SEVILLA: POGLED RAZ GRAD RLCRZRR NA MESTO [IN NA PRIMACIALNO  STOLICO
Cosas de Espaiia.
Potni zapiski. — Začrtal Jožef Lavtižar. (Dalje.)
Cordova, 24. septembra 1905.
Ijožnja skozi Novo Kastilijo je vse prej nego idilična. Mnogo krajev brez vode, brez drevja, sploh brez vsakega sledu o poljedelstvu. Semintje kako otožno solneno jezero. Vsa okolica se imenuje La Mancha, kar bi se reklo slovensko „pusta zemlja". In vendar prebivajo tudi tukaj ljudje. Alcazar de San Juan šteje celo 9000 prebivavcev. Iz Alca-zarja drži ena železnična proga proti vzhodu v mesto Valencia, druga proti jugu v Cordovo.
Dasi zapuščena je vendar La Mancha zanimiva v nekem drugem pogledu. Ne mislim samo značilnih mlinov na veter, ampak še nekaj bolj posebnega. Komur je znan Don Quijote, morebiti tudi ve, da so se dejanja tega junaka vršila v omenjeni pokrajini. Cervantes sicer ne pove določno, kje je bil rojen njegov „ingenioso hidalgo de la Mancha", vendar se sklepa, da je zagledal luč sveta v okolici mesta Alcazar. Več vasi se prepira za to čast, prav tako kakor onih sedem grških mest, ki so hotela biti Homerjev rojstni kraj.
Železnica se vzdiguje proti gorovju Sierra Morena. Mrzli zrak naznanja, da smo precej visoko v hribih. Popotniki zapirajo okna vozov in se zavijajo v pisane ogrinjače.  Skozi predore skalnate soteske
Puerto de Despenaperros. Odtod v dolino reke Gua-dalquivir. Mesti Andujar in Montoro se že prištevata Andaluziji. Prihod v Cordovo ob 10"25 dopoldne.
Prva pot v svetovnoznano mošejo. Otroci vpijejo „La mesquita, serior!" Kalif Abderrhaman, prvi graditelj te čudovite stavbe, je umrl že leta 788. Njegovi nasledniki so jo tako razširili, da meri 175 m po dolgosti in 130 m po širjavi. Namen jim je bil, da naredijo iz Cordove zapadno Meko in da privabijo prav veliko mohamedovskih romarjev na Špansko. Notranjščino mošeje podpirajo mnogoštevilni stebri, 850 vseh skupaj. Ako ima kaka cerkev tri ladije, je to po naših pojmih že obsežen prostor. Mavriški tempelj v Cordovi pa je razdeljen v devetnajst ladij. Ni čuda, če si ves zbegan v labirintu stebrovja. Silno napako je včinil stolni kapitul, ki je dal v XVI. stoletju vzidati v mošejo stolno cerkev. Odstranili so mnogo starih stebrov, h kratu pa končali enoto vse stavbe.
Cordova je bila svojedobno glavno mesto in kulturno središče mavriške države. Sedaj ne najdeš razen mošeje skoro ničesa več, kar bi te spominjalo nekdanje slave. Mesto šteje kakih 50.000 prebivavcev, ki pasejo lenobo ter se zabavajo, kadar imajo kaj v žepu.
Vreme: Ves dan jasno nebo. Zjutraj ob šestih v južnem gorovju Sierre Morene -{-8°. Opoldne in zvečer ob šestih v Cordovi +19° R.
65*