IGO. št. — S, lefo. Poštnima pavšaiirana. Posamezne številke 1 Din.
" liub’jani, v nedeljo 30. aprila 1922.
NaroCnina za kraljevino SHS
Meeečno 15 D. Letno ISO D.
Inozemstvo :
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglasi: enostolpna mm vrsta za snkrat 50 para. večkrat popust
•'■BBEZaOBKCBiaBiS!
Uredništvo:
•««a \/l. Telefon 36a
ava:
Telefon 44
l
jJub]jsrJ9 se ne vračajo.
je priložiti znamk«
msE2^^.vssiim^a^mx,m
za odgovor.
4
emomm konferenca.
Ešaz&r@wa © spomenici*
tLOYD GEORGEJEVO RESNO POSVARILO FRANCOSKI DELSn OACIJI. RUSIJA DOBI POMOČ PROTI OBVEZAM. BARTHOU ZAHTEVA SPOŠTOVANJE STATUS OUO-JA V EVROPI.
Genova, 29. aprila. (Izv.) K včerajšnji seji podkomisije poročajo: Angleški ministrski predsednik Lloyd Geor-SCpe Barthouievo objavo, da odpotuje > Pariz, sprejel z nastopnimi resnimi besedami:	Doznal	sem, da namerava
Predstojnik francoske delegacije na vsak način odpotovati. Toda ugotoviti nioram vsekakor, da je že drugi pot, se je tekom konference izredne važ-Bosti in v najkočljivejšem trenotku odstranil vodja francoske delegacije, da Se odpelje v Pariz. Jaz s svoje strani fflorem vzeti na znanje le sporočilo o °bljubi povratka. Pravtako spominjam na izredno obžalovanja vredne posledice, ki jih je povzročilo odpotovanje tedanjega predstojnika francoske dele-pcije Brianda s canneske konference.
** tega razloga moram izjaviti, da ®*natram Barthoujev sklep za izredno Važen, in sicer radi možnih posledic, ki bi se mogle razviti iz poteka nadaljne-Poslovanja genovske konference. —
JJeto je izjavil Barthou: Za svojo osebo sem vedno kazal svojo trdno volio Slede poslovanja konference in sem Prepričan, da, mi bo bodočnost dala Prav. Sicer pa se v resnici ne odstranim za dalje časa, kakor je to neob-bodno potrebno. Kar se tiče mojega odpotovanja, zavisi od zaključka del, ki jih ima izvršiti ta komisija.
Genova, 29. aprila. (Izv.) Agenzia Stefani javlja: Zastopniki držav, ki so podpisale povabilo za genovsko konferenco, kakor tudi zastopniki Poljske,
Romunije, Švedske in Švice so se sestali danes ob enajstih, da odobre novo besedilo uvoda k spomenici, ki jo nameravajo izročiti ruski delgaciji. Besedilo, ki ga je izdelal posebni odbor na Podlagi angleškega in francoskega na-
črta, je bilo odobreno. — Nato so začeli razpravljati o členih, vsebujočih obveznosti, ki jih mora sprejeti Rusija, da se ji zagotovi pomoč, katero navaja uvod. Člen 1 se sprejme z izpremembo, ki jo je predlagala romunska delegacija. Glasovanja o tem izpreminjeval-nem predlogu se zastopniki nevtralnih držav niso udeležili. — Ob štirih popoldne se je seja nadaljevala in so razpravljali o načrtu spomenice.
Genova, 29. aprila. (Izv.) Redakcijska komisija je danes dopoldne končala svoje delo in je prvi del obeh načrtov, splošnega angleškega in francoskega besedila spravila v sklad, nakar je politična podkomisija nadaljevala snoči prekinjeno sejo, katere se pa Rusi niso udeležili. Delacrobc (Belgija) je predložil v imenu redakcijske komisije novo besedilo, ki podrobno urejuje udeležbo posameznih sklicujočih držav na obnovi Rusije. Nato se je razpravljalo o členu 1, ki nalaga Rusiji, da se vzdržuje vsake propagande v inozemstvu. Francoski delegat Barthou je zahteval, da se Rusiji odreka vsaka teritorijalna in politična propaganda. Rusija naj bi se obvezala, da bo spoštovala status quo v Evropi. Pri tem je govornik oči-vidno mislil na Besarabijo. Lloyd George je odgovoril, da stoji osebno v vprašanju Besarabije na strani Romunije. Vprašanje mej pride gotovo do razgovora, vendar pa se to vprašanje ne sme forsirati, ampak počakati, da ga Rusi sami sprožijo. — Po daljši debati je bil prvi del sprejet v zmislu Bratia-novega predloga, toda z amendemen-tom Lloyd Georga. Seja je bila nato prekinjena in se nadaljuje popoldne.
Cebala © izvorni carini.
fcNGLEŽI ZA IZVOZNO CARINO DO 25 % VREDNOSTI BLAGA. NASTOP NAŠEGA DELEGATA.
Genova, 29. aprila. (IzvJ Dopoldne je sestala gospodarska podkomisija je razpravljala o izvozni carini na kovine. Italijanski trgovinski minister Rossi Je predlagal, naj se te carme pobirajo le v fiskalične namene in naj ne Presegajo 15 % vrednosti Jugoslovanski trgovinski minister dr. Jankovič je odgovoril, da je jugoslovanska vlada frsled opustošenj, ki jih je povzročila froJna, prisiljena vztrajati na prepovedi »voza, da se prepreči prehudo dviganje Cen v tuzemstvu in da se obnovi propadla industrija. Velike industrijske dr-^ave imajo naravno velik interes na km, da se izvoz sirovin dvigne, interesi držav, ki proizvajajo sirovine, pa so Popolnoma drugačni. Angleški delegat fe nato predlagal, naj se kot podlaga za Pripustitev izvoznih carin upoštevajo Poleg fiskalnih momentov tudi oziri na Prehrano lastnega prebivalstva in na da lastne države ne ostanejo brez sirovin. Predlagal je tudi, naj se kot skrajna meja izvoznih carin določi 25 % črednosti blaga. Italijanski trgovinski ®inister je izjavil, da mora vztrajati na (VOjem stališču.
Genova, 29’. aprila. (Izv.) Čičerin Je poslal včeraj predsedniku konference italijanskemu ministrskemu predsedniku Facti pismo, v katerem naglaša, da ruska delegacija ni dobila nobenega določenega odgovora glede višine kreditov, ki so absolutno potrebni za obnovo Rusije in ki jih je ruska delegacija označila kot predpogoj dogovora, ki ga je na kratko skiciral v svojem dopisu z dne 20. L m., ki ga je poslal angleškemu ministrskemu predsedniku. Ako izostane odgovor o tem vprašanju in se delo konference preldne in naj to pomeni, da sklicujoče države ne smatrajo več pisma z dne 20. t. m. kot podlago za nadaljnja razpravljanja, bi se morala ruska delegacija zopet povrniti k svoji spomenici, ki ugotavlja prvotno stališče ruske delegacije in vsebuje tudi načela, katera smatra ruska delegacija kot edino pravilna, to pa navzlic temu, da je ruska delegacija, da doseže sporazum, privolila v koncesije, ki jih je ponudila v svojem pismu z dne 20. t. m. pod gotovimi pogoji, ki pa izgube svojo veljavo, ako se ne Izpolnijo. Ker računa s to možnostjo, predlaga sedaj to spomenico oiicielno konferenci.
Narodna skupščina.
DVANAJSTINE ZA MAJ IN JUNIJ SPREJETE. — ZOPER NEDELAVNOST V NARODNI SKUPŠČINI.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine je bila otvorje-oa dopoldne ob enajstih. Ko je zbornica prešla na dnevni red, je bil sprejet S 61 zakonskega načrta o proračunskih dvanajstinah za meseca maj in junij, H* sicer tako, kakor je to predlagal odbor. Nato je zbornica glasovala o posameznih paragrafih, in sicer najprej o Vsakem paragrafu posamič, nato pa skupno o vseh. Glasovalo je 186 poslancev, od teh za načrt 152, proti pa S tern je bil zakonski načrt o proračunskih dvanajstinah za meseca maj !n junij sprejet. Preden je bila seja zaključena, je povzel besedo poslanec Mirtič, ki je govoril o §§ 96, 97 in 98 po-stovuika. Vi paragrafi govore o vdrže-
vanju reda v narodni skupščini. Poslanec Miletič je zahteval od predsednika skupščine, naj mu javi, ali je že kaj ukrenil zoper sedanjo stagnacijo v narodni skupščini. Predsednik parlamenta je odgovoril, da Je zadovoljen, ker je poslanec Miletič sprožil to vprašanje, zakaj zadnji čas je že, da se v narodni skupščini napravi red. Ker je bil s tem dnevni red narodne skupščine izčrpan, je bila seja zaključena. Predsednik je odredil, da se bo prihodnja vršila dne 10. maja. Nato je predsednik pozval pododsek zakonodajnega odbora, naj v tem času izgotovi zakonske načrte o glavni kontroli, o centralni upravi, o odgovornosti ministrov in o izpremera-bi volilnega zakona.
Avtonomistični irassli-za Protina
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Doktor Spaho je izjavil poročevalcu »Slobodne Tribune«, da bi bil v opoziciji le proti Pašičevi, ne pa proti Protičevi vladi, katero bi po svojih močeh podpiral.
interpelacija radi BITOLJ-
SKE KATASTROFE.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Poslanci Divac, Gjonovič, Kristan in Kopač so stavili danes na vojnega ministra interpelacijo, ki se nanaša na katastrofo v Bitolju.
PAŠIC SE POGAJA Z ZEMLJORAD-NIKI.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Ministrski predsednik Pašič se je pogajal z Beni-novo skupino, ki bi jo rad pritegnil k sodelovanju v vladi Težkoče obstoje v tem, da radikalci resorta za agrarno reformo nočejo prepustiti zemljoradni-kom.
DIPLOMATSKI ODNOŠAJI Z ALBANIJO VZPOSTAVLJENI.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Ilič, naš poslanik v Tirani je danes nastopil svoje mesto. Albanska vlada je javila, da so vzpostavljeni diplomatski odno-šaji z Jugoslavijo.
Nova	dolar-
skega posojila.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o tekočih vprašanjih. Govori se, da je beograjska vlada danes pozvala finančnega ministra dr. Kumanudija, naj se takoj vrne v Beograd, ker namerava država najeti posojilo, ki ga ji nudi neka ameriška skupina v znesku 100 milijonov efektivnih dolarjev. Omenjena skupina je dala jugoslovanski vladi le kratek rok za odgovor, zato pričakujejo prihod dr. Kumanudija v Beograd že v ponedeljek.
SPOMENICA URADNIŠKEGA UDRUŽENJA.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Udruže-nje uradnikov Je poslalo vladi spomenico, v kateri zahteva ureditev svojih prejemkov. V spomenici se glasi, da se lok ne sme preveč napenjati, sicer bo uradništvo uničeno in prisiljeno k tatvini. Ta spomenica je napravila v političnih krogih velik vtis. Govori se, da pride to vprašanje v kratkem na dnevni red narodne skupščine.
Spor radiohmeMfr ?e&.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) O izpre-membi stališč, ki so jih zavzemale posamezne stranke danes pri glasovanju o proračunskih dvanajstinah za meseca maj in junij, prinašajo beograjski listi nastopne podrobnosti: Spor med radikalci in demokrati je nastal v vprašanju obmejnih čet V finančnem odboru je izjavil vojni minister, da obmejne čete za sedaj niso potrebne. Zato je finančni odbor sklenil, da iz varčnosti Postavke zanje črta ter da zamenja te čete s finančnimi stražami, Te straže so seveda podrejene finančnemu ministrstvu. Včeraj pa so radikalci nenadoma sprožili vprašanje glede tega in je bila seja prekinjena. Na seji radikalnega kluba je bilo proglašeno, da je bil razlog za nastop radikalcev ta, ker Ih s tem finančni minister, ki je demokrat, dobil v svoje roke silno orožje za svojo strankarsko agitacijo. Službeno se do-znava iz radikalnih krogov, da bi znala naša država radi te izpremembe priti v nevarnost. To je seveda le izgovor. Zakaj te čete obstoje povečini iz Wrang!ovskih čet. Sedaj pa so nastopili današnji demokratski listi in zagrozili s krizo. Kakor se razvidi iz poročila o današnji seji narodne skupščine, so dosegli svoj namen in prisilili radikalce, da so se umaknili
RADIKALCI PROTI WRANGLOVIM ČETAM.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Kakor se govori, so radikalci popustili v vprašanju obmejnih čet le na današnji seji narodne skupščine, povrnejo se pa k temu vprašanju pri razpravah o proračunu vojnega ministrstva.
ANGLEŠKI PARNIK OBSTRELJEVAN PRED ODESO.
London, 29. aprila. (Izv.) Angleška vlada je protestirala pri ruski vladi zaradi obstreljevanja angleškega parnika v bližini Odese.
Prvi mai.
tiče.
izteka %
'Mitthm bodo iU m majske martfietrtadje; dem bo posvečen prazniku dola. Transmisijs bodo umolknile in globoko v jamah bo tiho; roke in kolesja se bodo ustavila. iS
Vsi užaljeni in zapostavljeni vsled krivic današnjega družabnega reda, bodo izgovorili besedo v obrambo pravice. Obsodili bodo brezdelje, hlepenje po pa-rasitski telesnosti; obsodili vse one, ki hočejo živeti na račun drugih.
Pred dvemi leti, tik pred prvim majem, so bile na Zaloški cesti izstreljene puške, ki so izrekle kruto smrtno obsodbo. Cestno blato in delavska kri sta se pomešala in mrtvaške sence Zaloške ceste so se vlekle preko Ljubljane, prej; cele jugoslovanske zemlje, daleč naprej v cel svet. Delovno ljudstvo je obupe nad pravico, pričelo vračati krivico za krivico. Vnela se je gigantska bori in delavske vrste so izšle iz boja decimiratie in nezmožne zopet izvesti težke poraze v zmage.
Demagogi in šarlatani, ki so zavedli delavstvo na kriva pota, so se poskfiU kot kukavice in pustili delavstvo usodi. In od takrat dalje se je nad delavskimi množicami razgrnila Golgata trpljenja, preganjanj in zapostavljanj. PosedujoiBjL oblastneži in reakcijonarci so z mesarskim nožem zarezali v meso in srce prS-letarijata, da bi ga upognili in upregli v brezpogojno poslušno službo izkorišce* valcev.
V senci bajonetov se uveljavlja zakon o reda in rada. Prvotno namenjen >, obrambo države, se danes izrablja v boju proti interesom delovnega ljudstv Komaj pridobljene socijalne pravice se ukinjajo, namesto, da bi se razširjale izpopolnjevale. Važen delavski postulat osemurnega dela se je pretrgal dvoje in vladujoči samo čakajo, da ga popolnoma ukinejo. Socijalna zakon daja je v posmeh vsaki resnosti in smotrenosti; pomislimo samo na bolnišU blagajne, varstvo dela, socijalno zavarovanje in na delavske zbornice. Ijenske razmere postajajo vsaki dan neznosnejše. Dobrobit dela se žepe maloštevilnih privilegirancev, dočim ostaja tisti, ki se trudi in dela, praznih rok. Skratka: Na eni strani bogastvo in na drugi strani revščina. Mogoče ni bila ta razlika še nikdar preje tako velika, kot je danes.
Meščanska buržuazija je zavzela brez razlike strank enoten alront prot} delovnemu ljudstva. Tega se mora delovno ljudstvo prvega maja brezpogojrtb zavedati. Če se pa tega zaveda, potem je edin izhod, da tudi delavstvo bret razlike političnih ciljev, zavzame enotno fronto proti buržuaziji, da izvojuje neodložljive socijalne reforme.
Ne udajajmo se fantastičnim ciljem, ne izgubljajmo se v tezah in blodnjaft. Delavstvo se mora navzeti smisla za praktično delo, če noče, da ne bo še bolj, tepeno, kot je že bilo.
Predpogoj za trajen uspeh borbe delovnega ljudstva pa je, da stremimb, za povzdigom srčne kulture. Le dober in pošten človek je lahko koristen vojnik delavske armade. Proti nepoštenosti in korupciji moramo nastopati s poštenostjo in nepodkupljivostjo. Nič manj važna je dalje resnica, da je prvo izhodišče socialističnega udejstvovanja ljudstvo, ki je najbližje posamezniku in s katerim ima največ interesnih skupnosti. Vsak socijalizem mora zato temeljiti v narodu in državi, ki je last tega naroda. V ljubezni do naroda črpamo mo-redne sile, ki bodo edine zmagale surove sile izkoriščevalcev.
In kdo spada v armado delovnega ljudstva? Zmotno je, kdor misli, da j? edino le industrijsko delavstvo poklicano, da izvojuje socijalno pravičnost. Vrste delovnega ljudstva so mnogo širše! Javni in privatni nameščenci, učitelji, mali kmetje, obrtniki in trgovci, vsi spadajo med borce za novi in srečnejši družabni red. Zato združimo vse one, ki trpe pod tezo krivičnega velekapitalisttč-nega družabnega reda in opustimo izzivalna demagogična gesla, ki Imjskajo Slot proti sloju.
Prvi maj! Glasnik pomladi in prerojenja! Praznik dela, poštenega in trdega dela za obstanek!
Da bi za letošnjim prvim majem prišli lepši dnevi bednim in zapostavljenim. Prišli bodo, v to trdno verujemo, samo če bo delavno ljudstvo solidarno in usmerjeno po pravi poti.
Reški škandal.
OBLAST REŠKE DRŽAVE PREVZAME MAGISTRATNI RAVNATELJ.
Kraljeviča, 29. aprila. (Izv.) Danes se sestane na Reki manjšina reške konstituante. Na dnevnem redu se nahaja moratorij in izročitev administrativne oblasti magistratnemu ravnatelju Depetriju. V administrativnih krogih vlada veliko razburjenje, ker za plačevanje uradnikov ni denarja in ker italijanska vlada, kakor se dozdeva, noče
dovoliti novih kreditov. Fašisti in komunisti na Reki se že dalje časa med seboj pogajajo. Kakor se govori, nameravata obe skupini na Reki izvršiti ponovne puče. Italijanske oblasti s svoje strani ne ukrenejo ničesar, ker italijanska vlada prevrat, kakor je videti. Podpira.	,	*•
. ' ;• • r‘
Atentator Hercigonja v Budimpešti.
BeogTad, 29. aprila. (Izv.) Kakor javlja »Balkan«, je naše poslaništvo v Budimpešti doznalo, da se fiercigonja, povzročitelj atentata na bivšega ministra Draškoviča, nahaja v Budimpešti. Naše poslaništvo je madžarski vladi poslalo noto, v kateri zahteva aretacijo Hercigonje. Prejelo je odgovor, da je madžarska vlada takoj ukrenila vse potrebno, da pa so bili njeni koraki brez uspeha.
NEMŠKO-RUSKI DOGOVOR ZDRUŽLJIV Z VERSAJSKO POGODBO.
London, 29. aprila. (Izv.) Kakor poročajo »Times« iz Pariza, sodijo, da bodo Juristični izvedenci reparacijske komisije poročali, da ne najdejo v nemško-ruski pogodbi ničesar, kar ne bi bilo združljivo z versaillesko mirovno pogodbo, seveda ako Nemčija poda zadovoljiv odgovor glede gotovih točk.
KRALJ ZA HITRO REŠITEV REŠKEGA VPRAŠANJA.
Zagreb, 29. aprila. (Izv.) Kakor poroča »Slobodna Tribuna«, je bil kralj zelo nevoljen, da pogajanja z Italijo še niso prekoračila mrtve točke. Zahteval je, da se reši vprašanje Reke čim-preje, najkasneje pa do njegovega povratka, to je do 10. maja.
ANGLEŠKE BANKE PONUDILE BEOGRADU POSOJILO.
Beograd, 29. aprila. (Izv.) Skupjpa angleških bank je ponudila mestu Beogradu posojilo v znesku pol milijona funtov šterlingov.
Borzna poročila.
Zagreb. 29. aprila. (Izv.) ZagrebUti borza danes ni poslovala. Izven borze sc notirali Berlin 25.50—25.75, Praga 140, Dunaj 0.90, Italija 377.
Curih, 29. aprila. (Izv.) Berlin iJi Newyork 515, London 22.78, Pariz 47.25, Milan 27.15. Praga 995, Budimpešta 0.67, Zagreb 1.675, Varšava 0.13. Dunaj 0.065, avstrijake krone 0.06875
Strnit 2.
štev- 1«3.
Mi nuja poliffli ifl mg.
V demokratičnih Iržavah ima parlament tri važne funkcije. Parlament vrši zakonodajno delo in kontrolira vlado in njene organe. Poleg tega pa sestavi iz svoje srede vlado samo. Kako vrši naš parlament te važne demokratične funkcije, o tem je škoda izgubljati mnogo Besed, ker je pač že dovolj razkrinkan naš parlament in se lahko čisto mirno trdi, da je že dolgo zgubil stik z ljudskimi masami
Ali zdi se nam potrebno, da obrnemo pozornost na eno zelo važno stran kontrolne funkcije parlamenta, ki je izredne važnosti. To je kontrola nad vnanjo politiko. Evropski parlamenti so imeli sicer tudi že pred vojno velike vnanje politične debate, ali v bistvu pajflamenti niso imeli skoro nobenega uoljva na vnanjo politiko. Izjemo je dgRtl morda edino angleški parlament.
J,n vendar vnanja politika države odločilno vpliva na notranjo. Vnanje politične vezi imajo često najdalekosež-neflfe posledice za notranjo politiko. To &k*t$njo so napravili narodi zlasti pri izbruhu svetovne vojne, ko jih nihče ni vpf&šal, ali hočejo vojno ali ne, ko so se naenkrat znašli pred celim sistemom mrež tajnih pogodb in dogovorov, ki so jih sklepale njihove vlade in za katerih vs^Jiino niso nikoli vedeli. Izjemo delajo samo ruske tajne pogodbe, ki so jih objavili boljševiki, ko so zavzeli oblast.
^Vsled tega se je pojavila že med irvpovno vojno demokratična zahteva powodpravi tajnosti vnanje politike. Po prevratu so skoro vsi evropski parla-m^fti uvedli vnanjepolitične odbore, ki kontrolirajo vnanjo politiko in odloču-Joi^e vplivajo na njo.
Jlaš parlament takega odbora nima. Prikfflas je vnanja politika izključna donita vlade in tudi tu zopet gotove klip v radikalni stranki. In vendar morda ne čutijo vpliva vnanje politike na;taotranjo tako kakor pri nas. Mi ali boij^ sedanja vlada vodi danes francosko .politiko, ki nas prodaja v koloni-JalHo sužnjost. Poleg tega nas oklepa v fiblitiko vojnih avantur, ki jih Francij^'neprestano organizira. Naša vlada da»f!S ne vodi samostojno vnanje politiki; ki bi bila v korist Jugoslaviji, ona vopl, danes politiko, ki služi francoskim finančnim interesom. Francija pa zato držt in podpira pri nas kliko, ki ima vso obkšt v rokah in drži ljudstvo v kleščah rcakcije in skrajnega izkoriščanja.
O vsem tem naš pariament molči. DoŽim so se vršile pred Genovsko kon-fetMjco po evropskih parlamentih važne.tebate, je naš parlament molčal. In bilo^je polno važnih vnanjepolitičnih dogodkov, ob priliki katerih se naš par-langfit ni oglasil in ni zavzel stališča. Tan»ekontroliran način vnanje politike voiip v veliko opasnost vojnih avantur, 3d jtft mora plačati ljudstvo.
fjorda ni nobena veja politike tako »elor potrebna kontrole kakor ravno vnartia. Ta demokratična zahteva pa je *evj$a v današnjem absolutističnem političnem režima neizvedljiva.
JOC.
Pravkar je izšla knjižica na 45 sfra-;eh, ki jo je napisal predsednik reške ‘ržave, g. Zanella, in ki jo je naslovil srn )S,Ski narod in konstituanto. Mani-iest i.se odlikuje z izredno državniško spretnostjo in dokazilno močjo navede-aih političnih argumentov. Gospod Za-nellaroplsuje najprvo razvoj političnih In vojaških dogodkov, ki so se odigrali ob zadnjem reškem preobratu mcseca manm t. I. ter odgovarja nato v drugem'^ delu na očitke, naperjene proti njes$vi osebi in njegovi vladi od strani
A. 15!!
Henri ftopr in bahema.
OKoli 1850. je cvetelo v Parizu carstvo/.umetnikov: pesnikov, pisateljev, slikarjev, kiparjev, glazbenikov. Glavni pokrajini te vladavine sta bili Latinski oddelek in Montmartre ali Kunji hrib...Malomarnost, bahaštvo, dobrodušen einizem, uboštvo, zlasti pa mladost (v kpiikor je ni pomrlo vsled pomanjkanja). so bili bistveni znaki bohemskih državljanov.
Oijkod pa io ime? Bodem« razna-mujejfrancozu Češko, po nekdanjem tamoSftjem plemenu Bojev. Razni potujoči jfedd pa so bili bržkone povod, da w je beseda bohčmlen začela rabiti v pomenu »cigan«. V kratkem bo »to let, odkar.1?)e prišel Edgar Quinet v Prago in preko nemščine pofrancozil nekoliko CeSkih pesmi ObenSn je napisal obširno razpravo o češkem »lovstvu, kjer naše teverne brate istoveti s cigani!
Novinar Pyat te okrog L 1835. pisal o bohemih umetnikih. Po njegovem razsipljejo bohemi največ domišljije. Sposobni so, pretvoriti beznico v palačo, K« in cucka vino v plemenitega
upornikov in italijanskega nacijonali-stičnega tiska. V tretjem dela poudarja življenjazmožnost samostojne in neodvisne reške države ter razklada vzpo-stavitveni načrt reškega finančnega gospodarstva. Knjižica predstavlja sijajno odbrano politiko avtonomistične stranke in njenega predsednika. Med drugim je posebno kričeče opisano zadržanje italijanske vlade in njene vojske ob priliki poslednje marčne revolucije. Vsled reških klavzul rapallske pogodbe, ki jo je Italija popolnoma prostovoljno podpisala, je aneksija reškega mesta k italijanskemu kraljestvu popolnoma izključena. Avtonomistična stranka utemeljuje samostalnost in neodvisnost reške države ne samo na splošno voljo reškega prebivalstva, izraženo ob volitvah v konstituanto, temveč opira to njeno politiko tudi na ne-dvomljivo besedilo rapallske pogodbe. V tem oziru gre torej reška vlada in njeno prebivalstvo popolnoma vzporedno z jugoslovansko vlado. Toda vrnimo se k manifestu samemu! Njegova izvajanja so dovolj tehtna in zanimiva, da zaslužijo podrobnejši opis. Iz njih je razvidno pravno in politično ozadje spora, ki ga tvori reška država med Jugoslavijo in Italijo.
Reški narod in »revolucija«.
Po kratkem počaščenju padlih Žrtev zadnjega reškega upora opisuje knjižica razmerje reškega prebivalstva do marčne revolucije. Italijansko časopisje se je v tistih dneh podvizalo, sporočiti vsemu svetu, kako se je sam reški narod uprl proti koruptni in nesposobni vladi Zanellovega samodržtva. Toda reškemu prebivalstvu je prav dobro znano, kako istoveti italijansko časopisje stotino nacijonalnih fašistov, brezposelnih mladeniških pobalinov, veri/nikov in regnikolov z reškim narodom. Pravi reški narod je ob zadnjih volitvah oddal skoro 7000 glasov večini konstituante ter ni nikdar mislil na to, da bi se dvignil proti svoji legalni vladi, ki jo je sam prostovoljno izbral in ki jo je dnevno gledal, kako je neumorno delovala za vzpostavitev reda, dela in blagostanja reškega mesta. Udar 3. marca je bil odrejen, pripravljen in organiziran že dlje časa. Pod imenom nekaterih Rečanov so ga izvršili tržaški elementi in regnikoli, s sodelovanjem italijanskih poslancev, Zveze italijanskih arditov, z nedisciplino reških karabinijerjev in s prikritim privoljenjem lokalnih italijanskih oblasti. Ta ugotovitev je žalostna, vendar se jo mora danes, po storjenih zločinih, priznati. Ako bi bila italijanska vlada v toku poslednjih petnajst mesecev resno skrbela za red in mir na Reki, tedaj bi se bilo že davno posrečilo odstraniti tistih sto zločinskih elementov. Reka bi danes bila ne samo mesto miru in reda, temveč bi že bila rešila tako z Italijo kakor z Jugoslavijo poglavitna vprašanja svoje politike, finance in gospodarstva. Reška država bi ne bila kakor danes pozorišče srednjeveških razbojniških avantur, temveč mesto mirnega produktivnega dela, bogatega prometa, blagostanja ter prisrčne gospodarske in politične vzajemnosti Italijanov in Jugoslovanov, narodov onstran morja in narodov svojega zaledja.
Odgovornost
Glavna odgovornost za današnje politične zmede na Reki, kakor tudi za ves nezaslišani zastoj reškega javnega in gospodarskega življenja, vali Zanella na ital. zunanjega ministra Della Tor-retta in njegove predstavnike na Reki, ki so sistematično izpodkopavali vsak poizkus g. Zanelle, da vzpostavi red in gospodarstvo reškega mesta. Ta obdol-žitev je težka, vendar povsem utemeljena v dejstvih in dogodkih poslednjih petnajst mesecev. Vsled žalostnih izkušenj, ki so jih doživeli Rečani z D’ An-
mim sebi. Zaničujejo mirno, uravnovešeno, zagotovljeno življenje. Hoče se jim večne spremembe: zdaj mraza, zdaj vročine, zdaj obilja, zdaj beraštva, zdaj cvetja, zdaj blata. Najbolj cenijo na zemlji tobak, grobi, malovredni tobak. Bogatina najbolj pomilujejo, za njim pa takoj človeka, ki ima otroke.
Družice so jim grizetke, lahkoživke. Veseljaške, prisrčne, nališpane in na-krišpane dušice so pariška pena, ld vas udobrovolji, ne da bi vas omamila. Objesten nasmeh, in sladka čeča je od-prhnila.
Bohema te morala dobiti svojega zgodopisca:	to	te bil Henri Murger.
Povprečen pisatelj in pesnik, ki ga Je njegova rojstna stoletnica (1822—18t>l) spravila zopet na dnevni red. Dana pa mu je bila sreča, da Je v svojem glavnem umotvoru Prizori iz bohemskega življenja očrtal najzanimivejše predstavnike r tedaji klateški družbi. Ustvaril je tipe svoje vrste, zlasti se mu je obnesla ženska, ki uteleša čustveni ideal 19. stoletja: Mimi in Musette, do-čim se je nazival ženski simbol v 18. veku: Manco. Vsakdo pozna v njih domovini Murgerjeve osebe; očarale so meščana, kakor umetnika začetnika. Louis Parjen pripoveduje, kako si je X tfirtfld dcM » motni	vred
nuncijevim režimom, je avtonomistična stranka že od januarja 1921 zahtevala od talijanske vlade odstranitev temnili in delinkventskih elementov, prepričana, da je brez takega temeljitega očiščenja vsako delo za reško prebivalstvo in gospodarstvo brezuspešno. Enako je zahtevala reška vlada, ki je bila sestavljena 5. oktobra leta 1921. Vse zaman. Italijanska vlada je nasprotno vedno in povsod delovala proti interesom reškega mesta. Tako je na primer mesece in mesece obljubljala izmeno reškega denarja, ki ga je bila žigosala! v aprilu 1919. Izvršila pa jo je nekaj dni tik pred konstituanto brez predhodne vednosti kompetentnih reških oblasti. Menjala je valuto »Reškega mesta« po 12% in naprtila reški državi okoli 75 mil. notorično falzificira-nega denarja. Dva dni po otvoritvi konstituante je izdal komandant general Amantea dekret, datiran nazaj, s katerim je odrejal nepravični sekvester pristanišča, železnic in vseh njenih naprav, odvzemajoč na ta način reški državi najvažnejše organe ekonomske eksistence in uspevanja. Nato je reška vlada zahtevala ugotovitev škode, ki so jo zakrivile medzavezniške vojske, D’ Annunzijev režim in zasedba po italijanski vojski. Ta zahteva se je odbila. Na njeno mesto je postavila italijanska vlada priznanje odškodnine v višini 100 milijonov lir za aprovizacije in podpore različnih iregulamih vlad, ki so si sledile od 1918 do 1921. Nato se je po daljših razpravah zaključila z italijansko vlado preliminarna konvencija posojila. Takoj je reška vlada izdelala delovni načrt za uporabo približno 16 milijonov lir, ki hi se naj izplačale kot prvi predujem gori omenjenega posojila. Toda ital. vlada je zavlačevala izplačilo navedenega zenska, v nadi, da bo s tem izzvala nerede in nezadovoljstvo reškega prebivalstva. Nato je reška vlada poizkušala pridobiti inozemstvo in je v tem oziru sklenila z »Standard Oil Company« pogodbo, ki je nudila reškemu mestu za dobo 25 let amerikanski petrolej, 70.000 letnih ton blaga in gradbeno delo za 20 milijonov lir. S to pogodbo bi bilo pristanišče oživelo, gradbeno delo v mestu samem bi začelo napredovati in promet bi vi-b'l svoj prvi pogon. Toda organi italijanske vlade so preprečili izvršitev te pngodbe.	(Nadaljevanje	sledi.)
Dvoboj Lord George — Poincarč.
Stalnost in ustaljenost je značilna poteza političnega življenja v Angliji. Vlade se v Londonu redko menjavajo. Drugače v Franciji. Hitro se menjajo tu kabineti. LIoyd George, ki je vodil usodo angleškega imperija med svetovno vojno, sedi še vedno na krmilu in se je povspel do vodstva svetovne politke sploh. V Parizu je že davno izginil tiger Clemenceau, ki je v prvi vrsti ustvaritelj Versajskega diktata in v čigar rokah je bila svetovna politika po sklenjenem premirju. Kabineti so se že opetovano menjavali pod uplivom sedanjega šovinističnega parlamenta. Briand je moral oditi, ker je bil preveč popustljiv. Sledil mu je temperamentni Poincare, pravi predstavitelj nacionalistične in nepomirljive Francije.
Ostre strune je ubral sedanji ministrski predsednik, ko je prevzel vlado. Nemčija sabotira določbe Versajskega miru, ona lahko plača, pa noče, to je večni refren francoskih šovinistov. S tem nezaupanjem napram Nemčiji je nastopil Poincarč	vlado in zahteval
dve meri: uporabo sankcij in kontrolo nemškega državnega gospodarstva. Francozom ne zadostuje, da imajo v vsakem nemškem podjetja svoje ljudi,
nadeval priimke iz Boheme, ki je šla kot opereta tudi čez ljubljanski oder. Danes je to pohajkovaštvo kot izrazit pojav izginilo, tudi naši skitalci, kolikor smo jih premogli, so se dodobra razredčili.
Murger se je rodil v Parizu. Neki časnikar je sodil po imenu, da se mu je oče, pariški krojač, doselil iz Nemčije. Drugi pa pobijajo to dejstvo, češ, da nobena listina ne opravičuje omenjene podmene. Razentega pozna vo-geško narečje domač izraz murger. — Mati ga je hotela izšolati, da se mu ne W trebalo ubadati s šivanko. S 13. letom je prišel za tekarja k beležniku Cadetu, pozneje za tajnika k carjevemu poslaniku Tolstemu, ld mu je velikodušno določil 40 frankov na meseci S 16. letom mu zakopljejo mater, kateri je bil bog; za očeta pa, ki se ne zmeni za poezijo, temveč za novce, je bil malone zlodej. Za 30 frankov na mesec je dajal sinu večerjo in podstrešnino. Mladi Murger, ki je pogostoma zahajal v Ouartier Latin, si je želel izpopolniti izobrazbo, zato je navlekel polno knjig domov in jih čital brez reda. Staremu šivankarju pa ni bilo do knjižur in sanjarij: Henriku je tolikanj grenil življenje, da se je ta brž umaknil in poslej postopal po dijaški četrti s tovariši ld
Jci kontrolirajo prod akcijo in ki jih morajo vzdrževati dotična podjetja. Francija hoče imeti svoje ljudi tudi pri državnih financah, skratka Francija hoče uničiti popolnoma suverenost nemškega naroda in ga popolnoma zasuž-niti.
Druga pota hodi angleška politika pod vodstvom Lloyd Georgea. Dočhn je stala neposredno po svetovni vojni tudi angleška politika pod psihozo zmage in je vsled tega slepo sledila Cle-menceaujevi koncepciji, kar se je posebno jasno pokazalo pri parlamentarnih volitvah, ki so se vršile neposredno po sklenjenem premirju, je ubrala zadnje čase druga pota. V angleški politiki zmagujejo ideje Keynesa, znanega kritika Versajskega diktata. Ta okrenitev angleške politike se je izvršila predvsem pod pritiskom gospodarske krize, ki duši angleško gospodarstvo, ki živi predvsem od trgovine. Ne smemo namreč pozabiti, da je bilo 1. 1913 16.1 odstotka vse svetovne trgovine v angleških rokah, da je sledila, na drugem mestu Nemčija z 12.6 odstotka in na tretjem mestu Amerika z 10.1 odstotka.
Z ogromnim lanskim štrajkom rudarjev pa je izbruhnila na Angleškem kriza, ki je stacijonarna in se prej po-ostruje kakor pa da bi pojenjavala. To sili dalekovidno Anglijo, da revidira svojo politiko zlasti napram Nemčiji. »Revizija Versajskega miru in reparacij« je parola nove politike. Briand je hotel nastopiti to pot, ali padel je čez poleno, ki so mu je vrgli pod noge. Poincarč pa je neizprosen.
Ko je nastopil Poincare vlado in je bojevito zarožljal v parlamentu in senatu, je nastopila čudna tišina v Londonu. Lloyd George ni reagiral. Pripravljal se je na dvoboj, ki se je sicer pričel za kulisami takoj. Pred svetovno javnost pa je stopil šele v Genovi. Boj se je vršil najprej okoli programa za Genovsko konferenco. In ne samo to. Oba državnika sta borila boj za to, ali se naj sploh vrši genovska konferenca ali ne. Poincarč je v svojem nastopnem govoru jasno izrazil, da je na-J sprotnik genovske konference. In Francozi so spretno rovarili proti konferenci. Situacija je postala že zelo kritična, ko so se širili glasovi, da je omajano stališče Lloyd Georgea. Toda spretno je pariral angleški veliki državnik. Rešil je konferenco in v zbornici je dobil zaupanje. Poincare je dosegel samo to, da se je konferenca preložila za nekaj tednov in pa omejitev programa.
Na Boulogneškem sestanku sta se George in Poincarč dogovorila, da o Versajski pogodbi ne more biti govora na genovski konferenci, ne o razorožitvi in da je treba držati Rusijo v šahu. Boulogneški dogovor pomeni, da se je Lloyd George umaknil. Ali mož je spreten bojevnik.
Poincarč na genovsko konferenco ni prišel Poslal je tja samo svojega pooblaščenca Barthouja. Poincarč se bojuje z angleškim premijejem iz ozadja. Ali se ne čuti dovolj silnega ali pa se mu zdi ta metoda pripravnejša? Vsekakor je značilno, da je Poincarč zagnal bombo proti Genovi s svojimi plamtečim govorom v Bas-le-Duc, kjer se je dotaknil nemških reparacij in pretil Nemčiji s sankcijami Z neverjetno spretnostjo in eleganco je pariral Lloyd George ta udarec. Komaj so žice prenesle poročilo o tem govoru, že je LIoyd George prišel te dni v Genovi s predlogom, da se sestanejo sig-natome sile Versajskega miru k posebni konferenci v Genovi, da se sporazumejo glede problema sankcij. Z drugimi besedami pomeni to prelomitev Boulogneškega dogovora, k čemur je dal povod Poincarč sam. In zato je
so se dokopali do precejšnjega ugleda. Chantreuil, Nadar, Champfleury, Desr broses, .Wallon.
Murgerjevo bedo in bosjaštvo so mnogokrat pretiravali Saj niti sam ni maral, da bi se mu godilo drugače. De-lai je zgolj ob uri navdihnjenja; tako uro pa je rodila stiska in potreba. Sir cer pa se je raje šetal po slikovitih ulicah ali posedaj po kavarnah. Revne des deux Mondes mu je natisnila novelo, potem roman, pričakujoč novega. Tega pa ni hotelo bitL Ko ga je neki dnevnik le hudo naganjal za prispevke, se je nekoč nastanil pri prijatelja v Fontainebl eau-skem gozdu, da bi kaj napisal. A toplo solnce ga je premotilo: vzame puško in hajdi v globoko šumo na lovi Nekdaj pa se mu je vendarle nabralo v enem tednu šestindvajset strani: sam nad sabo zavzet jih je poslal uredniku.
Ko se je carju narodih hčerka, mn je Murger posvetil pesmico. Car ga je nagradil z dragocenim prstanom. Lahko si mislite, da ga je srečni lastnik nesel takoj k draguljarju. »V Pak-toju, v zlati reki plavam«, je pisal svoteam druga, »tetam nuaaoboMtt
tatU Bartbc« tofcal protestiral,	7*
nevarnost, da' bi se pričelo z 1 e%
miru.	.	-
Doslej se je po-rs?a!o, da. j« Lloya George spretnejši bojevnik in znamenja kažejo, da bo Poincarč prej ali. siei podlegel, ker so tudi vse okolščlnf^ proti njemu. In prepričani smo, da ne v škodo konsolidaciji svetovnega gospodarstva.	„	_
Podpis drage vrste*
O našem ministrskem predsedniku, g. Pašiču, je znano, da vselej pravo ugane. Ce ga kdo vpraša, ali se bo ta stvar zgodila ali se ne bo zgodila, si pogladi starina brado, malo pomisli m pravi: Pa može da bidne (mogoče bo/, nato si malo premisli in pravi: A moze i da ne bidne. Končno, za vsako sigurnost, pa še dostavi: Pa može da bidne i da ne bidne.
G. Pašič je na ta salamonski način uganil tudi pravo pot, ki jo je bilo treba ubrati glede uredbe o razdelitvi države. Ali bo držalo, si je mož pomislil?. Mogoče bo, potem bi bilo dobro, da je na tem najvažnejšem dokumentu kraljev podpis. Vendar je mogoče, da nS bo držalo, potem bi bilo skrajno slabo, če bi podpisal ta nesigurni papir kralj sam.
In našel je modrijan Nikola pravi hod. Naj podpišejo uredbo možje, ld današnji režim držijo. Razdelitev dr-! žave je podpisana v odsotnosti kralja! iz države. Ta razdelitev, ki je temeljna! točka cele Vidovdanske ustave, ta mogla torej počakati na ministrski mizi toliko časa, da bi se vrnil kralj zopet v domovino, kar se bo, kot čujemo zgo* dilo že tekom enega tedna. Ta najvaž* nejši dokument je g. Pašič vrgel v SL novine, opremljen z ministrskimi pod-pisi.
Sicer je res, da imajo ti podpisi isto zakonito moč kot podpis kralja samega. Nikakor ni pa res, da je za prestiž vlade in za slovesnost izvršitve podpiS ministrov v formi toliko vreden, koli-^ kor je vreden podpis najvišjega ustav-, nega činitelja v državi. In s te strani jel značilno, da je baš najvažnejši ukaz brez podpisa najvišjega predstavnika države.
Kdor zasleduje tok našega politiS-. nega življenja in zbira vse podatke iZI narodovega življenja za to, da bi prišel na jasno glede najvišjih narodnih za-< htev in umevanja ljudske duše, bo daj g. Pašiču gotovo prav v tem postopanju. Izkazal se je zopet v vsej svoji sloviti pretkanosti. Drugo vprašanje ja seveda, če je ta državniška lastnost, ki je zadostovala za Pašičev prestiž v mali kraljevini Srbiji popolnoma, na mestu tudi v veliki evropski državi, kar koršno hočemo da tvorimo.
Geslo »može da bidne a može i da ne bidne« ne verujemo, da bi nas moglo še dolgo časa voditi. Prej ali slej bo treba resnici pogledati jasno v obraz in odločiti temeljito na eno stran. In ta odločitev — o tem ni dvoma — bo morala pasti zoper tb uredbo, ki jo pri-, našajo Službene novine s podpisi pred-staviteljev najreakcijonarnejšega režima.
Življenje ljudstva bo kaj hitro podrlo ta umetni jez, ki ga poskuša osebni režim nekatemikov postaviti prod globokemu gibanju in volji najširšihi narodovih plasti.
Razdelitev države je torej formalno oznanjena in razglašena. Kabo se bo pa to vršilo v praksi, o tem — bodimo prepričani — ne vedo niti ustvarittelji naredbe same. Kako aboten je bil veS ta ustavni poizkus proti pravi narodovi volji, se bo pokazalo tedaj, leo bo življenje izpralo sedanji režim, kakor izpere poletna nevihta cestni prah.
Mi se pripravljamo na vstvaritev pravičnejše oblike našega življenja!
rokavic, suknjo in tudi hlače. Vlš, pesniki so hvastačl in širokoustneži, M trdijo, da Je življenje mračno... Go* tovo me povprašaš, odkod se je pripo-dil oblak poln zlatov, ki se je utrgal nad moio glavo. Ta nevihta prihaja oa severa . . . Nemudoma sem io ubral h krojaču, potem v gostilno, odtod X gledišče, odtod v kavarno, potem domov, kjer sem utonil v nove rjuhe Ib v ozračje duhtečega "dima in sem »-.njal, da sem cesar v Maroku bi čai s« ožeofl a Francosko Banico..x Vidi se, da Murger ni bil eviJlmoi ali cmerda in črna vešča. Strotinja rt ni motila v njegovih omamah in blodnjah... Omenim naj še, kako *o s* razni znanci potegovali za čast, kafcoG da fih je Morger naslikal ▼ svojih »JHf sih. Najbolje je morda zadet učenja«; Jean WaHo*i (Dolinar), ki ga te ***** prekrstil v Gustava CoHina (Hribarja^? Bfl je Thierryj«v prijatelj In lec v vedoskwnihl zadevali. Ker ga W, bfl Murger ovekovečil ■ »woJhn P®**, som, ga je Komuna 18Tt past**fla Xm' unravitelia Namdm	i___
Podpirajte dražbo sv. Grila in Antnri*
štev. 100.
Stran 3.
- /
Gospodarstvo.
i® tele iisiii i lomiš
slsipli Bil.
Upravna «v«ia Trgovske banke 5n «0venske eskomptae banka v Ljab-»aiu sta sklenila na svojih sejah dne aprila sklicati ca dan 20. maja iz-oočna zbora delniiarjav obtfa kjer se bod® sklepalo o iugiji jj&eh bank. Z oairom na danaSnj* raa-®*re, ko j® zdnišsaje cažSii sil na »o-SPe-darskarti polju odložilne važnosti aa napredek, moremo fuzijo dveh Jfclsdnih zavodov z veseljem pozdravljati. Trgovska banka, ki ravno te dni iviSuje s subskripcijo trajajočo do o. maja svoj delniški kapital na 30 mi« HJonov kron, sicer v Ljubljani še ne Posluje, vendar vživa kot izključno trgovsko-stanovski zavod vsestransko zanimanje m ji je radi tega zagotovljena najlepSa bodočnost. Njena podružnica v Mariboru pa se je že v kratkem poslovnem času najlepše razvila, kar je wdi njeni centrali v Ljubljani vsled interesne trgovske klijentele in vsestranskega zanimanja zasigurano. Slovenska eskomptna banka se pa danes prišteva enemu najuglednejših naših bank »®r se vsled tega, ker je prešla večina fijenih delnic v roke naših podjetnih trgovcev, združi s Trgovsko banko v iz-JuJuČno trgovsko-stanovski zavod. Tako novo nastali zavod z delniško glavico 60,000.000, bode imel poleg svoje Jtentrale v Ljubljani že obstoječe podružnice v Mariboru, Novem mestu, *?akeku in Slovenjem gradcu ter bo frodii svoje posle pod imenom Trgov-banka.
\M isifi HlH ! Mii
.Prejeli smo s prošnjo, da priobalno:
Posojilnice sistema Reiffeisen, ki so Članice graške Zveze imajo še svo naložbe v Gradcu. Te naložbe je jtoenovana Zveza ponudila 14. septembra 1919 svojim bivšim članicam v izplačilo z dostavkom, da do 20. septerp-bra 1919 naznanijo banko, na katero ■aj denar — nežigosane bankovce — pošlje. Teh pa ni bilo mogoče sprejeti, ker je finančno ministrstvo v Beogradu 'dne 28. decembra 1918 prepovedalo ivsak uvoz bankovcev avstroogrskega Izvora.
Znano sod&j ni, ako je takrat avstrijski vlada izvoz papirnatega denarja dovolila ali jo hov*i graiki Varband avoje bivše Slanice samo z« nos voditi in »o samo za izplačilo pripravljsh*ta kaaaii. AM j« takšna pr«pov*d od strani Avstrije obstojala, tedaj bi moral Verband dostaviti, da hoče za prenos bankovoev izposlovati tudi dovoljenje pri svoji vladi in ti moral priporočati svojim nekdanjim Slanicam, naj enaka korake podvz&mejo pri svoji novi vladi.
Celjska Zadružna zveza je v imenu svojih članic naznanila v Gradec, da je prenos bankovcev prepovedan. Od tistega časa ni Verband več pisal, kako in kedaj hoče izplačati naložbe naših posojilnic.
Stvar se vleče do danes. Vsled izgube obresti od tistih v Gradcu ostalih naložb so prišle vse te posojilnice v nevarnost, da pi-padejo, ker so zaradi tega pasivne. Juristi pravijo, da je nastal položaj teh posojilnic takšen vsled višje sile — torej ni nihče od posojil-ničnih upraviteljev kriv, če so prišle v opasen položaj. Vprašanje nastane pri celi stvari, kdo bo trpel škodo, ki je nastala zaradi odpadlih obresti in valutne razlike.
Ako se dožene, da Verband ni mogel vsled prepovedi naše vlade v mesecu septembru 1919 naših naložb izpl-čati, zade..» krivda takratno našo vlado. Zato bi bila tudi njena dolžnost, da nastalo krivico poravna, bodisi z brezobrestnim dolgotrajnim posojilom ali s podporo, kajti člani prizadetih posojilnic se bodo branili z vsemi sredstvi, plačati iz svojega žepa tako velike izgube. Ali naj vlagatelji trpijo škodo, če so v dobrem zaupanju naložili v posojilnice svoje prihranke?
Dolžnost poslancev vseh strank Je, da posredujejo pri vladi in rešijo zadružništvo katastrofe. Pomisliti je treba, da v bližini propadle posojilnice za pol stoletja in še dalje ne bo nobena zadruga mogla nastati in uspevati, ker ljudje ne bodo zaupali. Ako se tem potom stvar ne da poravnati, bo seveda še sodišče moralo izreči odločilno besedo. Treba bi bilo, da se delegatje teh posojilnic nemudoma zberejo. Najpri-pravnejši kraj za sestanek bi bilo Celje, in sicer 7. maja dopoldne v kolodvorski restavraciji. Katera posojilnica se udeleži sestanka, naj to blagovoli naznaniti Simonu Potočniku, pos. v Cermožišah, p. Žetale pri Rogatcu.
I,	Prihodnja številka »Jugoslavije* iz-
V STe-x.° zjutrai ob navadnem času. v> — Liberalizem spada med staro Saro.
cerajsnja stara barka »Slovenski Narod« v zopetjezi, ker klerikalci niso pristali na kat	ki bil liberalec župan ljubljanski, v
~*terem slučaju bi dobili klerikalci podžu-F®?sko mesto, na katero niti narodni soci-Rbsti in socijalni demokratje niso pristali, i ujamemo, da mora biti hudo liberalcem, so potisnjeni v brezpomembno opoziciji Kdor je vajen vladati, ta se težko prigodi novi situaciji. Naj Se potolažijo, saj ie morala potolažiti tudi Žita Habsburga, Novi čas zahteva, da se liberalizem vr-*e med staro šaro,
j. Ispremembe v državni službi Traj-
£ . so upokojeni gg, ravnatelja pri finan-deželni blagajni Emanuel Josln in Xese'’ pr* .delegaciji finančnega mi-lstrstva pa_ računski nadsvetnik Josip vL o rac.unski svetnik Iv. Kovač. -Tn, \rv	asi?tenti gg. Ernest Erjavec,
r?°3, Val. Pogačar in Vilctoi so imenovani za pomočnike knji-»«»oan v X. cinovnem razredu, rac. prak-rvg,8‘ los- Peternel, Adolf Turk in ^uitco Kakovsček pa za pomočnike v XI. j; ' r?*redn — vsi v področju gradbene .	v Ljubljani. — Višji davčni
a . v ^fnar^u pr‘ Jelšah g. Aleksan-.'-'rožen je trajno upokojen. — Ab-mrana pravnika gg. Jakob Počkaj in °	Škrinjar sta sprejela za kon-
-®?t?a praktikanta pri oddelku za no-,^nje zadeve. — Carinik IV. razreda majorske carinarnice Milan Volner je odvečen iz državne službe.
I
» Za ravnatelja elektrarne na Zavr-f®"*1 je imenovan inzenjer mestne elelc-V- Ljubljani g. pr. Vagaja, dočim je osedanjemu ravnatelju g. inž. Dušanu "“rnecu služba odpovedana.
, -7~. Predsednik izpraševalne komisije . Gržavoslovni državni izpit v Ljubljani . javlja; Absolventi jnridične fakultete, J* hočejo v poletnem tečaju 1922 pred iz-ila .v.a^n.° komisijo za državoslovni dr-“Vni izpit v Ljubljani polagati izpit, mo-i®J° vložiti svoje prošnje pri predsedniku izpraševalne komisije (Ljubljana, dn ta pa'a^a> soba št 70 v I. nadstropju) j.®, konca meseca maja I922. V mesecih Jr."J, avgust in september 1922 pred komi-ne bo terminov za polaganje izpitov, g. — Državni izpit iz telovadbe. G. Jo-P.Jeras, profesor francoščine v Ljubljani ,Je v Zagrebu položil drž, izpit iz telovadbe za srednje šole.
j. Prostovoljno gasilno društvo Zali P' Kaše}i naznanja: Za dne 30. apri-^ napovedana veselica se vsled neugodae-j/ bremena preloži na poznejši čas, ki se ^ Pravočasno> objavil. —
~ Razdelitev Slovenije na sreze Srnje). V ljubljanski oblasti ostanejo dosedanji politični okraji na bivšem ranjskem,
zraven pa prideta še dva no-D|. okraja: I. laški, ki bo^ obsegal sodni 0i.ra3 Laško in 2. brežiški s sodnima 0,.raJenia Brežice in Sevnica. Mariborska ri< * bo imela 12 srezov, in sicer: 1. Ma-°r (levi breg Drave in sodni okraj Sv. ok"art), 2. Maribor (desni breg in sodni ok S*ov- Bistrica), 3. Dravograd (sodna Marenberg in Prevalje), 4. Slo-^‘Jisradec (sodna okraja Slovsnjigradec Sožtaaj razven občine Smartoo ob
vestS.
v
Paki, zato pa z občinama Gor. Dolič in plačal vsled poravnave g. Boh. Ljudevit uradnik Jadranske banke v Ljubljani v kazenski zadevi Jadran c. Boh. globo 1000 kron na roke g. predsednika dr. Oblaka. Kozjak iz konjiškega okraja), 5. Konjice (brez imenovanih dveh občin), 6. Gornji grad (sodni okraj z občino Šmartno iz šoštanjskega okraja), 7. Celje (sodna okraja Celje in Vransko ter občine 5t. Rupert iz laškega, Trojane iz brdskega in Motnik in Špitalič iz kamniškega okraja),
8. Šmarje—Rogatec (za sodne okraje Šmarje, Rogatec in Kozje brez občin Veliki kamen in Mrčna sela, zato pa z občino Stoprce od ptujskega sodnega okraja;,
9. Ptuj (za sodna okraja Ptuj in Ormož brez občine Stoprce), la Ljutomer za sodni okraj Ljutomer in na desnem bregu ležeči del radgonskega okraja z Apaško kotlino), 11. Murska Sobota, 12. Dol. Lendava.
— Seznami pripadnikov davčnih družb 2a davčno dobo 1902/23, ki bodo tudi volilni seznami, 90 upravičencem na vpogled pri davčni administraciji v Ljubljani od X. maja do 15. maja 1922. Več na mestni uradni deski.
— Nemci se organizirajo. Nemci iz Slovenije so prijavili novo politično In gospodarsko društvo s sedežem v Mariboru.
— V Trbovljah je umrla ga Ida Moll
roj. Turnšek, učiteljica in soproga učitelja g. Oskafja Molla. Časten ji spomin, preostalim sožalje!
— Zrakoplovni promet iz Osjeka.
Osješki rojak Rudolf Vince je zaprosil za koncesijo, da uvede iz Osjeka v razne, kraje inozemstva zrakoplovni promet.
v— P^il DeschaneL V Parizu je umrl bivši predsednik francoske republike Paul Deschanel za influenco.
— Odbor za pomoč gladujočim v Ru-siji.^Tekom prvih dni maja bomo izdali brošuro »Nansenovo predavanje o gladu v Rusiji*. Isto tako bomo izdali nabiralne bloke za četrt, pol, I, 5 in 10 Din. Prosimo vsa društva in posameznike, da naročajo brošure in prevzamejo bloke v razprodajo. Položnice »odbora« pošt. ček. račun štev, 12.840 bodo imeli vsi poštni ura-di v zalogi Naslov: Odbor za pomoč gladu jočim v Rusiji. Ljubljana, Vseučilišče, Kongresni trg.
— Cerkveni požar. V stolpu stare romanske cerkve na Ptujski gori so nepre-vidni fantalini med zvenenjem sanetili požar, ki je provzročil precej škode.
,	—	Dobava usnja. Uprava vojne ode-
ce I v Beogradu razpisuje na dan 30. maja t. 1. drugo ofertalno licitacijo glede dobave 50.000 kg kravine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v interesentom na vpogled,
— Dobava raznega materijala za gornji ustroj. Ravnateljstvo državnih železnic v Sarajevu razpisuje potom javne pismene licitacije dobavo raznega materijala za gornji ustroj, kakor: tračnic, skretnic, železnih pragov, materijala za pritrjevanje tračnic itd. Ponudbe je vložiti najkasneje do 14. junija t. 1. 10. ure dopoldne. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
— Surovost. Na potu iz Predtrga >
Radovljieo »o pono« naznani »orov«£i napadli odvetnika £. dr. Mirka Trillerja in ojozcvo go»po ter ju g palicami pre-sopli. Taki dogodki delajo slabo OAst
Ijtidsfci izobrazbi.
— Noer«ina smet. J.mez Valeniii, 7V let »tari posMtnik iz Davž j« v a®« «4 as. na as. aprila kuhal pri Podroiku oglja Drugo jutru *© pa našli moia mrtvega na kopi. Ugotovil« se j«, da je »tarielc pad*! s £ in pol metra visoke kope in »e ubil.
— Smrt v vodi. V potoku Medija pri Toplieah je 13. t. ul 8-lctni Jernej »«la-mon iz Toplic utonil. Utopljene* to poke-pah na pokopališču v Žagarju.
— Surova mačeho. V Iikiraai Je 30. t E. Frančiška t naossniljeao pretepala svojega S in pol leta atarega paetork« Josipa. Omenjena ionika je mačeha peterih otrok izmed katerih je ed«i mutast, dragi glob, vsi pa popolaoma aanemarjeni in uKvi. Naj bi tu merodajna oblast ukrenila energične korake in storila kaj za usmiljenja vredne sirote.
— Vlom in tatvina v Sombora. V
Somboru so neznani tatovi vlomili v ala-tarsko skladišče trgovine Bela Vagnerja in odnesli mnogo dragocenosti v vrednosti 800.000 kron.
— Opozarjamo na današnji OKlas tvrdk e Vivod-Mozetič, ter jo toplo priporočamo.
Uubiiasm
“ Zveza jugoslovanskih železničarjev priredi v pondeljek dne I. maja tntlnico. Obhod godbe prične ob S. uri zjutraj pri južnem kolodvoru in gre po Resljevi cesti proti Jubilejnemu mostu, pred Mestni dom, po Starem trgu, Sv. Jakoba mostu, preko Gradišča, Zvezda, po šelenburgovi ulici. Dunajski cesti, do Bavarskega dvorca, kjer bo razhod.
«■» Rud, Zamrzlova simfonija »Vstajenje Jugoslavije«. Redne pevske vaje za sopran in alt sov sak ponedeljek in četrtek ob 6. uri zvečer, za tenor in bas vsak torek in vsako soboto ob pol 7. uri zvečer v pevski sobi frančiškanskega samostana.
c= Vodstvo »Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani naznanja javnosti, da se je prekinila zveza z g. Makso Zalokarjem in rDruzbo sv. Cirila in Metoda«, ter da nima izdelovatelj droži več pravice prodajati droze pod znamko ^Družbe sv. Cirila in Metoda«.
** Razpis. Glasom sklepa občinskega sveta z dne 11^ aprila t. 1. se podaljša kanal na^ Miklošičevi cesti do Ceste na južno Železnico^ (v dolžini ca. 40 metrov). Podjetniki, ki reflektirajo na to delo, naj predloge svoje ponudbe, v kojih je treba navesti jednotne cene in skupne vsote in ki so opremljene s S odstotnim vadijem in ko-lekom, zapečatene do opoldne dne S. maja 1932 mestnemu stavbnemu uradu, Lingar* jeva ulica (Kresija). Vsa pojasnila daje mestni stavbni tirad ob navadnih uradnih urah. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. aprila 1922.
== Urad mestnega tržnega nadzorstva se nahaja od 1. maja nadalje na Vodnikovem trgu štev. 5. dvorišče.
=> Ljubljanski trg. Trg je preko potrebe založen z blagom. Cena govejega mesa prve^ vrste 60 do 68 kron kg; kvaliteta cenejšega govejega mesa je zadnje case tako slaba, da prodaja tak. blaga trgu ni več koristna in na trg slabo upliva. Telečje meso 58 do Co K kg, svinjsko me-so 78 K, koštrun 36 K, jagnje 56 K, koz-ucek 56 K, slanina 94 do 96 K, mast v de-tajlni prodaji 96 do 100 K kg. Tržaška glavnata^ solata so do 60 K kg, berivka 60 kron, tržaški grah v stročju 44 kron, luščen grah 140 K, čebula 24 K, česen 24 K, špinača 36 K, špargeljni 120 do 160 kron, krompir 6 K kg. Cene žitnim izdelkom bazirajo na ceni 26 K za moko št. o v detajlni prodaji, špecerijsko blago:	kava
Portoriko 170 do 180 K, Santos 120 do I24 K Rio 112 do 116 K. sladkor v kockah 68 kron, kristalni sladkor 62 kron, riž najfinejši 42 do 46, navadni riž 32 do 36 kron, namizno olje 100 kron liter, jedilno olje 92 K liter, testenine 36 do 44 kron kg, petrolej 24 K liter, navadni kis, 5.^0 K, vinski kis 12 do 14 kron liter.
= Begunček is Sarajeva. V petek je tukajšnja policija prijela 13 letnega krojaškega vajenca Otona Holta, doma iz Sarajeva. Deček je romal iz Sarajeva v Travnik, Zagreb, Karlovec in iz Karlovca v Ljubljano. Denarja deček nima niknkega in tudi nobenih popotnih listov. Mladi begunček govori hrvatsko in nemško.
a* Nesreča. Včeraj dopoldne sta tramo Maroanove mesnice na Vodnikovem trgu v najhujšem diru pridrvela dva mesarska voza. Pred mesnico pa sta stali neka mati in njena hčerka. Vozova sta zadela ob zenski in ju podrla. Čez deklico je šlo kolo in je močno poškodovana. Mati je dobila precej lahkih poškodb in vrhnja obleka ji je popolnoma uničena. Stražnik je zapisal imeni obeh neprevidnih voznikov.
Vlomi In tatvine. V hišo št. 10 v Gradišču je dne 15. t. m. vlomil neznan tat m odnesel uradniku juž žel Janku Mi-klu eno obleko, več suknjičev, en par Čevljev, v skupni vrednosti 15.660 kron. — Kavno tam stanujočemu uradniku »Za* družne_ zveze« je ukradel isti tat 16.000 kron in Še enemu uradniku juJ. žel pa 2500 kron — Postiljonu Štefanu Modrici je neznan uzmovič ukradel 500 kron vredne čevlje. — Na Rimski cesti je bila šoferju Karolu Kreutzerju iz odprte avtoga-raže ukradena listnica * legitimacijo in 9040 kron.
— Policijske vesti. Naredniku Jožefu Vidmarju v Hradeckega vasi je bilo iz podstrešja odneseno razno blago, vredno 8560 kron. ^— Neznani zlikovci so poskušali vlomiti v prodajalno lopo poleg nogometnega igrišča v šiški. Prodajalka, ki spi v lopi, je slišala vlomilce in klicala
na ^pomoč, nakar so vlomilci zbežali. ______
Rocnl voziček je bil ukraden na Dunajski cesti Iv. Klobučarju. — Zaradi beračenja je bila aretirana 48 letna Ivana L. z Gline. — Ivan Cizelj in R. Mali sta bila zasačena, ko sta kradla na Orožnovem dvorišču na Selu deske. Cizelj je povedal, da je kradel že desetkrat. Mali pa petkrat deske. — Dva otroka sta na Glincah s kamni zadela in poškodavala Franceta Ko-šanca. ~ Z vozom se je pripeljal 26. t. m. Franc Burger iz Vodic v Šiško, kjer je videl^ pri nogometnem igrišču na drevesu več otrok, nakar je stopil z voza in ztčel neusmiljeno pretepavati z bičem otroke, ki so 2 do 3 metre globoko poskakali z drevesa. Ko je prihitel stražnik, je začel Burger udrihati po konju. Stražnik je zgrabil vajeti, Burger je pa še huje udrihal po konjih; stražnik je prišel med voz in konja ki ga je 30 metrov daleč vlekel,
S pomočjo drugega stražnika so nato Burgerja legitimirali.
Calie.
CuišsJec bučke jutri v ponedeljek Oot I. maje ne bodo uradovale. — Trgovine bodo, kakor iujemo, odprte.
Ljudeko ve«u*UfSie v Celju. Jutri f »oaedeljek, dae I. maja ne bo predavanja. Prihodnje predavanje bo v ponedeljek, dne maja. Predaval bo gotp. dr. AntoR Boftč » o delu«. Ob tej priliki s« josluitlc* obvešča, da »e bodo vtled dalj-mkc dsora vršila odslej predavanja vedno od 8. do t. ure aveder in me več ob pol 8. *ri.
Urednffitvo Usta »Naia Vas« je »(flo-
dr. Anton Novaian in je istega pre-vael V. Štampar. Gotp. Novaian pravi > zadnji »Naii Vati«, da se mora z vsemi močmi poevetiti organizaciji nove slovenske republikanske stranke.
Obžci abor gostilniiarskesn uvNt, »c vril jutri l. maja ob 9. uri dopoldne, v gostilni Božič na Bregu pri Celju.
Izredni občni abor Celjskega Sokola se vrii v torek *. maja ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red Je I. sprejetje novih enotnih pravil iu 2. slučajnosti.
Urad aa kontrolo čiatote zlata in srebra se bo ustanovil poleg drugih mest tudi v Celju. Imel bo številko 3.
Hidrotehniški oddelek sa osnuje v Celju. V njegov delokrog spadajo okrajna glavarstva Celje, Konjice, Brežice, Krško, sodni okraj Šoštanj, okr. glavarstvo Slo-venjgradec ia sodni okraj Rogatec okr. glavarstva Ptuj.
Nadučiteljsko mesto na deški okoliški Soli v Celju je že nad leto dni izpraznjeno in že sedaj ni imenovan novi nadučitelj. V zadnji seji šolskega sveta je bilo imenovanje zopet odloženo. To odlaganje imenovanja novega nadučitelja vzbuja > celjskih krogih že splošno nejevoljo.
Gospod polkovnik Kerchelich je v četrtek odšel iz Celja na svoje novo službeno mesto kot okružni poveljnik v Mostar. Slovesa na kolodvoru se je udeležilo poleg častništva tudi mnogo meščanstva, v katerega krogih je g. polkovnik vžival veliko simpatij.
Cela straža zapustila svoje mesto. Ljudje si pripovedujejo zgodbo, kako ji te dni vojaška^ straža nekega objekta za municijo v naši okolici zapustila korporativno svoje stražniško mesto in odšla nevesekam. Ko je prišla opoldne nova straža, da izmenja staro, iste ni bilo nikjer. Kam so jo »vrli« stražniki »pole&-nili« in ali so jih že prijeli ni znano.
Gostilno Grah pri Novi cesti v Celju je te dni prevzel g. Gustav Simončič.
Umrl je na Doberni pri Celju orožnik Juro Škoberne. — V Hrastju pri Gro-belnem pa poštar v pok. Ignac Gočar.
ctokisde ftiž!§h drž. uslužbencev.
Piše se nam in priobčujemo: Časniki nam poročajo, da se javnim nameščencem izplačajo poviški na draginj-skih dokladah tudi za poldrugi tnesec nazaj, ker so se v Sloveniji za poldrugi mesec že izplačali. Noben list pri nas pa ne poroča o novi ministrski odredbi, s katero se kakor slugam tudi vsem podurad-nikom in drugim nameščencem, navedenim pod 6. členom zakona o draginjskih dokladah v »Uradnem listu« št. 27. t. 1. od 1. maja t. 1. znižajo draginjske doklade na svote le za uslužbenca, ženo in enega otroka, pa če ima tudi 10 ali več otrok, «. uradniki dobivajo še tudi naprej draginj-ske doklade za vse otroke. Ta velekul-turna ta velesocijalna in velepravična ni-redba naše dične beograjske vlade je bila sklenjena obenem z ono za sluge, toda držali so jo junaški gospodje nazaj in so najprej svojo albansko bombo vrgli na nedolžne, že sedaj stradajoče otroke naših državnih slug. čez en teden pa so privlekli izza hrbta še bombo na otroke naslednje višje kategorije drž. nsluibencev in jo skrivaj izročili našim višjim oblast-nijam v vporabo. Tako delajo ljudje, ki imajo slabo vest in so si v svesti, da zlorabljajo svoje lastne zakone in da kradejo svojim najpotrebnejšim rojakom življen-ska sredstva, ki jim pripadajo po človeških in božjih postavah. Nekateri računski oddelki so že nakazali poduradnikom polne zneske, ker jim je bila nova izpre-minjevalna naredba prepozno poslana, & a sedaj morajo zopet nazaj zahtevati preveč nakazane zneske. Poslanci naši, čuvar?! naSlh pravic, kje ste?! Draginja narašča z visokimi skoki, uradnikom, ki imajo mnogo višje prejemke kakor mi, se draginjske doklade zvišujejo, nam znižujejo, a plačevati moramo svoje potrebščine vsi po enakih cenah] Veliki misleci, ki ste pozabili da so tudi nižji državni uslužbenci ljudje s človeškimi in ne s kozjimi želodci, povejte, kako naj sedaj preživljamo svoje nedorasle otroke? Ali naj jih pomečemo v jarke, kakor se to dela na Kitajskem? Dokler dobivajo uradniki draginjske doklade za vse otroke, tako dolgo jih morajo dobivati za vse 9voje otroke tudi vsi nižji državni uslu*-benci, ker so jih ravno ti V3led svojih nizkih plač toliko bol) potrebni in so torej toliko bolj upravičeni nanje. Te pravice si ne damo vzeti na ljubo naših brezsrčnih, sebičnih in zakrknjenih birokratov, ki so največja nesreča naše mlade države Jugoslavije!
(Ta članek ni nikakor naperjen proti uradnikom, ker tudi uradniki niti pri svo, jih višjih prejemkih ne morejo živeti človeka vredno življenje. Toliko slabše sc pa seveda godi slugam in nižjim državnim nameščencem. Op. ured.)
SssofS is« **»P5S«šita.
železničarski š. K. Sisak—Ilirija. Danes se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med Železničarskim š. K. iz Siska in Ilirijo. 2. Š. K. je prvak sisačke žnpe 2agi ebškega nogometnega podsaveza. Dosegal je nekaj dobrih rezultatov proti za-pebškim klubom ter ga je šteti med boljše klube hrvatske province. Začetek tekme ob S. uri, igra se ob vsakem vremenu.
Majniški izlet. S. K. Ilirija priredi ob ugodnem vremenu 1. majnika skupen izlet na Šmarjetno goro. Odhod iz Ljubljane z drž, kolodvora (Sp. Šiška) opoludne ob 12. uri, poset propagandne tekme kombiniranega moštva Ilirije proti S. K. Triglav v Kranju, nato odhod na šmarjetno goro, vrnitev v Ljubljano ob 20.40 uri z gorenjskim vlakom. Odbor vabi vse redne kakor tudi vse podporne člane in članice k številni udeležbi. S. K. Ilirija.
Prihodnja številka »Športa« (7) izide vsled majskega praznika 4. maja.
Gledališče In glasba.
Veier baleta In ritmike priredi v pondeljek 1. maja t. 1. v opernem gladaliseu »lovamka plesalka Lydia Citiakova. irrw reditev obeta biti jako zanimiva, ker je to prvič ko naša domačinka nastopa V,P®' polnoma samostojnem večeru. Spored je razdaljeu radi zanimivosti na dva neenaka dela. Drugi del vsebuje moderne t. J. ritmično plastične plese, ki prinaša na odet duh narave, idravja in življenja. Opo*ar-> jamo naše občinstvo na to izredno prirej ditev, ki ta vrši samo enkrat. Na progra*, mu so Delibes, Dvorgk, Chopin, Gounod« Grieg, Mozart itd. Na klavirju spremljf kapelnik Nar. gladališša g. A. Balatka,
Zorko Prelovec: Zapoj mi pesem de* kle. Škrjančku. Založila in natisnila Zvasna tiskarna t Ljubljani. Cena 4 di* narje. Dva lahko Izvedjiva čatvsrospeva z lepimi baritonskimi soli, pripravna tudi za manjše zbore, ki imajo na razpolagq baritonista. Naročajte v Zvezni knjigarn/ v Ljubljani, na Marijinem trgu.
Drama.	■'/' t
Sreda, 3. maja. — »Namišljeni bor^ nik. A.
Četrtek, 4. maja. — »Hamlet« (zadnjici v sezoni). Izven.
Peteic. s. maja. — »Namišljeni bol<) nik. Dijaška predstava. Izven. Znižano cene. Začetek ob treh.
Sobota, 6. maja. — »Marija Stuart«*
C.
Nedelja, 7. maja. <— »Otok in Strt« 1 ga«. Izven.
Poned., 8. maja. — »Marija Stuart««
A.
Torek, 9. maja. — Zaprto,
»Madame Buttar^
-Oti >
- »Luiza«. E.
Zaprto.	.
- »Lakme«. Izvej^
- »Boris Godunov«*' : Križaja iz Zagret
■* Zaprto.
»Faust«. Gostovi iz Zagreba. Izvetv-
Opera.
Sreda, 3. maja. — fly«. D.
Četrtek, 4. maja.
Petek, S- maja. —
Sobota, 6. maja. -
Nedelja, 7. maja. —
Gostovanje g. Josipa ba. Izven.
Poned., 8. maja. -
Torek, 9. maja. — nje g. Josipa Križaja
Naši koncerti. Letošnjo zimo je koU* certov kar deževalo. Vsi, ki ljubimo glas* bo smo jih z zanimanjem posečali. Otwr činstvo je obiskalo najraje orkestralne iA zborovske koncerte, dočim so bili soli-, stovski ponavadi slabo obiskani, nekateri celo tako slabo, da so izkazali deficite, tfg čudimo se temu. Ia koncertih vidimo "ve£< no ene in iste obraze. Prihajajo ljudje, ki se za glasbo zanimajo, ki pa niso tako dobro situirani, da bi kupovali sedeže prM vih in srednjih vrst, temveč se morajo z>« dovoljiti s sedežem v zadnjih'* vrstah ali celo s stojiščem. Inteligenca kaže za kon* certe malo zanimanja. Prve vrste so raz« ven honoracij, ki se pač tu in tam moraJ«<>. pokazati dosledno prazne. Le ob izrednilir prilikah pridejo dame v koncertno dvora« no (ne zaradi koncerta) kazat nove toalet te, gospodje kavalirji pa zračit svoje frake in salonske suknje. In to je žalostno^ t Inteligenca bi v prvi vrsti morala posečaUi koncerte, ker jih lahko. Od nastavljencevj s fiksno mesečno plačo ne morete zahtev vati, da bi žrtvovali vsak teden po 40 d<!
Co kron za koncerte. Bankirji, trgovci it(fc> itd. pa se raje vozijo z avtomobili, piMtAs šampanjec,^ razbijajo buteljke, napajajdi razno ženščad in se prokleto malo briga-:
10 za narodov kulturni napredek. Pa še nekaj. Občinstvo misli, da prireditelj kon-; certa (najsi bo to posamnik ali društvo!, pri razprodanem koncertu vtakne tisoči« ; ke v žep. Kako se moti. Povemo samo SriC 1 vzgled. ^ Razprodana unionska dvoranj%ov nese pri običajnih koncertnih cenah Glas-? bene Matice okroglo 30.000 kron, pri nižJ jih cenah približno 22.000 kron. Stroški za dvorano, kurjavo in razsvetljavo, 1 o odstotni državni davek, tiskarna (plakati in vzporedi), reklamne notice v časopisju (te treba tudi plačati), biljeterji, ognje-gasci. prodaji vstopnic 3 odstotke od kosmatega dohodka, vse to znese približno toliko stroškov, če prištejemo še honorar* je solistom, da ostane v najboljšem *luča-f j’?.prireditelju okoli 1000 kron čistega do« bička Tn recimo je to zborovski koncert, se je zbor skozi več mesecov vadil in trudil za dostojno izvajanje, dirigent učil brezplačno, pa dobi društvena blagajna ce* lih 1000 kron. Tako je z našimi pevskimi koncerti, da o orkestralnih molčimo. Ob-, činstvo bi moralo to upoštevati in zlasti imovitsjši sloji bi morali koncertne prireditve s svojim posetom podpirati, drugače bomo drugo sezono brez koncertov, kar bi vendar Ljubljani ne delalo posebne časti.
Društvene vesti.
— Društvo »Branibor« ima občni zbor v torek dne 2. t. m. ob 6. uri zvečer v uredniških prostorih »Slov. Naroda«. Na ^dnevnem redu je sklepanje o razpustu
društva	',,,,,
Poslano.*
I*java.
. ,,Z ozirom na notice v slovenskih časo-piših, da je proti meni uvedeno kazensko postopanje radi mojih očitanj na naslov g. vladnega svetnika drja. Vodopivca izjavljam, da mi je to postopanje dobrodo-Sla prilika razčistiti zadevo tudi pred so-discem, Pred katerim bom nastopil dokaz resnice. Pri tej priliki moram pa ugotoviti, da sem svoje odprto pismo naslovil na g. pokrajinskega namestnika Hribarja in ne na g. dr ja. Vodopivca, katerega se tiče le ”iaJbPn del mojih očitkov. Tožba go* spoda Vodopivca ne more biti odgovor na "‘^.e P>smo. Na poslano gospda Windisch-sratza odnosno njegovega uradnega za^
• opnika v Slov. Narodu št. 99 izjavljam, ca so v njem navedeni slučaji deloma po- <• vsem lažnjivi, deloma zlobno izmišljeni. Xudt to se bo izkazalo pred sodnijo. Verodostojnost gospoda Windischgratza v navedenem »poslanem« naj javnost v ostalem Presodi iz trditve, da g. Oton Windisch-gratz ni nikdar mislil na odprodajo viltf r’ ter se je zanjo odločil le, da dokaže svo-jo popolno državno in dinastično lojalnost* Znano je menda še, da je lr.m g. Win-dischgratz svojo vilo nudil z inserati po listih javno v zakup in da jo je tudi prodaja.	;
•oA
Ljubljana, dne ag. aprila 1922.
Anastazije Ristič,
?.. P°s,a™ odgovarja urednlitso le V toliko, kolikor dolnča fcakosu
C N. ta A. M. WiHlamson3
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
5te dolsro mislim kupi« kje kaj hiipravnega, čisto natihem, da iznebim soproga A takšne robe je malo naprodaj. V vašem okolišu pač mercy Park, z vsem, kar je tam Taokrog, zadnja leta zelo pomoder-'ll nič na ponudbo?«
»Nu, kakor veste, se je Gra-!e nkel L.ewls, ki je stanoval v veuki novi najemniški hiši nedaleč od Gramercy - Parka. »Edina lepa starodavna graščinica, ki mislim, da 51 res ugajala vašemu okusu, je last gospodične Tereze O’ Relllyjeve, moje bolnice — se pravi, zdravim jo, ker ona tako hoče, dasi je čvrsta kakor dren. Ali veste kaj natančnejšega o tej stari dami?«
Roger je vedel le toliko, da je čakal Lewisa baš zato, ker je bila gospodična Tereza O’ Reillyjeva njegova bolnica.
»Zdi se, da je sorodnica vašega prijatelja Justina O’ Reillyja?« je aapeljaL
iOddaljena sestrična. Kar se tiče hiše, čuti Justin, da b jo moral imeti on; to vem iž njenih ust, ne iž njegovih. A starka mi je rekla onidan, da je slišala, kako si je Justin nagrabil denarja, da bi kupil njeno hi-$o, in je prišel v Novi Jork baš za to, ker se hoče pogoditi. Iz te moke pa menda ne bo kruha, zakaj ona ■—» premislite! — noče niti govoriti i njim.«
»To vam je muhasta devica I« se le začudil Roger Sands.
»Kaj ne? Lani je pripovedovala
] okrog, med drugimi tudi meni, da bi I rada prodala, ako bi dobila ugodno ponudbo, žakaj novojorško podnebje da ji povzroča trganje v kosteh, tako da hoče poizkusiti z francoskim primorjem. To se ve, da sem oddal novico še toplo Justinu, ki je moj prijatelj. Hišo, vidite, je sezidal Justinov pra-praded, Irec, ki je prišel v Ameriko pred revolucijo in se boril z Američani proti Angležem. Ostala je v rodbini do tik pred Justinovim rojstvom, ko je revščina primorala njegovega očeta, da jo je prodal in se preselil na zapad. Kupila jo je baš moja stara gospodična Tereza O’ Reillyjeva. Bila je takrat še mladih let, dasi ne več piščanček. Pravijo, da je bila zabubljena v Justinovega očeta in ga je mislila ujeti na svoj denar, zakaj bila je bogata dedična. Že se je bil voljan zaročiti, kar se zaljubi siromak na življenje in smrt v ubogo dekle, ki e služilo pri Terezi za nekakšno tajnico in družabnico. Iz maščevalnosti je Tereza potihem delala na to, da bi upropastila Justina starejšega, ki je bil vesel in brezskrben človek ter je imel premalo denarja, da bi ga bil smel izgubljati, pa toliko potrpljenja, da si ga nikoli ni napravil več. Menda je najela ljudi, ki so ga zapeljali v že naprej ponesrečene špekulacije. Vsekako je prešla hiša v njeno last, mož pa je moral s svojo rodbi-nico v Kalifornijo. Odkraja, mislim, mu je trda predla tam. Mladi Justin si je moral sam pristojiti imetje; oče, mati in starejši brat so mu pomrli, ko je bil še deček. Tsa ta dolga povest je nastala iz vaše želje po stari hiši. Bojim se, da ni bila bog-vekaj zanimiva!«
»Tej hiši se pač ne more očitati,
MAL!
OGLASI
PRODAJA
B18A	Z VRTOM,	pri-
Jiravna za obrtnika, oddaljena 20 minut od postaje Litija ob državni cesti. Ce na »t.ooo Din. Vprašati je Franc Langer, Radeče pri Zidanem mostu.	776
3 KOČIJE, 1 »landauci. n a pokrite, vse v dobrem t&nju. Naslov v upravi 1.
775
a MLADA KONJIČKA, ‘Olj mala, 3 leta stara. Cena • 'O dogovoru. Naslov v u •ravi lista.	772
'POSESTVO 10 oralov, . :*ro od Maribora, vinograd, »jive, travniki in lep sadov tjak čez 300 sadnih dreves, rovo hišo in gospodarsko poslopje z vso premičnino n živino, Tržaška e. 63. Maribor.	770
. HIsA z gostilno z 8 so-liami^ in tudi nekaj zemlje po nizki ceni. Kupec naj se zglasi osebno ali pismeno pri F. W. Rašica št I, Velike Lašče.	769
BRIVNICA, dobro idoča, moderno urejena v zdravilišču Rogaška Slatina. Vpr*. šati pri Ivan Dorčec, brivec.
Rog. Slatina._____________768
KMETIJSKA hiša g sta-aovanjem in hlevom, 4 tn pol orala zemljišča. Cena kron 120.000;
Hiša na deželi s trgovino to vrtom, kron 140.000;
Vila v Jugoslaviji se zamenja z vilo v Zagrebu ali »
Jys
Trstu;
Hiša v središču Maribora;
Hiša pri Mariboru obstoječa iz 4 sob;
Trgovina z ogljem, skedenj, konji, voz, kron 500.000;
Usnjama z veliko hišo, kron 700.000;
Posestvo, pol ure od Maribora s krasnim vinogradom;
Trgovina s pražilnteo kave in meblovanim stanovanjem;
Znamke za odgovor.
Realitetna pisarna »Rapid«,
Maribor, Gosposka ul. 28.
 ________________________  767
SLUŽBE:
VRTNARJA, izurjenega v slov. in nemškem jeziku se sprejme. Plača po dogovoru. Pobrežje, vrtnarija, Lasipna ul. x. ______774
FOTOGRAFSKI POMOČNIK ali pomočnica z
večletno prakso se sprejm« za samostojno vodit fotu-atelije. Pojasnila pri podružnici »Jugoslavije« v
Mariboru. __________ 770
"UREZEVALEC (Presit se išče za takoj pod ugodnimi pogoji. Tovarna mizarskih izdelkov Klančnik & Kompare, Maribor, Mej-na ulica 6.	764
a DOBRA ključavničarska pomočnika se takoj sprejmeta proti dobri plači pri Jakob Prezelj, vodovodni inštalater in kjučav-ničar, Novomesto. 755
U&TLMOz
CREVLJI štev. 35 za go-spice, novi, fini, najmodernejši raznih vzorcev se prodajo kron 300 ceneje pri paru. Ogledajo se v slaščičarni. Dunajska cesta 6.	766
in drugimi pritiklinami. Naslov pove podružnica »Jugoslavije« v Celju. 762
MRLIŠKE ČEVLJE ima
v zalogi na debelo po ugodnih cenah. Franc Lerh, Radovljica.	751
V NAJEM se išče pekarija v mestu ali na d veli. Ponudbe naj se poš'jejo pod »Pekarija« na upravo li3t a.	752
SLAMNIKE, moške in ženske otročje prodaja na debelo, cene solidne, postrežba točna. Alojzij Skrabar, tvornica slamnikov Domžale, Slovenija. 658
ŽEK1TH0 POHUDEa.
Mlad zasebni uradnik z
akademsko naobrazbo išče seznanja z gospodično ali dame, tudi iz dežele, ki je popolnoma samostojna gospodarica kakega večjega posestva ali drugega podjetja. Korespondence je nasloviti pod šifro »Uradnik« na upravništvo tega lista. Absolutna tajnost zajamčena pod častjo.	539
da ne bi imela svojega romana!« je dejal Roger in udaril v kratek smeh. »Tak pravite, da se je gospodična 0’Reillyeva premislila in noče več prodati?«
»Tako mi vsaj zatrjuje,« je rekel Lewis. Zdaj, ko ve, da ima Justin resno piko na posestvo, se boji pri vsakem kupcu, da ne bi tičal on za njim. In tako se je nevoščljivka odločila, da hoče rajša potrpeti ravma-tizem, nego da bi se umeknila sinu omržnega očeta.
»Ubogemu 0’Reillyju je gotovo zelo žal, ker nima upanja, da bi se vrnil kdaj pod streho svojih očetov?«
»To se ve, da mu je. Sam mi je rekel, da nosi sanje v srcu, odkar živi.«
Tu je krenil pogovor spet v drugo smer; Roger pa je sklenil pisati gospodični O’ Reillvjevi še nocoj, iz kluba, kakor hitro se Lewis poslovi. Upal jo je prepričati, da se Justin ne more nadejati haska od njegove ponudbe!
XXV. POGLAVJE.
V .Krantzovi kleti’.
Dokler je imela Klo opravka z določnimi vprašanji, je mislila povsem bstro in jasno; kakor hitro pa je začutila pred seboj teh praznih pet minut, ki so enako lehko pomenile uspeh kakor nesrečo, so se ji uprli možgani. Pri mrliču ni mogla več ostati; po cesti ni mogla postopati, ker se je bala, da ne bi bila prava Kit medtem naščuvala »kampe« na svojo dvojnico; da bi se naslanjala po hodnikih ali stopnicah sumljivega hotela, ji ni prišlo na um. Kako lehko bi se kdo spomnil vitkega dekleta v rjavem plašču, ka-da rpride umor na dan! Policija je vražje spretna — vsaj tuintam! Kdo ve, ali ne bi prišla na sled temu dekletu — na sled, ki drži naravnost h gospe Roger Sandsovi?
»Prva minuta je pretekla že v tem, ko si belim glavo!« je pomislila Irka.. »In Peterson se ne bo zbudil od mrtvih. Najboljše je, da se zamislim ter pozabim njega in to strašno tišino. Čez par minut lehko grem.«
Toda molčanje ni trajalo dolgo. Spet je vzbičal telefonski zvonec njene živce. Pograbila je slušalo in kliknila »Halo!« toda nhče ji ni odgovoril. Odpraviti se je trebalo naglo, magari če bi morala čakati O’ Reillyja na cesti.
»Ako ne stanuje tik tu zraven, še niso mogli dospeti semkaj, niti ne, če je hitela Kit naravnost ponje,« si je dejala Klo. »A seveda, kdo ve, ali ni Chuf telefoniral iz kake bližnje hiše? Nemara se je Peterson baš zato nastanil v Westmoreland-skem hotelu, da ne bi imel daleč do svojih pajdašev!«
Janko Kukovec:
Rabfndranat Tagore
©
zrnu.
»Niti brezpravna nedolžnost kozmopolitizma, niti strastno samoobtoževanje nacijonalizma ni cilj človeške zgodovine.«
R. Tagore: »Nacijonalizem«,
Znameniti indijski pesnik-modrijan Rabindranat Tagore je napisal koncem svetovne vojne globoko zamišljeno knjigo, polno najplemenitejših čuvstev, ki je izšla pod imenom »Nacijonalizem«.
Vso svojo rahločutno dušo, vse, v mnogih izkušnjah pridobljeno znanje je položil v to knjigo, ki je postala prvovrsten dokument sedanjega kulturnega stanja Evrope. Z njo je napisal naši psevdokulturi strašen »memento mori«.
Tagore obdeluje v tem delu problem, katerega je razrešaval že kot pesnik v svojem romanu »Dom in svet«. V romanu vidimo pretresljive slike uničujočega vpliva nacijonalistič-nega šovinizma na človeško osebnost, ki zgubi vsako nravstveno trdnost in postane igračka svojih nebrzdanih strasti. V svoji razpravi pa preiskuje vsestransko, z brezobzirno kritiko, problem zapadnega nacijonalizma, posebno njegovega izrodka, šovinizma, ki je spravil že skoraj ves svet pod svoj jarem in ugonobil vsak prost razvoj človeške duše.
Knjiga je razdeljena na tri dele. V prvem delu raziskuje nastanek, razvoj in bistvo zapadnega nacijonalizma, v drugem njega vpliv na Japonsko in japonski nacijonalizem, v tretjem pa njegov vpliv na Indijo.
Na tem mestu se mislim pečati le z njegovimi nazori o nacijonalizmu za-padne, novodobne Evrope in moderne Indije. In sicer radi tega, ker je ost njegove kritike naperjena proti evropejskemu nacijonalizmu, ki se je rodil in najizrazitejše razvil v Evropi. Indijo pa navedem, ker vidimo ravno na njej najboljše, kake sadove rodi evropejski imperijalizem v podjarmljenih kolonijah.
Tagore nam uvodoma pojasnuje pojem »nacija«. Pravi: Nacija — v zmi-slu političnega in gospodarskega združenja naroda — je pojav, ki nam ga nudi ves narod, organiziran v dosego kakega mehaničnega namena.
Ta mehanični namen — v nasprotju k organičnemu namenu človeške družbe, ki obstoji v dosegi društvenih živ-ljenskih idealov — obstoji v naciji v brezobzirnem pehanju za kar največjo močjo, za kar večjim bogastvom.
Na drugem mestu mu je nacija »organizirana sebičnost celega naroda in organizacija politike in trgovine. Njen nacijonalizem ni osnovan na vzajem; nem socijalnem delu, temveč ves ob-
vladan od bojaželifnosti in pohlepu po osvojitvi. Ima duh zveri, ki mora imeti svoj plen.
2e iz navedenega razvidimo, o čem pač Tagore tako laskavo govori! ^ O naši moderni imperialistični in kapitalistični državi! Organizirana politika je rodila imperijalizem, organizirana trgovina in industrija'pa je rodila kapitalistični družabni red — oba z nenasitlji-vim pohlepom po brezmejnem bogastvu, po vedno večji moči in nadvladi in to vedno z zlorabljanjem tistih, ki jim je nemila usoda podelila že v zibelki siromašnost in slabost.
(Dalje prihodnjič-)
LEPOTA
kože, obraza, vratu, rok, kakor tudi lopa rast las, se morojo samo skozi razumno nego lepoto doseči Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellerja
Elsa iilijno mlečno milo
najbolje blago, najfinejše „milo lepote" 4 kosi z zamotom in poštnino 120 Kr.
„E!sa" obrazna pomada odstrani vsako nečistost kože, sončne pege, za-jedance, nabore, itd, naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; dva zamotom in pošt-
SS>» J| «5LiA-
s’
- ■ ■ S'.*
X/
»Sar
porcetunasta lončka
nino SO Kr.
„Elsa“ Tanonchlna pomada za rast las
krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in oepanjo las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 poroelanasta lončka z zamotom in poštnino 80 Kr.
Prodajalci
ako naročijo najmanj 12 kosov od jed-nega predmeta dobijo popust v naravi.
Razno: Lili j no mleko 24 K; Brkomtiz 10 K; naj-finejši Hega-puder t)r. Klugera v velikih originalnih škatuljuh 40 K; najfinejši Ilhga zobni prašek v patent škatljoh 40 K; puder za gosp« v vrečicah 8 K; zobni prašek v škatljnh 12 K; v vrečicah 8 K; Sachet dišava za perilo 12 K; Schnmpoon za lase 8 K; rumenilo 12 listkov 48 K; najfinejši parfem po 48 in 60 K; Močna voda za lase 80 K; Za te razne predmet« se zamot in poštnina posebej zaračuna.
£85011. FELLEB, ItiiH, Siliti Ma,
Eisatrg 357, Hrvatsko.
Vi
The Rex €©„ Ljubljana.
Priporočajo se sledeče tvrdke:
_j«
 ®S
ZVljam ti~'ikarna in kn^tgarna‘ Uub- Kavarna Jadran, vsak dan koncert.
Drago Schwab, konfekcija, Ljubija- krznarstvo ROT, Ljubljana.
na, Dvorni trg 3.
Dr. ing. Miroslav Kasal, Stavbeno podjetje in tehnična pisarna, Ljub-Ijana.
O. Bernatovič, manufaktura, Ljubljana.
The Rex & Co., Ljubljana.
KUPI:
fotografski stativ iz železa ali medi se kupi. Ponudbe s ceno pod >Stativ« na jipravo 1. 773
LAHKO, na pol odkrito kočijo, dobro ohranjeno. Naslov v upr. lista, 753
Fotografski atelje Kunc Franc, Ljubljana, Wolfova ulica 6. Prvi doma-či zavod za povečavanje slik.
J. C. Mayer, manufaktura, Ljubljana.
Veletrgovina z vinom in restavracija »Zlatorog«, Sp. Šiška, Ljubljana, Ciosposvetska cesta štev. 3.
Jugoslovanski kreditni zavod, Ljubljana.
»Orient« d. d., špedicija in skladišče, Ljubljana, Šodnn ulica 3. tel. 463
Parna žaga, Fran Ravnikar, Ljubljana.
»Balkan« d. d., špedicija in skladišče, Ljubljana, Dunajska cesta.
Jos. R. ul. 22.
Puh. Ljubljana, Gradaška
Gospodarska Zveza, Ljubljana.
Jerica Hubad, roj. Dolenc, zaloga klavirjev, Ljubljana._______________________
Kalaš, slaščičarna, Ljubljana, Zidovska ulica 3.
Karl Prelog, trgovina bombaža, suk-na itd. Ljubljana, Stari trg 12.
Franc Brumat, velika zaloga manufakture, tkanine, Ljubljana, Mestni trg 25//.
Jakob Kaučič, parna pekarna, Ljub-Ijana, Gradišče.
Tovarna »Bašin in dr.«, Ljubljana.
/. Gajšek, papirna trgovina, Ljubljana, Sv. Petra c.
mDmmm.
Dr. Louis Rdder
Wien Vil-, Ziegtergasse 7.
Špecijalltete:
Galvanski Hydra-elementl nedosegljive kakovosti.
Originalni Bergmann (Berlin) inštalaterski materija!, kakor isolirane cevi itd.
I2i predvojno blago.
Veliko skladišče (tudi transit). Točna postrežba.
?sb smolnate proizvode
Surovo smolo (oljnato-plinasta smola),
Premogovna teer-smoia,
Tekstilna roba
vseh vrst
najceneje pri
Fradies, Wien I, Franz Josefs Kai 49.
Surovi naftalin.
Strešna lepenka, itd, razpošilja
Naročajte In Sirite >rIUGOSlAVu6u.
Rudolf Reishut & Mer, licu XIX.
Dobiinger &$aug»t$trass® 5
Telefon 93.373.
»•i
Lokomobile
vseh jakosti, zajamčeno obrata zmožne se od* dajo takoj franko vagon MaHbor.
Stac. 150/180/200 HP vročeparnica, WoIf, s koo* denzacijo zgrajena 1908. stac 29/37/50 HP patentna vročeparnica, La®» z izvlečnim cevokotlom, zgrajena 1908. stac 22/29/35 HP, patentna vročeparnica, Lartz» premično rešetkasto ognjišče, zgrajena 1911 -stac. 25/30/35 HP z nasičeno paro, Gčlttler* zgrajena 1911.
stac. 26/38 HP, Badenia, rešetkasto ognjišče, * izobčnim cevokotlom, nasičnoparno zgraj. 190& stac. 10/13/18 HP z nasičeno paro in visoki® pritiskom, Lanz, zgrajena 1906. prevozna 18/23/22 HP, vročeparna, Lanz, zgr®* jena 1908.
inž. aoljoll PBčiin, Maribor, Trubarjeva ulita l Teli Iulerurb-BL
l
V trgovini
O. Bernatovič
Mestni trg SL 5
dobe še po jako nizki ceni:
moške obleke ..... moške raglone -	•	•	*	-
moške hlače .	.	»	•	•
damske mantle	.	.	•
damske kostume	.	.	.	•
damske modne obleke .	•
damska krila.................
bluze
od Din 160-od Din 250-od Din od Din od Din 180'-od Din 200-od Din 60‘-od Din 30-
80'
150'
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
naprej
1L
Razno perilo
za dame, gospode in deco priporoča tvrdka
9.8 E. 5H9BEHNE
Ljubljana. Mestni trs it 10.
UlllllUHIIIUUUIItllllilili.-iililiiiiiJiiJjiiii;
Knjiga s slami
za zabavo io pouk naSim malin
IHJ
Izvod 20 K
v Zvezni knjigami
v Ljubljani,
Marijin trg Mav. a
mimiBumniuiuiimiuuiuminiimiunti
Prometni zavod zn ing d. d. o ljubljeni
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo Uakor tudi za industrijsko podjetja in razpečava: Pia ieloslov. in anulefki koki za lin io domačo »poio, Kovali premog io M premffl
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica ite*
Akcijski kapital K 30,000.000 Rezerve K t
kupuje in prodaja valute (dolarje itd.) in devize po najugodnejši dnevni ceni in obrestuje vloge bodisi na knjižica bodisi na tekoči račun po n^j višji obrestni meri.
JUGOSLOVANSKA UNION - BANKA
preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
LAm
Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Murska Sobota, Velikovec, Maribor, ekspozituma podružnica Skofjaloka.
torSllJe vse ban&ie
raflculaMMi&
009
oee
999
THE REX Ca
II Opalograph II
••• ammmmss«
111 Underwood II
a n pisalni stroji so najbollil n ti	LJUBLJANA	IM*	razmnoževalni	aparati	so	svetovno*
nauattuanstonanm	Tel.	288 - Gradišče SL 10 • Tei. 288	n	a	n	a	st	n	™nwl	n	o	n	n	d	o
•	Zahtevajte ponudbe! ••••••	Zahtevajte	ponudbe!
••• —sa— #»—bbh—«>••<> ■leimnniiifflinnocegMB—— cee—.TT1r--------------nn-muruta—— >>»j
THOJ3 za ob-delovanje lesa
"URBINE
Transmisije
mature in
sesaiSte,
zvonovi
in livarn id
LJUBLJANA. ssssassi
^ |]uaJa^ii.M-----------------------$	mn.	A------------£—	—	S—	!!—	—??—	Obrestovanje	vlog,	nakup	In	prodaja	vsakovrstnih	vred-
# . . ... -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
% LJUBLJANA Prešernova ulica št. 50, (v lastnem poslopju.) LJUBLJANA
^ -.....—■	■	    Brzojavk«	-	KREDIT	LJUBLJANA.	—	Telefon	it.	40,	467.	In 548 ■;	.-
$
nostnih papirjev, deviz in valut borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits i. t d.
*
#
#
*
Fabrfkaeiia karbida in apsieraera dušika.
Kakor smo že poročali, si }e senator Vaclav Klofač ob priliki svojega zadnjega bivanja v Mariboru ogleda! tudi tvornico apnenega dušika v Rušah. Naš glavni urednik, ki se je nahajal v njegovem spremstvu, je ob tej priliki naprosil komercijelnega ravnatelja tovarne g. Krejčlja za nekaj podatkov o fabrikaciji karbida in apnenega dušika, kateri prošnji je gospod ravnatelj z največjo ljubeznivostjo ugodil. V pouk našim čitateljem priobčujemo te vele-zanlrnive podatke.
Tovarniška naprava tvamice za dušik d. d. Ruše ni samo najmoderneje urejeni elektrotehnični obrat v Jugoslaviji, marveč se lahko primerja z najmodernejšimi in najlepšimi tovarnami V celi Evropi.
En del naprave služi za izdelovanje Kalcijevega karbida, drugi pa za proizvajanje apnenega dušika. Ako pride karbid v stik z vodo, nastane, kakor obče znano, plin, katerega imenujemo acetilen in kateri služi v glavnem kot sredstvo za razsvetljavo. Jako važna te uporaba karbida za raznovrstne stroke železne in druge kovinski industrije in obrti; tukaj se rabi acetiicn za Kutogeno varjenje, katera manipulacija J* je prej brez acetilena izvrševala na ®ko težak način. Acetilen pa ima da-
Iz tehnike.
j nes tudi zaradi tega poseben pomen, ker se dajo iz njega napraviti raznovrstni kemični produkti, od katerih hočemo samo navesti: trikloretilen, ki je izvrstno sredstvo za nadomestitev bencina in ima pred tem še to prednost, da ni gorljiv, nadalje umetno ocetno kislino in umetni alkohol. Ti proizvodi pa pridejo bolj v poštev za one države, ki niso na agrarnih produktih tako bogate kakor Jugoslavija, n. pr. Švica.
Nadaljni produkt, ki se izdeluje iz karbida, je apneni dušik, po katerem ima tovarna svoje ime. Apneni dušik (kalcijev cianamid) služi v prvi vrsti kot umetno dušično gnojilo z istim učinkom kot čilski soliter, katerega se je importiralo iz Južne Amerike in ki je glede cene sorazmerno dražji, kakor apneni dušik. Z uporabo umetnih gnojil, med katerimi igra dušično gnojilo glavno vlogo, je bilo mogoče posebno v deželah, katere so kulturelno zelo razvite, agrarno produkcijo jako povišati, tako da lahko gosto obljudene dežele svojo potrebo na živilskih pridelkih večji del same krijejo. Tudi v Jugoslaviji se bode pomen za umetna gnojila vedno bolj razvil, ker bi drugače s časom naša naravno bogata zemlja — kar se tiče živeža za rastline — obubožala
Kakor iz karbida, tako se dajo tudi iz apnenega dušika napraviti raznovrstni kemični produkti. Med temi
igrajo največ jo vlogo amonijak in amonijakove soli, katere so za kemično industrijo, kakor tudi za vsakdanjo vporabo največje važnosti in katere se mora še danes v veliki meri uvažati iz inozemstva. Dalje je dala možnost za izdelovanje solitrove kisline, iz katere se zopet izdelujejo raznovrstna raz-streljiva.
Izdelovanje karbida m apnenega dušika se izvrši v Rušah po najnovejših izkušnjah tehničnega napredka. Karbid se izdeluje na ta način, da se apno in materijal, kateri vsebuje ogljik (n. pr. antracit, koks, oglje itd.), v jako visoki temperaturi skupno raztopita. Ta visoka temperatura (čez 2000° C) se zadobi samo s pomočjo električnega toka. Električno energijo proizvaja Fala s pomočjo velikih vodnih množin Drave. Fala je od Ruš 6 km oddaljena in dobavlja električni tok z električnim daljnovodom z napetostjo 10.000 volt. Taka visoka napetost bi bila za kemični obrat zelo nevarna. Zaradi tega se transformira električni tok v Rušah s pomočjo posebnih transformatorjev na nižjo napetost, tako da je mogoče pri električni peči, katera je namenjena za izdelovanje karbida, brez nevarnosti delati. V električni peči se pod vplivom električne energije napravi taka vročina, da se apno in oglje raztopita v karbid. Zarečo-tekoči karbid se zbira na dnu karbidne peči in se od časa do časa z vporabo električnih naprav izteka v male vozičke. Čez nekaj časa se karbid ohladi in nastane kamnu po-
dobna masa. Karbid se potem v lomilcih zdrobi, se sortira, nakar se napolni v železno pločevinaste zaboje. Za izdelovanje teh Železnopločevinastih zabojev v obliki bobnov, obstoji pri tvor-nici posebna delavnica.
Za apneni dušik se rabijo kot surovine karbid in dušik. Zadnji se napravi iz zraka. Kakor je znano, obstoji zrak iz približno 4 delov dušika in 1 dela kisika. Ločitev teh dveh snovi se more izvršiti na najpopolnejši način In ima tozadevna naprava, takozvanj sistem »Linde«, za obiskovalce največji interes. Tukaj se zrak s komprimiranjem, hlajenjem in zopetnim razširjenjem ohladi na 190* pod ničlo in postane tekoč. Ta tekočina obstoji iz mešanice tekočega dušika in tekočega kisika. Iz te mešanice se da čisti dušik destilirati. Dušik se uporablja za izdelovanje apnenega dušika, kisik pa, ki ostane, se bode v najkrajšem času tudi vporab-Ijal na ta način, da se bode razpošiljal v jeklenih posodah. Kisik se vporablja kakor zgoraj omenjeni acetilen skoraj v sveh delavnicah za avtogeno vare-nje in se je moral do sedaj v največjem obsegu uvažati iz inozemstva.
Za izdelovanje apnenega dušika se zmelje karbid v fini prah in Se potem v posebni peči z dušikom s; a vi v stik. Tukaj nastane pod močno razgretvijo zveza dušika s karbidom, katere končni produkt je apneni dušik (kalcijev cianamid). Apneni dušik se zmelje zopet v fino moko, ker ima samo v tej obliki učinek kot umetno gnojilo v
zemlji. Da se odpravi apnenemu dušiku neprijetna lastnost, posebno pa praženje, se ta produkt še posebno preparira z oljem.
Prevažanje vsega materijala in produktov se vrši potom mehaničnih priprav tako, da je mogoče naprain starejšim takim tovarnam prihraniti mnogo delavskih moči. Za pogon teh mehaničnih naprav, kompresorjev, mlinov, kakor tudi obrat delavnic služi veliko število različnih električnih motorjev raznovrstnih velikosti, kateri že sami porabijo precejšen del električne moči.
Velika gospodarska korist tega velikopoteznega industrijskega podjetja za državo je že iz tega razvidna, ker izvirajo vse surovine, pred vsem pa apno in oglje iz naše države. Iz teh surovin se napravijo mnogovrednl produkti, ki krijejo karbid, apneni dušik, kisik in drugi kemični produkti, kateri se bodo po razširjenju tovarne izdelovali, popolnoma potrebe naše države, tako, da teh produktov ne bo treba uvažati. Potreba v tuzemstvu pa je veliko premala, da bi se izkoriščal le mali del zmožnosti teh velikanskih naprav. Zaradi tega je neobhodno potrebno, da se večji del produktov izvaža v inozemstvo in ima izvoz več stotin vagonov mnogovrednega blaga na leto mogočen vpliv na trgovsko bilanco naše države. Zaradi tega Je umeven veliki interes vzdrževanja in napredovanja tega velikega podjetja.
tttt M. ROSTOHAR;
Vodilna nafela narodnega socializma.
Socializem Je splošen pojav za razne socialistične smer! predle in sedanje dobe, za smeri, katerih glavni cilj je bil vedno ta,
se zaščitijo na ta ali oni način ogroženi sloji človeške družbe Pred propadom, ki jim je pretil iz obstoječega družabnega reda, in da se jih povzdigne na stališče, na nivo občnega blagostanja. S tem socialističnim stremljenjem je v neločljivi zvezi zahteva po takšni Uredbi človeške družbe, ki bi vsem članom človeške družbe omo-Bočila čim največje blagostanje.
O sredstvih in načinu, kako bi se dal ta socialističen cilj doseči, Pa so si bili socialisti vedno različnega mnenja, zato je bilo vsigdar tudi več socialističnih teorij. Marx v svojem »komunističnem manifestu« sam razlikuje fevdalni socializem, malomeščanski socializem, nemški ali »pravi« socializem, konservativni ali meščanski socializem in kritično utopistični socializem. Seveda je treba k tem socializmom« prištevati tudi revolucionarni komunizem, kolektivizem, društveni socializem, krščanski socializem in narodni socializem. Zmotna je trditev, da je socializem samo eden, ki je Marxi-sem, in da je treba vsem ostalim več ali manj sorodnim strujam odrekati značaj socializma. V resnici je socializmov več, jih je toliko, kolikor Je socialističnih smeri
Mislijo, da je bistvo Marxizma v stremljenju po odpravljenju osebne lastnine in upeljavi občne skupne lastnine. To stremljenje pa je v resnici bilo Jedro komunizma v vseh dobah. Ze v 4. stoletju pred Kristom se je izreklo to komunistično načelo, ko je Phaleas iz Kalcedona v svojem spisu »Politia« razvil načrt, naj se v svrho ozdravljenja razdrapanih, nezdravih družabnih razmer podržavijo vsa proizvajalna sredstva, in v isto svrho naj postanejo vsi poedinci proizvajalnega razreda za službujoče organe državnega kolektivističnega gospodarstva. Vsa lastnina naj bo celokupna last državljanov in vsak poedini proizvajalec naj bo podvržen celokupni volji ter proizvajalnemu redu države. Iz Phaleasovega načrta govori vsa protikapitalistična ojstrina komunizma, ki ni nič manj revolucijonaren in radikalen državen komunizem, kakor je dandanašnji komunizem ali »boljševizem« na Ruskem.
O Platonu je znano, da je kmalu po Phaleasu zastopal enako radikalen komunizem v svoji idealni državi, katere najvišji smoter je bila absolutna pravičnost in enakost V dosego tega ideala zahteva, da se organi države odreko osebni lasti na produkcijskih sredstvih (kapitalu), da bi le po svojih zmožnostih izvrševali svoja opravila v največji popolnosti. Samo to naj bi ostalo zasebna last, kar človek za svoje življenje konsumira.
Kakor se osebna last in individualno gospodarstvo nadomešča z skupno lastjo in skupnim gospodarstvom, tako se naj nadomesti tudi rodbina z skupno posestjo, žena in otrok. Vse žene v Platonovi komunistični državi so last državljanov in vsi otroci so v enaki meri otroci vseh državljanov. — Znano je, da so bile prvotne krščanske občine povsem komunistično urejene, in da so bile na Češkem ob-
čine »Čeških bratov« prave komunistične republike. Tudi ▼ Ameriki Je več komunističnih občin, ki so zasnovane na verskem načelu.
Komunizem je torej najstarejša oblika socialističnega stremljenja in napačno je trditi, da je komunistična ideja Manciznm bistvena. Manc sam se sicer proglaša za komunista in zametuje (v »komunističnem manifestu«) naštete socializme kot zmote. V. resnici pa komunizem ni pravi znak Marxizma, temveč njegovo bistvo je obseženo v posebnem svetovnem naziranju, ki ga splošno imenuje zgodovinski materializem.
V čem obstoji? Marx sam nam podaje v svojem delu kapital (n. 2. str. 324) definicijo zgodovinskega materializma, kjer pravi: da specifično gospodarska oblika, po kateri se neplačano n a d-delo izčrpava iz neposrednih proizvajalcev (delavcev), določuje razmerje vladajočih in zasužnjenih, kakršno izhaja neposredno iz proizvajanja, na katero zopet določujoče vpliva. Na tem temelji cela tvorba ekonomske družbe, izhajajoče iz produkcijskih razmer in obenem tudi njena specifična politična oblika. Najglobo-kejša tajnost, skriti temelj cele družabne strukture, torej obenem tudi politične oblike razmerja suverenosti in odvisnosti, skratlca vsakokratne specifične državne oblike temelje vedno v neposrednem razmerju, v katerem se nahajajo lastniki proizvajalnih sredstev (kapitala) napram neposrednim proizvajalcem (delavcem). To razmerje ima razne oblike, ki navadno odgovarjajo gotovi stopnji razvoja o načinu dela in zato tudi njegovi družabni produktivni sili.
(Dalje prili.)
i l Milita v Mil. ftfllMa la stela I
Probuda v latu 1921.
»ProBuda«, društvo jatoiforenslttt umetnikov, industrijoev in trgovcev t Ljubljani, je v teku prvog* leta svojega obstoja priredilo sledeče razstave in Predavanja: t Kranju, na Bleda, v okofj: Loki; v Črnomlju, Novem ra*> »tu, v Brefleah, Celju. Mariboru in dt. Vidu nad Ljubi Jan*. Ker pa so bflo V9« razstave kakor tudi predavanje povsod Selo maogobrojno obiskane; in ker so fiajraslifinetfl kroti na njfc iamžali svoja mnenja, zato ne bo odreS, uku podamo slovenski Javnosti kratek, skromen pregled kako, kdaj U ltfe so a» vršile razstave druitva >Probuda«. Kot uvodno to&o pa moramo Se preje prav posebno poudariti, da je namen in cilj društva »Probuda« niS drugega kakor razšlrjevanje smisla in ljubezni do domače narodne umetnosti in pospeševanje umetne in stavbne obrti na podlagi domačih umetniških motivov ler pred vsem osamosvojitev od tozadevne tuje industrije. Dalje: nuditi absolventom in absolventinjam obrtnih učilišč, v kolikor pridejo v poštev, kakor tudi sploh umetno-obrtniSkim delavcem popolnejšo izobrazbo in umet-no-obrtniško direktivo v njihovih strokah. Dalje obrača društvo pozornost v teh strokah uporabnim invalidom. Kot važna točka društvenega programa Je pa pred vsem: zbiranje etnografskega blaga potom posebne društvene sekcije , za varstvo domačije in ljudsko umetni-
* Skih motivov na obrtnih in stavbnih predmetih v svrho uporabe v umetnosti, v obrti in v stavbarstvu.
Prva razstava »Probude« se Je
* ©tvorila dne 2. julija na Tehniški srednji šoli v Ljubljani ob zaključku slikarske šole »Probuda«. — Razstavo so posetile vse višje oblasti, mnogo obrt* nikov Iz dežele in mest ter skoro vse ljubljansko dijaštvo.
Druga razstava društva »Probuda« |e bila 22. julija v Kranju. Razstavo Je otvoril v poslopju gimnazije okr. glavar Žnidaršič z velepomenljivim nagovorom. Razstavo so obiskali ravnatelj Fajdiga, dekan Koblar, župan Pirc, ve-fetržec Majdič, tajnik obrtne zadruge Meglič, kakor tudi vse uradništvo in meščanstvo. Za razstavo so se poseb-& no zanimali obrtniki in obrtni naraščaj.
Tretja razstava »Probude« se je otvorila v soboto 23. julija zvečer na Bledu v Zdraviliškem domu, ter je osta-? la odprta čez nedeljo 24. julija celi dan. Razstavo je otvoril g. Rus Iv., predsednik zdraviliške komisije v navzočnosti mnogih visokih dostojanstveni-
I
kov, ki so se tedaj nahajali na lato* vlMu na Bleda; Med dragimi odBčalmi osebami so razstavo ogledali tudi frank Sakeer Os Amerik«), dr. Laka Rogulifi fe Rame. gen, ravnatelj Praprotnik, dr. O. Rtbaf, dr. Janeilč, general Maister, domaffl 2upan Tome, ki Jo zastopnike »Probude* teetoUabne sprejel pod svojo streho. Za rasetavo 89 se pa poeetono zanimali blejski obrtniki in letoviSiarJi-tMiei. — Zdravima komiatia Je dala svoj pavijan M nw-stav« na razpolago, kar bedi z za-hvalo omenjene.
Četrta razstava je biki dne 26. in
S, JidOa v »DruStvenam domu« v cett Leta. Župan Joe* Ifafoer je v navaeinasti vlad. svetnika dabiea Id njegove soproge ti mnogih dragih odr-liOojfc poeetnikov otVorfl raaetavo v navdušenih besedah za doma do umetnost ia obrt Raaetavo so ned drugimi obiskali: mestni fupnik C. g. dr. Tom. Klinar in kaplan Terčelj, koroški begunec č. g, župnik Matej Raiun in dekan Mrak, dalje dr, Triller, dr. Jerala, dr. Hubad, notar Lenček, veletržec Rajko Thaler, špiritual Čerin, lekarnar Burdich, sodni nadsvetnik Šumer, 2i-vinozdravnik Ceh, vseučiL profesor dr. Jesenko, prot dr D. Gorjanc itd. Kakor v Kranju In na Bledu so se tudi v Škofji Loki za razstavo zanimali posebno obrtniki in mladina. Gospa dr, Volavšekova jo prevzela pokroviteljstvo razstavo. Moralen uspeh vseh štirih razstav je bil velik. Sestavili so se povsod krajevni odbori (okrugi), ki bodo pričeli s sistematičnim delom na polju domače umetnosti. — Na vseh razstavah sta predavala profesorja dr. VaL Rožič in Davorin Volavšek; prvi o gospodarskem razvojnem pomenu domače umetnosti v obrti in industriji, drugi o postanku in razvoju ljudske umetnost sploh. Aranžerja vseh razstav sta bila predsednik »Probude« prof,. Oto Grebenc in vodja slikarske šole »Probuda«, akad. slikar prof. Sterle. — Na vseh dosedanjih razstavah je bilo občinstvo odnševljeno za domače narodne motive v umetnosti
Po l4dnevnem odmoru Je društvo »Probuda« nadaljevalo s svojimi razstavami in spcor pa Dolenjskem in Štajerskem
Dne 17 avgusta 1921 se je otvorila peta razstava v Laknerjevem salonu v Črnomlju. Okrajni glavar dr. Ogrin Je ob otvoritvi v jedrnatih pozdravnih besedah poudaril velik pomen razstave za razvoj domače umetnosti in posebno važnost ožje okrožne organizacije v zvezi s centralnim društvom »Probuda«. — Razstavo so obiskali referent za verstvo in prostveto msr. Steska,
vseuu doc«nt dr. Jus, Rus, ing. Al, Horvat, vts. gradbeni kamisar dri. i*-leemc v Zagreba, ing. G. Piro, domača dnhovMiaa a iapnJkom na ž«1m, župnika Kosobad tn Kolbeien. župan Srno-mel)*id, zdravnik Ar. Malom, sod. sv. Celestina, Šolstva, obrtništvo. Pristno domače Je bilo, da J» mostna o*«na dala »na boben« rasfkueti po mesta otvoritev raaatave. Učitelj Rafflč iz Adiešič in »eiteljlea Bavdek ste prt-V^ala v rofco okrafteo oraastaae#*.
Dne 30. avgusta se Je vrAtta razstava ▼ Novem ramtu. 0%x. slav ar J&ma-Gali je <4voiil raasteve v »Na* rodnem dama« v navzoiaostt novom^-Skoga aapana. dafeevifiise. ivadnlSSva-in šolskih aaatogaoflMv. Vedle eter. Stvarstva je poudaril že prav paaefco* važnost in pomen raaetavo za Novo mesto in eefi okrni ki hrani le toliko pristno narodnega v eebi, kar prifiaje Trdinove povesti in pravljlue.
Razstave so se udeležili: dvomi svetnik graščak Suldje s soprogo, ki Jo takoj pristopil k društvu »Probuda« ko redni član, predsednik okrožnega sodišča dr. Polenšek, ravnatelj Škerlj, nadzornik Wester, prof. dr, Ažman, vL svetnik Fer. Sendel, vodja Matkom drž. pravdnik dr. Kremžar, prot Škerlj, prof. Germ, župan Rozman, dr. Režek, dr. Ivanetič, dr. Cesnik in Pišinger. — Dalje predsednik obrtne zadruge Ogrlč, obrtniki in šolska mladina. Osnoval se je okrožni odbor za novomeški okraj. Cč. oo. frančiškani so pa povabili prireditelje razstave pod svojo gostoljubno streho. Hvala Jim!
Sedma razstava »Probude« Je bila v Brežicah, dne 23, avgusta v »Narodnem domu«.
Razstavo Je otvoril okr. komisar dr. Vidmar kot zastopnik okr. glavarja. Razstava je bila zelo dobro obiskana. Med drugimi so jo posetili: <3. kan. mestni župnik Mešiček, gvardjan č. a Bernard, župan dr. Stiker in dr. Zdolšek, dr. Srebre, okr. sodnik dr. Kotnik, vse obrtništvo, trgovstvo kakor tudi šolska mladina in obilni naraščaj. Za postanek in lepoto razstave so se posebno žrtvovali gospodje trgovci kakor lesotriec Fr, Varlec, veleposestnika Klavžar in Levak. Komisar dr. Vidmar Jo še posebno poudaril pri otvoritvi razstave, da je dobro razvita domača industrija prvi steber države. Kakor drugod se Je tudi v Brežicah izvolil odbor, ki bo vzel v roke organizacijo Qkrugov (podružnic).
Osma razstava »Probude« se je vršila, dne 26. avgusta v starodavnem mestu Celju, nekdanji nemškt trdnjavi, — Razstavo je otvoril prvi celjski slovenski župan dr. Hrašovec * velepo-
membnim nagovorom v »Narodnem domu«. Rekel Je približno sledeče: Pred kratkim ime na u*n p rento ra pozdravil! nais$ zdravnike. Zakaj? Zate, ker s# m pekaaali pet, kaka ee l*twwtve vzdrži idievo. in daneaP Ta vidimo zastopnike .vProfcade« s svoje knume ametrtSSce razstave nanktoffc methror, ki nam kaieje pet, Itake s« naše liadstro eearavi, poJRvi t Oamaima. narodnem ■taemJSkern daha ba >aeh paljih demafe »metne obrti in indaetrir tar se taka potagame aeuntevoji od tujttga vp>*v» na tem pofla. — Mnoga-štavtoa	jss	W3o	navdušeno	aa
bodrilnih 5apanoviit besedah. Navaefi ^a bti ,zae$apn*a vaj. aaa#eptav«, tr-
Svm, eferfcu&i ip šadwrtrit«. Opazi* }• a tudi dr. fevaba, prafeeerja, prefa-sarje, aiitalje, uradnike, obrtnike; Rebek kot predsednik Obrtne zadruge; dr. MUke Hrašovec, podžupan g. Žabkar, ga. dr. Kalanova, duhovščina itd.
Dne 20. avgusta so se zaenkrat zaključile razstave »Probude« v Štajerski Sloveniji z deveto društveno razstavo v Mariboru v »Narodnem domu«. — Razstavo je otvoril mariborski župan gospod Grčar $ sledečim, v*ievRžaim nagovorom:
Cenjeni navzoči!
Osobita mi je čast, da zamorem otvoritl današnje razstavo, in porabiti hočem to priliko, da spregovorim nekoliko besed.
Prireditev razstave, ki naj bi imela namen uživiti in utrditi v našem obrtnemu in industrijskemu življenju estetičen čut na narodni ljudski podlagi ima posebno v sedanjem času svoj velik pomen.
Z državno osamosvojitvijo smo dali svoji bitnosti na zunaj veličanstven in mogočen okvir. Treba pa Je sedaj, da tej bitnosti tudi na znotraj damo vsebine; da jo na znotraj povzdignemo do dosedaj neznane veličine. Potrebno nam je iskati potov, ki naj nas vodijo do resnice, do dobrote in do lepote.
Svetovna vojna ni samo uničila našteto življenj, nešteto dober, porušila mest in držav — ona je Še v veliko večji meri uničila etične vrednote najširših narodnih mas. Ako govorimo o obnovi, ne smemo prezreti obnove na tem polju. Državni prevrat pa nam Je v tem oziru postavil še prav posebne naloge. Dolžnost nas vseh je, da složno delujemo za obnovo in povzdigo znanosti, nravstvenosti In umetnosti.
Ako pa se zavedamo, da naj bodo to notranje vrednote naše državne bitnosti, pa moramo prav dati gospodom prirediteljem današnje razstave, ako so si stavili nalogo, da bodi podlaga razvoju in napredovanju teh etičnih
vrednot narodao, ljudsko pojmovanji — neredna, ljudska umeicost.
Znak nerednega pojmovanja in <*-%tvevaojpa je naivnost. Naivneat P* i* piirodaest. Zato 5» retnlfioa, Is n*a*< stvena ia je lepa.
Zato ne tvori aikakorSnega nasprotja atnetBoatt, ampak obratno, ra po taisti 2e priliko opazovati aa nuie glasbene emetnest, naše titerarap W na Polj« aaie upodabUajoie wn*t*
fl”*-_________________________________________________________________
»treaUJenJs, aveijav** aafred****® amatnllki motiv na polj« obrtniške nameatike, pomeni služiti umetnosti. P»* me»l deiatf na harmoniji med zanasj«
W netaanje bitoeatje naio driavotveni« ndaU to je zato velikega pomena ne samo aa priaadeto obrtništvo, tsmveč z« narod, za ljudatve v obče. In zate gr® gospodom prirediteljem te raaetave is ; posebno pritnanje, ako *a Jim v lman« prebivalstva, ki mi ga je tast zastopati, z zahvalo izrekam, združim to z iskreno željo, da bi rodila ona tudi zaželjo*^' nih uspehov, tako kakor to pričakujejo prireditelji sami in kakor to želimo mir | Razstavo so posetili: uradništvo, duhovščina, meščanstvo, posebno pa obrt- ^ ni, trgovski in industrijski krogi.
Med drugim smo opazili podžupanj Rogliča, dvornega svetnika O. Ploja, i ( poslanika dr. Bog. Vošnjaka, profesorja. S Huterja s Prevalj kot zastopnika Druž*, * be srv. Mohorja, ravnatelja Pirca, To« I?
minšeka, dr. Serneca, dr. Pipuša, dr^ Vrečiča, dr. Podlesnika, Fr. Novaka*^ predsednika slov. obrtne zadruge, pr^Sj, fesorja A. Dolarja, prof. dr. Jeraja ifl ,, zastopnike Iz Prekmurja.	*£f
Razstava je bila zelo dobro obiskana. Zanimanje In navdušenje za narodno umetnost naravnost entluzia- .4 stično.
Ciklus »Probudtnlh« razstav pa je zaključila v letu 1921 deseta razstava V Št. Vidu nad Ljubljano v nedeljo 18. ■# decembra 1921 v risalnlci ondotne obrt- l no nadaljevalne šole. Vodja obrtno (, nad. šde g. Jeločnik je otvoril razstavo v lepo okrašeni risalnlci z lepim nago-vorom na občinstvo.
Razstavo so posetili: vsa domača duhovščina, profesorji in učenci knez< ^ škof. gimnazije, dalje obrtniki iz Št. Vi* t da in Iz cele daljne okolice kakor iz Medvod, Sore, Gamelj, Preske, Črnuč, j Ježice in Šiške. Dvorana je bila nabito**/? polna, ko se Je vršilo predavanje o domači umetnosti Razstavo je posetil tudi umetniški konzulent akad. slikar i Tratnik, kapelnik dr. Čerin in več odličnih gostov iz Ljubljane. Z razstavo v Št. Vidn je »Probnda« zaključila plo-donosno svoje delovanje v kalendarifi- j
nem letu 1921.
' ,vi.; iV v
ICopisn 400 metrov železniškega tira,
normalna dimemija.
t
Ponudbe s cenami prosimo na tvrdko
Tonejc in dr., Maribor.
Telefon
68.
POZO® 1
<0
E
I
«
M
p ozo m
Šivalni stroji so dospeli v vseh opremah za rodbinsko in obrtno
rab©, istotam za čevljarje in krojače.
JOSIP PETELINC
Ljubi&na, Sv. Petra nasip.
Smrekove, hrastove, bukove, brstove,
lipove, jesenove, mecesnove hlode kupuje po dnevnih cenah:
Parna Sasa Keršič
Ljubljana. Sp. Šiška
Telefon 180.
Telefon 180,
se bode radi prenovljenja v kopališču
nekaj tednov zakasnila.
Otvoritev se objavi v vseh dnevnikih.
Ravnateljstvo kopaliita.
I
I
I
I
GRADBENA PODJETJA
POZOR.
Okna, vrata, podove, ladijske podove,
vsake količine po zaželjenih dimenzijah v najkrajšem dobavnem roku in po konkurenčnih cenah
nudi
„DHAVA“
lesna industrijska delniška družba MARIBOR
i;_ ~' " izdelki! * Zafifroajte proraEnta!
1
1
NelveOt devici.
Mer* pUCate Van naatanclo, ah* m gladit, na to, ki* nakupu)«*, zgubit* Stoar Id Imata polas tega retkrat to sKnostL Poskusit* *nkr«t i IhMtrovanlm katalogom tvrdk* H. Suttn*r (Imetnik Heari Malra) v Ljubljani. Mcctal tr«8. Ta Vam svetu)* rcsnltno dobra ura; «p*-dlaln* znamk* J KO" ta laitn* tvora le« » Svid, kakor tudi drug* dobre Icpncur*. zapestne ute, svetlin* In stensk* ure. verfflc*. prstana zapestnic*, uhan*, namizno orod)*. krstna In birm tka darila In vso drufo zlatnino In Srebrnino. Pa tudi porabne predmete, kakor n. pr. Ikarle, note. britve, .lasestrUne ln brivske stroje, iMtlorezc*. doze za tobak, svaltic* In modkt, natlgat* ln denarnice kaplte dobro I* ceno pri tvrdki:
H. Suttn er (Imetnik Henrt Mafre) v Ljubljani St. 8.
•M
Lisiiie kole
jn kože cHvjadne sprejme v »troj, barvo in izdelavo
krznarstvo ROT, Ljubljana,
Gradišče 7
kupuje kože divjačine po najviSjih cenah. — Sprejema moderniziranje.
••• mmmmmmmmmm
Postranski
'M
zaslužek
Je zagotovljen vsakemu, U U tocB le pciličao isvan »v«* jega rednega poklica posredoval Uvljenjska in nezgod«* zavarovanja za podpisano draibo. Takim posredovale** nudi druiba najugodnejše provizije. — Življenjski in zgodni zavarovalni oddelek ^Jugoslavije" sprejme potnika » itelnll dohodki v svojo shdbo. imajo prosilci e prakso. — Ponudbe Je nasloviti n* j
RavnateOstvo splošne zavarovalne družbe „3UGOSLAVDAm v LiubUanL =
Zdravilišče Slatina Radenci
t Slatini Radenci, okraj Ljutomer
edino xdravil<S2e v Jugoslaviji z naravnimi ogiJiŽ** kislimi in minendnimi kopelji iz znamenitih redeo skih slatin prati srčnimi — ledvičnimi (Nlennjk " mehurčnimi in dragimi Ugodni zdmflni npehil
Seiija od t. jonija do 15. *ep«ainHisu
•HNMNmmHfMHNM*
„SL0QRAD
99
Slovenska gradbena in industriiska d. d.
»siojrrf«.	LJUBLJANA.	Telefon	štev.	180.
tobnSM pisarna i tavarai Heršič, Spodnja Šiška, Frankopamka testa itn. 15L
L Oddelek za globoke gradbe: vse vrste globokih stavb, betonske in železo* betonske gradbe, vodne gradbe, zelezobetonske tlačne cevi do 8 atmosfer po mnogo* letni praksi električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, „silo“, mostne, železniške in cestne gradbe, predore, biologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo.
II. Oddelek za visoke gradbe: vse vrste visokih stavb, modeme industrijske zgradbe, železobetonski in leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi razponi do 35 m, železo betonska, lesena in kombinirana skladišča.
IH. Tovarna vozov Keršič: luksuzni in tovorni vozovi, modeme avtomobilne karosg rije, ročni vozički, samokolnice itd.
IV. Parna laga: lesna trgovina in industrija, stavbeno tesarstvo in mizarstvo. y
Inženjerska in stavbena pisarna:
Izdelovanje projektov, statičnih In stroškovnih proračunov.
\
»Jugoslavija«, 30. aprila 1922.
prosto vog-on in veCfe množine v gozdu kupi
J.Pogačnfk, Ljubljana
Dalmatinova ulica štev. 1/1. Posredovalci se dobro plačajo
©O®#©© ® ®®©©@@
ODLIKOVANA TVORNICA
živalske slike za naše malčke, na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
®takoj hran Zakotnik,^
mestni tesarski mojster — parna žaga v Ljubljani,— © Dunajska cesta št. 46 ™
Vrtnice
I FINIH LIKERA
<£. S. MATAVUU
KR. DVORSKI LIFERANT
Šibenik, Dalmacija
Brzojavi: DISTELERIJA.
nizke in visoko debelnate novosti ima v bogati izbiri
trg. vrtnar
iliana. ser.
Pristno, liter od 5 Din. naprej prosto trošarine na Jesenicah.
Svan Poljšak.
Jesenice, hotel Pošta.
HELSON, Wien VI., Chwa!lagasse 2
za hotelom Kummer, Mariahilferstrasse, dnevno od 4-8 ure popoldne.
Točen Izvoz.	::::::::	Telefon	909/VIII.	e
«	Zastopstvo	za	SHS	še za oddati.
—■■■■iiiiii.iiiiiiiiiiim ii i  r i	i----■---1—- »•
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
■aaaajf® © CE3SSE2S
Na j večja izbira
Različnih pletenin, majic, nogavic in rokavic
pri tvrdki
9. 8 E. SR9BERNE
Ljnbtjana, M kg Itn. 10.
Marijin trg 8.	Podružnica	v	Murski	Soboti.
Hranilne vloge >$1| Ol brez odbitka rentnega obrestuje s “Sr |z |o in invalidnega davka.
Hranilne vloge se lahko vplačujejo potom poštno-čekovnega urada, vlagateljem so Položnice brezplačno na razpolago. Posojila na zemljišča zaznambo m :-s :< :-j x na službene prejemke, proti poroštvu itd. st :-t « « K
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Sprejemam lisičje In druge kože V barvo; stroj in popolno izdelavo moderniziranje kožuhovin izvršujem točno in po nejnižjih cenah. Kupujem vsoko-v^tn* divja koše po najvišjih dnevnih cenah.
t	P.	SEMKO,	krznar,	Glince	230.
ostilničarji, kavamarji, | vinogradniki - pozor! 1
Ljubljana, Mertol trg SL 8.5
Velika zaloga or. zlatnine, sre- £ bmins in optike, - Popravila se a izvršujejo strokovno in pri “ jamstvom. ~
Cene nizke.
Pristne dalmatinsko črno vino Opolo, in sicer po 30'— K črez ulipo in v Gostilni K 32'— Pristni cviček iz Grajskih goric pri Stromljah. vsak petek ribe ter vedno gorka in mrzla jedila. Za obilen obisk se priporoča
IVANIČA VIDMAR
gostilna pod „Drčo“
Hradeckega vas 48 (pod Golovcem)
®O®0O® • ©•••«©
Premog
in cement
prodaja najcenejše H. PETRIČ. Ljubljana, skladišče Balkan.
?0®«OS © ©o©®®®
J)ne 20. maja 1922 ob 13. uri se proda potom javne dražbe troje barak No m dolga in 11:20 m široka, in gospodarski objekt 25:30 m dolg in 6:4q m §irok'
Barake so zgrajene na zidani podstavi na tujem svetu. Stene so iz ksenega predalčja, le-to pa izzidano z opeko. Za stresni krov je uporab-eternit. V vse tri objekte sta napeljana vodovod in električna raz-"tjliava.
> Stavbno stanje vseh treh objektov je dobro. Stavbna izvršitev je etilna-
i Izklicna cena je 70.000Din.
Udeleženci morajo pred začetkom dražbe položiti varščine 7000 Din. \Potrebna pojasnila dobe interesenti po 11. uri gori omenjenega dne M dražbeni komisiji na lica mesta v barakah.
Oddelek za sodjalno politiko pokrajinske uprave v Ljubljani, invalidski odsek.
Nazrianjam, da sem se z dosedanjim kompanjonom go* spodom A. OSETOM razdružil, ter vodim odslej vinsko trgo* vino v SLOV EN J GRADCU sam, katero šeni si kot lastnik večjih vinogradov in kot spoznavalec vseh boljših vinorodnih krajev upeljal tako, da lahko v vsakem času postrežem cen}, odjemalce z najboljšim blagom. V zalogi imam: MUŠKA* TELJC, GRASEV1NC (rizling). BURGUNDEC, KAMINEC, ŠIPON in druga BOLJŠA NAMIZNA VINA iz vseh boljših vinorodnih krajev.
Kupujem vsa najboljša vina od producentov po najvišji ceni.	,	,.....
i'.-'--, 3D'.
Priporočam se '\5p^v
Franjo Cajnko, ?v?™n* Slovenjgradec
Sprejemališče: šelenbugova ul. 5.
Podružnice:
Mlabor, Zageb, Ko čevje, Hovo mesto.
aE~	 -■..!!==•=■■:■—:._.||=j
Rudolf Muschili, Sjt DHL 'SSf
bvoz v vse države. Zahtevajte cenih vseh predmetov za zobotehniško stroko, kakor: op ravnih predmetov, električnih aparatov itd.
Bogata zaloga.— Prevzemanje raznovrstnih popravil^ kakor telefon it 8431	tudi brušenje svedrov. telefon st 7431
Bencin. — Ppeumatika. Olje. — Vsa popravila.
Mast — In vožnje.
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
Jugo-Auto d. z o. z. v Ljubljani.
Trgovska banka d. d. Ljubljana
tovarniška zaloga papirja In lepenke
Izredni občni zbor Trgovske banke d. d. Ljubljana Je sklenil dne 25, marca zvišati delniško glavnico
od K 10.000.000'- na K 30.000.000'-
z izdajo
50.000 novih delnic po K 400:— notn. v skupnem znesku 20 miljonov K pod sledečimi pogoji:
1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi vsake stare delnice eno novo po K 4.040:— nom. po K 480:—, več 5 % obrest] od nom. K 400:— od 1. febr. 1922 do dne plačila.
2. Vsi oni subskribentl, ki so že pri prejšnji emisiji sub-skrlbirall In znesek vplačali, dobe nove delnice pod istimi pogoji, kakor pod točko 1.
3. Nedelničarji dobe delnice proti takojšnjemu plačilu po tečaju K 530:— več 5 & obresti od nom. K 400 od 1. febr. 1922 do dne plačila.
4. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1922 In opremljene s kuponom za leto 1922.
5. Nove delnice se izroče subskribentom tekom leta 1922.
6. Reparticijo delnic določenih za nove delničarje, sl pri« držuje upravni svet po končanem subskrlpcijskem roku.
7. Subskripcija novih delnic se vrši od 3. aprila do 3. maja L 1922, in sicer: a) pri Trgovski banki d. d. Ljubljana (začasni poslovalnici Beethovnova uL št 10) in njeni podružnici v Mariboru.
b) pri Kmetski posojilnici ljubljanske okolice, Ljubljana.
8. Ako bi se posameznim subskribentom ne moglo dodeliti polno število podpisanih delnic, se vplačani zneski pridrle In se bode dodelitev manjkajočih delnic izvršila pri novi subskrlbcijl.
V Ljubljani, 25. marca 1922.
. Upravni svat
Trgovske banke d. d. Ljubljana.
Brzojavni naslov: VERKEIL, 1VIEN. Telefon štev. 4308.
Wien, Dreihufeisengasse
Vedno na zalogi
Tiskovni papir, strojnogiadek od 30/gm* dalj«. Tiskovni papir satiniran, paptr za lepake in barvast papir.
Pisalni papir, strojnoflhi lesa prosti konceptni papir. Papir za knllge, za pisalne stroje, bankpast, flor-posl. plvnl papir,
bakr tudi ose ostale vrste papirju.
Na želio ponudbe z vzorci.
Jadranska banka
Beograd.
Delniška glavnica: Din 30,000.000. Rezerva: Din 15,000.000.
■1	■	.	it	■	5	•	_,, _v
Podružnice:
Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, 'Sarajevo, SpHt, Šibenik, Zagreb.
Naslov za brzojava: JADRANSKA.	Naslov	za	boojave:	JADRANSKA.
AFILIIRAN1 ZAVOD:
FRANK SAKSEN STATE BANK
82 CORTLAND STREET,	NEW-YORk	CITTT.
Nagrad jena na soim Izložbama najmlSiin odlittasanjima.
Rakije svake vrsti — Svetskl „Maraschino — Ekstrakt od Maraške — Ekstrakt od Charry-Brandy — Cognac 1“- Medicina!, prvorazredni produkt — Cognac Dalmatia vieauz, obljubljena marka — Cremes doubles, likeri izvanreene finoče — Svakovrsni najfiniji likeri — Esencije od punča — Sirupi od voča — Limunade.
Cenik na zahtevi 1	••••••	Cenik na zahteviI
Ustanovljena leta 1831.
— —
SEDLI H0H3SHE OPREME
ter vsakršno sedlarsko in jermenarsko blago
dobavlja
GABRIJEL MIKUtANDA
tovarn, izdelovanje sedi in konjske opreme Telefon 3444 Praga IIL Tofejfofl 3444
fr
| Za vsa pleskarska dela, lakiranje avtomobilov In lakiranje voznih koles v ognju se priporoča
TONE MALGAJ
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
1	M. KUŠTRIN,	1
S	Tehniško	in	elektrotehniško	podjetje.	Trgovina	s	tehniškimi J
•	in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika za-	•
Sloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike.	2
Giavno zastopstvo polnogumijastih obročev iz tovarne „Walter	•
5	Martiny“. Na razpolago je hydraulična stiskalnic« za montiranje	£
J	polnogumijastih obročev.	•
2	Centrala:	Ljubljana, Rimska cesta Stev. 2.
Telefon štev. 588.	Brzojavi:	Kuštrin,	Ljubljana*
^	Podružnice:	Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 20.
Telefon štev. 470.
Maribor, Jurčičeva uL štev. 9. Telefon štev. 133.
®	Beograd,	Knez	Mlhajlova	ulica	broj	3.
TRHH5155MN HMEINRICH.
S o	■c
2aBtwpHw> za Jugoslavijo; Strojarsko draSnro •SILA'* tehnJEka poslovalnica La strojarska radiotdna
Mi. rnik i
Zagreli, MMim Bika 8. tl.
HAESSLER & WOLF
Stroji in orodje za ©bdeli-: lavo kovin in lesa
W1EH U nM
Bauemmsrkt Nr. 24.
Brzojavni naslov: Haessiemolf, Wen Podružnice In lastna zastopstva:
_______________ ta,	Preja,	BaSapsst, Cteaiit*.
•O Zahtevajte naše ponudbe in kataloge.
I
aam*Rin in a«Kii»Kin •
I slamnikov |
P. n. damam vljudno naznanjam, da sem ravnokar dobila veliko novo tovarniško zalogo najnovejših,
damskih In dekliških
I
I
i
pTagal“, „Pikot“ in „Lisere“ in vabim cenjene dame na ogled. Oblike vsakovrstne prodajam po najnižjih tovarniških cenah. Sprejemam tudi damske klobuke v popravilo.
Ne zamudite ugodne prilike I Modni salon Alojzija Vivod-MozetIC
Ljubljana, Pred Škofijo 21/0« ■— poleg magistrata.
I
i
i
•••••••••••••••••••••••••••v
SUU&lfelBtUlMi
:	„Lucullus“	•
* cDon. društvo za promet I preradbu mesa J
:	ZAGREB,	Gsiana	8.	S
J Telefon 101. x Bn. naslov: „LUCUUUSM. ZAGREB. J
Parna žaga FRAN RAVNIKAR
osiaiuKre vestni tesarski mojster
LJUBLJANA Linhartova ulica štev. 25
knpoje po nahrtstl) dnevnih cenah nane vrata okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
POVECANIE FOTOGRAFSKIH SLIK
v vseh velikostih Sn barvah izdeluje umetni fotografski zavod
ATELIJE „VIKTOR“
LJUBLJANA
Beethovnova ulica Stev. 6 k zraven Kranjske hranilnic«.
Obenem se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela.
Moderni portreti! - Prvovrstna izvršitev zajamčenaI
Boliis sestro m flenite in im' mte lt
»MORANA**
JAOrAmFV" temeljito uničuje stenice in njihovo zalega «5° Naroča se pri
Mar. Škrinjar, Trst, ff
Pn večjih naročilih, popust trgovcem rabat.
• Išče se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO.
Ponudbe direktno na zgornji naslov.
Občna
zavarovalnica
Generalni zastop za Slovenilo v Ljubl ani, Marijin trs — Sv. Petra cesta Stev. 2 v lastnem domu.
Zavaruje zoper požare na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov, na življenje in za doto v vseh mogoSh
sestavah. Družba je izplačala za Škode nad poldrugo milfardo kron. Premoženje družbe znaša preko IOOO milijonov dinarjev.	^
Gospodarska zveza
m	[H
□	□
v Ljubljani
ima v zalogi po najnižjih cenah špecerijsko in kolonijalno blago, deželne pridelki, poljedelske stroje, vse vrste umetnih gnojil, galica, cement, bencin; lastna tovarna za raznovrstne mesne izdelke; lastna hladilnica, umetni led, mleko, mlečne izdelke, najlinejša vina v sodih in steklenicah, drva;’ lastna parna žaga, izdelovanje parketov.
Ul a vui in odgovorni urednik Zorko fakin.
izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija*.
Tiska »Zvezna tiskarna* v