AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER 60 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 14, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Zanimive vesti iz življenja ameriških Slovencev. Biserna poroka Mrs. Prisland ^0-letnico zakona ali biserno Poroko sta 24. februarja praznota Mr. in Mrs. John in Marie f^sland v Sheboyganu, Wis. rs> Prisland je ustanoviteljica pfocvitajoče se edine slovenske bliske organizacije ,v Ameriki """" Slovenske ženske Zveze, nje-lla glavna predsednica ves čas Od ^ Postanka in ena najbolj Rednih žen v Ameriki. Aktivna! 116 tudi v raznih ameriških ci-v'^iih organizacijah ter članica _lrektorija javne knjižnice v , eboyganu. Mrs. Marie Pri-and je štajerska rojakinja, do-iz Rečice v Savinjski dolini. red leti je bila gl. uradnica K. S. K. Jednote. Tudi njen ^Prog je aktiven društveni de-avec. Mrs. Prisland namerava . 08 s svojo organizacijo ob-staro domovino. Biserni jonski par ima troje otrok, hčerki, Mrs. Robert Fisher in Miss Hermine Prisland, ki je glavna bolniška strežnica na sheboyganski kliniki, ter sina Theodorja, ki j>e učitelj umetnosti na višji šoli v Beloit, Wis. — Odličnemu paru naj veljajo naše iskrene čestitke k 30-letnici! Harwick, Pa. — Ko je šel rojak Anton Verbič iz prodajalne, ga je zadel avto in pobil na tla. Nahaja se v bolnišnici v New Kensingtonu. V Burlington, 111., je na posledicah operacije umrl rojak Elmer Gorenc, star 19 let in rojen v Ameriki. Zapušča starše, pet bratov in sestro. Pred nekaj dnevi je v Salt Lake City, Utah, umrla rojakinja Roza Petek ,rojena nekje na Dolenjskem. Pred leti je s svojim možem vodila gostilno v Diamondville, Wyo. Zapušča drugega moža in hčer. Avstrije ni več. Hitler se ozira po Čehoslovaški Nacionalisti začeli z ofenzivo v Španiji na 70 milj dolgi fronti. Vladne čete se umikajo javnih šol v (levelandu so prave pasti za falske otroke, pravijo policisti šolskemu odboru Cleveland. — "Ako bi matere !fdele, da je 37 javnih šol v levelandu prava past za njih |>troke," se je izjavil policijski *aPitan Arthur Roth, "tedaj ne ,J' katere pošiljale svoje otroke v Sole.1'.. , To izjavo je podal omenjeni aP'tan šolskemu odboru v Cle-Velandu. Kapitan Roth ima nad-2orstvo nad šolskimi otroki in so ^ seveda razmere dovolj podane, da lahko kaj enakega ^di. ^ mnogih šolah ni nobenega fstema za oddajo alarma v slu-^ju ognja, je rekel kapitan °th. In vendar bi tak sistem VelJal komaj $31,000, ako bi se Vpeljal v vseh javnih šolah. , šolski odbor se je izjavil, da fe Popolnoma strinja z izjavo aPitana Rotha, in da so tudi ■^jegasni nadzorniki se nekako izjavili, toda na razpolago ^ttiajo denarja, da bi se vpeljal UsPešen sistem, ki naj bi služil ?a klicanje ognjegascev v sluča-Jl) °&nja v javnih šolah, v poročila, ki je na razpolago odboru v Clevelandu se posnema sledeče: pet večjih javnih šol je v Clevelandu, ki so lesene, in v katerih ni nobenega sistema za klicanje ognjegascev v slučaju ognja. Nadaljnih 40 javnih šol je v Clevelandu, ki so lesene in ki imajo le nezadosten aparat za slučaj ognja. L& 31 javnih šol se nahaja približno 300 čevljev proč od signalnega sistema za požar. Med šolami, ki niso zadostno zavarovane za slučaj ognja, so omenjene sledeče, kamor zahajajo tudi slovenski otroci: Ful-lerton, Central High, Glenville High, Nottingham, St. Clair, Sowinski, Union in Sterling šola. Kot s© je izjavil kapitan Roth so te šole prave pasti za življenje otrok v slučaju ognja. Pravkar je minilo trideset let, odkar je zgorela javna šola v Colliawoodu in je tekom ognja našlo smrt do 200 slovenskih otrok. Na vsak način se kaj takega ne sme nikdar več pripetiti. Davki so dovolj visoki, da ima šolski odbor priliko, da naredi vse mogoče za varnost šolskih otrok. Dunaj, 13. marca. Avstrijske republike ni več na svetovni mapi, pač pa je Avstrija postala del Hitlerjeve države. V nedeljo se je odpovedal kot predsednik avstrijske republike W i 1 h e 1 m Miklas, ki je do zadnjega nasprotoval Hitlerju. Vodstvo vlade v nekdajni avstrijski republiki je prevzel novi kancler Arthur Seyss-In-quart, ki je dal izbrisati ime Avstrija. Očividno je, da je večina bivših Avstrijcev s tem zadovoljna. Hitler je včeraj dospel, v Avstrijo, ki je njegova rojstna domovina. Ustavil se je v Linzu, kjer je obiskal grob svojih staršev. Danes, v pondeljek ga pričakujejo na Dunaj, kjer bo za njega pripravljen triumfalni sprejem. Smrtni udarec avstrijski republiki je bil prizadjan v poslopju kanclerja, kjer je leta 1814-1815 zboroval zgodovinski evropski kongres, in kjer je bil v letu 1934 umorjen bivši avstrijski kancler Dollfuss, ki se je z vso silo ustavljal nemškim fašistom. Na povelje Hitlerja je sklical Hitlerjev zastopnik Inquart zborovanje narodnih zastopnikov. Navzoč je bil predsednik republike Miklas, ki se ie na zahtevo Hitlerja odpovedal, nakar je Inquart razglasil, da avstrijske republike ni več. Vse skupaj je bilo gotovo v eni minuti. Berlin, 13. marca. General Goering, nemški vojni minister, je izjavil, da se bodo vsi Nemci zedinili, in kdor bo temu nasprotoval, bo moral občutiti posledice. "Nemški topovi znajo govoriti in sicer jako prepričevalno," se je izjavil Goering. Berlin, 13- niarca. Tu se računa, da bo Hitler v kratkem zahteval od čehoslovaške republike, da slednja prideli 3,500,-000 Nemcev, ki se sedaj nahajajo v čehoslovakiji, nemški državi. Hitler bo šel pri tem do skrajnosti. Ako ne bo šlo zlepa, bo šlo zgrda. Čehoslovaški kabinet se je zopet sestal k izvanredni seji. češka je pripravljena do skrajnosti upirati se nemškim poveljem. Paris, 13. marca. Socialistu Leonu Blumu se je po štirih dnevih posrečilo sestaviti začfasno vlado. Komunistov ni v novi vladi. Francija je odredila, da se odpovedo vsi vojaški dopusti in da morajo biti vse posadke "pripravljene." V nekaj dnevih bo podpisana nova pogodba med Francijo in čehoslovaško, v kateri se bo Francija zavezala, da pride na pomoč Čehoslovaški "v vsakem slučaju." Tozadevno se bo spremenila tudi francosko-ruska pogodba. London, 13. marca. Nad 25,-000 Angležev se je zbralo pred poslopjem nemškega poslanstva v Londonu ,kjer so divje protestirali proti odredbi Hitlerja, ki je pogoltnil avstrijsko republiko. Policija je demonstrante komaj razgnala. Ljudje so bili zlasti srditi proti angleškemu ministerskemu predsedniku Chamberlainu, ki je skoro brez protesta dopustil, da je Hitler osvojil Avstrijo. Chamberlain gre danes pred parlament, kjer bo skušal opravičiti svoj nastop. Smrtna kosa ^O daljši bolezni je preminul Jernej Bricelj, star 66 let. 3e samec in je stanoval pri bnt°nu Bašca, 1016 E. 61st St. v0:>en je bil v vasi Dobrunje pri I Pijani in je prišel v Ameriko 1912. Tu zapušča brata ,ranka in brata Jožefa v stari ^°movini. V Clevelandu ima tu-tri sestre, Mrs. Terezija Baš-Mrs. Jera Mrzlikar in Mrs. °hano Kržmanc in več drugih '^dnikov. Truplo se nahaja v J°^ebni kapeli A. Grdina in Si-v°vi na 62. cesti. Pogreb se vrši f torak zjutraj ob 9. uri. Bodi ]^nJkemu lahka ameriška zem- štefe umrl kpoškodbami, katere je do- j zadnji teden, ko je bil napa- ste.n na St. Clair Ave. in 61. ce- • je včeraj v bolnišnici umrl ^Jak Mike štefe, star 54 let. AanJki je stanoval na 6129 Glass je član društva Slove- iz c »t. l s. D. Z. Pogreb se vrši rank Zakrajšek pogrebnega 6016 St. Clair Ave. i,,.Uge podrobnosti priobčimo Jutri. štrajk pri White Co.? Delavci, ki so pri avtni uniji in zaposleni pri The White Co., se pripravljajo za štrajk. Tozadevno glasovanje se je vršilo že pretekli petek večer, toda rezultat glasovanja ne bo prej sporočen javnosti, dokler unijski uradniki ne bodo gotovi z novimi pogajanji s kompanijo. Da je prišlo do glasovanja za štrajk je kriva odredba kompanije, ki pravi, da se zniža vsem pisarniškim uradnikom plača. Oni, ki zaslužijo mesečno $100 ali manj, ne trpijo znižanja, uradniki pa, ki služijo od $101 do $250 na mesec dobijo znižane plače za 10 odstotkov, uradniki pa, ki služijo nad $250, dobijo znižane plače za 15 odstotkov. To velja za vse uradnike od predsednika navzdol. Pri White Co. je usluž-benih do 2,000 delavcev, med njimi mnogo naših ljudi. Lep dar Mrs. Mary Abram je darovala $2.00 za šolo moderne umetnosti in to od svoje plače, ki jo je dobila ob prireditvi društva Ribnica št. 12 SDZ. Iskrena hvala zavedni Slovenki. Workers Alliance zahteva tri milijarde za relif Washington, 12. marca. Pred senatnim odsekom, ki se peča s problemom brezposelnosti so govorili včeraj zastopniki Workers Alliance, ki so slikali črno sliko bede, ki prevladuje med mestnimi delavci in med malimi farmarji v južnih državah. David Lasser, predsednik Workers Alliance of America je nasprotoval načrtu, da bi relifno poslovanje prevzele posamezne države. Izjavil se je, da je brezposelnost narodna zadeva in bi jo morala pobijati samo zvezna vlada. Povedal je, da če kongres dovoli tri tisoč milijonov dolarjev, da bo komaj zadostovalo za nujne potrebe onih, ki so brez dela. Izjavil je, da delavci nikakor niso povzročili brezposelnosti, da bi radi delali, toda ne dobijo prilike. Navajal je besede predsednika Roosevelta, ki je izjavil, da nihče v Ameriki ne bo stradal. Rekel je, da mu je znane, da je do dva milijona ljudi v Ameriki, ki nimajo zadostne hrane. -.-o- Avstrijski konzul Avstrijski državljani v Clevelandu se ne zmenijo dosti za dogodke v Avstriji. Večinoma trdijo, da jih položaj nič ne briga. Toda avstrijski konzul v Clevelandu dr. Tlach je pa izjavil, da če pride Avstrija v resnici pod Hitlerja, da se bo nemudoma odpovedal svojemu uradu, ker ne želi služiti diktatorju. Osepnice Epidemija osepnic v Clevelandu postaja večja. Zdravstveni cdbor poroča, da se pojavi dnevno 50 novih slučajev. Nova radio postaja Zvezne oblasti v Washingtonu so zavrnile prošnjo, da se ustanovi v Clevelandu nova radio postaja, ki bi nosila ime WRBC. Zadušnica V cerkvi sv. Vida se bo v torek ob 7. uri brala sv. maša za pokojnim Frankom Sankovich. Prijatelji so prijazno vabljeni. Polovična vožnja Na predlog ministra socialne politike in narodnega zdravja je generalna direkcija državnih železnic v Jugoslaviji odredila, da se zniža žeelzniška vožnja za polovico na vseh državnih železnicah, in sicer velja to za one, ki obiščejo letos Jugoslavijo, bodisi da so jugoslovanski ali drugi državljani. Vsak, ki pride iz druge države v Jugoslavijo je upravičen do polovične železniške vožnje in to za dobo 6 mesecev pričenši z dnevom svojega prihoda v Jugoslavijo. Do tega znižanja so pa upravičeni le oni, krterim jugoslovanski konzuli pripišejo v njih potni list tozadevno posebno opombo. To sport čile smo dobili od generalnega konzulata Jugoslavije v New Yorku. Ker se letos pripravlja zlasti mnogo naših ljudi za obisk Jugoslavije, bo ta novica gotovo vsem dotičnim dobrodošla. -o-- Vrnitev iz Columbusa Apelatna sodnija v Clevelandu je odredila, da se vrneta v Cleveland delavska voditelja McGee in Campbell. Oba sta bila pretekli teden obsojena v zapor do petih let radi izsiljevanja in odposlana nemudoma v državne zapore. Povelje, da se vrneta kaznovana uradnika v Cleveland je izdala apelatna sodnija, ki bo najbrž odredila novo obravnavo proti obema. Sodnik Corlett, ki je oba prvotno obsodil, je silno razjarjen in je očital apelatnim sodnikom, da raje poslušajo "druhal" kot posta-vo. V zdravilišče Mr. in Mrs. Geo. Kuhar, 3846 St. Clair Ave., sta odpotovala v Eureka Springs, Ark., kjer se bo Mrs. Kuhar zdravila v znanem Baker zdravilišču. Tam ostaneta za nedoločen čas. Trgovina Mr. Kuharja bo odprta za poslovanje kot običajno. Seja Slavčkov Seja Slavčkov se vrši v torek in sicer za mladino ob 5. uri, za starše pa ob 8. uri zvečer. Udeležite se ysi. ■ - u__ Barcelona, Španska, 12. marca. Včeraj so nacionalisti v Španiji začeli z veliko ofenzivo na aragonski fronti, ki se razteza 70 milj na široko. Na to ofenzijo so se pripravljali že, odkar so zavzeli mesto Teruel. Na levem krilu so včeraj zasedli mesto Fuendetodos, v Ru-dilLa sektorju so pa dobili v posest važni gorski prelaz Santa Cruz. Toda na desnem krilu nacionalisti niso bili toliko uspešni in so se morali ponekod celo umakniti. Toda najbolj so napredovali v centru. Zasedli so mesta Ris-co in Rio Martin in se polastili važnega gorskega prelaza. Na- predovanje nacionalistov na aragonski fronti pa ni še toliko napredovalo, da bi se dognalo namen ofenzive. Gen. Franco se pri tej najnovejši ofenzivi poslužuje zlasti topništva in vojaških zrakoplovov. Nacionalisti so dobili zadnje čase tudi številno tankov iz Anglije. Ti skrbijo, da se armada lahke hitro pomika naprej. Mesta za aragonsko fronto mnogo trpijo radi obstreljevanje cd strani madridskih vladnih čet. Včeraj je padla ogromna bomba na bolnišnico v Reusu. Posledica je bila, da je bilo 105 bolnikov ubitih. Angleiki delavci protestirajo zoper diktatorja Stalina. Poslali so zahteve naj preneha s prelivanjem krvi in vpelje pravično vlado Nemci stavijo v Londonu svoje zahteve London, 12. marca. Med zastopniki angleške vlade in med nemškim zunanjim ministrom von Ribbentropom so se začela pogajanja, ki bodo pokazala, če je mogoče sodelovanje Anglije z nemško vlado. Ribbentrop je bil zelo začuden, ko je dospel v London in ga ni pozdravil nihče od tujezemskih diplomatov. Na kolodvor je prišel samo avstrijski poslanik, najbrž po naročilu iz Dunaja. Skoro gotovo je, da bo avstrijsko vprašanje zaenkrat tvorilo center vseh pogajanj med Nemčijo in Anglijo. Pred tremi tedni Anglija ne bi mignila niti s prstom, če bi Nemčija na miren način osvojila Avstrijo. Toda danes je položaj popolnoma spremenjen. Poleg avstrijske zadeve imajo Nemci še pet zahtev napram Angliji. Naj-prvo bodo zahtevali, da angleško časopisje preneha z neprijatelj-skimi napadi na Nemčijo, Na vrsto pride tudi vprašanje vrnitve nemških kolonij in seveda laško-nemška zveza, ki se je pa zadnje čase radi Avstrije precej ohladila. -o--- Relif na podpora Voditelji C. I. O. organizacije v Clevelandu trdijo, da je relif-na podpora v Clevelandu primeroma mnogo manjša kot pa enaka podpora v New Yorku, De-troitu, Chicagu ali Pittsburghu. Povprečna družina, ki je v Clevelandu na relifu, dobiva $27.00 na mesec, dočim dobiva relifna družina v New Yorku $40.00, v Detroitu $30.00 in v Chicagu $39.00. Prometna luč Councilman 23. varde, Mr. John Novak, se je zglasil te dni v našem uradu in je povedal, da upa da v doglednem času dobi prometno signalno luč za križišče 61. ceste in St. Clair Ave., kjer se je zadnje čase pojavil nenavadno velik avtomobilski promet. Luč bo veljala §600.00. L6ndon, 12. marca. Pet odličnih delavskih voditeljev in članov angleškega parlamenta je včeraj poslalo ruskemu diktatorju Stalinu zahtevo, da preneha z nadaljnim prelivanjem krvi v Rusiji in vpelje pravično vlado. Omenjeni poslanci predstavljajo skrajno levo krilo angleškega delavstva. Označili so sedanjo rusko vlado pod Stalinom kot strahovlado, ko nihče ni več varen svojega življenja v Rusiji. "Mi nikakor nismo prepričani, da je le trohica resnice v obtožnicah. ki so bile dvignjene proti Zinovjeju, Kamenovu, Bu-harinu, Rikovi in proti ostalim obtožencem, ki se sedaj nahaja- jo pred sodnijo," so pisali angleški delavski voditelji. '"Ako bi bile obtožbe v resnici pravilne, tedaj bi morali priznati, da je nekaj radikalno narobe v ruski revoluciji, ki je ustvarila tako degenerirane tipe in to ravno pri voditeljih komunizma. "V Rusiji danes ni nobene delavske zavesti, delavske pravice, pač pa prevladuje barbarska krivica. Ruska vlada naravnost sramoti delavsko zavest vsega sveta s svojo nezaslišano krvavo vlado. "V imenu delavske pravice zahtevamo od vas, da prenehate s terorjem in s prelivanjem krvi, in zahtevamo tudi, da izprazne-te sovjetske ječe, kjer danes trpi na stotisoče ruskih delavcev." -o-- \ 16 let star oče, morilec, dobil dosmrtni zapor Antonio Liberatore, 16 let star fant, poročen, je bil v soboto spoznan krivim umora policista Bayne tekom ropa neke ga-solinske postaje v Clevelandu. Bilo je tedaj pet mladih laških fantov, ki so ropali postajo, ko jih je presenetil policist, katerega so pa roparji ustrelili. Eden je že dobil električni stol, Liberatore pa sedaj dosmrtno ječo. -o- Brat umrl Mrs. Smrekar je dobila iz Pueblo, Colo., žalostno vest, da je umrl tam njen brat Anton Uršič, p. d. Ustnikov Tone, doma iz Št. Ruperta na Dolenjskem. v Star je bil 58 let. V Pue-blu zapušča žalujočo družino, soprogo Fannie, 6 sinov in tri hčere, in sicer Jane, Olga in Margaret ter Anton, John, Louis, Fritz, Richard in Victor. V! Clevelandu zapušča dve sestri in sicer Mrs. Elizabeth Schultz, 6423 St. Clair Ave. in Albino Smrekar, 17201 Grove wood Ave., v starem kraju pa sestro Marijo Cajnik v Mariboru. Bodi ranjkemu lahka ameriška zemlja. Avtne licence Councilman 23. varde, Mr. John M. Novak, je od države pooblaščen izdajati avtne licence za 1938. Odprl je poseben urad na 6727 St. Clair Ave., kjer boste točno postreženi. Kdor želi novo licenco za avtomobil — in sleherni jo mora imeti do 1. aprila — naj se zglasi'v uradu Mr. Novaka. Delavski kandidati poraženi v Seattle, Wash. Seattle, Wash., 12. marca. Vsi delavski kandidati za razne mestne in šolske urade v tem mestu so bili pri zadnjih volitvah težko poraženi. Za župana je bil izvoljen neki Arthur Lan-gle, ki je dobil 78,650 glasov napram Victor Myersu, ki je bil delavski kandidat za župana in je dobil le 48,000 glasov. Vsi trije konservativni kandidati za mestno zbornico so bili izvoljeni z veliko večino. Enako so propadli tudi vsi kandidati za urade v pristaniški komisiji in za urade v šolskem odboru, ki so imeli podporo od C. I. O. Mesto Seattle je bilo dolge mesece prizorišče raznih štrajkov in nemirov, ki so nastali v spopadih med člani A. F. of L. unije in C. I. O. unije. Ljudje so z volitvami hoteli pokazati, da so siti nemirov in si izvolili same nasprotnike organiziranega delav-1 stva v vse urade. ---o- Vest iz domovine , Frank Dragolič je dobil iz domovine žalostno vest, da mu je 13. februarja umrla v Cerknici ljubljena mati, Uršula Dragolič, v starosti 75 let. Doma zapuščajo enega sina in dve hčeri, tukaj pa dva sina, Franka in Antona. Naj bo ohranjen dobri materi blag spomin. Avtna nesreča Pretekli petek popoldne je bil zadet od avtomobila rojak Frank Budič Sr. Nahaja se v Glenville bolnišnici. Obiskovalci so dobrodošli. "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. CJair Avenue Cleveland, Ohio ____________ Published dally except Sundays and Holidays ._ NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. _Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. «i§||^83 No. 60, Mon., March 14, 1938 "Na kateri strani barikade?" Naši kolegi pri časopisih "Prosveta," "Proletarec" in "Enakopravnost" so dobili pretekli teden strašno moralno brco od gotovih rojakov, katere je nesrečna usoda zanesla zadnje leto na špansko bojišče in morišče. Ta brca, poslana od rojakov v Španiji je bistveno potrdilo vsega onega, kar smo mi pri Ameriški Domovini pisali že vse od onega časa, ko se je začela civilna vojna na Španskem. Namreč, da sedanja Civilna vojna v Španiji ni vojna za demokracijo, kot jo razumejo demokratski narodi, pač pa izzvano klanje nedolžnega naroda od strani komunističnih diktatorjev iz Moskve! Naši kolegi nam niso tega verjeli. Eno dobro leto so napadali "Ameriško Domovino," češ, daje "fašistovska," ker ne drži z španskimi "borci za demokracijo." Mi smo se lepo smejali tem zablodnim bratcem pri raznih uredništvih in mislili svoje. "Vsak pes ima svoj dan," smo mislili, in ti psi so se sedaj oglasili tudi v uredništvih zgorej omenjenih časopisov v Ameriki. In kaj se je pravzaprav zgodilo? Nekaka "avant-gar-da" zapeljanih Slovencev, ki se nahaja na španskem bojišču, je namreč poslala uredništvom "Enakopravnosti," "Pro-svete" in "Proletarca" uničujoč protest, češ, zakaj omenjeni listi slepomišijo slovenski narod, češ, da se Španija bori za demokracijo. Zakaj ti časopisi ne povedo resnice: Špansko ljudstvo se bori za komunizem, ne pa za demokracijo. In toi na povelje diktatorjev iz Moskve, ki želijo, da postane Španija druga nesrečna Rusija! i Mi smo to fantom pri omenjenih uredništvih trobiii v uho poldrugo leto. Povedali smo jim in ponovno poudarjali, ,da se Zedinjene države nikakor ne vtikajo v špansko civilno vojno, da je vlada Zedinjenih držav absolutno nevtralna, rekli in napisali smo, da vodijo špansko civilno vojno — komunisti in anarhisti, a ogromen del španskega naroda je absolutno drugačnega prepričanja. Nam. niso verjeli kolegi pri omenjenih listih. Prijateljsko smo jim dopovedovali, toda iskali so lopar, da jih tako mogočno udari, da jim vendar končno odpre oči in pridejo k zavesti. Sicer pa kolegi pri "Enakopravnosti," "Prosveti" in "Proletarcu" niso tako trapasti, da bi trdili namenoma, da se španski narod bori za demokracijo. Dobro so vedeli, da je to hinavska potvorbin, toda omenjeni kolegi so bili preveč strahopetni, da bi izdali v javnost polno resnico — namreč, da je španska civilna vojna uprizorjena od komunistov in anarhistov. Dobro so vedeli to naši kolegi, toda strah jih je bilo to priznati, ker toliko pameti imajo še, da vedo da o komunizmu pridigati in za komunizem agitirati v Zedinjenih državah je skrajno kočljiva zadeva, in da stric Sam ne gleda kaj preveč lepo na anarhiste in komuniste! Torej priznati niso hoteli, dasi so dobro vedeli zakaj se gre. In kdo popiše jezo in razočaranje omenjenih urednikov, ko so dobili iz Španije protestno pismo, Češ, kaj vraga pišete v vaših časopisih, da se bori špansko ljudstvo za demokracijo. No, sireeee! Za komunizem se borimo, za diktatorja Stalina, in na tej strani barikade smo mi, španski borci, ne pa na strani demokracije! Tako se je sedaj stvar izčistila in vemo pri čem, da smo. Radi ali neradi, jezni in razočarani so kolegi priobčili "Na kateri strani barikade?", toda da ni preveč smrdelo, so uporabili kolegi precej začimbe s' posebnimi opazkami za dotični članek iz Španije. Zgodovinsko pribit fakt je, da sedanja španska vlada je prišla na krmilo s silo in volivno sleparijo. Kakor hitro je dobila v roke, so začeli — moriti. Nad 5,000 duhovnov, redovnikov in redovnic so na zverinski način umorili, požgali so stotine cerkev in samostanov, metali razpela v blato, morili in uničili kot moderni Diokleciani in Neroni. Špansko ljudstvo se je temu uprlo. Ker se anarhisti in j komunisti niso zlepa podali, je nastala civilna, vojna, in isti j španski komunisti in anarhisti, ki so na povelje iz Moskve; požigali in morili, so odgovorni pred vsem svetom za pokolj 500,Č00 nedolžnih španskih delavcev, ki so padli v vojni. In v takih razmerah se dobijo med nami ljudje, ki nabirajo za anarhistično špansko ambulanco med Slovenci, med našimi ljudmi, ki imajo toliko domačih potreb in zahtev, da moramo posvetiti vso energijo, da ne propademo. Toda slovenski narod je zdrav in bister. Eno leto se že vodi propaganda za nabavo ambulance za španske anarhiste, in ves Slovenski narod v Ameriki je dosedaj nabral — $700.00, živ dokaz, da je ideja takega zbiranja narodu zoperna in nasprotna. Kaj bo z ambulanco? Ena krogla pade in ambu-lanca je plonk, dočim se v Ameriki kriči že skoro dve leti:; dajte, dajte, za ambulanco? Ali so naši kolegi v resnici j obnoreli? "Na kateri strani barikade," je prišel kot mrzel curek! na naše kolege v Ameriki. Voda ie čista, črta. zaznamova-! na, in vprašanje je: ali bomo potegnili s španskimi anarhisti in židovskimi komunisti, ali pa se bomo držali strica Sama j in ameriške demokracije? Na kateri strani barikade? BESEDA IZ NARODA Razgovor z našimi trgovci Piše A. Grdina "Kje so pa naše pionirke?" mi je nekdo zabrusil v obraz.' "Kaj vidiš samo moške? Dosti je tudi pionirk, tudi te naj bodo opisane." "Že prav," sem rekel, "toda ženske opisovati ne gre tako lahko. Z možem skupaj že gre, toda same pa prav nerade povedo, zlasti pa še—koliko so sta- j re." Je pa resnica, da zaslužijo ženske, da se jih opiše. Ženske ; več vedo o zgodovini življenja, ker so imele več prilike biti z družino in hišo, medtem ko so bili možje večinoma na delu. Prav vesel sem bil, ko sem imel priliko razgovarjati se s pionirko, katera danes nadkri-ljuje mnoge druge, bilo to v letih ali v izkušnjah življenja. Danes bomo slišali o Mrs. Apo-loniji Lah, posestnici v znanem West Parku, kjer se Lahova družina nahaja že nad dvajset let. Ko se je na tej zapadni strani mesta pričelo prodajati zemljišča za naseljevanje našim ljudem pred nekako dvajsetimi leti, se je tudi družina že več let pokojnega Alojzija Laha preselila v West Park. Naselila se je na zelo lep kos zemlje ob glavni cesti. Hišna številka je 4738 W. 130th St. Njih dom z velikim vrtom se nahaja med dvema cestama, ena ob vsaki strani. Pročelje hiše je ob glavni cesti, ki se je prej imenovala Settlement Rd., sedaj pa zapadna 130. cesta. Življenjepis Mrs. Lah in njene družine se pričenja tam na Notranjskem, 'odkoder sta dospela v Ameriko pred kakimi 45 leti. Ran j ki njen mož Aloj- j zij Lah, ki je preminil pred 16. | leti, je bil doma od Blok. V Ameriko je dospel leta 1892. | Umrl je pa leta 1922. Naj blagij mož v miru počiva. Bil je eden f prvih slovenskih trgovcev v Clevelandu in res pravi pionir. Mrs. Apolonija Lah je doma pa iz Hudega vrha, fara Bloke, 1 po domače Jernejeva; po očetu ; se je pisala Lavrič. V domovini ima še brata Antona, ki ima državno službo v Beogradu. Mrs. Lah je dospela v Ameriko leta 1893. Verno, da so bili takratni časi težki. Saj so nam tako pravili tudi drugi pionirji. Ko sta se imela poročiti, še ni bilo sloven- j ske cerkve tukaj. Takrat so se ' naši pari zatekli k Nemcem, pozneje k Slovakom, dokler si sami niso ustanovili fare. Poročila sta se Lahova v cerkvi sv. ( Petra, ki je bila najbližja nemška cerkev, kamor so tudi otroci naših družin takrat hodili v farno šolo. Našim ljudem je bila znana takrat edina tovarna, znana "koksovna" na vznožju 62. ceste. Sicer je tovarna tam še da- j nes, toda obratuje na drugačen, i moderen način. V tistih časih , ^ 1 so morali močni in junaški mož-. je z dolgimi drogovi mešati si-1 len ogenj v globokih pečeh. Že j samo gledati to zemeljsko pe- j klo je bilo človeka groza. To ve k tudi pisec teh vrstic, ki je kar j bežal od teh peči. In pri takem ' delu je delal tudi ranjki Alojzij Lah polnih deset let. In morda je bilo prav to delo vzrok, da si je ustanovil dom ne daleč od tovarne, na 1033 E. 62d St., kjer , še danes vodita trgovino Joseph | Modic in njegova soproga, ki je i hčerka Lahove družine. To je i grocerijska trgovina že od leta ! 1902. Lahova trgovina je bila ] ena prvih. Razume se, da sta ) morala pridno delati, da sta 1 imela uspeh. In uspešna sta bi- i la, to se mora reči. Mrs. Lah je bila od doma izu- i ■ čena šivilja. To ji je tudi prav I prišlo, dokler nista z možem začela grocerije. Potem je morala porabiti pa dolge ure v prodajalni, zraven pa še vzgajati številno družino. Preveč bi bilo naštevati o vseh naporih požrtvovalne gospodinje in matere. Po smrti soproga Alojzija gospodari Mrs. Lah z otroci v West Parku na obširnem posestvu. Zadnje leto je Mrs. Lah zelo onemogla in mnogo časa I prebije v postelji. Njena leta : segajo žc na 70 let. V družini ; je bilo šest sinov in šest hčera. ! Od teh jih živi še sedem, dva še neporočena. Mrs. Lah ima tukaj eno sestro, Mrs. Sober, katere opis smo že brali, kot tudi njenega soproga Franka. Mrs. Lah je izgubila starše v rani mladosti, ko je bila stara komaj 10 let. V 14 dneh sta oba umrla. Pri malokateri hiši sem našel toliko zanimanja za branje kot pri Lahovih. Mrs. Lah ima zbirke knjig in časopisov, vse v najlepšem redu in iz mnogih let skupaj. Sama je pripomnila: "Ne vem, da se človek toliko ne zanima za branje, dokler je še mlad. Koliko bi se lahko naučil. Sedaj beremo, ko smo stari in ko se nam že ni treba več učiti." Zares, Mrs. Lah mnogo bere in mnogo ve o življenju. Zelo mi je bila hvaležna, ko sem ji prinesel na ogled novo revijo "Novi svet" ter se je takoj naročila nanjo. Želimo dobri naši pionirki še mnogo let zadovoljnega življenja pri svojih ubogljivih in pridnih otrocih. —-o- Za kulturni vrt Ja, kaj pa je s tabo, da nič več i ne poročaš o prispevkih za vrt? Ali si se užabil? Tako me je , vprašala oni dan neka oseba, ter menila, da so se ljudje spuntali. : Pa ni tako, ni. Užabil se nisem, ampak preveč sem zaposlen in moral bi imeti več rok in pa tudi več neg in seveda tudi več glav, da bi opravil to, šel nabirati tja itd. Kar je pa zelo teško. če kaj ! preostane, da se odtrga in od-ščipne od časa, pa se ga uporabi za nabiranje. No in naši ljudje pa tudi prispevajo prav pohval- j no in tako tudi društva. To pot imam za sporočiti, da se je odzvalo ugledno društvo sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., ki je zopet prispevalo j $5.00 To društvo je največje ' žensko društvo pri K. S. K. J. in je že nam velikokrat z prav velikim darom priskočilo na pomoč, tako tudi to pot. Prav velika hvala Magdalencam za njih 'velikodušnost in pa zavednost. Mislim, pravo zavednost, ne kako našemljeno, pač *pa izrazito zavednost. In za tem, kdo se j priglasi? Oh, zopet ženske! In sicer Klub slovenskih vdov, ki so nam že dostikrat takole kaj j dale iz blagajne in tudi to pot j ! odrinile $5.00. Ne vem, kako bi! j njim bolj voščil? če bi rekel, da j j vsaki enega brhkega fanta, bi se ! j jim morda zameril in jaz se pa I nerad zamerim takim ženskam | kot so pri Klubu slovenskih i vdov. Dasiravno je trdila zad-; njič Mrs. Brezovar, ki je tajni-I ca pri tem klubu, ko mi je prinesla tisti petak, da so tam še prav brhke vdove. Vem, vem in rad vrjamem; dobre in zavedne žene so, katerim želim prav mnogo napredka, bodisi v tem ali onem oziru. Ziadnjič sem poročal o Antonu Goliču iz West Parka, ki me je uverjaval, da sigurno dobim še $1.50, da bo skupaj $5.00, in to pot jih je dal. Sem bil že v skrbeh, če te na bo nič okrog, da bi ti da, je rekel Mr. Golič, ki živi na 11930 Kirton Ave. In Mrs. , Amalija Škoda na 13208 Wain- : fleat Ave., West Park je deja- ; la; ti, čakaj no, bom pa še jaz tako rekla, kot je rekla tista, ki je dejala: na, nazaj pojdi dobiš $1.00 za Kulturni vrt in potem se je pa premislila in dala kar $2.00. Jaz sem mislil, da bo potemtakem tudi Mrs. škoda dala kar $2.00, pa je dala $3.00 in poleg tega slovesno izjavila, da $2.00 še sledita, da bo $5. Seveda, je rekla, da se to zapiše na ime njenega soproga Antona in njo, Amalijo. Medtem pa stopi v sobo Anton škoda in žena mu hiti praviti, da je dala za vrt. I kaj ti bo pa vrt nucov, je dejal Mr. škoda s takim glasom kot bi hotel reči: prav si napravila. Veš ti Tone, jc dejala potem Mrs. škoda, da bova šla večkrat tja sedet. A, tako! No, potem pa že, pravi Mr. škoda. Mrs. Ella Starin 1209 E. 176th St. je tudi dejala, da mora še primakniti $1.00, četudi je že dostikrat dala. Ona je bila jako agilna ko je nabirala za vrt in je ie precej nabrala. Jože Turk 1364 E. 68th St. je tudi dejal, da ne gre tako, da ne bi zopet primaknil $1.00, da bo prej plačano. Prav takega mnenja je bil Frank Legan 3619 E. 80th St., ko je trdil, da ga strašno veseli tak lep napredek in pa da župan pride sem na to slavnost, ter je primaknil $1.00. Neka zelo dobra oseba, ki je že dala za vrt, je dala to pot $3.00, prej pa že $7.00. Ampak imena ne deni v list. Velja! Prav enako se je izrazila ena oseba, ki je dala $1.00, s pripombo, da se ne da v list. Mrs. Jennie Pust, blagajni-čarka collinwoodskega okrožja in požrtvovalna delavka za vrt je prinesla $2.00, katere je dala Fr. Verhovec 16207 Grayton Ave. Tiho bodi pa piši, je dejal Mr. Anton Levstik, 9408 Columbia Ave. ter mi dal še $1.00, s pripombo, da bo prej plačano. On je že večkrat prej dal in je sedaj rekel, da ker bo pa taka slavnost in da pride sem ljubljanski župan, da bo pa še primaknil. To pa to, je dejal Mr. Levstik, to me pa hudo veseli tak napredek, živijo! Tako gre naprej in obeta se, brez pretiravanja rečeno, zelo velika slavnost. Od vseh strani prihajajo poročila, da pridejo takrat rojaki sirom Amerike v Cleveland. Kar v naprej nam zagotavljajo; pridemo za to, ker pride ljubljanski župan. No in kaker se poroča, da pridejo celo iz Washingtona ta velike glave, potem veste, da bo velika stvar. Naj,' kdo verjame ali ne, stvar bo velika. To pričajo izjave in pisma, ki jih imamo na rokah iz drugih naselbin. Opozarja se vse, ki imate narodno nošo, da jo dobro sfiksate in uredite, da bo res slovenska narodna noša, v kateri bodo zlasti udeleženci v slovenskih narodnih nošah predstavljali veličino našega slovenskega naroda, ki zasluži javnega priznanja za svoje kulturno delo. Bodite uverjeni, da razočarani ne boste, kot niste bili do sedaj. V tem pa, kdor še kaj 1 mere prispevati, je prošen, da | prispeva, ker kmalu bomo lah-! ko rapisali: Plačano! t Vsem darovalcem, sotrudni-j kom in našim zavednim Sloven-i cem in Slovenkam pa najlepša hvala za velikodušno podporo in Bog plačaj! Jože Grdina. -o- Iz domače vasi Zvonček kima na ravnini, pravi, da pomlad bo kaj, meni se bude spomini iz dragih, rodnih tal sedaj. Pridi ljuba pomlad, pridi, rada bi v mladosti raj; srce naj vas, dragi, vidi, vidi moje sreče kraj. Veliki, zeleni, smrekov gozd obkroža mirno in tiho dolinico tam doma, kjer si jjrav po sestri nsko v roke sežejo tri naše župnije: Sv. Benedikt v Slov. goricah, sv. Lenart in sv. Ana. Po dolinci pa žubori srebrn potoček, kjer postavlja mline ob potoku srečni, brezskrbni pastirček, ki pase čredo ter uka in peva lepe naše pesmi, pesmi sreče. Srečna leta! Srečni spomini mladostnih dni. . . V veselju gozda, v tem lepem kraju naših Slovenskih goric, stoji med gostimi drevoredi sadnega doma velika, močno zidana kmečka hiša. To je dobro znana domačija globoko verne in zavedne Žem-Ijičeve družine. Naj napišem dogodek, ko so še Žemljičev stari oče župa-novali v našem kraju, v naših Žicah. Pripomnim pa v čast dobri Zemljičevi družini, da imajo na svojem posestvu, ob potu, ki vodi od sv. Ane k sv. Trojici, postavljeno lično kapelo, posvečeno presv. Devici. Tam se zbirajo ob nedeljah zvečer naši dobri vaščani ter tam molijo dobri ljudje naših zavednih Slovenskih goric, tam moli naš narod sv. rožni venec. Naše Marijine pesmi se glase takrat daleč na okrog ter lahko potrdim: dober in pobožen je narod naših Slovenskih goric. Potrdim tudi, da je pri Zemljičevi hiši že od davnih dni globoka vernost in narodna zavest intabulirana. Takrat, ko so še županovali kot postaven, krepak mož naš Žemljičev stari oče, so imeli navado pogledati ob nedeljah po posestvu, kako kaže grozdje, kako kaže sadna letina. Šli so kaj radi po lepem drevoredu proti hribčku, kjer je bil vinograd, a ob obronku sta stali dve veliki črešnji, katere so pravkar zorele. Bilo je v nedeljo popoldne, ko počasnih korakov korakajo Žemljičev stari oče proti čreš-n j am ter čudeč se opazijo, da stoji pod drevesom krošnja s krožniki in pa palica. Med gostim vejevjem pa začudeni opazijo, da sedi na veji kroš-njar Tine, kateri je bil pač dobro znan po našem kraju, po svoji izvanredni žaljivosti, katero je povsod stresal. Opazili so Žemljičev stari oče tudi, da je odlomljena debela veja. Takrat pa v nagli jezi napravijo dedek Žemljič nepremišljen korak, pozabijo na pri-zanesljivost in usmiljenje do dobrega znanca Tineta. Prevrnili so koš s krožniki, kateri so močno zarožljali po travi. Ko pa krošnjar vidi škodo, je bil naglo ko veverica na tleh. Pograbil je po bliskovo svojo palico ter udaril Žemljičeve-ga starega očeta za odškodnino. Žemljič pa so se zavedali svoje županske časti in moči, pa niso bili nič veseli takega plačila za črešnje in škodo ter so v strogo vprašali: "Ali veš, Tine, koga tepeš?" Krošnjar pa, oropan svojega bogastva, počasi, *pa s togo-to tolmači: "O, presnet vem, vem kaj tepem!" Se" mogočno udari na prsa, pobere krošnjo in odhiti. Ljudje pa so pripovedovali, da se je krošnjar Tine na večno ogibal dobrih Zemljičevih. Stari oče so obžalovali naglost, a Tineta so težile črešnje. Pozdravljen bodi kraj mi v domovini, pozdrav pošiljam vsem domov. Vaša Marija Kurnik -o-- zahvala V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav lepo zahvalimo vsem našim prijateljem in darovalcem, ki so pripomogli do boljšega uspeha maškaradne veselice Ženskega kluba Slo- : venskega doma na Holmes Ave., dne 26. februarja. Kljub : slabim delavskim razmeram in ( raznih veselic, ki so se vršile po naselbini istega dne, so nas po-' i setili številni prijatelji in delni-1 čar ji Slovenskega doma, kar 11 znači, da ste nam dali z vašo : prisotnostjo novega poguma za skupno sodelovanje, za kar fflB vsem najlepša hvalai Posebna hvala gre našim slovenskim trgovcem, ki so darovali razne nagrade za maškare, obenem jih priporočamo rojakom, oft| svoje potrebščine pri njih kupu' jejo. Darovali so sledeči: Gubane Dry Goods, Ogrin Dry Goods, Sepic Hardware, Acme Dry Cleaning, Collinwood Dtf Cleaning, John Asseg Grocery. Leo Kaušek Grocery, John Dre' nik, John Terček, Four Corner Tavern, Louis Mrmolja, LaPu" Barber Shop, Margie's Beautf Shop, John's Bakery, Fra«k Marzlikar, Glenville Dai«'1 Frank Laurich. Ves dobiček gre za kuhinjsko opravo in domove potreb' ščine. še enkrat hvala vseml% vso vašo naklonjenost in se PrI' poročamo še v nadalje. ženski klub S. D- -o- Članicam društva št. 24 SD* Znano vam je že, da je to le'0 konvenčno leto. Zato je potrebno, da razmotrivamo in kaj ristnega ukrenemo v prid dru štva in Zveze. V to svrho je vaZ no, da se v prihodnjih mesec1 udeležujemo društvenih sej. je našega društva so vsak treW' torek v mesecu. Vljudno s vabljene že na to prvo važno^ jo, ki bo v torek 15. marca 0 7 :30 zvečer. Nobeni se ni tr®^ izgovarjati, da "brez mene do že opravile." Vse imalfl enake koristi in enake dolž"0" sti. Sestrski pozdrav, r Frances Petrich, tajnica- -o- kakšen je vaš praln^? V današnji številki vid'^j oglas Mandel Hardware, 1**' j Waterloo Rd., ki nudijo v PrM dajo fine Maytag pralni^ 1 Maytag električne lika^! Stopite k Mandelnu, kjer va jj bodo razkazali te fine sti'0^ Na vašo željo vam bodo P1"'1'^ ljali stroj na dom in vam til hO' zastonj demonstrirali, da se ste na lastne oči prepričali' ^ l ko imenitno ta stroj deluje- j Hišni gospodarji pač skrbIJ^ da je avto dobro namazan, je motor v najboljšem sta11^ ampak kar se tiče pa pranJa likanja, je pa zadeva hišne » spodinje, ki se muči, če pra'"1 ali likalnik ne defil prav. ^ Z modernimi pralniki 111 , gospodinja nobenih skrbi. ^ so tako perfektno narejen'- j vam služijo leta in leta, ne jih bilo treba kaj popravlja*1' y Zato pa, če imate slab P^, nik doma, stopite k Mandej, in si oglejte novi Maytag P1^ nik. Gotovo se vam bo dopa I t da ga boste kupili. -°- -tar"' —Na Krki je umrla v st» ■ sti 82 let Marija Zupane r Adamič, mati župnikov Andreja in Alojzija. Če verjamete al'jgj "Ti, kaj bi ti rekel, ki si ^ močno kunšten, kaj mora a ^ kat najprej napraviti, novega klijenta?" . ^ "Veš, po mojem mnenju j lo njegovo prvo delo, da njega denar." A u.01 "Kaj se pa tako kislo o ^ kot bi se ti o samem vrag njalo?" ji* "Kaj se ne bi kislo drz^j se ne bi. Tako strašno me p zob, da je strah. Vse sem^ poskusil, pa nobena stvar " d/ maga. Izdreti ga je pa sK b„|i "Vidiš, kadar pa mene^ zob, me pa moja ženica ^ dolgo objema in P^V^V" vse bolečine nehajo, vidi , napravi tudi ti." jjo. "Saj res ni napačno to'^ \ bom pa poskusil- Ali je žena zdajle doma?" Bekdži se je vrnil in poročal; Effendi, posrečilo se mi je!" "Si ga videl?" ''Da." "Kako se ti je godilo?" "Ni bilo lahko. Deset piastrov mi boš moral dati me-sto samo pet." "Zakaj ?" "Ker sem moral svojo bi-stroumnost napenjati desetkrat huje, nego sem računal." "Kako to?" "Ko sem vprašal, ali je do-^a, so mi odgovorili, da ga ni. Toda vedel sem, da je doma, Premeteno in zvito sem dejal, ^a moram govoriti z njim, da 11111 prinašam važno novico o ?adnjih urah njegovega'brata. ■&al me je poklicati, sam je se-v svoji sobi. In ko sem ga ^gledal, sem se kar prestraši. Dolga, globoka rana se ^U je vleka od nosu pa črez kvo lice. Neprestano si jo je Spiral." "Si ga vprašal, kje je dobil tisto rano?" "Seveda. Dejal je, da mu je Padla sekira z žreblja na šteti in mu presekala lice." "In potem te je vprašal, kaj imaš sporočiti?" "Da. Dejal sem mu, da nje-Sov brat še ni bil čisto mrtev, smo ga polagali na nosilni-c°, da je še enkrat vzdihnil." "Druga nič?" "Ali mar ni bilo dovolj? Bi «aj bil svojo rahločutno vest obtežil s še večjo lažjo —? Tisti vzdihi j a j mi bo angel poslednje sodbe že odpustil. Ce bi bil rekel, da se je rajni Cu-rak z dolgim nagovorom poslovil od nas, bi si bil vest preveč obtežil. In tega nisem hotel." "Hm —. Sila rahlo vest imaš —! Le čudno, da te tisti-krat ni vest pekla, ko si oba-dva Aladžija vrgel v Sletov- sko —. Sicer pa nisem naročil, da moraš lagati! In deset piastrov mi je le preveč za eden sam vzdihljaj!" "Tebi —? Odličnemu, slavnemu možu, učenjaku in modrijanu—? Da imam tvoj značaj, tvojo dobrosrčnost, petdeset piastrov bi si privoščil!" "Jaz sebi tudi!" "Mislim, sebe, ne pa tebe! In razen tega ti moram še Povedati, da se obisk ni končal tako mirno in nedolžno, kakor si misliš!" "Kako pa?" "Razjezil se je planil na noge in grdo zaklel. Poskrbel bo, 3e dejal, da bom tudi jaz vzdihnil, in sicer izdatno. Drugo si lahko sam misliš, kako 3e bilo —." "Ničesar si ne morem sam Misliti. Položaj mi ni tako jasen, kakor se ti dozdeva." "No, pošteno me .je nabil, kakor pravimo v navanem življenju. Pa mirno sem vtaknil udarce v žep, v znak svoje vdanosti do tebe." "So bili krepki, tisti udarci?" "Zelo!" "Me veseli!" "Mene pa ne. Izdatno mero Zdravil bom rabil, da se ozdra-vim. Z raki j o si bom moral drgniti boleče ude telesa, s pi-y°m si bom moral hladiti du-80 in večjo količino pečenke bom moral pojesti, da si okrepim oslabelo prožnost in gib-Čnost telesa." "Bojim se, da ne boš "uporabljal samo za drgnjenje —. In Sibčn^st telesa se ti bo koj vr-^la, če se kar sedaj le in nemudoma pobereš odtod!" "Effendi, deset piastrov —!" Segel sem v žep. Tule imaš pa izgini!" Globoko se mi je poklonil. 'Effendi, tvoje besede so ža-•)1Ve> pa tvoja dejanja jih omiljujejo. Osvojil si si vso mojo dušo in vse moje srce in moje ledvice dihajo nežno naklonjenost in vdanost do tvojega milega, dobrotnega značaja!" "Glej, da se pobereš odtod, policaj! Sicer te naučim, kako se pri nas skače!" Segel sem po biču in nemudoma je izginil. Skrbna in strokovna preiskava je dognala, da so koštru-ni pečeni. Treba jih je bilo razdeliti. Da se izognemo prepirom, je Halef prevzel razre-zovanjp in razdeljevanje. Na razkosanje se je izvrstno razumel. Za kose pa so srečali. Nam so poklonili "najsočenej-še in naj nežnejše" dele, tiste nad repom. Pa za svojo osebo sem pečenko hvaležno odklonil, in sicer zato, ker so vaški paglavci prav te dele najčešče oblizovali. Najlaže so jim namreč prišli blizu. Sicer pa se je handžija res potrudil ter nam postregel z obilno in za balkanske razmere res dobro večerjo. Zadovoljen sem bil z njim. Ko so koštruni brez sledu izginili v lačnih ustih zbigan-skih junakov in njihovih žen in otrok, se je postavila vojaška godba v kot dvorišča ter zaigrala za ples. Plesa vam ne bom popisoval, ker se enostavno popisati ne da. Samo moški so plesali, šele proti koncu so se plesa udeležile tudi ženske. Razen enega para, ki je vsaj za silo dobro plesal, so vsi drugi samo skakali in se pačili, da ni bilo vredno gledati. Tudi peli so, samospeve in zbore. Samospevi so bili otožni, pa vsaj melodijozni, zbori pa so bili večinoma enoglasne bojne pesmi, tulili so in kričali, da bi si bil najrajši ušesa zamašil. Oboje, petje in ples, je spremljala vojaška godba. Kadar sta spremljala samospeve gitara in gosli, se je še dalo poslušati, kadar pa je imela vodilno besedo zurna, ali pa že celo piščal in boben, pa bi bil najrajši ušel. K plesu je udarjal takt večinoma boben sam. Krojaček A frit. Krog polnoči je prišel samoten popotnik in prosil za prenočišče. Majhen, mršav človek je bil, staro, koščeno mrho je jezdil, sestradano, se je zdelo, in izmozgano. Govoril je na dvorišču s handžijem in odpeljal svoje kij use nekam za hlev. Handžija pa je prišel k meni in me uslužno vprašal, ali potrebujem za drugi dan spremljevalca in kažipota v Skoplje in da nam ga lahko oskrbi. Njegova ponudba se mi je koj zdela sumljiva. Ko sem prisluškoval pri Dere kulibi, sem čul, da nam bo-da poslali na vrat nekega Su-efa, naj premetene j šega človeka iz svojih vrst, ta da bi jim nas naj spravil v roke, ako bi ušli zasedi ob robu gozda na potu v Zbigance. Seuf da dobro pozna pot v Skoplje in še dalje v Šar planino. No, zasedi v gozdu smo se srečno umaknili. Suef bi torej moral nastopiti. Ali je bil mršavi človek s svojim še bolj mršavim klju-setom Suef —? Verjetno je bilo, da se nam bo na večer pred odhodom pribižal in vsiljeval za vodnika. Handžijeva ponudba mi je bila sumljiva, previden sem moral biti. Preden sem ga vzel za spremljevalca, sem moral •poizvedeti, kdo da je in odkod. Vprašal sem handžijo: (Dalje prihodnjič) 1938 MAR 1938 Sn Mo Tu |We| Tb| Fr i Sa L JLL) 2 L3J ra- 5 16 71 8 10 171 il 12 !l3 114! 15, 16] 18 19, (20 211 22 231 24 25 26| 127 28' 30 3ll| '1 i KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV april 3.—Pevski zbor Slavčki, spomladanska igra v avditoriju S. N. Doma. 10.—Jugoslovanski pasionski klub, Pasionska igra v avditoriju S. N. Doma. 17. — Koncert mladinskega pevskega zbora "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 17. — Slovenska mladinska šola SND, prireditev ob zaključku šolskega leta v avditoriju S. N. Doma.' 23.—Baseball klub društva Mir št. 10 SDZ, ples v S. N. Domu na 80. cesti. 23.—23d Ward Democratic Club, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 23.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi velik ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 24.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi plesno veselico ob priliki 11-letnice društva. 24.—Dramsko društvo Abra-ševič, predstava in ples v avditoriju S. N. Doma. 24.—Koncert društva Planina v S. N. Domu v Maple Hts. 30.—Slovenska Ženska Zveza, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 30.—Društvo Ložka Dolina, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma. maj 1.—Pevsko društvo Lira priredi spevoigro v šolski dvorani sv. Vida. 1.—Zbor Slovan priredi koncert v Društvenem domu na Re-cher Ave. 1.—Društvo sv. Štefana št. 224 KSKJ priredi plesno veselico v šolski dvorani sv. Pavla na 40. cesti in St. Clair Ave. 1.—Koncert pevskega zbora "Cvet" v dvorani na Prince Ave. 1.—Društvo Pioneers IIBZ, prireditev v obeh dvoranah S. N. Doma. 1.—Podružnica št. 10 SŽZ priredi Materinsko proslavo v obeh dvoranah Slovenskega doma na Holmes Ave. 7.—častna straža SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 8.—Ilirija Junior High pevski zbor priredi koncert v po-čast materam v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8.—KSKJ Ohio Boosters ke-gljaška liga, plesna veselica v S. N. Domu. 8.—Mladinski pevski zbor "črički" priredi spomladanski koncert in materinsko proslavo v S. N. Domu na 80. cesti. 8.—Podružnica št. 41 SŽZ obhaja osmo obletnico in materinsko proslavo v S. D. Domu na Waterloo Rd. 8.—Mladinski pevski zbor škrjančki priredi Materinsko proslavo v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 14.—Podružnica št. 47 SŽZ priredi Materinsko proslavo v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 14.-15.—Jugoslovanski kulturni vrt, prireditev v avditoriju in spodnji dvorani S. N. Doma. 15.—Slovesno praznovanje desetletnice Slovenske delavske dvorane na Prince Ave. 21.—Društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi plesno veselico v Knausovi dvorani. 21.—White Motor Union Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma. 22.—Pevsko društvo Lira priredi spevoigro v šolski dvorani sv. Vida. 22.—Pevski zbor društva Zvon priredi pomladanski kon- cert v S. N. Domu na 80. cesti. 28. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ obhaja 25-letnico obstanka v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. 28., 29., 30—Prireditev novega Slovenskega doma v Eu-clidu v domovih prostorih. 28., 29., 30. — Praznovanje 11-letnice obstanka skupnih društev fare sv..Vida, na prostorih stare cerkve na Norwood Rd. in Glass Ave. 29.—Mladinski pevski zbor Kraljički v Maple Heights priredi koncert v S. N. Domu, Maple Heights. 29.—Društvo sv. Ane št. 150 KSKJ praznuje 25-letnico društva v S. N. Domu na 80. cesti. junij 5.—Desetletnica podružnice št. 21 SŽZ v Jugoslovanskem narodnem domu v West Parku. 5.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ, piknik na Pintarjevi farmi. 5.—Bliss Coal Co. ima piknik na Stuškovih prostorih v Wickliffe, O. 12.—Pevsko društvo Zvon priredi letni piknik na prostorih Maple Gardens. 12.—Društvo sv. Križa št. 214 KSKJ priredi piknik pri Zornu na Bradley Rd. 12.—Slovenska godba Bled priredi izlet na Stuškovo farmo •/ Wickliffe, O. 19.—Društvo Združeni bra-:je št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu. 19.—Društvo Na Jutrovem st. 477 SNPJ, piknik pri Joseph Zornu na Bradley Rd. 26.—Podružnica št. 49 SŽZ-ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu. julij 3.—Društvo Danica št. 34 SDZ ima piknik na Joe Zorn prostorih na Bradley Rd. 3.—Piknik Mladinskega pevskega zbora Slavčki na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 10.—Zadružni piknik na Mo-čilnikarjevi farmi, ali piknik Slovenske zadružne zveze. 10. — Piknik mladinskega pevskega zbora Kanarčki na Zornovi farmi. 10.—Pevski zbor Sloga priredi izlet na Stuškove farme v Wickliffu. 17.—Zbor Slovan ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 17.—Društvo Vrtec št. 11 SSPZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffu. 24.—Klub slovenskih groce-ristov 'in mesarjev ima piknik na Pintarjevi farmi. 24. — Društvo Brooklynski Slovenci št. 48 SDZ priredi piknik na Zornovih prostorih na Bradley Rd. 24.—Društvo Washington št. 32 ZSZ ima piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. 31.—Piknik skupnik društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi. 31.—piknik skupnih društev fare sv. Lovrenca na cerkvenih prostorih v Maple Gardens. avgust 7.—Piknik župnije Marije Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. september 10.—Društvo Clairwoods št. 40 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 11.—Samostojna Zarja, 10-letnica, opera v avditoriju S. N. Doma. 12.—Pričetek konvencije S. D. Zveze v avditoriju s. N. Doma. 21.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma. oktober 1.—Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 15.—častna straža SDZ ima plesno veselico v avditoriju S. N. Doma. 23.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma. 22.—23d Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma. 29.—Društvo Carniola Tent 1288 TM, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma. 30.—Jesenski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti. 30.—25-letnica Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave.; program popoldne in zvečer. november 20.—Podružnica št. 25 SŽZ priredi ples in igro ob priliki desetletnice obstanka. Prireditev se vrši v S. N. Domu na St. Clair Ave. december 31.—Društvo Zvon priredi zabavni večer v S. N. Domu na 80. cesti. IZ PRIMORJA —Že ponovno smo poročali, kako se posamezni pregnanci vračajo z južno-italijanskih otokov in krajev nazaj domov. Bili so amnestirani deloma o priliki obče amnestije ki je bila lani v zgodnji pomladi odrejena v proslavo rojstva presto lonaslednikovega sina, deloma v okviru posebne amnestije za pregnance iz Julijske Krajine, ki jo je odredil Mussolini 25. marca preteklega leta, ko sta bila v Beogradu pot,-pisana politični in trgovinski sporazum med obema državama, končno pa še v okviru druge posebne amnestije za pregnan