanje tozadeven zakonski načrt.
Vladni zastopnik replicira, češ proti deželi se ne more zgoditi nobena vknjižba zasebne lasti na javni imovini, ki se dežele tiče, ker je to zakonito že urejeno. Glede cesta itak zadostno skrbi za to cestni zakon. — Poročevalec predlaga, da se § 1. in § 2. sprejmeta.
Pri glasovanju obvelja odložilni predlog dr. L a m p e t a.
(Debata o sestavi porotnih listin, ki temu sledi, je objavljena na prvem mestu.)
Povše poroča o peticiji županstva občine Tomišelj za uravnavo odtoka vode iz jezera poleg vasi Jezero in predlaga:
Prošnja občine Tomišelj, oziroma Vaščanov iz vasi Jezero za uravnavo odtoka vode iz jezerca pri tej vasi se odstopi deželnemu odboru, da o priliki uradnega posla deželnega hidrotehnika v tej pokrajini ta preišče navedene razmere in potem poroča ter o tem stavi svoje predloge. — Sprejeto.
URAVNAVA DEŽELNE CESTE ČRNOMELJ—VINICA.
Dermastja poroča, da so okr. cestni odbor v Črnomlju, sosednje občine in mnogi zasebniki često zaprosili deželni odbor, da bi sc deželna cesta iz Črnomlja na Vinico radi on-dotnih velikih strmin primerno preložila in uravnala. Ker je ta deželna cesta glavna prometna pot med Belo Krajino in sosednjo Hrvaško in bo bistveno še večjega pomena, ko se dogradi dolenjska železnica skozi Črnomelj, je deželni odbor dal izdelati tozadevni projekt, po katerem jc nameravano 19 2 km dolgo deželno cesto Črnomelj—Vinica v 12 delih s skupno dolžino 8770 m tako uravnati, da se posamezni deli prelože, razširijo in izravnajo ter na ta način spravijo v namenu primeren stan, novo cestišče pa da bo imelo 6 m širjave in 6% največjega strmca. Vsi stroški za to uravnavo so v podrobnem proračunu preračunjc-ni na 226.500 K; ta znesek obsega tudi nakup sveta in pa odkup potrebnih gospodarskih poslopij. Z ozirom na visokost izkazane potrebščine, katere 50 odstotno pokritje bi bilo v preveliko breme okrajnemu cestnemu odboru v Črnomlju, je deželni odbor zaprosil c. kr. deželno vlado, da bi izposlovala kolikor mogoče visoko državno pod-
poro k stroškom za uravnavo ceste. — C. kr. deželna vlada je prijavila, da jc c. kr. ministrstvo za javna dela na za-prosbo deželnega odbora dovolilo pod gotovimi pogoji državni prispevek v znesku 130.000 K. Ker se je okrajni cestni odbor v Črnomlju vsled svojega neugodnega gmotnega stanja Zavezal le v plačilo 10 odstotnega prispevka, t. j. stroškov v znesku 22.650 K, je dež. odbor sklenil ostanek 73.850 Iv pokriti iz deželnih sredstev. Z odkupovanjem sveta se je začelo, potreben pa je zakon, ki se glasi:
Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem: § 1. V črnomaljskem cestnem skladnem okraju je deželno cesto Črnomelj— Vinica preložiti, oziroma uravnati po projektu, ki ga je deželni odbor odobril.
Odsek predlaga, da se zakon odobri. — Sprejeto.
VODOVODI.
Dermastja poroča glede poročila deželnega odbora o zgradbi vodovoda v občinah Stari trg in Dolenja Podgora. Notorično je dejstvo, da Poljanski dolini primanjkuje zdrave in pitne vode. Radi pomanjkanja zdrave pitne vode razsajajo po Poljanski dolini pogosto epidemične bolezni. Kap-nice, ki so jih primorani graditi prebivalci na tem skalovitem ozemlju z velikimi stroški, nikakor nc zadoščajo, zlasti ne ob času suše, tako da ni proti nevarnosti požara nikake odpomoči. Napravili so se tozadevni načrti in je končno obveljal načrt, ki proračunava stroške na 280.000 K. Zakonski načrt, ki se je na tej podlagi sestavil, bistveno določa:
Zgradba vodovoda za občini Stari trg in Dolenja Podgora je izvršiti kot deželno podjetje. Najvišja potrebščina za izvršitev načrta se določi na 280.000 kron. V pokritje stroškov v znesku 280.000 K prispevajo: 1. državni melioracijski zaklad s 40%; 2. c. kr. ministrstvo za notranje zadeve s 10 % prispevkom; 3. kranjski deželni melioracijski zaklad s 40 % prispevkom; 4. občini Stari trg in Dolenja Podgora z 10 % prispevkom v najvišjem znesku 28.000 kron. — Vodovod vzdržujete in oskrbujete občini Stari trg in Dolenja Podgora, deželni odbor pa določa razmerje prispevanja k dotičnim stroškom.
Odsek predlaga, da se ta zakonski načrt odobri. — V debati priporočata posl. J are in M a t j a š i č predlog. — Sprejeto. (Jarc: »Liberalca ni nobenega tukaj! — To je »skrb« za Belo Krajino!«)
Dermastja poroča o prošnji vasi Javorovica, občina št. Jernej, za napravo vodovoda in predlaga, da se prošnja odstopi deželnemu odboru z naročilom, da primerno ukrene.
POROČILA FINANČNEGA ODSEKA.
DEŽELNA BANKA.
Dr. Žitnik poroča o računskem zaključku deželne banke za prvo poslovno leto 1912. Kranjska deželna banka je pričela poslovati dne 29. januarja 1912 ter je prvo leto sklenila z dobičkom 31.120 K 38 vin. Za začetek je ta uspeh prav zadovoljiv; to tembolj, ker so leta 1912. emisijski zavodi imeli prevladati velike težave. Denarni trg že dolgo vrsto let ni bil tako slab, kakor minulo leto. Avstro-ogrska banka celo leto ni znižala obrestne mere pod 5%, nasprotno je bila pri-mora,na zvišati jo od 26. oktobra 1912 na 5 Va % in nekoliko dni pozneje celo na 6 %• Prodaja stalno obrestonosnih efektov jc bila proti prejšnjim letom vse slabejša, v zadnjih mesecih pa je popolnoma stagnirala. Ni pa ostalo samo pri tem, temveč so emisijski zavodi še morali prejšnja leta odprodane lastne efekte nazaj prevzemati, da so s tem vsaj deloma preprečili rapidno padanje kurzne vrednosti. Dolgo let obstoječi hipotečni zavodi so stare tradicije morali opustiti ter pričeti izdajati 4 Vz c/° Utre mesto 4%, trg pa se kljub temu ni poživil. — Kranjska deželna banka je izdala v minulem letu 4 V* % titrov v skupnem nominalnem znesku 1,184.900 K.ter od teh do konca 1. 1912. odprodala 717.600 K. Vlog na tekočem računu je prejela banka 2,026.637 K 15 v., izplačala pa 1,058.618 kron 89 v., ostalo je 968.018 K 26 v. — Vlog na hranilne knjižice je prejela banka 78.982 K 62 v., izplačala pa 18.988 kron 09 v., ostalo je 59.994 K 53 v. — Komunalnih posojil se je izplačalo 778.300 K. vračila pa so znašala 1225 K 15 v., ostalo je 777.074 K 85 v. — llipo-tekarnih posojil se je izplačalo 406.600 kron, vračila pa so znašala 831 K 91 v., ostalo je 405.768 K 09 v. — Na obrestih se je prejelo 65.917 K 01 v., izplačalo pa 62.351 K 08 v., prebitek znaša 3565 K 93 v. — Pri prometu efektov se je pridobilo 24.287 K 90 v. — Na provizijah sc je pridobilo 3034 K 83 v. — Na uprav-
nih prispevkih se jc prejelo 1925 K 05 v. — Na upravnih stroških se je izdalo 676 K 58 v. — Na davkih se je plačalo 332 K 29 v. — Odpisalo sc je od inventarja 684 K 46 v. — Iz deželnih sredstev se je za deželno banko izdalo
1.	1912. na ustanovnih stroških ter plačah bančnega osobja in drugih upravnih stroških skupaj 17.150 K 42 v., leta
1911.	pa se je na ustanovnih stroških izplačalo 9224 K 66 v. Skupni iz deželnih sredstev do konca leta 1912. pokriti stroški znašajo torej 26.375 K 08 v. Teh stroškov deželna banka v računskem sklepu za leto 1912. ni vpoštela, ker je po § 26. bančnega statuta deželnemu zboru pridržano, določiti kolik pavšalni znesek naj plača deželna banka vsako računsko leto v svrho upravnih stroškov. Deželna banka se je nastanila v deželnem dvorcu, najemščina za do-tične prostore pa se od nje ni zahtevala. Z razsvetljavo vred bi se najemščina teh prostorov smela računati vsaj na letnih 800 K. Plače bančnega osobja, ki jih izplačuje deželna blagaj-nica iz deželnih sredstev, znašajo sedaj, ko so pri deželni banki nameščeni
1	ravnatelj, 1 tajnik, 1 bančni uradnik,
2	bančna praktikanta in 1 sluga, na leto 17.519 K. Da se pokrijejo tekoče plače, kakor tudi zgoraj navedeni, do konca 1. 1912. za deželno banko izplačani stroški ter odškodnina za bančne prostore in drugi iz deželnih sredstev izplačani upravni stroški, je deželni odbor stavil tozadevne predloge, katerim se je odsek pridružil. Odsek predlaga :
1. Računski zaključek Kranjske deželne banke v Ljubljani za I. poslovno leto 1912. z upravnim prebitkom v znesku 31.120 K 38 v. se odobri in ra-čunodajalcem podeli absolutorij. —
2.	Predlogom kuratorija deželne banke, odnosno deželnega odbora glede razdelitve upravnega prebitka v letu
1912.	se pritrdi. (V posebni rezervni zaklad za kurzne izgube je oddati 10.000 kron; v splošni rezervni zaklad je oddati 5120 K 38 v.; rezervi za upravne stroške je oddati 16.000 K.) — 3. V pokritje upravnih stroškov za leto 1913. plača deželna banka deželnemu zakladu 16.000 K. — Sprejeto.
PRORAČUNSKA DEBATA.
Dr. Krek uvede debato z govorom, ki ga v kratkem objavimo po ste-nografskem zapisniku. Odsek predlaga:
Deželni račun za leto 1911. z raz-kazom deželne imovine in deželnih dolgov ob koncu leta 1911. se odobri.
Deželni račun za leto 1912. z raz-kazom deželne imovine in deželnih dolgov ob koncu leta 1912. se odobri.
Deželni proračun za leto 1913.
V VIII. poglavju B. naslov 1. se zviša redna potrebščina od 11.000 K na 12.000 K. Z ozirom na to izpremem-bo: I. se določi deželni proračun za leto
1913.	s potrebščino 6,821.622 K, s pokritjem 2,573.658 K, torej s primanjkljajem 4,247.964 K. — II. V delno pokritje primanjkljaja 4,247.964 K je pobirati leta 1913.: 1. 40 % doklado na državno užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter od mesa; 2. samostojno deželno naklado od poi*ablje-nega piva po 4 K od hektolitra, toda s to omejitvijo, da ima odpasti pobiranje deželne naklade na pivo za oni del leta 1913., za katerega bi bil deželnemu zakladu ne glede na odkazovanja, ki sc podelijo v smislu zakonov z dne 25. oktobra 1896, drž. zak. št. 220, in z dne 8. julija 1901, drž. zak. št. 86, oziroma v smislu na mesto teh zakonov stopivših zakonov, iz državnih sredstev odkazan znesek, ki je pri primernem preračunu za letni znesek najmanj enak čistemu dobičku, ki ga je imela dežela Kranjska v neposredno pretečenem koledarskem letu pri deželni nakladi na pivo;
3.	40 % doklado na vse neposredne davke, izvzemši osebni dohodninski davek in pridobninski davek krošnjar-jev. III. Deželni odbor se pooblašča, da ostanek primanjkljaja 1,654.964 K pokrije potom kreditne operacije. IV. Deželnemu odboru sc naroča, da pridobi sklepu pod II. najvišje prilrjenje.
XXX
Seja dne 3. oktobra 1913.
Deželni glavar otvori sejo ob 11. uri dopoldne.
INTERPELACIJE IN PREDLOGI S. L. S.
Interpelacija poslancev D e r m a -s t i e , J a r c a , M a t j a š i č a in tovarišev radi cestnih zvez Preloka — — Vinica in Preloka — Adlešiči, da se gradba teh prepotrebnih cesta pospeši.
Interpelacija poslancev D e r m a -stie, J are a j Matjašiča in tovarišev, da se pospeši s popravo oziroma zgradi cesta Černomelj — Tri-buče — Bojance.
Samostalni predlog poslancev Jarca, Dermastie, Matjašiča in tovarišev glede izterjavanja državnih in deželnih brezobrestnih trtnih posojil. Dolenjski vinogradniki, posebno pa belokranjski sc nahajajo vsled zaporednih slabih vinskih letin v hudi gospodarski krizi. Tem huje jih zadene, da se izterjavajo dalje državna in deželna brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov. Vinogradnikom ne donašajo vinogradi niti toliko, da bi krili efektivne stroške in davke, kamoli vračali brezobrestna posojila. Podpisani predlagajo: 1. C. kr. vlada se poživlja, naj pri izterjavanju trtnih posojil postopa kar najmilejše, naj zlasti dovoljuje vselej odlog plačila, odnosno najbolj potrebnim obroke od* piše. 2. Deželni odbor naj postopa, dokler traja sedanja gospodarska kriza, pri iztirjavanju trtnih posojil kar najmilejše, naj dovoljuje odlog plačevanja obrokov in najbolj potrebnim posa-. mezne obroke odpiše.
Jarc in tovariši vprašajo dežel* nega glavarja: 1. V kakšnem štadiju se nahaja zadeva ojačenja oziroma poprave črnomaljskega vodovoda? 2. Ali hoče na podlagi aktov ugotoviti, kako je postopala družba Ploj, Klemen in tovariši? (Semiško-črnomaljski vodovod namreč še vedno redno ne deluje. Oja-. čenje studencev se je sicer izpeljalo, vendar obstoje gotovo še drugi nedo-. statki, ki jih bo treba odpraviti. Potrebno pa je tudi, da se ugotovi, kdo je oviral končno rešitev tc zadeve — govori se o 50.000 Iv — je stavila družba Klemen, Ploj & Co.)
Samostalni predlog poslancev Lavrenčiča, dr. Kreka in tova-. rišev glede živinozdravnikov v kamni-i škem okraju. Živinoreja se jc v kamni* škem okraju silno razvila. Najinten* zivnejša skrb, da se uvede čistokrvna, enotna pasma, popravljanje hlevov, svinjakov, naprava gnojnih jam, skrb za pašnike in planine, vse to je v tem okraju tako živahno, da je kamniški okraj v tem oziru prvi na Kranjskem* Ljudstvo, ki je združeno skoro v dvaj-< set živinorejskih zadrugah, stori od svoje strani vse, kar je mogoče, ne samo v svojo, ampak v splošno korist, ker je zlasti v prešičjereji kamniški okraj vzrejevališče najkrepkejših in najbolj zdravih živali za več sosednjih okrajev. Jasno je, da je torej upravii čeno, da se pričakuje od javnih zastoj pov, da tudi oni pomagajo tako vzbu* jeni samopomoči. Predvsem rabi okraj vsaj še enega živinozdravnilca. Zato predlagamo: Deželni zbor skleni: De* želnemu zboru se naroča, da čimprejei mogoče nastavi v kamniškem okraju še enega deželnega živinozdravnika.
Interpelacija na gospoda deželnega; glavarja: Poslanci L a v r c n č i č , dr. Krek in tovariši vprašamo glede na svoječasni sklep deželnega zbora: V katerem štadiju je zadeva okrožnega zdravnika v Moravčah?
Interpelacija poslancev Hlad« n i k a in P i b r a na Njega ekscelenco deželnega predsednika. Meseca januarja letos so bili prožni delavci v Trebnjem zaslišani službeno od vzdrževalnega odseka po nadzorniku Kurschel, da so izpovedali po svoji vesti, koliko je resnice na raznih govoricah, ki so se razširjale v Trebnjem o prožnem mojstru Robaschu. Ker se je o Ro-basehu res mnogo govorilo, so morali delavci v smislu zvestobe govoriti čisto resnico in povedati vse, kar so o njem vedeli in tudi videli. Gospod Robascli je pa te delavce, ki so bili službeno zaslišani, tožil pri okrajnem sodišču v Trebnjem, a delavci so se proti tej razsodbi pritožili na okrožno sodišče v Novo mesto in bili oproščeni, kakor je razvidno iz priložene razsodbe. Delavci so pa bili takoj po službenem zaslišanju v mesecu januarju začasno odpuščeni iz službe in šc danes niso sprejeti, dasiravno jc že poteklo od tedaj skoro devet mesecev in so delavci pri celi stvari nedolžni. Delavci so tudi nekateri oženjeni, imajo družino in trpe sedaj silno bedo in pomanjkanje, ker ne delajo. Zato si dovoljujemo vprašati: 1. Ali so Vaši ckscelenci znane to razmere? 2. Ali hoče Vaša ekscelenca vse storiti, da teh osem delavcev pride takoj nazaj v službo in se jim škoda povrne.
Vprašanje poslanca V e h o v c a na g. deželnega glavarja: Že dolgo časa sc vrše priprave za vodovod za najbolj zanemarjeno pokrajino naše dežele, Suho Ivrajno. Z gospodarskih in zdravstvenih ozirov je zgradba vodovoda tako potrebna kakor nikjer na Kranjskem. Vprašam g. glavarja, v katerem štadiju so priprave za zgradbo nadvse potreb nega vodovoda?
Samostojen predlog poslanca V e -h o v c a in tovarišev: Dež. zakon z dne 28. avgusta 1883, št. 17, naj se izpre-meni v toliko, da se sme denarno globe nad 40 K, ki pridejo v ubožni zaklad,
tudi za občinske reveže porabiti ter jih ni treba nalagati na obresti.
Samostalen predlog poslanca V e -ho v ca in tovarišev: K nameravanemu vodovodu v Suho Krajno ne more biti priklopi jena vas Smuka v okraju Žužemberk, ki je vode ravnotako potrebna kakor vsi kraji Suhe Krajine. Ta vas šteje 70 številk, 360 prebivalcev, ima 250 glav goveje živine ter ravno toliko prašičev. 10 minut (1 kilometer) od vasi nahaja se živ studenec, kateri bi zadostoval, da se ta vas preskrbi z prepotrebno vodo. Predlagamo: Visoki deželni zbor blagovoli ukreniti vse potrebno, da se vas Smuka čim najhitreje preskrbi z vodo iz navedenega studenca.
Interpelacije narodno-napredne stranke.
Gangl in tovariši interpelirajo deželnega predsednika glede konfiskacije »Slovenskega Branika« o koroških razmerah.
Deželni predsednik ekscelenca baron Schwarz
odgovarja na interpelacijo dr. Novaka in tovarišev glecle razdeljevanja podpor gasilnim društvom, ki da sc vrši na strankarskem stališču in se je ustanovila Deželna gasilska zveza in posebno glasilo. Je li dež. predsednik voljan, da se podpore pravično razdeljujejo in se gasilski fond nepristransko upravlja?
Deželni predsednik, sklicuje se na zakon 1. 1884., izjavi, da ima dež. odbor pravico 2% podpore razdeljevati izključno v svojem delokrogu in da vlada tu ne more ničesar ukrepati (Dobj-o-klici); glede 3% podpore se vrše pogajanja in bo vlada varovala prislojajoči ji vpliv.
Posl. T u r k hoče slaviti nek predlog, ga pa umakne, ker bo govoril o tem v proračunski debati.
Dr. L a m p e odgovarja na interpelacijo glede živinskega zavarovanja in pojasni, kako ta zadeva stoji. Začetek se je že storil v postojnskem okraju; elaborat, ki je bil izdelan v dež. odboru, pa deželni zbor še ni sprejel.
Posl. Ribnik ar utemeljuje svoj nujni predlog glede ustanovitve slovenske šole v Kočevju. Zgodilo se je, da so Slovenci v Kočevju pobirali podpise za slovenske otroke in se je izkazalo, da zadostujejo za tri šole. Na pritisk Nemcev se je pa razprava pri okr. glavarstvu, ki se je že začela, sistirala. Rudniško uradništvo pa grozi z najhujšimi gospodarskimi sredstvi, da se ustanovitev šole prepreči. Še več! Prošnjo imajo zdaj v rokah uradniki rudniške šole! (Splošno ogorčenje.) Apelira, da se nujnost sprejme.
So soglasno sprejme, predlog pa odkaže šolskemu odseku.
NADALJEVANJE PRORAČUNSKE
DEBATE.
Dr. Triller
izvaja, cla sc jc poročevalec dr. Krek v svojem simpatičnem govoru o jugoslovanski bodočnosti popolnoma ognil številkam. On pa sc hoče držati številk. Številke v deželnem proračunu pa kriče. Včeraj se je razpravljala v zbor-. niči zgodovina iz slovensko žurnali-stike, ki bi rajši izostala. (Veselost.) Protestira, da se je včeraj izreklo pavšalno sumničenje, cla so sedanji in bodoči porotniki pripravljeni, prelamljati prisego in obžaluje, da je dež. predsednik to molče sprejel. Čc govorimo, ni prav, čc ne, ni prav, mi smo to dni molče prenašali najhujše napade iz takta in finese. (Ironični klici pri večini. — Smeh. — Glavar zvoni. Glavar opomni govornika, naj ne nadaljuje v tem tonu, ko se govornik obrača proti S. L. S.) In če jo Krek včeraj dejal, da stoji S. L. S. »ein Soldat fest uncl treu«, tudi mi pravimo z ozirom na napade na našega načelnika dr. Tavčarja, ko-jega ime se bo v politični in kulturni zgodovini bleščalo, ko ne bo več spomina za Jarci (Lampe: To jc fino!): Sto formo come torre, che giamai non crolla cima, per soffiar dc venti. — Stojimo kakor stolp, ki sc ne omaje, čc vrše viharji. — Govornik sc obrača podrobno k računom in proračunu deželnega gospodarstva. Izvaja, kako proračunski deficit od 1. 1908. vedno raste, čeprav ni prejšnja večina imela na razpolago tako velikega meliorač-noga zaklada kakor sedanja. Isto velja za bilanco dežele, ki jo danes žc pasivna, dočim je, ko jc končala prejšnja večina, bila aktivna z dvemi milijoni. Več kol, tretjina dohodkov se pokriva s posojili. Trdi, da se ni izdajalo v investicije samo iz stvarnih potreb, ampak tudi iz strankarstva. So obrača proti dr. Lampetu, da je proglasil bojkot zoper narodno-napredne ljudi. (Klici: Dr. Tavčar!) Konča z očitkom nelojalnosti in korupcije deželnemu odboru in večini. (Veliko ogorče-
nje. — Dr. Žitnik: Koliko se stori ravno za vaše ljudi!)
Glavar pokliče dr. Trillerja k redu.
DR. LAMPE.
Dr. Triller nam je očital bojkot. Vzemite v roke knjigo »Poročilo o delovanju deželnega zbora« in boste videli, koliko smo izdali v splošno korist deželo. Kdo pa uživa največ iz melioracijskega zaklada? Ali greste slepih oči po Ljubljani? To, kar se dela zdaj po Ljubljani, ima stati 6 milijonov, bo pa šc veliko več! Za osuševanje Barja zadostuje poglobljonje Gruberjevega kanala, kar se po Ljubljanici dela, je lc v korist mesta. (Dr. Triller: Dežela dajo 12 odstotkov. Jarc: 33 odstotkov pa dajo naše občine!) Očita mi dr. Triller, cla sem rekel, cla je za liberalce vseh 10 milijonov zapravljenih. Jaz sem na tistem shodu le konstatiral, da je »Narod« to rekel, za nas pa niso zapravljeni. Očitate nam politični bojkot. Mi vsako prošnjo stvarno presojamo in dajemo iz melioracijskega zaklada za veliko občin brez vsakega ozira na politično pripadnost, Mi nasprotnikom nikdar nismo direktno škodovali, edino je, da smo časih milost odrekli. In potem se nam očita »morala cestnih roparjev«, od onih, ki kažejo res »moralo cestnih roparjev« v gonji zoper poštene denarne zavode! (Veliko odobravanje.)
Za tem je govoril še dr. Krek kot poročevalec in sta se računska zaključka za 1911 in 1912 sprejela ter se je začela razprava o proračunu za leto 1913. Prvi jo govoril v generalni debati dr. T a v č a r.
Nato se je seja prekinila Mi se nadaljuje ob 4. uri popoldne.
Vlagateljem in drugim upnikom »Glavne
Likvidacijski odbor »Glavne posojilnice« nam je poslal naslednji spis: Likvidacijski odbor vnovič vabi upnike, cla sprejmo jim predlagano poravnavo in podpišejo dotično izjavo. Člani so zavežejo plačati upnikom do 1. julija 1914 30 % njihovih terjatev s pogojem, cla se upniki odpovedo pravici po končanem konkurzu šo nepokrite terjatve eksekucijskim potom iz-terjevati od posameznih članov. Ostanek terjatve dobe upniki (vlagatelji) iz konkurzne mase, v katero spada vse zadružno, že realizirano in še nerealizirano premoženje. Iz te mase se bode dobilo približno 20 %, mogoče še več. Člani plačajo obljubljenih 30% posebej.
Mnogo upnikov, ki reprezentirajo kapital okoli 1 milijona kron, jo že pristopilo k poravnavi. So pa tudi taki, ki vsako poravnavo odklanjajo ter se zanašajo na to, cla bodo žo vjeli kakega člana, cla pridejo do plačila. To mnenje izvira odtod, ker so napačno poučeni in da šc danes nc poznajo pre-žalostnega gmotnega stanja zadružnikov (članov) Glavne. Vlagatelji naj tudi pomislijo, da jc okolu 900 upnikov in da je prava loterijska igra, ako se bodo vsi zanašali na to, da bodo z oksekviranjem nedolžnih članov kaj dosegli. Že konkurzni stroški so dovolj visoki, ako pa pridejo še stroški neštetih eksekucij, bo za člane in upnike vse izgubljeno. Mogoče je, cla pride kdo do večjih odstotkov, a bolj verjetno jc, da izgubi vse pravice do članov. Število članov, ki jih je bil odbor izkazal lansko leto, se jo zelo skrčilo. Mnogo se jih je moralo izbrisati zaradi konkur-zov, kuratel, pravd in zaradi napačnih vpisov. Precej jih je pomrlo brez premoženja. Odpadlo jo do 100 članov. Mnogo se jih jo zadolžilo, cla bi vsaj nekaj imetja rešili. Odbor-nima pravice s tožbami izpodbijati takih zadolžitev in iznebitev premoženja. Tožiti jih bodo morali upniki sami. Iz toga bodo nastalo mnogo težavnih, dvomljivih in dragih pravd.
Večina članov j c p o p o 1-n o m a i n s o 1 v e n t n a, drugi so pa večinoma zadolženi, tako da se bodo le z veliko težavo dalo od njih izterjati tudi samo 30%, t. j. nad 1 milijon kron.
V dokaz naj služi upnikom sledeči natančni izkaz, kateri izkazuje člane »Glavne posojilnice« po njih sedanjem poklicu.
2 večja posestnika;
4 manjih zadolženih industrijskih podjetij;
35 trgovcev, od teh ima 26 tudi manjša, po večini zadolžena posestva; 42 obrtnikov, ki imajo tudi mala posestva;
14 obrtnikov jc brez nepremičnega premoženja;
45 je malih posestnikov, večinoma kmetov, ki tičijo skoro vsi v dolgovih; dalje je 24 odvetnikov (2), notarjev (2), zdravnikov iu živnozdravnikov ter notarskih in odvetniških koncipi-jentov;
60 aktivnih in vpokojenih državnih uradnikov, od katerih je 53 v zadnjih treh plačilnih razredih; 18 drugih javnih uradnikov; 31 c. kr. častnikov, vojaških zdravnikov in uradnikov; 10 ljudskošolskih učiteljev, njih vdov, učiteljic in katehetov;
21	javnih poduradnikov in slug ter
nižjih uslužbencev železnic; 9 uradnikov bank, hranilnic in posojilnic;
23 drugih zasebnih uradnikov; 23 poslovodij, trgovskih sotrudnikov in agentov;
5 soprog uradnikov, trgovcev in obrtnikov;
9 vdov uradnikov, poduradnikov, slug in vdov brez stalnih dohodkov ;
2 vseučiliščna dijaka; 9 umetnikov, pisateljev in gledališč-
nih igralcev; 5 branjevcev, delavcev in zasebnih
slug; 5 preužitkarjev;
46 članov, kojili bivališče, odnosno poklic dosedaj ni znan, velika večina od teh je v Ameriki;
22	članov, ki so bili v konkurzu in so
notorično insolventni; in končno 9 umrlih članov, pri katerih še ni končana zapuščinska razprava. Skupaj je torej dne 1. oktobra t. 1. še 473 članov, od katerih jih pa zna odpasti še precejšno število.
Od tistih, katere šteje odbor med solventne, jo mnogo takih, ki žive od plač in bodo mogli le v malih mesečnih obrokih leta in leta plačevati svoje prispevke. S takimi plačili bode upnikom le malo pomagano. Obresti in stroški bodo vzeli vse. Boljše jc za upnike, ako dobe v desetih mesecih okoli 50c< gotovo, kakor taka mnogoletna plačevanja na obroke.
Da bi so vsi dolgovi kdaj poravnali, na to šc misliti ni. Hes so tudi prizadeti vlagatelji, a neprimerno hujše ravno tako nedolžni člani, ki morajo trpeti za grehe drugih. Čimpreje podpišejo upniki in člani dotično izjave, tem preje pride do poravnave in upniki do denarja. Položaj jc silno resen in odlašanje tudi vlagateljem na kvar. Ne samo število članov, tudi njihovo premoženje so zmanjšuje vod dno do dno.
Balkanski dogodki.
BOJI OB ALBANSKI MEJI. Belgrad, 2. oktobra. Po zadnjih poročilih se pri Prizrenu še bije boj. Srbska armada je dovolj ojačena, tako da ni za Prizren nobene neva.nosti.
Belgrad, 2. oktobra. Po zasebnih poročilih so moralo srbske čete albansko naselbine vzhodno od Debra zavzeti z bajonetom. Kmečko prebivalstvo in tudi Albanci so bore proti vstašem na srbski strani. Srbski oddelki, ki prodirajo proti Ohridi in proti Strugi, so razkropili bulgarske četašo, ki jih je vodil Čavlev, ki jo čez mejo ušel. V okrožju Ljuma, kjer sc bijejo še vedno boji, jo položaj resen.
Belgrad, 2. oktobra, »Stampa« poroča: Srbija bo imela v kratkem ob albanski meji zbranih 50.000 mož. Srbi bodo, če bo potrebno, iz strategičnih razlogov albansko ozemlje zasedli.
Belgrad, 2, oktobra. Srbski listi objavljajo obširna poročila o zada j ili bojih pri Debru, ki so bili strašnejši, kakor vsi dosedanji boji na Balkanu. Srditi boji so se bili na cestah v mestu. Število mrtvih se ceni na vseh straneh nad tisoč. Albanci so sc morali končno umakniti, Debar je popolnoma uničen.
DEMARŠA AVSTRO-OGRSKE V BEL-GRADU.
Belgrad, 2. oktobra. Avstro-ogrski zastopnik v Belgradu pl. Starck je prišel v zunanji urad, kjer jc v imenu svoje vlade prijateljsko in resno opozarjal, cla naj Srbija z ozirom na vstajo, ki je izbrutnila na srbskem ozemlju, spoštuje glodo na Albanijo londonske sklepe. Zastopnik srbskega zunanjega ministra Spalajkovič jo odgovoril, da je Srbija odredila zgolj obram-bena sredstva proti albanskim napadom in no misli polastiti se albanskega ozemlja, ker hoče upoštevati, kar so velesile sklenile.
FRANCOZI IN SRBSKA OKUPACIJA ALBANIJE. Pariz, 2. oktobra. Pašič je ob svojem obisku v Parizu sondiral, kakšno stališče bi zavzela Francija, če bi Srbija okupirala delo Albanije. Pašiču so namignili, da naj se to opusti in so pritisnili na to s svojo finančno močjo. Franciji sicer bodoče srbsko sanje niso nevšečne, a Avstriji in Italiji nočejo dati povoda, da bi zopet nastopili, in so zato Pasiča pred prenagljenimi koraki posvarili.
PAŠIČ NA DUNAJU.
Dunaj, 2. oktobra. Srbski ministrski predsednik Pašič se pripelje danes zvečer na Dunaj. Jutri zajtrkuje pri zunanjem ministru Berchtoldu. Zajtrka se ugeležita tudi sekčna načelnika baron Macchio in grof Forgach.
Dunaj, 2. oktobra. Grof Berchtold in Pašič se sestaincta jutri ob 10. uri dopoldne.
Dunaj, 2. oktobra. Neki urednik »Neues Wiener Tagblatta« sc je glede na Pašičev obisk razgovarjal s srbskim poslanikom na Dunaju Jovanovičem, ki je med drugim izvajal: Srbi potrebujemo pred vsem dobre in trdne meje nasproti novemu albanskemu državnemu stvoru, ne da bi se pri tem moralo na revizijo dogovorov v Lonidonu misliti. Želimo teritorialnih izravnav. Upam, da dovede sestanek mojega ministrskega predsednika z Berchtoldom do praktičnih uspehov in osobito do trgovskih dogovorov. Gre za veliko srbskih uredb: trgovinske pogodbe, železnice, pošte, brzojav in telefon. Pred vsem gre za izvoz žive živine in za po-državljenje orientskih železnic in Pašič bo glede na to vprašanje gotovo z Berchtoldom govoril. Večina akcij ori-entske železnice jo v rokah avstro-ogrskega kapitala in zato nastane več vprašanj, ki so težavna. Zelo želimo, da bi se zasebne železnice v državne izpremenile.
MORATORIJ V SRBIJI.
Belgrad, 2. oktobra. Srbski listi poročajo, da se raeli delne mobilizacije najbrže moratorij do 31. decembra podaljša. Če bodo pa protialbanske operacije hitro uspešne, sc moratorij ne podaljša.
BULGARSKE PRIPRAVE.
Sofija, 2. oktobra. Nekaj dni sem sc koncentrirajo vojsko. Vlada izjavlja, da so to koncentracije nedolžne, a občinstvo sc lc vznemirja. 3., 4. in 8. divizija so koncentrirane v polinom mirovnem stanju, 10. divizija jo pa popolnoma koncentrirana. Oblasti osebam, ki so še podvrženo vojaški dolžnosti, ne izdajajo potnih listov v inozemstvo. Po železnicah so vozi toliko vojakov, da je osebni promet deloma ustavljen. To vse kaže, da so Bulgarija oborožuje. V diplomatičnih krogih pa prevladuje mnenje, da ne stojimo precl novo vojsko. ker armada šc ni za vojsko sposobna.
Belgrad, 2. oktobra. Z vzhoda grozi zopet nevarnost, kakor so domneva. Bulgari zopet organizirajo čete ob srb-sko-bulgarski moji. Pri Radovištu jc nedavno vdrla močna bulgarska četa v Srbijo, a so jo kmalu popolnoma uničili. V Džumaji se pa nabirajo prostovoljci, ki naj bi v Srbijo vpadli; a drugače so mir ob srbsko-bulgarski meji ni kršil. Večja nevarnost ja Srbijo po-menja mobilizacija Turčijo.
Sofija, 2. oktobra. Listi izjavljajo, cla more Bulgarijo lc zadovoljiti, ker se je sklenil s Turčijo mir. Bulgarija bo prebolela izgubo v Traciji, ker upa na pravično remeduro v Makedoniji. Razvoj na Balkanu dokazuje, da jo v Bukareštu sklenjeni mir ncvzdržljiv. Avtomatično so bo zahtevalo, da so mir v Bukareštu revidira. Razmere med Turčijo in Grško v Sofiji pazljivo zasledujejo. Del časopisja opozarja vlado, da naj v danem slučaju ne zamudi vojaško odgovoriti.
Sofija, 2. oktobra. Ko se je podpisal v Carigradu sklenjen mir med Bulgari in Turki, je veliki vezir bulgarskemu zunanjemu ministru Genadjovu brzojavno čestital. Ganadjcv je odgovoril, cla želi sloge in blagostanja obema državama.
Peterburg, 2. oktobra. Pctorburška brzojavna, agentura poroča: Novi bulgarski poslanik v Poterburgu Ratko Dimitrijev je izjavil, da smatra za svojo nalogo, odstranMi nesporazumljenja med Bulgarijo in Rusijo in upa, da ostane prijateljstvo obeh držav neoma-jano.
Sofija, 2. oktobra. Sodno postopajo proti brigadirju polkovniku Patcvu, ker jo mod bojem pri vasi Lahma zapustil svojo brigado. Trdi sc, cla bosta tucli poveljnika armado Kovačev in Ivanov obtožena.
GRŠKI KRALJ NE OBIŠČE DUNAJA.
Dunaj, 2. oktobra. »Politični korespondenca« poroča, da jc nameraval grški kralj obiskati dunajski dvor, kakor njegov oče, ki jc prišel vsako loto enkrat na Dunaj, ko je skozi Avstro-Ogrsko potoval. Ker ,jo pa bil prisiljen da jo pospešil svoje potovanje na Grško, je našemu cesarju brzojavil, da zelo obžaluje, ker dunajskega dvora zdaj no moro obiskati.
Mohorjani!
Ob sprejemu družbenih knjig darujte po dese-tlnki »Slovenski Straži« 11 ■
Štajerske novice.
š Štajerski deželni zbor. »Slovenski klub« Štajerskega deželnega zbora je imel v četrtek, dne 2. oktobra pred-poldne v .Mariboru pod predsedstvom načelnika dr. Korošca sejo o novih predpogojih za delozmožnost štajerskega deželnega zbora. O seji se ni iz-dal noben komunike.
š Vprašanje iz Šoštanja. Iver je od liberalne strani vodil g. clr. Kukovec sanacijske zadeve za našo šoštanjsko posojilnico, se gotovo obrnemo na najbolj informirano in kompetentno osebo, ako vprašamo njega, kdo je vtaknil v žep 10.000 K provizije pri prodaji, oziroma nakupu dunajske hiše? Ko nam odgovori na to vprašanje, za katero javnost po vsej pravici pričakuje odgovora, pridemo z drugimi, da dobijo prijatelji liberalne stranke tudi v tej zadevi jasno sliko.
š Nemška kmečka zbora preteklo nedeljo sta se tako-le obnesla: Na Pan-čevcm shodu v št. Mihaelu se je sicer vršilo mirno, le čez klerikalizem se jc zabavljalo prav po liberalnem vzorcu. In vendar šc nekateri Nemci mislijo, da je Panc krščanski socialec. Tudi štajerskega deželnega zbora so se spomnili ter hočejo imeti ali delo ali razpust. Nove želje to niso. V Gradcu pa je bil kmečki zbor bolj buren. Na shod so prišli tucli socialni demokrati ter metali v predsedstvo shoda vrčke, kupice, krožnike in kar so dobili v roko. Shod se je moral prekiniti in šole, ko so' kmetje socijc natepli in jih postavili pod milo nebo, so je lahko zborovanje nadaljevalo. Na shodu jc govoril tucli mariborski Francelj Girst-majer, ki sicer ni kmet, najmanj pa vzoren kmet, vendar je tokrat povedal resnico, ko je trdil, da je nemško časopisje sovražno kmetu. To mi že dolgo trdimo, a Girstmajerjev »Štajerc« tako trditve zanikuje. Le kadar so sami medseboj, si nemški gospodje povedo resnico.
š Mariborski Slovenci! Glede napada nemških liberalcev na naše Orle sklicuje S. K. Z. za soboto, dne 4. oktobra zvečer shod mariborskih Slovencev s sledečim sporedom: 1. Zakaj ji a p a dajo Orle ? Govori brat Žc-bot. 2. Naša strokovna organizacija. Govori clr. Veble iz Celja. Katoliški Slovenci! Pridite v velikem številu k temu zbora vanju, na katerem hočemo protestirati proti zadnjim napadom na naše Orle. Obenem jc zborovanje velevažno za organizacijske zadevo katoliško - narodnih delavcev.
š Mariborski liberalci bi se radi delali sedaj nedolžne in pravijo, cla niso nahruliii in napadali v nedeljo naših Orlov. Gospodje! Bodite rajši lepo tiho in bodite zadovoljni, da vaših po-litikujočih študentov nismo javili pristojni oblasti. Imena clotičnih »narodnih« junakov so znana.
š Umrl jo v Gradcu kurat-benofi-ciat na tamošnji bolnišnici v pokoju, velečastiti .gospod Avgust S k o č i r, in je bil v ponedeljek popoldne slovesno pokopan.
š Kolodvor Pragersko bodo razširili in povečali. Glasom odloka c. kr. namestništva z dne 13. septembra 1913 se mora kolodvor in proga za premikanje na Pragerskem povečati in razširiti. Izdelani so že tozadevni načrti, ki so razpoloženi pri obč. uradih Spod. Polskava in Stragojnci. Komisionelni ogled bo v ponedeljek, dne 13. oktobra, popoldne ob pol 3. uri na licu mesta.
š Umrl je v Mariboru nemški pisa- : telj Herman Aubel.
š Priplavljeni mrtvec. Iz št. Petra j liiže Maribora. Ko je bila v avgusta ve- i lika vocla, nam jo priplaviia drv. desk, v topi j eno živino, pa žalibog zopet ettega vtopljenca. Ostal je na prodecu blizu žandarmerijske postaje ali nove šolo. Po časnikih se je izvedelo, cla je izginil v Semriachu nad Gradcem gostilničar j in trgovec Mihael Ferstl, obenem tudi stotnik tamošnje požarne hrambe. V že- I pili ni imel ne krajcarja denarja, tudi i ure ne. Vendar ni bilo nikjer videti | znamenja kakšnega zločina. Pravi se, j da ga jo baje tožil zaradi neplačanega vina neki vinski trgovec iz Ptuja, ki ga | ni hotel več čakati na denar.
— Tekma frmačev na štajerskem. Dne 26. septembra t. 1. je priredilo društvo »Alponlandischor Verein eler llundefreundo in Graz« svojo prvo tekmo frmačev v Doblu pri Gradcu. Tekme so jo udeležilo 11 konkurentov. Tekmi sta prisostvovala mecl drugimi tudi znana naša kynologa podpredsednik »Slovenskega lovskega društva« g. Fran Ks. Urbane, veletržec v Ljubljani, in društveni odbornik g. Dragotin Klobučar, bančni uradnik v Ljubljani. G. Fran Ks. Urbane se je tekme udeležil s svojo »Frigo-Eleonoronheim«, ki jo dobila no letošnji tekmi frmačev v Mengšu dpc 8. septembra prvo ceno. Kake
izvrstne lovsko lastnosti ima ta psica, so je najbolj pokazalo pri tekmi v Doblu. Tekmovalo je vsega skupaj 11 psov, in sicer psi, ki so že na raznih tekmah dokazali svoje vrlino. Vkljub tej ostri konkurenci se jo »Friga« tako izvrstno ponašala, da so ji sodniki priznali kvalifikacijo prve cene in kot četrto darilo zlato in srebrno kolajno. Razen tega jo odpadlo nanjo tudi častno darilo društvenega predsednika g. Einanuela Freiberga, krasno izdelana srebrna tabatiora. Psico jo na tekmi vodil g. Fran Urbane osebno, ki jo je tudi sam izučil. Dobremu slovesu naših lovcev taki uspehi brez clvoma mnogo pripomorejo.
Primorske vesli.
p Spominski prstan za škofa Pe-derzollija. Župniki vseh tržaških far so poklonili novemu škofu poreško-pulj-skomu dr. Trifonu Pederzolliju krasen dragocen prstan v znak spoštovanja in udanosti. Gospod škof, ki so mu poklonili prstan v sredo, jo bil vidno ganjen od dokaza prijateljstva svojih bivših tovarišev.
p Ženska s skladiščem zlatnine. Na Reki živi vdova Ivana Bernetičeva, ki jo je obiskala to dni nesreča. Bernetičeva je bila v cirkusu, a ko se je vrnila ponoči domov, je našla stanovanje oropano. Podjetni neznanec, ki je vlomil v t-jeno domovanje, jo odnesel 25 zlatih prstanov, 25 parov uhanov, dve drobni in 6 velikih zlatih verižic, 2 broški, 2 zlati uri, 2 moški srebrni uri, dve zlati zapestnici, hranilno knjižico in pa po 600 K gotovine; vsega skupaj kakih 10.000 K vrednosti. Dobro, da je žena znala policiji našteti vse posameznosti svojega izgubljenega zaklada.
p Samoumor neznanega mladeniča. V Pulju so j c v parku Arena na klopi ustrelil 20 do 22 let stari mladenič, tujec. Fant je izbrano lepo oblečen in čeden blondin. Pozna ga nikdo in tudi izkazila niso našli pri njem nobenega. Nemara je rekrut, ki jo volil krogljo mesto suknje bele.
p Cantiere Navale Triestino. »Bo-den-Kredit« je kupil Škodove delnice in jc postal tako glavni delničar tržaško ladjedelnice (canticrc navale Triestino), ki jo misli postaviti na najširšo podlago. Novi lastniki hočejo usposobiti ladjedelnico, da so bodo mogle graditi v aijej ladje največjega do sedaj običajnega obsega.
]> Španski slepar. Po Trstu išče pomoči znani španski »falirani trgovec«, ki mora pač žc leta in leta ječa-li v ječi v Madridu. Vsaj sklepati bi se dalo tako, kajti minila je že cela vrsta let, ko je začel neki slepar v Madridu loviti po svetu ljudi, ki bi bili tako lahkoverni, da bi mu pomagali s svojim denarjem reševati zaplenjene zaklade, ki jih nikoli imel ni. Piše, cla je radi konkurza v ječi in cla ga nc izpuste, dokler no plača stroškov za pravdo. Zato išče »pametnih« ljudi, ki bi mu posodili denarja, da bi rešil svoj milijonski zaklad, ki ga ima v kovče-gu nekje na Francoskem. Znana stvar!
p Budgetno leto v armadi in vojni mornarici so je dosedaj vodno pričelo s 1. januarjem in končalo z 31. decembrom. Od seda j naprej se bo pa budgetno ieto pričenjalo vedno s 1. julijem in končava lo s 30. junijem prihodnjega leta. Kot prehod sc bo letošnje budgetno leto za šest mesecev podaljšalo, in sicer do 30. junija 1914. S prvini julijem 191 i se pa potem lirične zopet pravilno budgetno leto.
p Slovanska dobrotnica »Lege«. V Poroču je umrla neka Andrejana Ra-dojčevie, ki je živela zelo skromno, da je mogla te dni zapustiti tamošnji sirotišnici vse svoje nepremičnine, a italijanski šolski »Legi«, ki potujčuje slovansko deco, pa 15.000 kron.
p Pogozdovanje na Tržaškem. Lansko leto je pogozdovanje Krasa na Tržaškem izborno napredovalo. Iz drevesnice v Bazovici so porazsadili 844 tisoč 80 dva in tri leta starih mladik, večinoma borovcev. Nasajenih jc bilo 7 hektarjev površine, kar jc stalo ogromno troške. Sadike so se v občo uobro prijele, le nad Barkovljami in pri Sv. Križu so se sadike nekako izjalovilo, kajti pogubila se je skoro polo-\ica drevesc. Krive pa so večinoma škodljive žuželke, ki jih ne morejo za-treti.
p Tuji železničarji na Reki. Na Re-
I Ivi se mudi 90 uradnikov raznih inozemskih železniških ravnateljstev. Prišli so iz Milana, Londona, Pctro-grada, Ifaiinovra itd., prisostvujejo poizkusom s strojem tipa »Westing-houso« na komprimirani zrak. Goste je sprejelo dvajset zastopnikov inini-strstva železnic iz Budimpešto, ki jim hočejo potem razkazal i zanimivosti Kvaniera,
p Holandski žurnalisti v Trstu. Dunajsko društvo pisateljev »Concordia« jo povabilo nekoliko holanilskih žur-nalistov na Avstrijsko, cla bi se poučili o kulturnih in gospodarskih razmerah pri nas. Ti zastopniki največjih holancl-skih listov obiščejo 17. oktobra tudi Trst, kjer bodo gosti Avstr. Lloyda. Škoda, da smo že tako v zimi, sicer bi jih skušali opozoriti na krasote in ponos slovensko zemlje.
p Morje jih ne mara. Pred dnevi smo poročali, da sta padla dva pomorščaka nemške jadrnice »Deutsctiland« v Trstu s svojim oficirjem zvečer na po vrat k u iz mesta na krov s svojega čolna v morje. Nismo pozabili povedati, da jih je k sreči videl pilot v pristanu, ki jih je rešil. V nedeljo popoldne pa se je istemu oficirju ?. dvema možema zgodila ista nesreča. Morski val je prevrnil čoln in vsi bi bili utonili, če jih ne bi rešili uslužbenci pristanišča.
p Grška kraljevska jahta v Trstu.
28. septembra je priplula v Trst grška kraljevska jahta > Amphitrite«, ki. ji poveljuje fregalni kapitan Volgaris, in se je pri svetilniku zasidrala.
p Beda. V Pulju sc je zastrupil delavec Rakove. Izpil je precejšnjo množino lizola. Zadobil je po učinkih strupa tako težke notranje poškodbe, da je med vožnjo v deželno bolnico umrl. Kot vzrok sc navaja velika beda v družini. Nesrečnež zapušča številno družino.
— Podružnica Slov. Planinskega Društva v Cerknem priredi dne 4. t. m. popoldne izlet na Porozen ter povabi s tem vse planince in prijatelje planinstva !
Koroške novice.
k Nekaj o skladatelju Tomo Ko-
šatu. S Koroškega nam pišejo: Potu-rice pri nas postanejo velcmožje. Glasbenik T o ni o Košat jc vrlih Slovencev »vrli sin«. Dovršil je realko in v zadnjem, torej maturitetnem spričevalu kot Slovenec iz slovenščine odnesel red: »hvalevredno«. Nadarjen muzik, pevec in skladatelj, se. je udinil — Nemcem. Prvi uspeh njegov pa sc naslanja na slovenski original. Njegov oče, Andrej in Lambert Ein-spieler, Šervicelj, Rup, Janežiči in drugi so v veseli družbi prepevali mnogokrat izvirno slovensko pesem: »Zapuščen, zapuščen sem jaz; kakor kamen na cesti, zapuščen sem jaz«. Nc samo besede, ampak tudi melodija je last (s skromno premembo) slovenskega Ko-rotana, osobito — celovške okolice — (Vctrinj). Bog! Da bi znal še kdo naših Slovencev celo pesem v izvirniku! Mogočo, gospod prošt Tinjski? Ce šo kdo, naj se oglasi. In mož, ki je postal s — plagiatoni svetovnoznan, jc stal tc dni za botra pri g. Rudolfu Semmcbrok — Werzer v Porečali ob jezeru. Nobeden mu ne sme to zameriti. Ali darilo? V umetniškem okvirju je dobil prestolonaslednik Werzerjev prvotni rokopis svetovnoslavne Košatove pesmi: »Ver-lassen, verlasscn biu i«. Vso dobro novorojencu! Ali čez 50 let bo svet pri Nemcu občudoval umotvor ukraden I koroškim Slovencem. Koliko bo takrat \ ta dar vreden? Samo eno izgubo slo j venske moči!? Ali pa veliko tisočov!
Dnevne novice.
Proračunsko debata v kranjskem deželnem zboru. \ vconi i.-nji soji j kranjskega deželnega zbora je uvedel dr. Krek proračunsko debato z govorom, ki dosega njegovo najlepše, kar jih je imel. Pokazal je, koliko narašča zmisol za izobrazbo v naši deželi, kar se kaže v stroških za šolstvo, glede katerih stoji naša dežela mecl najprvi-mi in poudarjal, koliko so stori pri nas | na polju zdravstva, kakor malokje drugod. Dotakne se izseljevanja, ki pri vedno raščoči izobrazbi in želji po gospodarskem napredku, izraženem tudi v številkah našega deželnega proračuna, na prvi hip preseneča, a se razlaga nc iz revščine, temveč iz nasprotja, ki so pojavlja v duši našega človeka, ko primerja, kaj v naši deželi — ki se je svojčas tako zanemarjala in se od vlade še zanemarja — more doseči in kaj Iti lahko dosegel. Na podlagi dozdaj šc neznanih statističnih številk razloži, katere panoge našega gospodarstva se dajo še izpopolniti, pri čemer stopi na prvem mestu živinoreja. Konča z mislijo združitve Slovencev s Hrvati, ki bo nas tudi v gospodarskem oziru dvignila, cia bi ne bilo več deficitov. Govor jo napravil lak vtis, cla so celo liberalni poslanci z največjo paznostjo poslušali in govorniku ponovnokrat pritrjevali. Govor bomo priobčili po stenogi'0fičnem zapisniku.
V včerajšnji seji deželnega zbora, o čemer poročamo natančno pozne-
je, se je sklenilo tucli na predlog dr. Pogana, cla sc ustanovi za osobje c. kr. državne policije v Ljubljani samostojen statut, ki uveljavlja tucli slovenski poslovni jezik v čemer sta bili edini S. L. 8. in narodno - napredna stranka (veleposestvo jo bilo le za to, da se ne zahteva od moštva znanja italijanskega jezika).
Liberalci proti postavni poroti. Zapomniti si bo treba, kako jo glasovala delegacija liberalne stranke v deželnem zboru dne 2. oktobra 1913, ko so bili v razpravi predlogi dr. Kreka zaradi porotnih »odešč. Glasovali so proti predlogu dr. Kreka, ki se je glasil: »Deželna vlada so poživlja, cla z vsemi silami poskrbi, da so zakon o sestavi porotnikov natančno izvršuje.« Liberalci torej niso za to, cla se z a k o n ,n a t a n č n o izvršuje! Potem seveda »Narod« in »Dan« lahko kličeta našim kruto žaljenim somišljenikom: Tožite nas!
—	Turist ponesrečil na Bodici? Iz Bohinjske Bistrice nam poročajo: Včeraj je odšla rešilna ckspedicija na Bodico iskat pogrešanega Tržačana gosp. Josipa Vala. Dosedaj ga šo niso dobili.
Cerkveni vestnik. Konferenca Sodalitatis za ribniško dekanijo bo v sredo, dne 8. t. m., pri Sv. Gregoriju. Začetek ob polenajstih.
•— Smrtna kosa. V Mitrovici je umrl lekarnar Stjepan Czeisberger.
—	Demon alkohol. V torek dopoldne je našel posestnikov sin Ivan Rozman v Zgor. Gorjah na polju moško truplo, v katerem so spoznali 461etne-ga oženjenega dninarja Toni. Skvarča.
—	Ameriške vesti. Umrl je v Du-luthu rojak Jožef Poropat, rodom iz Dane, občina Bozet pri Trstu. — Ponesrečil je v Jolietu III. rojak Anton Šajn, star 22 let, doma iz Juršič pri Št. Petru na Notranjskem. Zaposlen je bil v jeklarni, kjer ga jo razbeljeno železo ožgalo po sprednjem dolu telesa prav nevarno. Upati jc, da okreva. — Ponesrečil je smrtno v La Salle, 111., rojak Frank Boznar, star 44 let, rodom iz Čateža na Dolenjskem. — Ponesrečil je smrtno v La Salle, III., v Illinoiss Zine Co. tvornici rojak Martin Mežnarič rodom iz Bukovščeka pri Brežicah, stai 61 let. ■— Umrl je v bolnišnici sv. Marije v La Salle, 11 L, rojak Jožef Cizel, star okoli 4i- let, rodom iz Globokega pri Brežicah. Zapušča ženo in pet ne< doraslih otrok v domovini.. — Umrl ja v Bisbco, Ariz., rojak Jožef Zupančič, rodom od Črnomlja. — Poročilta sta se v La Salle, III., John Vidrič in gospica Pavlina Zalokar. ~ V Elyju sc je do smrti ponesrečil v rudniku rojak John Mulivič. Doma je iz Reden, župnija Stari trg pri Kočevju kjer zapušče ženo in troje otrok. — V Jivelethu je smrtno ponsrečil Anton Plantar, star 25 let, rodom iz Iškc vasi pri Igu, — V Jolietu, 111., se je sestavil odbor za zidanje novo slovenske šole. Nova šola bo obsegala 12 učnili sob, in ker bc ostala stara šola s šestimi sobami, bomo imeli IS razredov in tako bo la šola menda največja izmed vseh slovenskih šol v Ameriki. — Slovenska žup« 11 ij 11 v Jolietu šteje sedaj 700 družin. —• I'nirl je v Silver Gross-bolnišnici rojak John Ditner, star kakih 42 let, doma iz Vuzenicc na Štajerskem, kjer zapu--čh ženo in troje otrok. V Ameriki je bival šole nekaj nad štiri mesece. Povozil ga je do smrti železniški vlak. — V Pittsburgu je umrl dne 10. avgusta Slovenec Franc Mravinc, star 28 let rodom iz Perudina, župnija Vinica.
Iz življenja pijanca, Jožef Ber-gani, delavec v Trnovem, je zelo vdan pijančevanju. Dne 4. avgusta je šla obdolženčeva žena klicat svojega brata Franceta Ilubada, da bi ji pomagal s poda spraviti rž, ker se je bala, da bi je mož ne odnesel, prodal in denar zapil. Res je prišel brat na pod; komaj ga Bergant zagleda, skoči z odprtini nožem nanj in mu zada na glavi, roki in hrbtu tri vbodline. Težko ranjenega so morali oddati v deželno bolnico. Za kazen jo dobil i mesece ječe.
—	Ugodna prilika. Pol ure od nekega koroškega mesta je na prodaj veliko posestvo v najlepšem slanu. Poslopja so vsa pred kratkim popravljena, opremljena z mnogimi stroji in dvema motorjema. Pri nakupu zadostuje 16 do 20 lisoč kron gotovine, drugo lahko ostane vknjiženo. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani.
NEW YORK POD VODO.
ondon, 2. oktobra. Iz Ne\\ Vorka sc brzojavlja: Nad mostom se je utrgal oblak. Naliv jo bil tak. kakršnega šc No\v Vork ni doživel. V eni uri jo padci dež 9 cm visoko. Iludson je tako narasel, du so prekinili promet med Ne\v Torkom in Brooklynoni. Poulične železnico, avtomobili in tudi podzemeljska žclo7inica jo morala promet več ur prekiniti. Ljudje niso mogli domov in
so več ur vedrili v restavracijah in hotelih. Več listov izide mesto včeraj šele danes, ker do poznega večera uredniki in črkoslavci niso mogli priti v tiskarne.
Ljubljanske novice.
lj Izredna seja občinskega sveta
bo prihodnji ponedeljek ob 6. uri zvečer. Edina točka dnevnega reda je iz-prememba zakona o kanalskih pristojbinah.	*
lj Odbor O. v. p. o. naznanja, da jc vsota dosedaj vposlanih prispevkov prekoračila clrugi tisoč (2169 K 20 vin.). Kdor pozna razmere slovenskih viso-košolcov, si s temi številkami lahko napravi pravo sliko! Podpisani odbor so ponovno obrača do slovenskega ljubljanskega občinstva s prošnjo, da nc zavrne nabiralcev ter apelira na njega dobrosrčnost!
lj Kdo je kriv bede članov »Sl. Filharmonije«? Piše sc nam: Še nekaj o godbenikih »Slovenske Filharmonije« in o njenih predstojnikih. V odboru »Slovenske Filharmonije« je bil tucli profesor Kozi n a, ki je prišel 14 dni pred sklepom sezone na Bled h godcem in jim obljubljal za zimsko sezono razne honorarje, več kot so godci sami zahtevali. Par dni po tem jc imel oabor sejo, v kateri je vse obljubljeno preukrcnil in sklenil godce odpustiti. To so sklenili v zadnjih trenutkih, ko so godci večinoma že po vseh mestih angažirani in vsi prostori pri raznih orkestrih zasedeni. Celo tisti godci, ki so imeli že angažma v drugih krajih, so na obljube profesorja Kozine odpovedali angažma in sklenili ostati rajši v Ljubljani. Preseljevanje z rodbino stane namreč ogromno vsoto denarja, zlasti v primeri z dohodki, kakršne so imeli godbeniki »Slovenske Filharmonije«. Kdo jc torej kriv, da so godci, ki imajo večinoma rodbine, sedaj brez kruha? Če je sploh mislil odbor godce odpustiti, zakaj jim ni tega povedal pravočasno? Odbor mora pač vedeti, da dobi težko dandanes delo celo navaden delavec, ki sc jih povsod rabi, kako pa naj dobi službo čez noč godbenik, ki mora reflektirali le na večja mesta! Čuje sc tudi, da namerava odbor v najkrajšem času godbenikom, ki prirejajo sedaj koncerte na svoj riziko, da si sedaj v neangažirovanem času služijo skromni vsakdanji kruh, zapreti note in razne instrumente. Menimo, da so glasbila »Slovenske Filharmonije« mestna last. Pričakujemo, kaj bo.
lj Osebna vest. Ravnatelj tukajšnjega c. kr. učiteljišča g. Anton Čer-nivec jc nastopil 1. t. m. trimesečni dopust ter ga bo v času njegove odsotnosti nadomeščal profesor g. dr. Val. Kušar.
lj Zaradi nezvestobe se je moral pred sodiščem zagovarjati France Babnik. kamnosek v Zgornji Šiški. Kot blagajnik krajne skupine ljubljanske kamnoseške zvezo avstrijske jc tedenske prispevke članov, katere bi bil moral pošiljati centrali na Dunaj, za mesec november 1.912 in mesce februar, marc, april in maj, zase pridržal. Škoda, ki jo trpi lokalna blagajna v Ljubljani, znaša 102 kroni 29 vin., centralna blagajna na Dunaju pa 354 K 40 vin. Obdolženec prizna svoje dejanje ter jc deloma svojo škodo poravnal. Obsojen je bil na 3 mesce težke ječe.
lj Zaradi slabega vremena Boga preklinjal. Zavarovalni potnik Alojzij Kavčič se je nekega dne nahajal v gostilni »Pri znamenju« v Ljubljani. K njemu jc prisedel tucli neki njegov rojak iz Štajerske. Pogovor jc nanesel na hudo neurje, katero je v njiju domačem kraju napravilo mnogo škode. Pri tem je rabil bogokletne besede ter sc nad Bogom jezil, ker je ustvaril točo. Osumljenec jc bil radi tega areto-van. Mecl potjo je očital stražniku, cla ne razume svoje službe ter ga je imenoval »kineza«, ponujal mu je tudi denar, cla bi ga izpustil. Zagovor, cla je bil pijan, ga ni mogel rešiti kazni, kajti sedel bo 14 clni v zaporu.
lj Slovensko gledališče. V soboto, dne -4., in v nedeljo, dne 5. oktobra, prirede nekateri slovenski igralci in naraščaj predstave v deželnem gledališču, cla si opomorejo v krizi, katera jih je zadela s tem, da nimajo za tri mesece nikake plače. Deželni odbor je pod pogojem, da jc predstava na korist vsem brezposelnim bivšim članom slov. gledališča, brezplačno prepustil gledališče za dve predstavi in s tem pripomogel do dohodka. Dolžnost obiskovalcev gledališča je, cla da napolnijo gledališče oba večera. 1
lj Nogometna tekma Sportklub Ra-pid-Gradec — Ilirija I. Ko se je pričela jesenska nogometna sezona, napovedala je Ilirija, da hoče igrati z raznimi dobrimi klubi iz Zagreba, Celovca. Reke. Trsta in Gradca, Celovec in Zagreb
sta bila že na vrsto. Obojekrat je Ilirija dobro odrezala. Osobito proti prvorazrednem hrvatskem akademskem šport klubu. Vidijo se uspehi vztrajnega in smotrn lega traininga. Ilirija je v najboljši formi. In tako pride Gradec na vrsto. Nogometni šport se goji gotovo delj časa v Gradcu, nego v Ljubljani, a vseeno se ne straši Ilirija pozvati moštvo Rapicla, ki je priznano sedaj za Grazer Atletiksportklubom kot najboljše v prvostolnici zelene Štajerske na tekmo v Ljubljano. Ne bomo pisali veliko o Rapidu, kajti občinstvo je iz tekem Celovec in Zagreb uvidelo, da Ilirija prav srečno izbira mecl raznimi klubi. Rapid igral je letos z Grazer Atletiksportklubom in podlegel samo 3:1. Torej jako lep rezultat, ako sc pomisli, da so graški atletiki najrosnojši tekmeci dunajskih prvorazrednih klubov in žc velikokrat so podlegli ti prvorazredni klubi graškim atletikom. Istotako imajo zabeležiti jako lepe rezultate napram agnoleSkim profesionalnim moštvom. Opozarjamo torej vse ljubitelje športa na to velcinteresantno tekmo, ko se bo bil boj med najboljšim ljubljanskim in drugim najboljšim graškim moštvom.
lj Zopet na prostem. Pred kratkim jo prišel iz mariborske kaznilnice, kjer je obsedel 31,kletno ječo znani potepuh 271etni Ivan Pavlič iz Vodic, ki jc žc svoj čas odsedel petletno ječo. seveda edino zaradi vlomov in raznih tatvin, katere je izvršil po Kranjskem, v Ljubljani pa je takrat postal prva strah trgovcem in privatnim strankam, pri katerih je izvršil nebroj vlomov. Prijet je bil večkrat, a je vedno ušel na ta način, cla si je v svoji gibčnosti slekel suknjič ali pelerino, kar jc ostalo v rokah zasledovalca, sam jo jc pa odku-ril. Ko je neko noč poskušal svojo srečo zopet pri II. državni gimnaziji, je bil po stražniku preplašen, da jc hotel skočiti čez omrežje, kjer jc pa v svojo nesrečo obvisel na koničastem omrežju, nakar so ga prijeli in uklenili. Preiskava jc dognala potem nebroj tatvin in vlomov, ki jih je Pavlič izvršil. Za to je dobil pred poroto tri in pol leta ječe in prisilno delavnico:, kateroi so mu pa odpustili, ker jc bil »priden« in obljubil, da ne bode več kradel. Pavlič so je predstavljal po raznih lokalih za akrobata, a si pri tem ogledal prostore za ponoči.
l j Tatinska služkinja. V Sodarski stezi so predvčerajšnjim arctovali 23-letno služkinjo Marijo Lachenberger iz Cerknice, ki je svojemu delodajalcu izmaknila več stvari.
lj V prisilno delavnico so včeraj pripeljali 491etnega oženjenega postopača Karla Scliincllerja iz Knezove v celovškem okraju. Možakar se je s svojo boljšo polovico potepal že leta in leta po svetu in prišel neštetokrat po odgonu domov, v zadnjem času pa, kakor pravi, mu je začela povsod presti slaba in sicer tako, da, se naposled ni za mogel izogniti prisilne delavnice.
lj Tatvina. Sinoči okoli pol 8. ure je bila v veži hiše št. 21 v Rožni ulici tržnemu redarju Francu Pcrmctu s kolesa ukradena 11 K vredna Karbid-svetilka.
lj Nekaj tamburaškega orodja,
clobro ohranjenega, se želi kupiti. Ponudbe naj se pošljejo po dopisnici na uredništvo pocl »Tamburice«.
Zadnje vesli.
ATENTAT NA REKI.
Reka, 3. oktobra. Danes ob pol 1. uri zjtraj je bilo tukajšnje prebivalstvo preplašeno po silni detonaciji. V vladnem poslopju pri guberniji se je raz-počila bomba. Nakrat je bila okolu vladnega poslopja množica ljudstva. Policija je obkrožila vladno poslopje. Storilec je položil bombo z 4 metre dolgo žigalno vrvico na okno poslopja za arhiv, ki je zvezano z vladno palačo. Detonacija je bila izredno silna. Del bombe z enim delom vžigalne vrvice je priletel na »Piazza dal municipio«. Vsa okna na vladnem poslopju so razbita, istotako na sosednjih hišah. Na poslopju arhiva so velike razpoke, mnogo oprave in aktov je uničenih. Tudi stropi arhiva so poškodovani. Storilec je ponoči prišel preko vrtnega ziclh, ki je bil po eksploziji razrušen, in tudi preko zidu odšel. En del bombo z dolgo vžigalno vrvico je padel tudi pred policijsko poslopje, nc cla bi bil napravil škodo. Govori se, da je bil atentat namenjen guvernerju grofu Štefanu Wichenburgu. Ranjen ni nihče. Storilec je ušel in ni za njim sledu. Ljudje v okolici trdijo, da so videli nekaj časa pred eksplozijo potikati se okoli vladne palače mladega človeka.
Reka, 3. okt. V političnih krogih so mnenja, da ima atentat politično ozad-
je in da ni naperjen proti osebi guvernerjevi. ki sedaj biva na svojem posestvu na Višnovu na Češkem. Napadalec jo imel namen uničiti spise o zadnji volitvi v reški občinski svet, ki so za reške Lahe kompromitujoči, ali uničiji spise o tozadevni preiskavi, ki jo je vodil komisar iz Budimpešte. 20 svežnjev aktov je močno poškodovanih. Detonacijo so čuli po celi luki. Aretirali so danes tri može, ki so podobni onemu neznancu, katerega je opisal vratar municipija. Izvrši se konfrontacija, škode je več tisoč kron.
Reka, 3. oktobra. V bombi jc bilo 14 patron, ki so bile iz Budimpešte, skoro gotovo ukradene v kakem on-clotnem kamnolomu.
PAŠIČ NA DUNAJU.
Dunaj, 3. oktobra. Danes je Pašič konferiral z Berchtoldom. Po konfe- ! renej so jo Pašič izjavil, cla so vsa politična vprašanja mecl Srbijo in Avstrijo ugodno rešena, ostanejo še trgovska in prometno-tehniška vprašanja, o katerih je pa tudi pričakovati, da se ugodno rešijo v interesu obeh držav. Pašič pravi, cla se je prepričal, da ima Avstrija clobro voljo vse urediti. Rad bi še na Dunaju ostal, pa ga njegova vlada kliče v Belgrad. Vsa navodila je dal poslaniku Jovanoviču. Pašič je dejal, da Srbija želi in ima trdno voljo napraviti prijateljske odnošaje z Avstrijo; vsa vprašanja so bodo na lep način uredila in odslej ne bo nobenih težkoč, ki bi Avstrijo in Srbijo razprla. V vsakem oziru jc s svojim potovanjem na Dunaj zadovoljen.
ALBANSKI BOJI.
Dunaj, 3. oktobra. Iz Belgrada uradno poročajo, cla vstanek Albancev ponehuje. V južno z ah o dnem elelu vstaškega ozemlja so srbske čete že skoro popolnoma vzpostavile mir. Le v okolici Ljume se vrše še boji.
Dunaj, 3. oktobra. Kakor sc poroča, je pri Djakovu padel Riza bej.
Getinje, 3. oktobra. Ker črnogorske ' čete na albanski meji nc zadoščajo, so nadaljne čete poklicane pocl orožje. Noben Črnogorec, ki jc sposoben nositi orožje, nc dobi dovoljenja za pot v inozemstvo. V Črni gori je novo bojno razpoloženje.
AVSTRIJA SVARI SRBIJO.
Belgrad, 3. oktobra. Zastopnik Avstro - Ogrske v Belgradu je namestnica , Pašičevega Paljakoviča prijazno in svarilno opozoril, naj Srbija pri svojih vojaških operacijah proti Albancem respektira londonski dogovor. Paljakovič je odgovoril, da Srbija niti n3 misli na to, da bi storila kaj proti sklepom londonsko konference in da se bo strogo držala teh sklepov.
BULGARIJA SE PRIPRAVLJA.
Belgrad, 3. oktobra. V Bulgariji zadnji letnik rezervistov ni bil odpuščen, en letnik rezervnikov pa še \ pokličejo.
ALBANSKI KNEZ.
Dunaj, 3. oktobra. Za kneza Albanije določeni knez Viljem Wied pride sredi tekočega meseca na Dunaj.
SKUPNI MINISTRSKI SVET.
Dunaj, 3. oktobra. Danes se je vršil tu skupni ministrski svet, katerega se je udeležil tudi Conracl pl. Hotzcn-dorf. Posvetovali so se o izpopolnjenju obrambne reforme. Opoldne jc bil odmor ter sta se skupaj posvetovala oba finančna ministra.
POMANJKANJE UČITELJEV NA HRVAŠKEM.
Zagreb, 2. oktobra. Na Hrvaškem tako primanjkuje učiteljev, cla so mislili nastaviti češke učitelje, a ta načrt so opustili. Zadnji čas jc pa 140 hrvaških učiteljev prosilo srbsko vlado, da naj jih nastavi. Upa se, da vlada izboljša gmotno stanje učiteljem.
NEMŠČINA NA OGRSKIH SREDNJIH ŠOLAH.
Budimpešta, 2. oktobra. Naučili minister Bela pl. Jankovich je ukazal naučnemu senatu izdelati preosnovo pouka na srednjih šolali. Ukazal jc, da orni se latinščina v prvem razredu gimnazijo. izloči iz učnega načrta in namesti s poukom v nemščini. Grško je na ogrskih gimnazijah le prost predmet.
IZVRŠITEV SMRTNIH OBSODB V ODRINU.
Odrin, 3. oktobra. Tu je bilo danes usmrčenih šest na smrt obsojenih Grkov. Grški patrijarhat je prosil za po-miloščenje ostalih na smrt obsojenih Grkov.
USPEH ZNANOSTI.
London, 3. oktobra. Posrečilo se je ujeti par radijev. S tem sc radij tako poceni, da bo mogoče zdraviti z niim tudi manj premožne ljudi.
STAVKA OBČINSKIH URADNIKOV.
Ncapolj, 3. oktobra. Tu stavkajo vsi uradniki neapoljske občine, ker niso dobili zboljšanja plač. Tucli civilnih porok ni mogoče več vršiti.
STAROST ZA GENERALE IN POLKOVNIKE NA FRANCOSKEM.
Pariz, 3. oktobra. Bivši vojni minister jo v zbornici predlagal, naj se določi za generale starost lit) lei, za polkovnike pa 58 let.
MODERN ZAKON.
Momakovo, 3. oktobra. Listi poročajo, da jc princozinja Avgusta Viktorija svojega soproga bivšega portugalskega kralja Manuela zapustila tretji dan po poroki, radi njegovo gnjusne bolezni. Princezinja je težko bolna.
POROČNIKA POGREŠAJO.
Dunaj, 3. oktobra. Poročnika Mirkovi ča pogrešajo. V pismu na očeta pišo, cla izvrši samoumor.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Madrid, 3. oktobra. Na postaji Mi-randa sta trčila skupaj osobni in tovorni vlak.
STRAŠNA NESREČA NA STRELIŠČU.
Kosiče, 2. oktobra. Na strelišču pri Fclsodobsi sc jc zgodila strašna nesre-ča. Dne 29. m. m. so streljali topničar-ski polki <i. košiškega armadnega zbora. Drugi, dan so iskali otroci ostanke krogelj. Trije dečki od 9. do 12. leta so našli 30V-J cm krogi jo, ki ni razpo-čila. Otroci so se z nevarno igračo igrali, a kroglja je razpočila in vse tri dečki usmrtila.
RODBINSKA TRAGEDIJA.
Budimpešta, 2. oktobra. Zastopnik dunajske špiritne tvornice Springer, 321etni agent Avguštin Fleischmanin, je ustrelil iz ljubosumnosti svojo ženo, nato pa sebe.
Razne stvari.
Nov škandal na Ogrskem. Ogrska opozicija jc iztaknila mastno kost. Gre za odkritja glede volilne blagajne grofa Tiszc 1. 1905. in poraza tedanje liberalne stranke. Škandal jc spravil na dan bivši notranji minister v Fejervaryjevem kabinetu — Kri-stoffy. Stvar je tale: Baron Fejervary je svojčas naknadno pokril približno eno četrtino volilnih stroškov, ki so narasli liberalni stranki ob volitvah 1. 1905. To je v nekem komunikeju priznal grof Tisza sam, obenem pa pišejo Tiszini listi, da je Tisza tedaj tudi iz svojega žrtvoval 800.000 K. Opozicija je sedaj mnenja, da tiči za vsem tem velik Panama« in zahteva pojasnila, odkod je Fejervary tedaj vzel tisto svoto, ki jo jc plačal za Tiszino volilno blagajno. Govori se, da se je Tisza sredi leta 1906. v zadevi pokritja ogromnih volilnih dolgov iiberalne stranke najprej obrnil na predsednika koalicijskega ministrstva dr. Wc-ckerla, a je bil zavrnjen. Nato šele se je obrnil na barona Fejervaryja, ki je nato Tiszi na ljubo dolično svoto izplačal iz zaklada, ki jc bil namenjen za odškodnino velikim županom, ki so služili pod Fejer-varyjem. Opozicija jc že napovedala, da bo lo reč spravila na dnevni red v obeli zbornicah. Seveda pa vSa la zadeva Tiszi ne bo škodovala, dasi ni ravno prijetna, pa je za znane ogrske razmere dokaj nedolžna. Veliko večja nevarnost preti Tiszi z novim vojnim vprašanjem, pa tudi narodnostno vprašanje postaja ob dogodkih na Balkanu vedno bolj pereče.
Pri ženitovanju ranjenih nad petdeset oseb. V Bonarki pri Podgoricab jo bilo ženitovanjc nekoga delavca. Med ženitovanjem so sc gostje stepli s cigani. Mecl pretepom je bilo ranjenih nad 50 oseb, ki sc bore s smrtjo. En gost je bil z nožem dvajsetkrat zaboden.
Ponesrečen nemški parnik. Brzo-parnik »Kaiser Wilcliclm der Grofic« jc obtičal na morskem dnu, koj- je za vozil v nizko vodo. Upajo, da bo parnik šo clancs zvečer, ko morje narase, zopet plaval.
Velik proces v Debrecinu. V Dc-
brecinu se bo v kratkem vršila glavna razprava proti 92 pravoslaVcem iz severne Ogrske, katerim obtožnica očita, d a so bili v zvozi s pravoslavnimi menihi na Atosu ter z ruskimi samostani v Galiciji in Rukoviui z namenom, cla. bi grškokatoliške Rusine na Ogrskem popravoslavili in bi so potem ti kraji pripojili Rusiji. Prič jo povabi jenih 260.
Smrtna obsodba, 451etno pomožfco delavko Antonijo Grossauer je obsodilo dunajsko porotno sodišče na smrt, ker je 27. aprila letos ustrelila 20 let mlajšega Ignacija Gruberja, ki jo je hotel zapustiti, da neko deklico poroči. Porotniki so vprašanje o umoru soglasno potrdili in soglasno zanikali dodatno vprašanje o zmedenosti.
OBISK PRESTOLONASLEDNIKA PRI ANGLEŠKEM KRALJU.
Berolin, oktobra. »Berliner Tage-Matt« poroča iz Londona: V Windsonu se zelo zanimajo za napovedan obisk avstrijskega prestolonaslednika in mu pripisujejo veliko politično važnost.
NEZGODNO ZAVAROVANJE DUNAJSKIH TEHNIKOV.
Dunaj, 2. oktobra. Na dunajski fchniki se morajo v šolskem letu 1913-1914 vsi slušatelji za slučaj nezgode zavarovati.
TISZA SE ŠE BOLJ KOT DO ZDAJ POLITIKI POSVETI.
Budimpešta, 2. oktobra. Ministrski predsednik grof Tisza je svoja posestva, ki jih je do zdaj sam upravljal, dal v najem, ker se še bolj kot do zdaj politiki posveti.
BOSENSKA VOHUNSKA RAZPRAVA.
Sarajevo, 2. oktobra. Včeraj se je končala razprava proti Jagličiču in tovarišem. Jagličič je bil radi vohunstva in zapeljevanja k dezertaciji obsojen v devetmesečno, Milosevic pa, ker vohunstva ni naznanil, v petmesečno ječo; Popadič je oproščen. Tako državni pravdnik kakor zagovorništvo je javilo ničnostno pritožbo.
ŠVEDSKI KRALJ BOLAN.
Stockholm, 2. oktobra. Švedski kralj Gustav je obolel in se mora vladarskih poslov vzdržati.
KOLERA NA HRVAŠKEM, V BOSNI IN NA OGRSKEM.
Zagreb, 2. oktobra. Deželni zdravstveni urad poroča: Za kolero je zopet obolelo 11 oseb, 1 je umrla.
Sarajevo, 2. oktobra. ,V. Bosenskem Brodu je 1 deček obolel na koleri; v dveh okrajih je po ena oseba za kolero obolela. V okraju Bjelina ni na koleri nihče več bolan.
Budimpešta, 2. oktobra. Na parni-ku »51« južnonemške paroplovne družbe je 1 oseba na koleri zbolela, v provinci so k osebe na koleri zbolele.
Zagreb, 2. oktobra. Ilonvedno ministrstvo je odredilo, cla iz po koleri okuženih krajev na Hrvaškem in v Slavoniji rekrutom ne bo treba k armadi. Enoletni prostovoljci so izvzeti. Poročila inozemskih listov o koleri v Zagrebu so izmišljena.
Dunaj, 2. oktobra. Vojno ministrstvo je poveljnike armadnih zborov pooblastilo, da odgode vpoklicane rekrutov pod orožje v tistih krajih, kjer so ljudje oboleli na koleri ali na znakih kolere.
STAVKA TRAMVAJCEV V MOSKVI.
Moskva, 2. oktobra. Tramvajci mestne poulične železnice so pričeli danes zjutraj stavkati. Poulična železnica ne vozi.
Darovi.
»SLOVENSKA STRAŽA.«
Sklad Mohorjanov:
0. Mohorjani v Podbrezjali po žup-neni uradu 8 K 76 vin. — 7. Mohorjani Vranja peč po č. gospodu Francu Kreku, župniku, K. 8. Mohorjani Šent Janž, p. Svetnavas, Koroško, po č. gospodu Jožefu Fugger, župniku, 7 K. — 9. Mohorjani v Tržiču, Gorenjsko, po č. gospodu Josipu Potokar, župniku, 15 K. — 10. Mohorjani v Motniku 8 K.
Prosimo vse častite gospode poverjenike »Družbe s v. M o h o r j a«, da blagohotno p o m a g a j o nabrati za ob m e j -n c brate časten sklad M oho r-j a nov!
Podpornemu društvu za slovenske Visokošolce na Dunaju so od 12. julija do .jO. septembra 1913 vposlali: 52 kron i8 vin. Bralno društvo v Mokronogu. — Po 20 kron: dr. Anton Podpečnik, zobozdravnik n« Dunaju; Hranilnica in posojilnica v Šmarji; J. Ignacij Orna-lien, kaplan, Semič; dr. Anton Primožič, c. kr. dvorni svetnik v Zadru. — Po 5 kron: clr. Franc Kropivnik, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. — Po 3 krone: Franc llovar, c. kr. revi-dent, Brunu pri Modlingu; Ivan Breznik, trgovec in posestnik v Kamniku. — Po 2 kroni: dr. Anion Dolar v Mariboru. Skupaj 145 K 48 vin. — Društveni odbor se vsem c. darovalcem iskreno zahvaljuje. Obenem naznanja slovenski javnosti, da so prejeti darovi v preteklem poslovnem letu zaostali za lanskimi za cel poldrug tisočak. Prosi torej v novem letu izdatnejših prispev-kov, ki se naj pošiljajo na naslov blagajnika: Dr. Stanko Lapa j ne. dvorni in sodni odvetnik, Dunaj, I., Brau nerstra lic 10.
p X	' Staujo Caj op a- | baro« zovaiijn metla 4*. i......	Temperatura po Celziju	Vetrovi	i' NW ?	H C _ r. > Z. >
	9. zveč. | 739'1	13-8	sr. zah.	■ . - ' jasno	
s	7. zjutr. 1 739-1	79	isl. sever	jasno	00
	3. pop. : 738-4	20-2	sl.zhjzali.	pol. obl.	
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 3(K!-2 m, sred. tlak 736:0 mm
Srednja včerajšnja temp. 14 6", norm. 12 6°.
Izjava.
Obžalujem, da sem Jero Čebin, prodajalko
mleka v Trbovljah, obdolžil nepravilnosti v
njenem poslovanju kot prodajalka mleka, ter
te obdolžitve kot popolnoma nepravične pre-
kličem! „„	_ _ , ,
3059	Fr. Gucek.
i poštni zavitek
(3 kg netto) popolnoma naravnega
sirupa iz malin
pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G. Plccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah.
2961
Dobro vino
v kmečkih kleteh posreduje in garantira za pristnost Kaštelsko Društvo, Kaštel, pošta Buje, Istra.	3004
o/erravallc
žeteznato JCina-Vino
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od
zdravniških avtoritet.
liborni okus.
Večkrat odlikovano.
Nad 8D00 zdravnikih spričeval
c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovlje.-1
= PRESTE =
pošiljam od danes naprej vsak dan v poljubnem številu vsakomur na dom. Naroča se osebno ali po dopisnici v pekarni prest Bizjak,
5060 Poljanska cesta 25.
Išče se dober
za dva kotla z vodnimi cevmi. Hiti mora izprašan, zdrav iu ne čez 30 let star. Ponudbe z zahtevo zaslužka in a prepisi spričeval na upravništvo „Slovenea" pod „ Kurjač 3044".
Sprejmem takoj
3043
vajenca
starega 15 clo 16 let. od poštenih starišev. Osvald Dobelc, trgovina z mešanim blagom v Kranju.
Zaradi nenadne izselitve se prav ceno proda:
glasovir-Mignon, sobna in hišna oprava, sirngarsko in mizarsko
nrnrtiD vrtna '°Pa< pritlikavci, žlahtno Ul UU|IS9 sadje i. t. d. Vpraša naj se:
3042
i ** Ako še niste, | | pošljite naročnino! {
ti 1111111111
lili hmhihiiiiiiiimiimiiiimmimihhimmiiihiiiiuiii •iiiiiiiiii
Izjava.
Podpisani Jože Vukšinič, gostilničar iz Metlike, da na dopis v »Slov. Narodu«: pocl naslovom »Sličice iz Belekrajine« z dne 27. avgusta št. 19(3, 1. 1913., 1000 kron, ako mu dokaže resnico. V teku štirinajstih dni ima dotični obrekovalec in lažnik priliko, da pride prav po ceni do 1000 K. Ako jih nc pride iskat, mu v obraz rečem: Nesramen obrekovalec in lažnik.
Josip Vukšinič, 3053	Metlika.
Sanatorium Emona
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik In šet-zdravnik: Dr. Fr. Derganc, primar. I. klr. odd. dež.boln.
imzihmilo. ^
Podpisani si usojam vluduo nazuaolti slavnemu p. n. občinstvu, da sem otvorll
trgovino in delavnico s pletarskimi izdelki.
V zalogi imam vsakovrstne inlze in sto. jala za cvetlice, pleteno pohištvo, koša. rlce za popir, koSarlce za ročna dela, potovalne kovčege itd. ter sprejemam vsakovrstna naročila in popravila, spadajoča v pletarsko obrt, kakor tudi lakiranje tovrstnih predmetov. - Točna in solidna postrežba, nizke cene. Za veleeenj. obilna naročila se najvljudneje priporoča
FRANC JANEŽ, pletarski mojster, Ljubljana, Florijanska ulica St. 22.
C. kr.
pnv.
m
vgRT
občna zavarovalnica
flssicurazioni Generali v Trstu
ustanovljeno leta 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad 434 milijonov kron.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
2519
	meseca septembra 1913	od januarja 1913
Vložilo se je ponudb.......	1763	16.092
za zavarovano vsoto .......	K 14,704.051.79	K 138,379.054.60
Izgotovljenih polic je bilo.....	1359	12.536
za zavarovano vsoto .......	„ 11,910.099.04	„ 109,468.594.56
Naznanjene škode znašajo.....	638.006.81	„ 8,711.041-60
Prvo kranjsko podjetje
za izvrševanje umetnega vezenja
in trgovina ročnih del
J. Hepie & I. Jeriek
Ljubljana, Kongresni trg- štev. 5.
Zaradi velike zaloge se pričeta dela Izvrševanje društven, zastav, trakov po tovarniških cenah prodajo. :: :: ter vseh cerkvenih paramentov.
Belo vezenje. — Predtiskarija.
Občeznano nizke cene. — Zunanja naročila se točno izvrSujejo. — Ugoden nakup priložnostnih daril.
S privoljenjem c. kr. okrajnega sodišča v Ribnici se bo pričela v torek dne 7. oktobra 1913 v župnišču v Ribnici prosto-
volina	javna dražba
vseh v zapuščino dne 22. septembra 1913 umrlega kanonika in dekana Franceta Dolinar spadajočih premičnin, posebno živine, gospodarskih potrebščin, orodja, pohištva, kuhinj, oprave itd.
Pričetek dražbe ob 9. uri dopoludne in se bo ista nadaljevala tudi naslednji dan. — Kupljeno premičnino se mora takoj plačati in odstraniti, oziroma odnesti.
V Ribnici, dne 2. oktobra 1913.
3052
France Burger
notarski substitut, kot sodni komisar.
Zimsko perilo
oolnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni fle-loonikl, nogaoice, dokolenice, rokaoice, ga-maše, kožnhooinaste čepice, snežne čepice, Ščitnike, kolenogrelce trebuhogrelce, 2ilogrelce in drnge predmete za gospode
priporoča
modna trgovina za gospode_
IJofoijana !YlaQfliČ, UHbMana nasproti glavne pošte.
\m-
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Glince, Ločnikarjeva ulica 92.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar državni poslanec.