r9|n Damm, bivši councilman 23. varder p Postane vodja demokratov v (levelandu de do sporazuma v demokratskih vrstah. Vrhovni sodnik Common Pleas sodnije, kjer je Vložena tožba od strani Mr. Miller j a proti Gongwerju, je skušal posredovati, toda zaman. Gongwerjeva kot Millerjeva skupina je imenovala odsek štirih mož, da deluje za spravo, toda odsek doslej še ni imel sestanka. Sodnik Powell ne bi rad sodil glede prepira med demokrati in bo naprosil predsednika vrhovne sodnije, da imenuje kakega sodnika izven mesta, da vodi obravnavo. s sedanjimi manirami. Državni tajnik Hull se je danes napram časnikarjem izjavil, da ni dobil še nobenega odgovora iz Berlina ali iz Rima glede stališča, ki ga bosta zavzeli laška in nemška vlada radi Rooseveltove-ga govora. Med tem pa se v kongresu vedno bolj širi mnenje, da Amerika ne more narediti ničesar, da prepreči vojno v Evropi. Ta skupina dobiva dnevno več pristašev, ki zamerijo predsedniku Roo-seveltu radi njegovega govora. Zaenkrat pa je še značilno, da je bil kongresman Hamilton Fish, republikanec, izžvižgan, ko je kritiziral tujezemsko politiko predsednika Roosevelta, rekoč, da nas ta politika sili v vojno Anglija baje vpelje prisilno vojaško službo London, 19. aprila. — V parlamentu je bil stavljen predlog, da se začne nemudoma razpravljati, da se vpelje v Angliji prisilna vojaška služba in da ima vlada v času vojne tudi pravico zapleniti premoženje in orožje. 52 članov parlamenta je podpisalo dotični predlog. Zagovorniki predloga pravijo, da je Anglija zadnje čase obljubila toliko pomoči tujezemskim državam v slučaju vojne, da ne bo zadostovala sedanja prostovoljna ar-_ mada. Anglija skuša te dni dobiti tudi Turško in Bolgarsko na svojo stran. Hitler je posla} v Turčijo svojega najbolj zmožnega diplomata von Papena za poslanika, katerega naloga bo preprečiti Turčiji, da ne stopi v zvezo z Anglijo. -o- Na Balkanu so zadovoljni z Rooseveltom Bucarest, 19. aprila. — Po dolgi dobi nervoznosti je videti, da so se balkanske države oddahnile. Ne samo, da je Romunska naredila pogodbo z Anglijo, ki garantira njen obstoj, pač pa je Rooseveltov govor mnogo pripomogel, da se ljudje čutijo bolj varne. "Rooseveltov apel je eden najbolj plemenitih, kar jih je še kdaj kak državnik priobčil v javnosti," je mnenje časopisja. Romunsko časopisje ne more najti dovolj slavospevov za Roosevelta. V enakem tonu piše ob istem času tudi turško in grško časopisje. Iz Belgrada ni tozadevnih poročil. Bolgarsko časopisje je mnenja, da je Roosevelt povzročil, da do vojne najbrž ne bo prišlo. -o-- Delegati v šolah Na razstavo perutnine, ki se Hitler vprašuje balkanske države, če se v resnici bojijo London, 19. aprila. Da izpod-bije trditve predsednika Roosevelta v njegovi poslanici na Hitlerja in Mušsolinija, je kancler Hitler včeraj uradnim in diplomatskim potom stavil več balkanskim državam"vprašanje, če se ga v resnici bojijo, oziroma če je resnica, da jim Hitler grozi. V svojih vprašanjih je Hitler imenoval predsednika Zed. držav po imenu. To je njegov manever, da zavrne Rooseveltovo trditev na negativen način. Kancler Hitler je uradno stavil sledeča vprašanja: Ali se čutite ogroženi od Nemčije? Ali vam je bilo že naprej znano, da je Roosevelt nameraval napisati enak apel, katerega je dirigiral na Hitlerja in Mussolinija? Odgovor na ta vprašanja bo priobčen dne 28. aprila, ko bo Hitler govoril v nemškem parlamentu in obenem . odgovorjl predsedniku Roosevelu. Hitler trdi, da mnogo mžilih evropskih držav, za katere se je postavil Roosevelt na branik, je zelo prijateljskih z Nemčijo in sploh ne vedo o kaki grožnji od strani Nemčije. -o—- Col. Lindbergh v aktivni vojaški službi Washington, l(J.--«prila. Vojni tajnik Zed. držav Woodring je pozval Col. Charles Lindbergha, da sprejme aktivno službovanje v ameriški armadi. Lindbergh bo predvsem pri deljen zrakoplov-nemu oddelku kot ekspert. Senatni odsek za vojsške zadeve je bil zelo vesel, ker je bil Lindbergh pozvan v službovanje. Lindberg-hu je dobro poznan zrakoplovni položaj skoro vseh evropskih dr- rovodenj v Ohio Iz Cincinnati j a se poroča, da je reka Ohio zopet precej nara-stla, in da je 8 čevljev nad normalno višino. Stotine družin je moralo bežati iz nižjih krajev. Rdeči križ je na delu, da pomaga družinam. Od leta 1920 ni padlo v državi Ohio že toliko dežja kot v letošnjem aprilu. Prizadeta so mesta Cincinnati, Marietta, Steubenville in East Liverpool. Ne bo vojne Romunska delegacija, ki je te dni dospela v Zed. države, da je navzoča pri otvoritvi svetovne razstave v New Yorku, se je izjavila, da je prepričana, da v Evropi letos ne bo prišlo do vojne. Razne kritične vesti iz Evrope Haag, Nizozemska, 19. aprila. V parlamentu je bil vložen predlog, da se podaljša vojaška služba od enajstih mesecev na dve leti. Varšava, 19. aprila. Med poljsko in romunsko vlado je baje prišlo do sporazuma, da niti Poljska niti Romunska ne bo sklenila kake obrambene zveze v gibanju, ki ga vodi Anglija proti Hitlerju. Enakega mnenja so tudi v Latviji, Estonski in Litvinski. Bratislava, 19. aprila. Kari Si-dor, ki je postal slovaški mini-sterski predsednik, potem, ko je bila razbita čehoslovaška republika, je resigniral. Na njegovo mesto je prišel dr. Vojteh Tuka. Paris, 19. aprila. V španskem Maroku se nahaja sedaj še 60,-000 španskih vojnih veteranov iz civilne vojne .Francija se boji te armade, ker nima v bližini nobene večje armade. -o- Španska vlada zanika grožnje Paris, 19. aprila. — Francoska vlada je dobila zagotovila od generala Franca, da gibanje čet v Španiji ni naperjeno niti proti Franciji niti proti Angliji. Španija je le poslala večje oddelke vojaštva v Maroko, kjer bodo demob ilizirani. To je vzrok za gibanje čet. Toda v diplomatskih krogih so pa začudeni, da je poslala Nemčija tako velik del svojega vojnega brodovja v španske vode. Diplomatski krogi pravijo, da v slučaju vojne lahko te nemške ladje prekinejo angleško in francosko zvezo z Ameriko, dočim bi nemški submarini poslovali v Severnem morju. Malo premoga Poroča se, da ima mesto Cleveland k večjemu še za deset dni premoga. Kot znano primanjkuje premoga, ker so premoga-rji že od 1. aprila na štrajku in 50,000 mož na delu v ladjedelnicah Zedinjenih držav, kjer se gradijo ogromne bojne ladje Washington, 19. aprila —Gla- 9,301. Letos 1. aprila pa je de- som vladne izjave se nahaja danes nad 50,000 v vladnih in privatnih ladjedelnicah, kjer se gradijo bojne ladje za ameriško mornarico. To je za 600 odstotkov več kot jih je bilo 1. jan. 1934. Dne 1. januarja se je nahajalo v vladnih ladjedelnicah 5,151 delavcev, dočim jih je bilo 3,150 .-iVipaslenih v privatnih, skupaj o- lalo v vladnih ladjedelnicah 34,-601 ljudi in v privatnih 15,721, skupaj 50,332. Ker pa je kongres odredil, da se zgradijo nadalnje štiri moderne oklopnice, se pričakuje, da bo tekom prihodnjega leta dobilo še najmanj 20,000 delavcev delo v privatnih in vladnih ladjedelnicah. Predsednik Roosevelt pošlje tudi japonski vladi notico, da preneha z vojnimi napadi Tokio, 19. aprila. — časopis Asahi trdi danes, da je zvedel iz ameriških virov, da namerava predsednik Roosevelt poslati japonski vladi osebno notico enake vsebine kot jo je dobil Hitler. Predsednik Roosevelt bo na-svetoval, da se skliče konferenca velesil, ki so zainteresirane na Dalnjem vzhodu. Ta konferenca naj bi poravnala prepir, ki obstoji med Japonsko in Kitajsko. Japonska vlada bo potrdila sprejem notice, ker se boji, da obstoji med Anglijo in Zed. državami nekak tajen sporazum, in ker je ameriška vlada poslala -skoro vse svoje vojno brodovje na Pacifik. Toda skoro gotovo je, da japonska vlada ne bo naredila kot uasvetuje predsednik Roosevelt, pač pa bo odgovorila, da Roosevelt ne pozna japonskega položaja kot mu ni znan evropski položaj. Italija je mobilizirala več vojaštva. Ogrski ministri v Rimu. Jugoslavija premišljuje Rim, 19. aprila.—Benito Mus- stra, kjer bosta nadaljevala po- govore s Hitlerjem. Pričakuje se tudi, da pride v Benetke jugoslovanski minister za tujezem-ske zadeve in bo imel v Benetkah dogovore z laškim zunanjim ministrom. Jugoslavija se ne more odločiti bo vršila v (Jlevelandu meseca julija in avgusta, se pričakuje najmanj 150,000 delegatov iz Amerike in iz drugih delov sveta. Ker v hotelih za toliko ljudi ni prostora, nameravajo v šole postaviti nekake vojaške postelje in bi delegati plačevali po $1.00 na večer za prenočišče. S tem bi'tudi šolski odbor dobil precej denarja. V prid češke E d ward Beneš, predsednik bivše češke republike, je prevzel vodstvo gibanja, da se zopet oživi čehoslovaška. Beneš se nahaja v Chicagu, kjer poučuje na univerzi. V Chicagu se je ustanovila provizorična češka vlada. žav, od Rusije do Italije, ker je v skoro slehednidržavi proučeval zrakoplovstvo. S svojimi bogatimi skušnjami bo lahko mnogo koristil Zed. državam. -o—- Kaj mislijo o položaju v domovini? Od prijatelja iz domovine smo dobili sledeče značilno pismo. Imena ne moremo priobčiti iz gotovih vzrokov. Piše dotični: Morda Vas bo zanimalo, kako je pri nas razpoloženje, saj imate še kake druge znance tukaj. Mi smo med dvema blokoma, in čutimo, da has bi oba hotela imeti pod seboj, tako Italija, kakor Hitler. Zato se čutimo še nekako varne, seveda samo za nekaj časa, mislimo do žetve, potem bo pa, kar bo. Imamo vtis, da smo igračke, s katerimi se velikani lahko igrajo. Vi v velikih državah ne veste, kako se lahko počutite ko ste varni pred takimi presenečenji, kakor nas najbrže čakajo. Kar je zadplo Češko, temu se ne izognemo mi, to zavest imamo vedno, in kaj to pomeni, si pač ne morete predstavljati. Za enkrat mislimo, da smo za par mesecev dobri, do žetve, kalčor sem rekel, medtem se bosta pa,najbrže sporazumela oba, kako si bosta delila zadnji del plena, to je nas. Mišljenje je, da Italijani do. Save in Zidanega mosta, štajersko pa Nemci, Hrvati bodo pa imeli z Madžari nekako avtonomijo, kot nesrečni Slovaki. Tak je položaj, vsega so pa krivi Angleži, ki so Čehe speljali do razorožitve, pa so se nadejali, da si bodo s tem kupili mir. Menda je prepozno za vse to, svet se bo delil drugače in svetovni imperij angleški je šel rakom žvižgat, če ne bodo še napravili naporov, ki bi jih morali pred leti, saj so videli, kam meri Nemčija, na svetovno prevlast! Amerika ne bo imenovala poslanika za Nemčijo Washington, 18. aprila. — Alexander Kirk, katerega dom je v Chicagu in ki je zadnje mesece zastopal Zedinjene države v Moskvi, je bil pozvan, da prevzame enake posle v Berlinu. Kot znano je predsednik Roosevelt še v decembru mesecu odpoklical ameriškega poslanika v Berlinu domov in se pričakuje, da ne bo imenovan nov poslanik, dokler se razmere med Nemčijo in Zedinjenimi državami ne izboljšajo. -o-- Tretji termin Na konvenciji Nestrankarske delavske lige v Bostonu je dobil predlog, da se podpira Roosevelta za tretji predsedniški termin, 137 glasov. Proti je glasovalo samo 19 delegatov. Organizacija šteje 82,000 članov. Zadušnica Sv. maša zadušnica se bo brala za pokojnim John Tomšič v petek ob 6:30 zjutraj v cerkvi sv. Vida. Prijatelji in sorodniki so vabljeni. Bogata beračica Mary Holmes, 79 let stara, je dosledno beračila po ulicah. Te dni je morala v bolnišnico. V njenem kovčku so dobili $9,000 v gotovini. * Državna postavodaja v državi Maine je zavrgla davek na verižne trgovine. so bila doslej vsa pogajanja brez uspešna. Dovolj premoga pa ima na razpolago The Cleveland Electric 111. Co. Zaloga lahko traja najmanj štiri mesece. Mesto rabi premog za svojo elektrarno, vodovodne naprave in razne mestne zavode. Mesto zahteva denar Mestna vlada se je obrnila na najvišjo sodnijo države Ohio, od katere bo zahtevala, da prisili plinsko družbo The East Ohio Gas Co., da vrne svojim 230,000 odjemalcem nekaj nad en milijon dolarjev, kar je računala preveč za rabo plina. Kompanija pobira 68 centov za 1000 kubičnih čevljev plina, dočim mesto trdi, da bi morala kompanija dobivati samo 55 centov. Kompa nija je prelomila s tem, pogodbo, ki jo ima z mestom. Odjemalci naravnega plina sedaj z zanimanjem pričakujejo kaj bo najvišja sodnija razspdila. Cleveland zdravo mesto Trgovska zbornica Zed. držav je včeraj podelila mestu Cleve-landu kot prvo nagrado, ker je najbolj zdravo mesto med mesti, ki štejejo nad 500,000 prebivalcev. To je že. tretje odlikovanje, ki je zadelo Cleveland tekom enega mesta. Naj prvo je pred tremi tedni dobil priznanje, da je najbolj varno mesto, te dni je Rdeči križ priznal, da je Cleveland največ storil v kampanji za pridobivanje novih članov in se daj pa še naslov "najbolj zdrave mesto." solini je odredil, da se nemudoma mobilizira nadaljno vojaštvo. Letnik 1913 je bil poklican pod orožje, šest letnikov laških rezervistov je bilo že prej vpoklicanih. Govori se, da Mussolini ne bo zavrgel poziva predsednika Roosevelta glede desetletnega miru. Mussolini bo odgovoril Roosevel-tu diplomatskim potom in bo pripravljen za nadalnja pogajanja. V Rim sta dospela ogrski mi-nisterski predsednik in minister za zunanje zadeve. Pričakuje se, da bodo v kratkem gotovi vsi koraki, da se Ogrska pridruži rim-sko-berlinskemu osišču. Iz Rima odpotujeta oba mini- na katero stran bi se obrnila, ali »roti Franciji in Angliji ali proti Italiji. S tem, da so Italijani zasedli Albanijo so povzročili nervoznost v Jugoslaviji. Mogoče bi bila Jugoslavija že prej v rimsko-berlinski zvezi, da ni prišlo do zasedbe Albanije. Skoro gotovo »e bo po pogovorih v Benetkah odločilo kaj stori Ju-goslavija v bodočnosti. Parnik Paris Havre, Francija, 19. aprila.— Francoski potniški parobrod Paris, vreden $12,000,000, ki je gorel vso noč, se je prevrnil in se potopil v pristanišču. To je že tretji parnik francoske linije, ki je tekom zadnjih pet let zgorel. Parnik je bil pravkar pripravljen, da odplove proti New Yorku, kamor bi pripeljal 3240 potnikov in 665 mož posadke. Izred pa straža je obkolila parnik Nor-mandie, ki je največji parnik sveta in ki je pripravljen za pot v Ameriko 26. aprila. Preiskava pri WPA Councilman Vanek bo te dni stavil v mestni zbornici predlog da se imenuje poseben odsek, ki naj vpelje preiskavo pri WPA kar se tiče mestnih projektov, da se dožene, če se igra politika pri WPA. Vstopnina Councilman Jack Dunn iz osme varde je nasvetoval, da naj župan Burton vpelje vstopnino za ljudi, ki prihajajo k sejam mestne zbornice. Tako si bo Burton morda pomagal iz finančne zagate. Slov. moška zveza Podružnica št. 3, Slovenske moške zveze ima nocoj, v četrtek ob 8. uri svojo sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Zakaj je bila mornarica poslana na Pacifik? Washington, 9. aprila. Predsednik Roosevelt se je danes na konferenci s časnikarji izjavil, da je pošiljatev ameriške vojne mornarice na Pacifik nekaj popolnoma normalnega. Amerika nima nobenih vojnih namenov. Mornarica je bila poslana šest tednov pred časom kot običajno druga leta. Mornarica je dobila povelje, da odplove na Pacifik kmalu potem, ko je poslal Roosevelt Hitlerju in Mussolini ju notico, da mirujeta za prihodnjih deset let. Učitelji na štrajku Iz Pemisylvanije se poroča, da je tam sedaj že 7500 učiteljev in učiteljic na štrajku. S štrajkom so začeli, ker ne dobijo plače od države. Država bi potrebovala do $20,000,000, da poravna vse šolske dolgove. Klub društev SND Redna seja Kluba društev S. N. D. se vrši v petek 21. aprila v spodnji dvorani SND. Pričetek točno ob 8. zvečer. Zastopniki so prošeni, da se polnoštevilno udeležijo te seje. — Tajnik. • Zadušnica Za pokojnim Matija Oberstar se bo v petek brala sv. maša ob 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Vida. j Prosi se številne udeležbe. AMERIŠKA M DOMOVINA *--------AMERICAN IN SPIRIT FOREICN tJ^TV^Oo SLOVENIAN MORNING I — IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER ° ' CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, APRIL 20, 1939 , _ LETO XLII. —VOL. XL1I. »To /j., • & "i se je v mestu razširila Cj da namerava biti Adam Kbi •• * councilman 23- var-IpoVsi testni blagajnik in se-Ka , n* clerk v uradu okraj-voditelj demokrat-an^e v mestu, ker mu bo ■L6 baje zediniti obe fakci-Wr , atov v mestu, ■a) p, arnm se je zadnje čase RiJJOngwerjeve skupine, to-KJj .' postane Damm vo-I, j^fcel od Gongwerja, pač Kil , er0eve skupine. Damm K«; ^'Pravljen prevzeti ome- W Urad. B ''I'D' * r Je malo upanja, da pri- P!5^ zahteva, da se Amerika r1 Proč od Evrope. Vtikanje v I We razmere pomeni vojno Lj m?ton, 19. aprila.— Po- s s |£.ei*el predsednik Roose- Pltijj .Jeviti govor glede ev- ne; P Do at°rjev, se je v kon- da Puj. °vno pojavila zahteva, iz It, '*a drži roke proč od Ev- liš< PK 62 °z'ra, kaj se zgodi v ne: fSm * ■ ga ■ ]t " času se pa naznanja, ivi)]- dnikov govor imel dn ■je 'V na svetovno mnenje ka BwT^ pri^e, ^ pr*" pl* H j, 11 m sporazuma kot pa pii °r°ttl predsednika Roo- še^ ■W • se' Riti ^ je oglasilo že 31 dr- lstr; 'davile, da se popolno- je ®b;,Jaio s predsednikom. Fi ■ Roosebelt osamljen, je Bhus^f Mussolini in Hitler pr a> Pač pa nadaljevala da I, v.. -o-- m de^!zka cena ^icam The Cleveland •nj,^ niso bile še nikdar je Rjbot!. te dni- Delnice so st »v. y1 Prodajale po 16 do- m R^aJi^h so bile vredne nad m RVJev; Cena pada, ker R ■tyj , ^ in kompanijo ne mo- g; I 0 sporazuma. pS »Savani brivci J£ »JVH|( misar za licence je 7/c tri brivce, ker so n ■vLa so odjemalci priha- e] Vtlice po 6:30 uri zve-R\B r m^ Poroka i: s Sv> Vida se v soboto r m l04p°r°eita Miss Therese •KV69th st- in Mr- ' KsVec-iz West parka- \ BHi Ob 9. uri zjutraj. " K'11' k 80 prijazno »He^' ma8*- Naše iskre" .n ■ ». ^ademu paru! na tekmo r ■ Hj kleta od društva št. RHtn Se Podajo na keglja-|5'iti?V Joliet. Tekma se t E®V 'aprila-Iz Clevelan- KS1^6''0' Ana Budan* Ma" b Alice Meglich, Ana fi BJ' ^,Kosalie Jerman. Tvrd-'na in Sinovi jim je ■VJ^ 80 se lahko podale |r,v^,atekmo. Tvrdki prav i;%^oroknka f(l lr- in Mrs. Augustin E. 170th St. je te ^tica štorklja, ki je IN ]JV Zal° hčerko. S tem Andrew in Mrs. ^rap1^ JI« stari oče, oziro-w\ • ma- Vse je zdravo. lskrene čestitke! AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 20, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Cleveland, Oblo Published dally except Sundays and Holiday«_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto (6.60. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta «3.60 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto 15.50; pol leta (3.00. Za Evropo, celo leto, (7.00. Posamezna Številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: D.S. and Canada, (5.60 per year; Cleveland, by mall, (7.00 per year. U.S. and Canada, (3.00 for 8 months Cleveland, by mall, (3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carriers, (5.50 per year, (3.00 for a months. Europe&d subscription, (7.00 per year. Single copies, 3c —.......—........—•—•—•—•—■—•—•— BESEDA IZ NARODA i" * * * *—» .......————•—.—.—•—■ « •—■—»— Cleveland bo letos praznoval! JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1B09, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. < «=€*;>83 No. 92, Thurs., April 20, 1939 Humanitaren apel Med dnevnimi novicami je bilo poročano te dni, da je dirigiral predsednik Roosevelt izreden apel na Hitlerja in Mussolinija. Njegova poslanica evropskim diktatorjem je v velik kredit našemu predsedniku obenem pa velike koristi za splošno človeštvo. Gospoda Hitler in Mussolini sta postala radi predsednikovega apela skoro zmešana. Poslanica je oba zadela nepričakovano. Dočim laško in nemško časopisje rohni, pa oba diktatorja molčita in. premišljujeta kaj bi odgovorila Rooseveltu. Res je, da je predsednik Roosevelt edina oseba na svetu, ki lahko našteje diktatorjem nekaj bridkih resnic v brk. Predsednik je spregovoril za stotine milijonov ljudi, katerih glas sicer ne more v javnost kot gre glas predsednika Zedinjenih držav. In te stotine milijonov sovraži vojno, ljubijo mir, toda postanejo prve žrtve, ako se slučajno razvije vojna.. Predsednik ie s posebno iskrenostjo apeliral direktno na oba evropska diktatorja, ki sta danes najbolj odgovorna radi nestalnega položaja, ki prevladuje v Evropi, pa tudi po ostalem svetu. Predsednik prosi, da dovolita oba diktatorja narodom sveta nekoliko oddiha, tako da zadeve, ki danes vznemirjajo svet, lahko pridejo pred ljudsko sodišče, pred katerim se bo lahko mirno razpravljalo, ne da bi se ubijalo ljudi. Osebno je obljubil obema diktatorjema, da se bo naredila pogodba z najmanj 30 narodi, ki so pripravljeni slediti mirovni akciji in garantirati, da ne pride do vojne. Seveda Roosevelt ni govoril napram diktatorjem kot pooblaščeni zastopnik Zedinjenih držav, ker v demokratskih državah nimamo enakih zastopnikov. Roosevelt je govoril kot privatnik, toda kot začasni upravitelj najbolj važnega urada Zedinjenih držav da mogoče najbolj važnega na svetu Govoril je kot plemenit humanist, kot mož, ki ima pogum, da izrazi javno svoje ideje, kadar je prepričan, da bo z njimi ko ristil svetu in njega napredku. Kot je predsednik jako točno izjavil v svojem apelu, je resnica, da je sedanja doba zrela in pripravna za vse stranke, da prenehajo s sovražnimi načrti in da se brigajo za splošno blaginjo narodov. Nobena armada se ne nahaja na pohodu, noben ultimatum ni bil izdan, nobeno skrivanje ni potrebno Kdor pošteno misli, danes ne bo zahrbtno deloval proti svojemu sosedu. Ako podasta Hitler in Mussolini, kot je nasvetoval pred sednik Roosevelt, pozitivna zagotovila, da tekom prihodnjih deset let ne bo nobenih sovražnosti, nobenih ropanj držav, nobene vojne, in če ostali narodi podelijo enaka zagotovila, tedaj bo ves svet prežet z novim zaupanjem, oddahnil se bo in svetu se bo godilo bolje kot če bi korakajoče armade izvo-jevale največje zmage. Roosevelt ni niti od Italije niti od Nemčije zahteval v svojem apelu, da odstopiti od tega, kar že posedujeti. Predsednika briga kaj prinese bodočnost in je pozabil na sedanjost. Naj misli kdorkoli kar hoče o zasedbi Abesinije, Avstrije in Čehoslovaške — svet je tozadevno že podal svoje ogorčeno mnenje — pa so sedanji problemi vprašanje bo dočnosti in ne sedanjosti. Svet mora spoznati resnico, da Amerika ne govori radi sebičnosti, iz strahu ali onemoglosti, pač pa s prijateljskim glasom, v najboljši volji, da bi narodi sveta v miru medsebojno živeli. Mi ne vemo, če bo Italija in Nemčija poslušala glas Amerike, ki je danes glas predsednika Roosevelta. Slednji je ponudil jako priprast, toda iskren program, in če ostane Italija kot Nemčija gluha, tedaj se nam zdi, da svet ne bo samo zadela začasna katastrofa, pač pa bosta končno oba diktatorja morala iti skozi ono usodo, ki je zadela že prej enake vladarje Ne samo demokracija prosi za mir in za stalno varnost v življenju, pač pa tudi številni drugi narodi, ki živijo pod raznimi vladami. Svet nikakor ne želi vojne, civilizacija bo uničena, ako nastane sedaj splošna vojna. Predsednik se tega zaveda. Evropski diktatorji so dobili priliko, da dokažejo, da so za mir. Stotine milijonov ljudi trdno pričakuje, da se bosta diktatorja podala in ohranila življenje milijonom in delovala v bodočnosti za boljši mir. ....................-—*—-—-——■—.----- - Kaj pravile! j ......................—•—*—•—-—-« Clevelandsko ameriško časopisje pravi, da demokratje ne morejo dobiti kandidata, ki bi zmogel ato Burtona. čakajte, vam bomo mi povedali za enega, ki bo Mr. Burtona tako zavrtel, da se mu bo pri belem dnevu sanjalo in ta mož bi bil naš rojak in sodnik — Frank J. Lausche. Pa recite, če ni res! Samo če bi hotel iti France v dirko. Slovenski oziroma jugoslovanski javnosti tem potom sporočam več zelo važnih stvari, ki se bodo dogajale letos v naši metropoli, v Clevelandu. V tem mestu se bo namreč vršila mednarodna razstava perutnine, ki bo zvezana s konvencijo delegatov perutni-narskih društev. Razstave in konvencije se bodo udeležili de-legatje iz vsega sveta. Ravno tako bo na razstavi perutnina iz vsega sveta, ki si jo bo vredno ogledati. Tukaj boste videli perutnino, kakršnih pasem še niste nikdar videli. To bo zanimivo za vsakega, zlasti pa za farmarje in one, ki se pečajo s kokošjerejo in perutninstvom sploh. K temu znamenitnemu dogodku naj pa omenjam še eno veliko praznovanje, ki se bo tudi vršilo v Clevelandu, ki bo zlasti pomembno za vse ameriške narodnosti in zlasti za one, ki so si zgradili v clevelandskem mestnem parku svoje kulturne vrtove. Ti kulturni vrtovi bodo namreč uradno odprti po predsedniku Zed. držav, Franklin D. Rooseveltu. Kaj sličnega se še ni vršilo nikjer v Ameriki, niti drugod, zato je pa to toliko večje važnosti. Perutninarski kongres ali razstava se prične v petek 28. julija in bo trajala enajst dni. V nedeljo 30. julija se pa vrši mednarodna parada, katere se udeleže vse narodnosti v svojih sijajnih narodnih nošah. Takrat se bodo narodnosti kosale, katera se bo bolj postavila. Takrat Slovenci gotovo ne smemo biti zadnji, ampak prvi! K razstavi in kongresu perut-ninarskega udruženja se pričakuje nad pol milijona ljudi. Tudi naših ljudi pričakujemo takrat od vseh strani veliko. Gotovo se spominjate, kako smo se lani pognali, da smo dobiti ta kongres Cleveland. Vsa večja mesta Zed. držav so se trgala zanj. Zato pa pišem ta dopis, katerega naj bi iz prijaznosti ponatisnili naši časopisi po Ameriki, da bo naš narod vedel o teh slavnostih v naši metropoli in se istih lahko udeležil. Vse podrobnosti o predpripravah bomo pravočasno sporočili v javnost, da se bodo znali ljudje ravnati. Vsi'tisti, ki ste letos "namenjeni obiskati Cleveland, uravnajte si čas tako, da boste gori omenjene dneve lahko tukaj. Zlasti pa ne zamudite praznovanja vulturnih vrtov, ko bo tukaj sam predsednik Zed. držav. Takrat bo skupaj nastopilo kakih 27 raznih narodnosti. Rojaki! V Evropi se narodi jbčejo, ker izgubljajo svojo rodno zemljo, ki jih je rodila. V Ameriki nam dajejo pa najvišji predstavniki dežele priznanje in pravice, da smemo tukaj javno pokazati in gojiti svoje narodne običaje. Zato je pa naša dolžnost, da se začnemo že zdaj pripravljati za to narodno slavlje, da pokažemo, kako smo hvaležni naši novi domovini Ameriki, ki nas je tako gostoljubno sprejela pod svojo streho in nam dala na presto gojiti svojo narodnost, šege in navade. Pazite na nadaljna poročila. Vsn društva in klube pa prosimo, da na tisti dan ne prirejajo lobenih drugih prireditev, ker bi bilo to v nekako preziranje vsega tega, kar je za vse narodnosti v čast. Zastopniki raznih narodnosti v Clevelandu redno zborujejo in se posvetujejo glede najboljše izpeljave tega praznovanja. Vsem tem zastopnikom je laročeno, da imenujejo posebne odbore, ki bodo pomagali iavesti to slavlje do popolnosti. Saj bo to v čast narodu, v slavo našega imena. Anton Grdina, predsednik Jug. kult. vrta. pojdite na seje in pometite smeti izpred nog in mir bo zavladal v naselbini in v časopisju. G. Y. . . Glede pošiljanja denarja Cleveland, O.—Poročano je že bilo v časopisih, da ni dovoljeno pošiljati denar v razne evropske države. To se tiče samo gotovega papirnatega ali kovanega denarja. Ker pa ljudje to napačno razumejo, naj služi javnosti sledeče pojasnilo. Denarne pošilja-tve so še vedno v veljavi in denar še vedno pošiljamo v razne evropske države, kjer se ta denar, potom nakaznic, tudi točno izplača. Kot rečeno, denar se pošilja le potom nakaznic, ne sme se pa pošiljati izrecno papirnat ali kovan denar. Na primer: iz Amerike ne morete poslati v Jugoslavijo bankovcev, bodisi dolarjev ali dinarje. Enako se ne sme po šil jati enakega denarja od tam sem. Lahko se pa še naprej pošilja denar potom denarnih nakaznic. Recimo, da imate vi bankovec za deset ,sto, tisoč dinarjev. Tega ne morete poslati domov. Lahko pa za isto vsoto pošljete potom nakaznice. Torej samo bankovcev ali kovanega denarja se ne more poslati, kakčr se je včasih delalo, da se je delo bankovec kar v pismo, bodi dolarske bankovce ali dinarske. Kot rečeno, denarne nakaznice pa še vedno pošiljamo kot prej in so izplačljive v vseh evropskih državah. Toliko javnosti v pojasnilo. Steve F. Pirnat in Joseph Grdina, zastopnika parobrodnih družb, 6121 St. Clair Ave., Cleveland, O. -o- Brezpomemben boj >- Kdor pozna Frank Barbiča bo vsak pritrdil, da ž njim je vsak argument in boj brezpomemben. Možak je že zdavnej zamenjal resnico za laž in končno kar napiše ni drugega kakor vezanje otrobov brez vsake logike in oblike. čemu človeku, ki ne zna nič drugega kakor polke in. valčke vrteti, obračati pozornost in mu delati brezplačno reklamo. Pustite otroka pri miru, da ga še bolj ne pokvarite. Kupite mu rajši piščalko iz repe in Francelj se bo stisnil za grm in igral žabji marš. Edino in uspešno orožje proti Barbičem in njemu enakim so-drugom itak držijo v rokah katoličani, če bi ga znali uporabiti. Kratko rečeno: če bi katoličani hodili na društvene seje, konference narodnih domov ter se kompaktno udejstvovali na društvenemu polju ter izvolili v urade može, ki so katoliških načel, ne bi niti eden socialistov mogel nikjer dobiti, razen pri njih klubu, društveni urad. Tukaj je že-belj, ki bi se ga moglo zabiti in konec bi bilo rovarenja in sramoten j a. Tudi Moleki, Grili, Zorkoti in drugi bi zgubili besedo v javnosti. Prepričani smo, da nad osemdeset procentov je članov in delničarjev pri naših društvih in narodnih domovih dobrih katoličanov, pa kljub temu neznatna manjšina zapoveduje ogromni večini. Katoličani, tukaj je potrebno se ustaviti, o zadevi nekoliko premišljevati, se organizirati in podvzeti resno delo, ki bo rodilo zagotovljen in obilen sad. Vse prerekanje, vsi argumenti in vse odbijanje napadov ne pomeni nič, če ne bo proti njim uporabljeno orožje, ki ga katoličani držijo trdno v roki. Da bi imeli socialisti to orožje v rokah kakor ?a imajo katoličani, ki ga ne znajo izrabiti bi že vsi bili katoličani postreljeni in obglavljeni. Ali ni to smešno, da edien zapoveduje stoterim in poleg tega vas depijo, da imate enake pravice. Dvignite svojo glavo ob času, Nekoliko o Ilirija Jr. in Hi Cleveland (Colilnwood), O. Poročamo nekoliko, da bo javnost vedela, kaj vse se godi pri pevskih zborih Ilirija Jr. in Hi. Skozi vse leto, zlasti pa skozi zimski čas se je mladina pridno vadila v petju. Ilirija Hi vam to dokazuje vsako nedeljo pri zadnji sv. maši s krasnim nabožnim . petjem. Tako nekoliko pomagajo zboru Iliriji, ki itak poje vsako nedeljo pri dveh sv. mašah. Tako je zbor Ilirija Hi že sedaj v veliko pomoč fari, sčasoma bo pa še bolj. Poleg teh je pa še zbor Ilirija Jr. Teh je pa ko listja in trave. Tudi ti so se ves čas pridno učili petja in sedaj nestrpno čakajo dneva, ko bodo pokazali kaj znajo. Na ta dan hočejo posebno počastiti slovenske matere in zato so si izbrali za svoj nastop ravno Materinski dan 14. maja, ko bodo v Slovenskem domu na Holmes Ave. nastopili skupno in vsak oddelek posebej. Slovenskim materam v počast bodo podali krasen koncert. Vstopnice so že sedaj na razpolago ter se prosi vse ljubitelje slovenske pesmi iii pa one, ki znajo ceniti delo in trud pevovodje, pa dobro voljo mladine, da si pravočasno nabavijo vstopnice. Poleg petja bo tudi živa slika Ave Maria, katere gotovo niste še pozabili od lani. Letos bodo skušali pa še vse izboljšati. Vstopnice se dobe pri vseh onih, ki spadajo k zboru, dobite jih tudi pri uradnikih, ali pa. pri John Trčku, 15608 Holmes Ave., ali pri Frank Lavriču na 15601 Holmes Ave. Prihodnja seja za ta koncert se vrši na 30. aprila po blagoslovu v Cerkveni dvorani. Za takrat ste prošeni zlasti starši, da pridete na sejo, ker je potrebno, da ste vsi navzoči. Že pri zadnjih koncertih smo imeli nekoliko smole z godbo za ples in vemo, da oni, ki radi plešejo, niso bili postrežem kot bi bilo potreba. Zato pa zdaj z veseljem zapišem, da je za letos tudi v tem oziru dobro preskrbljeno in bo igral Country Melody Club, ki bo tako igral, da se bodo še matere zavrtele, ne pa samo mladina. Vabljeni ste vsi, da se te prireditve udeležite. Pozdrav vsem skupaj — predsedsnica. Izropani Madrid Po zavzetju zadnjega ostanka republikanske Španije se izve če dalje več podrobnosti o terorju in njihovem vladanju. Najbolj žalosten je obhod po svetovnoz-nanem muzeju del Prado v Madridu. Prvi, ki so zopet stopili v ta muzej, ko so Francove čete vkorakale v glavno mesto, so se jokali, ko so videli razdejanje, ki so ga rdeči napravili na tem mestu. Slavna Velasquezova dvorana je popolnoma prazna in samo nekaj pozlačenih okvirjev, ki leže napol razbiti na tleh, priča, da so tukaj nekdaj visele slike največjega španskega umetnika. Prav tako je prazna dvorana, v kateri so visele umetnine slikar ja Greco. Enako pusta in prazna je rotunda z najslavnejšimi slikami Goye z njegovo najbolj znano sliko rodbine Karla IV. vred. Nobenega van Dycka, nobenega Raffaela, nebenega Murilla ni. več. Kakor vemo, so rdeči večino teh slik prenesli v ženevo, da bi dobili posojilo za svojo strahovlado. Sicer bodo te slike prišle že v teh dneh iz ženeve nazaj, toda ugotovilo se je, da je veliko slik in tudi gobelinov sploh izginilo. Vač Goyevih slik in gobelinov je zadnji ministrski predsedniki rdeče Španije Negrin prodal in denar pridržal sebi. Prav tako so rdeči oblastniki prodali velik del vseh slik in kipov ter gobelinov in umetnin umetniške obrti, ki so jih miličniki zaplenili v gradovih, palačah, cerkvah in samostanih. Rešenih je samo nekaj Stradivarijevih vijolin iin zlati oklep Filipa II. Za ta denar živijo sedaj voditelji bivše špan. republike v inozemstvu. Rdeči poglavarji so tu tudi zadnje dni, ko so se čete nacionalne armade že bližale, ropali in pokradli, kar je še ostalo. Tako je v Madridu zadnji rdeči notranji minister Garrillo popolnoma oropal nemško poslaništvo. Ko je novi nemški poslanik von Stoh-rer prispel 30. t. m. v Madrid in se podal v palačo nemškega poslaništva, jo je našel popolnoma prazno in opravo razbito. Ople-nili so tudi vso dragoceno knjižnico, ki si jO je prisvojil Garrillo. Vedeti je namreč treba, da se je v palači nemškega poslaništva lansko zimo naselilo rdeče notranje ministrstvo. V njem so sedaj našli veliko orožja, še več pa steklenic vina in žganja. Denar iz blagajn so rdeči oblastniki odnesli ves s seboj. število ljudi, ki so med državljansko vojno v Madridu pomrli, predvsem zaradi lakote, nesnage in pomanjkanja, je ogromno. Kar se tiče vojske same, se je pokazalo, da ni resnično, da bi bil general Franco imel več človeškega materiala nego rdeči. V odločilni bitki v Kataloniji je stalo nasproti 350,000 vojakom nacionalne armade 300 tisoč rdečih vojakov. Denarja, orožja in letal so imeli rdeči na razpolago več nego general Franco, ker so vse orožarne v Angliji, Franciji in znani škoda v ČSR, kakor tudi vsa vojna industrija na Uralu rde-Jim dobavljali neprestano orožje. Zmaga generala Franca je izključno zasluga narodne zavesti njegove vojske, njena moralna nadmoč, pa tudi večja vojaška sposobnost, zlasti glede topništva in letastva. Nacionalna infante-:ija pa se je odlikovala po svoji vdsoki morali, česar o rdečih ni mogoče reči, ker so tam rušili ako moralo kakor disciplino najslabši mednarodni elementi in pa boljševiški komisarji. Kar se ti-ie orožja, bo število vsega mate-rijala, ki je padlo v roke genera-a Franca, kmalu objavljeno in jo Evropa videla, kako so Wick-Drs, škoda, Creuzot in ruska državna orožarska industrija dobavljali rdeči Španiji ogromno materijala, tako da bo ves svet presenečen. Najvažnejši činitelj v porazu rdečih je bil popolen politični in upravni nered, ki je oviral delovanje armade. Komunisti, socialisti in anarhisti so se med seboj ljuto pobijali. V vojski sta vodila komuniste generala Lister in Modesto, napadalni oddelki pa so bili sestavljeni iz sodrge in iz navadnih zločincev in se je polnovredno borila samo divizija Lister in pa tisti oddelki, ki so jim poveljevali častniki iz stare dobe. Hud je bil spor tudi med socialisti in komunisti, ki je spomladi 1. 1938 privedel do odstopa ministra Prieto, ki je bil pri socialistih zelo priljubljen in je nekoliko zadrževal komunistični terorizem. Notranja uprava dežele je bila pod vsako kritiko. Načelniki so kradli in ropali ter strahotno Za nas ste glasov3' V i r Za dobo let, kar amo služili tej «» ^ K> naši mnogi odjemalci sodniki in PorC",>su t»» f ločevali o naši zmožnosti postreči v J Kot rasejo naši odjemalci, je se v vaša sodba zelo laskava. ZahvaljuJe^1j8lDy vaše zaupanje in zadovoljstvo; oblJu £e jfi bemo vedno potrudili, da bomo vredni zaupanja tudi v bodoče. LOUIS FERFOLl* . SLOVENSKI POGREVfhgfi' 3515 E. 81st St. ^ j Žnfl J- —Dnevna in nočna postre y\ verižili. Popolnoma neU ^ je bil promet in pa oskrba P1^ valstva z živili. Ponekod j« riža in olja toliko, da bi se° v njem lahko utopil, na tiv, je bil nečloveško drag intan1'1 so imeli anarhisti v roka" rjff vo, ga niso hoteli dati na , lago svojim političnim na™: nikom, in narobe. Omeniti je treba tudi ta^ no "peto kolono," to so fr^ pristaši v rdeči Španiji) ki j sti v Madridu na skrivne"1 ^ kolikor so mogli, da r1151-10^ režim in to kljub vsemu te j Peta divizija je dajala ni armadi informacije, k' ^ le dragocene, je pospeševa stvo iz vojske ter tudi o > delala rdečim težave, Pr°'^ rim so bili zaradi izvrstne jj organizacije brez moči. j V Madrid se počasi vr»^ malno življenje. Od daneSid se je zopet začela svobOM govina in se pojavlja na ^ premog in bencin, česar j čase ni bilo dobiti niti ko®* 1 ma kaplje. Povsod je P vto osirotelega ljudstva. J hranijo kuhinje nacion8 Jk made. Zlasti so nesreč«1 I ki jih je cele trume. 29. n13 JI se pokazali na madridsk1 I cala vprvič dve redov"11 ^ i vseh cerkva so ostale sil;jJ kapele, v katerih so da'1^ 1 redovniki prve svete "j1 jji duhovščine so rdeči P° ^il Sedaj se jih je vrnilo J? J so se zbrali v škofij1' fov namestnik začenja 0 ^M rati redno službo božjo- f niki so vsi še oblečenicl 1 ŽIV OTROK V KRS1"1 P MRLIČA V mrtvašnici splos'1®. $ nice v Padovi v ^ pred kratkim zgodi' ki je razburil vso dal povoda za naJ'ftrrejl iskavan ja. s Dva dni P ^ cesti našli m r t v e g A starčka, ki so ga P0^ mrtvaški oder v mrt^pj|l preden pa so ga P° ^ If prišli njegovi sorod'1^^ si ogledali njegovo rt,-l tudi potrdili, da j« * j grešani starček, nik. Ko so bili Borfp*. zbrani okrog rakve 111 ^ slavljali od pokojni ' žili, da je črna Vre pij katero je bilo truP^ i njeno, na enem ^ i' ravno napeta. & . ^ njih radovednost 111 ,i<[ ru, vzdignil je Prepl'eJi f kazal se jim je f Poleg mrtvega sta!%i>.^ žal majhen otrok, ben, s celimi Perl®.]ai ustih, ki ga je dllS' bil že po vsem °brazj/ Hitro so poklica11 . / ki so otroku Potef^,et^ ust in ga oživili z 11 hanjem. Zdravniških uspela in otrok Je^^v hal in zajokal — JO, i šen. Oblasti domne '' ■/ je nekdo hotel zato ga je v tem • ^ žil poleg mrliča v flgr da bi bil z njim t pokopan. Naklep ^ F čudnih okoliščina^ pIn\ čil, ker so otroka no našli v rakvi- uvedle najstrožjo ^ kdo bi zmogel čin nad ubogim"^* WINNETOU Po nemikem izvirniku K. Maya . __„ g AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 20, 1939 --------- » Novice iz češko-Moravske Našli so zelo primeren prostor. Parker in Stone bi nam ga naj pokazala, Sam Hawkens pa se je oskrbel z živili in nemudoma odšel ven v ploho na poizvedovanje. Napotil se je peš, dejal je, da se laže skrije, ko pa če bi bil na konju. Ko je izginil za sivim za-storom naliva, mi je bilo, kot da se nam bliža katastrofa z naglimi koraki. Silni naliv je prav tako naglo minil, kakor je prišel. Nebeške zatvornice so se zaprle in solnce je zasijalo toplo in žarko kakor vse dni. Iznova smo šli na delo. Merili smo po ravni, od treh strani z gozdi obdani savani, tod in tam je stal kak grm. Svet za merjenje ni bil težaven in naglo smo napredovali. Pri tem sem opazil, da je Sam davi čisto pravilno napovedal učinek dežja. Dve sto ljudi je jezdilo pred nami, toda niti ene konjske stopinje nismo videli. V dežju se je trava naglo spet zravnala in če je kje kaka sled ostala v suhi prsti, jo je naliv razmeh-čal in izbrisal. Niti slutiti niso mogli Apači, da skrivamo dve sto zaveznikov v bližini. O mraku smo prenehali in scouta sta nam povedala, da smo čisto blizu mesta, ki si ga je Hawkens izbral za bojišče. Rad bi si bil prostor ogledal, pa je bilo že prepozno. Drugo jutro smo kmalu primerili do potoka, ki se je iztekal v majhno jezero. Potok je bil najbrž običajno suh, kakor vsi potoki v tistih krajih, po nalivu prejšnjega dne pa je bil do roba poln vede. Tudi jezerce je bilo polno. Ozek travnat pas je peljal s savane k jezeru, na desni in levi obrobljen z drevjem in grmovjem. V jezerce pa je molel polotok, tudi poraščen zi drevjem in grmovjem. Tam, kjer je visel na celini, je bil polotok ozek, zunaj na jezeru pa se je razširil v skoraj okroglo ploskev. Podoben je bil ponvi, ki leži z ročajem na suhem. Onstran jezera je vstajalo položno gričevje, poraščeno s listnatim drevjem. "Tule je tisto mesto, ki si ga je Sam izbral!" je razlagal Stone in ogledoval polotok z- obrazom vojskovodje. "Tale polotok je kakor ustvarjen za naše namene." Tudi jaz sem se seveda ogledoval na vse strani. 'Kje pa so Kiowe, Mr. Stone?" sem ga vprašal. "Skrili so se, zelo dobro so se skrili! Napenjajte oč*, kolikor hočete, pa ne bodete opazili niti nosu kakega Kiowe. In vendar vem, da nas zelo dobro vidijo in bistro opazujejo." "Torej kje so?" "Le počakajte, sir! Najprvo vam moram razložiti, zakaj si je iaš navihani Sam prav ta prostor izbral za bojišče. Savana, ki ste po njej danes merili, je poraščena z grmičjem. In grmič je olajšuje Apačem nji-love namene, neopaženi se nam 3odo lahko približali, ker bodo za grmičjem našli kritje. In poglejte tisto ozko, odprto savano, ki pelje sem k jezeru! Ako se na tej savani utaborimo in zakurimo ogenj, bo svetil daleč ven po poti, po kateri mora sovražnik priti. Privabil bo torej Apače in čisto udobno se nam bodo lahko približali za drevjem in grmovjem ob obeh straneh savane. Povem vam,*mešurs, lepšega prostora za napad nismo mogli najti!" Njegov dolgi, suhi, od solnca zagoreli obraz je žarel zadovoljstva in veselja. Nadinženjerju pa menda ni bilo prav nič prijetno pri srcu. Majal je z glavo in dejal: 'čudni ljudje ste, Mr. Stone! Se tale človek veseli, da ga bodo lepo in udobno napadli! Povem vam, čisto nič se ne veselim napada, najrajši bi se še nocoj kakorkoli izmuznil." Vojni minister bivše češkoslovaške armade Jan Syrovy je poveril generala Hrabčika z nalogo, da likvidira čsl. armado in v ta namen se je v Pragi sestala mešana čsl.-nemška vojaška komisija, katere delo se bliža svojemu koncu. Nemška armada je že prevzela ves številni vojaški materijal, zasedla vse kasarne in tovarne orožja in arsenale z mu-nicijotako, da preostaja samo še likvidacija moštva. Iz zakona o nemškem Protektoratu nad češko in Moravsko je jasno razvidno, da Nemčija v svoji armadi ne želi ne-nemških vojakov in tako nastaja velik socialni problem kam z 20,000 častniki in podčastniki in približno s 100,000 vojaki. Delno bo za njih preskrbljeno pri javnih delih, ki jih sedaj vrši avtonomni češko-moravski Protek-torat, nekateri bodo odšli v tujino, kjer se bodo udejstvovali kot tehnični inštruktorji v raznih tujih armadah, preostali pa — in . njih bo pretežna večina — bodo j po izjavi maršala Goeringa dobi- » li delo v okvirju nemškega štiri- ^ letnega gospodarskega načrta po možnosti v oni stroki, v kateri so . izučeni, sicer jih bo pa nemška g vlada po potrebah svojega gospo- ~ darskega načrta prešolala na že-Ijeno stroko. Tudi iz slovaške republike in iz j zasedenega ozemlja Karpatske Ukrajine so se že vrnili vsi vojaki češke narodnosti, seveda vsi razoroženi že pri odhodu iz teh i pokrajin. s Prejšnja belo-modro-rdeča za- : stava češkoslovaške republike je i zaradi novo nastalega položaja ] postala brezpredmetna in zato ] neveljavna. Odslej bo na ozem- ; lju avtonomnega češko-morav- i skega Protektorata dovoljen če- : ški narodni znak, belo-rdeča za- : stava, ki bo izvešena ob slavnost- < nih priložnostih vedno na levi : strani istočasno z nemško drža- ; vno zastavo s kljukatim križem. Odprto ostaja vprašanje državne himne in praznovanje državnih in narodnih praznikov. JI) PriPraven- Ka;jti za M2,niTvsak poljubfpro" J jL ri sa pG m 1S" jR/ Spat! Govorili smo več jutri pa bomo šli na lrlk- r«v i, Je Povedal. Sam je sto- ;n jse ie storiti dalo, govor- mc (olj" Gibanja je bilo več ko mt počakati je bilo treba, ka- br dogodki razvijali. ki mJe bila precej neprijetna, šn l^ter je zavel po preriji vc >rna' razpihal v vihar. j^1 Jutru je bilo že tako mr- va je pošteno zeblo, vk- ob da smo bili na višini je: lliu Tak mraz je redkost to rajih. vsi smo se. ■1 In to je za nas ze" s If s, 1*4 fjMe? Poglejte, kako je o; i,/« okoli poteptana! Ko 5) \tu mimo šli, bi koj u ^ 4 je bilo več ljudi v ta-L80 je bilo, ko sta nas d Vi tiskala. Sled naše-ij k Joi bila vidna še tri, šti- s , W e Pa bo deževalo, se bo *Pet osvežila in dež bo s sledove zabrisal. Y Pojdem s Kiowami, r " m Primeren kraj za na- \ jR£ vzamete s seboj?" fliSu.'i 'ih sicer zaenkrat lah" »l^J v taboru, toda čim- -'uftijj, eK tem prej izginejo • Jk Ve sledi. Vi pa lahko za delo. primete." Tanguo in govoril z JXvalu nato sem videl, da rfvV*1, dal znamenje, jt^.^iki so pobrali orož-!\CVkg0' Poskakali na ko: ^fVfdili g Tanguo in Sa- «h • Tudi stone in Park" mljala Sama. Se samo po sebi, je l'Igrati prostor za na-r d^1'' naše proge. Če bi se ' K oddalJi1' bi ute^nili J "ilj. zasumiti, mi pa bi v®--... :V V % smo merjenje in y * ttašim zaščitnikom. $ |Sj \ Pa smo morali delo se je namreč, naPovedal. Ulil se je i>1J' dež, kakršen je mo~ zemljepisnih širi- 'ISt '?eŽU''e le Prav redko> ? pij * toliko silo, kot da se ^jjj^galo v oblakih. f ^ J^em nalivu se je vr- Tari&ema- Nismo - iij,' :••....'da so nam prišli na X blizu' tak0 g03tc gamo te živali? —Tu nam more pomagati edino Bog. Pri teh besedah vzame ona križ in ga dvigne nad Klarisi-no glavo. Mlada deklica je ležala nezavestna v njenem naročju. Orelj je še trikrat sprožil. Nobena krogla ni zgrešila, toda volkovi se niso hoteli dalje ustavljati — bili so žejni plemenitejše krvi. —Ha, — vzklikne kmet, — sedaj so podrli mojega vran-ca. To se je v resnici zgodilo. Najmočnejši volk se požene v divjem skoku na Oreljevega konja. Njegovi zobje se zarijejo v vitki vrat mlade živali. Konj skoči toda v prihodnjem trenutku se zgrudi. Takoj se vrže vsa druhal volkov na padlega konja in sedaj nastane strahovito klanje. baš nanovo nabasal svoje puško. Volkovi ga obkolijo in ga začnejo napadati. Toda kmet je sklenil braniti svoje življenje. On zavihti svojo puško in udari s težkim kopitom enega volka po glavi. Volkovi ponovno napadejo. Orelj se je vedno slabše branil, volkovi so prihajali vedno bližje, čutil je že njihovo vročo sapo in videl njihove divje in strašne oči. Molil je svojo zadnjo molitev, ker je vedel, da je izgubljen. —Bog — rešitelj! — vzklikne predstojnica in vzdigne razpelo z obema rokama, — pošlji nam rešitev, predno bo prepozno! — Je že prepozno — odvrne Orelj. Toda čim je izgovoril te besede, počijo v gozdu streli: žival, ki je zgrabila Orelja, se zgru/di mrtva na tla, a še pet drugih volkov se je valjalo ranjenih po snegu. Ostale zveri pobegnejo. Orelj ni mogel videti, kdo ga je rešil, pred očmi se mu zmrači in pade v nezavest Predstojnica dvigne presrečna svoj pogled R nebu in zašepe-če: —Vedela sem, oh Bog, da ne boš dopustil, da bi tako nesrečno poginili. Ona se ozre, a na ustnicah ji je viselo vprašanje. —Kdo nas je rešil? * * * Ponarejeni bankovci Ašinov še ni postal policijski ravnatelj, toda on je že prevzel njegove posle. V carski Rusiji je bilo mogoče, da je prišel na tako odgovorno mesto človek brez znanja, brez sposobnosti in brez izpita. Toda Ašinova so priporočili kot zelo sposobnega uradnika. To je dosegel s tem, da je znal vplivati na vse one, ki so imeli besedo pri izvolitvi novega policijskega ravnatelja. Orelj stisne pesti in ne oziraje se na nevarnost zgrabi on pred,stoj n|i|čino puško ter jo dvigne. Strel poči in volk se zgrudi na tla. Njegova kri se pomeša s krvjo mrtvega konja. Tudi ostala konja sta postala žrtvi divjih volkov, ti so ju raztrgali in ležali so mrtvi v snegu. Orelj sproži drugič. Toda tokrat je zgrešil, — roka se mu je tresla. Potniki so vedqli, da se bodo vrgli volkovi na nje, ko bodo raztrgali konje. —Grozna smrt! — zamrmra Orelj. — Uboga Akušna! Predstojnica je tiho molila, prosila je ne za svoje življenje, temveč vsaj za Klarisino življenje. Oreljev strel, ki je zgrešil, je razkačil divje živali. One se vržejo na kmeta, ki je točk za čekirati ko čistite hišo NAZNANILO IN ZAHVALA Močno potrti naznanjamo sorodnikom in prijatelje«1 r no vest, da je po kratki bolezni za vedno preminula na Q vse ljubljena soproga in mati Marija Gornik ROJENA ŽAGAR J Blagopokojna je bila rojena 16. aprila leta 1883 V^ Logu pri Loškt-m potoku. Preminula je previdena s toi ^ vere dne 13. marca 1939 ob 11:40 uri zvečer ter bila P^Jr iz hiše žalosti po opravljeni zadušnici na sv. Pavla P^d^l dne 17. marca ob 9. uri dopoldne. Pokojna je bila član št v a Kras št. 8 SDZ, članica Oltarnega društva fare ^(f Vnebovzete ter podporna članica pevskega zbora Iliri',a-,erks>' tukaj močno žalujočega soproga, štirih sinov in dveh n „,-. pušča v stari domovini svaka Jakoba Mchar in pet neC pol«^. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki jjs-vence ob krsti naše blagopckcjne soproge in mater ■ : zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. Jernej Knaus, jjp Mrs. Frank Gornik, Mr. in Mrs. John L. Mihelich, Mr- 1 }!<• Joseph Mihelich, Mr. in Mrs. Anthony Mihelich, Mr-Frank Komidar, Mi-, in Mrs. John Asseg, Mi-, in W Tercek, Mrs. Katherine Rossman, Mrs. Pucel in JoseP1 j{r. in Mrs. Frank Silveroli, Mr. in Mrs. Anthony Tann0jceK. Mrs. Frank Belaj, Miss Josephine Tercek in Franky Tt K }!* I in Mrs. Steve Opalich, Mr. S. Liebercnan, družina ^ <30**: tinak, Mr. in Mrs. Martin Rakar, Mrs. George Samson, da, N. Y„ družina Joseph Kmett, Mr. in Mrs. George # Mi", in Mrs. Anton Bartol, Mr. in Mrs. A. Filipic, ^r- r K Wm. Sitter, Dr. S. R. Siegel, Mi-, in Mrs. Jossph Jevn'0 Pt in Mrs. Joseph Bizjak, družina Joseph Pozelnik, drUp nt št. 8 SDZ, Slovenska zadružna zveza, Richman Bros. f* No. 1, pevsko društvo Ilirija, The Boys from Kuncic ^ ^ rotti, Dr. Wm. F. Urankar in Dr. A. A. Urankar, druain Campbell, Mr. Kuncic in Perrotti, Mr. W. A. Alpers, Harbert, Mr. T. J. Kirchner, Mr. Kari R. McBride, j^. ol Cleveland Paint and Color Co., Office Associates 9 ! G. Gornik. Iskrena hvala darovalcem za svete maše, katere pre!r-'j<, vane v pokoj blage duše. Našo najlepšo zahvalo naJ V sledeči: Mr. in Mrs. Luka Tercek, Mrs. Josephine Ve1'^ ^t, P Frank Tomazic, Mr. Joseph Kožar, Mrs. Wanda Grzyb3w Vj in Mrs. Jack Mausar, Mrs. Julia Struna, Miss Alice s s0n. L Felix Korošec, Misa Marie Rayer, Miss Josephine s j Najlspšo zahvalo naj prejmejo vsi oni, ki so da t^f tomcbile za prevoz spremljevalcev na pokopališče ^ razpolago. Našo zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. ** kal, Mr. John L. Mihelich, Mr. Anthony Mihelich, n Asseg, Mr. Joseph Kmett, Mi-. Wilflam Miller, Mr. J0"^ Ptf cic, Mi-. Anton Bartol, Mr. Marcus Bratelj, Mr. JeritruH!1' Mr. Joseph Novak, Mr. Steve Opalich, Mr. William jjf-jr Frank Laurich, Mr. Joseph Yakos, Mr. James Baldvfl^ jttffr seph Samsa, Mi-. Luka Tei-cek, Mrs. Angela Pucel, M jjf. y ine H. Tercek, Mrs. Frances Novak, Mr. Louis IzaIj^a'rgOIe' jf ton Anzlovar, Mr. Anton Kastelic Sr., Mr. Joseph M p Frank Line, Mr. Joseph Zele Sr., Mr. Clarence SP° hijack Knaus. va^05')« ^ Iskrena hvala Mrs. Luka Tercek Sr., Mra. Agnes * v pi5 Alice Struna in Miss Josephine Tercek za veliko pom0 jp času največje žalosti v družini. . UP Najlepšo zahvalo naj prejme pevski zbor Ilirija ^gjfi Martin Rakai- za aapete žalostinke v kapeli pred vec io-ste na potu v večni počitek. g0 P'''^! Hvaia vsem onim, ki so prišli pokojno kropit, čuli, nas tolažili kot tudi oni, ki so jo spremili na P° pon'5/ večnemu počitku. Hvala tudi onim, če je njih i'ne aii f . v zahvali izostalo. Hvala vsem za vse, kar so nam Jp pokojni dobrega storili. v^'rif1 Draga soproga, dobra in skrbna mati! Legla si * jni y preb in nam ostavila bridkost v si-cu in pekočo i" Močno žalostni Ti kličemo: Spočij se mirno v n&t0C1 zemlie. Žalujoči ostali: Joseph Gornik, soprog Joseph, Frank, John in Albert, sinovi Ana poročena Grzybowski in Mary, hčeri ti Cleveland, Ohio, 20. aprila 1939.- Preglejte žarnice v vsaki sobi... Odstranite vse žarnice*- ki so začrnele, ki tratijo elektriko in vam kradejo luč. Napolnite vse prazne stike. Rabite žarnice, dovolj velike, da vam dajo boljšo luč za boljši pogled. Lučne žarnice so boljše in cenejše kot še kdaj. Preglejte' senčnike na vaših svetilkah ... če so senčniki iz svetlega materiala, toda zaprašeni, jih očistite. Toda če so senčniki iz starinskega, temnega materiala, jih nadomestite z senčniki svetlih barv. Senčniki za svetilke so boljši in ceneji kot kdaj prej. Oreljev vranec se je branil. —Prokleta zver, — vzklikne kmet, — Ne boš umorila mojega konja. Revolver se zabliska v njegovi roki in v prihodnem trenutku poči strel. Krogla je zadela cilj. Prebila je volku lobanjo. Žival se zgrudi, kot da jo je zadela strela. Z groznim tulenjem se vržejo volkovi na svojega mrtvega tovariša. Bil je skrajni čas, da je Orelj zopet pograbil uzde. Naši potniki se oddaljijo. Volkovi niso odšli od trupla svojega tovariša, dokler ga niso raztrgali in požrli. Toda v nekaj minutah so leteli dalje in ni trajalo dolgo, ko so zopet dohiteli sani. Bil je kratek triumf, kratko veselje Orelja in njegovih potnic. Že so mislili, da so ubežali divjim zverinam, toda. . . . Spoznali so, da so se zmotili, ker jih bodo živali v nekaj minutah zopet dohitele. —Moramo jim zopet priskrbeti grižljaj — reče predstojnica, — toda sedaj jim bomo dali dve žrtvi, da bodo lahko potolažili svojo žejo po krvi. —Ti nameri na najbližjega volka, a jaz bom na onega, ki leti tam za nami. Sprožita in obe krogli ubijeta živali. Sedaj je nastal zopet prizor kot preje. Volkovi se vržejo na svoja mrtva tovariša ter ju raztrgajo. Toda nekaj minut pozneje so zopet grozno nadlegovali naše potnike. Vedno večje je postajalo krdelo, ki je skakalo okrog njihovih sani, vedno groznejši so bili volkovi in skakali so smelo na konje. —Mislim da smo izgubleni, — reče predstojnica in izpusti puško. — Kako naj prema- Preglejte vaše svetilke za boljši vid . . . Ako vam svetilke, ki jih rabite za čitanje, pisanje, šivanje in druga taka dela. ne dajo VID HRANEČE SVETLOBE, jih morate nadomestiti z VID HRANECIMI SVETILKAMI, namiznimi ali visokimi modeli, da si prihranite oči. Vid hraneče sveiilke so boljše in ccneje kot kdaj prej. Preglejte vašo svetlobno opremo . . . Ali vaša svetlobna oprema žari? Ali vam da samo mračno svetlobo? Ali je starinska? Imeti bi morali moderno opremo — zlasti v kuhinji, pralnici, jedilni sobi in kopalnici, kjer je vid hraneča svetloba tako potrebna. — Svetlobna oprema je boljša in ceneja kot kdaj prej. Preglejte vaše električne stike in premene . . . Ali imate električne stike, kjer jih potrebujete za udobnost in varnost? Ali imate dovolj električnih stikov, da daste lut in električne predmete, kjer bi jih radi imeli? Napeljava elektrike je dandanes lahka in tudi ekonomična. Oglejte si spomladansko razstavo VID HRANEČIH SVETILK Mnogo trgovin v Clevelandu kaže spomladanske vzorce vid hranečih svetilk, v krasnih novih izdelkih, ki pa imajo famozno znanstveno izgetovitev, da dajo vid hranečo luč. Varujte oči, varujte svoje zdravje in okrasite svoj dom s tem, da nadomestite starinske svetilke z vid hranečimi svetilkami v vaši hiši za vsakega člana vaše družine. The Electrical League I ___ __AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 20, 1939 Skrivnosti ruskega carskega dvora ROMAN - —Naša pot skozi gozd je še dolga. Voziti se bomo morali še najmanj eno uro, a v tem času nas bodo te grozne zverine lahko dohitele. —Pravijo, da so volkovi hitrejši od najhitrejših konj, kadar so lačni. —Vseeno, poskušati jim moramo ubežati, — reče predstojnica. —Ne varčuj konj, Orelj, in četudi propadejo, boljše je, da poginejo oni, kot pa da postanemo mi plen lačnih volkov. —Ubogi moj vranec, — zamrmra Orelj in zavihti ,svoj bič, — ta nočna vožnja te bo stala življenje. Toda častita mati je rekla, boljše ti, kakor mi, zato naprej! Sani so poletele, a volkovi se prikažejo, — kot da so čakali na ta trenutek, in začno teči za sanmi. Orelj se ozre. —Šest volkov, — reče on, — to ne bi bilo tako hudo. Za vsakega imam kroglo v svojem revolverju. —Mislim, da bo tudi puška storila svojo dolžnost, — odvrne predstojnica ter pregleda svoje orožje. — Bodite previdni, častita mati! — reče kmet, — puška je nabita. Pazite, da ne sprožite prehitro. —Bodite brez skrbi, — odvrne predstojnica, — kot deklica sem se naučila v dvorcu svojih starišev ravnati z orožjem. —Ah, prebudila si se, uboga moja mala Klarisa? — reče ona in pogleda svojo mlado prijateljico. —Ubogi otrok, bilo bi boljše, da se ne bi prebudila. —Kaj se je zgodilo? Sanjala sem nekaj strašnega. • —Kaj si sanjala? — vpraša predstojnica. —Zdelo se mi je, da naju je zasledovala sestra Gabrijela. —Prihajala je vedno bližje in bližje, že je iztegnila rok| po nama. Oh, bilo je strašno, — še sedaj trepečem, ko se spomnim na te sanje. —Sanje in resnica! — zamrmra predstojnica. —Oni ki jih je Klarisa videla v svojih sanjah, so se pretvorili v volkove. Gabrijela in njene privrženke niso nič drugega, temveč krvoločne živali, ki so žejne najine krvi. Res so tudi med ljudmi volkovi, a jaz ne vem ali niso ti še mnogo nevarnejši od teh, ki nas sedaj zasledujejo. Polagoma je začela Klarisa razumevati, v kakšni nevarnosti se nahajajo. Ona se ozre in prestrašeno zakriči: —Volkovi? Gorje nam, preganjajo nasi — Da, žalibog, — odvrne predstojnica, — šest groznih zveri se nam nahaja za petami. —Ne, ni jih šest, — vzklikne Klarisa. — Štej! Več jih je, dvanajst, štirinajst, še več — osemnajst. . . . Predstojnica se obrne in se prestrašena zdrzne. — Klarisa je imela prav, druhal strašnih sovražnikov je neprenehoma rastla. Vedela je tudi to, da bo prišlo temveč volkov, čim dalje bo trajala vožnja. Volkovi so tulili in prihajali vedno bližje. Oreljevo čelo oblije mrzel znoj. On požene svoje konje, udarjal jih je z bičem, da ga je zabolela roka. Uboge živali so slutile pogubo in so dirjale, — krnita so sc jin komaj dotikale. tal. Toda razdalja med njimi in /olkovi je postajala vedno nanjša. —Vsi svetniki na.j nam po-nagajo, — vzklikne Orelj, — iko se ne motim, smo izgub-jeni. —Oh, uboga moja Akušna, postala boš vdova, ne boš me nogla niti pokopati. Te zveri -ne bodo raztrgale. —Toda šest jih bo padlo, predno me premagajo. On dvigne revolver. —Misli raje na to, da boš Hm hitreje priganjal konje, — reče .predstojnica. — Glej, gospodarica, konji bežijo, — toda kaj nam to koristi — volkovi so hitrejši. Toda da.ustreže predstojnici, začne znova priganjati konje. Bič se mu zlomi v roki. —Kakšna nesreča! — reče on. — Sedaj se mi je zlomil bič. Toda moji konji bodo vseeno dirjali. Oni vedo, kaj jih čaka, ako se nam ne posreči ubežati. Tako je tudi bilo. Z visoko vzdignjenimi glavami so dirjali konji naprej. Sedaj je prišel nevaren trenutek, — prvi volk napade konje. Zveri ne napadajo človeka, predno ne.umorijo konj in ustavijo sani. Zdi se, da imajo razum, da vedo, da so ljudje njihovi, ako jim umorijo konje. Volk skoči na Oreljevega konja in mu poskusi zariniti zobe v vrat. Oči so se mu v temi bleščale, a jezik mu je visel iz žrela. Enemu je napravil ka«■ go, drugi je zopet ^ poneverbo, a častiti A : zvedel za to stvar. , Ko je zvedel za ta i delal preneumnega, d8.a I sploh razumel. Toda on ^ var vendar zapomnil i®| ko je moral gospod sve j | sovati za novega polic|Js' ^ j natelja, je prišel Jj | mu ter mu rekel: j j? —Ali boš glasoval j pa bomo revidirali tv0Je^ | To je bilo dovolj — | nova je bil svetnikov i , ren. Glas tretjega visokega ; ka si je pridobil Ašino^ | čin, da je vplival na nJ no. Ji I Ta carski svetnik je1 do in lepo ženo. „.1 (Dalje prihoda'1 -----vS^ PODPIRAJTE SLOV' trgovce