i GEOGRAFSKI OBZORNIK knjižic, tudi v tujih jezikih, da prodajalke v knjigarnah, pa tudi geografi, ne bi zardevali ob tovrstnih željah naših kolegov, gostov iz Slovenije in iz tujine . . . UJMA 5 Milan Orožen Adamič To je revija namenjena vprašanjem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Izdaja jo Republiški štab za civilno zaščito in Republiški sekretariat za ljud- sko obrambo. Izhaja enkrat letno in pred nami je peti letnik, ki je doslej najdebelejši, saj obsega kar 288 strani formata A4. Predsednik uredniškega sveta je akademik prof. dr. Ivan Gams, v urednikovanju in pisanju je s pri- spevki sodelovalo kar 18 geografov. Osrednji del je po- svečen raziskavam vodne ujme, ki je 1. novembra 1990 prizadela velik del Slovenije in nam je pobrala skoraj 20 % v enem letu ustvarjenega družbenega proizvoda. Prispevki, ki obravnavaja praktično vsa prizadeta območ- ja Slovenije, so opremljeni s številnimi fotografijami, kar- tami in drugim dokumentarnim gradivom. Tu je objav- ljen doslej najbolj celovit prikaz te naravne nesreče. Ena od največjih odlik revije je, da v njo pišejo sodelavci iz najrazličnejših področij, torej je zanjo značilen inter- disciplinaren pristop in s tem je zagotovljen izjemo celo- vit prikaz stanja, problemov in rešitev. Prav zato jo kot posebno gradivo toplo priporočamo šolam in šolnikom. Kupite jo lahko v Zemljepisnem muzeju, ali pa se nanjo naročite neposredno pri založniku. ZNANSTVENA REVIJA PEDAGOŠKE FAKULTETE MARIBOR Damijana Počkaj Horvat Pedagoška fakulteta Maribor in njen Raziskovalni inštitut sta pričela leta 1989 izdajati "Znanstveno revijo", ki je tematska in izhaja dvakrat letno. Četrto številko (letnik 2, številka 2) je pripravil Oddelek za geografijo kot zbornik referatov mednarod- nega geografskega simpozija "Vpliv inovacijskih pro- cesov na preobrazbo pokrajine", ki je bil v Mariboru 18. in 19. oktobra 1990. Poleg organizatorjev so sodelovali geografi z Univerze v Bayreuthu (ZRN) in Univerze v Ljubljani. Simpozij je bil namenjen teoretičnim in meto- dološkim problemom proučevanja pokrajine pod vplivom demografskih, socioekonomskih in tehnoloških spre- memb in vplivov inovacij na gospodarsko strukturo, kmetijstvo, turizem, naselja in ekološke razmere. Predstavljenih je 10 referatov: • dr. Igor Vrišer s pomočjo ekonomsko-funkcijskega in ekonomsko-homogenega koncepta regionalizacije ugotav- lja 3 mezoregije, 14 mikroregij in 21 temeljnih ekonom- sko-geografskih regij v SV Sloveniji, • dr. Jörg Maier in Christiane Hermann na primeru dveh kmečkih tržnic v pokrajini Oberfranken (ZRN) ugotavljata prilagajanje agrarne proizvodnje tržnim nače- lom in neposredni prodaji kmetijskih pridelkov, • dr. Jörg Maier in Jürgen König ugotavljata, da so neizkoriščena (prazna) poslopja lahko eden od kazalni- kov za negativen razvoj podeželskih območij v pokrajini Oberfranken (ZRN), • dr. Mirko Pak je posvetil pozornost novejšim tren- dom urbanizacije in regionalnega razvoja Dravskega po- lja, ki kažejo vedno močnejšo odvisnost od bližine Mari- bora in glavnih komunikacij, • dr. Vladimir Bračič prikazuje razvoj kmetijstva v Prekmurju po letu 1945, • dr. Borut Belec z dopolnjeno metodo Januszewskega ugotavlja velikostno in prostorsko razdrobljenost zem- ljišč v k.o. Bunčani na Murskem polju, • dr. Božidar Kert in Ludvik Olas prikazujeta elemente družbeno-ekonomskega razvoja osrednjih Slovenskih go- ric in Prekmurja po letu 1970 pod vplivom dislociranih industrijskih obratov, • Igor Ziberna obravnava pomen biokmetijstva in s kvantitativnimi kazalci ugotavlja razlike med konvencio- nalnim kmetijstvom in biokmetijstvom v Pomurju, • mag. Vlado Drozg obravnava spremembe v morfolo- giji podeželskih naselij v Slovenskih goricah, ki nastajajo zaradi urbanizacije, • mag. Uroš Horvat predstavlja razvoj, obseg in značil- nosti turističnega prometa v Atomskih Toplicah, Morav- skih Toplicah in Banovcih. Publikacija predstavlja pomemben prispevek k spo- znavanju Severovzhodne Slovenije, obenem pa pomeni nov dokaz uspešnega dela geografov na Univerzi v Mari- boru, ki letos praznujejo trideset-letnico ustanovitve Oddelka za geografijo. 39