'L>'
=RIMC .oKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini ^	ftA
Abb- postale i gruppo - Lena 80 lir

Leto XXVn. St. 94 (7882)
TRST, četrtek, 22. aprila 1971
PO POROČILU TREH FINANČNIH MINISTRSTEV
V senatu so zaključili splošno razpravo o letošnjem proračunu
danes se zaključi zasedanje vsedržavnega sveta KD s poročilom Colomba in glasovanjem
I J^an,es> 21. — Danes so trije finančni ministri Preti, Ferrarl-Aggradi Giolitti zaključili prvi del razprave o proračunu v senatu. Po »ovorih predstavnikov strank bo sledilo glasovanje, nato pa bodo tavnavali posamezne postavke državnega proračuna.
Finančni minister Preti je dejal, ——-------;---------
, . *° bili v prvem tromesečju lenega leta državni dohodki za 12 jl‘t°tkov nižji od predvidevanj. ?**' so bili nižji dohodki od di-tnih davkov in od davka na rodano mineralno olješ Znižanje svčnega priliva od direktnih dav-^draža manjšo produktivnost Podjetij v zadnjem letu in pol in vcne olajšave, ki so bile odobre-® v drugi polovici 1970. leta.
Pfed • ^ n®*'° de-!a!' da se sicer livbvideva povečanje davčnega pri-^a v drugi polovici letošnjega le-, * .da pa lahko brez bojazni ugo-vimo, da bo država prejela znat-je	k°t so predvideli Preti
tudi govoril o tem, da predvide-: ??* da bodo izdali 14 tisoč mili-lir ter da bo dosegel deficit
Giolitti
učinkovite naprave v Evropi in ji grozi nevarnost stagnacije. Pri tem ne gre za to, da bi se zvišali delovni umiki, ali povečali delovni napori, temveč je treba najti nove metode za boljšo notranjo organizacijo v podjetjih. Temu pa morajo vsi prispevati. Zaradi tega je naloga vlade, da pospešuje razgovore s sindikati ter da teži k sporazumom, ki bodo lahko odločilni za obnovitev gospodarskega razvoja ter za uveljavitev ključnih reform.
Minister za proračun in za programiranje Giolitti pa je dejal, da je treba odločno podpreti povpraševanje na splošno im povpraševanje glede investicij še posebej. Obstajajo vsi pogoji za gospodarski napredek, tako je treba napraviti določeno akcijo, saj nam izkušnje dokazujejo, da je vsako zavlačevanje dražje ter da šibi učinkovitost vladne intervencije. Treba je odstraniti specifične razloge v gospodarskem razvoju in med drugim časovno odložiti kakršnokoli zvišanje nadzorovanih cen im tarif. Minister je nato govoril, da bi gospodarska stagnacija, ali recesija, povečala tako za delavce kot za podjetja težave v delovnih odnosih. Gospodarski napredek pa bi bil za vse koristen.
Giolitti je nato govoril o sindikalni enotnosti in je dejal, da so v zadnjih časih nekateri hvalili vlado, ker je jasno govorila o gospodarskem položaju, in ker je pozvala sindikate, da izpolnijo svoje dolžnosti. To pa je seveda pogoj, da so sindikati avtonomni, da jih ne izkoriščajo stranke in da imajo lastno avtoriteto, kair pa tudi pomeni, sindikalno enotnost. Kolikor bo prir šlo do zavretja pri procesu združevanja sindikatov, kolikor ne bo več tega pomembnega avtonomnega sogovornika, bodo prav podjetja plačala največjo ceno sindikalne krize, saj bi prišlo do številnih zelo drobnih sindikalnih organizacij, do divjih stavk in podobnega.
Minister je zaključil, da sindikalna enotnost v Italiji ne predstavlja saimo najboljše stvarne obrambe interesov delavcev, temveč tudi jamstvo za uravnovešene in korektne zahteve, o tem kar se lahko doseže v tovarni in kar se lahko in se mora doseči izven tovarne od vlade in od parlamenta. Avtonomni sindikati so lahko sposobni voditi pogajanja na osnovi gospodarskega realizma.
Predstavniki treh sindikalnih organizacij: Bonaccini in Roscani za
CGIL, Simoncini za UIL ter Scalia in Macardo za CISL so se danes razgovorjali z ožjim odborom komisije za notranje zadeve poslanske zbornice, ki sedaj proučuje predlog o reformi stanovanjske politike. Obrazložili so pripombe, ki so jih že navedli v komisiji za javna dela. Ista torni sija je danes sprejela predsednika zveze italijanskih pokrajin, ki je obrazložil predvsem zahtevo o vlogi lokalnih ustanov in njih pristojnost pri gradbeništvu.
Vsedržavni svet KD je danes zasedal ves dan, tako da so morali razpravo pospešiti, da so lahko zagotovili, da bosta jutri dopoldne odgovorila Colombo in Forlani in bo sledilo glasovanje. Vse kaže, da je prišlo do sporazuma med strujami, da ne pride do spremembe v vodstvu stranke ter ostaja vse pri starem, kar ima očitno volilno ozadje, saj se je seja vsedržavnega
vodstva KD vršila že pod psihološkim vplivom delnih upravnih volitev, ki bodo 13. junija.
Komisija za zunanje zadeve senata je danes na posvetovalnem zasedanju odobrila italijansko - jugoslovanski sporazum o ribolovu v jugoslovanskih vodah, ki so ga sprejeli v Beogradu 16. aprila 1969. V primerjavi s predhodnim sporazumom iz leta 1965 dopušča novi uporabo močnejših motorjev, zmanjšuje pa število licenc, ker je tudi v jadranskem morju vedno manj rib.
BERLIN, 21. — Glasilo vzhodnonemške komunistične partije «Neues Deutschland* poroča, da je v teh dneh sovjetski obrambni minister Grečko na obisku v Vzhodni Nemčiji. Maršal Grečko je predsedoval sestanku komunistov nemške vojske, na katerem so razpravljali o 24. kongresu sovjetske partije.
PO RAZGOVORU MED ROGERSOM IN ALONOM
Delno nesoglasje med Washingtonom in Tel Avivom o vprašanju ponovnega odprtja Sueškega prekopa
Uradni protest kairske vlade zaradi nove dobave ameriških letal Izraelu
VVASHINGTON, 21. — Včerajšnje srečanje med podpredsednikom izraelske vlade Alonom in ameriškim državnim sekretarjem Rogersom v VVashingtonu je še vedno v središču pozornosti političnih opazovalcev, ki se ob pomanjkanju uradnih vesti sprašujejo o stičnih točkah in razlikah, ki obstajajo med ameriškim in izraelskim stališčem glede vprašanja ponovnega odprtja Sueškega prekopa.
Stališče Tel Aviva je vsaj v glav- i------------
nih obrisih znano: Golda Meir ga je skupno z ministrom Ebanom in Dajanom obrazložila ameriškemu veleposlaniku Barbourju, tako da ga je zunanji minister Rogers že poznal, ko je sprejel Alona. Zaradi tega je verjetno, da sta ministra na srečanju v Washingtonu razpravljala o tem, kako uskladiti stališče ameriške in izraelske vlade.
Iz zanesljivih virov se je zvedelo, da .je bilo vsaj ob eni točld doseženo soglasje: ZDA se namreč strinjajo z izraelsko zahtevo, da bi v primeru sporazuma o odprtju Sueškega prekopa prepovedali egiptov-
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllimnilllllllllifillllllllllllllllllllllllllllllllllllllimilllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiliHilillliil
SENATOR EDVVARD KENNEDV 0 POSLEDICAH VIETNAMSKE VOJNE
Na tisoče žrtev med civilnim prebivalstvom zaradi ameriških letalskih akcij v Indokini
Pretresljivi podatki o civilnih žrtvah: 125.000 v Vietnamu, in 30.000 v Laosu - V Kambodži poldrugi milijon beguncev
WASHINGTON, 21.	- Število
žrtev med civilnim prebivalstvom v Indokini narašča, glavni vzrok za to pa so neomejene ameriške le-
lo lani 125.000 civilnih žrtev, med I sebno stanje v Evropi in v Sredo-katerimi od 25 do 35 tisoč mrtvih, zemlju. Obe strani sta poudarili
Kar zadeva Kambodžo pa ie lanska ameriško - sajgonska ofenziva po
talske akcije. To trditev, ki jo je vzročila, da je moral poldrug na-
podkrepil z dokumentacijo, ie iz rekel danes senator Edvvard Ken-nedy, ki je v tej zvezi pripravil poročilo za razpravo v podkomisiji za begunce ameriškega senata. Senator je zavrnil trditev predsednika Nixona, po kateri naj bi hiter umik Američanov iz Vietnama dal povod za krvav obračun mrd kolaboracionisti in partizani. «Ne smemo dovoliti — je dejal Edward Kci<-nedy — da bi strašilo nekega zelo dvomljivega bodočega pokola odtegnilo našo pozornost od pokolov, ki so danes vsak dan na dnevnem redu v Vietnamu in v vsej Inrio kini*.
Po podatkih, ki jih je navedel predstavnik demokratske opozicije, so samo v Laosu od leta 1969, ko so ZDA okrepile letalske akcije proti tei državi, zabeležili med civilisti 30.000 žrtev, od katerih 10.000 smrtnih. V Južnem Vietnamu je bi-
Ferrari Aggradt
nmnimnHW*,M,IIIIIMIIIIIIimmiMlwmiimlllllltnillllllluin,llllllimilllllllll>lllllllimillllimilmlliml>
POROČILO 0 POLOŽAJU JE IMEL PREDSEDNIK LOMBARDI
Občni zbor združenja italijanskih industrijcev
Na zasedanju je minister Gava govoril o gospodarskih težavah
Preti
Po Vsa*
lir. j J Verjetnosti 2 tisoč milijard Seče	Je zaključil, da ni mo-
L^jšavnlf1^^ na n°ve zahteve o ^ prot-., - zavrnil možnost, da tPi 5oo .,n. obremenili z nadaljnji-? kotlin i ‘iardami lir. Vlada je že [°čerie a ljmimi ukrepi uvedla do-“i bita ,ne olajšave in sedaj ne po r; Primerno iti v tej smeri. >ašan?Vem pa -F ključ za rešitev
rih n;( -1 v odstranjevanju social-Jpg za Prosti, ki so zelo resen raz-taeba nizko produktivnost sistema. dri?»Veev' Zboljšati delovne pogoje fiati ,)V’ vsi Pa se morajo tudii stri-^k^istiti ^	v čim večji meri
''it
knjjo ' Aggradi, ki je omenil «Be-ata.vi • L°» o javnih izdatkih, ki pred-'rip, k objektivno dokumentacijo o f- jja-f. Je bilo sklenjeno glede jav-
£ SovoteT110^- Ferrari ‘ Aggradi Pfečjtj *ri o tem, da je treba pre-t'a®|riih p?p,avo manjših olajšav v v posgjjokforjih, ki so lahko tudi 80 Pa i/ezneTn primeru utemeljene, ter nasProtiu s celotnim siste-i izda« 86 Potvarjajo v pravo re-Mvlja. k°v, ki spreminjajo in iz-®0v'"iil ookAni sistem. Tudi on je je .2, n^zadostni proizvodnji,
frcate • ^dustpijske naprave. per,-.. . K govoril zakladni minister
RIM, 21. — Danes je bala redna skupščina združenja italijanskih industrijcev, ki zastopa 85.924 podjetij, ki imajo skupno 2,544.681 zaposlenih. Predsednik inž. Lombardi je govoril o tem, da .ie vlada potrdila svojo demokratično voljo, da učinkovito upravlja na osnovi reda ter spoštovanja osnovnih demokratičnih zakonov. Nato je Lombardi polemiziral s sindikalnimi organiza-zijarrvi, češ da osredotočijo svojo de.javnost v reformistične zahteve in v težavno iskanje enotnosti. Predsednik združenja industrijcev pravi, da so vedno hoteli imeti odgovorne in raprezentativne sogovornike med delovnimi ljudmi, da pa po njih mnenju politična izkoriščanja ovirajo, da bi v Italiji prišlo do modernega in racionalnega odnosa s sindikati. Lombardi je nato govoril o krizi zaposlitve, ki .je osredotočeno v določenih gospodarskih sektorjih.
Za njim .je spregovoril minister za industrijo in trgovino Gava, ki je predvsem obravnaval razloge za slabši gospodarski razvoj in ie dejal, da .gre za slabo izkoriščanje naprav, za zmanjšanje možnosti lastnega finansiranja ter za kreditne težave.
Tudi Gava .je govoril o odnosih med vlado in sindikati, ki morajo sloneti na spoštovanju ustavnih določil.
g*? o
V	wmed najresnejših te-
italijanskega gospode), .i''' Položaja. Zdi se kot ab-’ tujinn Je moraio iz Italije oditi na	delo na milijone delav
t**.	manjkala delovna opre
^	Pft ima Ttaliia naihol
Zasedanje časnikarjev
RIM, 21. — Vsedržavna federacija italijanskega tiska je sporočila, da .je izvršni odbor pod predsedstvom vsedržavnega tajnika Ceschie ponovno obravnaval predloge, ki jih bodo izrekli novinarji predsedniku vlade na bližnjem razgovoru o zakonskem predlogu v korist časnikarskih založb. Odbor je ugotovil resne pomanjkljivosti obstoječega zakonskega predloga, ki bi lahko celo poslabše, težave malih in srednjih
poudarjal, da vladni zakonski predlog ne vključuje več mehanizma o-lajšav za socialno skrbstvo, ki naj bd .jih upravljala novinarska zavarovalna blagajna. Odbor je tudi sklenil, da bodo skupaj z založniki skušali rešiti še vsa vprašanja, ki so ostala odprta glede delovne pogodbe. Končno je v zvezi s procesom, ki se bo pričel jutri v Milanu proti Pannelli odbor izjavil, da je nujno reformirati zakon o tisku, še zlasti glede objektivne odgovornosti odgovornih urednikov.
Danes so številni parlamentarci in med njimi tudi parlamentarec Bonea posjali predsedniku porotnega sodišča v Milanu v zvezi s procesom proti Marcu Pannelli.ju telegram, v katerem pravijo, da gre za ustavno pravico ter pri delovanju Pannelle .je v vprašanju svoboda izražanja, ne pa zločin, ki ga je treba preganjati.
Pa ima Italija najbolj podjetij. V tej zvezi je še zlasti davanju.
Preiskava o terorističnih napadih v Milanu
MILAN, 21. — Agenti političnega urada kvesture so danes zaslišali številne osebe v zvezi z včerajšnjimi terorističnimi napadi. Preiskali so tudi sedež FUAN in cgruppo alfa* na Corso Italia, vendar se ničesar ni izvedelo o rezultatih preiskave.
Atentati na milansko univerzo so bili izvedeni včeraj ob 16. uri in to bliskovito, tako da vse skupaj ni trajalo več kot nekaj minut. Napadalci so bili razdeljeni v dve skupini po kakih šest oseb, ki sta istočasno vrgli proti univerzi več steklenic z bencinom in drugimi za-žigalnimi snovmi, kot vžigalnik pa je služil kos obveze prepojen z bencinom in prižgan. Med atentati je prižgana tekočina resneje opekla mlado študentko, ki je bila na pre-
lijon oseb (ena tretjina celotnega prebivalstva) zapustiti svoje domove.
Senator Kennedy je tudi obtožil vlado, da navaja občutno manjšo število civilnih žrtev, ker ucošte-va samo tiste, ki so jih sprejeli v bolnišnice.
Razprava v podkomisiji senata bo trajala dva dni ter bo zajela predvsem vprašanje ameriške letalske dejavnosti v Laosu.
Farsa v Kambodži
Generala Lon Nola, ki je v torek odstopil, so včeraj potrdili za predsednika vlade
PHNOM PENH, 21. — Generalu Lon Nolu, ki je včeraj odstopil s funkcije predsednika kamboške vlade, je danes predsednik republike Čeng Heng poveril nalogo, da sestavi novo vlado. Lon Nol je mandat sprejel, čeprav je svojo včerajšnjo ostavko utemeljil z zdravstvenimi razlogi. Kaže, pa, da so bili resnični razlogi odstopa notranja trenja v pučističnem režimu ter da bo sedaj proameriški general zamenjal celo vrsto ministrov.
^ Danes zjutraj je nacionalna skupščina imenovala Lon Nola za «mar-šala kamboške republike* ter za nacionalnega heroja.
Skupna želja za napredek političnih odnosov
Zaključen obisk tajnika PSDI Fcrrija v Beogradu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 21. — Danes so objavili poročilo o razgovorih delegacije italijanske socialdemokratske stranke (PSDI) z delegacijo zvezne konference SZDL Jugoslavije, v katerem se ugotavlja, da so se med razgovoril obvestili o aktualnih vprašanjih notranjega razvoja Italije in Jugoslavije ln o dvostranskih odnosih. Potrjena je skupna želja o napredku političnih gospodarskih in kulturnih odnosov med obema državama in da se ugodni razvoj medsebojnih odnosov izkoristi, da se čimprej dokončno rešijo ostala vprašanja.
V razgovoru so preučili tudi nekatera mednarodna vprašanja, po-
pom en dobro pripravljene konference evropskih držav o sodelovanju in varnosti.
Delegacija italijanske socialdemokratske stranke je potrdila, da ceni mesto in vlogo neodvisne in neuvrščene Jugoslavije za prispevek k napredku mednarodnih odnosov in miru tako na ožjem področju kot t.udl v Evropi. Zastopniki spriatdemokratske stranke I-talije in SZDL Jugoslavije sodijo, da stalna izmenjava mišljenj z italijanskimi političnimi silami lahko ugodno vpliva na politiko miru in na nove odnose med narodi iz tega področja.
Člane delegacije socialdemokratske stranke Italije, generalnega tajnika Ferrija in njegovega namestnika Antonia Cariglto je včeraj sprejet predsednik republike Tito, dar nes dopoldne pa državni tajnik za zunanje zadeve Mirto Tepavac.
B. B.
skim četam, da bi se nastanile na vzhodnem bregu kanala. Druge točke pa so menda sporne. ZDA ima na primer resne pomisleke glede zahteve Tel Aviva, naj bi Kairo proglasil konec vojnega stanja za nedoločen čas, tudi zaradi tega, ker je to za egiptovsko vlado nesprejemljivo. Pač pa bi bilo mogoče, da bi kairska vlada podaljšala sedanie premirje še za šest mesecev, kar bi zadostovalo za zopetno ureditev vodne poti, ki ie sedaj polna razbitin ladij in drugih ostankov iz šestdnevne vojne leta 1967. Washington naj bd v tej zvezi izvajal prjjisk na Izrael, da bi pristal na podaljšanje premirja ter ne vztrajal pri svojih zahtevah. Razlike med ZDA in Izraelom naj bi obstajale tudi glede odnosa med delnim sporazumom o kanaiu in splošnim sporazumom na Bližnjem vzhodu. Izrael trdi, da bi bil morebitni dogovor o Suezu nekaj povsem ločenega od splošnega vprašanja. Kairo pa je mnenja, da bi to pomenilo prvi korak h končni rešitvi, umik Izraelcev s področja kanala pa bi bil samo prva faza izraelskega umika s celotnega Sinajskega polotoka. Stališče ZDA naj bi balo glede tega vprašanja nekje na sredi med nasprotujočima si tezama.
V bistvu pa so vse te le domneve, ki še niso dobile uradnega potrdila. Treba ie tudi upoštevati, do so dosedanji izraelsko - ameriški razgovori zajeli samo načelna in spiošna vprašanja, niso se pa do taknili praktične plati izvajanja morebitnega sporazuma. Tako menda niso še govorili o obsežnosti področja, ki naj bi ga Izraelci evakuirali, niti ne o sestavi mednarodne sile, ki bi morala nadzorovati nad spoštovanjem sporazuma. Seveda pa ostaja ključno vprašanje problem jamstev, ki naj bi ga ZDA dale Izraelu, da bi Egipčani ne izkoristili sporazuma za okrepitev svojega vojaškega potenciala ter svoje vojaške prisotnosti ob kanalu. O tem vprašanju ni doslej niti neuradnih vesti.
Na možnost sporazuma o Sueškem prekopu bi utegnila negativno vplivati nova dobava ameriških letal Izraelu, o kateri je poročal včeraj «New York Times*. Kairska vlada je danes uradno zahtevala od Washingtona pojasnila o tei zadevi, kot poroča «Al Ahram*. Egipt je tudi opozoril ameriško vlado, da bi tovrstna dobava pomenila
samo okrepitev vojaške zasedbe a-rabskih ozemelj ter bila v nasprotju s proglašenimi prizadevanji ZDA, da privedejo Izrael do spoštovanja resolucije varnostnega sveta OZN iz novembra 1967.
Včeraj je bila na sedežu OZN v Washingtonu 64. seja med predstavniki štirih velesil o krizi na Bližnjem vzhodu. O sestanku ni — kot običajno — uradnih poročiL
Brežnjev govoril na kongresu KP Bolgarije
SOFIJA, 21. — Na kongresu bolgarske komunistične partije je danes govoril generalni tajnik KP SZ Brežnjev, ki je dejali, da je povsem naravno, da se gradi socializem v vsaki državi v skladu s specifičnimi značilnostma, da pa je treba pri-
znati odločilno vlogo skupnih zakonov, ki narekpjejo razvoj vseh socialističnih držav. Brežnjev je nato govoril, da je med najvažnejšimi nalogami borba proti buržoazni ideologija ter proti raznim oportunističnim, revizionističnim in nacionalističnim težnjam. Nato je govoril Brežnjev o stalno rastoči moči socialističnih držav ter o mednarodni solidarnosti z revolucionarnimi silami. V tej zvezi je navedel podporo socdalističnrih držav v Vietnamu, Laosu in Kambodži proti ameriškim napadalcem. Zaključil je tesno povezavo Sovjetske zveze z Bolgarijo kot tudi z drugimi državami varšavskega pakta.
Iz Beograda poročajo, da dopisniku dnevnika «Politika» Ristu Ba-jalskem niso dovolili, da bi sodeloval na bolgarskem kongresu, čeprav so za dovoljenje prosili že pred desetimi dnevi.
iiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiitniimiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiiittiiiiuiiiuiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiummiiiiitin
ŠE NOBENE VESTI S KOZMODROMA V BAJKONURU
Nadaljuje se skrivnostni in osamljeni polet saijuta
Vsak trenutek pričakujejo izstrelitev druge vesoljske ladje
MOSKVA, 21. — Po tridnevnem letenju v vesolju je saljut še vedno sam. Vsa sovjetska in svetovna javnost pričakuje, da bo moskovski radio prekinil svoje redne oddaje in posredoval posebno poročilo o novem sovjetskem vesoljskem uspehu. Domneve, da bodo v kratkem izstrelili novo ladjo, podpira med drugim dejstvo, da saljut ni navaden umetni satelit, ker ima svoj motor, s katerim lahko manevrira in ki ga lahko vodijo z Zemlje.
Kljub zelo nenavadnemu tiru, po katerem se da sklepati, da je le začasen, pa so izvedenci mnenja, da ni nujno, da bi se kaj zgodilo v prihodnjih urah. Na izstrelitev nove vesoljske ladje pa lahko vplivajo tudii vremenske razmere na kozmodromu v Bajkonaru. Vsekakor po Atlantskem oceanu še vedno plujejo tri sovjetske ladje, ki so po navadi mobilizirane, ko gre za človeške polete v vesolje. Ena teh ladij je Akademik Koroljov, katere so se do sedaj zmeraj poslužili, v primeru prisotnosti vesoljcev na vesoljskih ladjah
Zanimivo je tudi dejstvo, da v Sovjetski zvezi, kljub izstrelitvi salju-
V torek je vložil poverilnice predsedniku republike Saragatu novi kitajski veleposlanik v Italiji Sen Ping. Danes pa je kitajski veleposlanik obiskal zunanjega ministra Alda Mora
"".....""".......................nun...............
Bombni atentati v Atenah in Kopenhagnu ob 4. obletnici državnega udara v Grčiji
Gladovna stavka 400 političnih jetnikov v znamenje protesta proti fašistični strahovladi
ATENE, 21. — Ob popolni odsotnosti prebivalstva praznujejo danes grški pofcovniiki četrto obletnico, odkar so se z diržavnim udarom polastili oblasti. Vsa vladna poslopja in oerlkve, kjer so bile proslave, so močno zastražlli.
Kljub strogi cenzuri se je zvedelo, da je štiristo političnih Jetnikov, ki so zaprti po raznih grških zaporih, izvedlo danes 24-unno -gladovno stavko, da bi protestirali
proti ((štiriletnemu tiranstvu fašističnega režima« ter še enkrat izpričali svojo vero v ideale svobode in pravice. V preteklih dneh je graška policija izvedla vrsto aretacij, da bi preprečila morebitne demonstracije ali proteste ob današnji obletnici.
Do protestov pa Je vseeno prišlo: točno opolnoči Je v nekem poslopju v neposredni bližini notra-
njega ministrstva eksplodirala bomba, ki je povzročila ogromno škodo, a nobene žrtve. Približno ob isti uri je v Atenah eksplodirala še druga bomba, posledice eksplozije pa niso znane.
Atentat so izvedli danes okrog treh ponoči tudi v Kopenhagnu proti sedežu tamkajšnjega grškega veleposlaništva. Bombo so postavili v tiskovnem uradu, ki ga je
eksplozija popolnoma razdejala. Gasilci, ki so prihiteli na kraj atentata, so v kratkem času pogasili manjši požar. Tudi tu ni bilo človeških žrtev. Kot je znano, je Danska po državnem udaru polkovnikov umaknila svojega veleposlanika v Atenah, Isto pa je storila tudi grška junta s svojim diplo-mateklm predstavnikom v Kopenhagnu. Veleposlaništvo v tem mestu vodi trenutno odpravnik posknr.
ta, še vedno zelo napeto sledijo vožnji lunohoda po našem naravnem satelitu. Lunohod je do sedaj prevozil več kot 8.000 metrov in je že zdaleč presegel naloge, ki so mu bile prvotno poverjene. Na Luni se nahaja že od 17. novembra in je raziskal že lepo število kraterjev. Njegova izstrelitev na Luno se je vsekakor zelo obnesla.
Najstarejši vesoljec Georgij Be-regovoj je pred svojim odhodom v Rim, na vprašanje časnikarjev Truda izjavil, da bo Sovjetska zveza v prihodnjem desetletju skušala zgraditi nekaj vesoljskih postaj. Bere-govoj na vsak način ni rekel, če je njihova izgraditev v zvezi s sa-ljutom. Beregovoj, ki je najstarejši sovjetski vesoljec, star je namreč 50 let in je tudi najvišji po činu (je general in heroj Sovjetske zveze), je brez dvoma na tekočem o bodočih sovjetskih vesoljskih načrtih. V zvezi z vesoljskimi postajami je v intervjuju, ki ga je dal organu sindikatov, dejal, da bodo te povezane z Zemljo s tovornimi ladjami, ki bodo zagotavljale redno zamenjavo posadk General Beregovoj je bil poveljnik sojuza 3. Kljub temu, da ima najvišji čin med vesoljci, ni ravnatelj pol rtov. Po Gagarinovi smrti je bil menda na to mesto imenovan Titov, prvi' človek, ki je opravil več vesoljskih orbit.
Saragat sprejel poveljnika sovjetskih kozmonavtov
RIM, 21. — Predsednik republike Saragat je danes sprejel poveljnika sovjetskih kozmonavtov generala Be-regovoja, ki je v Italiji gost združenja Italija - SZ. General Beregovoj je najprej predal pozdrave predsednika Podgornega, predsednika vlade Kosigina in zunanjega ministra Gromika, nato pa je obrazložil zadnji sovjetski vesoljski podvig ter podaril Saragatu znak vesoljskih letalcev.
(Man Delmas danes na obisku v Jugoslaviji
BEOGRAD, 21. — Na vabilo predsednika zveznega Izvršnega sveta Mitje Ribičiča bo jutri prispel na kraitek uradni obisk v Jugoslavijo predsednik francoske vlade Jaccjues Chaban Delmas v spremstvu zunanjega ministra Mauriceja Schumanna. Med, bivanjem v Jugoslaviji se bo francoski premier razgovarjal z Mitjo Ribičičem v Beogradu ter imet razgovore tudi z drugimi političnimi osebnostmi tako v Beogradu kot v Skopju, Zagrebu in Ljubljani. Zunanji minister Schumann bo istočasno z državnim tajnikom Mirkom Tepavcem izmenjal misli o mednarodnih vprašanjih. Jugoslovansko - francoski razgovori bodo poleg preučevanja vprašanj političnega in gospodarskega sodelovanja med obema prijateljskima državama zajeli tudi izmenjavo misli o najpomembnejših vprašanjih svetovne politike predvsem v razvoju političnih razmer v Evropi, krizi na Bližnjem vzhodu, položaju v jugovzhodni Aziji In drugih vprašanjih. Med bivanjem v Beogradu bo francoskega premiera sprejel tudi predsednik republike maršal Tito.
LONDON, 21. — V Londonu so sporočili, da bo britanski zunanji minister Douglas Home od 12. do 15. septembra uradno obiskal Egipt.
TRŽAŠKI DNEVNIK
RIMSKI RAZGOVORI TAJNIKA TRŽAŠKE KD
GOSTJE ŠOLE GM V «GALLUSOVI» DVORANICI
Za podaljšanje «sklada za Trst» Nastop učencev zavoda za glasbeno in odobritev zakona o slovenskih šolah in baletno izobraževanje iz Ljubljane
relaciji Trst - Rim. V kratkem bo blemav tržaškega mesta in pokra-odpotoval v prestolnico predsednik1 jdne.
V kratkem odpotuje v Rim predsednik deželne vlade Alfredo Berzanti Pisma z zahtevami komunističnih delavcev iz ladjedelnice in pristanišča
Mrzlična dejavnost in stiki na, čin sledijo reševanju nekaterih pro- dilnemu aktivu stranke.
Berzanti bo odpotoval v Rim v kratkem na sestanek finančne komisije senata, kjer bodo preučevali posledice vladinih ukrepov za dvig gospodarske ravni južnih pokrajin Italije na gospodarski položaj Furlanije - Julijske krajine. V zvezi s tem srečanjem so Berzanti.iu pisali aktivisti KPI iz ladjedelnic, pristanišča in drugih industrijskih obratov. Opozorili so ga. dla bi bilo treba izenačiti Furlanijo - Julijsko krajino drugim nerazvitim področjem in izposlovati vsaj obnovitev ladijskih gradenj v zaprtih tržaških ladjedelnicah. okrepitev državne mornarice in deželnega luškega sistema. V kratkem bi pa morali sklicati konference ustanov za državne soudeležbe v deželi (IRI, ENI. ENEL. ANMI), menijo komunisti.
dežatne vlade Berzanti na sestanek o gospodarskih posledicah vladnih ukrepov za Jug. V Rimu sta pri najvidnejših predstavnikih KD pokrajinski tajnik Sergio Colooi in član vodstva Dario Rinaldi. Raztovarjata se o perečih vprašanjih, ki zadevajo naše prebivalstvo in odnose med Jugoslavijo in Italijo. Tret je v nekem pogledu tudi prehodna in posredna točka za odnose med sosednima državama. V tem smislu ni naključje, če sta se Rinaldi in Cotami raztovarjala v Rimu tudi o rezultatih Titovega obiska Italiji in o skorajšnjem obisku delegacije poslancev KD v Beogradu.
Coland in Rinaldi sta odpotovala v Rim pred dvema dnevoma in obšla ni palamentarcev, ministrov in podtajnikov, ki na tak ali drug na-
Tako sta pri predsedniku komisije za ustavne zadeve in referentu za zakonski osnutek Galloniju posredovala, da bi bdi čimprej sprejet ukrep, ki podaljšuje dejavnost posebnega »sklada za Trst* za še nadaljnjih deset let. Sklad bi morali finansirati z zneskom sto milijard lir, ki ga je zakladno ministrstvo že odobrilo, ali točneje ugotovilo, da ima v blagajni zadostno kritje.
S podtajnikom za trgovinsko mornarico sta se CoJoni in Rinaldi sporazumela o skorajšnjem obisku v Trstu, kjer se bo srečal s predstavniki prizadetih podjetij in ustanov in razgovar.jal o pomorskih progah p.i.n., tržaškem pristanišču in o-krepitvi njegovih naprav. Pred tem bo v Trst prispel minister za trgovinsko mornarico Attaguille (ta je nadomestil pred kratkim umrlega ministra Mannironija), verjetno še danes ali najkasneje jutri.
S podtajnikom za šolstvo Rosa-tijem in predsednikom komisije za šolstvo pri poslanski zbornici Ro-manatam sta se tajnik tržaške KD in njegov sodelavec pogovarjala o šolskih vprašanjih na Tržaškem, od univerze do skorajšnjih reform na tem področju. Romanata sta prosila, naj zagotovi čimprejšnjo razpravo in sprejem zakona za ureditev nekaterih vprašanj slovenskega šolstva.
Predsednika senatorske skupine KD Spagnollija sta predstavnika tržaške KD opozorila na zakon o kraških rezervatih in družbenih posledicah ustanovitve teh rezervatov.
Zadnji sestanek te zahtevne rim ske turneje tržaških demokrščan-skih voditeljev .je bil na sedežu vodstva KD, pri predsedniku zuna-nje-politične komisije stranke dr. Bemassoli. Udeležila sta se sestanka o rezultatih Titovega obiska v Italiji in bodočem razvoju odnosov med obema državama. Sodelovala sta tudi pri izdelavi programa obiska skupine parlamentarcev krščanske demokracije v Beogradu.
Povabila sta tudi člana vsedržavnega vodstva stranke Salvi ja, __ naj 10. maja pride v Trst in poroča o sedanjem političnem položaju vo-
MHiiiiimnniitMiiiiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimmiruiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiHmiiiiiimiiimmuimi
SKUPNA IZJAVA DEŽELNIH ŠOLSKIH KOMISIJ
PSI, KPI in PSIUP v celoti podpirajo boj akademikov
Rektor Origone je dal zapreti študentsko menzo kot povračilo za sklep študentov, da ne bodo plačevali hrane
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob 30-letnicl ustanovitve OF se želimo pokloniti temu zgodovinskemu dejanju danes, 22. aprila 1971 Ob 20.30 r mali dvorani Kulturnega doma v Trstu O nastariku, delovanju In vlogi Osvobodilne fronte bo predaval zgodovinar lin univer-aktetni profesor
dr. METOD MIKUŽ
Po predavanju zapoje zbor nekaj partizanskih pesmi.
Vabljeni!
Predstavilo se je 21 učencev nižje in srednje glasbene šole - Potrdilo visoke pedagoške ravni zavoda
Glasbem matica je imela včeraj v gosteh večjo skupino učencev zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani ter njihove profesorje z ravnateljem prof. Matijo Terčeljem na čelu. Njihov obisk sodi v okvir izmeničnih gostovanj, ki omogočajo medsebojno spoznavanje, izmenjavo izkušenj na področju glasbene pedagogike in prikaz osvojenega znanja gojencev raznih razredov in letnikov. Učenci so v «Gal-lusovi» dvoranici v Ul. Ruggero Manna, katero so ljubitelji glasbene mladine do kraja zasedli, priredili koncertni večer, ki je izpričal visoko pedagoško raven ljubljanskega glasbenega zavoda in dobro pripravljenost učencev. Naj pri tem samo omenimo, da šteje celotni zavod za glasbeno in baletno izobraževanje okrog 1300 učencev, od katerih okrog 700 na nižji glasbeni šo-

SEJA POKRAJINSKEGA SVETA
Dušan Hreščak predstavnik pokrajine v upravnem svetu SG
Odobren prispevek (3 milijone lir) Slovenskemu gledališču Dr. F. Basaglia najresnejši kandidat za direktorja pokrajinske psihiatrične bolnišnice
Na sklep študentske skupščine v «auli magmi* univerze, ki vabi študente, naj ne plačujejo hrane v menzi, je rektor prof. Origone odgovoril'tako. da je ukazal zapreti menzo. Pri tem je treba poudariti, da je sklep tem boli maščevalnega značaja, če upoštevamo dejstvo, da je sklep študentske skupščine veljal samo za en dan, torek.
Vsekakor bodo o nadaljnjih ukre pih sklepali študentje sarm, ki se danes zjutraj sestanek na univerzi. Jasno pa je, da jih je razburila vest, da so deželne oblasti zdrsnile od 80 na 10 milijonov podpore Acegatu za razdelitev brezplačnih abonmajev študentov in oa ni stvarnih obvez za preureditev »doma emigrantov* pod Skednjem v študentski dom. (Preureditev naj bi stala pol milijarde lir).
Študente so podprli v celoti socialisti, komunisti in sodalproletar-ci, kar pa je posebno važno, ker je ena izmed teh političnih sil tudi v deželnem odboru in v vodstvu tržaške občinske uprave.
Prejeli smo namreč izjavo, ki so jo na skupnem sestanku izdale šolske komisije KPI, PSI in PSIUP. Položaj na univerzi, trdijo komisije, je »dramatičen*, saj «s svojimi sedanjimi strukturami ne mo re jamčiti študentom stvarnih pogojev za resen študij*, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih prostorov. Da o socialnih uslugah študentom ne govorimo; študentski dom, brezplačni prevozi itd.
KPI, PSI in PSIUP podpirajo študentske zahteve v celoti in se obvezu jejo, da bodo storile vse, kar .je v njihovi moči, da jih bodo pristojne oblasti tudi sprejele.
Socialistična stranka je včeraj zvečer razmnožila tudi izjavo ob 4. obletnici državnega udara v Grčiji. V njej zagotavlja svojo solidarnost grškim študentom, ki živijo v Trstu in jih njihove oblasti preganjajo.
Podpisan sporazum s sindikati
Nova uprava prevzela miljsko ladjedelnico
V uradu za delo pri deželi so včeraj popoldne podpisali sporazum, s katerim je dejansko zaključena dolga «afera» miljske ladjedelnice cNavalgiuliano*, kateri je grozila zapora zaradi dolgov in nakopičenega deficita.
Dogovor so podpisali predstavniki nove družbe »Camtieri Alto Adriati-oo» (dr. Pilotto in dr. Cozzolino), predstavniki stare uprave miljske ladjedelnice (inž. Bettim, Pagan), sindikalisti Burk), Ludovisi, Ouciat-ti, Gasivoda ter člani delavskega sveto ladjedelnice Menegazzi, Pe-stogna in Sclaunich.
Kaj je pravzaprav bistvo sporazuma, ki je toliko časa razburjal
duhove in terjal desettisoče ur stavk, manifestacij, razprav v deželnem svetu itd.? Novo podjetje «CAA» bo sprejelo upravo miljske ladjedelnice in zaposlilo, z enakimi staži, vse delavce »Navalgiuliana*. Zaposlovanje bo postopno za manjši del, medtem ko bo glavnina kar ostala v podjetju.
Ustanovitev podjetja »Cantieri Alto Adriaitico* pa dokazuje, da so v deželnih krogih zbrali kapiitale in ljudi, ki so pripravljeni sprejeti v lastno režijo edino preostalo tržaško ladjedelnico po zapori «Sv. Marka*. Trenutno v ladjedelnici gradi jo dve tovorni ladji srednje tonaže. Dela se bližajo koncu in ju bodo splavili čez nekaj mesecev, kar je skrbelo delavce, katerim je zaradi pomanjkanja nadaljnjih naročil grozila brezposelnost.
• Direkcija transportnega odseka Acegata javlja, da abonentne Izkaznice «mreža» veljajo tudi na progi 20 Milje — Trg stare mitnice.
Sinoči je bila zelo dolga seja pokrajinskega sveta, ki je med drugim odobril nekatere upravne sklepe, izvolil predstavnike pokrajine v raznih ustanovah ter odobril poročilo posebne komisije o natečaju za mesto novega direktorja pokrajinske psihiatrične bolnišnice. Na sinočnji seji je pokrajinski svet z večino glasov (proti so glasovali samo trije svetovalci MSI) tudi odobril prispevek pokrajine (3 mil. lir) Slovenskemu gledališču v Trstu. Imenovan je bil tudi predstavnik pokrajine v upravnem svetu Slovenskega gledališča v Trstu, in sicer Dušan Hreščak. Poleg tega je pokrajinski svet imenoval predstavnike pokrajine v pokrajinskem nadzornem odboru. Imenovani so bili Sergio Pierangelini (PLI), Mau-ro Gialluz (KPI), Sergio Visentini
drobno opisal razmere in probleme psihiatrične bolnišnice ter načrte pokrajinske uprave za rešitev problemov, ki se tičejo ureditve bolnišnice, kakor tudi osebja in sploh zdravstvene službe. Odbornik Fo schj in predsednik Zanetti sta pou darila, da bo pokrajinska uprava dala	vso	pomoč	novemu	direktor-
ju, predstavniki raznih svetovalskih skupin pa so izrazili svoje zadovoljstvo,	da	je na	natečaju	dosegel
prvo mesto dr. BasagUa, ki s svojimi	modernimi	metodami odpira
nove	poti	in je	dosegel	že lepe
uspehe pri zdravljenju umsko bolnih.
Poročilo komisije o izidu natečaja je pokrajinski svet odobril z večino glasov. Proti so glasovali svetovalci MSI, vzdržali pa so se
li, 250 v oddelku za izrazne plese, li čez 200 na srednji glasbeni šoli in 160 na srednji baletni šoli.
Po uvodnem pozdravu ravnatelja glasbene šole GM dr. Gojmira Demšarja se je v skoraj dveurnem programu zvrstilo 21 učencev nižje in srednje šole v prav tolikih točkah. Spored je bil premišljeno sestavljen in je ustrezal študijski stopnji in znanju nastopajočih. Od začetnih Krajših skladbic, ki so jih izvajali učenci prvih razredov nižje glasbene šole, je postopno prehajal k zahtevnejšim z gojenci višjih razredov nižje šole, medtem ko je od
Leonore iz Donizettijeve opere *La favorita» podala z lepim, dobro nastavljenim in šolanim glasom koncertnega formata, ki bo z nadaljnjim študijem in vztrajnim vežba-njem gotovo še pridobila na obsegu in sproščenosti in mladi pevki odprl zanesljivo umetniško kariero. Občinstvo je mlade izvajalce nagradilo z močnim ploskanjem po vsaki točki.
Po zaključenem sporedu je ravnatelj šole GM obenem z zahvalo za lep večer podaril ravnatelju ljubljanskega zavoda prof. Terčelju umetniško fotografijo iDevim na-
gojencev srednje glasbene šole. zla-1 ™ga fotoreporterja Maria Magajne, .■ ■.	—i	i,— 1 prof. Terčelj pa je svoji zahvali za
sti višjih letnikov, zahteval že kar solidno znanje. V tem prerezu, ki je zajel gojence od 2. razreda nižje šole do 4. letnika srednje šole, so bili vsi nastopajoči zelo prisrčni in neposredni v svojem nastopu, pri gojencih višjih letnikov pa je bila vsaj pri nekaterih že očitno zaznavna kvalitetna raven, ki je poleg dobre strokovne priprave odražala tudi glasbeno nadanenost.
Med nastopajočimi so prevladovali pianisti, bili pa so zastopani tudi drugi inštrumenu, kot na primer violina, blokflavta, kitara, čelo, oboa, flavta, medtem ko se je ena gojenka predstavila kot solo pevka.
Prav bi bilo, da bi se z nekaj besedami zadržali skoraj pri vsakem, vendar nam prostor tega ne dopušča. Kljub temu pa bi želeli vsaj omeniti pogumen nastop malega Andrejčka Škofa z blokflavto, violinistko Henriko /alar v Schubertovi Čebelici, pianistko Janjo Gobec v Koprolovi Mazurki, pianista Klemena Ramovša, ki je P. Ramovšev Akrostih zaigral s pravo moškostjo, Marijo Gombač v Schu-manovi Romanci in tehnično zahtevni Cigličevi Študiji, violinista Iztoka Šorlija in pianistko Nedo Perko pri izvedbi Beethovnove Sonate v F-duru, pianistko Dušanko Avbelj, ki je z dognano tehnično igro podala Lisztovo Rajanje palčkov, flavtistko Ireno Grafenauer, pianistko Ani Prinčič, ki je z že omenjeno Nedo Perko izvajala štiriročno na klavir dva znana Dvoržakova Slovanska plesa, predvsem pa sopranistko Anico Pusar, ki je dve Dvo-svetovalci PLI in KPI.	ržakovi slovaški narodni in arijo
(KD), Giuseppe Vinciguerra (KD) l .........................................■■■■■iHiiimmiiiiH................■■■■■■•..
m Paolo Medani (PSI), kot namest- i
niki pa Rudolf Marc (Slovenska	V OKVIRU KULTURNE IZMENJAVE
skupnost), Marino Ailaindd (PLI) in Antonio Čerini (KPI). Kot zastopnik pokrajine v upravi gledališča Teatro Stabile je bil imenovan Ca-mdllo Giordano (PLI), v upravi ženskega tehničnega zavoda Luciana Sebeni (KD), v komisiji za dodelitev ljudskih stanovanj Ferruccio Gerbd (KD), v konzorciju za pospe Sevanje študijev o fiziki na tržaški univerzi pa predsednik pokrajine Zanetti. Predstavniki svetovalskih skupin so se prej dogovorili o imenovanjih in so povsod izključili predstavnike MSI.
V začetku seje je predsednik Zanetti počastil spomin dolgoletnega namestnika tajnika pokrajine dr.
Vascona ter je poudaril njegovo plodno in nesebično delovanje v korist pokrajinske uprave.
Seja se je zavlekla predvsem zaradi obsežnega poročila odbornika prof. Foschija o izidu natečaja za mesto novega direktorja psihiatrične bolnišnice in diskusije, katere so se udeležili predstavniki vseh svetovalskih skupin. Na natečaju je dosegel prvo mesto priznam strokovnjak in pobudnik novih metod pri zdravljenju umsko bolnih dr.
Franco Basaglia, na sinočnji seji pa ni bilo na dnevnem redu imenovanje novega direktorja zaradi predpisane procedure, ker ie pač prej potrebna odobritev sklepov komisije, nato pa predložitev dokumentov in prošnje interesenta. Odbornik Foschi .je v svojem poročilu poudaril važnost imenovanja novega direktorja in je nato po-
sprejem in gostoljubnost profesorskega zbora šole GM dodal še povabilo naši glasbeni soli za skorajšnji nastop v Ljubljani.
j. k.
SINOČI V SKEDNJU
Trebenci v gosteh p. d. «lvan Grbec»
Povsem zasedem škedenjska kino dvoram je sinoči s simpatijo in z odobravanjem sprejela trebenske pevce in godbenike ter ansambel «Miramar», ki so se kot gostje ške denjskega p.d. «lvan Grbec» predstavili s prijetnim in z izbranim vokalno-inštrumentalnim večerom.
V prvem delu večera je mstopil mešani pevski zbor «Primorec», Ki je pod vodstvom Cezarja Možine zapel vrsto pesmi, nakar je mstopil trebenski inštrumentalni trio, za njim pa še harmonikarski ansambel Miramar» pod vodstvom O-skarja Kjudra. Isti dirigent je tudi vodil skupni, zaključni mstop ansambla in zbora, z dvema narodnima ruskima pesmima.
V koprski Loži razstavljajo umetniki iz vse nase dežele
Na razstavi, ki bo odprta do 10. maja, so navzoči tudi trije slovenski slikarji - Na razstavi sodeluje kakih 30 umetnikov
Včeraj proti večeru je bila v lepi, prostorni in svetli umetnostni galeriji Loža v Kopru, md istoimensko kavarno m Titovem trgu, odprta razstava, ki nosi mslov «Prvi bienale umetnikov Furlanije in Julijske krajine».
Svečanosti so se uaeležili dr. Alfredo Vamier v imenu deželne u-prave Furlanije — Julijske krajine, v imenu tržaške občinske uprave odbornik za kulturo Livio Lon-zar, v imenu jugoslovanskih krajevnih oblasti pa je bil mvzoč predsednik sveta za kulturo Črtomir Kolenc. Navzočih je bilo tudi več predstavnikov koprskega kulturnega življenja, med drugimi tudi kustos koprskega muzeja prof. Mikuž. Navzoč je bil tudi pobudnik razstave prof. Montenero.
Ob otvoritvi razstave sta m kratko spregovorila Črtomir Kolenc, ki se je ustavil prvenstveno pri umetniški ravni razstave, medtem ko je tržaški občinski odbornik Livio Lon-zar v strnjenem nagovoru poudaril, da je namen razstave, prikazati
Deželna stavka tekstilskih delavcev
Včeraj zjutraj so se vsi tekstilni obrati v dežela ustavili za nekaj ur. Večja skupina sindikalnih delegatov posameznih tovarn, tudi iz bolj oddaljenih krajev dežele, predvsem pa iz Gorice, kjer je problem tekstilne industrije zelo pereč, se je med stavko zbrala na Trgu Uni-ta s transparenti in s sindikalisti na čelu krenila po mestnih ulicah pred sedež deželne vlade v Car-ducdjevi ulici.
Tam .je delegacijo tekstilcev sprejel odbornik Gdust, ki jim je zago-
tovil svojo podporo. Delavci so mu orisali položaj tekstilne industrije, ki ni rožnat, saj dela skoraj 8000 delavcev s skrčenim urnikom in pirejema dopolnila iz javnih blagajn.
Popoldne je delegacijo stavkajočih sprejel odbornik za delo Stop-per, kateremu so orisali predvsem položaj v Trstu, kjer grozijo gospodarji z zaporo tovarne jute in podjetja «Marco Polo*. Zahtevali so od Stopperja, naj dežela ne prizna industrijcam nobenih olajšav, če se
ti ne nameravajo obvezati, da bo do obnovili naprave in zajamčili zaposlitev delavcev. Dežela naj raz širi veljavnost zakona 1115 večini industrij, ki bodo sprejele te obveze (gre za izplačilo mezd v višini 80 od sto za dobo, ko obnavljajo naprave).
Stopper je zagotovil, da bo te zahteve sporočil pristojnim ministrstvom v Rim in da se bo posvetoval z delavskimi predstavniki pred sklicem deželne konference o industriji.
raven in ustvarjalno silo v deželi. Nadalje je rekel, da se bo po poti izmenjave kulturnih in umetniških dobrin nadaljevalo, kar naj privede do medsebojnega dopolnjevanja v nekakšnem procesu ozmoze.
Na razstavi v galeriji Loža je razstavljenih kakih sto del, v glavnem slik in grafik, pa tudi nekaj skulptur 35 najbolj kvotiranih slikarjev in kiparjev iz naše dežele, to je s Tržaškega, Goriškega in iz Furlanije. Med tržaškimi slikarji so tudi nekateri Slovenci in sicer Avgust Černigoj, Klavdij Palčič in Lojze Spacal, ki so razstavili vsak po dve deli iz najnovejše dobe.
Razstava bo odprta do 10. maja in to vsak dan od 9. do 13. ure ter od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa bo odprta samo od 9. do 13. ure.
25. aprila v Miljah antifašistični shod
Antifašistični odbor v Miljah prireja v nedeljo, 25. aprila manifestacijo v obrambo republiške ustave, ki je sad odporniškega gibanja. Začela se bo ob 11. uri, ko bodo predstavništva položila vence pred spomenik padlim. Opoldne bo na Trgu Marconi zborovanje, na katerem bodo govorili vsedržavni tajnik demokrščanske mladine Piero Pi-gnatta, pisatelj in partizan Bruno Steffč za ANPI, pokrajinski podtajnik PSI inž. Josip Pečenko v slovenščini in miljski župan Gastone Millo za KPI.
Poziv vsem, posebno še miljski mladini, naj se udeležijo manifestacije, so podpisale članice antifašističnega odbora, se pravi vse stranke, razen fašistične, partizanske organizacije, zveza deportirancev, sindikalne organizacije in zveza katoliških delavcev.
SPD»TABOR«
ZVEZA PARTIZANOV
OPČINE
V nedeljo, 25. aprila 1971, od 15. ure dalje bo v Prosvetnem domu na Opčinah
PROTIFAŠISTIČNA
MANIFESTACIJA
ob 30-letntai ustanovitve OF v Sloveniji (27. aprila 1941) in splošni vstaji v severni Italiji (25. aprila 1945).
Po pozdravnih govorih V. Kende in A. Calabrie bodo nastopili;
—	Pevski zbor iz Trebč
—	Pevski zbor Tabor z Opčin
—	Recitatorji in »Canzoniere triestino«
—	Zvečer ples na prostem.
Kioski z domačim vinom ter čevapčiči In kraškim pršutom.
Ob slabem vremenu bo prireditev v dvorani
Razstave
V soboto ob 19.30 bo v foyerju Kulturnega doma v Ul. Petronio 4 otvoritev razstave del dveh tr-žaiških slovenskih slikarjev: Silvestra Godina in Vladimira Ražma Razstava bo trajala do 24. maja.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi na 1. predavanje sezone 1971/72. Na sporedu Izredno predavanje
prot. MARIJANA KRISLJA
urednika oddaje »Odmevi iz gora» na RTV Ljubljana, ki bo predaval o temi:
DNEVI MOJIH GORA
Predavanje bo spremljalo veliko število barvnih diapozitivov formata 6x6, z glasbeno spremljavo umetniško besedo in intervjuji.
Predavanje bo v PETEK, 23. aprila v mali dvorani KULTURNEGA DOMA ob 20.30 Prosimo točnost I
Huda nesreča Tržačana med Sežano In Tomajem
Včeraj popoldne, nekaj čez 18. uro, so sprejeli s pridržano prognozo na oddelku za oživljanje glavne bolnišnice 45-letnega tiskarja Carla Grudna iz Ul. Commerciale 126, ki se je malo prej ponesrečil s svojo lambreto.
Moškega so bolničarji jugoslovanskega RK našli onesveščenega na tleh na ovinku ceste, ki iz Sežane pelje v Tomaj in ga seveda zaradi poškodb po senceh, številnih odrgnin po vsem telesu ter pretresa možganov nemudoma odpeljali rešilnim avtom v tržaško bolnišnico.
Preiskovalci so mnenja, da se je ' uden med vožnjo nenadoma po- ] avtobusom redne proge Trst - Ljub-čutil slabo, da je za hip izgubil i liana ob 7.15 z glavne avtobusne nadzorstvo nad lambreto ter se z postaje. Zbirališče oto 6.50. Izlet njo vred zvrnil na asfalt.	I I izrecno priporočamo mladini.
P.d »Ivan Grbec« v Skednju priredi v nedeljo, 25. t.m celodnevni izlet v Poreč. Vpisovanje za izlet in Informacije vsak dan v društvenih prostorih od 18. do 20. ure.
• • •
SPDT organizira v soboto, 1. maja In v nedeljo, 2. maja, turistično-smučarski izlet na MARMOLADO. Cena 10.500 za odrasle, 9.000 lir za mladince pod 15. letom vključuje: v soboto — kosilo, večerjo ln nočnino v hotelu ob Jezeru ALLEGHE, prevoz z žičnico (s povratno vožnjo) do Punta Rocoa (3.320 m), v nedeljo zajtrk, kosilo v koči na Marmoladd ter prevoz z avtobusom Možnost krasne smuke na ledeniku tudi za začetnike. Ker Je Sta vilo mest omejeno, je vpisovanje do 20 aprila (torek) v Ul. Geppa 9 Ob vpisu poravnati polovico zneska
Slovensko gledališče v Trstu
KULTURNI DOM
V soboto, 24. t.m. ob 21. uri (premierski abonma) v nedeljo, 25. t.m. ob 16. uri (abonma red B — nedeljski popoldanski)
v sredo, 28. t. m. ob 20.30 (abonma mladinski v sredo) v četrtek, 29. t. m. ob 20.30 (abonma mladinski v četrtek)
v petek, 30. t.m. ob 20.30 (abonma red A) v nedeljo, 2. maja ob 16. uri (abonma okoliški)
ZADNJA PREMIERA V SEZONI 1970 - 71
VItallano Brancatl
RAFFAELE
(komedija v treh dejanjih s prologom)
Prevod: dr. Niko Košir Scena: Sveta Jovanovič Kostumi: Demetrij Cej Pesmi: Miroslav Košuta Režija: JOŽE BABIC
Raffaele Scarmaoca - Silvi Kobal; Glovanni, brat - Stane Starešinič; Prečastiti Luigi, brat - Jožko Lukeš; Saverlna, žena - Bogdana Bratuževa; Agostina, hči - Lidija Kozlovi-čeva; Federale - Anton Petje; Giuseppe - Alojz Milič; Profesor Pameti Rado Nakrst; Predsednik sodišča - Anton Kalc; Sodnik Oescimano - Stane Raztresen; Učiteljica • Miranda Caharija; Sluga - Adri-jan Rustja; Politični sekretar - Aleksij Pregare; Angleški poročnik - Livdj Bogateč; Zamorec - Dušan Jazbec: Hišna -Mira Lampetova.
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. dio 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave, ob nedeljah ln praznikih eno uro pred pričetkom pri blagajni Kulturnega dama.
Prosvetno društvo VESNA SV. KRIŽ
V soboto, 24. aprila ob 20.30 bo v Ljudskem domu v Križu gostovala dramska Skupina s Proseka - Kontovela z veseloigro v šestih slikah
DRAGA RUTH
Vljudno vabljeni vsi!
Taborniki RMV
priredijo ob dnevu tabornika v soboto 24. t.m. v Nabrežini taborni ogenj.
Vabljeni so vsi sedanji člani ln članice, pa tudi bivši taborniki. Zbirališče je v soboto v Nabrežini ob 19. uri pred p.d. Igo Gruden.
Gledališča
VERDI
Pri blagajni gledališča (tel. 23988) se danes nadaljuje prodaja vstopnic za četrti koncert spomladanske simfonične sezone, ki bo v petek ob 21. url.
Orkester gledališča Verdi bo dirigiral Hans Gierster, kot solista pa bosta nastopila kontraaltistka Maureen Forrester ln tenorist Karl-heins Thiemann.
Program obsega; Mahlerjeve «Das Lled von der Erde-i za kontraalt, tenor ln orkester v prvi tržaški Izvedbi ter Schubertovo Tretjo simfonijo.
POLITEAMA ROSSETT1
Danes ob 20.30 briljantna komedija «Stiri igre v eni sobi« Bari-letta in Credyja, v kateri nastopata kot glavna igralca Anna Proclemer ln Gabriele Perzettl. Režija Glorgio Albertami.
Vstopnice z običajnimi popusti za abonente na sezono Teatra Sta bile so v prodaji v pasaži Prottl (tel 36372 - 38547).
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 22. aprila LEONIDA
Sonce vzide ob 5.08 ln zatone ob 18.59 — Dolžina dneva 13.51 — Luna vzide ob 3.32 to zatone ob 15.49 Jutri, PETEK, 23. aprila VOJKO
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 19,1 stopinje, najnižja 11,5, ob 19. uri 17,2, zračni tlak 1021,6 stanoviten, veter 5 km severozahodnik, vlaga 70 odst., nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 15,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
21. aprila 1971 se Je v Trstu rodilo 17 otrok, umrlo pa Je 15 oseb.
UMRLI SO: Paola Gombač 3 mesece stara, 68-letnl Francesco Hodnik, 77-letna Maria Bucovich por. GeUi, 76-letma Maria Colalto, 79-letnd Nazarlo Stradi, 76-letma Gio-vamma HUmi vd. Schiller, 73-letni Glovanni Contento, 50-letma Laura Antonelli por. Leo, 70-letna Llbara Ritossa por. Manfalcon, 59-letnl Francesco Novak, 74-letmi Lorenzo Carli, 51-letni Giuseppe Carbone, 81-letna Elena Baldlni por. Catta-ruzza, 67-letnl Francesco Cocchla-ro, Emanuela Camziami 3 mesece stara.
Nazionale 16.00 »Zadnja predstav* ob 22.10 «11 Dlo Serpente«. N*-dia Cassini. Technlcolar. Prej# vedano mladini pod 18. letom-
Fenice 15.30 Zadnja predstava o® 22.10 »Fuori 11 malloppo«, ClaU’ dla Cardinale, Stanley Baker. H astmancolor.
Eden 15.30 Zadnja predstava fl® 22.20 »Sacoo e Vanzettl«, Gla® Maria Volom tč, Ricoardo Cucciri' la, Cyri! Cusaok. Technlcolor.
Grattacielo 16.00 »Confesstone d* un Commlssarlo dl Polizia al Prt curatore delia Repubbllca«. Franco Nero, Martin Balsam. Techni’ color. Prepovedano mladini P0** 18. letom.
Ejcelsior 15.30 Zadnja predstava rt 22.10 «Per grazia rlcevuta«. Nin*1 Manfredi, Lionel Stander, Dell* Boccardo. Eastmancolor.
Ritz 16.00 «1 tre della croce d-5, Sud«. John Wayne, Lee Marvl®1 Technlcolor
Alabarda 16.30 «Lo strano vlzio del la slgnora Wardh» Edvvige S*-neck, George Hilton. Technlcolor Prepovedano mladini pod 18. 1® tom.
Filodrammatico 16.30 «Un mariw Ideale«. (Cuori infranti). Nin" Manfredi. Omobell film. Prepd vedano mladini pod 14. letom
Aurora 16 30 «11 gtardtno dei Fin*1 Contlnl«. Technlcolor
Impero 16.30 «Uccidete 11 vitri10 grasso e arrostitelo«. Jean Sorti Mariih Tolo. Technlcolor. Prep^ vedano mladini pod 18. letom-
Cristallo 16.45 Zadnja predstava trt ho ob 20.00 uri »La figlia j®j Ryan». Robert Mitchum, S. les, technlcolor. Prepovedano m1*" dini pod 14. letom.
Capital 16.30 «Le plačevali esp® rlenze dl una glovane cameriert*' Technlcolor. Prepovedano mM^ ni pod 18 letom
Moderno 16.00 »M. A. S. H.» Dana*® Sutherlamd, Eliot Laud to Tri11 Skerrltt. Technlcolor Prepoved®' no mladini pod 14. letom.
Vlttorio Veneto 16.30 «1 guerrieri*1 Clint Eastvvood, Telly Savftl®*’ Don Rlckles, Carroll 0’Com&' Technlcolor
Ideale 16.00 «La pisci,nav>. Alain P® Ion, Romy Schneider. Technicolri'
Astra Kinodvorana zasedena za & meforum. Ob 18.00 zadnja prt®' stava ob 20.30 »La mla notte eri1 Maud«.
Abbazia 16.00 »Tropls uamo o s d*®' mla?« Fantastični film. Burt nolds, Sušam Clark. Technicol°f'
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilloa, Ul. sv. Justa 1; Croce verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giusitdzia, Trg Ltbertš 6; Testa d’oto. Ul. Mazzini 43.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 — Ul. Diaz 2; Alla salute, Ul. Glulla 1; Picclola, Ul. Orlani 2; Vemari, Trg Valmaura 11.
Prispevajte za solo-apomenik v Cerknem !
KINO IRIS» PROSEK
predvaja danes ob 19.30 Cine-mascope avanturistični film; ATTENZIONE!
ARRIVANO 1 MOSTRI Igrajo: Kojiro Hongo, KvokO Enaml in Akira Natsuki
KINO Nfl OPČINAH
predvaja danes oh 18. uri barvni film:
L’UOMO PERDUTO Igrata: S, Pottier in Jemnu® Shimkus
Razna obvestila
V petek, 23. t. m. bo ob 20. v krožku »Che Guevara« v . Madomnina predavanje odv. San®r
Canestrlnija o «Pravosodju v publiki, ki Je nastala iz odpori® štva«. Sledila bo javna debata-
V	krožku »G. Salveminl« na &L zu Italia 12 bo jutri, 23. t. m. davanje univerzitetnega profes°%. v Rimu Alda Vtsalberghija o cijl socialistov za šolo: hližnj« ^ oddaljene perspektive«. Sledil® h, javna debata, ki jo bo vodil P\ čelntk deželne komisije za
pri PSI inž. Giancarlo Rodi.
V	okviru študijskih srečanj 0 ^ šizmu v organizaciji miljske ob®1^ in odporniškega sveta bo danes ® 20. uri v kinu Volta docent derne zgodovine na univerzi v
rt
O®
binu prof. Enzo Santarelli o »Gospodarski politiki fašizma r korporativizmu«.
Jutri, v petek, pa bo v kinu ma v Miljah univerzitetni profs^j Elvio Guagnini govoril o »Kulturi1 politiki fašizma«.
SPDT priredi 25. t. m. prvi spomladanski izlet na Nanos. Odhod z
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in nono
LOVRENC KRALJ (CARLI)
Pogreto dragega pokojnika bo danes, 22. aprila 1971 ob 15.46 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Trebče.
Žalujoča žena Ida, otroci, snahi, zet in vnuki
Trebče, 28. aprila 1971

Specializirani delavci so začeli čistiti In urejevati področje okoli Ulice Donote in sicer nad rimskim *jfdališčem. Pobudo in denar za to delo, ki obsega pogozdovanje, ureditev zelenih področij in porki-je dala tržaška avtonomna le toviščarska in turistična ustanova. Celotno ureditev bodo izvedli ob Podpori občinskega odbomištva za javna dela in občinskega inšpektorata za nasade. Pripomniti je reba, da je ta ureditev le začasna, ker bo v prihodnosti na tem področju na podlagi regulacijskega
načrta precej sprememb
VČERAJ PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
v
Štiri leta vlomilcema v bencinski kiosk Prvi dan procesa proti trem roparjem
Porotniki so Cormonsu in Mermolji, ki sta oropala poslovodjo bencinske črpalke v Tržiču, odpustili eno leto zapora m celotno denarno kazen
porotno sodišče je vče-J Pod predsedstvom dr. Corslja pT4 Borracettl, zapis. Strippoli) f/. Približno poldrugi uri posveta _?iasovalo razsodbo, s katero je sodilo 22-letnega Remigia Cor-°bsa lz Vidma ter 26-letnega Bo-.J*4 Mermoljo lz Trsta zaradi ro-p Ba skupno 4 leta ln 2 meseca k Por'a ter 520 tisoč lir denarne aani, kar zadeva obtožbo nedovo-posesti orožja pa je sklenilo amnestije prekiniti sodni po-tepek. Porotniki so zaporno ln enarno kazen tako porazdelili: trnonsu so prisodili 1 leto in mesecev zapora ter 220 tisoč r denarne kazni, Mermolji pa 2 ta 4 mesece zapora ter 300 soč ur denarne kazni. Obema so 4 Podlagi dekreta predsednika Publika pomilostili eno leto za-?®ra ter celotno denarno kazen, tega pa Se zavrnili branil-Predlog, da bi Mermoljo izpuli na začasno svobodo.
Sodni zbor s predsednikom Cor-®'Jetn na čelu, je vstopil v veliko ®^°tano tržaškega porotnega sodl-točno ob 9. url, ko je spre-Fj^rtl Oormonsov branilec odv. r^Bbra. Le-ta je po približno e-■’°urnem zagovoru predlagal za svo-"*;®a klienta oprostitev zaradi pomikanja dokazov, nakar so se 5*>rotntki umaknili v posvetovalnico.
I50 prebiranju razsodbe ln nekaj-jPntnem premoru so porotniki z obravnavo drugega pro-54 ba dnevnem redu letošnjega zasedanja porotnega sodi-8Ca> ki prav tako zadeva rop.
5_^a rešetkami so tokrat sedeli Glovannl Florella lz Ul. Or-Jt1®11! 58, 20-letni Mario Vesoovi , . 0awipl EUsl št. 47 ter 19-letni
"ano Fiusoo iz Ul. Plrandello.
, ^ trije so se morali zagovar-Zaradl ropa ter osebnega na-

Plusco pa še posebej zaradi
biti 7\la brez vozniškega dovolje-^dogodek Je sam po sebi do-^ I Preprost, čeprav skriva v J* globini nekatere senčne črte, Jih verjetno tudi sodna obrav-Va ne bo povsem razčistila. nD° ropa, ki je pripeljal omenje-fante pred sodišče, je prišlo jjg^tril 2. novembra lani, ko sl je 8bon
Izlet na Kras. Fantje so se vsedli v Buttignomov avto fiat 125 ter se odpeljali na Opčine,
Kakšne namene je Imel Butti-gnon ni povsem znano. Dejstvo je, da se je četverica v avtu kaj kmalu znašla na stranski temni stezi, nedaleč od mitnice, 300 do 400 metrov od trbiške avtoceste. Mladeniči so, kot to navaja obtožnica, skrbno izkoristili temo: od Buttignona so namreč zahtevali denar, ki jim ga kajpada ni hotel dati. Moški je v hipu odprl vrata, skočil iz avtomobila in pričel bežati po temni stezi. A zaman. Mladeniči so bili takoj za njim, ga podrli na tla, ga dodobra pretepli, nato pa mu odvzeli zapestno uro ln 35 tisoč lir, dokumente pa mu vrnili.
«Gostitelja)) so nato s silo potisnili v avto oziroma na zadnji sedež, med dvema fantoma, tretji pa je sedel za volan ter zavozil v mesto V Ul. Molino a Vento
pili lz njega ter zbežali, Buttignona pa pustili z dolgim nosom na cedilu...
Buttignon se je šele v nedeljo domislil, da bi bilo vsekakor bolje prijaviti zadevo preiskovalnim organom Rop je tako prijavil karabinjerjem, ki so se pod vodstvom kap. Lernba spravili na delo in identificirali nap^adalce.
Na včerajšnji razpravi so vsi trije priznali, da so izvedli rop, zanikali pa so kakršnokoli obtožbo o osebnem nasilju. Poleg pričevanja kap. Lemba, so sodniki zaslišali prizadeto stranko, Buttignona, ki je sicer potrdil vloženo tožbo proti trem napadalcem, ni pa znal pojasniti, če je on povabil iriladie-niče v avto, ali pa oni njega.
Zaradi pozne ure Je predsednik dr. Oorsi odložil razpravo na danes zjutraj, ko bodo spregovorili tožilec dr. Taveila ter trije branilci, odvetniki Bruno, Paccor in Antonlnl. Razsodbo bodo najbrž lz-
ŠTEVILO DELOVNIH MEST VSAK DAN VEČJE
Težko je dobiti v goriški pokrajini dejansko nezaposlenega človeka
Le kriza v tekstilni tovarni v Podgori utegne škodovati zaposlenosti - Pomanjkanje delovne sile v Tržiču in v Krminu Mladi delavci se z lahkoto zaposlijo v obstoječih tovarnah
so mladeniči ustavili avto, lzsto-1 rekli v poznih dopoldanskih urah.
PO PRIJAVI POLICIJSKIM ORGANOM
Podatke o številu zaposlenih je težko dobiti, ker se pristojni uradi zanimajo bolj za trenutno nezaposlene delavke in delavce. Prav tako pa so ti podatki do določene mere dvoumni, ker nam govore o velikem številu nezaposlenih ljudi, nikjer pa m moč najti delovne sile. Kje ie torej teh več kot dva-tisoč nezaposlenih na Goriškem, ki .jih ob koncu februarja beleži mesečni bilten trgovinske zbornice?
Poglejmo te podatke. V seznamih urada za delo ie bilo konec februarja 1.438 imen ljudi trenutno nezaposlenih, ki so že kie delali (od teh 940 moških). Mlajših od 21-let, ki iščejo prvo zaposlitev je bilo istočasno 437 (moških 205). Gospodinj, ki iščejo kako zaposlitev, je bilo 35, upokojencev, ki si želijo kako drugo zaposlitev 153 (130 moških). 31 oseb (23) moških pa .je bilo v tem času zaposlenih, iskali pa so kako drugo delo. Skupno je bilo torej vpisanih v sezna me nezaposlenih 2.094 oseb (1.293 moških).
Poglejmo še podatke po posameznih strokah. V zgoraj omenjene sezname je bilo vpisanih 1.114 industrijskih delavcev, 2 kmetijska delavca, 106 delavcev v prevozih, 294 v trgovini. 62 v servisih. 356 uradnikov, 220 brez poklica.
V	februarju se ni nihče izselil, število teh nezaposlenih se ie znižalo za 50 enot, v tem mesecu so v razna podjetja v pokrajini zaposlili 681 ljudi.
To so goie številke. Pred osem na.jstimi leti je bilo na Goriškem 13.000 nezaposlenih. Kriza je bila takrat precejšnja, ljudje so trumoma odhajali v druge evropske države, mnogi so tudi odšli v Avstralijo. Položaj se je medtem izboljšal in danes imamo dva tisoč vpisanih v seznam brezposelnih, na Goriškem pa ni moč dobiti delovne sile.
V	zadnjih mesecih je kriza zajela gradbeno dejavnost. Podjetja so odpustila številne zidarje in težake, vendarle le s težavo dobimo zidarja. Skoro vsi so se zaposlili zasebno ali pa delajo na svojo roko, mnogo odpuščenih delavcev pa je v Gorico prihajalo na delo iz videmske pokrajine.
V	sovodenjski predilnici so po znanih dogodkih odpustili nad petdeset ljudi. Razen upokojencev so skoro vsi našli zaposlitev. Skoro
«Razstavljeni» avtomobil mu je služil v nepoštene namene
Žrtev goljufije je prejemala za razstavljeno vozilo globe zaradi prepovedanega parkiranja
radlotehnik Serglo Butti-
~ s Trga, Leonardo da Vinci, zaposlen v Milanu, za-družbe. V središču mesta, v Arsenaie, kjer se pogosto sha-
v®zaj
“Ponočni sprehajalci«, je na-
' Pogovor s tremi mladeniči, P^abll na pivo, nato pa še na
Konec meseca januarja letos so se agenti javne varnosti osrednjega komisariata javne varnosti odpeljali v Drevored R. Sanzio, kjer jih ie pričakal Gianfranco Mansutti. Moški je povedal agentom, da je meseca junija lani oddal zastopniku avtomobilske tvrdke «Alfa Romeo«, Graccu Murattiju iz Ul. Matteotti 39, svojo lancio ter v zameno kupil drugo. Nekaj dni kasneje pa je izvedel, da je Muratti odstopil omenjeni avto lastniku delavnice za razstavljanje avtomobilov, 63-letnemu Francescu Mondu iz Milj, Ul. Fla-via pri Štramaru št. 133, in bil zatorej kajpada prepričan, da je vo žilo že razstavljeno.
Pa je naneslo, da so mu čez približno mesec dni poslali na dom pismeni ukrep o plačilu vrste glob zaradi prepovedanega parkiranja istega vozila, ki ga je bil pred časom prodal zastopniku avtomobilske tvrdke.
Mansutti se je kajpada nemudo-
enak položaj je z delavkami, ki so bile zaposlene v tovarni nogavic v Gradiški. Težji pa bo brez dvoma položaj z delovno silo v podgorski predilnici, kjer je zaposlena pretežno ženska delovna sila. Večina zaposlenih v tej tovarni dela z zelo skrajšanim umikom in te ne moremo prištevati med nezaposlene. Na eni strani prihaia mnogo delavk iz kmečkih družin in imajo zaradi tega obilo dela na domu, vendarle za vse ni tako. Na drugi strani pa se zdi. da bo moč tudi tu krizo omiliti, ker je baje podgorska predilnica dobila precejšnjo vsoto denarja kot posojilo za modernizacijo strojnega parka. Istočasno pa napovedu.ie.io skorajšnje odprtje nove tekstilne tovarne v Moraru, kjer bi lahko zaposlili okrog dvesto delavk. Logično ie, da se bodo v tej tovarni zaposlile predvsem ženske iz Mo-rara in bližnjih krajev, ki delajo sedaj v podgorski predilnici.
Včeraj smo poročali o tovarnah v krminski industrijski coni. Tudi tu je namen pobudnikov te cone. da bi zaposlili domačo delovno silo. Vendarle imajo že sedaj težave ker te delovne sile ni.
V tržiški ladjedelnici so v zadnjem času zaposlili precej miadih ljudi. Iščejo jih baje še nekaj sto t.in pa jih ne morejo dobiti nikjer. V Tržiču, kjer se nova industrijska cona lepo razvija, so nekatere tovarne v gradnji, druge pa bodo pričeli graditi kmalu. Predvidevajo, da bodo v teh tovarnah zaposlili od dva do tri tisoč ljudi. Kje pa bodo dobili delavce? Mladih tehnikov bo dovolj, kajti na raznih goriški h strokovnih šolah diplomira vsako leto precej mladih tehnikov, specializiranih delavcev pa ie med mladino čedalje manj. Potreben bo torej »uvoz« delavstva.
Na Goriškem ie redno zaposlenih precej delavcev in delavk iz sosednega jugoslovanskega področja. To pomeni, da nezaposlenih pri nas dejansko ni, ker če bi ti bili, ne ba dajal urad za delo dovoljenja za zaposlitev tujih državljanov. Kje je torej »uradnih« dva tisoč nezaposlenih? Verjamemo številkam, ki se nanašajo na mladeniče, ki iščejo svoje prvo delo. verjamemo tu di, da je možna začasna nezapo-
delovno mesto. Dejansko pa na Goriškem trenutno ni nezaposlenih.
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza iz Gorice opozarja prizadete dvolastnike, ki imajo svoje gozdove na drugi strani meje, da morajo vložiti predpisano prijavnico za nameravano sečnjo lesa najkasneje do 13. maja. Za vsa pojasnila in pomoč jim je na razpolago tajništvo Kmečke zveze v Gorici, Ulica Malta 2/1.
V GORIŠKEM VERDIJU
«Maldobrie» - zaključna predstava Stabile iz Trsta
Včeraj je Stalno gledališče Furlanije — Julijske Benečije zaključilo v Verdijevem gledališču letošnjo gledališko sezono z odrskim delom tMaldobrie», ki sta ga napisala Lino Carpinteri in Mariano Fara-guna, zrežiral pa Francesco Mace-donio.
Na odru se je znašla malone vsa gledališka družina okrog zgovornega Bortola, ki je v obleki rap-soda obujal in upodabljal spomine na razne *maldobne» iz časa »pokojne«. Bortolo je nekako sinteza obalnega istrsko-dalmatinskega življa pred prvo svetovno vojno. Izbor epizod je tak, da zajame precej pestro podobo življenjske usode pod avstro-ogrsko krono živečega človeka.
Po mnenju avtorjev gre za krono, ki je sestavljena iz bogatega mozaika različnih narodnosti in pa za primer svojstvene državne uredbe, kjer so se zaradi toperetne po-
litike» narobe uresničevali pogok mittelevropskega človeka.
Bortolo je hkrati žalostno in IroJ nično bitje: sicer spoštuje oblast, ker ve, da je izraz vsem koristnega reda. Toda mimo te ugotovitve ni Bartolovo vedenje v državljanskem pogledu kaj posebno vzorno. Sestava tvesoljne» monarhije ga namreč le obrobno veže na ta prvi vzorec evropske skupnosti.
Poleg tega pa avtorja otožno ugotavljata, da se je z zatonom avstro-ogrske državne sestavine razbil tisti življenjski prostor ki je kljub vsemu utegnil povezovati (in tudi lajšati) življenjsko usodo *obalnih» ljudi.
V odrskem pogledu se ta zamisel ni posebno posrečila. Delo daje vtis, da je nastalo *na obroke» in ostalo v svojih epizodah preveč heterogeno (morda tudi zaradi dvojnega avtorstva).
m. r.
milili ....................................................
PRIPOVED MLADE SREDNJEŠOLKE
Slovenski dijaki trgovskega zavoda so bili na izletu v Firencah
Ogledali so si znamenite cerkve in muzeje ■ Ustavili so se tudi v republiki San Marino
Pred nekaj dnevi smo objavili članek o izletu klasikov in učite-Ijiščnikov v Rim. Na pot so se pred nekaj dnevi odpravili tudi dijaki slovenskega trgovskega zavoda v Gorici. Obiskali so Firence. Objavljamo s tem v zvezi dopis, ki nam ga je posredovala dijakinja tega zavoda.
Zelo hitro nam je minil čas v avtobusu na poti med Gorico in Ravenno. saj smo bili prvi dan na izletu in smo v avtobusu veselo prepevali, drugo za drugo, vse znane slovenske pesmi. V Ravenno smo dospeli v jutranjih urah, zaradi tega se nam je morda veliko industrijsko mesto zdelo prevc' mirno, saj so bili dijaki v šolah, delavci pa v tovarnah Naši spremljevalci so nam prikazovali zgodovinske obrise krajev, skozi katere smo se peljali in v Katerih smo se ustavili. V Ravenni je imel nekdaj svoj sedež bizantinski eksarh. Mesto je ohranilo mnogo lepot iz starih časov, prekrasne mozaike, ki smo jih tudi lahko občudovali v baziliki San Vitale. Ta bazilika je
slenost, ker ljudje radi menjavajo
OKROŽNO SODIŠČE V GORICI
bila zgrajena v 6. stoletju in je I meniti Galleria degli Uffizi. Kljub podobna oni v Ogleju. Ogledali smo kilometrom, ki smo jih prehodili.
"*uw„
'uiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiit
DANES, 22. APRILA
DAN TABORNIKA
dgn “Prilu smo si taborniki izbrali šjgj aa imamo za svoj praznik. dq	‘eforn imamo več priložnosti,
l^.^gledamo opravljeno delo, od kiJ*n>0. ‘n razčistimo razne pomanj-jt in slabosti. 22. aprila pa dg °an- ko za trenutek pozabimo jjCr,®rOonizacijske probleme in na v,n,: M so stalne spremljevalke Mmepo dela.
tglt(l dan letos s ponosom ugo-,J^°. da naša organizacija ob-dg 17 let, da je šlo skozi njo ^ s*mine mladink in mladincev, Bg,..0 v veliki večini prinesli iz or-najboljše vrline Na ta ^ “hi o s p.jmosom ugotovimo, o,j “° č:'c vi? kiize prebrodene in ndoseženi pod vodstvom kadrov, ki niso nikoli p-grecne starosti 17-18 let. tea	tik pred dejstvom,
vključevati ti orga-ze otroci naših bivših čla-
f11Gorniškem prazniku kličejo ^ dlani — ki delujejo po razile .^nah, pripravljajo taborje-id tj1 ekskurzijo, se ubadajo s 1. “•dk® .	navdušujejo med-
^belice in se živo udej-sLle-° tudi po drugih društvih in »«*!»na!1 ~ sv°i gromki ZDRAVO iivu	ki so kdaj šli skozi
organizacije, ki si je po-^ a *a vodili svojega dela: S
PRIRODO K NOVEMU ČLOVEKU in OBDAJMO SVET S PRIJATELJSTVOM. V spomin naj si prikličejo Polzelo, Belopeška jezera, pohode v Beneško Slovenijo, taborjenja v Martuljku, Robiču, Završnici, Tolminu, Bočni, ekskurzije v Makedonijo, na Plitvice, v Budvo, Sutjesko, Titovo Užice; spomnijo naj se ne štetih vezi, stkanih s pripadniki sorodnih organizacij iz Rima, Varšave, z Dunaja, iz Lyona, Štipa, Skopja, Splita, Maribora, Ljubljane, Kopra...
Proslava dneva tabornika sovpada z obdobjem novega zagona, ki so ga pripravila družinska vodstva in rodova uprava po daljšem razčiščevanju pojmov o načinu dela in o ciljih, ki naj bi jih dosegli. Vodstvo organizacije poziva vse članice in člane, vse medvedke in čebelice, da so pri uresničevanju po stavljenih nalog prisotni, da se ude ležujejo dejavnosti in da v duhu taborniških zakonov prispevajo svoj delež k uspehu.
SREČNO
• • •
V soboto, 24.IV. bo v Nabrežini TABORNI OGENJ. Zbirališče bo ob 19. uri pred prosvetnim domom Igo Gruden. Zamudnikom bomo puščali potna znamenja. Po ognju pečeni prigrizki.
ma odpravil k Murattiju in zahteval pojasnilo, saj je bilo nemogoče, da je razstavljeno vozilo., oviralo promet. Uganka je bila razvozlana, ko mu je Muratti povedal, da je Mondo prodal njegovo vozilo 22 letnemu Antoninu Lombardu iz Ul Trento 5 in ga ni torej razstavil.
Mansutti, ki je že čutil ukano, je takoj odšel v bar «Donatello», kjer naj bi srečal Lombarda. Že pred vhodnimi vrati lokala pa je zagledal ob pločniku parkirani avto lancia flavia, ki je imel isto evidenčno tablico njegovega prejšnjega avta.
Vsa zadeva se je razčistila, ko .e Mondo končno priznal, da je odkupil dva avta lancia flavia, da bi u razstavil. Ker pa se je zbal, da bo s prodajo enega vozila izgubil precej denarja, je zamenjal avtomobiloma evidenčni tablici.
Policisti so ga prijavili sodnim oblastem zaradi goljufije, poneverbe blaga ter kršitve cestnega zakonika.
Nalezljive bolezni
V obdobju od 12. do 18. t.m. so zdravstveni organi tržaške občine zabeležili naslednje nalezljive bolezni: 13 primerov škrlatinke, 1 primer tifusne mrzlice. 18 primerov ošpic, 25 primerov noric, 23 primerov vnetja ušesne mrene, 5 primerov rdečice, 7 primerov srbečice in 10 primerov vnetja jeter.
Župnik iz Ogleja pred sodniki zaradi skrivnega odvzemanja toka
V pijanosti je zmerjal orožnike ter jim grozil s samokresom, ki ga ni imel
Pred gorniškim okrožnim sodiščem se je pri zadnjem zasedanju moral zagovarjati tudi župnik iz Ogle ja msgr. Luigi Marcuzzi. V obtožnici je navedeno, da so uslužbenci ENEL ugotovili prijavljeno povezavo pri električni napeljavi v cerkvi v Villessah, s katero so kradli električni tok za motorni pogon v cerkvi. Ugotovitev datira od 12. oktobra 1969, ter so prvotno obtožili sedanjega župnika v Villessah Antonia Lottija, ki pa ie dokazal, da je bila skrivna povezava napravljena v času, ko ie bil tam za župnika msgr. Marcuzzi. Pri razpravi pa so ustavili sodni postopek proti Marcuzziiu ker so aplicirali amnestijo. Zagovarjal ga je odv. Zanfagnin iz Vidma.
Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 44-letni Giargio Cidin iz Fogliana, Polazzo 17. Dne 26. ianuarja letos se ie obtoženec mudil v poznih večernih urah v neki gostilni v Foglianu. Tam je srečal Maria Bertoza iz Gorice, in ga zaprosil naj tudi njega vzame v svoj fiat 500 ker bi rad šel v Gorico. Blizu gostilne pri »Zagrajskem mo stu« sta se ustavila in tam se te začela njegova nesreča. Karabinjerji nočne izvidnice so legitimirali Bertoza in pregledali vozilo. Cidin je bil tam v bližini in karabinjerjem se ie zdelo, da ie pijan, da se izzivalno obnaša in sploh da ie sumljiv. Med njimi je nastalo prerekanje in v obtožnici je celo navedeno, da je Cidin grozil s samo-
iiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
BENEŠKI DNEVNIK
Bodo v Št. Petru Slovenovl **»”*! K^^SlTvemKS^
fašistični manifestaciji, ki bo v Vidmu prihodnjega 25. aprila. Sklenili so povaJbiti prebivalstvo, da se množično udeležil te manifestacije in tako izpriča svojo privrženost idealom svobode in demokracije.
L Predan
proslavili «dan zmajic»?
V torek zvečer je bil v Št. Petru Slovenov ob Nadiži sestanek bivših partizanov pred kratkim ustanovljene sekcije za Nadiške doline. Na sestanku je bil izvoljen ožji odbor predstavnikov demokratičnih strank, ki so šli včeraj, 21. t.m., k šempe-trskemu županu prof. Cirilu Juši in mu predlagali, da bi proslavili v Št. Petru Slovenov 25. aprila letos 26. obletnico osvoboditve. Proslava naj bi veljala za vse naše doline. Kot je znano, proslavljajo pri nas vse mogoče patriotske praznike, le 25. aprila, dan zmage proti naoifašizmu, niso še nikoli proslavljali.
Do sedaj nam ni še znano kaj je odgovoril župan Jusa na predlog predstavnikov demokratičnih strank. O tem bomo poročali jutri.
Jutri zvečer v Čedadu predavanje o Sloveniji
V petek, 23. t.m. ob 20.45 bo imel v Čedadu predavanje v dvorani «Leicht» prof. Arduino Cremonesi o temi: »Pokrajina oziroma pejsaž, umetnost in kultura v Sloveniji«. Predavanje bo v okviru sodelovanja društva »Ivan Trinko« z ljudsko u-niverzo (universitš popolare) v Čedadu. Za predavanje vlada veliko zanimanje v Čedadu in Nadiških dolinah.
kresom, ki naj bi ga imel v žepu. Zato so ga takrat aretirali in spravili v zapor ter prijavili sodi šču.
Pri razpravi je Cidin izjavil, da se ne spominja ničesar, da pa ni imel samokresa in ie držal roko v žepu zato. ker se ie poškodoval pri neki nezgodi.
Sodišče pa, ni smatralo njegova opravičila za zadostna ter ga je obsodilo na 8 mesecev in 15 dni zapora, 20 tisoč lir globe in na plačilo sodnih stroškov. Kazen pa je pogojna in so ga izpustili na svobodo. Branil ga ie odv. Bernot.
Drž. tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Cendsi, sodnika Mancuso in Succi; zap. Nodetti.
Počastitev padlih v Pevmi
Bivši partizanski borci iz Pevme, Oslavja in šentmavra ter krajevna sekcija ANPI vabijo vse starše padlih, bivše borce in vse druge vaščane, da se udeležijo polaganja vencev v nedeljo dopoldne pred spomenikom v Pevmi ter na pokopali šču. Svečanost bo ob 8.30.
Obenem priporočajo vsem, ki niso zadržan), da se udeležijo tudi svečane proslave obletnice vstaje 25. aprila, ki bo v nedeljo dopoldne v Štandrežu.
Še posebej opozarjajo tudi na proslavo 30. obletnice OF v Prosvetni dvorani v Gorici, Verdijev korzo 13, kjer bo govoril ugledni gost iz Ljubljane dr. Metod Mikuž jutri, v petek 23. t.m. ob 20.30; sledil bo nastop pevskega zbora.
Trčenje v Tržiču
Včeraj sta na križišču v Tržiču trčila avto fiat 600 in fiat 1100, pri čemer so bili trije ranjeni.
Fiat 600, ki ga je vozil 68-letni Dino Mucelli iz Tržiča iz pristanišča v mesto, je na križišču z državno cesto trčil v fiat 1100, ki ga je vozil proti Trstu 68-letni Antonio Florean iz Ronk. Mucelli ja so pridržali za osem dni v bolnišnici na zdravljenju. Ranjeni sta bili tudi sopotnici v 1100, 36-letna Ada Bo-nazzi iz Trsta, ki bo ostala v bolnišnici 8 dni, ter 83-letna Ada Pa-renzan prav tako iz Trsta, ki bo morala ostati v bolnišnici 30 dni.
lovi ulici pa je zavozil v cestno zapornico in padel. V goriški bolnišnici so ga pridržali za osem dni na zdravljenju zaradi poškodb na glavi. Karabinjerji iz Gorice so ugotovili tudi nekaj škode na vozilu.
Nesreča na delu
V goriški bolnišnici sp včeraj zjutraj ob 7.30 pridržali za 20 dni na zdravljenju 35-letnega Silvia Bal-labena iz Farre, ki je delal doma pri motorni stružnici ter se pri tem ranil na desni roki, ki so mu jo delno odrezali.
Darovi in prispevki
Kmečka banka v Gorici Je darovala za Dijaško matico v Gorici 50.000 lir. Odbor Dijaške matice se za to darilo topo zahvaljuje.
Prosvetnemu društvu «Oton Zupančič« v Štandrežu je darovala gospa Zora Mozetič lz Gorice 5.000 lir. Naijlepša hvala.
si tudi grobnici Teodora Velikega in pesnika Danteja, ki je prav v tem mestu dokončal 1321 Divino Commedio. Videli smo tudi smrekov gaj, kjer se je Dante najraje sprehajal.
V bližini Ravenne smo si še o-gledali baziliko Sant Apollinare in Classe, nato pa je naš avtobus drvel po lepi cesti proti San Marinu. Ta državica v osrčju Italije ima le 16.000 prebivalcev, večina se ukvarja s turizmom, saj prihajajo sem gor na obisk letno milijoni obiskovalcev. Bili smo v mestecu vrh gore Titano in ugotovili smo, da so ljudje zelo prijazni. To je tudi razumljivo, saj živijo od priliva turistov. V pogovoru z neko domačinko sem izvedela, da tu vladata dva kapetana, ki ju vsakih šest mesecev izvoli 60 članov velikega sveta. Navdušeni smo bili nad tem mestom v stari svobodni državici, a v Riminiju sta nas čakala večerja in prenočišče. Stanovanje smo dobili v zelo čistem hotelu, večerjali smo zelo dobro, nato so se nekateri izmed nas spravili spat, drugi pa smo šli v bližnjo gostilno, kjer smo prepevali slovenske narodne pesmi.
Naslednjega dne smo šli čez A-penine. Pogovarjali smo se s profesorji in moram reči, da smo bili v zares prijateljski družbi, saj ni bilo med nami razlik. Občudovali smo revno apeninsko naravo, ki se tako razlikuje od one v naših Alpah, vmes pa smo tu pa tam zapeli kako našo pesem. Opoldne smo dospeli v Firence, kjer smo našli prenočišče v mladim em ost' »Ostello della gioventu«. Tu smo našli tudi druge popotnike, zlasti tujce. Med njimi je bilo največ Nemcev in Angležev, videli pa smo tudi Japonce.
Prve vtise o Firencah smo dobili na popoldanskem obhodu. Z nekega griča smo videii celo mesto, iznad enakomernih in enobarvnih rdečkastoopekastih streh, so se dvigale nekatere cerkve in palače tega velikega mesta. Tako smo videli stolnico Santa Maria del Fio-re, cerkvi Santa Maria Novella m Santa Croce, v kateri so grobnice znamenitih mož, palačo Pitti ter Loggio della Signoria.
Pozno je že bilo, zaradi tega so bili naši želodci lačni Povečerjali smo v gostišču, nato smo se, nekako praznično oblečeni, odpravili na večerni pohod po mestu. Pili smo vino Chianti in ugotovili, da se njegova mednarodna slava lahko skrije pred boljšim briškim vinom. Tudi tu so vsi čuli, da smo Slovenci, saj smo po naše prepevali lepo in na ves glas.
Naslednjega dne smo se spet odpravili na izlet po mestu, kjer so ustvarjali Dante, Petrarca. Boccac-cio, Leonardo, Michelangelo, kjer je delal Carducci, kjer so odmevale melodije Puccinija, kjer so vladali Medičejci in kjer je bila pet let prestolnica italijanske kraljevine.
Obvezno smo si ogledali razne umetnine v svetovno znanih cerkvah, prav tako smo hodili po zna-
nismo bili utrujeni.
Na žalost nas je čakala pot proti domu. Peljali smo so spet čez Apenine, tokrat po lepi avtomobilski cesti in nekaj časa smo se ustavili še v Bologni, kjer so se nekateri med nami korajžno povzpeli po 500 stopnicah na vrh znamenite Torre degli Asinelli.
Prepevali smo proti večeru tudi na poti proti domu, vendarle smo bili žalostni, ker se je naš lepi šolski izlet končal tako hitro.
D. P.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
Ob 30-letndci ustanovitve OF se želimo pokloniti temu zgodovinskemu dejanju
v petek, 23. aprila 1971 ob 20.30 v Prosvetni dvorani v Gorici
O nastanku, delovanju ln vlogi Osvobodilne fronte bo predaval zgodovinar ta univerzitetni profesor
dr. METOD MIKUŽ
Po predavanju zapoje zbor nekaj partizanskih pesmi.
Vabljeni!
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Branislav Nušič
KAJ BOJO REKLI LJUDJE
igra v štirih dejanjih V torek, 27 t. m. ob 20.30 v župnijski dvorani v Štandrežu
DEŽURNI LEKARNI
V	GORICI
V Gorici je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna PONTONI BASSI, Ul. Rastelio 26, tel. 3349.
V	TRŽIČU
Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna dr. Olivetti, Ul 1. maggio 94; tel. 73-328
iiiiiimiiiimiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiimiMiiiiiiiiimiiiuuimuiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiKiiui
VANDALSKO DEJANJE V GORICI
INVALIDU BREZ NOG SO UNIČILI VOZILO
Sosedje zbirajo denar za nakup novega vozila
Prometna nesreča v Štandrežu
Prejšnjo noč ob 0,40 se je peljal 51-letni Emil Hasek, doma iz Gorice, Ul. Pavia 29, z mopedom od Sovodenj skozi Štandrež proti Gorici. Pri hiši štev. 166 v Mihae-
Prejšnjo noč okrog polnoči so neznani vandalski pobalini zažgali in uničili motor pri invalidskem trikolesnem vozilu civilnega invalida 42-letnega Antona Pavšiča iz Gorice, v Raštelu št. 9. Domači so poklicali na pomoč goriške gasilce, ld so se sicer takoj odzvali pa niso mogli rešita vozila.
Omenimo naj, da te Pavšič, ki le bil po poklicu kamionist, pri neki nesreči izgubil obe nogi ter si ie dal prirediti to vozilo, da se le sploh lahko gibal na prostem. To vandalsko in neodgovorno dejanie proti nesrečnemu invalidu je vzbudilo veliko ogorčenje piri vseh so-
sedih in vseh tistih, ki Pavšiča poznajo ta cenijo ter z njim sočustvujejo. Zato pričakujejo, da bo policija krivce našla ter da bo poskrbljeno da bodo kaznovani ka kor zaslužijo- Obenem so sosedje ta njegovi bivši delovni tovariši sklenili, da bodo z nabiralno ak cijo omogočiti, da bi Tonče prišel čimprej do novega vezala, ki mu to nujno potrebno, pa sam nima sredstev, da bi si ga kupil.
Partizani in aktivisti NOB:
jpoiunito se Cerknega !
VERDI ob 21.00: «MaJdobrie», .3-vaja Teatro Stabile lz Trsta.
COHSO 17.00—22.00: «Passtone», L. Ullmann m D. Ančtersson; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan.
MODERNISS1MO 17.00—22.00: «OHo sposo mattaochione«; dodatek ali. kanica.
V11IORIA 17.00—21.30: «Una dopo l’altra», C. Dovray tn B. Ferley; francoski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan
CENTRALE 17.15—21.30: «Giovenitil bruclata«, N. Wood In J. Dean;
ktaemaskopski film v barvah, mladini pod 16. letom prepovedan.
TrziH
AZZURRO 17.30 «Le avveinture dl Gerard«, Claudia Cardtnale ta P. Mc Emmery. Kinemaskoipski film v barvah.
EXCELSIOR 16.00: «11 gatto a no* ve code«, Cathertae Spaak, K. Malden. Barvni Ulm.
PRINCIPE 1730: «Colpo dl stato«, satirični film Luciana Salceja.
Atova C ort ca
SOČA (Nova Gorica): »življenje t dvoje«, nemški barvni film — ob 18 ta 20.
SVOBODA «Drevo spoznanja«, a-merlškl barvni film — ob 18. ta 20.
RENČE: »Dvoboj po svetu«, nemški barvni film — ob 19.30.
DESKLE: »Silvija ta ljubezen«, 1-tailjanski barvni film — ob 1930.
ŠEMPAS: »Hura, šola gori«, nem Skl barvni film — ob 1930.
KANAL: »štiri dolarje aa maščevanje«, ameriški barvni DUm — oto 1930.
PRVACINA; »Angeli brez raja«, 1-tsiijanskl barvni film — ob 1930.

ZA BOLJŠO POVEZAVO SREDNJEGA PODONAVJA Z MORJEM
Železniško - plovna pot Donava - Sava - Reka
Osnova vsemu bi bil 60 km dolg prekop med V ukovarom in Samcem Od Zagreba do Reke pa bil morali speljati novo železniško progo
Kadar je govor o valorizaciji pmroonih pogojev za izboljšanje prometno - geografskega položaja Hrvatske in s tem Jugoslavije, se veliik pomen pripisuje načrtu za povezavo podonavske in pomorske plovbe preko Save in morda tudi Kolne. Ti dve reki v svojem gornjem toku sežete v neposredno bližino severnega Jadrana in zato nam že bežen pogled na zemljevid pove, da le te zamisel realna.
Da bi se te zamisel uresničila, Je potrebna gradnja talko imenovanega spojnega prekopa med Savo in Donavo med Vulkovarom in Samcem. S tem bi se plovna pot iz srednjega Podonavja proti severnemu Jadranu zmanjšala za polnih 410 km, kar pomeni, da bi se plovba skrajšala, za dva dni. Oto za Beograd bi nova plovna pot preko Vukovara bila krajša za 87 km. Prekop bi bil dodg 60 lun, kopanje bi bilo relativno lahko in ceneno, ker bi ga trasiraii na ravninskem področju.
Ko bi podonavskemu prometu odprli novo pot proti severnemu Jadranu, bi prišlo do korenitih sprememb v prometnih razmerah v tem delu Evrope. Prometna važnost Donave bi se povečala in tudi celotna jugoslovanska plovna mreža bi prišla do večje veljave. Danes imamo bistveno razliko v prometni vrednosti plovnih rek v zahodni in srednji Evropi. Na Zahodu ima več rek, po svoji prometni vlogi, vlogo — podaljšanja morske plovne poti, tako da preko njih pomorski promet prodira v notranjost celine. Prometna vloga Donave je povsem drugačna. Donava predstavlja notranjo evropsko plovno pot, ki služi blagovni izmenjavi le med obsežnimi podonavskimi deželami vtem ko sploh ne pride v poštev njena vloga prometne poti med srednjo Evropo in čezmorskimi deželami. Razlog temu so velike razdalje od ustja Donave in periferni položaj Črnega morja, seveda v odnosu do glavnih morskih prometnih smeri. Promet iz srednjega Podonavja proti izven-evropskim deželam gre danes v glavnem preko veliko krajših železniških in cestnih zvez do Jadrana, do Severnega in do Baltskega morja.
Donava ima zares skrajno skromen promet. Promet na Renu je najmanj 15-krat večji kot na Donavi. Lete 1968 so na Renu zabeležili 232 milijonov ton prometa, na jugoslovanskem delu Donave, ki predstavlja približno enako plovno dolžino, pa komaj 17.3 milijona ton. Preko nemško-holand-ske meje Je po Renu Istega leta šlo 110 milijonov ton blaga, preko jugoslovansko-bolgarske meje po Donavi pa 7.8 milijona ton. V ustju Rena imamo največje svetovno pristanišče Rotterdam s 176 milijoni ton prometa v letu 1969, vsa pristanišča ob ustju donavske delte (Brajla, Galac, Izmail
itd.) pa niso dosegla niti 5 odst. gornje količine.
Pri tem moramo dodati, da je na Savi blagovni promet še manjši kot na Donavi. To nam dokazujejo podatki za leto 1968, ko je prišlo na jugoslovanskem delu Donave do 7.853.000 ton prometa, na Savi, in sicer na področju Beograd-Bosanskl Brod 1.638.000 ton, na Savi med Bosanskim Brodom ln Siskom pa celo komaj 356.000 ton prometa.
Ogromne razlike v prometu med Renom in Donavo so razumljive, če vzamemo v poštev dejstvo, da se veliki tovori «premikajov> v glavnem po morju in more biti reka izkoriščena samo tedaj, če ji omogočijo funkcijo podaljšane morske plovne poti. Rečni promet, po svojih tehnoloških posebnostih, služi skoraj izključno za prevoz masovnih tovorov, to se pravi rudnin, premoga, žita, nafte Itd. Tovrstno blago prihaja v Evropo iz čezmorskih dežel po morskih poteh. S povojnim tehničnim napredkom, posebno s pojavom velikanskih ladij so se krepko znižali prevozni stroški. Zato je vodna pot še bolj pridobila na veljavi. To dokazujejo konkretni podatki, ki nam povedo, da se je obseg prometa v zadnjem desetletju kar podvojil. Na svetu je danes organizirano skoroda že enotno tržišče surovin. Glavni izvozniki so azijske in afriške dežele ter dežele Latinske Amerike. Največji uvoznik pa je Evropa. Od vseh teh ogromnih količin blaga se kakih 60 odst. izkrca v lukah zahodne in južne Evrope. Precejšnji del tega blaga nadaljuje pot po plovnih rekah v notranjost celine. Srednje Podonavje pa nima možnosti, da bi izkoristilo povoljne plovne pogoje in zato se prevozni stroški številnih Industrijskih surovin na tem področju dvigajo.
S tem v zvezi prihaja torej v poštev nujnost reguliranja plovnih poti, ki jih predstavljajo Donava, Sava, Drava in druge reke. Postavlja se vprašanje, ali bo Do-nava po ureditvi Djerdapa, dobila večjo Vlogo v mednarodnem prometu? Odgovor na to vprašanje je, žal, negativen. Z ureditvijo Djerdapa se bodo v precejšnji meri izboljšali plovni pogoji na Donavi pred jezom in se bo o-lajšal nadaljnji razvoj Izmenjave blaga med podonavskimi deželami, toda izhod iz srednjega Podonavja na morje bo ostal nespremenjen, to se pravi takšen, kakršen je bil doslej. Plovna pot do Črnega morja bo ostala še dalje dolga nekako obvozna pot.
S tem v zvezi je treba proučiti vrednost, ki Jo bo imel za Podonavje prekop med Renom, Menam tn Donavo (R-M-D). Povsem gotovo je, da se bo s tem prekopom razširil prometno-gospodar-ski vpliv zahodne Evrope na po-
dročje srednjega Podonavja in da bodo mnogi blagovni tokovi spremenil svojo smer, to je da se bodo usmerili na zahod namesto na vzhod. S tem bo privlačna moč rotterdamskega pristanišča prišla še bolj do izraza. Kakšna bo te privlačna moč ln do kod bo segala, je odvisno od tega, kdaj bo prišel do veljave prekop, ki bi srednie Podonavje povezal ali vsaj usmeril proti Jadranu. Mislimo na prekop, ki ga predvideva načrt Domava-Sava-Reka.
Za to povezavo je več variant. Ena predvideva že omenjeno gradnjo prekopa med Vukovarom in Samcem, regulacijo Save do Zagreba in gradnjo zagrebškega reč-
(Nadaljevanje m 6. strani)
'
Alfa Romeo je dala v preteklih dneh na trg novo vozilo. Gre za vozilo Montreal, ki je sicer nekoliko predrago in dostopno le bolj redkim ljudem, ki pa doseže tudi 220 km. Znani italijanski nogometaš Gigt Riva si je omislil to vozilo. Na sliki ga vidimo, ko se skuša udomačiti tudi v športnem vozilu istega podjetja s «33.3» Ob njem vidimo kolavdatorja podjetja Moronija
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OPOZORILO STROKOVNJAKOV V ŽENEVI
v
Z e skrajno nevarno zastrupljena hrana
Posamični ukrepi že ne zaležejo vež
ŽENEVA, 21. — Kako pereče in hkrati zapleteno je vprašanje zastrupljanja prehrambenega blaga, je prišlo ponovno do izraza na zasedanju 200 strokovnjakov iz 14 dežel; na zasedanju, ki je trajalo dva dni in na katerem so prišli do sklepa, da trenutno ni neke splošne rešitve, ki bi z enim samim posegom mogla rešiti problem zastrupljanja hrane, ki bi mogla obvarovati potrošnika pred nevarnostjo, ki jo predstavljajo razna strupena raz-kuževalna sredstva, zasmrajenost zraka, vode, zemlje, itd. Da bi se mogli vsega tega lotiti, je potrebno vpreči v akcijo številne ustanove, začenši z javnimi oblastmi in znanstvenimi krogi, pa vse do kmetov, industrijcev, trgovcev itd. In to na način, da bi se nihče ne mogel odtegniti svoji odgovornosti.
Simpozij Je sklicala ln organizirala v Ženevi mednarodna zveza razpečevalcev prehrambenega blaga, ki je zasedanju postavila skupno temo: «Kako zaščititi prehrambeno blago pred nevarnostjo okužbe?« Odveč bi bilo govoriti, kako je ta problem pereč. Doslej smo o tem že velikokrat govorili ln se v zadnjem času o tem vedno bolj razpravlja, kajti zadeva postaja skrajno akutna. Gre za zaščito človekovega zdravja pred raznimi kvarnimi vplivi, ki prihajajo iz strupenih plinov in dima, ki se vije iz dimnikov Industrijskih podjetij, gre za
kvarne vplive odplak iz velikih mest in tudi manjših naselij, pa tudi iz odplak iz tovarn, posebno še kemičnih. Gre za kvarne vplive, ki prihajajo iz raznih sintetičnih čistilnih sredstev (detergentov), ki se v vodi ne raztopijo; gre za kvarne vplive radioaktivnih tvarin, ki se vedno bolj kopičijo v zemlji in v biološkem procesu tudi v pridelkih; gre za kvarni vpliv številnih kemičnih sredstev, ki jih sodobno kmetijstvo uporablja posebno v sadjereiji, pa tudi proti mrčesu in plevelu v poljedelstvu.
Kemične analize so doslej že dostikrat ugotovile, da se raznih strupov kopiči v hrani že toliko, da spravljajo v nevarnost že sam normalen človeški obstoj. To velja posebno za področja, koder je na gosto zgnetena industrija, ter za področja velikih urbanih konglomeratov. Pot iz tega? V nekaterih državah in deželah so napovedali brezumnemu početju boj z novo zakonodajo ali pa z resničnim izvajanjem starih kolikor toliko še ustreznih zakonov. Drugod skušajo temu odporno« s tem, da predpisujejo nove zakone, ki prepovedujejo uporabo določenih škodljivih kemičnih snovi. Glede tega je zgovorna prepoved uporabe DDT za borbo proti mrčesu, to se pravi prepoved sredstva, ki je znano kot kancerogeno.
V nekaterih velikih industrijskih središčih so začeli kampanjo proti tistim industrijskim podjetjem, ki ne upoštevajo predpisov glede čiščenja odplak ln filtriranja dima oziroma plinov, ki uhajajo skozi dimnike in ventilacijske naprave. V nekaterih naprednejših deželah so se lotili depuracije, to se pravi čiščenja rek, ki so bile že tako zasmrajene, da je v njih jjgasnil sleherni znak življenja.
Toda vsd ti kolikor toliko obetajoči posegi ne bodo privedli nikamor, če se Jih bodo lotevale posamične uprave, po navadi le krajevnega značaja, celo niti tedaj, če se jih bodo lotevale le posamezne vlade. Zadeva Je že ta/ko akutna ln hkrati tako obsežna, da bo rešitev le v mednarodnih dogovorih ln v mednarodnem posegu vseh krogov in ustanov, ki morajo kakorkoli pripomoči k temu. To je razvidno iz sklepov, do katerih so prišli strokovnjaki v Ženevi.
NEKAJ NOVOSTI ZA ČEBELARJE
Orodje za ometanje čebel s satnikov
Naprava ne pride v poštev pri Žnideršičevih panjih
Dvomesečnik «L’apicoltare d’I-talla» št. 5 m.l. je objavil novico. da je neki čebelar v okolici mesta Varese izumil pripravo, ki nadomešča metlico za ometanje čebel raz satnike pred trčanjem. Torej tudi ha čebelarskem področju se pojavljajo novosti, ki omogočajo, da se določena dela vršijo z manjšim trudom in v krajšem času.
Članek omenja tudi. da ima o-memjiani čebelar moderno urejeno čebelarstvo. Čebelar! z do 2000 panji, ki so razstavljeni v primernih razdaljah po skupinah s 30 do 70 panji. Pri delu mu pomagajo družinski člani. Med letom jih tudi večkrat prevaža na različna pasišča.
Priložnost je nanesla, da sem nekje prisostvoval predavanju o čebelarstvu ln med predavatelji se je oglasil k besedi tudi izumitelj omenjenega orodja. Po predavanju Je nekdo izmed udeležencev vprašal predavatelja za pojasnilo o uporabi novega o-rodja. Seveda je predavatelj na vprašanje tudi pristal, toda le toliko, da je prikazal dobre lastnosti priprave, sestavni deli o-rodja pa so vendarle ostali osebna tajnost.
Iz omenjenega članka in iz predavanja izumitelja sem posnel naslednje:
Priprava je tako sestavljena, da povzroča veter, ki piha skozi cev, ki je ob izhodu stisnjena v ploščato odprtino, ki je toliko široka, kakršna je širina med sati.
Ko se pojavi čas trčanja, odvzame čebelar medišče z vsemi čebelami, kd so v njem, ter ga nadomesti z drugim praznim o-ziroma s praznimi sati. Odvzeto polno medišče postavi na kozico ali podstavek, pod katerega je bila postavljena primemo velika deska ali lepenka. Medišče je spodaj in zgoraj odprto. Nato se cev, iz katere piha primerno močan zračni tok, pomika po potrebi vzdolž odprtin ali ulic med sati ln zračni tok izpihuje čebele iz medišče na podstavljeno desko ali lepenko. Čebele se kmalu znajdejo in se vrnejo v prejšnji panj.
Izumitelj Je tudi dostavil, da čebele pri tem ne utrpijo telesnih poškodb.
S to pripravo Je v pičil minuti medišče brez čebel, medtem ko Je potrebno ročnemu čebelarju pri ometanju z metlico po-
sameznega sata najmanj 8 do 10 minut. Torej nekako 1:10, če primerjamo uporabo časa v prvem in drugem primem.
Medišča z vsemi sati zložena na tovornjak odpeljejo v prostor, kjer sate, polne medu iztrčajo v trčalnicah na električni pogon, ki ima vsaka prostora za večje število satov
V pojasnilo naj dodam, da kdor čebelari z Žnideršičevimi panji, bo še nadalje uporabljal metlico, ker je omenjena priprava uporabna le za tiste panje, ki imajo premično medišče, kakor na pr. Blattova in podobni.
Nasvet: kdor ima Blattove ali tem podobne panje, naj sledi delovanju in sestavnim delom modernega malega kovaškega meha na električni pogon. Zelo možno je, da bo uporaba meha s primernimi spremembami ln z dodatnimi pritiklinami izpodrinila metlico tudi pri naših ln sosednih čebelarjih. Morda še učinkovitejša in ročnejša bi bila preurejena in ojačena priprava, ki jo ženske uporabljajo za sušenje las Se ročnega vozička bi ne bilo treba za prevažanje take priprave od panja do panja.
F.
NOVOST NA KNJIŽNI POLICI
Pred seboj imamo pet novih knjig zbirke Naša beseda, ki jo izdaja založba Mladinska knjiga. Izdaje te zbirke spremljamo sproti in naši bralci to zbirko najboljših del slovenske književnosti že dobro poznajo. Te knjige so se zaradi svoje okusne opreme in zaradi sorazmerne cenenosti tako priljubile pri slovenskih bralcih, da je Naša beseda doživela popoln uspeh. Zbirka se že približuje svojemu zaključku, vendar je še nekaj pisateljev, ki bodo našli svoje mesto tudi v tej ediciji. Gre namreč za to, da ta zbirka prinaša najboljša dela domačega slovstva, da so posamezni pisatelji predstavljeni s tistimi stvaritvami, ki so do danes ohranile svojo veljavo in da imajo posamezne knjige, ki so namenjene branju, le tekste same, brez vsakih uvodov in komentarjev. To je sicer dobro in prav, toda prav ob nekaterih avtorjih in nekaterih delih bi bila vsaj kratka spremna beseda ne samo potrebna, temveč tudi močno koristna. To se kaže prav ob nekaterih knjigah manj znanih avtorjev in pokazalo se je prav pri knjigah, ki jih imamo pred seboj. Toda te knjige sicer uspesno zasnovane zbirke moramo vzeti take kot so. In ker gredo knjige v velikem številu med naše branja željne ljudi, moramo biti uspeha Naše besede samo veseli.
Novih pet knjig Naše besede prinaša dela IVANA POTRČA in dela IVANA PREGLJA. Prvi je zastopan z dvema knjigama, drugi pa s tremi. Delo prvega je u-redil Franček Bohanec, delo drugega pa Josip Vidmar. Tehnični urednik je Avo Mavec.
IVAN POTRČ je dobro znan slovenski javnosti, ne samo kot pisatelj, temveč tudi kot kulturni delavec, urednik Mladinske knjige. Prav v zadnjem času je najširši slovenski javnosti postal še bolj znan po filmu Rdeče klasje. Za ta film, ki je sicer samostojna filmska umetniška stvaritev, je avtor filma, režiser Pavlovič, dobil osnovo v romanu Ivana Potrča NA KMETIH. Ta Potrčev roman pa predstavlja gotovo eno najboljših Potrčevih stvaritev. Roman prikazuje naše podeželje, štajerske Haloze, kjer je v bližini pisatelj doma, neposredno po zadnji vojni. To je psihološki roman, ki obravnava kmečki problem Haloz, problem povojne socializacije ....................................................................
Potrč in Pregelj v popularni zbirki «Naša beseda»
Potrč ima dve, Pregelj pa tri knjige
našega podeželja, obravnava P9 tudi ljubezenski problem. Osrednfi
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Spričo nekega neuspeha v dopoldnevu ne bodite malodušmi. Neki skupen program se bo z uspehom uveljavil.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Prav nekdo, ki vam je skušal izpodne-sti tla, bo moral priznati vaše zasluge. Ogibajte se neutemeljenih izdatkov.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Obvladajte se in ne izdajajte nikomur svojih tajnih namenov. Napetost v družini ne bo popustila.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Nastopil je ugoden trenutek, da odpravite neki nekoristen spor. Končno se bosta srce in razum sporazumela za dosego Istega cilja.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Danes bodite kar najbolj odločni v slehernem trenutku. Potrebni ste počitka ln razvedrila.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne podpisujte ničesar, preden se ne posvetujete s svojimi sodelavci. Prišlo bo do manjšega nesporazu-
ma v družini.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Danes ne ukrepajte z drznostjo, marveč raje z diplomatičnostjo. Prejeli boste ugodne novice.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ce v svojem poslovanju niste gotovi, posvetujte se s strokovnjakom. Ne posegajte v zadeve, ki se vas ne tičejo.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Otresite se svoje pretirane navdušenosti in bodite realistični. Vaša srčna zvestoba bo poplačana.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Preden se lotite nekega načrta, si najprej zagotovite trdne finančne osnove. Nepredvideni stroški.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Nekoga, ki vas kritizira, prisilite k molku s stvarnimi argumenti. Pozitiven Sklep čustvenega znača-Ja.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Naložene vam bodo nove odgovorne naloge Ne bodite preveč zaupljivi do preveč radovednih sorodnikov.
osebnost je Južek, ki ga ljubez do zemlje in do ženske zapelje 9 zločin. Odlično prikazani značajA odkrito prikazovanje razmer, pla' stičen jezik in sočna zgodba, vs* to je dalo temu Potrčevemu r0, manu vso polnost in pristnost. Oh izredno uspelem filmu bo zanimanje za ta Potrčev roman gotovo še bolj zraslo.
Druga knjiga Potrčevega izbranega dela v Naši besedi pa Pr,/ naša izbor krajše pisateljeve Pr°-ze in sicer najprei štiri novele: nato pa prvo izmed Potrčevih dram, ki tvorijo znano trilogijo 0 Kreflih. Gre za dramo KreflovO kmetija, ki je nastala sicer /l pred vojno, ki pa je svojo objavo v knjigi doživela šele po osvobo-ditvi.
Na koncu sta še dve noveli, Posvečeni očetu-kmetu in materi-kmetici, ki simbolno zaključuješ ta izbor Potrčeve umetniške besede, izbor, ki je seveda nepopoln; in še trenuten, ki pa vendarle deje prerez Potrčeve umetniške v' stvarjalnosti.
Prav tako zanimiva je uvrstili in predstavitev IVANA PREGLJA Ta slovenski pisatelj, ki sodi med klasike naše modeme književnosti, sicer pa tolminski rojak in leta 1960 umrli pisatelj, je po vojni dolgo zapostavljen. Predvsem seveda zaradi svoje izrazite iz katoliške doktrine izhajajo če idejnosti. Toda poleg del, ki so današnjemu človeku tuja P? svoji miselnosti, je Pregelj napisal tudi nekaj romanov in proznih del, ki so seveda nesporne v' metniške vrednosti in ki se zOŠ uvrščajo med trajne vrednote slovenske književnosti. Prav ta dela pa ima namen predstaviti izbof treh knjig Pregljevega pisateljo vanja v zbirki Naša beseda. Lan1 je Mohorjeva družba v Celju zaključila izdajo zbranega dela lahna Preglja v sedmih knjigah, sedaj smo dobili tri knjige Preglja vih spisov. Tako vse to pomenn ■ da je tudi ta pisatelj našel zasluženo mesto in da ga bodo lahka spoznali vsi, ki ga žele brati.
Prva knjiga izbranega dela 1' vana Preglja prinaša znani man TOLMINCI, ki je najosebnej. še Pregljevo prozno delo. Pisatelj pripoveduje o zgodovinskih dogodkih iz začetka 18. stoletja, ko so se na Tolminskem kmetje in bal' tarji uprli plemstvu in višji duhovščini. Iz te zgodovinske pripovedi in realističnega prikaz? kmečkih uporov je Ivan Pregelj prišel v širše in družbeno boli kompleksno prikazovanje tolmiO' skih ljudi, njihove duševne in telesne stiske. To ie storil v rotna-nu STEFAN GOLJA IN NJEGOŠ• ki predstavila sicer nadaljevanje Tolmincev, je pa samostojno del° in tudi psihološko globlje zajeta-Urednik je ta roman uvrstil kot tretjo knjigo izbranega dela. DP1', ga knjiga Ivana Preglja v zbirk* Naša beseda pa vrinaša tudi «!' cer znani roman PLEBANtl>’ JOANNES. Ta roman, ki je tud1 za-^t v zgodovinsko okolje, je V? sodbi literarne zgodovine najboljši Pregljev pripovedni tekst in ie zato moral najti svoje mesto med izbranim delom tega pisatelju-Morda bo sicer Pregljevo pisanj ki ni mirna, objektivna pripovedi temveč eruptivno pisanje, poln? lusenuh in moralizirajočih vložkov, malce tuje današnjemu bralcu. Toda vsaj navedena dela močno povezam z rodno tolmi’1' sko pokrajino in njenimi Ijudm* ter njihovim odporom proti nasilju, so pa tudi pristne umetniške stvaritve, ki so našle svoje trajno mesto v slovenski književnosti• Sl. Ru.
' v:	. ■
TONE SVETINA
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilll P*«* KNJIGA
«Vse komplicirajo brez potrebe. Rekli so mi, da smo tako močni, da nam ta peščica ne more Škoditi. In da je premalo dokazov. Naj borno obzirni zavoljo duhovnikov. Zdaj pa je dokazov preveč. Padli so sami najboljši, organizatorski kader, prekaljen v borbah in akcijah. Te rane ne bomo pozdravili. Se v svobodi se nam bo poznalo, kaj smo izgubili.«
V krnici se je kolona ustavila. Borci so obstopili ujetnike in počakali vodjo tn Bliska, ki sta prišla počasi za njimi.
«Na robu brezna smo, o katerem sem ti pravd Bilsk. Kar sam jih bom postrelil. Dobro bodo pospravljeni,« je dejal vosovec in temne sence so se mu križale v užaloščenih očeh.
«Zoprno opravilo,« je dejal Blisk, «ni mi do tega.«
«Tudi meni ni, toda te bom ob mislih na brata in naših sedemmštiridcset žrtev z zadoščenjem postrelil.«
Prišla sta do njih. Lunina svetloba Je segla do roba, kjer je zemlja izginjala v temino žrelo. Vodja Je vzel iz žepa svetilko tol iz torbe neko pisanje Blisk miu je podržal svetilko, medtem ko Je predse razgrnil papir in prečita! imena vseh tol sodbo, ld se Je glasila:
«Ljudsko sodišče vas obsoja na smrt z ustrelitvijo zavoljo Izdaje naroda. Smrt fašizmu — svobodo narodu!«
Ko Je nehal brati, je počasi zganil papir ln ga vtaknil v torbo. Potem je za nekaj trenutkov išse onemelo to nihče
se ni ganil. Senoe so postajale temnejše in globlje. Blisk je dvignil svetilko tol jih obsvetil. Kaplanu so noge drgetale, sodba Je izpodrezala korenine njegovega skritega upanja. Vendar mu ni šlo v glavo, da ga čez nekaj trenutkov ne bo več in tudi ne njegovih priležnic, ne gostilničarja ne pomagačev. Vse, kar je imelo zanj smisel vsa leta, ko je bil duhovnik, se je rušilo. Njegov svet Je razpadal. Zdaj je dojel nesmisel svojega početja. Bil je bolan fanatik, ki ni nikdar v ničemer mislil na konec, čeprav je s smrtjo in s peklom dan za dnem strašil ljudi, da bi jih napravil dobre. Ženski sta zaihteli in ga zbudili iz hipne odrevenelosti.
((Prizanesite nam! Krivi smo. Vse smo priznali. Bill smo zaslepljeni,)) je skušal jecljati. ((Popravili bomo.«
((Prepozno. Mrtvih se ne da oživiti. Opozarjal sem te Piškur, toda bil si gluh,« Je dejal vodja vosovcev in nadaljeval: «Kogar bom poklical, naj stopi na rob.»
Na robu se je mesečina srečala s sencami temačnega brezna, ld je požiralo nekaj trhlih, prevrnjenih debel. Na povelje so se fantje razmaknili In obkrožili ujetnike. Najprej je poklical gostilničarja, goljufa in oderuha, ki kljub svoji polni kašči za partizane ni imel kruha in ne dobre besede. Z Italijani je obogatel, cerkev Je blagoslovila njegovo imetje in upanje na zmago fašizma mu je obetalo dobre, stare čase, ko ga njegovi hlapci tol njegovi dolžniki, kd se s puškami potikajo po gozdovih, ne bodo več ogrožali. Ob svojem imenu se je . zdrznil. Stopil je naprej. ((Tovariši, mnogo blaga imam doma skritega. Zazidano je, da nobeden ne ve zanj. Vse vam dam, če mi prizanesete! Kaplan me je zapeljal, nisem vam dosti škodoval,« je prosil s skrhanim glasom. «N16 nimaš, gostilničar,)) je dejal vosovec, dvignil orožje In pritisnil. Kratek rafal je zabobnel in gostilničar se je zrušil v brezno, kot bi se zvalil v posteljo, ženski sta padli kar v molitvi ln s sklenjenim rokami in tudi drugi so se vdali v neizbežnost usode.
Piškur je ob strelih od groze kopnel ln se stresel ob zamolklih padcih teles. Ko je zaslišal svoje ime, je zacepetal z Tiogam« to se vrgel na tla: «0 milost, milost,« je prosil, zvit
v klobčič. Vodja Je premenjal šaržer in se obrnil k Blisku:
«Poglej to usrano, farško podlasico! Če je res, kar je učil, bo šel topel v nebesa! Kaj da se jih tako boji? Tega ne bom razumel nikoli.«
Blisk je bil živčen, pa Je dejal: ((Opravimo hitro, da gremo!«
Ko je Piškur dobil rafal, Je ostal zvit v klobčič. Dva borca sta ga prijela za noge ln roke in ga vrgla čez rob v brezno.
Vodja si je z robcem obrisal mrzle kapljice s čela, vrgel brzostrelko na ramo in dal povelje za odhod.
Mesec je utonil za hribom ln težka tema je zalila grapo.
17
Ponoči vodja VOS grupe ni mogel spati. Premetaval se je po ležišču in morile so ga blodne sanje. Streljal je na nekoga, ki ni hotel podleči. Praznil je rafal za rafalom, sovražnik pa je vstajal Iz teme in se spreminjal v senco, ki je bila vse večja In je prihajala vse bliže in mu polagala velike mesarske roke okoli vratu. Ni se mogel braniti, kriknil je ln se ves prepoten zbudil. Sanje Je imel za slabo znamenje. Bilo je že proti jutru, zato se je odločil, da bo takoj zjutraj odšel k breznu In ga zasul s kamenjem. Prišlo mu Je na misel, da bi mrliče lahko staknile lisice ali pa bi jih odkril kdo drug. Končno tudi sam ni vedel, kaj ga je tako vleklo, da bi se še enkrat prepričal, kako je pravica pokopala zlo z njegovo roko.
S svojim spremljevalcem Je odšel h grapi. Hodila sta naglo in bližala sta se od strani. Nedaleč od brezna Je obstal. V shojeni gazi je bila dobro vidna sled krvi, ld je vodila proti breznu. Tu je nekdo prišel tol odšel. Sneg je bil mokast in iz sledov ni bilo moč ugotoviti kaj natančnejšega. Tudi spremljevalec se je pripognil in molče sta se spogledala. Oba sta pripravita orožje na strel in se pomaknita za prva drevesa
Na drevesu se je prebudita ptica, zakrehala ln odletela. Oh® sta se zdrznila. Potem je v grapi zavladala grobna tišin8. Pomislil je, da je v skalovju ob mrtvih lahko belogardističn8 ali nemška zaseda. Vendar gaz ni bila tako shojena, da hi lahko sklepal, da je tod hodilo več ljudi. Nič se ni zgani!0' zato je sklenil poslati spremljevalca naprej pogledat. Ko P8 je videl v fantovih očeh strah, se je premislil in sam stopil P° stezi naprej. Z roko je dal fantu znak, naj mu sledi, kar 88 je le-ta nekam obotavljal med drevjem. Radovednost ga ie gnala naprej. Na planjavi pred breznom so bili sledovi kr^ v snegu močnejši in vodili so prav do roba, kjer je bilo v brezno podrto staro drevo. Zdaj je prvikrat pomislil, da hi kdo od ustreljenih lahko pobegnil in po hrbtu ga Je zmrazil0. Saj to ni mogoče. Streljal Jih Je dobro ln od blizu. Obšel j® brezno, ker Je bilo s strani, od koder sta prišla, prestrm0, Ko je povedal spremljevalcu, da se bo spustil v jamo in pogledal. kaj je z mrliči, ga Je ta neverno pogledal, svaril 1° odvračal. Toda odločil se je, da bo ugotovil, kaj je. Ob prevrnjenem	drevesu	Je	zagledal	krvave	sledove, ld sc vodili f
dno. Po žlebu se je spustil kakih petnajst metrov v globin0, Plezaje	navzdol	se	Je opiral	zdaj na skalo, zdaj na podrt0
drevje.	Na dnu	so	ležali mrliči trdi	kot polena. Prešte! JI®
je, toda gostilničarja ni bilo med njimi. Strah se ga Je polotil pred odgovornostjo in zbal se je za svojo družino. 6° pride gostilničar do Nemcev, bo vse Izdal. Naglo Je spletzsd Iz grape, kjer ga Je na robu čakal preplašeni spremljevalec-Ves prepaden mu je povedal, da Jo Je gostilničar pobile*1. Spremljevalec ni verjel, ker ga Je sam videl pasti v brezo0, Potem	je tudi	on	zlezel v	globino	ln se prepričal, da 88
vodji ne meša.
Odločita sta se iti za slednjo. Menila sta, da daleč še »® more biti. Sla sita naglo nazaj. Kaplje krvi v snegu so bil® vse redkejše. Na koncu grape pa Je sled zavita v gozd. Otov«* pred njima je zagazil v celec, ki se je udiral do vrha čevlje8, Sled se Je vijugala med drevjem, kakor bi šel pred njim* pijanec. Vendar je vztrajno vodila naprej skozi gozdove, oh pobočjih hribov nad reko. V snegu je bilo vedno manj krvi-
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NAM!INI TENIS
TEDENSKI PREGLED
•]>
Dva slovenska igralca Ekipa Olympie na sredini
TEDENSKI KOMENTAR! Šesterki Doma in Olympie
na mladinskih igrah
v reprezentanci Trsta
TRŽAŠKA
REPREZENTANCA
nk	-ie P° doig«11 okleva-
di 1/on^no nastopila tržaška mla-a reprezentanca, ki se je v ""Tteteljakem srečanju spoprijela z samsko ekipo Kopra. Redni član vJ?s*e reprezentance je tudi slo-renski tekmovalec, član nahrežin-,®Sa Sokola Peter Ukmar, ki je uj®’® za*8ra' (l°t)1'0 in je preprič-° ^Previl svoje nasprotnike. Ker član ekipe Cespa ni pre-®kazal, ga bo v prihodnjih tek-Pab' Verietno zamenjal Nabrežinec
PRIHODNJE KOLO (28. aprila)
CGS - Sokol
ACLI Kolonja - ARAC
S. J.
TRŽAŠKI pokal
vi!adaliUJe se finalno kolo tekmo-l.. 1® za tržaški pokal. Včeraj je
L >i 4
na sporedu drugo kolo, ki je
jjntndilo, da ostaneta glavna favo-.Sokol in CGS. Prihodnji teden
Pa bo
in CGS. Prihodnji teden
. verjetno lestvica dobila že jrPjnnejšo obliko, ker se bosta prav
ave-ekipi sreja][ mec| seboj.
IZIDI DRUGEGA KOLA ?*01 - ACLI 4:2 ^ - ARAC 4:2
V Nabrežini devet panog na mladinskih igrah
Sokol
CGS
ACLI
ARAC
LESTVICA
10:2
8:4
4:8
2:10
V torek se je v Nabrežini sestal pri rediteljski odbor občinske faze mladinskih iger, kateremu predseduje odbornik za šport Zandomeni, sestavljajo ga pa predstavniki krajevnih športnih društev, osnovnih in nižjih šol ter turistične ustanove. Prisotni so bili tudi predstavniki pokrajinskega odbora CONI.
Letos bodo v devinsko - nabrežin-ski občimi priredili tekmovanja v naslednjih panogah:
Atletika (zbirni trening bo v ponedeljek, 26. t.m. ob 17. uri na nogometnem igrišču v Nabrežini), odbojka, namizni tenis, plavanje, jadranje, veslanje, nogomet, balinanje in hokej na travi.
Tekmovanja v odbojki in namiznem tenisu bo priredilo ŠD Sokol, ostale panoge pa druga športna društva, ki imajo sedež v devinsko - naibrežiinski občini.
S. J.
Breg na koncu lestvice
MOŠKA C LIGA
V prvenstvu moške C lige je Kras
zasedel odlično četrto mesto. Tudi obe gorički ekipi Caldimi in Audax ostaneta v tej ligi, čeprav se je slednji rešil le zaradi boljšega količnika v setih. Prvenstvo je osvojilo moštvo Grittija, ki napreduje v B ligo, medtem ko izpadeta Mera-no in Cbncordia.
KONČNA LESTVICA Gritti	14 13 1 41 10
Ub. Bassamello	14 11 3 37 25
Dall’Acqua
Kras
Caldimi
Audax
Meramo
Concordia
14 10 4 14 9 5 14 5 9 14 3 11 14 3 11 14 2 12
33 20 29 23 22 29 17 35 14 35 13 39
Acegat	LESTVICA 13 13	0	39 5	26
CSI	13 11	2	35 13	22
CRDA	14 10	4	33 22	20
Aurora	13 7	6	26 20	14
PAV	13 7	6	25 21	14
01ympia	13 6	7	23 23	12
Lib. Turjak	13 5	8	19 29	10
Keenedy	11 4	7	16 25	8
Tonriama	13 2 11		11 39	4
Breg	14 0 14		7 42	0
MOŠKA D LIGA
V petem povratnem kolu smo bili priča zadovoljivemu nastopu šester-ke Brega, ki je klonila močni ekipi CSI po štirih borbenih setih. Neutemeljena je bila torej bojazen, da bo zmanjšana napadalna moč ekipe zaradi izključitve Vladimira Žerjala. Nasprotno, opažali smo mnogo večjo voljo in dinamičnost, posebno v napadu. Upajmo, da je Breg končno dosegel tisto stopnjo uigranosti, ki naj mu omogoči boljšo igro in zadovoljdvejše rezultate.
IZIDI
01ympia - Torraama Acegat - CRDA CSI - Breg
3:0
3:2
3:1
PRIHODNJE KOLO Lib Turjak - PAV, CSI - CRDA, Aurora - Breg, Tomana - Acegat,
Kennedy - 01ympia.
S. R.
Nocoj tekma D0M-VEL0X
v odbojki
Včeraj popoldne so v telovadnici «Lenassi» v Gorici odigrali nekaj moških odbojkarskih tekem v okviru občinskih mladinskih iger. Med nastopajočimi ekipami sta bili tudi dve slovenski, Dom in 01ympia.
Mladinci Doma so se pomerili z ekipo Ardita B in so zmagali z rezultatom 2:0 (15:0, 15:2). Rezultat zgovorno kaže, da so bili naši mladinci zelo uspešni in so nasprotnike odpravili z lahkoto. Zaslužna za to sta predvsem trener Martin Tomažin-čič in Robert Pahor, ki sta ekipo uspešno trenirala. Imela sta na razpolago precej igralcev, tako da sta jih na igrišču z lahkoto menjavala.
Ekipa Doma je nastopila v sledeči postavi: Krapic J., Krapic M., Klanjšček D., Devetak K., Ipavec R., Semolič S., Fontana L., Šuč M., Ferletič L., Soban M.
Ekipa 01ympie je gladko osvojila tekmo, ker se nasprotniki ekipe Real Esperia A sploh niso javili na igrišču
Ostali rezultati včerajšnjih in po nedeljkovih tekem so: Ardita - Le-nassi B 2:0, Lenassd A - Audax 2:0, San Luigi - Azzurra B 2:6, Sud Est-CSI 2:0, Azzurra A - Virtus B 2:0.
Zmagovalci omenjenih tekem se bodo pomerili v izločilnem turnirju.
telovadnici
Nocoj ob 20.30 bo v Galilei v Gorici prvenstvena tekma med odbojkarsko ekipo goriškega Doma in štandreškega Veloxa. Izidi prejšnjih tekem kažejo, da bo Dom nocoj z lahkoto odpravil nasprotnika. Dom se namreč poteguje za prvo mesto na lestvici, Velox pa je po dosedanjih rezultatih na zadnjem.
»silil
L ~ -
merm
MOSKVA, 21. — Na atletskem mitingu v Adlerju je dvajsetletni atlet Aleksander Makarov vrgel kopje 82,70 m daleč. S tem metom je atlet dosegel sovjetski mladinski rekord in najboljši letošnji v Evropi.
tedenski pregled
Tekmovanje v moški D ligi postaja vedno bolj zanimivo
Nepričakovan uspeh druge ekipe «plavih» - Dobra igra Opencev
V nedeljo je bilo za našo košarko dokaj ugodno kolo. Zmagala je prva ekipa Bora in tudi peterka, ki nastopa v prvenstvu «prima di-visione*.
D L I g a
Zadnja kola prvenstva D lige postajajo nadvse zanimiva. Medtem, ko je prvo mesto že last peterke San Dona, ki ima trenutno tri točke prednosti pred drugouvrščenim Italcantierijem iz Tržiča, da je položaj na dnu lestvice izredno izenačen, zapleten. Pripetilo bi se lahko celo to, da bi o-stalo kar šest ekip na predzadnjem mestu z dvajsetimi točkami. V tem primeru bi bila v tej šesterici tudi ekipa Bora. Castelfranco in Don Bosco Rovigo, ki sta imela zelo malo možnosti, da bi dohitela ostale peterke, sta v zadnjih srečanjih igrala kot prerojena in Castelfranco je celo zmagal proti Ital-cantieri, ki je imel dejanske možnosti za osvojitev končnega prvega mesta. Skratka, položaj je še zelo nejasen.
Borovci so v nedeljo premagali Pro Pace iz Padove. Ta ekipa je nedisciplinirana v Poleg tega pado-
rezultat i morda najbolj I tem prvenstvu
BANCO Dl ROMA
Societš per Aziom Capital® L 40.000.000.000 Riserva L 15.100.000 OOO
PARTNERS 1NTERNAZ1ON AL'
COMMERZBANK Francoforte s/M CREDIT lYONNAIS Parigi
Redni občni zbor na dan 21. aprila 1971
BILANCA 31. DECEMBRA 1970
Roma
1970,
je pod predsedstvom odv. Vittorina ustrezni račun dobička in zgube ter
y Občni zbor delničarjev zavoda Banco di ®r°neseja odobril bilanco z dne 31. decembra ra*delitev dobička poslovnega leta. d . Poročilo- v uvodu poudarja, da je Zavod, upoštevajoč povečano ekspanzijo svoje javnosti ter močno razvit tehnični postopek svojih služb, tudi v letu 1970 nadaljeval s e°snovo svojih delovnih moči, s preosnovo, ki jo je začel že leto prej.
Pori ■ ^ato Se Posebej poudarja najpomembnejši dogodek preteklega poslovnega leta C P's sporazuma za operativno sodelovanje med zavodom Banco di Roma	-
^epirnerzbank in Credit Lyonnais in podčrtuje da se iz dosedanjih uspehov ^ le sporazum zaaotovil Zavodu izredno pomemben instrument, ki
in sicer
najde
more sklepati, svoje primerno
in Credit Lyonnais in podčrtuje da se iz sporazum zagotovil Zavodu izredno pomemben instrument, v okviru realizacij skupnega tržišča.
. Poročilo se nadaljuje s splošno sliko vidnejših aspektov konjunkturalnega razvoja v ^eklem letu in to tako, kar se tiče razvoja v deželi, kot,tudi kar se tiče razvoja v ostalem s ® u .'P £e posebej ppudarja medsebojno povezanost ter odvisnost gospodarstev zahodnega a 'n gospodarstva ZDA.
jj .	V	zvezi z gospodarskimi razmerami v naši, deželi v obdobju, o katerem je govor,
d le Poročilo kratko in strnjeno sliko stanja v deželi ter sredstev, ki so bila uporabljena, Ur .	Se	premostile nastale težave in da bi se ponovno vzpostavilo stanje, ki bi omogočilo
kj6*er| razvoj nacionalnega gospodarstva in, končno, kar se še posebno tiče bančništva, da Se zadovoljilo povpraševanju po kratkoročnih in srednjeročnih kreditih. v»ri	^	druge strani pa se tudi poudarja, da tako zaželeni ponovni proizvajalni zagon še
na'°tova na ovire, pa nai gre za specifične težave na področju gradbeništva, kot tudi teradi neusklajenosti in neurejenosti, ki sta še vedno značilni za dejavnost v tovarnah. K |e t,e°d uouatl vedno trajajoče pomanjkanje notranjega povpraševanja po kreditih enienih produktivnim naložbam.
na,	V	letu 1970 je Zavod, kljub vsem zgoraj navedenim dogajanjem na področju nacio-
ne9a gospodarstva, vendarle zabeležil nadaljnji napredek, ki priča o visoki ravni delovanja Voda Banco di Roma.
|et . “Sredstva« so krepko prekoračila vsoto 4.000 milijard, kar je za 22% več v poslovnem 2 49o'n s^orai za 4 krat več v desetletju 1960 — 1970.
<13%)
• Vloge« so v celoti dosegle malone milijard, kar je za 384 milijard, oziroma za 18% več kot leto prej in višji od napredka vsega italijanskega bančnega sistema.
k;i. Se vedno pomembna je vloga, ki so jo vršile filijalke, predstavništva (v letu 1970 so
ba ,°dPr»i novi poslovni uradi v San Franciscu ter v Chicagu) ter v tujini delujoče pridružene
'N6. \/   j .t.č ____rvumt/nn nanrorloL	Is i	nrvprKtvAnrt \7
Prevz' * P°stavki »udeležbe« se opaža ponovno napredek, ki izhaia prvenstveno iz
Ke. v
vzema novih udeležb denar- Potemtal<em se
finančnih zavodih mednarodnega značaja, zaključni obračun poslovnega leta, kljub precejšnjemu dvigu cene
(za 46%), davčnih bremen (za približno 26%) ter stroškov za osebje (za približno
smatrati za zadovoljiv.
za. ,. P° odvodu običajnih in previdno določenih odpisov in akantonacij se ekonomski račun |jrrlu£uje s čistim dobičkom v znesku Lir 4.503.586.077 (prejšnje leto je znašal 3.076.944.859 tako 09 hmelju katerega je občni zbor določil, da naj se 1 100.000 000 Lir nameni rezervi (ki -■ hraste na 15.100.000.000 Ur), da se bo delila dividenda v višini 8.50% in da naj se
£|stj
ostanek ponovno vnese v znesku 34.000.000 lir.
AKTIVA			PASIVA		
Blagajna		L	101.688.397.509	Glavnica		L	40.000.000.000
Vloge pri Emisijskem zavodu			Rezerva			»	14.000.000.000
in pri Zakladu ....	»	316.448.801 383	Hranilne vloge in kontoko-		
Razpoložljiva sredstva pri			korentske knjižice .	•	»	387.415.409
drugih italijanskih in tujih			Korespondenti in računi up-		
bankah	»	1.163.098.065.311	nikov			»	3.757.521.656.390
Redne zakladne zadolžnice, dr-			Krožni čeki		»	46.711.627.752
žavne vrednotnice in vred-			Navadni čeki ....	»	543.420 806
notnice z državnim jam-			Cedenti efektov za inkaso .	»	82.177.652.322
stvom ter obveznice	»	332.002.825.589	Razni upniki	....	»	48.111.255 545
Delnice	.	.	-«>	.	»	3.928.867.102	Razne postavke ....	»	67.742.672 843
Portfelj,	......	»	410.123,490.103	Akceptni in listinski akre-		
Prehodna aktiva ....	»	10.225.275.416	ditivi	*	44.408.065.479
Tekoči računi-z jamstvom	»	123.024 203 361	Jamstva in zastavni depoziti	»	256.025.304 554
Korespondenti in računi dolž-			Reeskompt na račurt pošlo-		
nikov		»	1.946.586.308.946	vanja 1971	»	5.979.548.538
Razni dolžniki ....	»	9.096.340.681	Preostanek dobička iz prejš-		
Razne Postavke ....	»	7.504.061.582	ni jh poslovnih let	.	»	30.242.664
Dolžniki za akceptne in listin-			Čisti dobiček poslovnega		
ske akreditive ....	»	44.408.065 479	leta #•••••	•	» 4.bl)J.686.0//
Dolžniki za jamstva ter za					
zastavne depozite .	»	256.052.304,554			
Udeležbe					
Mediobanca 2.522.435.000					
Credito Fon-					
diario S.p.A. 3.877.780.817					
Tuje pridru-					
žene banke 4.191.629.164					
Druge ude-					
ležbe	4.965.010.156					
	»	15.556.855.137			
Lastne nepremičnine	»	15 453 855 134			
Pohištvo in naprave	.	»	1			
		4.755.197,717 288			4.755.197.717.288
Razvidnostni računi:			Razvidnostni računi:		
Vrednotnice v jamstvo .	»	316.219.795 274	Polagatel ji za jamstva in		
Vrednotnice v varščino .	»	3 431 822	varščine		»	316.223.227 096
Računi vrednotnic	»	1.383.298 399 742	Računi vrednotnic	»	1.383.298.399.742
Skupno	l	6.454.719.344.126	Skupno	L	6.454.719.344.126
vanski košarkarji igrajo grobo. V Trstu so nastopili brez petih standardnih igralcev, ker jih je zveza izključila za štiri kola zaradi nesramnega vedenja med tekmo Pro Pace — Zuccheri. «Plavi» pa so nastopili brez svojega najboljšega strelca Petra Starca. Kljub tej važni odsotnosti, pa so naši košarkarji zanesljivo zmagali, predvsem po zaslugi Andreja Rudesa, ki je tokrat prevzel Starčevo vlogo. Dosegel je namreč kar 18 točk. Tudi ostali so zadovoljivo opravili svojo nalogo.
Trener Mari je z zmago seveda zadovoljen: «Zmaga je bila nujno potrebna, kajti sicer bi se naš položaj na lestvici močno poslabšal. Kar pa je razveseljivo je to, da moštvo ni občutilo odsotnosti Petra Starca, kar pomeni, da ima ekipa svoj slog igre.»
9. POVRATNO KOLO
Zuccheri — Thiene	56:62
S. Donš — Friulana 83:78 Bor — Pro Pace	50:42
Castelfran. — Italcantieri 65:58 Don Bosco — Dukcevich 52:51 Treviso — Siloplast 61:54
LESTVICA
S. Donš Italcantieri*) Friulana Siloplast Thiene Bor
Pro Pace Zuccheri Dukcevich Castelfranco Don Bosco Treviso *) točko manj tekme.
20 14 6 1402 1283 28 20 13 7 1291 1194 25 20 12 8 1155 1099 24 20 12 8 997 956 24 20 11 9 1179 1151 22 20 10 10 1067 1081 20 20 10 10 1038 1096 20 20	9	11	1106	1133	18
20	8	12	971	977	'6
8	12	1172	1203	16
8	12	1177	1241	16
5	15	1111	1199	10
zaradi odpovedi
20
20
20
PRIHODNJE KOLO (25. aprila)
karske zveze (slabo obveščanje datumov tekem, odsotnost sodnikov itd.) je položaj v prvenstvu dečkov še dokaj nejasen. Vse pa kaže, da je favorit tudi v tem prvenstvu ekipa Inter 1904, ki je v neposrednem boju za prvo mesto že premagala Lloyd.
Naše tri peterke so v zadnjih kolih v bistvu dosegle predvidene izide. V derbiju med Borom A in Poletom so zmagali borovci. Po-letovci so igrali presenetljivo dobro, tako da je trener Adrijan Sosič s svojo ekipo lahko zadovoljen. Openci so namreč zelo napredovali. Vsi zadovoljivo obvladajo košarkarsko osebno tehniko. Žal pa so skoraj vsi nizke postave.
2. POVRATNO KOLO Bor B - Lloyd	31:96
Polet — Inter 1901	13:64
Servolana — Bor A	34:44
3. POVRATNO KOLO
Bor A — Polet Llovd — Servolana
SABA
Inter 1904
51:34
n.o.
n.o
Lloyd Inter 1904 Bor A SABA Servolana Bor B Polet
LESTVICA
377 216 348 120 452 325 278 227 293 263 204 550 139 397
14
12
12
8
4
2
0
Thiene — Siloplast Friulana — Bor Pro Pace — Don Bosco Dukcevich — Zuccheri Italcantieri — S. Donš Castelfranco — Treviso
«Prima divislone*
Borova ekipa je dosegla v nedeljo pomembno zmago proti moštvu Ferroviaria. Zmaga je bila sicer predvidena. Borovci pa so nastopih brez dveh svojih standardnih igralcev (Martina Kralja ,in,»VaRerja, Hrvatiča),, ki sta igrala s prvo ekipo. Naloga «plavih» je postala tako težka.
Tega mnenja je tudi trener Kafol:	«Bcez.,. svojega najboljšega
strelca Kralja in najboljšega režiserja Hrvatiča je bila naša naloga težja. Odsotnost teh igralcev pa je vlila poguma ostalim, da so se požrtvovalno vrgli v borbo. Borili so se namreč za vsako žogo in so zato tudi zasluženo zmagali. Zelo razveseljiv je bil nastop naj mlajših, in še posebno Barazzut-tija, ki je dosegel kar 12 točk.*
Na prvem mestu lestvice je eki pa Italsidra, ki je v neposredni tekmi za prvo m^sto premagala IJoyd.
PRVENSTVO DEKLIC
V nedeljo je bilo na sporedu drugo kolo prvenstva deklic. Poletov-ke so se spoprijele z močno peterko SABA in so presenetljivo dobro igrale Dokler ni Poletova najboljša igralka Morana Taučer, zaradi petih osebnih napak zapustila igrišče, so bile naše predstavnice celo enakovredne nasprotnice ekipi SA BA. Polet .je v nedeljo namreč pokazal velik napredek.
2. KOLO
Polet SABA	10:24
Interclub - Calza Bloch A 25:30 Počitek: Calza Bloch B LESTVICA Calza Bloch A	2 2
SABA	1 1
Interclub	2 1
Polet	2 0
Calza Bloch B	10
Calza Bloch ima točko manj za radi odpovedi tekme.
PRIHODNJE KOLO (25. 4.) SABA - Calza Bloch A Calza Bloch B	Polet (11 00)
Počitek: Interclub
80 35 4 24 10 2 27 30 2 20 74 0 0 2 1
MLADINSKE IGRE
Nadaljujejo se mladinske igre, kjer nastopa Polet z dvema ekipama, ki sta sč do sedaj tudi dobro izkazali. Prav včeraj je druga Po-letova peterka odpravila Mivar in tako ni več na zadnjem mestu lest vice. (O obeh tekmah Poleta bomo poročali jutri).
4. KOLO
DIVIDENDE SE BODO IZPLAČEVALE OD DNE 22. AURILA 1971 PRI VSEH FILIALAH V ITALIJI ZAVODOV BANCO Dl ROMA, BANCA COM MERCIALE ITALIANA TER CREDITO ITALIANO.
Občni zbor je nadalje imenoval za tekoče triletje (1971 — 1973) nov upravni svet, ki ga sestavljajo gospodje:	,
Dr Alberto Capanna, dr. Danilo Ciulli, rag. Guglielmo di Consiglio, ing. Fortunato Federici, dr. Leopoldo Medugno, odv. Giulio Pacelli, kap. Antioco Ravano, dr. Achille Ruta, odv. »ietro Sette, dr. Massimo Spada, ing. Luigi Tocchetti, prof. Ferdinando Ventriglia, odv. Vittorino Veronese.	...
Upravni svet, ki se je sestal po občnem zboru, je potrdil za predsednika odv. Vittorina Veroneseja, za podpredsednika dr. Massima Spado. Tainik upravnega sveta bo še nadal|e
odv. Giovanni Guidi.	^ ^	C|u||j ,n prof Ferdinando Vetrfglia.	BANCA Dl INTERESSE NAZIONALE
Delegirana upravnika
NEDELJSKI IZIDI
Servolana — Libertas Bor — Ferroviario
Italsider Počitek:
— Llo.vd Tricolore
67:36
62:55
72:69
LESTVICA
Italsider Servolana Lloyd Tricolore Bor '
Ferroviario Libertas Ts
220 171 216 168 237 192 140 138 174 197 177 262 103 227
Polet B Mivar			37:12	
Polet A Bnmner			28:36	
Počitek: SABA				
LESTVICA				
SABA	3	3	0	215 26	6
Bninner	3	3	0	156 78	fi
Polet A	3	1	2	67 109	2
Polet B	4	1	3	81 158	2
Mivar	3	0	3	42 190	0
JUTRIŠNJE KOLO Brunner SABA Polet A - Mivar (17) Počitek: Polet B
b. I.
PRIHODNJE KOLO (25. aprila)
Libertas Ts — Tricolore Llod - Servolana Italsider — Bor (11.00) Počitek:	Ferroviario
»Prvenstvo dečkov
Zaradi tehničnih napak košar-
OSTALE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
organizira 1. in 2. maja SMUČARSKI IZLET NA MARMOLADO (3.230 M) Krasna smučišča tudi za začetnike
Vpisovanje v Ulici Geppa št. 9
je^!a sta ga dve uri, potem pa je sled zavila k reki, kjer dojy 1 ubežnik prek mostu spet v gozd. Še sta hodila po sledi, i? ni izginila na veliki cesti, ki je vodila k Nemcem. &aden • a sta- «Ušel nama je, hudič,« je dejal vodja zapre-ž j.^ in si obrisal prepoteno čelo. Spremljevalec je skomignil
^ i^hiečki izbi, z ogromno pečjo v enem kotu in z veliko ktepj^kdano s klopmi v drugem kotu, se je sprehajal mož
°fyiir7 Postave, obut v škornje in v novi obleki nemškega a’ sPoznanje sklonjen naprej, z naočniki na očeh in Počesanimi lasmi, je bil podoben znanstveniku, ki J&spo Zarnotano nalogo. Poteze njegovega obraza so bile ostre, br^ Začrtane, pravi izraz pa so dobile v napadalni, oglati fh rahlo upognjenem nosu. Celo je imel visoko, oči % tople. Včasih je postal in se zazrl skozi zamreženo OgL: pogied mu je ušel med sadnim drevjem na hribovje v ln s® vrnil na stezo ob gozdu, kot bi koga pričakoval. ^ Pr sPet z enakomernimi, odsekanimi koraki meril izbo Šljai’ Na mizi in P° w°Peh je bil° razvrščeno precej To je bil0 gradivo, v katerega se je z Bliskovo po-ba ^Poglabljal že nekaj noči in iskal resnico. Naletela sta
Jte j^bne težave> kakor' tisti, ki so hoteli razbrati pismen-
M se je spoprijel z gestapom in mu napovedal ne-'n	boj. Človek, katerega lastnosti je občudoval Blisk
Sef katerega so zaupali voditelji gibanja. To Je bil Perne, Je bil ščevalnega centra ^vizije. Po svojih vojnih uspehih
dg	po vsej alpski coni, kot komisar gorenjskega odre-
je priljubil Gorenjcem, saj Je prva leta partizanil jljjj Jhni in se odlično ujel z njihovo trmo in ponosom, ker % " bii po značaju močno podoben. V komunistično giba-vključil pred vojno, za puško pa je zgrabil takoj delaj Urid€setega leta. Bil je tekstilni tehnik. Pred vojno je badaiV kočevskem rudniku in po mariborskih tovarnah. Spo-86 Je z buržoazijo in režimom, zato so ga nadzirali in
preganjali. Klicali so ga tudi z imenom Matejka, ker pa je bil po rodu Ceh, se ga je kmalu prijelo ime Perne.
Na Gorenjskem je spoznal zvijačno in brezobzirno delo gestapa. Sedaj se je pripravljal, da agenturi v enotah divizije zada udarec, od katerega si ne bo več opomogla. Vedel je, da ga Čaka težka naloga. Bil je obdarjen z nadpovprečno inteligenco, z vztrajnostjo In odločnostjo v kritičnih situacijah. Njegov spomin je beležil na videz nepomembne stvari, ki so jih drugi gladko prezrli, ker so jih imeli za nevažne. Vso to drobnarijo je kopičil v sebi in skrbno izbiral važno od nevažnega In si Iz drobcev gradi novo resnico, ki je marsikaterega aktivističnega zanesenjaka osupnila. Njegov um je združeval umetniško fantazijo pri razlagi in ustvarjanju položaja in preciznosti tehnika, vojaško doslednost in brezkompromisno udarnost pri izvedbi. To mu je pomagalo, da se je znal vživeti v sovražnika in je z njegovimi očmi proučeval položaj in gradil svoje načrte. Znano je bilo, da ni bilo akcije, ki bi spodletela, če si jo je bil zamislil on. Ko mu je partija na jesen triinštiridesetega zaupala dolžnost šefa obveščevalnega centra, se je z vso vztrajnostjo zagrizel v delo. Po Gorenjski in Primorski vse do Trsta je razpredel obveščevalno mrežo in zbiral podatke, katerih rezultati so bili na mizi in po klopeh v nakopičenih papirjih. Perne se je skoraj golorok spopadel z gestapom. Proti njihovim številnim, šolanim policijskim kadrom, že deset let urejenim kartotekam, denarju, priseljevanju, je postavil svoje ,v začetku kaj skromne sile. Zavedal se je, da nima šolanih obveščevalcev, toda za seboj je čutil ljudstvo, tisoče opazujočih oči in ušes, ki vse vidijo in vse slišijo, in je treba to, kar vedo, zbrati in uporabiti. Temu sistemu ne more biti kos nobena, še tako dovršena policijska tradicija, čeprav jo imajo v rokah sposobni in brezobzirni ljudje.
Penic je že precej poznal svoje protiigralce in proučil marsikatere podrobnosti, ki jih je zbrala varnostna obveščevalna služba. Gradivo o izdaji bele garde v Cerknem ni dalo pomembnih podatkov o problemu, ki mu ni pustil spati že nekaj dni. Zdaj si je nil na jasnem, da je načrt napaaa na partijsko šolo dal le vojaški strokovnjak, in to te njihovega
štaba. Tako dolgo Je ožil obroč možnosti, dokler v njem m ostal en sam človek. Sredi premišljanja, kako dokazati izdajo temu človeku, ga je zmotil ropot v veži. Brez trkanja je vstopil Blisk, z ročko petroleja v rokah in ves nasmejan.
»Divizijski intendant mn je oponesel, da obveščevalci pijemo petrolej ali pa ga zamenjujemo za žganje. Ce ne bi prišel Dule, bi ga dobil samo pol litra. Šele ko ga je nakuril, i^m ga Je dal tole ročko. Najbrž se Je zbal, ker mu je obljubil, da ga bo za mesec dni premestil k nam na shujševalno kuro.«
Perncu so se usta razlezla v prijeten nasmeh.
«Dule nas razume. Saj nam res gori luč noč ln dan kakor v cerkvi.« S stene je snel brlivko, ki Je utripala in gasnila, ker je zmanjkalo goriva. Blisk je nalil do roba, potem sta nalila še eno in prižgala. Sobo je napolnila prijetna svetloba. Perne si je z irhovino obrisal očala ln spet sta sedla za mizo k svojim papirjem, iskala naprej in izpisovala važne podrobnosti s poročil na posebne pole papirja.
Pri delu ju je najprej zmotil Poljak Tomo, ki je prinesel poročilo iz Vojkove brigade. Prišel je nekaj ur daleč s položajev nad Idrijo. Po nalogu Pemca je v teh enotah raziskoval zveze majorja Hrasta in preiskoval vzroke demoralteadje v nekaterih četah, ki so bile po zaslugi izdaje močno prizadete in so izgubile mnogo ljudi.
Zunaj se je začulo topotanje konjskih kopit. Stražar je nekoga ustavil, potem pa ga je takoj spustil naprej. Vstopila sta Lazar in Dule. Oba sta bila zelo resna. Pozdravili so Ju z dvignjenimi pestmi. Odložila sta obleko in orožje in sedla k peči. Lazar je brez uvoda spregovoril o problemu, ki je težil vse.
«Kako je Perne? Od napada na Cerkno nimam mirne noči. Kaj bomo ukrenili? Odgovornost pada na nas. Mi imamo zadevo v rokah. 2ivljenja mnogih ljudi so na kocki. Stvari so se razvile tako daleč, da moramo misliti na to, kako bomo uničili gestapovsko mrežo ali pa bomo uničeni sami. S sumničenji v nedogled naj se konča. Začeti moramo z ukrepi.
Ne mislim, da bi tako pohiteli, kot so vosovci v Cerknem.
Vendar moramo preprečiti, da se kaj podobnega ne pripeti divizijskemu štabu ali kakšni drugi enoti.«
Perne ga je pozorno poslušal, na ustih pa mu je Igral skrivnosten nasmešek.. Ko je komandant končal, je dejal:
«Sem tvojih misli. Toda o tem, kar smo že govorili, sem od včeraj toliko napredoval, da danes lahko rečem, da je major Hrast gestapovec in glavni izdajalec pri napadu na Cerkno. Nimam dokazov, vse pa kaže nanj.«
«Dobro,» je odvrnil Dule. «Verjetno bo res. Toda dobimo dokaze! Ne moremo ga aretirati samo na podlagi sumov, čeprav so zelo upravičeni. Ujeti kurir je povedal nekatere druge odgovorne ljudi in končno odkrijmo njegovo zvezo. Tudi dokaze bomo dobili. Sedaj pa poglejmo, kaj mu govori v škodo. Pregledali smo njegovo zadržanje na terenu. Sam sem zbral podatke te verodostojnih virov.«
Pemc je vzel v roke papir, na katerem je zabeležil: Izhaja iz malomeščanske družine. Aktivni oficir stare jugoslovanske vojske. Iz podatkov ljudi, ki so ga poznali pred vojno, se je pogosto družil z ljudmi, ki jih imamo na sumu, da so bili prikrita peta kolona. Nekateri od teh so postali odkriti sodelavci okupatorja. Bil je naklonjen buržoazaji, nagnjen k lagodnemu življenju in lahkemu zaslužku. Živel je potratno in precej čez mero. Po okupaciji se je zaposlil kot uradnik v eni od večjih tovarn in od takrat spremenil način življenja. Začel se je družiti z delavci in revolucionarji in kmalu nato se je povezal z OF. Njegovo delo v Osvobodilni fronti je bilo nejasno. Redno je hodil po mestu oborožen, skliceval Je sestanke na nevarnih mestih, tam, kjer je mrgolelo vohunov. Vendar pa, kjer Je delal on, ni bilo izdaj. Dvainštiridesetega leta je poslal poročilo partizanski četi, da lahko v bližini mesta zapleni skladišče orožja. Organiziral je akcijo. Četa, ki je šla po orožje, pa je padla v močno zasedo. Rešil Jo je slučaj. Nekemu borcu se je sprožila puška. Nemci, ki so mislili, da so odkriti, so začeli streljati, preden Je četa prišla v podkev zasede. Tako se Je rešila. Z orožjem, ki ga je obljubljal od Nemcev, ki niso za Hitlerja in nacizem, pa ni bilo nič.
(Nadaljevanje sledi)
l
Uredništvo
Podružnica
Uprava
TRST
GORICA
TRST
PP 559 Telefon 93 808 94 638 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Montecchi 6/II Telefon 95 823 sv. Frančiška 20 Telefon 37 338
I. Montecchi 6/II Ul Ul Ul.
Naročnina
Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir.	V SFRJ posa-
mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Poštni tekoči račun	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Tekoč račun ^ri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 »ADIT« • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/
Stran 6
Oglasi	Za vsak mm v viSinl enega stolpca: trgovski 200, finančno'
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasi’ 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio Prl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblieltA Italiana’-
22. aprile 1971
Odgovorni urednik Stanislav Renko
Izdaja In tiska ZTT * Trii
V NAVZOČNOSTI PODTAJNIKA ZA ZUNANJO TRGOVINO BELCIJA

Danes odprtje «dneva Italije» na zagrebškem spomladanskem sejmu
Na kolektivni razstavi sodelujejo tudi številna podjetja iz Trsta, Gorice in Vidma
(Od našega urednika)
ZAGREB, 21.
Jutri bo na zagrebškem mednarodnem velesejmu dan Italije. Kakor napovedano, si bo razstavo o-gledal podtajnik na ministrstvu za zunanjo trgovino Belci v spremstvu nekaterih funkcionarjev ministrstva. za zunanjo trgovino.
V dopoldanskih urah bo podtajnik obiskal predstavnike zagrebških oblasti, ob 12.45 pa bo imel na ravnateljstvu velesejma tiskovno konferenco. Pozneje si bo v spremstvu predstavnikov velesejem-ske uprave ogledal jugoslovanski ded razstave, ob 17.30 je napovedan obisk generalnemu direktorju sejma dr. A. Borsidu. Sledil bo sprejem v italijanskem paviljonu, ki ga bo priredil italijanski urad za zunanjo trgovino ICE. Zvečer bo podtajnik odpotoval ponovno v Trst. Med svojim obiskom v Zagrebu 6e bo poslanec Belci sestal tudi s predstavniki hrvaških gospodarskih krogov, od kaiterih pa so nekateri prav te dni odpotovali v Milan, kjer bo običajni sestanek Italijansko - Jugoslovanske trgovin, ske zbornice v okviru milanskega velesejma.
Kakor smo zabeležili v včerajšnji itevilkii, sodeluje na letošnji italijanski razstavi približno 90 podjetij, ki nastopajo v glavnem v okvir« kolektivne razstave, ki jo je v žtalljanskiem paviljonu in na odprtem prostoru ob njem pripravil italijanski zavod za zunanjo trgovino Številni proizvajalci pa so na sejmu prisotni preko svojih predstavnikov v Jugoslaviji. Italijanska jazstava obsega predvsem tehnični fnaterial, Industrijske proizvode, vodila. in stroje najrazličnejših vrst. Posebej velja omeniti nastop italijanskih proizvajalcev na razstavi letalske tehnike, ki je namaščena na zagrebškem letališču Plešo. Tu so razstavljena potniška letala iz Belgije, Češkoslovaške, Italije, Poljske, Svioe, Velike Britanije, ZDA, Zahodne Nemčije, Jugoslavije in nekaterih drugih držav. Italijanska družba «Giovanni Augusta«, je razstavila vrsto helikopterjev univerzalne uporabe, ki pridejo v poštev aa razna gospodarska dela in turizem. Gre za helikopterje, ki jih lahko uporabijo v najtežjih vremenskih pogojih in ki so opremljeni z razmeroma močnimi stroji, tako da lahko prenašajo tudi težja bremena, družba «Marchetiti» pa je
viru kolektivne razstave v italijanskem paviljonu, naj omenimo tržaške firme Ampex (kuhinjski pribor nerjavečega jekla), Brandolin (steklarski in keramični izdelki, o-prema za kopalnice in podobno), Tecnoferramenta (stroji za predelavo lesa) to Imiperi (stroji za gradbeništvo), dalje gortška podjetja Capra.ro (keramični in sanitarni izdelki), Kerševan (igrače, otroška kolesa in druge predmete), Vi.Vi. eX (okovje in tehnični material za tovarne pohištva). Tudi iz videmske pokrajine so prisotne številne tvrdke, ki nastopajo v glavnem v okviru lastne kolektivne razstave, ki jo je organizirala trgovinska zbornica iz Vidma. Tu nastopajo založnik Del Blanco, tvrdka Telllnl s tkaninami, tvrdka Ca-selll z izborom strojev za lesno industrijo, videmsko podjetje Offl-cine Riunlte, operater Marij Kotit z orodnimi stroji In nekatere druge tlrme.
Obširno kolektivno razstavo je na sejmu organizirala tudi trgovinska zbornica iz Trevisa. Med posameznimi razstavljavci iz Italije pa naj omenimo še podjetje Allich-Salmars (traktorji), zadrugo «Artieri alabastro« z izborom o-krasnega kamina, tovarno strojev za gradbeništvo Ferrari, organizacijo Ignis (hladilniki in drugi gospodinjski stroji) ter Metalmeccaniea Plast (stiskalnice za umetne smole).
Zagrebški mednarodni spornla-danski sejem obsega poleg splošnega vzorčnega prikaza raznega blaga za široko potrošnjo in za trajno porabo tudi več specializiranih prireditev, tako mednarodno razstavo turizma, jugoslovansko gastronomsko razstavo, 16. mednarodni prikaz naprav za merilno tehniko in avtomatizacijo z naslovom Jurema, 6. mednarodni prikaz «Me-dioina in tehnika«, 2. mednarodno razstavo tehnične in znanstvene literature, 3. mednarodno razstavo prometnih sredstev, komunikacij in notranjih prevozov, že omenjeno mednarodno razstavo letel in nekatere druge specializirane prireditve.
Vsega skupaj Je na sejmišču zbranih 1642 razstavljavcev, od tega 1046 lz Jugoslavije in 564 iz 25 tujih dežel. Posebno obsežne so razstave prehrambenih Izdelkov, razstava pohištva, razstava strojev
razstavila dve letali zadnjega tipa. in vozil, tehničnega materiala, na-Med podjetji, ki nastopajo v ok- prav za gradbeništvo in nekateri
•fiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiaaiimtiiittiiimiiiiiiiitiimmiiimiiiiiiiiiMiiimiiitiiitiiiiimimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiii
OB NADALJNJEM BRUHANJU LAVE
Potres od 5. do 6. stopnje na pobočjih ognjenika Etne
Znanstveniki še niso potrdili vzročnih vezi med pojavoma * 7 ranjencev v kraju Macchia di Ciarre
CATANIA, 21. — Potres od 4. do 5. stopnje v Catanii in bližnji okolici mesta je precej prestrašil prebivalstvo ter v nekaterih krajih napravil tudi nekaj škode. V kraju Macchia di Giarre je potres porušil nekaj hiš ter telesno poškodoval sedem ljudi. Macchia di Giarre šteje 5.000 prebivalcev ter je oddaljena od Catanie kakih 40 km. Mestece leži prav pod pobočjem ognjenika Etne. Ranjenci niso dobili hujših poškodb, pač pa so vsi duševno zelo zmedeni. Reševalno akcijo so organizirali karabinjerji krajevne postaje, poznSje pa so prišli v mesto tudi gasilci iz Catanie in drugih krajev. Prebivalstvo je zapustilo svoje domove ter se umaknilo proti morski obali. Tudi v drugih bližnjih krajih je potres delno razmajal razne stavbe, na srečo pa ni terjal človeških žrtev.
Seizmološka postaja v Catanii je zabeležila potres nekaj po 17.30. Tudi instrumenti na seizmološki postaji v Mesini so zabeležili isti čas. Po ugotovitvah teh inštitutov je bil epicenter potresa oddaljen okoli 80 km .jugozahodno od Mesine, se pravi v neposredni bližini ognjenika Etne.
Vulkanologi še niso potrdili, če je današnji potresni pojav povezan s sedanjim delovanjem ognjenika, ki že več dni ogroža nekatere predele na pobočju gore, čeprav v razmeroma veliki nadmorski višini. Vulka-nološki inštitut vseučilišča v Catanii je zvečer objavil poročilo, v katerem pravi, da je v ognjenniku še vedno živo. Njegova eksplozivna dejavnost je še vedno na ravni prejšnjih dni. Eksplozije si sledijo druga za drugo posebno iz severnejšega kraterja. Občasno ognjenik bruhne v zrak, tudi sto metrov visoko, žareče gmote lave. Iz južnejših razpok pa se dvigajo v zrak hlapovi plinov, medtem ko je občutiti eksplozije v globljih zemeljskih plasteh. Potoki lave si še vedno utirajo pot proti dolinam, ker jih nenehni izbruhi stalno napajajo s svežim materialom Neki potok lave je že prispel na višino 2.700 m ter je pri svojem napredovanju že porušil enega od podpornih stebrov zgornje žičnice. Dva druga stebra
sta v nevarnosti, da bosta v kratkem postala žrtvi navala razbeljenih gmot. Spodnji odsek žičnice redno deluje.
Policijsko zatiranje
portugalskih študentov
LIZBONA, 21. — Lizbonski študentje so razdeljevali letake, s katerimi so protestirali za aretacijo podpredsednika študentovskega združenja Maria-Joaja Lobe. Letake je podpisala »Komisija proti zatiranju pravne fakultete v Lizboni*. Komisija ugotavlja, da je policija aretirala v zadnjih dveh mesecih devet študentov, med katerimi tudi predsednika združenja Antonia Cordeira. Loba je policija aretirala pretekli ponedeljek.
Danes so študentje razdelili tudi letake, s katerim obveščajo javnost, da so študentko — ki je bila aretirana 25. marca — prepeljali v bolnišnico zaradi močnega živčnega pretresa, ki ga je dobila zaradi krutega mučenja, katerega žrtev je bila med policijskim zasliševanjem. Tri študente so za daljše dobe tudi izključili iz univerze: enega za eno leto, drugega za deset mesecev, tretjega še za devet mesecev.
oRELAZIONI INTERNAZIONALI*
Znana revija Relazioni inter-nazionali, ki izhaja ie od leta 1933, je z letošnjo številko od 14. aprila začela izhajati grafično sodobneje opremljena in z bogatejšo vsebino. Novi odgovorni urednik je bivši predsednik vrhovne oblasti evropske skupnosti za premog in jeklo Dino del Bo, ki je z decembrom 1970 postal predsednik ISPI (Islituto per gli studi di politica intemazionale), ki revijo izdaja.
Revija bo vsak mesec objavila obširen monografičen prispevek o enem izmed problemov, ki so večje važnosti za italijansko zunanjo politiko. Najnovejša številka temeljito obravnava odnose med Italijo in Jugoslavijo v okviru nedavnega Titovega obiska v Rimu.
drugi specializirani prikazi. Na sejmu deduje poslovni center v okviru katerega so odprle svoje poslovalnice najvažnejše jugoslovanske banke, gospodarske zbornice iz vseh šestih republik, zagrebška zavarovalnica, razne gospodarske organizacije ln ustanove. Sejem se bo zaključil v nedeljo 25. aprila.
E. F.
TEL AVIV, 21. — Izraelski časopis »Maariv* objavlja vest, da se je v Bagdadu začel proces proti 120 iraškim Judom, ki so skušali ilegalno zapustiti Irak, da bi šli v Iran in nato v Izrael.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
■ lili IM
NEDELJSKI KOMENTAR
V tretji amaterski ligi se bliža konec prvenstva
Bangkok: ostanki hotela po požaru, ki je terjal 23 žrtev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ZAKLJUČEN PROCES PROTI PAPEŽEVEMU ATENTATORJU
Manilsko sodišče obsodilo Mendozo na dve leti in štiri mesece zapora
Branilec bo seveda vložil priziv - Za začasno svobodo bo moral slikar plačati 800,000 lir kavcije
MANILA, 21. — Manilsko sodišče je izreklo obsodbo proti bolivijskemu slikarju Benjaminu Mendozi Y Amor, ki je 27. novembra lani skušal umoriti papeža Pavla VI. med njegovim obiskom na Filipinskih otokih. Mendoza bi moral pre* sedeti v zaporu najmanj dve leti, štiri mesece in en dan, največ pa štiri leta in dva meseca.
Mendozov branilec je napovedal, da bo vložil priziv. Sodišče je med tem prvim postopkom popolnoma zavrglo tezo o Mendozovi slaboumnosti, na kateri je bila osnovana obramba. M :d prebiranjem obsodbe je predsednik sodišča Pe-dro Bautista poudaril, da sodišče tudi ni upoštevalo Mendozove izjave, da je «skušal samo surrealistično umoriti papeža ,ne da bi zakrivil kaznivega dejanja*. Na osnovi dokazov je sodišče ugotovilo, da je Mendoza dolgo pripravljal atentat1 in “ preučil vse okoliščine
Proces je trajal samo štiri mesece in pol. Sicer je za sodnika Bautista značilno, da vodi in zaključuje procese v sorazmerno zelo kratkih časovnih obdobjih. Preteklega leta je na primer zaključil kar 571 procesov.
Ob zaključku procesa je Mendozov branilec še zahteval, naj bi se bolivijskemu slikarju dovolila začasna svoboda. Sodnik je zahtevo sprejel in določil kavcijo v višini 8.000 pesov (ali približno 800.000 lir), ki jih bo moral obsojenec plačati v roku treh dni. Obsodba, ki so jo sodniki izrekli, pomeni, da bo moral Mendoza presedeti v zaporu najmanj dve leti, štiri mesece in en dan, nakar bo lahko živel pod strogim policijskim nadzorstvom v kakem drugem kraju in ne v ječi. Vsekakor ne bo smel sedeti v ječi več kot štiri leta in dva meseca. Vse to velja seveda, če prizivno sodišče ne bo razveljavilo obsodbe. Za poskus umora je na Filipinih predvidena obsodba na zaporno kazen do desetih let. Pri obsodbi sodišče tudi ni upoštevalo nobene olajševalne okoliščine, temveč samo obtežilne, te so navzočnost filipinskega državnega predsednika Ferdinanda Mar-cosa, nespoštovanja papeževe osebnosti in prevara, ker se je Mendoza preoblekel v duhovnika, da bi se lahko približal papežu.
Ko je izvedel za obsodbo je Mendoza nekoliko zaprepaden izjavil, da so se sodniki zmotili, ker ni bilo dokazov, da bi on dejansko nameraval umoriti papeža. Vendar ga je osuplost gmalu minila in je navzočim sodnim stenografkam podaril »skromen dar*, ki ga je zanje pripravil. Vsaki je podaril
par spodnjih hlačk. Ko so ga časnikarji radovedno vprašali, »Zakaj spodnje hlačke?*, jim je odgovoril »Zakaj pa ne?*.
Časnikarji so se podali takoj tudi v Vatikan, da bi izvedeli za reakcije na obsodbo manilskega sodišča. Vatikanski uradni glasnik ni podal nobene izjave. Sicer je proces potekal v odsotnosti zasebne stranke, ker je papež takoj po dogodku izjavil, da je celotno zadevo »pozabil in odpustil*.
Železniško - plovna pot
(Nadaljevanje s 4. strani
ILUSTRIRANA
ENCIKLOPEDIJA
ŽIVALI
IZŠLA JE ZADNJA KNJIGA
Ralph Buchsbaum Lorus J. Milne
NIŽJE
ŽIVALI
BRZ JD DVIGNITE!
L
Uiailta
Trst — Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792
nega pristanišča. S tem prekopam ln s temi regulacijskimi deli bd se omogočilo učinkovito povezovanje donavsko-savske ln morske plovbe. Od Zagreba do Reke bi se Mcoristila železniška povezava z bodočo novo progo vzdolž Kolpe in s predorom pod Ris-njaJkom. Analize podatkov o prometu na raznih relacijah dokazujejo, da bi bila plovna pot po Savi proti Reki za medcelinski promet mnogo povoijnejša kot plovna pot po Donavi vse do ustja Donave in nato po morju. Na-
dalje nam analiza pove, da je tranzitni promet iz Madžarske, Češkoslovaške in Avstrije proti čezmorskim deželam po Donavi do ustja te reke zelo nepovoljen. Od vseh madžarskih in češkoslovaških donavskih pristanišč je plovna pot D-S-R znatno krajša od prekopa R-M-D. Edino zahodno-avstrijsiki tranzitni promet bi bil nekako uravnotežen.
2e sam bežen pregled podatkov v zvezi s kombinirano rečno-že-leznlško povezavo, to je s plovbo do Zagreba in z železnico do Reke, nam pove, da bi ta povezava predstavljala novo kvaliteto v prometni mreži srednje Evrope in da bi srednjemu Podonavju omogočila povoljnejšd izhod na morje. Gradnja prekopa Vufcovar-Samac ter prometna ureditev Save se vključuje v okvir načrta, ki ima za cilj optimalno Izkoriščanje vode vsega Posavja. Ekonomska u-pravičemost tega načrta se ne vidi le v koristih plovne poti pač pa tudi v raznih drugih koristih kot na pr. v zaščiti pred poplavami, v melioracijah zemljišč, v Izkoriščanju hidroenergetskega potenciala itd.
Po reviji «Pomorstvo»
1. amaterska liga
Na lestvici je zopet prišlo do novosti: Manaaneseju sledi na vrhu Cremoaffe s točko zaostanka, S. Giovanni pa se jima je približala še bolj. Oremcaffe ln S. Giovanni (skupno z Aquiileio) še vedno niso zgubili upanja za osvojitev končne zmage.
Na dnu lestvice se stvari niso še prav nič razjasnile. Marsikaj je še celo bolj zamotano, kot prej. Pred dvema tednoma smo menih, da sta Llbertas In Vesna že obsojena na izpad. Toda Llbertas se je z dvema zaporednima zmagama toliko bolj opomogel, da je trenutno povsem «pokopana» le Vesna. Borba za obstanek pa se je razširila na sedem ekip, med katerimi so štiri točke razlike.
Križani so klonili na domačih tleh tudi to nedeljo in upanje na vsaj prestižno zmago, katero je pričakovalo mnogo navijačev, se ni izpolnilo. Vesna A je tokrat jasno pokazala, da se je vdala v svojo usodo. Poleg tega je tudi trener Colaussi po tem porazu podal o-stavko; Ime novega trenerja še vedno ni znano.
IZIDI
Torriama - Mamzanese S. Giovanni - Perooto Libertas - Piro Romans Pieris - Aquileia Palmanova - Pro Fiumicello 2:0 Fortitudo - Vesna	2:0
■Maniano - Arsenale	2:0
Cremcaffč - Audax	3:3
0:0
2:1
3:1
2:1
Manzanese Cremcaffe S. Giovanni Aquiileia Pieris
Pro Romans
Audax
Mariane
Fortitudo
Percoto
Fiumicello
Palmanova
Tomana
Arsenale
Libertas
Vesna
24
24
24
24
24
24
24
24
24
24
24
24
26 9 32 26 20 31 35 20 30 23 16 30 30 16 28 26
LESTVICA 24	11	10 3
24	12	7 5
24	10	10 4
24	9	12 3
9	10 5
8	10 6	25	21
7	11 6	25	25
9	6 9	29	28
8	6 10	25	28
7	8 9	25	29
4	13 7	18	22
7	7 10	19	23
5	11 8	20	26
7	6 11	19	23
4	10 10	17	25
3	5 16	19	51
PRIHODNJE KOLO Fortitudo - Libertas, Pieris - Tor riana, Vesna - Aquileia, Pro Romans - S. Giovanni, Manzanese -Palmanova, Audax - Arsenale, Percoto - Cremcaffe, Pro Fiumicello -Mariane.
2. amaterska liga
Večjih presenečenj tu ni bilo, lestvica pa se Je kljub temu precej zapletla. Rosandro in Ronchi dieli zdaj le še točka razlike in tako se dejansko kar dve enajsterici potegujete za naslov zmagovalca.
Na dnu lestvice so se ((prebudile« vse tri zadnje ekipe. Primorje A je z zelo dobro Igro potrdilo, da je bil spodrsljaj prejšnjo nedeljo res le slučajen. Toda tokrat neposredna tekmeca za obstanek v ligi, CRDA in Giarizzole, niste o-stala praznih rok in položaj Pro-sečanov je tako še vedno težak.
UmmttfllllllllllllHIIIIIIHIIIIIIlIfllllllllllMIUIllifliliiiHllllllllllIllIlllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
V OKVIRU MOŠKE ODBOJKARSKE D LIGE
Poraz 01ympie v Vidmu
Goričani so zamudili edinstveno priložnost za zmago
PAV — OLYMPIA	3:2
(15:13, 13:15, 10:15, 15:11, 15:3) OLYMPIA: Antonič, Soban, Špacapan, Kranner, Sfiligoj, Plesničar, Tomšič, Mačus, Mauri.
V okviru 5. povratnega kola od bojkarske D lige je goriška 01ym-pia igrala v Vidmu proti domačemu PAV. Obe moštvi sta trenutno na sredini lestvice, iz česa se je lahko
sklepalo, da bo tekma precej za-
nimiva in borbena. Tako pa je bi
........................................................................................Illllllll IIIIM1II ■1111111111111111111111111111111111,111111111111111 m min nilii|l|||||l| im..
I
fmmm
ČETRTEK, 22. APRILA 1971
TRST A
7.16, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15,17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Saksofonist Curtis; 12.10 Družinski obzornik;
12.30	Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Tržaški mandollnski ansambel; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
18.30	Zbor Srečka Kumarja; 19.00 Romanovi solisti; 19.10 Pisani balončki; 19.30 Izbrali smo za vas; 20.00 šport; 20.35 Tragikomedija: ((Dobičkarji«; 21.50 Renesančne skladbe; 22.10 Zabavna glasba.
nega violinlstičnega natečaja — «Jean Sibehus«; 23.25 Danes v parlamentu.
TRST
12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Kot juke-box; 15.50 A. Thomas: «Migmon».
KOPER
6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00,14.30,
17.00,	19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.00 Poje Engel-bert Humperdinck; 8.15 Barok v glasbi; 9.00 Berimo skupaj; 9.15 Orkester Boba Mlchela; 9.30 «20 tisoč lir za vaš spored«; 10.05 Mini juke box; 10.30 Orkester in zbor Franka Nelsona; 10.45 Plošče; 11.00 Iz melodije v melodijo; 11.30 Operni zbori in baleti;
12.00,	12.45 in 13.07 Glasba po željah; 13.30 «Htts jutri«; 14.15 Poje Krunoslav Slablnac; 14.40 Zabavna glašba; 15.00 Prenos RL; 15.30 Glasba po željah; 16.20 Modema glasba; 16.30 Primorski glasbeni portreti; 17.30 Oddaja Matjaža Kmeclja; 18.42 Svet plošče; 19.30 Prenos RL; 22.15 Romantične melodije; 22.35 Za ljubitelje jazza; 23.00 Prenos RL.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 15.30, 19.30, 22.30, Poročila; 8.40 Orkestri ; 9.50 «Kdo je Jonathan?«; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 «Alto gra-dlmento«; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj; 14.05 Plošča za poletje; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.15 P9bšče; 15.40 Enotni razred; 16.05 Odprti studio; 18.15 Plošče; 18.30 športni dogodki; 19.02 Zabavni spored; 20.10 Oddaja s Pippom Baudom; 21.00 ((Glasba 7»; 22.00 Plošče; 22.40 Honore de Balzac: ((Eugania Grandet«; 23.05 Lahka glasba.
III.	PROGRAM
10.00 Koncert za začetek; 11,15 Klasična glasba; 11.30 Polifonske Skladbe; 12.20 Mojstri Izvajajo — pianist Robert Casadesus; 1300 Medigra; 14.00 Dva glasova dve dobi; 14.30 Plošča v Izložbi; 15.30 Koncert Corrada Pente; 16.15 I-talljanska sodobna glasba; 17.00 Pregled tujega tiska; 17.20 Strani albuma; 18.30 Lahka glasba; 18.45 Primera avantgardnega gledališča; 20.15 Skladbe za klavir; 21.30 Vito Frazzi: «Kralj Lear«.
merjajmo pesmi mladih; 14.30 Z londonskim Festivalskim orkestrom; 14.45 Mehurčki; 15.30Glasbeni intermezzo; 15.40 Pesmi Ste-phana Foersterja poje zbor Ro-ger Wagner; 16.00 ((Vrtiljak«;
16.40	Portreti skladateljev; 17.10 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Iz produkcije RTV Ljubljana; 18.30 Oetrt ure s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana; 18.45 Kulturna kronika; 19.00Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer;
21.40	Glasbeni nokturno; 22.15 Med novimi posnetki Slovenske filharmonije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza; 23.40 Francoske popevke.
ITAL. TELEVIZIJA
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 VI ln Jaz; 11.05 Georges Bizet: «Car-men«; 13.15 «Cetrtek»; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 18.00 Plošča za poletje; 18.15 Plošče; 18.45 GospodarSko-slndl-kalni pregled; 19.00 Portret; 19.30 Glasbeni spored; 20.20 Sestanek z Michelom; 21.00 Politična tribuna; 21.30 štafeta; 21.43 Zdravnik ln pisatelj Conan Doyle; 22.10 Koncert nagrajencev mednarod-
FILODIFUZIJA
8.00 ln 17.00 Koncert za začetek; 9.00 In 18.00 Glasba in poezija; 9.45 in 18.45 Italijanska sodobna glasba; 10.10 ln 19.10 Ludvig Van Beethoven; 10.00 ln 20.00 Glasba med kulisami; 11.00 ln 20.00 Medigra; 12.00 ln 21.00 «Chlldran’s Oomer«; 12.20 ln 21.20 Aram Kačaturlan; 12.30 ln 21.30 Haendlove sonate; 13.05 in 22.05 Strnjena melodrama; 14.20 ln 23.20 Avantgarda; 15.30 do 16.30 Lahka glasba-stereo.
10.00 Kinematografski spored;
12.30	Kulturna oddaja; 13.00 Jaz kupim, tl kupiš; 13.30 Dnevnik; 14.00 Francoščina; 14.30 Nemščina; 15.30 Evrovizijski prenos kolesarske dirke; 17.00 Kotiček za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 TV za otroke: Iz romana T. Seliškarja — »Bratovščina Sinjega galeba«; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 športni dnevnik ln kronike;
20.30	DnernU/; 21.00 Politična tribuna; 21 K TV film; 22.30 Harmonikar Vfubmer Beltrami; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00 Dnevnik; 21.30 «Rischlatu tto« ; 22.30 Boomerang.
SLOVENIJA
8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00, 24.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 9.35 Popevke slovenskih avtorjev; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Vlnoenzo Bellini: odlomek lz o-pere «Norma»; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glasba; 14.10 Pri-
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli; 10.30 Nemščina; 10.45 Angleščina; 11.00 Francoščina; 14.45 TV v šoli; 15.40 Nemščina; 15.55 Angleščina; 16.10 O-snove splošne izobrazbe; 18.00 Glasbeni ciciban; 18.15 Obzornik; 18.30 Skrivnosti živali — ser. film;
19.00	Mozaik; 19.05 Enkrat v tednu; 19.20 Vse življenje v letu dni;
20.00	TV dnevnik; 20.35 Četrtkovi razgledi; 21.25 Iljf-Petrov: Zlato tele; 22.05 400 let slovenske glasbe: Matija Bravničar; 22.55 Poročila.
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.05 Barvni momoskop; 19.30 Risanke; 20.00 Italijanski dolgo-metražni film: ((Nevarne žene«.
lo le v prvem delu srečanja. Že od vsega začetka sta obe moštvi ostro napadali in dobro lovili tolčene žoge, tako da je bil rezultat zelo izenačen. Pri stanju 13:13 pa se je Vi-demčanom posrečilo povesti in zmagati. Zelo podoben je bil tudi drugi niz, ki pa so si ga zagotovili Goričani. Tudi tretji set je pripadel gostom, katerih morala je bila po drugem osvojenem setu na višku. V četrtem nizu se je pri Goričanih pokazala utrujenost iin z njo tudi živčnost. To so nasprotniki spretno izkoristili in v zadnjem setu popol-n.°vma. Pre8aziW goriško ekipo. Goričani so tako zamudili edinstveno priložnost, da se vrnejo iz Vidma z obema točkama.
KO
IZIDI
Giarizzole - Fogliano S. Canzian - CRDA Muggesana - Turriaco Itala - Ronchi S. Marco - S. Anna Aurisina - Pro Farra Primorje A - Rosandra LESTVICA 24 14	2	4
24 24 24 23
23
24
1:0
1:1
3:0
2:0
3:0
0:0
1:1
Rosandra Ronchi S. Anna Turriaco Itala Mugg.
S. Marco S. Canzian 23 Fogliano 24 Aurisina 23 Pro Farra 23 Primorje 23 CRDA 23 Giari2zol'e 23
11
8
10
9
7
9
6
5
6 5 2 3 2
11
13
9 10 13
6
10 11
9
8
11
9
8
33
15
31
30
27
25
35
21
25
29
14
14
17
8
16 l 5 S
25	*
26	2* 14 \
14 l 36 l 21 l
23 21
21
H
u
li
u
SPDT na Ncvejskm sedlu
V nedeljo je bilo na Nevejskem sedlu tržaško prvenstvo v smučanju, ki privleče vsako leto lepo število ljubiteljev tega športa, Letošnje tekmovanje ni doseglo lanske rekordne udeležbe (skoraj 500 tekmovalcev), verjetno zaradi visoke vpisnine in kraja tekmovanja. Vpisanih je bilo skoraj 400 udeležencev, startaio pa je le 267.
Organizacija je bila zelo dobra, saj so s člani SAI sodelovali alpdn-ci in domačini, ki so ves teden neutrudno delali. Edino, kar lahko očitamo organizatorjem, je izbira kraja, kod so potekale posamezne proge, ki so bile gledalcem skoraj nedostopne ter razporeditev in urniki posameznih kategorij. Od tega so bili odvisni tudi nekateri rezultati, ki so sprožili precej polemik. Zanimivo je predvsem to, da lanskih zmagovitih imen ni na končni skupni lestvici. Naslove prvakov so o-svojili: za tek Oskar de Ubner, za veleslalom 13-letna Cristina Nacoa-ri (XXX ottobre) ter Alessandro Beltrame (XXX ottobre) letnik »5/54.
Do presenetljivih rezultatov je prišlo, ker so mladi tekmovalci star-tali zgodaj zjutraj, ko so bile proge še trde in hitre, z naraščanjem temperature pa so tekmovalci dosegali vedno slabše čase. Najboljše čase so torej ne glede na kategorijo dosegli prav najmlajši. V ženski konkurenci zasledimo na prvih štirih mestih deklice letnikov 1957 in 1958!
SPDT se je predstavilo s 6 tekmovalci. čeprav je bila v načrtih širša udeležba. Najboljše sta se odrezala Branko Jazbec in Vojko Bandelj. Pohvaliti je treba predvsem mladega Sergija Majovskega, ki je svoje prvo consko tekmovanje izpeljal vestno do kraja.
REZULTATI Letnika 1961/62:
18. Majevski Sergij Letnika 1954/55:
10. Jazbec Branko Članice:
12. Košuta Nadja 15. Magajna Helena Člani, 2. skupina:
8. Vojko Bandelj 12. Križmančič Paivel
PRIHODNJE KOLO S. Canzian - Giarizzole S. Anna - Aurisina CRDA - Muggesana Pro Farra - S. Marco Itala - Turriaco Rosandra - Fogliano Ronchi - Primor je
3. amaterska liga Skupina N
CMM Sauro sl je v tem kolu •> matematično zagotovil vstop v vil jo ligo.
Primorec je po nedeljski znW na četrtem mestu lestvice. Trebeč so potrdili s svojo zadnjo teku*1, da (kot vsako leto) prihajajo * formo proti koncu prvenstva. 7" moštvo vsako leto začne precej ^ bro, nato popusti, v zaključne1" delu tekmovanja pa odigra vlog" protagonista. Trebenci so dokori no osvojili četrto mesto lestvi«"1 ne glede na rezultat zadnje t ki jo bodo odigrali v nedeljo. 1® je vsekakor velik uspeh za to enai' sterteo, kakršnega doslej še ni & segla.
Tudi Vesna B je igrala dob1*1 saj Je doma odpravila zelo ekipo Portualeja, ki je na tretJ"*J mestu lestvice. V prihodnji zad™' prvenstveni tekmi bodo Križaril' grali z Don Boscom in Imajo nost svoj položaj še Izboljšati. .
Po lepem nastopu proti Sauro je bil Devin zopet preri® gan. Neuspeh je tem bolj bol":' ker je doma zgubil tekmo pril zadnji enajsterici z lestvice. S t#" porazom je moštvo poleg tega zdrknilo na rep lestvice.
IZIDI
Devin - Demacori Primorec - Audax Vesna B - Portuale CMM Sauro - Union Don Bosco - Inter SS
iti
0:1
2:0
1:0
6:1
0:2
CMM Sauro	LESTVICA 17 15 2			0	50 6
Inter SS	17 13		2	2	27 6
Portuale	17	8	3	6	20 17
Primorec	17	7	4	6	28 14
Don Bosco	17	5	4	8	18 23
Vesna B	17	4	4	9	14 26
Union	17	6	1	10	14 31
Audax	17	4	4	9	17 24
Demacori	17	2	7	8	12 32
Devin	17	3	4 10		15 33
31
H
1»
PRIHODNJE KOLO Portuale - Devin, CMM Satiri. Primorec, Audax - Demacori, P? Bosco - Vesna B, Inter SS - Un**
Skupina O
V tej skupini manjkajo do ko"^ prvenstva še tri kola. Preteklo ^ deljo nl bilo večjih presenečenj „ Tud! po derbiju Zarja - Breg * ostala bitka za prvo mesto odP"C Pred rekordnim številom navili, sta se namreč enajsterici razšli remijem. Odločitev bo padla ""J, jetno zadnjo nedeljo. Brežani "Jr rajo odigrat) še dve tekmi (7 ^ deljo bodo počivali), Zarja p* šj tri. Breg bo Imel v preosta*’’? prvenstva lažje nasprotnike (0®L
N
pija, Bar Veneto), za Zarjo P®/ nekoliko težje, saj bo gostovala ’■
Vianjju ln Primorju B, dom®
bo nastopila proti Virtusu. Na

govor, kdo bo zmagovalec, bo
ba torej čakati verjetno res do konca prvenstva.
Olimpi ja je po dveh uspešnih "J stonlh doživela poraz. Svoje moč! v prvem polčasu nl znal**,, koristiti, kar so pa storili naspri rutki,
tč
sm. -
NOGOMET
NOVI SAD, 21. — Romunska nogometna reprezentanca je danes v Novem Sadu premagalo Jugoslavijo z rezultatom 1:0.	.
Primorje B je zopet doživele p sen poraz (tretji zaporedoma) kipa je bila zopet okrnjena, dar je pokazala, da se še nl v svojo usodo In je odločen® zadnjih tekmah popraviti svoj ™
ložaj na lestvici.
IZIDI
Olimpija - Roianese Primorje B - Viani Zarja - Breg Coop - Lib. Prosek Esperia - Bar Veneto LESTVICA
fl:
O:
1*1
0:$
5:2
Breg
Zarja
Lib. Prosek
Esperia
Viani
Virtus
Roianese
Coop
Olimpija
Primorje B
Bar Veneto
40	1? t
41	11 f 38 J3 \l 27 21 p
13 oa 1’
27 2f ,( 20 21 5
18 13	4 1
17 13	3 1
17 10	4 3
17	8	2 7
18	7	4 4
17 7	3 7
17	7	3 7	_____„
18	5	3 10	20	36	U
17 5	2 10	21	31	fl
17 3	4 10	22	36	)
17 0	2 15	12	5«
PRIHODNJE KOLO M Roianese - Coop, Esperia - L# morje B. Viani - Zarja, Lib. ^ sek - Olimpija, Bar Veneto - Vmp
B. ^