Leto XXm., št 240
LjnMjaiia, nedelja H. oktobra I943

UptavniJtvo: Ljubljana, Puccinijeva uHc« 5.
Telefoo fe. 31-22, 31-23. 31-24
Inseratm oddelek: Ljubljana, Puccinijeva uli-
ca 5 — Telefon 5t. 31-22 do 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42
Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
... ■ /v-
poocdtijka Naročnioa zsaia mctečoo Lir 1».—% vključno t »Pooedeliskim )» tromc Lit 36.50.
Uredniitvo: IJoM)asa, Pnconijera ulici ker. 5.
ker. 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se b« vračalo.
Neue Abwehrer£olge im Sfiden der Ostfront
Luftvvaffe lahmt Stosskraft der Sovvjets siidostlich Krementschug — In *wel Tagen an der Ostfront 218 Sowjetpanzer vernichtet— 48 schwere Terrorbomber in der vergangenen Nacht abgeschossen
Aus dem Fuhrerhauptquartier, 23. Okt
DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt:
In den Kampfen zwischen dem Asow-schen Meer und Saporoschje wurde ge-stern nach ausserordentlich hartem Ringen ein srosser Abvvehrerfolg erzielt. Dabei hat sich neben der hervorragend kampfen-den Infanterie unsere Artillerie besonders bevvahrt.
Im Einbruchsraum siidostlich Krementschug hat die Luftwaffe durch wiederholte schvvere An«rriffe starker Kampf- und Nahkampffiiegerverbande die Stosskraft der Angriffsverbande und die Truppenbe-vvegTingen der Sovvjets in starkem Aus-mass gelahmt. Es kam gestern in diesem Raum nur zu ortlichen Infanterie- und Panzerangriffen. Sie vvurden unter Besei-tigung vcriibergehender Einbriiche in har-ten Kampfen abgcvvehrt.
Ein Gesrenangriff warf feindliche Krafte troitz hartnackigen Widerstandes, weit zu-ruck. Unsere Angriffspitze stiess dabei in feindliche Marschkolonnen und belegte Ortschaften vor und fiigte dem Feind hohe Verluste zu.
In der Dnjepr-Schleife siidostlich Kiew nnd im Raum nordwestlich Tschcrnigow vvurden zahlreiche sovvjetische Angriffe in schvveren Kšimpfen abgeschlagen.
Westlich Smolensk setzte der Feind bei-derseits der Autobahn nach unsrevvohnlich heftiger Artillerie-Vorbereitung seine
Durchbrnchsversuche fort. Gegen mehrere feindliche Einbriiche in unsere Front ge-wannen die Sofort einsetzenden deutschen Gegenangriffe trotz erbitterten feindlichen Widerstand einen Teil des verlorenen Ge-landes vvieder zuriick.
In den letzten beiden Tagen wurden an der Ostfront 218 Sowjetpanzer abgeschos-sen.
Von der suditalienisehen Front werden ausser reger beiderseitigar Aufklarungs-tatigkeit keine Kampfhandlungen von Be-deutung gemeldet.
Starke Verbande deutscher Kampfflug-zeuge bombardierten den feindlichen Nach-schubhafen Neapel und verursachten durch Treffer auf Kaianlagen, Schiffsliegeplatz^n, in Lagerhallen und Materialstapel gresse Brande und erbebliche Schaden.
Im ostlichen Mittelmeer griff die Lnft-waffe mit starkeren Kraften einen Insel-stutzpunkt des Feindes an.
Britische Bomberverb»nde flogen in der vergaaigenen Nacht in Mittel- und Sud-westdeutschland ein und fiihrten vor allem einen schweren Terrorangriff auf die Stadt Kassel, tvo Zerstorungen in WohnvierteIn angerichtet wurden. Unter der Bevolke-rung entstanden Verluste. Luftverteidi-gungskrafte vernichteten nach bisher vor-liegenden Meldungren 48 schwere Bomber.
Deutsche Kampfflugzeuge bombardierten in der vergaingenen Nacht wiederum Ziele im Stadtgebiet von London.
Novi obrambni uspehi na jisgu vzhodnega
topšča
letalstvo je ohromilo sovjetsko udarno moč južnovzhodno od Kre-menčuga — V dveh dneh je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 218 tankov — V pretekli noči je bilo sestreljenih 48 težkih terorističnih
bombnikov
Fiihrerjev glavni stan, 23. okt. DNB.
Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objav-lja:
V	bojih med Azovskim morjem in Za-porožjem .je bil včeraj po izredno težkih bo.jih dosežen velik obrambni uspeh. Pri tem se je poleg izvrstno se bojujoče pehote odlikovalo posebno topništvo.
Na vdornem področju južnovzhodno od Kremenčuga je letalstvo s ponovnimi težkimi napadj močnih skupin bojnih letal in letal za boje iz bližine zelo ohromilo napadalno moč napadaječih oddelkov in gibanj sovjetskih čet. Na tem področju so bili včeraj samo krajevni spopadi pehote in oklopnih oddelkov. Po odstranitvi začasno uspelih vdorov so bile sovjetske čete v težkih bojih zavrnjene.
Lastni protinapad je kljub trdovratnemu odj>oru vrgel sovražne sile daleč nazaj. Naš iumjidalni klin je pri tem vdrl v sovražne kolone na pohodu in zasedene vasi ter je zadal sovražniku visoke izgube.
V	Dnjeprovem kolenu južnovzhodno od Kijeva in na področju severnozapadno od če migov a so bili v težkih bojih odbiti številni sovjetski napadi.
Po izredno močni topniški pripravi je sovražnik nadaljeval svoje poizkuse vdora za;;»adno od Smolenska na obeh straneh avtomobilske ceste. Kljub ponovnim so-
vražnim vdorom v nošo bojno črto In kljub ogorčenemu sovražnemu odporu so takoj izvedeni nemški protinapadi zopet pridobili del izgubljenega ozemlja.
V Zadnjih dveh dneh je bilo na vzhodnem bojišču uničenih 318 sovjetskih tankov.
Z južnega italijanskega bojišča poročajo le o živahnem obojestranskem izvidniškem delovanju.
Močne jate nemških bojnih letal so bombardirale sovražno prevozno luko Neapelj hi povzročile z bombnimi zadetki velike požare in pomembno škodo v pristanišču, v dokih, ter v trgovskih in vojaških skladiščih.
Na vzhodnem Sredozemskem morja je napadlo letalstvo z močnejšimi silami neko sovražnikovo otočno oporišče.
Britanski bombniki so prileteti v pretekli noči nad srednjo in južnozapadno Nemčijo ter s terorističnim napadom napadli mesto Kassel, kjer so povzročili razdejanja v stanovanjskih predelih- Med prebivalstvom so nastale izgube. Po doseda-njih vesteh je protiletalska obramba zbila 48 težkih bombnikov.
Nemška bojna letala so v pretekli noči bombardirala cilje na področju mesta Lon dona.
Ntsovl snscessl dlSensivi al sud del Sronte
Dal Quartier generale del Fiihrer, 23 ot-tobre. DNB. II Comando Supremo germani-co comunica:
Nei combattimenti fra il Mare d'Asov e Saporoscie ieri dopo lotta straordinaria-im-nte accanita č stato ottenuto un gran suecesso difensivo. Al fianco della fanteria eombattutasl con eccellenza ne ha fatto gran prova la nostra artiglieria,
Nella zona di penetrazione a sudest di Cremenciug la Luftvvaffe con ripetuti vio-leriti attacchi di forti squadriglie di velivoli di combattimento e di lotta da vicino in
misura rilevante aveva paralizzato la vio-lenza dell'urto di reparti attaccanti nonchfe i movimenti delle truppe sovietiche. Ieri fn questa zona si avevano soltanto attacchi locali di fanteria e carri armati. Gli stessi sono stati respinti in duri combatti. menti dopo 1'eliminazione dd brecce tempo-ranee.
Un contrattacco mai grad o tenace resl-stenza ha battuto forze nemiche lontana-mente indietro. La punta del n ostro attac-co alhoccasione urt^ in colonne nemiche in marcia occupando localitA e inflinggen-do al nemico alte perdite.
Nelhansa del Dnjeper a sndest di Kiev e nella zona a nordovest di Ciernigov nu-m«*rosi attacchi sovietici vennero stroncati in aspri combattimenti.
Ad ovest di Smolensk n nemico continna-
va su ambo i lati dell'autostrada dopo straordinariamente intensa preparazione di artiglieria i suoi tentativi di sfondamento. Contro parecchie brecce nemiche nel no-stro fronte i contrattacchi tedesehi sfer-rati immediatamente malgrado accanfta resistenza del nemico riconquistavano una parte del terreno perduto.
Negli ultimi due giorni al fronte orienta-Ie sono stati dfstrutti 218 carri armati sovietici.
Dal fronte meridionale italiano eccetta vivace attivita esplorativa da ambo le par-ti non si segnalano azioni combattive di importanza.
Forti reparti di velivoli.di combattimen. to tedesehi bomba rdavano il porto nemico di rifornimento Napoli causando con col-pa. grandi Incendi e danni considerevoli su impianti portuali, sulla rada, nei magazzi-ni e depositl di materiale.
Nel Mediterraneo orientale la Luftwaffe con forti reparti ha attaccato una base in-sulare del nemico.
sorvolavano la notte seorsa la Germanla
centrale e meridionale-occidentale effet-tuando anzitutto un grave attacco terrori-stico sulla citta di Kassel ove sono state causate distruzioni tn quartieri abitati. Tra la popolazione si ebbero perdite. Forze con. traeree rnno distrutto secondo quanto ri-sulta dalle notizie avute finora 48 bombardieri pesanti.
Velivoli di combattimento tedesehi bom-bardavano la notte seorsa nuovamente obiettivi nei pressi della cittš di Londra.
Fiihrer sprefel princa Cirila in pro£. Filova
Berlin, 23. okt. DNB. Fiihrer je sprejel 13. t. m- člana bulgarskega regentskega sveta princa Cirila in prof. Filova.
Fiihrer je imel s princem Cirilom in prof. Fi-lovom razgovoT o splošnem položaju in o vprašanjih, ki jih skupno zanimajo. Sestanka so se z nemške strani udeležili zunanji minister von Ribbentrop. generalfeldmaršal Keitel in general Jodl.
Razgovori pri Fiihrerju so potekli v duhu prisrčnega razumevanja ter jih je prevevalo tradicionalno preizkušeno prijateljstvo med Nemčijo in Bulgarijo.
Dne 19. t. m. sta princ Ciril in prof. Filov obiskala zunanjega ministra von Ribbentropa ter imela z njim prijateljski razgovor.
Maršal Rommel sprejel japonske vojaške odposlance
Berlin. 23. okt. DNB. Maršal Rommel je sprejel 21. t. m. v svojem glavnem stanu vojaške odposlance japonskega veleposlaništva pri republikansko-faSističnj vladi Italije. Daljši razgovor je pokazal veliko zanimanje japonske vlade za sedanje in bodoče operacije na vojnem področju fašistične Italije.
Nova argentinska vlada
Buenos Aires. 23. okt. DNB. Argentinska vlada je sestavljena takole: državni predsednik divizijski general Pedro Pablo Ramirez, podpredsednik in vojni minister brigaani general Edemro Favrell, zunanji minister general Er nest Gilbeit, notranji minister general Luis Perlinger, prosvetni in pravosodni minister Gustav Martinez Zevirja, mornariški minister kontreadmiral Benito Sueyro, poljedelski minister Diego Sen. Člani vlade s0 nadalje kapitan Rizarao Vago ter pisatelja Hugo Wast in C. Ajneghino,
Zgodovina izdajstva Savojskega doma
in Badoglijeve klike
Včeraj smo objavil! nvod članka lista »VoDdscher Beobachter«, t katerem se opisuje na podlagi zapiskov, listin in dnevnih beledc zgodovina izdajstva Savojskega doma in Badoglijeve klike proti Nemčiji. Danes objavljamo nadaljevanje tega članka, ki vsebnje dokazno gradivo o tem najsramotnejšem prelomu zavezništva in zvestobe, ki se je kdaj pripetil v mednarodnem življenju. To dokazno gradivo temelji na listinah in ugotovitvah vrhovnega poveljništva nemških oboroženih sil in daje polni pečat sramoti Savojskega doma in Badoglijeve klike. »Volkischer Beobachter« nadaljuje po uvodnih besedah in ugotovitvah:
Izdaja v Hrvatski
S padcem šefa italijanskega generalnega štaba generalnega poročnika grofa Cavallere v prvih februarskih dneh 1. 1943. je prvič odkrito nastopila ona kamanla, ki je, skrita za kraljevskim plaščem, agitirala ne tamo proti fašizmu, temveč tudi proti zavezništvu z Nemčijo. Mož, ki je stopil na CavalleTovo mesto, je nudil za to najjasnejši dokaz, saj je bil general Ambrosio poslušno orodje kraljevih izdajalcev. Dotlej je bil šef generalnega Štaba italijanske suhozemske vojske in je na tem mestu pripravil svojemu predniku mnogo težkih skrbi. Znova in znova je namreč poizkušal sabotirati potrebe in mere skupnega vojnega vodstva. Ne samo v Afriki, ampak tudi pri operacijah na Balkanu so se predvsem pokazale te sabotaže.
Na Balkanu je nastal namreč položaj, katerega je bilo potrebno resno razmisliti. Ne merda, da bi precenjevali delovanje srbskih in komunističnih tolp na Balkanu, ne, ampak nevarno je bilo zgolj postopanje, ki so ga zavzela italijanska poveljništva v Hrvatski k temu problemu. Na tem področju je bil odgovoren za italijansko, vojsko poveljnik 2. italijanske armade general Mario Roatta. Kot italijanski vojaški ataše v Berlinu je spoznal Roatta Nemčijo in nemško vojsko, kljub temu pa je bil še mnogo bolj nasproten zavezništvu z Nemčijo kakor njegov neposredni predstojnik v Rimu general Ambrosio. Njegova zunanjost je bila nalik zunanjosti kakega židovskega odvetnika.
Ze leta 1942., torej nad eno in pol leta pred državnim udarom, je bilo vedno očitnejše, da vooii Roatta izrecno izdajalsko politiko, katere edini cilj je bil, da prepreči kon" solidacijo hrvatske države, kar naj bi uspelo savojsko kronsko diktaturo pod vplivom di-nastično-reakcijonarnih krogov. Le-ta politika je bila vodena tudi napram Bolgariji in Gr čiji. Tako so bila V6a nemška prizadevanja za dobro sporazumevanje s prijateljsko Bolgarijo in za konsolidacijo razmer v Grčiji onemogočena.
Stalno izdajstvo Roatte
Se za časa Cavallera je Roatta odkrito izdal svojega zaveznika. V sporazumu z Am-bresijem je namreč oborožil in z italijanskim živežem podpiral srbske četnike, torej one tolpe, ki so bile napadale dan in noč iz zasede nemške čete. Ko pa je nemško vrhovno poveljništvo zahtevalo razorožitev četnikov, je na to sicer v popolnem sporazumu in v najboljši veri pristal generalni polkovnik Ca valle ro, toda general Ambrosio kot šef generalnega štaba suhozemske vojske in general Roatta sta kratkomalo sabotirala ta povelja.
Še več: Roatta je sistematsko podpiral četnike v njihovi borbi proti Nemcem, začrtane skupne operacije pa je poizkušal zavlečj ali Ambrosio ali pa so jih Italijani tako preprečili, da so izpraznili cela od njih zasedena ozemlja in jih prepustili četnikom. Roatta je odkrito priznal nemškemu poveljniku, s katerim se je pogajal, da »nujno potrebuje teh okoli 19.000 četnikov za lastne zaščitne naloge in jih ne more pogrešati«, kar ga na &ru gi strani ni oviralo, da je dopušča' najgrozo-vitejše izpade svojih čet proti srbskemu prebivalstvu. Čim pa so nemška oblastva zvedela za takšne grozovitosti. so sama ostro nastopila proti Roatti in njegovemu štabu, da so lahko preprečila vsaj najhujše izpade, saj si je nemško vodstvo v glavnem prizadevalo pomiriti to ozemlje.
S tolovaji za isto mizo
Ta razvoj je dosegel svoje prve dramatske viške, ko so odklonili italijanski generali pri operacijah nemških oddelkov proti tem tolpam v februarju 1. 1943. nemškemu zavezniku svojo podporo in so se Roatti in podložni generali vsedli s tolovaji za isto mizo in z njimi vodil pogajanja o prostem odhodu.
Roatta je vodil vse to podpiranje tolp pod geslom »borbe proti komunizmu«. Na ta na čin je poizkušal slepiti nemška poveljništva Prve skupne akcije proti komunističnim tolpam. ki jih je vodil Tito, izšolan v Moskvi za partizansko vojno, pa dokazujejo, da se je tudi pri tej borbi odločil Roatta za izdajstvo.
Roatta je ukazal povejnikom italijanskih oddelkov, da ne izvedejo svojih operacij cb času. dogovorjenem z nem^cimi poveljništvi m je tako nuail upornikom možnost umika in So se le-ti utegnili zasidrati na drugih pos'o-jankah in izpopolniti svojo organizacijo.
Razen tega si je Roatta še drznil zahtevati vključitev hrvatskih oddelkov v italijanske divizije. samo da je lahko izločil vse protisile. Prizadeval si je torej ne samo, da prepreči konsolidacijo mlade hrvatske države in jo v interesu dinastično-reakcijonarnih krogov privede do padca, ampak je že tedaj poizkušal ustvariti na Jadranu oporišče za angleško-ameriško predmostje.
Popolnoma se strinja s stremljenjem te%a italijanskega armadnega poveljnika, če je pri pogajanjih z nemškimi generali vedno znova namigaval, da je najbolje, ako prepustijo njemu vrhovno poveljstvo nad vsemi operacijami na področju Hrvatske, Črne gore in Albanije. Če bi nemško vrhovno poveljništvo, ki pa je že dovolj dobro spregledalo kovamvo tega častihlepnega, hladnokrvnega in brezobzirnega nasprotnika, sprejelo to zahtevo, por tem bi bila kmalu Hrvatska in Črm gora naravnost preplavljeni z banditi. Po dosedanjih izkušnjah pa bi Angleži in Američani z vsemi sredstvi Roatti pri tem pomagali, da bi pripravili jadransko obalo za morebitno izkrcanje.
Položaj se na Balkanu ni prav nič izpreme-nil niti potem, ko je Roatta vsled imenovanja svojega prijatelja Ambrosija za poveljnika generalnega štaba zapustil Balkan in prevzel vrhovno poveljstvo 6. talijanske armade na Siciliji. Roattin naslednik je bil namreč neki njegov podrejeni general, ki je moral skrbeti, da se bodo Roattova povelja še nadalje izvajala. To je b:l general Robotti, kj jc, slično kakor njegov prednik, skušal s tem onemogočiti skupne ncmškontalijanske operacije proti komunističnim banditom, da je sovražnika, k' je polagoma postajal nevaren, vedno znova izpuščal skozj italijanske bojne črte v nedostopna gorovja.
Dovršeno izdajstvo
Bilo je jasno, da nemško vodstvo vsega tega brez ugovora ne more trpeti. Ob koncu kcncev ni šlo pr tem le za varnost nemških čet jn Hrvatske države, temveč tudi za sigurnost evropske trdnjave na Balkanu. Ob koncu februarja sta zunanji minister in namestnik poveljništva nemškega generalnega štaba pri svojem obisku v R;mu pričela i^z-govore o vsej tej zadevi.
Čeprav se je Duce v Ambrosijevi prisotnosti nedvomno izrazil za boj proti četnikom in za njihovo razorožitev, je Ambrosio to naslednjega dne odklonil. S tem se je prvič pokazala v okviru italijanskega generalnega štaba protinemška smer, ki je obenem pred-
stavljala javno in zavestno agitacijo proti Da-ceju. Izgovor Ambrosija, da nima za predlagane akcije proti banditom na razpolago nikakih čet, ker so vse zaposlene v bojih proti banditom, in nadaljnjo izvijanje, da je boj proti četnikom ne le voja3ca, temveč tudi politična zadeva, ki zato ne dopušča določitve enakih načel pri postopanju, se je izkazalo kot očividna sabotaža nemških načrtom in ukrepov ter s tem tudi Ducejeve politike.
Ko so se slednjič pričele nemSce akcije proti četnikom, so si upala italijanska poveljstva celo groziti z represalijami proti onim nemškim oddelkom, ki bi četnike napadli. Ostala italijanska oblastva pa so sporočila nemškim poveljništvom, da bo boj proti četnikom zelo otežkcčil nemSccritalijansko sodelovanje na Balkanu. Končno je poveljnik italijanske II. armade popolnoma javno proglasil četnike za enakovredne z italijanskimi četami prav takrat, ko so jih nemške čete napadle. Mož se ni niti sramoval zahtevati takojšen odpoklic nemških čet in izročitev vseh v nemške roke padlih kolovodij; izkazalo pa se je, da so bili prav ti kolovodje plačanci Angležev in Američanov.
Ze v teh stvareh se jasno kaže odkrito nameravano izdajstvo italijanskega generalnega Štaba, ki so ga potrdili neverjetni dogodki dne 28. junija 1943 ob priliki Vidovega dne. Takrat so namreč italijanski vojaki skupno s srbskimi bandami defilirali pred njihovimi kolovodji. Italijanski general Giangreco je pod sliko bivšega kralja Petra slednjemu napil, italijansko poveljništvo pa je sestavilo poseben vlak za oskrbo z njimi sodelujočih band. Kakor je že bila prekrasna slika v biološkem pogledu izdajalskemu kralju Viktorju Emanudu zelo sličnega Giangreca med bradatimi, za več glav višjimi, do zob oboroženimi banditi. je bil ves dogodek zelo resen, ker je že dolgo pred državnim udarom dokazal dovršeno izdajstvo soojega zaveznika.
Izdaja na Siciliji
S prihodom generala Ambrosija, ki je bil z Rcatto osebno in finančno najtesneje zvezan, na čelo italijanskega generalnega štaba, je pričela vzhajati tudi Roattina zvezda. Izdaja, ki jo je vodil — nitj ne več skrito — proti nemški pomiritveni politiki na Balkanu, podpiranje in sodelovanje z banditi in vse usluge, ki jih je 9 tem na Balkanu naredil Angležem in Američanom, vse to ga je pri generalu Am-brosiju tako odlikovalo, da mu je poveril vodstvo odseka, ki je bil sovražniku najbližji, namreč poveljstvo 6. italijanske armade na Sicilji.
Medtem so težki boji ▼ Tuniziji z nadmoč-nimi angleško-ameriškimi četami že dopuščali zaključek, da postojank na severnoafriški kop-nini ne bo mogoče dolgo držati, zlasti še. ker že od umika na Akaritovo črto in še beri j od odmaknitve na postojanke pri Enfidavillu ni bilo več nikakega govora o kakem sodelovanju alj podpori italijanskega vojaškega poveljništva.
To poveljništvo je osredotočilo svoje čete daleč v zaledju m prepustilo trem nemškim divizijam borbo proti premočnemu sovražnemu pritisku. Ta kršitev sporazuma in vsako prijateljsko pogodbo sramoteča odločitev, ki je bila mogoča le z Ambro6ijevim soglasjem, ie že takrat dokazovala 6krbno prikrito, bolj ali manj nameravano izdajo, ki je bila še večja zaradi popolne enakovrednosti italijanskega vojaškega poveljništva z nemškim.
Omogočenje sovražnega izkrcanja s predajo Pantellerije in Lampeduse
Vse to je postalo še bolj očito, ko sta se popolnoma brez potrebe vdala otoka Pantel-lerija in Lampedusa. Pantellerija bi se bila lahko s svojo posaoko 12.000 mož, z močnimi utrdbami, v skale vsekanimi zaklonišči, podzemskimi letališči, municijskimi in petrolejski-mi skladišči branila mesece. Saj je njena posadka v prvem mesecu sovražnih bombardiranj iz zraka izgubila komaj 50 mrtvih in ranjenih. Kljub temu pa je poveljnik razobesil belo zastavo že takoj po padcu prvih topovskih strelov, ko je bilo sovražno invazijsko brodovje še tako daleč od otoka, da So ga komaj videli.
To strahopetno postopanje 60 skušali opravičiti s pomanjkanjem vode in municije. v resnici pa je bilo vsega več kakor dovolj. Naposled pa je bila Lampedusa predana malemu številu ameriških komandosov. ki bo se izkrcali s pomočjo gumijastih čolnov, jn ameriški dopisniki so zlobno poročali, da so jim italjanski poveljniki pritekli uslužno naproti, kakor da jim ni bila kapitulacija dovolj hitro izvršena.
S to mirno zasedbo teh dveh ©točnih trdnjav je stal sovražnik neposredno ob siciljski obali. Vsak dan je bilo treba računati z njegovim izkrcanjem na otoku. Vse je bilo odvisno od obalne obrambe. Roatta, vrhovni poveljnik 6. italijanske armade na Siciliji, je v prvih dneh svojega poveljstva na videz sicer pokazal živahno delavnost, ki naj bi dokazala, kako resno m:6li urediti obrambo otoka, ki pa se je čedalje bolj kazala kot običajen »bluff«. Posamezne luke so bile sicer res oborožene z obrambnim orožjem, ni pa bilo določenih uporabnih povelj in načrtov za italijanske čete v primeru sovražnega izkrcanja, niti ne točnih navodil o sodelovanju z nemškimi oddelki, čeprav se je nemško poveljništvo o tem večkrat razgovarjalo z italijanskim. Nikjer tudi ni bilo poskrbljeno, da bi se v izrednem primeru uničile obrambne naprave skupno s strateško važnimi postojankami v okolici.
Sabotaže na vsej črti
Še slabša je bila obalna obramba Kalabrije, ki ji je načeloval Bergamski vojvoda, član najožje kraljeve vojaške klike. Obala je bila zavarovana le s tenko črto prednjih straž.
Obrambne postojanke so obstajale iz malega Števila strojniških gnezd, kj so bila vse preveč vsaksebi in skoraj že popolnoma zastarana. Ker
[ so bila poleg tega še iz predvojne dobe, je bil njih položaj sovražniku gotovo znan. Orožje edinic obalne obrambe je bilo mnogo premalo-številno in že zastarano. Protiletalske obrambe skoraj ni bilo. Čeprav je Roatta ob koncu maja postal šef generalnega štaba v Rima, je bil vendar odgovoren za vso to pomanjkljivo obrambo.
V maju 1943, torej $e dva meseca pred izkrcanjem Angležev in Američanov na Siciliji, je ponudilo vrhovno poveljništvo oboroženih sil italijanskemu vrhovnemu poveljništvu, da bi mu zaradi bojev v Afriki in zaradi zelo verjetnega izkrcanja na Siciliji poslalo v južno Italijo kot ojačenje tamkajšnjih sil več nemških divizij. Italijansko vrhovno poveljništvo pa je zaradi napačne Ducejeve informiranosti ta predlog odklonilo.
To pa ni oviralo Roatte, da bi nekaj dni po izkrcanju, 15. julija, javnesti patetično ne objavil, da je treba Italijo braniti na Siciliji, medtem ko je dejal svojim častnikom, da je možna le obramba na črti Genova—Rimini, če ne bo Nemčija poslala na pomoč nikakih modernih motoriziranih oddelkov, ki so bili, kakor že rečeno, ponudeni maja leta 1943, a tedaj odklonjeni. Bil je torej prej pripravljen izročiti sovražniku polovico Italije, kakor pa resno poskusiti z obrambo domovine. Pri tem duhu, ki je vladal na najvišjih vojaških mestih, ni nesposobnost, ki so jo pokazale italijanske čete, nič čudnega. Če upoštevamo, da Italijani niso bili sposobni pripraviti dovolj municije za zahtevane in dobavljene jim protitankovske in obalne topove, tako da so se morali nemški letalci skoraj vsak dan pritoževati nad težavami, ki 60 že mejile na sabotažo, vidimo prav jasno, kaj vse se je tu dogajalo. Prav t teh trenutkih pa je italijansko vrhovno poveljništvo zahtevalo oa nemškega, naj mu prepusti poveljstvo tudi nad četami, borečimi se v Italiji, in to potem, ko je že prej zahtevalo od maršala Kesselringa, naj zmanjša štab svojih sodelavcev.
Ko se je 10. julija zjutraj pričelo pričakova no izkrcavanje na Siciliji, se je izdaja prvič jasns pokazala. Z izjemo nekaterih manjših italijanskih edinic se italijanske divizije v krajih, kjer so se Anglo-Američani izkrcali, sploh niso uprle, temveč so se ali vdale ali prešle k sovražniku ali pa zapustile bojišče, ne da bi uničile vojaške naprave.
Sami Anglo-Američani poročajo, da so naleteli na resen odpor šele pri nemških oddelkih. Skoraj vse divizije italijanske obalne obrambe so popolnoma odpovedale. Zapeljali so jih italijanski oficirji, čeprav neradi. »Times« poroča, da niso italijanske čete, ki so ščitile obalo, izstrelile niti enega samega strela. Z žgočim cinizmom je opisano v članku, kako so prišli italijanski častniki med izkrcevanjem od kosila tako oboroženi z belimi prti v znak svoje predaje, da se je bilo bati. da se bodo pod njihovo težo zrušili.
Neučinkovite mine pred Sicilijo
Angleški vojaški strokovnjak Liddel Hart Je ironično ugotovil, da položene mine, ki bi izkrcanje nedvomno ovirale, namenoma niso bile pripravljene za eksplozijo, ker se italijanski častniki niso dali motiti pri svojem kopanju. Morda je bolj verjetno, da je tudi to spadalo k dobro pripravljeni izdaji.
Nikakega dvoma ni, da b; bilo angle&o-ameriško izkrcanje na Siciliji za zaveznike težak poraz, če bi se italijansko vrhovno poveljniško resnično hotelo upreti in poslušati nasvete nemškega poveljništva. Naravnost mojstrski primer strahopetne izdaje je bilo vedenje poveljnika italijanskih čet v luki Augusti dne 10. in 11. julija. Čeprav ni do takrat niti en sam Anglež ali Američan napadel tega mesta, čeprav niti ni bilo izgledov za kako bo-oioče izkrcanje, je vendar italijanska posadka razstrelila vse obrambne naprave, zažgala skla-
"J.
Jf
tšadtdfevanie s 1. strani
dišča petroleja in uničila vse topove, potem ko je poprej izstrelila vso municijo v morje. Duce pa je bil napačno obveščen, da se je poveljnik Auguste odlikoval kot največji junak itaiijanske zgodovine. Ko pa je Duce po pravilni nemški informaciji zahteval cd kralja, naj kaznuje tega izdajalca, je ta to odklonil.
Nečuveno postopane badoglijev-skih oficirjev
Od tega trenutka dalje je postalo običajno, da je večina italijanskih častnikov' zapustila tvoje čete in krenila v Catanijo, da so uhajali italijanski vojaki bodisi v civilu. bodisi v modrem ali pa kar v uniformah posamič ali v manjših skupinah brez vodstva, da so bila raz-streljena cestna križišča za hrbtom nemških čet. kar naj bi otežilo njihov umik, da so ita* lijanski poveljniki letališč brez povelja zapustil" svoja letalšča in da italijansko protiletalsko topnštvo ni hotelo streljati, če so napadala sovražna letala.
Dne 14. julija so skušali ti ubežniki izročiti sovražniku Catanijo, edino oporišče v zaledju, na ta način, da so sneli italijansko zastavo. Popolnoma naravno je, če je ob tej priliki Roatta zahteval za obrambo Italije naclaljnjih osem nemških divizij, ki naj bi jih vzeli iz operativnih rezerv v Franciji, ker vendar ni bila na-paoena Francija, temveč Italija. Pri tem pa italijansko vrhovno poveljništvo niti ni bilo pripravljeno urediti osnovne predpostavke za skkdno sodelovanje nemških divizij. Vsi od angleško-ameriških letalskih napadov poškodo-
vani kolodvori, proge in mostovi &o osUB oo-
popravljeni in »o ležali kot polena na poti k nemškemu mostišču na Siciliji
Besedolomnost generala Amfaro-
sija
Pri tem pa sta zahtevala Ambrosio in Boatta takojšen prevoz angleških in ameriških ujetnikov v Nemčijo, da bi še bolj ne ob teže val i že tako težkega italijanskega prehranjevalnega vprašanja, nemški predlog, naj bi nemški pionirji priskočili na pomoč, pa je bil seveda odklonjen.
Isto velja za popravo po&odovanih letališč. Pri tem pa je postopalo na tisoče italijanskih vojakov popolnoma brez posla. Ti bi z dobro
voljo vsaj lahko opravili najnujnejša dela, če že niso bili sposobni za boj z orožjem. Vse te težave je nemško vojno poveljništvo jasno predočilo Italijanom ter izjavilo, a!a bo vsa nadaljnja nem.ska pomoč odvisna zgolj od tega, če bo končno tudi Italija pripravljena z vsemi silami sodelovati pri obrambi svojih lastnih tal. General Ambrosio je obljubil, da bo izpolnil vse nemške zahteve, izpolnil pa ni seveda nobene svoje besede. Obratno«, že prihodnjega dne je ponovno zahteval vrhovno poveljstvo nad vsemi v Italiji borečimi se nemškimi četami, »da bi lahko svobodno odločal«.
Kakšne bi bile te odločitve, naj bi se izkazalo že v prihodnjih dneh, čeprav se je izdajalska klika na vse načine prizadevala, da bi vse to zakrila. Nemško vrhovno poveljništvo pa je moralo molčati kljub temu, da je že za vse vedelo. Njegova ura namreč št ni bila pri-
2 vsakim dnem, ki je sledil rafinirano zasnovanemu zločimkemu napadu na Duceja, je postajalo pozornemu opazovalcu vse jasneje, da bo izdajstvu nad tvorcem nove Italije in nad italijanskim narodom sle oil prelom. Medtem ko so predstavniki Savojskega doma in Bado-giijevega režima zatrjevali dan za dnem zvestobo svojemu zavezniku, da, obljubljali in se zaklinjali, da bodo nadaljevali borbo na strani zaveznika proti skupnemu sovražniku, delujejo za kulisami mrzlično na organizaciji izdaje.
Že dan za državnim udarom, to je 26. julija, i z dri Badoglio patetičen proglas: »Italija drži kot ljubosumna varovalka svoje tisočletne tradicije zvestobo dani besedi.« Dne 28. julija zagotavljajo Viktor Emanuel, Ambrosio in Roatta generalfeldmaršalu Kessclringu ponovno, ne da bi jih kdo za to prosil, aa se vojna nadaljuje na strani zaveznikov. Z vsemi sredstvi premetenosti skuša izdajalska klika zbuditi vtis, da bo ostale zavezniško razmerje nedotaknjen no. Ta klika si je mislila takole: Čeprav se ne bo dalo trajno izogniti temu, da nemško vodstvo ne bi iz določenih vojaških operacij in dogodkov sklepalo na ozadje, potem naj ostane to vodstvo vsaj v nejasnem o dejanskih namenih izdajalcev. Eden prvih znakov v tej smeri je bil odpoklic dotedanjega državnega pedtajnika za mornarico, admirala Riccardija, zadnjega moža v vodstvu italijanske oborožene sile, ki je bil osumljen, da simpatizira z Nemčijo. Samo po sebi se razume, da je bil njegov naslednik brezpogojen pristaš Badoglija, to je admiral de Courten, ki je pohitel takoj po svojem nastopu obljubit najožje in naj-zaupnejše sodelovanje z nemško vojno merna-rco, v resnici pa je z njegovim imenovanjem zavzela tudi italijanska mornarica svoje mesto v okviru široko zasnovane splošne izdaje. Stor jeno je bilo vse, da bi bile vojne ladje in kri-žarke italijanske mornarice pripravljene in res so bile vse enote v teku avgusta pripravljene za nastop. Posebno nezaupanje So zbujale vedno pogostejše zahteve poveljništev italijanske mornarice, da debe nemško kurilno olje, medtem ko ni bila dovoljena nobena kontrola ali pregled italijanskih rezerv. Vedno znova so zatrjevali, da bi italijanska mornarica, ki je končno pripravljena za operacije, mogla to storiti samo v primeru novih dobav. Prepogosto poudarjanje zavezniške zvestobe v zvezi 9 temi zahtevami je moralo pasti v oči in zbuditi pri vodstvu nemške mornarice razumljive dvome. Dne 1. avgusta zagotavlja Badoglio nemškemu vojaškemu odposlancu z globokim glasom poštenjaka in ne brez ogorčenja, da je nemško nezaupanje, češ da Italija lahko stremi za posebnim mirom, neupravičeno. Angleški Reuterjev urad pa je pozneje objavil, da so že v prvih avgustovih dneh pooblaščeni odposlanci Badoglija iskali v Madridu in Lizboni zveze z angleškimi diplomatskimi zastopstvi. Dne 5. avgusta je prestolonaslednik Umberto na vrsti, da na zunaj svečano objavi, da Italija ne tiplje za mirom. Italijanski kraljevski dom se bo zvesto držal zavezniških dolžnosti.
Pripravljeni za sunek z nožem
Med tem. ko so iz njihovih ust prihajale take izjave, so izdajalci že razvrščali za hrbtom Nemcev svoje čete.
2e od konca julija so bile italijanske enote v vedno večji meri združene v zgornji Italiji in posebno v alpskih krajih nasproti nemški meji, vse višinske postojanke so bile zasedene in utrjene. V velikem obsegu so bile italijanske utrjene postojanke preskrbljene s težkim orožjem in strelivom. Pionirska poveljništva alpincev in bersaglierov so pripravila mostove in ceste za razstrelitev. Med tem ko se peljejo nemške čete proti jugu za obrambo domovine Italijanov, se premikajo alpinci v četah po stranskih cestah k nemško-itali-janski meji. Stranske doline alpskega ozemlja so za nemško vojsko zaprli in tudi na glavnih progah so zgradili zapore, ki
naj bi onemogočile gibljivost in prevoz
nemških čet	.
Ne samo, da se je v manj kakor štirih tednih dogodilo 35 deloma zelo težkih primerov sabotaže proti nemškim poročevalskim zvezam in se je njihova poprava celo preprečila ali ovirala s prepovedmi, temveč se celo že dogaja, da streljajo na posamezne nemške vojake ali straže.
Samo pridobitev na času
V Kratkem času stoje na severni meji že tri za boj popolnoma sposobne italijanske divizije, ki bi lahko, če bi bile postavljene proti sovražniku v južni Italiji, privedle do odločilnih sprememb. Razvoj položaja pa je kot blisk razsvetlila izjava, ki jo je general Roatta dal hrvatskemu civilnemu komisarju dr. Sičiču brez olepšav: »Ba-doglijevo zatrjevanje zvestobe napram Nemčiji je samo borba za pridobitev na času.«
Med tem je izdajalska klika dobila po prvem stiku s sovražnikom nedvoumen odgovor: brezpogojno kapitulacijo. Churchill je v spodnji zbornici med grohotom poslancev dodal, da želi, da se Italijani nekaj časa pražijo v lastni omaki, toda tudi te zaničevanja polne brce ne odvrnejo izdajalcev od tega. da se ponovno ponujajo sovražniku, da, oni celo povečujejo predpriprave.
Badoglio kot jasnovidec"
Dne 6. avgusta, med tem ko potrebujejo v borbah na Siciliji vsakega, pa prav vsakega moža, predlaga Ambrosio pri razgovorih z generalfeldmaršalom Keitlom v Trbižu nemškemu vrhovnemu poveljništvu med drugim, naj bi se italijanske divizije v severni Italiji ojačile z italijanskimi četami z Balkana in južne Francije. V isti sapi pa, ko usmerja italijanske armade proti severu za hrbet Nemcev, poskuša poriniti nemške čete kolikor mogoče daleč proti jugu. Še istega dne izjavlja Badoglio svetohlinsko, da predvideva eno največjih katastrof vseh časov za Evropo, če Italija in Nemčija ne korakata skupaj in obvladata težkega položaja.
Ze dan na to dospejo v nemško vrhovno poveljništvo nova alarmantna poročila. Na povelje Roatte so se Italijani v dolini Adi-že upirali pohodu nemških čet. Poveljujoči general nekega italijanskega zbora je celo zapovedal, da ne smejo dopustiti nobene zasedbe obmejnih področij po nemških četah, prihod v Italijo in odhod da je dovoljen nemškemu zavezniku samo na treh prehodih.
Zahteva sovražnika po brezpogojni kapitulaciji in cinična Churchillova izjava v spodnji zbornici sta izdajalce dovedli do tega, da svoje tajno delovanje in nezvestobo uganjajo še naprej. Zato sklenejo na italijanskem ozemlju bojujoče se nemške čete poriniti sovražniku pred nož. Dne 15. avgusta pošlje Badoglio nekega svojega odposlanca z vsemi pooblastili v Madrid in Lizbono in ponudi tam svojo pripravljenost preiti na stran sovražnika. Kot jutranje darilo ponudi nemške divizije.
Neizpodbitna gotovost nameravane grozotne izdaje pa je postala nemškemu vojnemu poveljništvu jasna v teku razgovorov, ki so se vršili 15. avgusta v Bologni med generalfeldmaršalom Rommelom šefom štaba razporeditve generalom Jodlom, nemškim vojaškim atašejem v Rimu generalom von Rintelenom in šefom italijanskega generalnega štaba Roattom. Nemška delegacija, ki računa že z vsemi možnostmi, je odredila za svojo zaščito nastop«, čete SS in navzlic brezmejni jezi Roatte se postavijo kot drevesa možje SS tudi pred sobano, v kateri so bila pogajanja.
Takrat padejo Jasne besede
Braz olepšavanja zahteva general Jodl umik vseh nepotrebnih italijanskih zavarovalnih čet z ozemJja severnih obmejnih prehodov. Postavijo naj se tja, kamor spa. dajo, namreč proti sovražniku. Dejal je na to, da se vrši istočasno, ko Nemčija povečuje obrambo Italije, za nemško vrhovno pc>veljn'štvo popolnoma nerazumljivo italijansko premikanje proti Alpam. Roatta zagotavlja na to ponovno z naravnost nizkotno hinavščino zavezniško zvestobo italijanske vojne sile in odkritosrčnost italijanskega vrhovnega poveljn'štva, ki čuti vse dvome v tem pogledu kot žalitev. Z dobro igrano ogorčenostjo je izrekel stavek: »Mi vendar nismo izdajalci, ki bi sredi bitke prešii k sovražniku!« Istočasno pa predloži nemškemu vrhovnemu poveljništvu zemljevid, na katerem je bila zarisana razporeditev nemških in italijanskih vojnih sil v primeru sovražnega napada na italijansko kopnino. Na prvi pogled spoznajo nem. ški generalštabni častniki, da so njihove dotedanje domneve postale gotovost in da
hočejo izdajalci dejansko izvesti izročitev nemških divizij sovražniku. Po predlogu so bili vsi n emško-italijanski mejni prehod*, kakor tudi meje proti Franciji in Hrvatski zasedene izključno z italij?nsk'mi d:vizija-mi, skozi južno Italijo je porinjen zapah, ostale nemške divizije so zajete povsod po daleč močnejših italijanskih četah, vse ozemlje okoli Rima, vsa pristanišča, odločujoči obalni predel med La Spezio in Sa-lernom pa so zasedeni po italijanskih če. tah. Divizij, ki so bile določene za Korz'ko in Sardinijo in ki so bile na enak način oddeljene druga od druge po dva do trikrat m'očnejš'h italijanskih četah, ne bi bilo mogoče rešiti.
Nemški zastopniki ohranijo prisotnost duha. ko vidijo jasno nameravano izdajo, se premagajo ln delajo tako, kakor da s_ re-jemajo na znan-'e ponovno zatrjevanje neomajne zavezn'ške zvestobe, kakor izjavlja Roatta.
Vendar se zd1, da Roatta ni popolnoma gotov, da so Nemci o tej zvestobi prepri-
fianl, kajti naslednjega dne izjavi nemškemu vojnemu odposlancu v Rimu: »Lahko razumem, da je vladalo na nemški strani v začetku gotovo nezaupanje v nadaljnji razvoj v Italiji in da so bili izvršeni gotovi varnostni ukrepi, sedaj pa dosedanje neza upanje ni več umestno. Nasprotno, nemški zaveznik bi nam moral y skupnem interesu pomagati, ne samo zavrniti Angleža, temveč se močno postaviti tudi proti vsem no. tranjepolitičnim mahinacijam s poudarjanjem skupnega vojnega bratstva, in medsebojnega zaupanja«.
Pri nekem razgovoru dne 21. avgusta pa so postali nameni izdajalcev še jasnejši ko zahtevajo dotok novih nemških divizij na Sardinijo. Istočasno napravijo okoli luke La Spezia, v kateri je zbran večji del italijanske mornarice, dva zaporna kroga v razdalji 30 in 60 km, katerih prekoračenje je dovoljeno nemšk'm vojakom deloma samo pogojno, deloma pa sploh ne. Dnevno se vrše ojačenja italijanskih čet na mejah, množe se sabotaže nemških kabelskih vodov ter prometnih naprav, sistematsko je urejena zamuda nemških vlakov za oskrbo. Med tem so bila pogajanja izdajalcev s sovražnikom tako daleč dozorela, da je bilo treba postaviti pod rezultat samo še podp!s. Zaradi tega je smatrala Badoglije-va klika za potrebno hiiniti prav tega dne še prav posebno napram nemškemu zavezniku svojo zvestobo.
Tako izjavlja dne 29. avgusta Badoglio nemškemu vojaškemu odposlancu: »Na nemški strani obstoja proti moji vladi veliko nezaupanje, ki ga je general Jodl pri razgovorih v Bologni javno izrazil. To me je težko zadelo, kajti kot star vojak nisem nikoli prelomil dane besede in bil sem poklican na sedanje mesto od kralja zato, da nadaljujem vojno, če bi bilo drugače, kralj ne bi bil imenoval maršala za predsednika vlade, če Italija ne bi hotela ostati ob strani svojega zaveznika, potem je brezsmisel-no, če si dopušča uničevati svoja mesta.«
Dne 1. septembra dobi italijanski zunanji minister Guariglia naročilo, naj zagotovi nemškemu vršilcu poslov v Rimu svečano: »Mi se bomo borili in ne bomo nikoli kapitulirali.«
Dne 3. septembra ponovi Badoglio sam to svečano izjavo.
To je isti dan in skoraj ista ura, v kateri je general Castellano, odposlanec istega
maršala Badoglija podpisal v Eisenhovvero-vem glavnemu stanu v Sirakuzi in v njegovi prisotnosti dokument najnečastnejše kapitulacije vseh časov.
Da je bil ta sramotni dokument objavljen šele na dan izkrcanja Angležev in Američanov v Salernskem zalivu, za hrbtom v južni Italiji se borečih čet, da je bil lastni narod z ženami in otroci po že izvršeni kapitulaciji še 8 dni izpostavljen bombardiranju sovražnika, da so bila italijanska mesta izpremenjena v razvaline, da so bili italijanski vojaki obstreljevani samo za to, ker je bila nasprotniku dana obljubljena možnost odrezati v južni Italiji se boreče čete, je prav tako znano kot dogovorjena in načrtna izročitev Duceja.
Ta največja izdaja zgodovine pa naj bi dosegla svojo izpopolnitev z udarcem proti Fiihrerju, udarcem, ki ga je pripravljal Savojski dom.
Badoglio je naročil italijanskemu vojaškemu odposlancu v Berlinu, naj obišče Fuhrerja v njegovem glavnem stanu in mu predloži v kraljevem imenu prošnjo, naj pride takoj v Italijo na razgovore s kraljem in Badoglijevo vlado o ukrepih za ojačenje odpora proti sovražniku, češ, da je to potrebno. Povabilo je bilo hladno odklonjeno. Ta odklonitev pade v čas, ko je bila izročitev Duceja že sklenjena in zapečatena zadeva. Danes je ugotovljeno, da so se Izdajalci dogovorili s sovražnikom, spraviti jim v roke razen Duceja tudi še FUhrerja, toda izdajalci so se zmotili, če so tudi le trenutek mislili, da je njihova nizkotna dvojna Igra ostala nemškemu vodstvu skrita.
Kako so bili načrti izdajalcev preprečmi
Samo po sebi je razumljivo, da je nemško vrhovno poveljništvo odredilo že pri prvih znakih italijanske dvojne igre primerne ukrepe, da bi pariralo izdajo in nameravano izročitev nemških divizij.
Takrat so se borile nemške čete Se na Siciliji in njim je torej veljala prva skrb nemškega vodstva. Ako je italijansko vrhovno poveljništvo, »Commando Supremo«, res delalo roko v roki s sovražnikom, potem se je moglo smatrati, da bo prvi udarec, ki ga bodo Italijani, Angleži in Američani skupno podvzeli, naperjen proti nemškim četam na Siciliji. To spoznanje je bilo bridko, kajti postalo je gotovo v trenutku, ko je bilo ugotovljeno, da bi nemške čete pod generalom Hublom lahko še naprej držale utrjeno mostišče na Siciliji.
Ker bi pa izkrcanje Angležev in ameri-čanov na področju pri Neaplju ali Rimu odrezalo nemške čete na Siciliji in jih uničilo, ni preostalo nič drugega kakor Sicilijo izprazniti. Iz istega razloga so tudi na kalabrijskem področju ostale samo slabe nemške sile.
V nasprotju in kot protipotezo proti Roattovim načrtom pa so nemške divizije prevzele v posebno zaščito prostor Neapelj, Salerno. Rim, La Spezia in Genova.
Razen tega so zadostne nemške sile ščitile mejne prehode proti Nemčiji in Franciji, da bi bil s "hitro akcijo v primeru potrebe onemogočen vsak poizkus odrezati nemškim četam v Italiji oskrbo. Pri teh nemških previdnostnih ukrepih, ki so bili lahko izvršeni le proti trdovratnemu odporu italijanskega vrhovnega poveljništva, je za nemške poveljnike bilo ugodno, da so se posamezna italijanska oblastva uspešno uprla poveljem izdajalskega vodstva in ostala zvesta zavezniškim dolžnostim.
Končno je bilo za nemške ukrepe ugodno, da so Američani kapitulacijo Italije predčasno objavili.
Dne 8. septembra je bilo v Fuhrerjevem glavnem stanu znano poročilo postaje Cin-cinati. objavljeno ob 18.15. To poročilo je izviralo od »Associated Pressa« in se je glasilo takole: »Zavezniški glavni stan v severni Afriki poroča, da se je Italiji brezpogojno predala. General Eisenhovver je objavil, da je bilo Italiji dovoljeno vojaško premirje«. Ker je izviralo to poročilo od sovražne strani, je lahko pomenilo po dobljenih izkušnjah zavestno napačno informacijo. Sporočila italijanske vlade ni bilo in ga tudi ni bilo dobiti. Ves trud razjasniti položaj je ostal v začetku brezuspešen. Težava položaja je bila za nemško vodstvo v tem, da je bilo dolžno takoj brez oklevanja in z vsem poudarkom ukrepati, če to poročilo odgovarja dejstvom. da pa ni smelo Badoglijevi vladi s preoranjenimi ukrepi dati nobenega povoda za izdajo, če bi šlo za zavestno napačno poročilo, dano za to, da bi predčasno sprožilo nemško reakcijo. Se med trudom razjasniti položaj, so bile vse nemške čete v Italiji, južni Franciji in na Balkanu takoj postavljene v stanje skrajne pripravljenosti. Izdajalski kralj in njegov pomočnik Badoglio sta celo v tem trenutku glasno in sveto zatrievala. da Italija ne misli zapustiti svoiega zaveznika. General Roatta in Badoglijev zastopnik sta z velikim besedičenjem ogorčeno tajila kapitulacijo in jo imenovala nesramno nemško propagandno laž. Veleposlanik Rosso je dodal, da bo takoi ukrenil objavo kategoričnega demantija te angleške goljufije. Ob 19.45 pa sporoči nemški odpravnik poslov v Rimu potrdilo, da je sledila izdaji Italije proti Mussoliniju in lastnemu narodu tudi še najsramotnejša izdaja svetovne zgodovine Droti tovarišu v orožju. Nemški sum je s tem postal gotovost.
En sam mož ima po tem. ko .ie postala izdaja znana, žalosten pogum, izdajati se za nedolžnega. To je general Roatta, ki kliče general feldmaršala Kesselringa ter z dozdevno največjo ogorčenostjo zagotavlja, da o tem nizkotnem delu kraljevskega doma in Badoglija ni mčesar vedel. Tako sii je hotel še v zadnjem trenutku kriti hrbet. Istočasno je naročil izročiti nemškim poveljništvom spisek vseh onih, ki so po njegovih opažanjih sumljivi »kon-spirativnega sporazuma s sovražnikom.« Bila so to predvsem imena takih italijanskih poveljnikov, ki so vedeli za Roattove zločine na Balkanu in ki se jih je skušal znebiti s to okorno denuncijacijo. Da, šel ie celo dalje ter dal po posredniku sporočiti, da je pripravljen obvestiti nemška poveljništva o »gotovih notraniih procesih politične in vojaške narave.«
Samo po sebi razumljivo nemško poveljništvo ni več reagiralo na ta poizkus, ki je stremel za temi da bi za vsak primer organiziral novo 'izdajo. Pcleg tega je bilo nemškemu vodstvu to, kar je gospod Roatta vedel o tajnosti in bi mu jih lahko sporoči, že davno znano.
K sreči je bila dosežena z alarmiranjem ncmšk!h čet pripravljenost, ki je omogočala z bliskovito hitrostjo zasesti one objekte na alpskih prehodih, ki so bili za oskrbo nemških čet v Italiji nepogrešljivi, namreč elektrarne, žeiezn;ške in cestne mostove, predore, kolodvore itd. Treba je bilo reči samo besedo, da se sprož:jo vsi cdrejsni ukrepi za obrambo preti izdaji.
Vojaški položaj v Italiji kaže v tem trenutku tole sliko: Poizkus razdeliti nemške čete na italijanskih tleh tako. da se ne bi mogle med seboj pedp rati in da bi bile zveze proti Nemčiji, Franciji in Hrvatski odrezane, med tem ko bi ostale važne postojanke v rokah izključno italijanskih čet, je previdnost nemškega vodstva lahko ene. mogočila, toda navzlic temu so b"'le enote nemške vojne sile povsod v najtežjem položaju. Na Sardiniji so se nahajale nemške divizije med 5 ali 6 italijanskimi 1n so ss morale preb ti skozi močno utrjene italijanske otočne postojanke na Korziko, kjer je nadaljnja nemška dvizija bila prisiljena z južnega dela ot-cka prebijati se skozi močne italijanske čete proti Bastij".
Na področju pri Rimu stoji najmočnejša italijanska armada, 7 div!zij eiitnih čet, med nj mi 3 motorizirane, oziroma oklopne
MIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIII I' Ml 11II li
divizije. Sredi med temi močnimi silami sta. 2 nemški diviziji zasedli postojanke severno in južno od Rima.
V zgornji Italiji in ob alpskih prelazih je
Badoglijev režim postavil enote, za katere je mislil, da jih ima najmočneje v rokah. Tudi ob prehodih s Koroške v Istro so nemške čete obdane s številčno daleč večjimi Badoglijev'mi četami. Se bolj ugoden je položaj ra Balkanu. Vso dalmatinska obolo drži 18 italijanskih divizij. Za njimi .stojijo v notranjost; nemške divizije, ki so bile deloma vezane zaradi bojev z ustaši. Tudi one stoje pred nalogo, doseči čim hitreje obalo, jo zasesti, jo zavarovati in razorožiti itarjanske div:z je, da bilo preprečeno izkrcanje Angloameričanov. Samo v posameznih krajih kakor v Grčiji in na Kreti so nemške sile italijanskem številčno enake ali močnejše. Na Rodu seveda stoji mali nemški posadki nasproti 40.000 Italijanov.
S teh položajev sledi nemški protiudarec s tako s lo, hitrostjo in točnostjo, da vzame sapo ne samo četam izdajalcev, temveč tudi sovražnikom,
Ze v dvakrat 24 urah po tem, ko je postala izdaja znana, je Rim zaseden po nemških četah in vzpostavljena zveza t nemško armado na področju pri Salernu in Neaplju. V zgornji Hal i ji je feldmaršal Ecmrnel po kratkem srditem boju prisilil italijanske enote h kapitulaciji tako, da so prišle železnice in ccste, ki vodijo s Koroške in Tirolske v zgornjo Italijo, nepoškodovane v naše roke, Genova in La Spezia sta bili zasedeni, dolina Adiže ter mesta v prostoru Bologne, Verone in Cremo-ne očiščena. Trst rsscden in nad 90 000 Italijanov razoroženih. V južni Franciji je bila zasedena obala od Toulona do Mentone in italijanska 4. armada razorožera. Tudi na Balkanu je izgubila večina italijanskih čet že pri prvem nemškem dotiku svoje orožje.
Na Egejskcm morju .je nemška vojna mornarica prevzela italijanske vojne in trgovske IsrTje. Letališča in luke ob jadranski obali so bile zasedene. Ce večina italijanske mornarice, ki se je nahajala v La Sprsiji, ne bi bila do zadnje enote pripravljena na izdajo, tudi ta ne bi bila ušla svoji usedi, tako pa Ang'eži lahko poročajo, da je vodstvo italijanske mornarice že davno poslalo zvezne častnike k poveljniku angleške mornarice na Sredozemskem morju ter ga naprosilo za nove postojanke. Badcglijev mornariški minister admiral De Courten je izda! povelje za odhod še pred cbjavo izdaje tako, da je obšel ad-miralni štab ter je povelje poslal neposredno poveljniku mcrnarice. Po končanih akcijah je bilo petem, ko so bile nemške enote na Sardiniji z enimi na Korziki v vsej bojni sili in neovirane cd sovražnika skozi italijanske čeie in italijanske izdajalske ladje, ki co izplule iz La Spezie, prepeljane na kepno, namestu 10 nemških divizij, ki naj bi fci!e izigrane v roke sovražniku. razoroženih več ket 30 italijanskih divizij.
Izdaja, ki je ni najti večje in zahrbtnej-še v zgodovini, je padla na same izdajalce. »Italijanska vojna sila,« tako Je nemško vrhovno poveljništvo lahko poročalo dne 10. septembra zvečer, »ne obstoja več«, to pa. kar bo ostalo za v?e večne čase je prezir sveta proti izdajalcem.
Svet je podal med tem svojo sodbo. Iz ust sovražnika se glasi; »Ta izdaja nad lastnim narodom in lastnim vojnim tovarišem je ena največjih prevar v svetovni zgodovini. Ime Savoja bo ostala psovka za vse večne čase.«
• v
ifiticevasiie flaffo&ncgj
KžMKi32ifotiČH3 „osvob^ll«3a borfca44 fe veljala Lfitblfansko pskrajtaso že doslej ves ko tri milijarde Ur!
Ogromen je krvni davek, ki so ga komunisti navalili na slovensko ljudstvo. Neocenljiva je moralna izguba, katero smo utrpeli po njihovi krivdi. Obe ti dve škodi ogražata že same temelje našega narodnega obstoja in bo treba skrajnega naporov vseh zdravih sjI v narodu, da se bodo rane izlečile in ne bo omajana življenjska sila našega ljudstva.
Prav tako pa bo potreben tudi združen napor vseh, da se popravi neizmerna gospodarska škoda, povzročena Slovencem po dveletnem uničevalnem delu komunizma. O tej strani žalostne kemunistično-partizanske bilance je priobčil »Slovenski dom« članek, katerega pisec je, kakor pričajo njegova izvajanja, razgledan gospodarski strokovnjak in dober poznavalec razmer. Njegov članek obravnava doslej v naši javnosti vss premalo pretehtane gospodarske posledice nesrečne komunistične akcije na naših tleh. Po piščevih ugotovitvah posnemamo tudi za naše či-tatelje glavne podatke, ki moraio s strahom in cbenem z jezo navdati vsakega treznega človeka.
Glavno osnovo za ocenitev škode, povzročene na poslopjih v Ljubljanski pokrajini, tvorijo odškodninske prijave zavarovalnicam. Do konca lanskega leta ie ta oriiavljena škoda znašala ofcrag 690 milijonov lir. K temu je treba prišteti še škodo, ki je bila povzročena letos, in pa škodo, katere oškodovanci niso niti prijavili, ko so videli., da nihče ne izplačuje odškodnino, če vse to upoštevamo, pridemo na lepo vsoto ene milijarde lir samo za škodo na poslopjih, ki so bila požgana ali porušena po Dartizanih in — kot re-prcsalija na partizanske akcije — po ba-doglievski vojski.
V tem znesku ni všteta škoda zaradi uničenega pohištva, uničenih kmetijskih naprav, orodja, obleke, hrane itd., in ne škoda, prizadejana prebivalcem po partizanskih »rekvizicijah«, saj je redka hiša, ki ne bi je partizani izropali. Ta škoda, povzročena na premičnem mrtvem premoženju, torej brez živine, znaša najmanj 300 milijonov lir.
Hudo razdejanje je doletelo naše gozdove, najvažnejše prirodno bogastvo Dolenjske. Glavno postavko pri tem tvori obvezni posek gozdov ob cestah in železniških progah. Ta ukrep so nalašč izzvali partizani s svojimi nesmiselnimi, v vojaškem pogledu docela brezpomembni napadi na vlake in cestna vozila. Računali so, da bodo odrejene represalije še bolj zbegale ljudstvo in ga naredile dostopnejše za. njin prcpaeando. Na ta način v naših gozdo: vih povzročena škoda, ki je niti v cen generaciji ne bo mogoče popraviti, znaša spet pol milijarde lir.
Poprej se bo dala popraviti škoda v naši živinoreji, a je za sedaj prav tako aii še boli občutna in usodna kakor ona v gozdovih. Ne ve se še, kakšno škodo so na tem področju povzročili partizani v zadnjih šestih tednih. Bati se je, da so do temelja uničili vso živinorejo in da bodo ostali za njimi le klaverni ostanki. A že do 8. septembra je število klavne živine pucilo za več ko polovico v primeri s sta-
njem pred nastopom partizanov. Zelo previdno računano, je bilo zaklanih v dveh letn partizanskega divjanja okrog 50 000 glav goveje živine in približno enako število svinj preko normalnega zakola, torej v evidentno' škodo narodnega gospodarstva. Po uradnih cenah za živino da* to znesek 150 milijonov lir. Ogromna večina te vrednosti nj bila nikomur plačana, tako da je gospodarska škoda tem večja in tem bolj občutna.
Zabele/jii smo že, kako so partizani po naročilu komunističnega vodstva razdejali železniške proge in naprave po Dolenjskem. Vrh tega so uničili vse lokomotive in vagone, kar so jih dobili v roke. Povzročili so s tem ter s poškodbami na cestah nadaljnih 300 milijonov šk-de, ne glede na neizmerno izgubo, katero bo utrpelo prebivalstvo, ki bo oropano prometnih zvez. Prizadejana škoda je tem bolj blazna, ker je vsakomur jasno, da dolenjske železnice nimajo nikakega strateškega po~ mena za nikogar.
Poglavje za sebe je izguba delovne sile, ki predstavlja vsakemu narodu glavno po. stavko narodnega premoženja. Račun je tu narejen samo za eno leto. a kljub temu vrže impozanten znesek 350 milijonov !£r. Pisec je vzel za osnovo, da je bilo zaradi oartizanstva in badolievskih repre-salij odtegnjeno olodnemu delu 35.000 ljudi — v resnici jih je bilo še mnogo več — in da je na ta način šlo v izgubo 10 in pol milijona delovnih dni.
Težko je oceniti izgubo, ki je zadela naše narodno gospodarstvo, ker ie bilo zaradi partizanske akcije in njenih posledic ohromi jeno skoro vse gospodarsko življenje. Polja so bila slabo cb-ilrlana. ponekod pa sploh ne. mnoga so bila docela opusto-šena. Delovna spciobnost je občutno zmanišana tudi pri velikom številu ljudi, ki niso bili v celoti cdtegnjeni delu. V načrtih orioravliena ali že začeta javna dela ao bila ustavliena in mnogi tisoči ljudi so prišli ob zaslužek.
Vsa ta škoda se ne da niti približno oceniti in izraziti v številkah. Gotovo pa je tako velika, da bi, prišteta v prejšnjih odstavkih ugotovljenim zneskom, dvignila skupno škodo, ki je zadela narodno gospodarstvo v naši pokrajni v zadnilh dveh let:h, daleč preko znosi,-a trrh milijard lir. če bi štela Ijnblianska pokrajina 300 000 ljudi, oi odpadlo na vsako osebo z dojenčki vred desot tisoč lir izgube, kar predstavlja obremenitev, kakršne noben narod ne more prenesti brez resne nevarnosti za svoj gospodarski obstoj.
Takšna je hladna bilanca dveletnega komunističnega »osvobodilnega boja«. Je to, kakor rečeno, samo gospodarska bilanca brez upoštevanja neprecenliivih in nenadomestljivih izefub. ki smo lih utrpeli Slovenci na krvi in na svoji moralni življen-skj sili. Naj se v te podatke zamislijo vsi, ki se zavedalo, kako bistveno vlogo igra gospodarstvo v živlierru v^ikega naroda. posebno pa oni kratkovidni gospodarstveniki, ki so iz strahu ali grde špekulacije celo podpirali to uničuioče delo nr*tinarodnega komunizma na slovenskSi tleh.

tžr
• .'■V-vv*-. g •.. i:

"' k -
Cankarjeva drama ^Potopljeni svet44
Problem človeka in problem. duhovnika, nasprotje med ž vljenjsm in med urejajočim razumom —• to je osrednji miselni živec pretežno irtelektuarslične, vendar izjemno zanimive slovenske drama. Stanka Cajnkarja štirldejanke »Potopljeni Svet«, ki sme jo videli po večletnem presledku v naši Dr" m'. Problem človeka — pomeni problem njegove nagonske narave, n;jegov:h strasti in čustev, njegovega neskončnega hrepenenja po osebni sreči. Problem duhcvn ka pa ni*, kakor je pokazal prav Cajnkar, samo milost vere :n ljubezni, marveč tudi premoč razuma, ki naj vlada nad človeško naravo, ureja, izb ra, popravlja naravo in izključuje nekatere r.je-ne norme tam- kjer to zahteva višji 5nte. res kritično urejajočega uma. k: gradi sisteme, postavlja etične imperative in daje srčn m spoznavam vere miselno in org-ni-zae jsko — tvamo podlago. — Profesor teologije dr. Velnar zaide v tak znač'ln: konti kt med človekom in duhovnikom v sebi; filmska igralka Lilijana je tista, ki ga dokončno razkol je. loči dve njegov' na v:dez uskladnjen' naravi, pospeši njegov čustveni, ne verski prelom s Cerkvijo in pegrez-ne rekam na dno z vero in razumom ustvarjeni svet duhovnika, da tem laže zaživi njegova č'sto človeška natura. t'sta, k: pravi o nji Lilijana. da hoče živeti kakor rastlina ali žival, ne vprašujoč po smislu in c!lju.
Kakor se je dr. Velnar razočaral s Cerkvijo, ki zaradi svo-'e organizacijske forme in kompromisov z vladajočimi socialnim' s> ls mi zanemarja soc:alno stran Kristusovega nauka in se ne postavi v isto vrsto z zatiran'm; in izkoriščanimi, se razočara tu. di 7, »življenjem«, poosebljenim za Velnar-ja v ljubljeni ženi. Lilijana je cinična sodobna ženska, ki svojega moža vara in ne prikriva, da obstoji v ljubezni zakon naveličanosti. Ob koncu drame, ko prisostvuje dr. Velnar samomorilski smrti Lilijanine lahkomiselne sestre Vivine, prizna svoji katoliško verni tajnici Klari, da je bil duhov, nik, in ona občuti, da bedo njegove roke spet blagoslavljale in da se bo njegov potopljeni s ve- znova dvignil. Nikakor ne pretirana nadeja, zakaj Cajnkarjev dr. Velnar ni duhove ik-edpadnik, ki bi zapustil Cerkev zaradi Logosa. Ethosje tisti, ki ga zlomi in Logcs ga po gorjup: ž!vljenjski skušnji zopet spravlja pokonci. Stari spor med Ethosom in Logoscm, med življenjem in mišljenjem, je tu rešen tako, da katoliško mišljenje, naslanjajoče se na milost ve. re in moč nadosebne ljubezni, zmaguje nad golim življenjem, nad človeško naravo, ki da potrebuje vero kakor slepec vodnika. In ta vodnik ni za Cajnkarja individualistično svoboden raznim, kakor je bil pri nas. postavimo, za Antona Aškerca, marveč avtoritativen razum kolektiva z nadnaravnim poslanstvom, kakor ga predstavlja Cerkev.
Tako je torej Cajnkarjevo delo terazfto katoliška stvaritev, ki postavlja dialektično nekatere smele misli in celo obtožuje cerkveno hierarhijo, vendar izzveni odločno pozitivno za Cerkev in za katoliško miselnost. Je to drama s tezo, zato je v nji toliko intelektualne primesi in zato se njeni konflikti sproščajo večidel v dialogih. Prvo in drugo dejanje sta samo dialog, tudi v nadaljnjem poteku so konfl'kti nekam »racionalizirani«. Vivina usoda in smrt sta bolj ilustracija za moralno potrditev postavljene teze, kakor pa organska nujnost dramatičnega razpleta. Kakor je v Cajn-karjevi odlični knjigi »Razgovori« pripovedni stil tako združen z esejskim, da je le težko ločiti obe zvrsti, je tudi drama »Potopljeni svet« zmes dramatike in polemične esejistike, v znatnem delu sploh izrazito polemičen dialog. Vendar je vse delo nadpovprečno pomemben in tehten prispevek k osvetlitvi nekaterih vprašanj, ki vrtajo globoko h koreninam naše človeške biti, pa rel'gije in Erosa. O celibatu so tu posredno povedane misli, ki zadevajo v živci. Cajnkar ima vrhu vsega še zelo živčen, čeprav igralska težaven dialog in dognan jezik, v svoji izpovedni potrebi je tako iskren, kakor je z druge strsni kar presenetljivo širok v svojih pogledih. Ob njegovih delih mislimo na take katoliške p"'sa-telje, kakor so Mauriac, Bernanos in diu-gi iz francoskega kulturnega kroga. Vsekako je bilo prav, da je Drama ponovila to delo, ker zaleže znatno več kakor obnavljanje našega starejšega izvirnega repertoarja z Ogrincem, Funtkem, Detelo 'n pod. še vedno se dobršen del naših dramatikov giblje bodisi po starih. preveč shojenih poteh, ali v tesni bližini zvrstii ki jo imenujejo Nemci »das Buchdramma«, a če nič drugega, nas živčna sila takih dialogov, kakor jih ima Cajnkar in široka življenjska problematika novih dramatičnih poizkusov prepričuje, da smo na dobri poti k nadpovprečni slovenski dramatiki.
Dramo je uspešno zrežiral Edvard Gre-gorin, ki je povedal v »Gled. listu« nekaj besedi o svojih načelih in smernicah. Za
w
razliko od prve uprizoritve je dr. Velnar v prvem dejanju oblečen civilno, kar nepoučenega gledalca izprva moti, dokler ne izve, da Lilijana zapeljuje duhovnika. Igralsko je »Potopljeni svet« prav intere-santen. Vodilni vlegi dr. Velnar ja in Lili-jane Garnierove igrata Edvard Gregorin in ga Severjeva Ga Severjeva je s svojim osebn:m igralskim stilom, po vnanjosti in po tenkočutni gledališki kulturi kakor nalašč za vlogo te vrste. Njena Lilijana je prototip velemestne žene, ki filozofira kakor grška hetera in prav kakor ona prezira čustva in obveze, ki omejujejo nenas:t-no in nestanovitno ugodje in ljubezensko c s ast. Gregorin se zdi v drugem dejanju, ko pojasnjuje škofu svoje stališče, dokaj boliši nege v prvem in v tretjem, ko njegova igra kontrasti ra z igro ge Sever jeve in ko zahtevajo s^tuacre globoko psihološko niansiranje igralskih izrazil, ne dajejo pa možnosti osebnega patosa. Izredno dognan a, kakor iz enega kosa zlita vloga je škof Ciril Jcška Koviča. Debut Mete Pug-Ijeve v vlogi VVne nas je prepričal, da je dozorela za naš reprezentativni oder mlada fgralka. ki ima poleg šarmantne pojave uglajen in siguren nastop, prikupen, modulacij zmožen glas in že dobro razvito ■gralsko tehn!ko. Vlogo lahkomiselnega dekleta ki mahoma doživi življenjski polom in se'zastrup% je daia v Več kot začetniški formi ter zbudila najlepše nadeje. Knjižničarjev' tajn!ci Klari Vignyjevi, dekletu z intelektualno kulturo in vernim, čistim srcem, je vtisnila ga Ukmar-Boltarjeva mnogo toplih tonov, ki gledalca osvajajo. Blaž igra »delavca brez dela«. Podgoršek pa škofovega slugo.
Na premieri je b:lo v gledal'šču mnogo iskrenega aplavza.
Rudi Gorjup
V lokalu nasproti avtomatu »Rio« razstavlja 36 gvašev n akvarelov mladi slikar Rudi Gorjup, brat že znanega slikarja Tineta Gor jupa. Razstavljalec je izšel iz grafične stroke, v kateri se je pri javnih tekmovanjih in zasebnih naročilih uveljavljal kot spreten plakater-skj in dekorativni risar; pokazal je znatno domiselnost in lepe odlike v risarski izvedbi. V zadnjih letih 6e je začel intenzivneje baviti s slikarstvom, ki ga je sicer že dolgo mikalo. Razstavljena dela kažejo, kako daleč je oospel v tem svojem stremljenju, posebej še, da se po obvladanju tehnike razvija k izrazito slikar skerou, kolorističnemu oblikovanju. Dela so nastala v zadnjih treh letih v Ljubljani in prikazujejo poleg nekaterih tihožitij s sadjem, cvetlicami i. dr. ljubljanske in okoliške motive, podane tu in tam razpoloženjsko lirično.
Grajska kapela — najstarejši del Ljubljane
Dela za prenovitev ljubljanskega Gradu, ki so se bila svoj čas pričela po načrtih mojstra Plečnika, so sredi vojne vihre trenutno zastala, a kakor hitro bo mogoče, jih bo mestna občina nadaljevala. Z Gradom,
Rudi Gorjup, Motiv iz predmestja
Knjiga o ladjah
Kot drugi zvezek nove zbirke »Svet« je iz" šla v prireditvi M. R. knjiga Henrika van Lo-ona »Ladje«. Doslej nismo imeli v našem jeziku nič takega, zato je knjiga v našem poučnem slovstvu izpolnila občutno vrzel. Van Leonovo izvirno delo je skrajšano in v marši" čem prosto prirejeno, O nesreči »Titanica« -.c na pr. dostavljena poročila slovenskega lista, s čimer so izostale razne, morda že preveč strokovne, podrobnosti in preobširni opisi, knjiga pa ie postala preglednejša in bližja bralcu, ki ga zanimajo samo splošna vprašanja mornarstva in Ladjevništva. Na necelih 200 straneh prinašajo »Ladje« v prvem delu zgodovino ladij od prvih začetkov na Nilu in v vzhodnem delu Sredozemskega morja tja do parnikov. V drugem delu so splošne podobe iz razvoja in življenja mornarstva, pri čemer so upoštevane seveda poleg trgovskih tudi bojne ladje in opisane nekatere znamenite pomorske bitke in važna odkritja. Tu so tudi razne zanimivosti, kakcT o polaganju in popravljanju podmorskega kabla, o modernih potapljačih, o najmodernejših rešilnih čolnih, o črezoceanskih ladjah sedanjosti in bodočnosti itd. Važen del knjige so številne ilustracije, ki z nazornimi risbami in posnetki bistveno prispevajo k razumevanju in uživanju knjige. Škoda, da ni dodana slovenska morna-
zgodovinar
Kapela sv. Jurija je menda ena najstarejših ljubljanskih zgradb ter je nastala obenem z gradom vred. Ljubljane še davno ni bilo, ko je vrhu Gradu stala že trdnjava za varstvo mali naselbini, ki se je polagoma razvijaia na njega vznožju; Rožna in Hrenova ulica sta najstarejši ulici mesta, kvas, iz katerega je pozneje nastala Ljubljana.
Dom deželnih glavarjev
Na Gradu so bivali deželni glavarji, najvišji gospodje v deželi, namestniki deželnih knezov. Nj'h stalno bivališče je bilo na Gradu že v 13. stoletju. Znana so nam celo njih imena; prvi se je imenoval Rudelin de Pimbaum, kastelan in deželni glavar koroškega vojvode Urha leta 1261. A na Gradu je bilo pripravljeno tudi stanovanje za deželnega kneza, če je prišel v Ljubljano, kar se je zgodilo pogostokrat. Koroški vojvoda Urh je celo več poletij zaporedoma prebil v Ljubljani. Tcda ob taki priliki ni stanoval na Gradu, prijetnejši kotiček mu je bil Tivoli, kjer je imel svoj gradič.
Na Gradu je bilo torej že sredi 13. stoletja precej poslopja, tudi če jemljemo v poštev, da so prednamci živeli skromneje in tesneje, kakoT živimo mi. in da glavar ni imel kar deset ali petnajst sob za svojo uporabo. Imel pa je tudi posle, dalje nekaj pisarjev ali uradnikov :n slednjič posaoko, čeprav ni bila bog ve kako velika. A da se je vse to osebje spravilo pod streho, je bilo treba že precejšnjega poslopja na Gradu. Kajpak tudi kapele ni manjkala
Grajska kapela ln njen kaplan
Sezidali so jo obenem z gradom vred; srednjeveškega gradu brez kapele si skoraj ne moremo misliti. Posvečena je bila prvotno sv. Juriju, ki je bil takrat deželni patron in še dolgo pozneje eden najbolj češčenih svetnikov na Kranjskem. Zmaj v mestnem grbu ljubljanskem je najbrž zmaj sv. Jurija. Koliko prvotnega zidevja je še v današnji kapelici, je težko reči. Zgrajena je v gotskem slogu, najbrž ob času Friderika IV., ki je vladal v drugi polovici 15. stoletja, od 1440 do 1493. Ta dobrohotni in kranjski deželi naklonjeni vladar, kakor ni bil noben drug ne pred njim ne za njim. je leta 1489 ustanovil v tej kapelici večne svete maše, ki so se opravljale vsak dan v letu. Zato je imela kapelica tudi svojega posebnega, na Gradu bivajočega kaplana, kastelana. ki ga je plačevala cesarska blagajna, hrano pa mu je bil dolžan dajati deželni glavar. Njegova plača je bila tudi za one čase skromna: dobival je v denarju 20 goldinarjev na leto.
Med Gradom in »lontovžem«
Ko »o se v početku 16. stoletja, okoli leta 1530, pričeli na Kran jskem deželni zbori, so se shajali na Gradu. Vsako zborovanje se je pričelo s slovesno sv. mašo. Deželni stanovi so sicer že leta 1467 imeli svojo stanovsko hišo (lontovž) v mestu, na Novem trgu, a ta se jim je o velikem potresu leta 1511 podrla Zidati so začeli novo. godilo pa se jc to zelo počasi, in kakor nalašč jim je leta 1524 zgorel ves za streho pripravljeni les. Kdaj so stanovsko hišo naposled dozidali, se ne ve. Leta 1548 je vsekako že stala, a deželni zbori se v nji niso shajali, ampak na Gradu, deželna hiša ie služila plemenitašem le za raznovrstne sodne obravnave. Še leta 1587 je deželni zbor zboroval na Gradu in je bival tu deželni glavar. Pozneje se je preselil pač v mesto. Leta 1634 je glavar gotovo še bival na Gradu, kajti mestni magistrat je bil 14. julija sklenil novega glavarja kneza Eggenberga pri špitalskih vratih slovesno sprejeti ter ga »po stari navadi« spremiti na Grad.
Protestantie in Tomaž Hren
Do dobe protestantizma od časov cesarja Friderika IV. se je brala na Gradu vsak dan vsaj ena sv. maša. opustilo pa se je to. ko se je začela po Kranjskem razširjati Lutrova vera. Posebno so zanjo goreli plemenitaši. Sredi 16 stoletja se je moral tudi katoliški kaplan na Gradu umakniti luteranskemu pridigarju: plemenitaši so katoliško službo božjo nadomestili s protestantovsko. Celih 37 let (od 1560 do 1597 so se v starodavni in častitljivi kapelici na Gradu shajali protestanti, dokler jih ni ljubljanski škof Tomaž Hren izgnal ter z veliko slovesnostjo uvedel na Gradu spet katoliško službo božjo.
Toda kaplana kapelica ni imela več. vsaj po smrti Hrenovi ne, bodisi, da so protestantie pobrali in odnesli s seboj dohodke kapelice, bodisi, ker je bila kaplanova plača (20 gld)
riška terminologija, ki je ni še nihče zbral in pokazal, kje so še njene vrzeli. Mnogo dobre ga jezikovnega gradiva je v nekaterih prevodih, zlasti v Župančičevem prevodu Conra-aove »Senčne črte« i. dr.
vendarle premajhna: da mu po ccsarskcm ustanovnem pismu pristoji tudi prosto stanovanje in hrana, se je za protestantov popolnoma pozabilo. Zato ie leta 1633 ljubljanski Škof Raj-nold Scarlichi naslednik Tomaža Hrena, poročal panežu v R;m. da se na Gradu opravlja služba bož.ia samo po trikrat na teden
Ker pa zato potrebnih sredstev ni bilo na razoolago. s«; je vicedom pogodil z oo fran-č'škani. da bodo proti letnemu plačilu 150 g'd. opravili vsaj vsako nedeljo in vsak praznik po eno sv. mašo na Gradu.
Grajske ječe
Na Gradu je bila že takrat ječa. in sicer za tiste jetnike, ki jih je deželna gosposka klicala pred svoj sodni stol. Zapirali so v to ječo najhujše, za vse življenje ali pa na smrt obsojene zločince. Po neusmiljeni, grozoviti pravici minulih stoletij je na Gradu umrl marsikateri od njih najgrozovitejše smrti, smrti za lakoto; pri naoadih na Kranjsko je zadela ujete Turke ta bridka usoda menda pač brez izjeme. V ta namen so imeli na Gradu v posameznih stolpih neznr.nsko globoke ječe. Valvasorja kar zona pretresa, ko jih opisuje.
Razen jetnikov je bivala na Gradu tudi grajska posadka. Koliko mož je po navadi štela, ni znano, a velika ni bila. Frančiškanom je bila
dolžnost, izpovedovati tudi posadko. Nedelja sv. Jurija je bila za Ljubljančane zelo slovesen dan. takrat je vse mesto ario k službi božji na Grad Zjutraj je biLa velika sv. masa z leviti. h'a20Blovom in pridigo, popoldne pa so peh Litanije. Litanije so morali oo. frančiškani peti tudi ob osmini sv Jurija.
Sčasoma pa sc jeli tudi oo. frančiškr.ni zanemarjati svoje dolžnosti, zato jih je leta 1741 poklical vicedom ter jim prav resno zabičil, naj store svojo dolžnost, kakor so "jo storili nekdaj. Zahteva! je cclo. naj eden frančiškanov stalno biva na Gradu. Toda frančiškani so mu od-vnrii. da za tako majlno plačo tega ne morejo več.
Časi znamenitosti in slave...
Glede na javno življenje je zavzemala ka-pclica na Gradu znamenite mesto V kapeli na Gradu sc je vršilo mnogo enih opravil, za katera je dandanes določena šenklavška cerkev. Leta 1653 na primer se je opravil v nji slovesen Te Deum v zahvalo za to. da je bil za cesarja izvoljen Ferdinand IV. Iz zvonika na Gradu se je leta 1684 razlegalo pr.ikrat še zdaj po vsej deželi navadno zvonjenje ob sedmih zjutraj. Ukazal ga je bil cesar Leopold I. po slavni zmagi nad Turki pred Dunajem (1683) ter priporočil, da vsakdo, ki ga začuje, izmoli pet očenašev in pet češčenamarij, da usmiljeni Bog obvaruje in reši deželo groznih Turkov. Z z ven j en jem na Gradu sta se pričenjala in kenčavala tudi največja dva ljubljanska sejma, ki sta trajala po 14 dni, sejem o sv. Filipu in Jakobu (l.majnika) in sejem sv. Elizabete.
Škrabec o lepoti slovenščine
V spomin Jezikoslovca cb 25 letnici njegove smrti
Te dni se je naša kulturna javnost spo-minjala 25-letnice smrti enega naših najboljših jezikoslovcev iz polpreteklega časa p. Stacis-ava škrabca. Njegovi jezikovni spisi, ki so dolga leta izhajali na platnicah nabožnega lista »Cvetje«, so še skoraj povsem obdržali svojo vrednost, čeprav se. je književna slovenščina razv'jala v posameznih primerih drugače, kakor je škrabec želel. Kako je škrabec pisal in kako je sodil kot jezikoslovec, naj pokažejo naslednje njegove besede iz enega njegovih jezikoslovnih spisov. Te vrstice raj bodo posvečene spominu jezikoslovca ob 251 et-nici njegove smrti.
»Naj začnem vnovič razkladati, kako sem se še bolj do živega prepričal, kako malo se pri nas ceni, kar dela narod? Ne! Vender pa premislimo nekoliko, kaj je to, kar nas dela vse vkup narod: slovenski narod. To je, kaj ne. naš jezik, naš knjižni, slovstveni jezik. Ce pa mi tega jezika ne znamo in se ga tudi učiti ne maramo, če nam je vse eno, ali se govori in piše prav ali ne prav, primerno ali ne primerno prirejenim mu zakonom, če nam je vse eno, ali je zdrav in močan in lepo raslega telesa, ali pa garjev in grintav, gerbast in jetičen dečak, ali teka in leta veselo ko ptič, ali z leseno nogo in o berlah hodi, ako nam je vse to eno, potem se nikar ne čudimo, če g'"nemo, če jih zmirom več od nas odpada k temu ali onemu tujemu, pa lepemu, zdravemu, mogočnemu in bogatemu jeziku, ki je ljubljen in v časti in se ga vse uči doma in drugod!
Ali je pa naša vboga slovenščina zaslužila, da jo tako malo cenimo, da se je celo pisatelji, ne marajo učiti korenito, češ da niso jezikoslovci? Zaslužila? O kaj še! Ali ni ravno ona, ravno naša slovenščina mej vsemi sla venskimi jeziki najlepša, najpri-merniše vstvarjena v vsikem ozjru? Kako živ, kako bogato razvit je naš vokalirem v primeri, recimo naravnost, s hervaškim. ki velja sicer za najblagoglasniši, pa je v resnici v tem oz^u, vsaj meni se tako zdi, vbog in, skoraj bi rekel, nekoliko terd in lesen, kaker koli se hvali.
Celo t;sti samoglasnik, ki je pri nas najbolj zaničevan, tako da še svoje čerke nima, polglasnik, dela našo slovenščino nekako mcško in ob enem lehkotno, mejtem ko ima hervaščina se svojimi polnimi glasovi nekaj težkega, pa zraven — kako hi rekel, da ne bi žalil? — nekaj ženskega, merda celo otročjega.
Kako begato razvito je dalje naSe nogla-ševanje v primeri se vsakim drugim raznih slavenskih jezikov, kako vgodno kaker prozi tako poeziji! Seveda se pa, žalibog, tudi naj grozo vitiše zanemarja in razdira.
Zadosti krepak in moški, če se ne gov*v-ri prenen.arno, je tudi naš konsonantizem, ker je prost tistega mehkuženja, ki kaker nekaka baciljska bolezen razjeda severne slavenske jezike, zlasti poljšč!no in ruščino, kaker tudi lužiško serUščino. Po pravici se je celo hervaškega č, dasi nam ni celo tuj, knjižna slovenščina znebila. Ohranili smo topljenca nj in lj, kar je prav in zadosti. Da se je stari terdi 1 pri nas najlepše in najdosledniše nadomestil, je tudi resnica in slabo delajo tisti, ki nam vcepljajo
terde tuje terre namesto sočnih domačih sliv.
Naša deklinaclja je krepka ln vgodno spremljiva, naša konjugacija krasno dover-šena. Nima sicer starih aerstov in imper-fektov, pa jih tudi ne potrebuje. Im;: pa potrebni kcndicionalj preteklega časa. ki ga ni imela stara cerkvena slovenščina in ga ruščina še prav do današnjega dne nima.
Da je naša slovenščina lep jezik, priznavajo tudi izvedeni in pravični tujci. Neke-danji ljubljanki profesor Peter Petruzzi je b"'l rojen Lah in je torej imel nekaj sluha za lepoglasje jezika. Vzrcka hvaliti v šali slovenščino, ke bi se mu ne bila res lepa zdela, pa ni imel. Vender jo je hvalil, da spominja v tem oziru na španščino. AU je res tako, jaz ne morem sod:ti. Zdi se mi pa, da je španščina premonotono slovesna, da bi se ji mogla primerjati naša pripro-sta pa raznolična slovenščina.
Naša slovenščina je torej, prepričani smemo biti, eden najlepših ježkov na svetu. Mi bi ta jezik morali ljubiti ko dra-gcceni dar, ki ram ga je Bog dal, varovati ga skerbno vsake poškodbe in učiti se ga sa vso pridnostjo in natančnostjo. Brez učenja ni znanja, brez znanja ne blagostanja. ne vspeha, ne rapredka. Najboljše orgije ne bodo lepo pele tistemu, ki se ni zadosti orgljati učil. Najpolniši, najpleme-nitiši jezik ne bo rešil svojega naroda, ako ga ta ne ceni. ako se zanj malo meni. Prej ali potlej se bo takemu narodu jezik po. tujčil, pohabil in poterl, dokler bo naposled popolnoma zameri in zginil in se svojim jezikom bo tak nemaren narod sam zgin'l s tega sveta — podlaga tujčevi peti!
Glejmo, da ne bomo mi tak narod!«
Franc Grillparzsr
Ko je bil slavni nemški pisatelj Franc Grillparzer (1791—1870) še uradnik, je imel to razvado, da je zmerom prepozno prihajal v pisarno. Slučaj je nanesel, da je bil njegov predstojnik, neki dvorni svetnik, zelo natančen gospod, ki je predvsem zahteval, da mora uradnik točno ob uri hoditi v urad.
Grillparzer je užival pri tem gospodu precej ugleda zaradi svojih talentov in strogi šef si ga pač ni upal pozvati preveč ostro, naj spoštuje uradne ure, ker je Grillparzer takrat že slovel daleč izven pisarniških prostorov.
Nekoč pa je le prišlo drugače. Grillparzer je namesto ob devetih prišel v pisarno šele ob pol dvanajstih in zdaj je sicer dostojnemu gospodu predstojniku zavrela kri.
—	Slišite, gospod Grillparzer, danes ste se pa pošteno zamudili?
—	Oprostite, gospod dvorni svetnik, toda danes je stvar tudi nekoliko drugačna. Prišel sem res bolj pozno kakor običajno, toda to samo zaradi tega, ker mislim tudi prej oditi.
Gospod dvorni svetnik je onemel.
Matija češnikar:
Na trga^skl podlagi
Rudniški podjetnik Lapornik je bil srednje, za valjane, bolje rečno, mesnate postave,' s kratko pristriženimi brki in precej osivelimi lasmi, s ploščatim in privihanim nosom, na koncu katerega, daleč od oči, je sedel raztegnjen zlat ščipalnik z visečo verižico. Lapornik je stal pred mladim, srednje elegantnim gospodom, prešerno ra-zkoračen. Vrsta zlatih zob se je prav prijetno družila z ostalimi, zarumenellmi zobmi, skozi katere je spuščal im oviti gospod preko debelih ustnic počasno in razločno zbadljive stavke. V eni roki je držal pipo in jo vtikal v presledkih v usta, da je vreščala, ko bi davil mačko. Drugo roko pa je imel, seveda, v žepu.
Njegovo objemno telo je bilo oblečeno v ki*3tek, lepo zlikan suknjič, katerega žepi so bili napolnjen^ z raznimi ceniki, pismi in zapisniki. Na telovniku je imel pripeto zlato verižico, progaste hlače pa je imel tako visoko zavihane, da so bile videti izpod njih temnoinodre nogavice. Svoje ostre oči je upiral v mlalega gospoda, ko bi ga hotel z njimi prebosti.
Na začudenje pa mladi gospod ni stal pred bogatim podjetnikom ko prikovan vojak in tudi ne tako, kakor bi se spodobilo stati le študiranemu človeku pred rudniškim milijonarjem, po čigar rokah se je pretakalo dan za dnem toliko in toliko denarja. Mladenič je stal pred njim spodobno, toda ne zgrbljeno in tudi ne z bogve kako Sjpoštljivim izrazom v očeh. Tudi ni stal s
strnjenimi petami in tudi rok ni držal ob hlačiih šivih. Z jasnim izrazom in mimo je poslušal podjetnikov zbadljivi govor.
Ko je podjetnik nekoliko premis'11, je dejal: »Dragi gospod, tega nisem pričakoval. Vi ste me presenetili. Jaz pa dosedaj nisem bil vajen presenečenj, zakaj moja podjetniška in trgovska moč je ravno v tem, da se ne pustim nikdar presenetiti. Tržni položaj premoga je bil stalno odličen. Tovariši pa so računali ee z boljšim položajem. Zato so umestili ogromne svote. Položaj pa se je mahoma poslabšal, padle so cene, promet je hiral in so izgubili težke milijone. Toda jaz, ki se lahko pohvalim, da vidim vselej, skoraj bi dejal, v podrobnosti vsak položaj vsaj leto dni naprej, nisem bil presenečen. Samoobsebi umevno, da sem izgubil nekaj tisočakov, tcda tovariši so izgubili še več. Ker so hlastili za prevelikim dobčkam, so se skoro upropa-stli.«
Gospod ga je poslušal mirno. Vendr.r je čakal nekoliko nestrpno, da preneha podjetnik s svojo razlago tn da mu dd nekoliko o3mora. Nazadnje mu je vendarle mogel povedati, čemu je prišel, in je pojasnil svojo prošnjo z nekaj določnimi in kratkimi stavki, ker se ni hotel ponavljati.
»Kakor že rečno, ste me presenetili. In zaradi tega presenečenja, ki ga nisem pričakovati, vas nisem zavrnil in vam tudi nisem pokazal takoj vrat, zakaj marsikateri moj tovariš bi bil tako storil. Oprostite, da govorim kar naravnost. Pogovoriva se o tem čisto po trgovsko, zakaj jaz namreč sovražim pogovore o bajkah in pravim,
da so mladostni ideali in zsmisleki mnogokrat največja nesreča našega narodnogospodarskega življenja. Mladi ljudje so mnogokrat bolj neumni, ko novorojeno tele. Zato tudi dovolite, da začenjam prvi, ker sem starejši.«
Mladenič se je, v znak, da se s podjetnikom strinja, na lahko priklonil. Toda le na zunaj. Mislil si je, koliko je ljudi na svetu, katere je doletela sreča, ne da bi jim bilo treba študirati dvajset let, kakor njemu, ki nima nič.
»Jaz sem rudniški podjetnik Lapornik. Le vprašajte v bankah, vprašajte moje prijatelje, moje sovrstnike, ali pa vprašajte, na primer, gospode, ki imajo odločilno besedo na premogovnem trgu, in izvedeli boste, da sloni moje podjetje na najtrlnejši podlagi. Moj ukaz je premog, moj podpis je denar, moja menica je zlato. Ljudje, seveda, godrnjajo nevoščljivo, češ da sem milijonar. Toda jaz tudi ne ošlatujem tujih žepov. To nikogar nič ne briga.. Trdno pa sem odločen, da ne dam svojega kapitala iz rok iz idealizma revmatičnim rudarjem in tudi ne društvu za oskrbo invalidnih rudarjev. Gotovo porečete, da sem nesramen in sebičen. Mor la tudi porečete v duhu, da sem malopriden buržuj. Da, dovolim vam, da si to mislite! Toda, jaz sem predvsem podjetnik in s tem trgovec. In v teh besedal je vsebovano vse.«
Mladenič je stal pred podjetnikom negibno in ni trenil niti s trepalnico. Mislil si je seveda svoje. Najrajši bi se bil izgubil.
»Kakor veste, imam jaz, rudniški podjetnik, edino hčerko. Pravi trgovec ne hvali
svojega blaga. Gospod, to se hvali samo, čisto samo. Mislim, da ste opazili, da moja hčerka ni grda. Pa tudi, če bi bila, bi ji J to ne škodilo. Toda, dragi gospodič, gotovo ste prepričani, da ne bo pustil rudniški podjetnik svoje hčerke z doma nage in tudi ne brez dote. Pa tuli ne bo dal rudnika, hiše in posestva kaki ustanovi, temveč hčerki. Mislim, da me razumete?«
Mladenič je prikimal, ne da M trenil z očmi, zakaj stvar je sama ob sebi razumljiva.
»S tem sva opravila eno trgovsko stran. Zdaj pa preideva na drugo, namreč na vas. O vas lahko rečem le dobro. Gotovo boste razumeli, da sem o vas poizvedoval, zlasti zaradi tega, ker sem vas videl večkrat s svojo hčerko. Gospod, vi ste doktor prava. Ta naslov je zapeljiv za arta/rše neimovitlh hčera, za kakšno kratkovidno gospodično ali pa za kakšnega nenadoma obogatelega človeka, ki bi rad okrasil svoje manjvredno pokol en je z doktorskim naslovom s tem, da dž hčerko doktorju. Priznam, da imate v glavi mnogo znatnja, tako zvanega nepraktičnega znanja, recimo o rimskem pravu in raznih paragrafih. Toda, to je znanje, s pomočjo katernga se ne polnijo žepi. Ali ni teko?«
Mladi doktor je gledal podjetnika mirno in nepremično. Le rdečica mu je zalila za trenutek obraz. Zagrabila ga je tudi jeza. Toda, odločil se je bil, da vztraja.
»Jaz poznam doktorske dohodke ln njih kariero. Marsikateri nima dveh oblek. Le povejva si vse po trgovsko, brez hlnavSčln«. Ce bi bil jaz na vačem mestu, bi govoril
ravno tako, morda z edino razliko, da bi vse le še bolj povdsiril. Da niste bogati od doma, to vem. Na kako dedščino najbrž tudi ne morete računati. Da bi pa zadeli v loteriji srečko, bi se moral ugoditi čudež. Čudež že zsiradi tega, ker na jbrž nimate denarja za kupovanje srečk. Ali ni res tako?«
Doktor se Je nalahko priklonil, tola ni črhnll.
»Zdaj pa prideva na glavno zadevo. DoK-tor Hostnik je ravno prišel k rudniškemu podjetniku Laporniku in je zaprosil čisto enostavno za roko njegove hčerke. Svojo prošnjo je utemeljeval s tem, da ima hčerko rad, kar mu rad verjamem in mi je nazadnje vseeno. In da ima hčerka rada njega, o čemur pa dvomim, ker sem tuli prizadet jaz. Ce bi ponudil hčerko dediču kakšnega rudnika, bi bila zadeva urejena v nekaj minutah. Padli bi samo dve številki. Vsakdo hi si zapisal v zapisnik svoje in poroka bi bila sklenjena.«
Doktr je gled aai podjetnika ves čas Ko prikovan.
»Cemu bi to tajil? Pa še nekaj! 2e nekaj mesecev me nadleguje trgovec Mokar, naj dam njegovemu sinu, ki je nekoliko razposajene narave, svojo hčerko. Kdo pa v mladih letih ni nekoliko razposajen? Zahteva, naj dam hčerki pol milijona. To me ne preseneča. Presenetilo bi me pa, če bi zahteval manj. Toda jaz imam o zakonu svoje pojme. Njegovemu sinu svoje hčerke ne dani. Druga ponudba izvira od veleposestnika Topolnika. Tudi on zahteva aa
Spomini oft svidenju
Pred dnevi smo zabeležili, da je požrtvovalna vzgojiteljica gluhonemih gospa Vita Zupančičeva praznovala 751etnico. Njen bivši učenec nam je poslal več spominov, po katerih povze-$ mamo:
Kadar postanejo v utesnjenosti in samoti človeku pajki in muhe edini tovariši, tedaj se zamisli v prošlost. Vrstiti se začno dnevi, tedni, meseci, leta minulosti. Zre na doživetja mladosti, nanizavajo se odnosi do oseb, katere so morda dale kak poudarek njegovemu življenju v poedinih razdobjih razvoja. In v mojih spominih na mladost se je uvrstila tudi misel na Vas, gospa Vita, in na dobo. ko ste usmerjali mojo in mojih tovarišev sošolcev — Vaših prvih gojencev ljubljanske gluho" nemnice — življenjsko pot. Od takrat so minila desetletja, dvajsetletja. Čas je hitel, življenje nas je oblikovalo. Ko je bilo treba za-
Kvoniha
Osmi odlikovanec z briljanti
Poročilo iz glavnega stana javlja, da je Fiihrer podelil Valterju N o w o t n y j u, skupinskemu poveljniku v neki lovski jati, 19. oktobra ob priliki njegove 250. letalske zmage kot osmemu vojaku nemške vojske hrastov list z meči in briljanti k viteškemu križcu železnega križa.
Valter Nowotny je najuspešnejši nemški lovec. Njegovo ime smo zadnji čas večkrat brali v nemških vojnih poročilih saj je kak oan sestrelil p0 troje in več letal. Kot lovec je šesti nosilec najvišjega nemškega odlikovanja za hrabrost, ki je krona njegovih izrednih uspehov v zadnjih mesecih. Letos, dne 4. septembra, je po 180 zmagah v zraku dobil hrastov list k viteškemu križcu in že dne 22. septembra je prejel po 210. zmagi hrastov list z meči. Dne 13. oktobra je javilo nem-
pustiti učilnice gluhonemnice in iti v svet	0 y°jn(> poročilo, da je dosegel 250. zmago
realnosti, smo se mnogi v iskanju življenjske	< jn tai;:o Pcsta! letalski prvak, ki ga bo le težko
orientiranosti zatekali k Vam po nasvete,	i kQ0' Prek(;«!.
Imeli ste vedno odprto srce za doraščajočega	j Stotnik Valter Ncvvotnv je star šele 22 let.
glušca tudi teaaj, ko sc je pripravijal, da se	Po rodu je z Dolnje Avstrijskega, in sicer je
tudi on uvrsti v sklop produktivne skupnosti.	; S!n železničarskega uradnika v Gmiindu. Štiri
Vodila Vas je zavest, da delo vzgojitelja glu-	i tedr|e po pr:četku sedanje vojne je prišel k
honemih ni končano tedaj, ko se našteje to-	; letalstvu. Od pomladi 1941 pripada eni izmed
Iik0 in toliko šolskih razredov, ampak mu je	najbolj znanih nemških lovskih letalskih jat.
treba pomoči pri nadaljnjem izobraževanju	Do prvenstva se je v več kakor dveletnih
tudj po izstopu iz zavoda. Da, mislim, da	borbah preboril z izredno odpornostjo in ne-
' • - • - - ............zlomljivim napadalnim duhom.
seme, ki ste ga sejali in negovali, ni slabo ob rodilo.
To so bile moje meditacije v okoliščinah, ko nam je v dušo žgalo eno samo hrepenenje: D o m o v 1
Iz utesnjenosti sem se vrnil med svojce. Jesensko sonce je toplo grelo. Zdelo se mi je, da tc sonce tako ljubo greje samo pri nas. Duša je z globokimi požirkj zajemala lepoto ljubljanskega gričevja. V čisto modrino jesenskega popoldneva so vrhovi Sv. Katarine in Grmade risali svoje konture. Na Ljubljanskem gradu je zdaj pa zdaj zarohnel topovski strel, da se je od dolenjskih gričev odbil odmev. Davno je, ko sem tudi Jaz poslušal take skrivnostne odmeve—zdaj je svet okrog mene zavit v bolestno tihoto. Ob vsakem zarohnenju me je stisnilo — morda je nekje orosila tla kri slovenskega sina. morda je zažarel nad slovenskim domom rdeči petelin. Trpeča zemlja!
Pot me je vodila tja v trnovski Tuskulum, .	. - • ----- .----- ------- —
kjer domujete in preživljate dobo življenjske ,">ngresu _ spanskih specialistov za pobi-in za gluhoneme socialne«, nH^JJ^.	TSu"S^taS
2G2. V njih rez-
♦	Vatikanska ugotovitev. Milanski tisk objavlja poročilo, posneto iz vatikanskega glasila »Congregatio de saneto officio«, po katerem je cd letošnjega julija do- konca septembra padlo zaradi sovražnih letalskih napadov 1847 duhovnikov, menihov in nun v rasnih italijanskih krajih. Med padlimi sta škofa iz Reggia di Calabria in iz Campobassa.
*	Letošnja trgatev na Krasu. S Krasa poročajo, da je bila letos srednje dobra trgatev ter pričakujejo vinogradniki nekoliko manj vinskega pridelka kakor lani. Lani so bile jagode na grozdih bolj drobne, a bilo jih je več, dočim so bile letošnje jagode bolj debele, a grozr1 -nnjši. Vreme za dozeritev je bilo v t nem ugodno, trgatev je bila v redu opravljena in kaže, da bo teran najnovejše letine dober.
* 78 novih zavodov za pobšjanje malarije v Španiji je bilo urejenih v preteklem letu. O tem je poročal prof. Clavero na
Vse poslušalce radia opo» Barjaino na radijsko oddajo slovenskih domobrancev, ki bo nanes, 34. oktobra ob 11.30. Važno ln poučno za vsakogar!
u— Nabavna In prodajna zadruga pekov stah mojstrov v Ljubljani nam je sporočila glede na nekatere omembe v zadnali dnen. da so peki dobili za zadnj h 10 dni oktobra moko v razmerju tretj.no pšen'e-
Le'tremešan^rL^eHVn°n&eiK)^--l,Kl^h ! nie šole aR redni enoletnf trgovski tečaj. maiLiT seveda ™ ^Ifl"',Cbhka b° Vpisovanje dnevno še ves teden. Inforrna-^rfčaknie o vLPr, bo bel, kakor ga vs: i cije in prospekte daje: Trgovsko učilišče ^	b- se vsak- i »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
n i ^ nI	Ek'h' °br' I u~ V3šji tnrov*ki tečaj sprejema dija-
devna^Jf M0' 1,3 .d'cb:1	r ke-inje. ki so dovršili višje razrede sred-
iSDlla. Nepravilno je, da se m:- nje šole ali redni enoletni trgovski tečaj. DiPacne informacije gro- Vpisovanje dnevno še ves teden. Infor-
Učitelji-pevci, udeležite se danes ob 4. url popoldne ^pegreba pokojnega ravnatelja A. Doklerja. Pevska vaja bo danes dopoldne ob 10. uri na učiteljišču.
u— Obrtr ike obvešča Odsek za obrtništvo, da uvede, pečenši s 25. oktobrom, z. radi pomanjkanja kuriva začasni enotni urnik od 8.—14. ure.
u— Jezikovni tečaji po hitri, uspešni in praktični metodi za vse poklice prično v ponedeljek 25. oktobra. Začetni in nadaljevalni tečaji. Dopcldanski in popoldanski pouk. Vpis dnevno dopoldne v prostorih P. D. Z., Miklošičeva 22-a, I., desno (Delavska zbornica).
u— Višji trgovski tečaj sprejema dija-ke-inje. ki so dovršili višje razrede sred-
z: vsem pripadnikom ene stroke. Mcka 'z raznih mlinov ni enaka in tako nastane razlika v kakovosti k/Cha. Kontrolo za kakovost moke in kruha pa vrši mc-stni trž-nc.nadzorni urad dovolj pogosto.
n— Zelje na mesarske knjižice. Da se
sveže zelje, ki ga prodajajo od Prevoda pooblaščeni trgovci na živilskem trgu pravično razdeli, bo naprodaj od sebote 23. t. m. samo na mesarske knjižice. Zato naj vsakdo, ki želi zelje dobiti, prinese s seboj mesarsko knjižico. Zelje bo razdeljeno po razpoložljivih množinah.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršiia od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. ž i t k o Jožica, Pleteršnikova ulica 13. telefon 47-64.
u— Najlepša, najkoristnejša in najcenejša je Vodnikova pratika! Prava ljudska čitanka za vse! Ljubljančani, ne od-Jašajte s pristopom k Vodnikovi družbi! Cez dober mesec bodo že izšle letošnje
knjige, ki jih bodo člani prejeli za 24 lir. ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□^
Pravkar je izšla knjiga lovskih slik dr. Janko L o k a r :
Gozdovi In vode vabijo"
in za gluhoneme socialnega udejstvovanja bo ga te jeseni. Po dolgem času sva si spet stisnila roke. Zdelo se mi je, da sva si tiho izrazila vso sintezo duhovnega tovarištva. Tako Vam kakor meni je življenje zarisalo v obraz svoje poteze. Saj se je od Vaših prvih gojencev že marsikdo srečal z Abrahamom, marsikdo je tudi omahnil za vedno, Vi pa ste si naložili breme 75. leta.
Ne glede na časovno odmaknjenost se Vas bomo veeino s hvaležnostjo spominjali. Vedno mi je toplo pri srcu. kadar Vas najdem v Vašem domu in se kakor nekdaj prostodušno pomeniva o tem in onem. Na tihem mi tedaj preidejo misli daleč nazaj na nedeljske popoldneve, ko sva v času mojega doraščanja obravnavala stvarnosti zdravega domnevanja življenjskih nalog. Le eno me moti: zidovje okoliških hiš zakriva lepoto jesenske barvitosti Mestnega loga in Krimskega gričevja. Takrat tega ni bilo. Vseeno želim, da bi Vam bila jesen še dolgo lepa in naj bi se Vaša duša navžila novih moči za dneve, ko bo človeštvo slavilo iz trpljenja porojeno novo vstajenje. _ Ciril Sitar.
Ravnatelj Anten DsMer f
Po težki bolezni, potem ko so mu pred tednom dni odrezali nogo, je umrl v Ljubljani upokojen ravnatelj učiteljišča g. Anton Dokler, mož, ki si je stekel velike zasluge kot šolnik in vzgojitelj slovenske mladine.
Pokojnik se je narodil 11. junija 1871 v Višnji vasi pri Celju, kjer je obiskoval gimnazijo, nakar je odšel v Novo mesto. Klasično filologijo je študiral na Dunaju. Leta 1897. je nastopil profesorsko službo
na gimnaziji v Kranju in je ostal tam do , ri„„,1, . ,	. ,	... _ .
leta 1912 Nato ie nrišel nn T državno ?os1absaio, se je kmalu po k"silu začelo prisel na arzavno j iasniti in ie bjl več;jl del popoldneva son-
zavedov, letos jih je ž iskujejo različne pojave močvirske^ mrzlice in zdravijo bolnike na specialnih klinikah. Borba zavzema vedno širšo fronto med narodom.
— Sedemdesetletnica Jakoba Jesiha. 27. t. m. bo praznoval splošno znani in spoštovani gespod Jakob J e s i h iz Florjanskc ulice sedemdesetletnico. Jubilant je še čil in vedno delaven. Je živ zgled, kako se naš človek s prirojeno prid nostjo, podjetnostjo, poštenostjo in vztraj nest jo uveljavi. Redil se je v Hradeckega vasi. Mesarsko obrt jc začel v Rudniku. Postal je v tistih časih najbolj priznan mesarski podjetnik. Vodil je zelo znano ,gostiln > iti veletrgovino z vinom. Iz mesarske obrti je prešel na veletrgovino z živino, bil je • solastnik in vodja Vnovče-valnice za živino, velepodjetja za nakup in predelavo živine, ki je v bivši vojni oskrbovala civilno in vojaške aprovizacijo. Deloval je dolero let v vodstvu občine Rudnika ter v vodstvu strokovnih organizacij. | šele pred leti si je privoščil nekaj oddiha, i G. Jesih je prava slovenska korenina, J iskren in možat, zunanje trd, notranje pa srčno- dober in mehak. Nešteti so že Iskali in našli pri njem nasvetov in podpore. Obožuje naravo in lov, ljubi živali? Mnogo desetletij je zakupnik loveča občine Rud-r:k. Je dober lovec ter iskren in nesebičen lovski družabnik. Vsi, ki ga poznamo i in zelo spoštujemo, osobito njegovi lovski tovariši, katerim je v svojih loviščih in s svojo družabnostjo omogočil najprijetnej-: še urice, mu želimo še mnogo zdravih in
i srečnih let! i
u— Spet se je zjasnllo. Medtem ko .ie i v petek dopoldne kazalo, da se bo vreme
s številnimi umetniškimi ilustracijami H. Gagerna, I. Gorjupa, M. Kambiča, R. Mud-lacka, N. Pirnata in I. Sajevica. Knjiga 320 strani je izšla kot izredno izdanje za-; Iožbe »PLUG« in stane Lir 70.— (za redne j' naročnike Lir 60). Dobite jo v vseh knjigarnah — ali jo pa naročite pri založbi »PLUG«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 30.
□□□□□□□^□□□cinrinnnnnmnnnnnnn
u— Zahvala. Ob smrti našega ljubljenega moža in skrbnega očka g. Antona Pestotnika, rač. inšpektorja, se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so nam izkazali toliko ljubezni'in naklonjenosti, obsuli krsto s cvetjem, spremili dragega pokojnika na njegov zadnji dem ter nam v teh težkih dneh na ta ali oni način lajšali naš:- globoko bol. Bog boc!i vsem stoter en plačmk.
macije in prospekte daje: Trgovsko uči Iišče »Christofov učni zavod«, Dcmcbran ska 15.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-, trimesečni dnevni in večerni tečaji Tično v torek 26. oktobra. Specialna strojepisna šola: Največja modema strojepis-nica. Pouk po želji dopoldne. poDoldne ali zvečer. Vpisovanje dnevno. Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učnj zavod«. Domobranska 15.
u— Važno za vsakogar sedaj in v bodoče je znanje knjigovodstva, korespondence, modernih jezikov, strojepisja itd. Novi dnevni in večerni tečaji. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chrjstofov učni zavod«. Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti in Višji trgovski tečaj ter vse ostale tečaje se vrši redno vsak dan še ves teden. Informacije, nove prospek' daje ravnateljstvo.
u— Ni Vam treba čakati obvestila, ampak pošliite tako- Vaš radio aparat tvrdki EVEREST v P: ?mcvo ulico 44. kjer Vam bodo še istega dne odblokiral! srednje valove. Telefonirajte na št. 26-36.
u— Opozarjamo vse interesente Večernega trgovskega tečaja, da bodo	predavanja v zgodn'h poorl-iensir^ • obrati počvajo. v posebnem oddelki: pa tudi pozno popoldne, tako da je obisk predavanj vsakemu omogočen* Pouk iz vseh tr-grvšikih predmetov. Vp kovanje do 31. oktobra. Ir formacije — prospekte daje ravnateljstvo. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2-II.
u— Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti pri Trgovskem učnem zavodu. Kon-gresn trg 2. Redno vp sova nje za šolsko leto 1943-44 se vrši dnevno. Naknadne prijave re sprejemajo še do 30. oktobra. — Ravnateljstvo.
u— Dijake-mje vseh srednjih, strokovnih »n meščanskih š"l opozarjamo na naš snec"'aln! najuspešnejš; pouk iz vseh zaže-Ijenih predmetov. Ločen- cddeki po razre-ci'h in predmetih. Poučujejo gimnazijski profesorji. Vpissovanje vsakodnevno. Informacij0: Specialne instrukcije za sredrje
Obvestilo »Prevoda"
Razdeljevanje živil za oktober in prvo polovico novembra
Trgovci in zadrage v Ljubljani naj dvignejo v uradu na Novem trgu št. 4/lt nakazila za maslo in marmelado za oktober in obenem nakazila za živila za prvo polovico novembra po naslednjem redu: 25. cktobra od A—I, 26. oktobra od J—L, 27. oktobra od M—P, 28. oktobra od P—Ž.
Potrošniki bodo prejeli od 28. t. m. dalje
z oktobrsko živilsko nakaznico na odrezke za maščobe štev. 25—31 po 10 dkg surovega masla (oni, ki nimajo pravice do trdih maščob, prejmejo pa'1 del olja) in na odrezek št. 913 po 15 dkg marmelade.
Razdeljc vanje moke
Pojasnjujemo, da so čisto pšenično moko prejeli samo oni trgovci, ki so že izčrpali zalogo prejšnje enotne moke. Kdor pa je imel še staro enotno moko, je moral ooprodati najprej to in je šele potem dobil nevo moko, odnosno jo bo dobil.
RADIOLJUBLJANA
NEDELJA, 24. OKTOBRA
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.00—10.00: Nemški reki in napevi. 10.00—10.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. 10.15—10.40: Orgelska glasba ln versko predavanje. 11.30—12.00: Prireditev slovenskih domobrancev. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini ln slovenščini. 12.45—14.00: Toncert glasbe za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15— 15.00: Pozdrav lz domovine; koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Siianec. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—18.00: Kmetijsko predavanje. 19.00—19.30: Koncert dueta harmonik. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poročila nemškega vrhovnega poveljstva v italijanščini. Napoved programa za r-aslednii dan. 19.45—20.00: Mala medigra. 20.00 do 20.15: Poročila v nemščini. 20.15—21.00: Operna glasba. 21.00—22.00: Koncert Malega orkestra, vo^i Stojan Stenovic. 22.00—22.10: Poročila v nemščini.
POVFDEL.JEK. 25. OKTOBRA
8.30—9.00: Jutranji pozdrav. 9.03—9.15: Poročila v nemščini ln slovenščini. 12.20—12.30: Glasbeni uvod. 12.30—12.45: Poročila v nemščini ln slovenščini. 12.45—14.^0: Koncert glasbe za razvedrilo. 14.00—14.15: Poročila v nemščini. 14.15— 15.00: Popoldanski koncert.. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Popoldanski koncert. 17.45—f 00: Zdravniška Tira. 19.00—19.30: Koncert Vpš1- muzike. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini. Poro*i'a vrhovnega nem-?fc°era poveljstva v ltalij""5čini. Nanovo d prn-Frama za naslednji dan. 19 45—20.00: Mala medigra. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15— 2100: »Glf-sba velikih mn<strovi Tcrra Pidljskl orVectrr. rodi dlrlffent Dra.<?o Mario SHanee. 21.00—21.10: Rft7!plA^ po svetu. 21.10—22.00: Pevci in lr°tr"ment->!lstl. — Sodelu'" kvartet »Hp"n«. 22.00—"210: P rosila v nemščini.
KRIŽANKA
gimnazijo v Ljubljani, kjer je poučeval 5 let. Leta 1917. je postal ravnatelj moškega učiteljišča v našem mestu.
Ravnatelj Dokler je bil odličen pedagog ter klasičen filolog. Izdal je slovarček k izbranim Ovidijevim pesmim, komentar k Ciceronovim govorom proti Ka. tilini, leta 1915. je izšlo njegovo največje življenjsko delo, grško-slovenski slovar, leta 1924. pa še prevod Salustove »Vojne z Jugurtom«. Mimo tega je dovršil še niz drugih važnih spisov. Sestavil je jubilejno kazalo 50 letnikov »Doma in sveta«, v zadnjih letih pa je prevel iz grščine veliko Platonovo »Državo«, ki pa je še v rokopisu in čaka na založnika.
Do zadnjega je ravnatelj Dokler kljub telesnim tegobam ohranil svežost duha in se zanimal za vse prosvetne pojave. Posebno je veljalo njegovo zanimanje revi-jalnemu časopisju, ki ga je prebiral z največjim zanimanjem. Kot šolnik in pro-
čen. Pretežno jasno je ostalo tudi ponoči in včeraj zjutraj je že zgodaj sonce predrlo meglo. Dan je bil miren in sončen. Ozračje se je hitro segrelo, čenrav je bila jutranja temperatura nizka. Trplcmer je zabeležil najnižje stanje 6 "ton. C. prejšnji dan pa je znašala najvišja temperatura 18 stop. C.
u— Dodatno k opozorilu potrošnikom racioniranih živil sporočam", potrošnikom in trgovcem, da morajo vpisati pri vsaki družini ali posamezniku posebej tudi vse vrste dodatn'h živilskih nakaznic. Imetniki dodatnih živilskih nakaznic naj se torej ponovno zarlase pri svoiem trgovcu zaradi vpisa. ' Združenje trgovcev v Ljubljani.
svetni delavec, pa tudi kot človek bo c-stal ravnatelj Anton Dokler v najlepšem spominu vsem, ki so ga poznali. Članom njegove rodbine izrekamo naše globoko sožalje!
Sv. maša zadušnica bo v torek 26. okto- šole,' Kongresni trg 2, v šolskih prostorni
Trgovskega učnega zavoda.
u— Izgubljen0. Na poti po Bleivveisovi (Dunajski), Frančiškanski in Miklošičevi esti sem zgubila v četrtek patentni ključ. Najditelja prosim, da ga odda v oglesnem oeldelku Jutra. Nagrada 100 lir.
u— Učni 7avod Korepctitorij otvarja pouk za dii.ike srednjih, meščanskih in ljudskih šol. Vse ore in privatnike, ki nc bodo imeli rednega po-ul:a. b"mo poučevali po učn?m načrtu. Prijavite se čimprej, ker bo število zaradi uspeha omejeno. Prcspekti na razpolago! Vpisovanje dnevno od 8 do 12: Mestni trg 17, I. nadstropje.
u— Pričetek pou!--a rijih jez:kov (nemščine. franco*čine, italijanščine, arglefčine) 15. t. m. Prav tako se otvarlalo p".~cbni fez:kovni tečaji za dijake. Pouk na'brl ši! Vnisr-vanJo dn"vn-> oi 8 do 12: Učni zavod Korepe'itorij. Mestni trg 17. X. nadstropje.
u— Radio popravila Vam točno ln z jamstvom tc- s predhodnim prsgledcrn in proraSunrm izvrši tvrdka Philips-Eadlo, Ulica 3. maja 6.
—u Učbenik za ar.sleški ie-iU. k; ga je priredil univ lektor prof dr Janko Kotnik bo izšel zoč^tkom prihnrtTTeca mcseca v založbi knjigarne Tiskovne zadruge » Ljubljani Kdor u-"nrn'k v t-nevovpni kni!£irnt <Šelenburrrova 31 v nepret naroči do 30 oktobra t L. sa rtobi za 30 lir.
bra ob 7 v cerkvi sv. Jakoba. Pestotni-kovi.
u— Namesto venca na grob pokojnega gospoda Marnika J. poklanja uslužben-stvo tovarne Potnik in dru? znesek 2C0 lir Rdečemu križu in znesek 200 lir za Društvo slepih.
u— Namesto cvetja ra grrob g. Ludvika Mlakarja daruje gospa Din Deu, lekarnar, 100 lir Zavodu za gluhoneme.
Dr. Neubez-ger Mavrlelf
VILHARJEVA 21 —ZOPET REDNO ORDINIRA OD 10.—12. IN OD 2,-3.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»»♦♦♦»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦m
u— Prepričajte se sami, da Vam nudi tvrdka Venturini, zaloga pohištva, Flor-jans-ka 31, po zelo zmernih cenah v solidni izdelavi spalnice, kuhinjske opreme, jedilne sobe v različnih vai jantah. Ogleel in sprejem naročil v ponedeljek, sredo in petek od 2—6 popoldne.
u— Brivsko-frizcrske obratovalnice bodo v nedeljo 31. oktobra dopoldne odprte, dočim morajo biti na praznik 1. novembra ves dan zapite. — Otlsek za obrtništvo.
ZALOŽBA KLAS MagafK-a: ©ŽIVEL" OBRAZI KNJIGARNA ŽU2EK
u— Cenj. starš«! Pomoč pri učenju nudimo dijakom (-injam) gimnazij in priva-tist^m 2 ur; dnevno. Dopoldanski — popoldanski tečaji. Instrukcije poedinih predmetov. Reden pouk prične v ponedeljek 25. oktobra. Pohitite z vpisom. Vodstvo tečajev Ličhtentnrnov zavod ali Delavska zbornica. Miklošičeva ce»ta 22-a, I., desno.
ŽELOD
SUH, ZDRAV, KUPIM VSAKO KOLIČINO! — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
Ez
»Zmaga bo ra£a!'< pcd tem geslom se žc zbirajo od 22. do 24. t. rn. kcrc^ki mežje in žene na javnih zborovanjih, ci? izpričajo nezlomljivo vero v Adolf a Hitlerja. Koroški dnevnik je 22. t. m. objavil obširen s<oored zborovanj v vseh večjih krajih na Koroškem. Okrožni vodja dr. Rainer je govoril snoči v Reich-->fe'su (Volšperk).
Srrrt starega zdravnika. V Beliaku je umrl medicir.sk svetnik dr. Rudolf Katt-ni«rer. ki je bil med najstarejšimi koro-šk:mi zdri vr:v ^tjub ":"oki star-^ti je še do nedavna stal v službi trpečih. Bil jc dober srlnsben k. n'"rov sin prof. Rudolf pa ie ^nani skladatelj.
Trije poresrečnci pri požaru. Zaradi kratkega stika je n stal veHt požar na Er terlovi kmetiji pri Velikovcu. Pri gašenju se je ponesrečil 141etni prsestnikov sin Janez Esterl, ki s: je na črep njeh po-rezal nege. Na 371etne?a posestn ka Primoža Kariža se je zrušila stena; dobi je notranje poškodbe ter se mu je z'omila leva noga v kolku Nadalje so ruševine zadele 39!et ega posestnika Friderika Amvander. }3, ki je b:l poškodovan po obrtazu in životu. Reševalci so vse tri prepeljali v celovško bolnišnico.
Vodoravno: 1. iz starogrške zgodovine znana morska ožina, 7. veznik, 8. kratica k naslovom bivših ministrov, 9. črka v abecedi (pogovorno), 10. osebni zaJmek, 11. časovni prislov, 14. zadnje ležišče, 16. kratica za dogodek tekočega leta, 17. obiika glagola biti, 18. nikalnica, 19. rimski denar, 21. ovratna ruta, 22. potomec.
Navpično: 1. naprave za odjem vode v cestnih vodovodnih omrežjih, 2. glavni števnik, 3. evropski ognjenik, 4. del roke ali noge, 5. kratica za neznana imena, 6. ena najstarejših Izumrlih živali, 12. znak za lahko kovino, 13. ujeda. 14. zvok, sloves, 15. predlog, IS. znak za prvino v vsakdanji začimbi, 21. znak za kamenotvorno prvino, oblika glagola biti.
Rešitev križanke 21. oktobra
Vodoravno: 1. Finžgar. 6. bon. 7. hip, 9. er, 10. ego. 12. že, 13. globa, 15. krilo, 18. ako. 20. nor, 22. li. 23. kan. 24. de. 27. ana, 30. Noe,
32.	Zn (cink). 33. ara. 35. br. 36. plata, 37. Rb (rubidll). 39. un. 40. okrasek.
Navpično: 1. for, 2. In, 3. žagovlna, 4. ah, 5. riž, 6. bes. 8. ped.. 10. Al(umlnij), 11. ob. 14. Valvazor, 15. ko. 16. on. 17. Prešeren. 19. ki, 21. od. 25. pa. 26. on. 28. N. N.. 29. rada. 31. ob,
33.	ar, 34. atfmosfera), 38. bo, 39. uk.
DSŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja. 24. oktobra, ob 16.: Nevesta s krono.
Izven Cene od 18 lir navzdol. Ponedeljek. 25. oktobra: Zaprto.
OPERA
Nedelja, 24. oktobra, ob 16.: Netopir. Opereta.
Izven. Cene od 32 lir navzdol. Ponedel-ek. 25. oktobra: Zaprto.
Strauss; »NETOPIR«. Zaradi obolelosti D. Čudna bo pel partijo Alfreda B. San-cin. Opereta v treh dejanjih. Osebe: Roza-linda — Mlejnikova, Eisenstein — M. San" cin, Adela — Ribičeva, Blind — Jelnikar, Falke — Frelih, Frank — Janko, Orlovski — Drenovec, Ida — Japljeva, Melani-ja — Koširjeva, žaba — Rus. Dirigent: Samo Hubad, režiser: E. Frelih, koreo-graf: P. Golovin.
pod milijona. Toda, tudi njegovemu sinu ne diaon hčerke. Kaj pravite k temu?«
Doktor skomiga. z rameni. Nestrpno čaka na odgovor. Najrajši bd se izmuznil.
»Zdaj vidite, gospod doktor, da sem vam popolnoma odkril svoje karte. Nimam pred vaird nikakih skrivnosti. Zdaj sem pori jetnik in trgovec, ki računa popolnoma odkrito. Vi me gotovo razumete. Pred trenutkom ste zaprosili Z3 roko moje hčerke. Pravim vam, da soglašam. Dovolim, da si vas hčerka vzame. Ne dam je niti mlademu Mokarju niti mlademu Topolniku.«
Dolktor je buljil negibno v podjetnikove oCL
»Se nekaj, gospod doktor! Ne le, dia vam daan svojo hčerko, dam vam tudi njej pripadajočega pol milijona. To boste pa tudi razumeli, da ga ne dobite takoj v roke. Zai-erikrat boste prejemali le pravilne obresti od tistega pol milijona. To pa zato, da bi vas lahko imel nekateo v roki, da ne bi mogli uporabiti hčerkinega denarja za kakšno zahtevnejšo žensko. Saj me razumete, za kaikdno ljubico. Vi boste spoštovali in cenili ženo zairadi tistega pol mičijona tn zaradi poznejše dedščine in zato, da vas je napravila za bogataša. Vi ji boste hvaležni, čta> boste dobivali poleg svoje plače še obresti od naloženega kapitala, obenem se boste pa lahko, če vaan ne bo več ugajalo, požvi-žgaM na svojo službo. Bogait ženin bi nflrdar tako ne cenil svoje žene. Morda bi me kdaj še nadlegoval zaradi denarja. Na vam se pa zanesem. Lahko boste tudi pristopili v moje podjetje kot golelavec. Ce pa ge vam bo hotelo, pa ae vpišete na tehniki
in študirate rudarstvo. Časa boste imeli dovolj. Torej, vidite, da sem previden trgovec. Zato se boste nekoč še s hva ežnostjo spominjaili svojega tasta Lapornika. Ali ste zadovoljni?«
Doktor se je vzravnal in odgovoril podjetniku brez presenečenja in mirno: »Spoštovani gospod podjetnik, oprostite da sem vas nadlegoval! Vf&o hčerko ljubim tako goreče, dia umikam prošnjo za roko vaše hčerke. Gospod podjetnik, klanjam se vam najglobokeje .. .«
Večni plamen
Sumako Matsui se oblači za oder. V svojem tesnem, s pestrimi cveti poslikanem »tibanu«, spodnjem oblačilu japonske žene, čepi zamišljeno pred zrcalom- Mehanično si ureja kakor noč čme laee, mehanično se oblači v evropsko večerno obleko in njene male roke mu gladijo gube. Tu £n tam se bliskajo briljanti kakor izgubljene rosne kaplje, ali po. visijo biseri k:ikor velike, težke solze.
Sumako Matsui se zna oblačiti, kaikor zna zajemati globoko skrita dušna stanja z neposnemljivo popolnostjo iz svojih ulog. Najsi igra Noro iz Ibsenove drame aili Ofelijo iz Shakespearovega »Hamleta« ali Wildovo Salomo, vsakokrat je gledališče Turakuza v Tokiu razprodano. Kajti bo-lečinai. blaznost, slasti, lahkomiselnost, potrtost ali blaženost ječijo, se jočejo, vriskajo in vzdihujejo iz njene igi*e.
Ne moreš ji primerjati niti Sade Yako, i Hanake. Sumako Matsui se ne dp«
primerjati z nobeno drugo tragedko svojega plemena in svoje dobe.
Z drhtečimi prsti jc dokončala svojo zunanjost. Saano sta.ra Kubu San, njena nekdanja dojilja, ji sme pri oblačenju pomagati. Z njeno pomočjo si vrže s srebrom vezeni plašč preko ramen in obst"ji še enkrat z ocenjujočim pogledom pred zrcalom. Ali je to res njena podoba, ki strmi iz ogledala vanjo? To je kakor lepa, ten-koudna lutkica, ki bi delala čast vsaki visok orodni dami. Toda Sumako Matsui to ni.
Ali si ni pravkar obrisala solzo? In ali ni komaj slišen vzdihljaj veljal najgloblji sreči njenega življenja šimamuri, nedavno umrlemu učenjaku? Simamura, nje sončni žarek, nje življenjski drug, nje drugi jaz, je mrtev — a Sumako živi! Nežna .svetovnjakinja v zrcalu se smeje kakor porogljivo njenemu obupu. Zrcalna podoba je umetnica, je Sumako, ki jo vse proslavlja
»Mraz me stresa,« pravi Sumako s tihim glasom. »Povedi me, ljuba stara San. že v drugič je pozvonilo.« Kubu San jo je prijela za roko in ji jo ljubeče pobožala
»Preveč se utrujaš, Sumako; tvoja roka je vroča.«
»šimamura je mrtev,« pravi Sumako brez glasu. »Zemlja ne bo brez njege. nikoli več lepa.«
Sumako Matsui je ta večer čudovito igrala. Ob koncu igre junakinja umre. Bila je smrt v lepoti, kakršno si žele vse plemenite duše, ki so se izgubile na svet. Bolje umreti v lepoti, nego živeti brez nje.
Boijc zapreti za vselej, oči, nego da bi ti gledale zemljo brez cvetlic, dneve brez sonca. Bolje slAdko spati, nego predajati se grenkemu smehu.
Junakinja igre, ena izmed tistih visoko razvitih zemskih likov, kakršne je svetovna literatura zadnjih desetletij mnogo ustvarila, je njena mojstrovina. V njej vriska srce, v njej ječi telo, v njej se lomi tiha, ljubeča duša. Sumako pa to vriska-ječo radost doživlja in čuti pekočo bolečino, ki ju uteleša njena nadarjenost- Sumako Mitsui umira, kakor predpisuje ulo-ga, umira med cvetlicami in neštetimi venci, umira z velikim plamenom ljubečih v srcu, ki ne more nikoli ugasniti, ker se obnavlja že od pamtiveka v srcu.
Gledalci pridržujejo dih, ko Sumako umira. A danes umira posebno lepo. Množica se ne more več cibvladati. prinašajo ji še več cvetlic, dragocenih lilij in orhidej, jabolčnih cvetov in zlato vezenih zastavic, da bi jo počastili.
Ko je vse končano, se Sumako počasi dvigne, čisto počasi. Saj je umrla in ne ve več, kaj pretresa žive ljudi. Mehanično seže po srebrno lesketa jočem se plašču, ki ji ga podaja Kubu San.
»Nocoj me ne spremljaj,« pravi Sumako z odvrnjenim obrazom.
»Saj se vsa treseš, Sumako! In kako tuje ti žari oko! Poklicala bom zdravnika.«
Sumako se skuša nasmehniti, pa ne more- »šimamura je mrtev — kaj mi more pomagati zdravnik? Pa stori tako, če se ti vidi dobro, ljuba stara San. Ne brainim ti.« Kubu San' jo prime za mate, vročo
roko, li jo poljubi in odhaja jokajoč.
Dolgo je mora la ležati Sume ko, preden se je mogla ločiti od podob svojega spomina. Vedno znova je gledala šimamuro, učenjaka, luč svojega življenja, svojo ple-menito dopolnilo. Vedno znova je čutila njegove poglede na sebi in slišala njegovo govorjenje, ki je njegovo blagoglaenost ljubila nad vse. šimamura je mrtev, pravijo ljudje.
Pa je ločitev med ljubečimi mogoča? Ali nišo bili z dušo ljubeči že vso večnost zvezani drug z drugim, pa čeprav v dru-gjačni obliki? Ali je življenje kaj drugega nego iskanje večnega plamena, v katerem gorita dve srci, da bi se za vedno pretopili drugo v drugo?
»Šimamura ni mrtev,« šepeče Sumako v zavesti skorajšnjega svidenja. »Ti si moj in jaz sem tvoja, kakor pripada dan noči in noč dnevu. Drug v drugem nahajata rešitev večne uganke. Ljubljeni, pozdravljam te!«
Z naglimi kretnjami je zbrala vse cvetlice, ki jih je prinesla Kubu San z odra. Bile so gore dišečih lilij, orhidej z lilastL-mi in zlatobarvnim cveti in vencev brez števila.
Cvetlice polaga posamez nase. In male roke ji pri tem trepetajo. Tako se je poslovila od življenja ...
Kakor ptiček, ki v gozdu zmrzne, kaikor cvet, ki ie odevel. kakor luč, ki ugaša, je šla velika. Sumako Matsui tja preko. Na n.ienih ustnicah je še ostal nasmeh, ki ga ume samo, kdor čuti domotožje. Domotožje osamljenih pc nirvani_
ŽIMO % A Ž I M N I C E
NUDI NAJUGODNEJE iZ LASTNE NAJMODERNEJŠE
HIGIJENSKO UREJENE TOVARNE
»2 I M A" M I L A N J A G E R
Tovarna: FUŽINE Prodajalna: Sv. Petra cesta 17
SCETKARSKE IZDELKE
VSEH VRST NUDI NAJUGODNEJE —
NA DEBELO — IZ LASTNE TOVARNE
K.flor ižče službo plača za ra--Fo cvssedo L —J®, a drtl	in prov tahso —JBO. m dajanje naslov«
•vil Šifro L 2.— Najmaajfe: inio« rn t« oglasil Je L 7.—	— Za Senltve to dopisovanja Je plačat) wsbe «(Jo L 1.—, zs, n« Oiugt oglas* L —JJO ra besedo. ta dr*., to prov. takso L —£0.
vs, <5ajarjy nanlovK »31 Slfrc I. 3.—	Iznos RS t« oglase Je L 10.—.
Si. aaapg.ggM-miM
AVTO
DKV, nov, predam. Naslov
v vseh posl. Jut™. lSilil-6
APARAT z& tra.no ondulacijo, globok otročki voziček in otroško košaro, vee dobro ohranjeno, prodam. Prime Jakob, brivec. Dolenjska c. 102. 18458-6
ZIMSKI PLAŠČ za 12—14 let staro deklico, popolnoma nor, moške lak. čevlje Jtev 42; moški dežni [ilnič; prodam. Kotnikova 17, vi/3. priti.	18467-6
DAMSKI PLAŠČ zimski, za vitko posta-
KISLO ZELJE
novo, prvovrstne, dobite po dnevni cen' v zažel eni količini pri G. Erklavi«, Ljubljana, Fovšctova 47. 18592-6
ZIATO VERIŽICO ovratno. prodan. Naslov v vseh pral. Ju'm. '.8553-6
2 TRICIKLA 1 rabljen, i nov in 1 motorni tricikelj za 1000 kg, telo ugodno mijirodaj. Suš-eršič, meh. delavnica. Bieiw«»s>v» 13 (Figovec. levo dvorišče).
18581-6
NOVA KOLESA
in nekaj rabljenih in več mo-
L
DRVA PREMOG G O M B A C Gledališka 14
»»v
ZOBOTE1INIK popoln, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zobozdravnik«. 18375-1
SAMSKI GOSPOD, star 33 let, vaien trgovine in gostilne, išče zaposlje-nia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten, "marljiv«.	18433-1
OTROŠKA SESTRA diplom rana gr« k do;ančku al predšolskemu otroku. Po-nndbe na ogl. odd. Jutra pod »Deca«.	18165-1
MLADO DEKLE pridno, pošteno, vajeno vseh gorpo linjskih del, išče službo g 1. nov. v dobri hiši. Nn-Biov v vseh poči. Jutra.
18-476-1 GOSP. POMOČNICA 5?Če zapori -ev pri boljši muli družini. Ponudbe na od. odd. Jutra pod >Gospodin:ska«.
18475-1
POSTREŽNTCA
pošteni in eis-a. SSSe službo ia ve? dnn v mestu. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Postrežnica«.	18534-1
MLADO DEKLE revno, brez staršev, išče službo prodajalke v pekarni, zeienjadni trgovini, trafiki, slaščičarni ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«.
18320-1 19 LETNO DEKLE 2 meščansko šolo, vajena vsakega dela, išče primerno zaposlitev za čez dan. Ponudbe n3 ogl. odd. Jutra pod »Zmožna in poštena.	18306-1
KUHARICA ki opravlia tudi vsa druga hišna dela, strogo ^poštena tri varčna želi službo za 15. november. Ponudbe z informacijami na ogl. odd. Jutri pod »Strogo zanesljiva«.	19305-1
GRADBENO PODJET-T JE, išče za dela pri
•železnici: 100 težakov, 20 zidarjev, 2 poiirja. 2 strojnika. Javiti se 25. okt. med d. in 10. uro pri kurilnici na Gorenjskem kolodvoru.
18241-la IŠČEM ZA TAKOJ: 4 pečarje in polagalce ploščic, 4 pleskarje. 4 slikarje, 2 eiektromcn-terja in 2 monterja za centralne kurjave. Prijave sprejema dnevno od 9. do pol 13. ure Tehnična pisarna inž. Jos. Otahal. Frančiškanska 10. dvorišče.
18252-la
KUHARICA,
sposobna, z daljšo prakso, ki bi opravljala tudi vsa hišna dela, dobi dobro službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena, zanesljiva«.
18298-1 a
POSTREŽNICO
iščem. Zaposlitev po dogovoru. Kodelievo, Klunova 10.	13394-la
FRIZER. POMOČNICO vsestransko izvežbano — sprejmem za stalno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna«.
18436-la KROJ. POMOČNICO Izurjeno v Izdelavi v»a-ščev in kostumov — sprejme takoj salon »Dorca« — Ljubljana. Tavčarjeva ulica 3-1.
iooiM-la
MLADO DEKLE
lnte-iigentno, za vzgojo in :.prehode mojih otrok — iščem za takoj. Pismene ponudbe na cgl. oddelek »Jutra« pod »Vzgoja«.	18509-la
GOSP. POMOČNICO z dobrimi spričevali ali priporočili, sprejmem k tričlanski družini. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.	18444-la
BRIV. POMOČNIKA ali vajenca, kateri že dela, takoj sprejmem PoI'3g plače nudim prazno stanovanje s kuhinjo. -Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«
18436-la BRIV. POMOČNIKA ln vajenca, sprfjmem takoj. Rudolf Zakovšek, brivec — L:ubljana. Poljanska 51.
18518-1 a
FRIZER. POMOČNICO
srce-tnem. Drago Vorina — Pred škofijo" 10. !3479-la
STAREIŠO OSEBO
kateri b lahko <*i časa do časa, nadzorovela malo gospodinjstvo. iščem. Ponudb? na ogl. odi Jutm pi »Strogo poitenu«.	18169-la
POMOČNICO
s kavcijo, za samostojno vodstvo špecerijske trgovine na deželi, ali vajenko, ki se Je že učila in za poštenost jamčijo starši, sprejmem. Ponudbe ni ogl oddelek »Jutra« pod ši-1''» rslužba«.
18542-la
SLUŽKINJO pošteno, sprejmem v stalno službo. Naslov v ogl. odd Jutra 18556-la
SNAŽNO DEKLE sprejmem k otrokom Naslov v ogl. odd. Jutra.	18664-la
PRIDNO DEKLE sprejmem takoj k otrokom. O.skrba v hiši. Ponudbe na ogl. Odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«.	18665-ia
j SLUŽKINJA i poštena in pridna, vajena vseh del, dobi službo. Hrana in plača dobra. Lepodvorska 34.
isnra-ia H1SNA POMOČNICA, ki opravlia vsa hišna dela ln dobro kuha. dobi službo. Hrana ln plača dobra Naslov v ogl. odd. Jutra. 18531-la
CEV. POMOČNIKE spreimem takoj Mirje št. 4.	18621-la
FOTOPOMOCNIKA pomofn:co sprejme takoj pod ugodnimi pogoj' >Fototehni-k«'< Rl-i^pionv!- <5. l^57l-1a
POSTREŽNICO fiošteno in h:tro mtajSo moč, išfem. Naslov v VFph posl. Jutra.	18488-la
ČEV. POMOČNIKA 7/1 šivana In zhita delu, sprejmem 'akoj. Dam brezplačno eia.novnn.ie 'kot sostanovalec. Pirnat Bruno. Ižanska 53.
18578-1» GOSP. POMOČNICA vajena samostojnega gospodinjstva. pridna m poštena, ki želi dobro 'n stalno službo. dob: m>sto k traločlanski družini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober postopek«.	18536-ta
POSTREŽNICO poš'eno. sprejmem Dob: so-b;eo in plačo. Slomškova 15-T. desno.	1R"33-la
TRGOVSKI SLUGA mlajša moč, dobi stalno zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten in priden«.	18500-la
DELAVKO za trgovino iščem. Pismehe ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Poštenje in delo je prvo na svetu«.	18439-la
SLUŽBO na Gotenjskem dobijo: 4 natakarice - ser-virke (z znanjem nemščine), 1 dekle k otrokom (dobrosrčna in zdrava), 1 hlapec in 1 točai (Schankbursch). Zclasiti se ie 25. t. m. v dopoldanskih urah v Ro?ni ulici 5 (pritličie).
18328-la DEKT.E-POSTREŽNICO iščem za ves dan, k dvem odraslim in otroku. Naslov v vseh posl. Jutra.
186s9-la
DVA POMOČNIKA
precizne mehanike, vaienega vseh popravi! nalivnih peres. rabimo. Plača zelo dobra in stalna služba. »Everest«. Prešernova 44.
18587-la
POSTREŽNICO
za štirikrat tedensko, sprejme : Kušar, Miklošičeva C. 13-TII.	18491-la
BRIV. POMOČNIKA sprejmem v stalno službo takoj ali po dogovoru. Tedenska plača 220 lir. Ponudbe na oglasni oddelek lutra pod »Brivski pomočnik«.	18492-lc POMOČNICO
in praktikar.tkr., sprejme takoj šivilja Naslov v vseh posl. Jutra.	18591-la
AVTOMEHANIKE
avtokleparie. lakirarja in va-;enee. sprejmemo takoj. Merkur. Puharjeva 6. 18617-la INŽENIRJA . KEMIKA
iče tovarn.' izven Ljubljane na bivšem ozemlju dravske banovine. Tudi začetnika' T-k o sen nastop! Mesto nudi mnogo možtosti za razvoj. Ponudbe n-! ogl. odd. Jutra pod »Marljiv«. ~ 18588-la.
DI KLICA
revnih staršev, želi dobiti mesto šiviljske vajenke! — Poizve se od 9. do 12. ure v soboto in ponedeljek v Coizovi ul. 9. priti., desno.
18434-44
UČENKO
sprejme: Modni salon Sedej-Strnad. Prešernova 3.
185-18-44
VAJENCA
ali vtijenko za fotografsko btfoko. sprejme Atelje V':ktor, Puccinijeva 4.	18-39G-44
VAJENCA •i i-.	takoj spre-
mem. Merkur. Puharjeva 6.
18616-44
15—16 LETNEGA fanta sprejmem kot pomožno moč v mizarsko delavnico. Primerna plača. Sve-tek, Karlovška 1.
18647-3
POUK KLAVIRJA nudim 2krat tedensko po
1 uro za mesečni honorar 30 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	18370-3
ANGLEŠČINO poučujem. Lahka, uspešna metoda, izgovorjava dovršena. Pridem na dom. — Naslov v ogl. odd. Jutra.
18377-3 VESTEN UČITELJ pride za 8—10 lir poučevat na dom: violino, za mojstrski izpit, nemščino, italijanščino ter vse predmete iiudskih in nižjih srednjih šol. Naslov oddaite v trgovini K. Pučnik, Frančiškanska 3.	18429-3 KRZNAR
modernizira plašče, popravlja kožuhovino in izdeluje prinešene kože. Kovačič. Stari trg 21, II. v hiši kavarne Zalaz-nik.	18607-3
ŠIVILJO NA DOM za razlčna tlela, sprejmem. Zglnsiti se med 11. in 12. uro dop. Maček Trsieniakova 3.
18551-3
PUSTITE SKRBI in ne mučite se sami zaradi učnega uspeha svojih otrok! Vse Vam pomaga, poučuje za liudsVd in nižjo srednjo šolo in nadzoruje diplomiran učitell. Pridem na dom. Ponudbe pod »Učitelj« na ogl. odd. lutra.	18304-3
POSREDNIK,
ki ima znanstva z imovi-timi krogi, ima priliko prodati zaželjen lep predmet za d.imo. Naslov v oglas, odd. lutra.	1S36V3
DOBER POSTRANSKI ZASLUŽEK * dobe gospodične, upokojenci in sluge s trgovskim čutom. Oglasite se med 10. do 12. uro dopoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra.
1849i-3
mii:

PREMOG DRVA I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 6
Telefon 20-59
ROČNI VOZ nov, močan, na dveh kolesih, pripraven za trgovca ali obrtnika — prodam. Mariborska ul. 25-1, nasproti Stadiona.
18240-6
RADIO
Tesla Mediator N 4, izvrsten. zelo dobro ohranjen, prodam. Našlo* ali ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »5000«.
18244-6 BREZOVE METLE, držaje za lopate, omela itd. dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweiso-va 29 in Maistrova 10.
18274-6
POSODO
za kisanje zelja dobite
pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova 29. 18273-6
PISALNI STROJ Underwood. skoraj nov, prodam. Simandl, Dvo-rakova 3.	18317-6
NOVI ZABOJI prazni cd tobačnih Izdelkov so stalno naprodaj v Glavni zalogi tobaka, Gradišče št. 4.
18356-6
KUHINJSKO OPRAVO moderno, proda Krže — pohištvo — Vrhnika. — Na ogled v skladišču v Ljubljani, Bleiweisova c. štev. 47, poleg kavarne Majcen.	18378-6
ELEKTROMOTOR 20 PS, 380 Volt, 50 Period, 970 obratov na minuto, popolnoma nov, ugodno prodam. Pojasnila »Elhoma«, J. Slejko, Sv. Petra c. 5. — Telefon 26-91.	18368-6
PRAŠIČA za rejo. težkega 60 kg, prodam. Pod Ježami 17.
18364-6
POHIŠTVO spalnico (orehovo lmi-' tacijo) ter več kompl. kuhinjskih oprav, proda Kurnik Jože, mizar, Ljubljana, Zg. Šiška — Pod hribom 28. 17824-6
ZIMSKI SUKNJI skoraj novi, prvovrstno blago, prodam. Ogled: med 13. in 15. aro.. Naslov v vseh posl. Jutra. 17878-6
PREDVOJNO BLAGO za moško suknjo prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	18335-6
SESALKA centrifugalna, sklopljena z elektromotorjem, 1 glava amerikanska in stroj za brušenje žag, naprodaj. — Vprašati Rozman, Karlovška 15.	18337-6
NOVE KAPNE blazine in male pernice; zimski plašč za deklico 10 do 12 let; zimski plašč in obleka za fantka 5 do 7 let, prodam. Kremžer, Mandelčeva 15, I, Trnovo.
18363-6
MODERNO SPALNICO
proda mizarstvo, Josip Goljar, Gerbičeva ul. 51, Trnovo.	18372-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni, košaro, 2 mali žimnici, novo kopalno kad, novo puhovo pernico in druge otroške predmete — vse novo in r.erablieno, ugodno prodam Weissbacher. Dunajska c. 66.	18376-6
ROČNI VOZIČEK nov, nosilnost 300 kg — ugodno prodam. Polše Jože, Tomačeva 79. 1RV9-6
OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranjen — prodam. Naslov v vseh po-sloval. Jutra.	1838V
DAMSKE ČEVLJE št. 37 in športni suknjič, prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	18385-6
KRATEK POVRŠNIK zimski, iz angleškega blaea, za srednje velikga gospoda! prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Naslov: Šuštar Ivan Celovška c. 62-11.
18432-6
MOŠKO SUKNJO
srednievelilco in kožuh, prodam. Dobro ohranjena! — Pol-anski nasip 32. 18430-6 PESO
prodam. Naslov v vseh posloval. lutra.	18431-6
HLADILNO OMARO elektro-avtomatsko. za gostilno, prodam. Dopise na ogl odd. Jutra pod »Takoi uporabliiva« 18426-6
DAMSKI PLAŠČ, marengo, zimski, predvojno blago, za vtsoko postavo, skoraj nenošen, prodam. Maslov v vseh posl. Tutra
18427-6 ŽIVLJENJE in SVET kompleten. 8 letnikov, 16 kniiV. prodam. — T.evec. Glinšlca 3.	18423-6
KUH KRFDENCO. dobro ohranieno, prodam za 1000 lir. Svetosavska 6. podpritličje. Bežigrad.
18424-6
ČEVLJ. ORODJE, prodam. Poljanska 52.
18408-6
RABLJENO POHIŠTVO nakupuje in prodaja Trgo-vina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo). 18407-6
1	OKNA ZA TOPLO GREDO,
skoraj nova, ter 3-cevni radio aparat »Orion«, zelo ugodno prodam. Bratovž, šola v Zg. šiški. 18402-6
35 SODČKOV 100 litrskih, prodam. Za celo partijo po 60 lir komad. »Papirocel«, Lepodvorska 23.	18401-6
TULIPANE in hiacinte (večja množina) španski bezeg, cepljen, plezalke, vrbe žalujke, glici-nije, Klematis, modri in rdeči, Prurius triloha, razno cvetlično grmičevje —
proda Polše. Mala vas 40. Dostavim na dom!
18404-6
BLAGO za plašč, čista volna, prodam. Močnik, Šiška, Celovška c 99. 18405-6
KLAVIR marke »Skop«, metalne konstrukcije, v zelo dobrem stanju, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 18393-6
ZI.ATO URO, kopalno banjo, ženski plašč z kožuhom, prodam. Ul. na grad 1.	18389-6
PISALNI STROJ nov, večji, prodam. Poizvedbe Korunova ul. 10 pri C. J.	18390-6
RADIO APARAT, nov, 3 + 1-cevni, ugodno prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra.	18435-6 GRAMOFON
I nemške znamke, prodam. Nunska 3. 18437-6
ŽENSKE ČEVLJE močne, št. 38 in črn zimski plašč, prodam. Poizve se Igriška 10, brivec.
18438-6
DIS 1909,
LZ 1385, 1888, Angelček 1926—1931, Vrtec 1925, 1928—1932, prodam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.	18513-6
MLADO KOZO dobre pasme, prodam. Vprašati: Livada 25 — ob Ižanski cesti. 18505-6
MOŠKI TRENČKOT, lisičjo boo in gumasto pelerino za enoletnega, prodam. Rimska cesta št. 7, vrrtta 1. 18507-6
ŠKORNJE štev. 39, skoraj nove, primerne tudi za damo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	18490-6
SUKNJO za srednjo postavo, prodam za 600 lir. Vodnikov trg 4-1. 18447-6
MOŠKI PLAŠČ zimski, moder, volna — prodam. — Ogledati na Celovški cesti 94-11.
18450-6
KLAVIR. HARMONIKO z 80 basi ln registri, Izvrstno po tonu in izdelavi, ugodno prodam. Ogledati med 10. in 15. uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
18445-6 OTROŠKI VOZIČEK športni, še dobro ohranjen, naprodaj v Tugo-merjevl ulici 21.
14848-6
DUBL-BLAGO za suknjo, blago za obleko ln preprogo, prodam. — Stari trg 28-1, desno.	18449-6
ČRNO SUKNJO in trenčkot prodam. — Ogled med 9. ln 12. — Mrak, Ariele Rea 10, pritličje.	18446-6
2	FOTO APARATA znamlce Voigtlander Sko-par 1:3,5 in Agfa Soli-nar 1:3,5, ugodno prodam. Ogled v nedeljo med 9. in 15. uro popoldne. Klarič, Ciril Metodova 37a-n — (bivša Tyrševa).	18441-6
ŠIVALNI STROJ krojaški, original »Singer«.dobro ohranjen, prodam. Preradovičeva ulica 12, podpritličle.
18443-6
SLOVAR
angleško - slovenski, še nekaj vezanih Izvodov, proda Strnad Postoln-ska 11.	18452-6
UMETNIŠKE SLIKE znanih domačih umetnikov, Sternen, Vavpo-tič,. Jakac itd., radi pomanjkanja prostora — ugodno prodam. Ogled v nedeljo med 9. in 15 uro popoldne. Klarič Ciril Metodova 37a-IT fbivSn TVrševa > 1R440-P
OTROŠKI VOZIČEK globok, moško suknjo, trieder in srebrn! pribor, prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
18514-6
DVOKOLO
v dobrem stanju in nov voziček na 4 kolesa, ter voziček na 2 koles1 nrodam. Poizve se pr' hišniku v Slomškovi o
18511-6
TEHTNICO
decimalno. 200 k? in gojzere «. 42. nrodam. Naslov v v^pii posl. .Tufrn.	1R517-R
DVE OMARI -kora' novi. za prlo 5n oble. ko. rmdiTn. Pojasnila pri ^rahli. R.«=1'pva c, 3T>.
OTROŠKI VOZIČEK
trlobrrfe. flohro ohranien. nr«L vo-'ni materija!. jirodoTn. Nn-v vseh nos!. Jutra.
1<!tM-fi
2 ŽENSKA PLAŠČA
■=ukn'i5 zn srednjo pos'avo <n čevlje, primerne za delavca št. 43—44. prodam. Križ»v-niškn 4-T.	18459-R
MOŠKO KOLO znamke »Wxnderer«. »k oni nov in visoke o^ošVp Št. 34. rvvlnm. Naslov v v=ol. nosi.	lS46n.fi
POHIŠTVO.
Vp? p!eskanih srnine 'n ku. Mn;skih opem t"r posam^no Vormde Vam nndi nro^nn Mi zsrs*vo »Siva«. Vit' cesta	1fW?-R
POHIŠTVO
nekaj rab!;eneen 'n 1 krznen ovratnik fe sktmksa. dobro ohran!en. nofodno prodam. — StreliSka ?4. 3r1-. I«t77-S
OTROŠKI VOZIČEK elohok, naprodaj na Tržaški cesti štev. 24-1.
18544-6
vo, iz prvovrstnega pred- tornih kolw, za znižano ceno vojnega blaga, prodam. nal*»i*j. Sušteršič, meh. de-Naslov v oglas, oddelku	»
»Jutra«.	18547-6 j go^WodTon^ia5a>«
RAČUNSKI STROJ . TOTORM AVTO tovarniško nov, prodam P?"«™™' avto. v odličnem S v^ nel« oddelku !,an-'»-	™
Naslov v oglas, oddelku	- . . . .
v Jutra«.	18545-6 Susteršič, meh. delavni
RADIO APARAT
Scevm, z.itonKe <>Cenith-. >,ov.sv.n. Ogledati med 11. ln 13. uro. Naslov v
ca. Ble wrtsova 13 (Figovec, levo dvorišče).	18.VS2-6
MOTORNA KOLESA znamke NSU. 1>K\V :n h.»i\V. najnovejši modeli, ugodno
oglas, oddelku »JuUa^ n;,;irodajJ. S..š eršit.' meh de-n ' ' lav niča, Bleiwesova 13 (Fi
RADIO-APARAT, amerikanski, 8 cevni, z rezervno garnituro žarnic, prodam. Naslcv v ogl. odd. Jutra. 13661-6 TRAVERZO
govec, levo dvoriče). 18561-6 MAL-ovn Z(/ODO VINO slov. naroda, prodam. Naslov v vseh posl Jutra. 1Sj77-6 KAVČ
orehov. politiran, prodam. 4.80 m 1 profila 22, pro-;M;lt;an0va pot 13. Zg. Šiška, dam. Floriansua 30.	10190«;
dam. Florjansua
18669-t
HARMONIKO kromatlčno, z 80 basi, 3 registri, »Scandalli«, prodam s kovčegom. — Florjanska 30. I. 18667-6
BAROČNO MADONO (oljnata slika) prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	18532-B MODERNE SPALNICE in kuhinjske x>preme prodaja mizarstvo Vidmar, Vodnikova 31.
18677-6 2 PARA ČEVLJEV, moških št. 39 in 40
18138-6 i"RNO SUKNJO f no, u starejšega gospo !«,
nizke postave, prodam, čer-talič, Sv. Petra e. 47.
18539-6
»UNDERWOOD«
pisaln: stroj, tvrstno ohranjen. ngodno pr -iem. Interesenti naj puste na«!ov v ogl. odd. JutTa pod »Uuder-wood«.	1SiaS-6
MODER POVRŠNIK in temna, rabljena moška obleka, napiodaj. — J. T., Kr.ževniška 4-1, desno.
18569-6
DVE KOLESI
prodam. Jenko V., Vlč,'m<^ko in žencko. prodam. — Obrtniška 10. 18676-8 Kristan Franc, Blriweisova 54
SAMSKO SPALNICO, malo rabljeno, prodam.
- meh. delavnica. LEP KAUČ
18527-6
Poizve se: Cesta v Ko- ngolno naprodaj. Poizve »e: seze 38.	18675-6 Sodarska nI. 2a nad cerkvi-
OVALNO MIZO,	1 jo Sv. Florjana. 18538-6
raztezno. 4 fotelje, sob-| SVILENA SITA no kredenco, ogledalo, za moko dobite še v zalogi lestenec prodam. Ogled prt »Fernun«. Leon Stupica. vsako dopoldne. Jera- 'železnina. Ljubljana. f?nd!-nova 2, I.	18610-6 šče it. i	18549-6
KRZNEN PLAŠČ biberet, prodam. Kova čič. Stari trg 21, n, v
hiši kavarne Zalaznik. lavnica.
3 NAGROBNE SVETILKE prodam. Kristan Franc, B'eiwe:sova e. 54, meh. de
18608-6
RADIOAPARAT
najnovejši, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra.	18606-6
TULIPANE večjo množino čebulic izbranih sort »Darvln«, prodam po 10 centesl-mov komad. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18626-6
LEPA POSTELJICA za dojenčka in športni voziček, skoraj nov, naprodaj. Naslov v oglas, odd. Jutra.	18627-6
KITARO, klavir, harmoniko z 12 basi »F"rontallnl« ter črne ženske ševro čevlje,	. . . visoke, št. 37.5, vse do- Naslov T TSeb P08'-
18526-6
ŠIVALNI STROJ
pogrezljiv, prodam. Res! jeva 30. pritličje.	18523-6
MOŠKO SUKNJO z:msko, lepo. črno. u gospoda srednje postave, ngodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	18515 6
DVE ZAJKLJI dobre pasme, 1 9 li 7 mladiči in par moških. nizk:h čevljev zelo močnih št. 44 ter 3 pare visok h o'-"5k:i' do starosti 4 let, prodam. — Detelova nI. 6, n» dvorišču.
1S524-0 NOVE POLČEVLJE št. 41*4, c™«, <a nepremoč Ijivega specialnega boksa, z dvojnimi po-plati prodam. —
bro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	18628-6
LEICA SUMAR 1 : 2, Robot, Super Boldina. Retina ln drugi aparati ugodno naprodaj. Foto-tehnika, Bleiwelsova 15.
186S5-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojno blago, prodam. Gerbičeva 24,
18525-6 3GI.OBOK VOZIČEK predvojni, naprodaj za 800 Ur. Knezova 28.
18642-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, predvojni materij al, dobro ohranjen, ugodno naprodaj. Mar-montova 34. 18641-6
PISALNI STROJ dobro ohranjen, prodam
Kolezija.
18623-6 Naslov v ogl. odd. Ju-
VOLNENA KOSTUMA športni ln črn, nova, predvojno blago, prodam. Sv. Petra 14, dvorišče. I. nadstr. 18622-6
MOŠKO OBLEKO temno, kronometer uro, činčila zajce, prodam. Naslov v ogl. odd. Ju tra.	18630-6
OTROŠKE GOJZERJE št. 28, prodam. Naslov ▼ vseh posl. Ju^ra. 18590-6
MOTORNO KOLO 200 ccm, prodam. Oglar-S. Tržaška c. 9.	186)5-6
VOLNENO OBLEKO roč. delo in gojzarice št. 39 prodam. Vpraša*1 Rimska c. 13, pritličje desno 18612-G
MOŠKO OBLEKO !n suknjič ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jntra.
19E73-6
DAMSKE ČEVLJE
več parcv <yi 38—42. skoraj nove. prodam. Naslov v vseh posl. Jutrr	18570-6
BLAGO ia moškj težki površnik in kratek, izdelan povTŠnik iz predvojnegb blaga, prodam. — Poljanski na.-i p 34 p., levo.
18558-6
MOŠKO KOLO dobro ohranjeno in rabljen gumi. poceni prodam. Gosposvetska 55	18560-6
KNJIŽNO OMARO iz mahagon ;evega lesa in stoječo uro. ugodne prodam. Naslov: Čopova L prvi vhod, vrata št. 12 Ogled od 8. do 9. in od 12. do 14 ure.
18555-5
tra.	18640-6
KISLO ZELJE IN REPO vsako količino, v sodčkih ali brez, dobavi željama Homan, Sv. Petra cesta 81.	18650-6
HUDEGA PSA volčjaka, prodam ali zamenjam za manjšega psa-čuvaja. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18655-6
ŠIVALNI STROJ »Singer«, malo rabljen, prodam. Dolenjska št. 19-1.
18504-6
VINSKI SODI
večja množina, 700, 400, 300, 100 1 ugodno naprodaj v Gostilna Na-na, Blei-weisova 12, Mitič.
18506-6
DAMSKI PLAŠČ zimski, nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
18502-6
JEDILNICO
dobro ohranjeno, prodam. Ogled med 13. in 15. uro. Naslor v ogl. odd. Jutra.
18456-6
KOVČEG GRAMOFON »His Master's« s prevleko in ploščami, skoraj nov, u-godno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18457-6
NOVE ŠKORNJE črne damske št. 38, prodam. Mestni trg 12-11.
18481-6
MOŠKO SUKNJO
zimsko, črno, skoraj novo. za večjo postavo, prodam. — Ugled od 1. do 4. ure. Naslov v vseh posl. Jutra.
18596-6
IZLOŽBENO OMARO
veliko (150 x 150), inže m&ko risalo« mizo. mizo za delavnico, kuhinjsko mi zo, predpečko, prodam. — Naslov v ogl odd. Jutra.
18192-6 JESENSKI SUKNJIČ nov s podlogo iz preišnie ga, novega blagi, prodam Naslov v ogl. odd. lutra.
18279-6
DAMSKE ČEVLJE št. 38. skoraj nove, rjave, z nizko peto, prodam. Poljanski nasin 54. 18638-6
RJAVKAST SUKNJIČ dvovrstni iz najfineišega predvojnega blaga za višjo postavo poceni prodam. — Postivnska 8.	18553-6
DOBERMANKO krasno psico, 2 leti staro, čistokrvno, tobačne barve izborilo čuvaiko. poceni piodam. Hinko Pnvšek. Ko. lodvorska 7, hiša: »Ekonom«.	18654-6
ŽELEZEN ŠTEDILNIK emailiran prodam. P>«zve se Zaloška c. 69. 1R6S2-6 KLAVIR. HAHMONIKO novo, prodam. Ogled od 10. do 12. ure. — Cimerman, Bleiweisovi 29-H.
18660-6
JEDILNI PRIBOR
aparat Telefur.ken in* tro delno omaro, kupim. F. Albreht, Stari trg 17-1.
18349-7 KI.AV. HARMONIKO s 60 basi, kupim. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«.
18417-7 RAČUNSKI STROJ več garnitur in servise, na- dobro ohranjen, kupim, mirne predmete, slike, ogle- Ponudbe na oglasni oddala, svetilke, fotelje, stole delek »Jutra« pod šifro
DRVA ZA KURJAVO | BANKOVCE
kupim. Cenj. ponudbe na a zb.rko (nekaj avstrijskih ogl. odd. Jutra pod »Za ali Jugoslovani* h 1. kupim, trgovski lokal«. 18355-7 Punu.br u* og. Mi. Juua 4 SODE,	pod »Numizma ikn« !K">4l-7
pločevinaste od benzina, MAZILNI APARAT nafte, olja ali slične|gt ku- sistema »Boseh« t 6-10 mapi »Motormetan«. C<1ovika žilnimi • mesti, nov al: star, c 38.	18382-7 kupim. Ponudbe na ogl. odi.
SLOVEN. SLOVNICO |Jutr«i poj »iU/.:lui. ;o405-7 za višje razrede srednjih! VIŠINSKO SONCE šol (avtor Breznik), ku- (Quarzlampe) — po moinorti pim. Poslati Verdue/s 8. znamke »ilanan«. kupim. Do-rntličie. desno — dopol- minik B-itnsek. G«p«veteka dan.	18381-7 5.	18530-7
RETUŠP1ŠTOLO	j MOŠKO SUKNJO,
za fotoslikarja, v dobrem zimsko, sivo, za večjo stanju, kupim. Naslov v postavo, kupim. Ponud-vseh posl. Jutra. 18409-7 be na ogl. odd. Jutra ŠIVALNE STROJE ipod »Siva«.	18639-7
\seh vrst, kupimo. Plača j MLADI VEVERICI mo res dobro. Ponudite tr-ikupim. Ponudbe na ogl. govini »Ogled«, Mestni trg'odd. Jutra pod »Veve-3 (vhod skozi vežo). Tlel«.	18648-7
18406-7; ELEKTR. PEČICO ŠIVALNI STROJ	'kupim. Ponudbe na oglas,
dobro ohranjen, radijski odd. jutra pod »Pečka«.
itd. proda pisarna Tribuč. nad florijansko cerkvijo.
18657-6
GOJZERJE
dobre. It. 42 takoj prodam. Drnš'vetia 34.	18634-6
ZIMSKE ČEVLJE št. 43. tople, »menjam. Mi-halek. Gregorčičeva 23.
18633-6
JABOLKA 90 kg. pmlam. Naslov v vseh posl. Jutra.	18557-6
PISALNI STROJ
l'nderwood, skoraj ncv. prodam. S;em»ndl, Dvofakova 3.
186^2-6 KAD ZA 400 LITROV prodam. Popravi «m škafe in drago posodo. Sodar, Celovška 42. dvoriče kisorne Vod.
>.. Računski stroj«
18499-7
KNJIGO Neufert: Bauentvvurfs-
184S3-7 RADIO APARAT
4—6 cevni, samo dobro ohranjen najraje znamfce »Orion«, kupim. Ponudbe na 'ogl. odd. Jutra pod »Orion«.	18331-7
DEŽNIK s leseno prevleko, kupim. Dežni plašč (balon svila) lahko zamenjam za lepe ženske snežke Trapez, nove št. 37 ali jih prodam po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visoka oseba«.	19163-7
PISALNI STROJ
lehre ter 15. in 16. zre- dobro ohranjen, kupimo. — zek Malove »Zgodovine Ponudbe pod »Stroj« n« slovenskega naroda« —!oel. odd. Jutra. 18242-7 kupi in«. C.. Rimska c.l MOHONIJO CI.EMOTIS št. 19-T.	18487-7 odrezano, kupim Cretličar-
DOBRO URO.
prstan, uhane n!i kakšna dni-
na, šelenburgova 1.
1«6M -7
go podobno stvar, kupim. Po- ENTET. ŠIVALNI STROJ nudb» na ogl odd. Jnira pod | (s 3 nitkami) za šivanje »Antik«.	18521-7 pletenin, kupim. — Mušič
K ONVERS \TIONS. LFKSIKON
Bmckhaus a!; Meyer. mv"iši ter Gos;<oda.r«ko-trior5ki leksikon. kup'm. Naslov v vseh posl. Jutra	19151-7
FTFKTR. HLADIT NIK
nik.
ŠESTDELNI HLEVČEK in dva zajca, poceni prodam. Rožna dolm. e. II. St. 12.
18604-6
LONČENO PEČ skoraj nove. prodam. Naslov v vseh po«! JuL a Florjanska 26-1. Pecič. 18505-6 KLAVIR
18603-6 kun-m. Ponrdhe na ogl. odd.
Ju ra p&a »Hladilnik«.
18458-7 KOŽE ZA KRZNO od domačih in divjih živali, kakor tudi boljše krzno, krznene plašče. Jopice, lisičje boe itd., dobro ohranjeno, kupu-!je krznarstvo R o t —
Franc, liuhljana. Tržaška c. 66-11 fGIinre). 18658-7 NOVE ŠKORNJE
moške in ženske, kupim. Ponudbe na o^l. odd. Jutra pod »Škornje«.
18493-7
TEODOLIT
dobro onran:«n. knn'nrv Naslov v vseh po=I. Jutra.
186T-7

VRT
obdelani
ali neobdelani
dobro oliran en usodno m ;Mestni trg.	J-317-M vzamem v najem. Ponudbe
prodaj. Naslov v vseh posl.; ZIDNO OPEKO	i "A	odd- Jutra Pod
Jutra.
iKupim
STEKLENICE od konjaka, vermuta. buteljke Itd., kupi Kr. Kiiam, Kongresni trg 8.
18216-7 ZELJNATE GLAVE kupuje Gospodarska zveza. Producentl dobijo prevoznice v nJem pisarni Blelweisova c. 29.	18275-7
TRANSPORTER za geodetsko nanašanje in Jeklen merski trak. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Transporter«.	18302-7
PREPROGO volneno, večjo ln manjšo, najrajši perzijsko, dobro ohranjeno, kupim
1S397-6 tudi staro, kupim večjo količino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrai pod »Ope^-a«. 18541-7
VALJČ. STISKALNICO (Quetschstuhl) kupim. Florfanska 30. I. 18666-7
PUNČKO IGRAČO kupim. Naslov v 02! as. odd. Jutra	18672-7
PERZIJANER rjav in črn, kupim. Kovačič, Stari trg 21. II. v hiši kavarne Zalaz nik.	18609-7
RADIOAPARAT novejše znamke, moderen, kupim takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
18605-7
PRAŠIČA za rejo, ca 50 kg. kupim. Mišvelj, Ljubljanska 37.	18618-7
ROČNI VOZIČEK do 200 kg nosilnosti, ku
Ponudbe na oglasni od-|pim. Babnik, Tavčarje- vrt£ delek »Jutra« pod šifro
»Vrtnar«.	18369-17
1000 LIR POSODIM
tistemu, kdor mi zastavi šivalni stroi, katerega tudi kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stroj«.
18374-17 DOBER PIANINO dam boljši osebi v najem. Naslov v vseh posl. Tutra.
18410-17 MIZAR. DELAVNICO fve lo, po možnost, s stanovanjem. iščem. Ponulbe na ogl. odd. Jutra rod »Pv»'lo«.
18516-17
HIŠICO,
hišo. v;ln aH manjše stanovanje izven bbka. tvii na deželi, blizu mcsla. vzamem takoj v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutri" pod »Uradnik zsz«.	18313-17
HISO V ZALOGU blizu postaje, oddam v najem Ponudbe pod »Velik 18312-17
»Preproga«.	18319-7
SVEŽO DETELJO kupi takoj 2egoza, Gallusovo nabrežje 33.
18362-7 PRAZNE STEKLENICE vseh vrst kupim in plačam po najvišji ceni. Guštin B., Vodnikov trg 2. 318-7
PRAZNE ŠKATLE od Mama mleka zopet ku-
va 10.
18620-7
DOBER PIANINO kupim. Naslov v o?las odd. Jutra. NIZKO PEČ,
BARAKO
prodam aii oddam v najem na prometnem kraju pri-18632-7 mtrno za ^ev'iarja ali podobno. černič, Orlova 21
zeleno, znamk* »Zeflr« ali
podobno, kup Glasbena Matica. Ponuibi na pisarno v Vegovi ulici	18614-7
KRZNEN PLAŠČ in lepo volneno blago za
18643-17
HIŠO
ali zemljišče, kupim za obleko, tako' knpim. Ponud- 600.000 lir. Ponudbe na
pujemo. B. Guštin, Vodni- bf. M	0l1d• JatrL !ogl. odd. Jutra pod »Tr
kov trg 2.	J-324-M-7 '^^ ZaJcA '	~ 18295"2'
RADIJSKE APARATE
dobro ohranjene, kupuje tvrdka »Philips-Radio«, Ljubljana, Ulica 3. maja št. 6. 17316-7
RADIJSKI APARAT dobro ohranjen, kujiini. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Radio«.	17517-7
PISALNI STROJ dobro ohranjen, kap m. Pel-legrino. Kolodvorska al. 8.
322-7
KOMODO Tremokasten, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažno«
18064-7
»LEHRBUCH DER PA-TOLOGIE« (Ribbert) knjigo, kupim takoj oziroma vzamem na posodo proti visoki odškodnini. Naslov v ogl odd. Jutra. 18341-7
»WECK« KOZARCE kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Weckko-zarci«.	18347-7
SNEŽKE ali škorenjčke za 2 letnega otroka, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snežke«.	18350-7
ŠIVALNI STROJI diatonično harmoniko, košaro za otroka, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poceni«. 18373-7
sivega, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra.
FOTOAPARATE vseh vrst, tud: cenejše, kakor boks — fotopribor ter slične predmet«, radio itd., kupuje ter odgovarjajoče plača takoj. Sprejme tudi v komisijo in posredovanje prodajo raznih predmetov: »Fo otehnika« — Bleiweisova 15. 18572-7
PRIROčNIK Slovensko-italijansko-nemško-angleškega jeziki je nace-nejši in najhitrejši inštruktor j za jezike. Dob: se v knji-: garnah in pri zaJožb:. Novi | trg 5.	18488-27 j
BICIKEL GUME, motorne gume, avto-gume ter < stare biciklje, izre ino dobro ! plačamo. Merkur, Puharjeva 6.	185S3-7 ■
KLAVIR prvovrstne znamke. kt,p-'m sa-mo iz prve roke. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvo- : vrsten klavir«.	18B78-7
PERZIJ. PREPROGO lep komad kupim samo iz prve roKe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa«.
18579-7
HARMONIKO
3 ali 4-vrstno, kupim. Turšič, Jernejeva 34, Šiška
18580-7
2C
PARCELO
kjerkoli aH dve manjši. 18611-7 kupim do 450.000 lir.
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »L i ubljau -čam«.	18294-20
PRODAM: Hišo dvonadstropno, novo z 7 stanovanji po 2 sobi m kabinet. — Parcele: na vzhodni strani po 40.000 do 60.000 Ur, v Šiški po 200.000 lir. — Travnik: pri dolenjskem kolodvoru v izmeri 18.000 kv. m. — Zemljišče z& tovarno 13.000 kv. m- ln 20.000 kv m. Realitetna pisai^ na ZAJEC Andrej — Tavčarjeva 10 — Telefon 34-86	18293-20
ZEMLJIŠČE za večjo obrt, ev. tudi f starim poslopjem v neposredni bližini mesta, ko-pim. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Večje zemljišče«.	18418-20
LLPO PARCELO na vzhodnem delu mesta, prodam. Ponudbe na ogl. r>dd Iu*ra pod »Sončna le-' ga«. *	18419-20
parcelo do 150.000 lir in hišo do 250.000 lir, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Najraje v Rožni dolini«.
1S454-20 VILO ALI HIŠO v središču aH bližini LJubljane kupim takoj za 600.000 lir. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Tihi dom«.
18567-20
vilo
za ceno do 1.000.000 lir, kupim v LjubUani aH njeni bližini. Ponudbe na ocl. oddelek »Jutra« r>od šifro »Center-vila«.
18568-20
I.EPO PARCELO takoj prodam za Bežigradom za 300 000 l'r. Ponudbe na Oglas, oddelek »Ju+ra« pod &Uro s.Parce1acl1a«. 18559-20
KRASNO PARCELO na Mirju taka i prodam za 200.000 lir. Ponudbe na. oglas oddelek Jutra pod značko »Mirje«.
18560-20
krasno parcelo
vogalno, v SišKi, v Ib-
meri 600 mi. takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Deponiran denar«.
18561-20 krasno parcelo
v izmeri 950 m:, na lepi in sončni legi za Bežigradom prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Lepa lega«
13562-20
lepo vilo
ali hišo takoj kupim v Ljubljani ali pa v ne- . posredni bližini Ljubljane. Tudi do 2.0CC.C00 lir. Ponudbe na oglasni odd. »Jutrai pod šifro »Znesek dva mUijona«. •
18563-20
PARCELO
v središču ali šišk!, Mirju, Beži-radu, takoj kupim. Plačam dobro in takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Krog Ljubljane«.
18564-20	. trgovsko hišo
večjo, kupim v središču Ljubljane, do 6.000.000 lir. Ponudbe na oglasni odd. »Jutra» pod »Takoj gotovina«. 18565-20 KOMPLEKS ZEMLJIŠČA večji, katerega potrebujem za Industrijske s vrhe. kupim takoj. Površine Je lahko do 40.000 m!. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »Lir 4,000.000.—.«
18566-20
PARCELO v mestu, z lepo lego, kupim proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: ^Resen kupec«. 18663-20
STAVBNO PARCELO odprt stavbni sistem, na krasnem položaju za Bežigradom, prodam. — Pojasnila: Babnik, Tavčarjeva 10. 18619-20
uniHiiiii ihhbii imi nttmiii 1 > hvh HTinnnHiii nmi i!iwf »mu runimitf nitpfbmmmbmph?nnni
KLOBUČABS A »PAJK«
Vam strokovno oenaži, preobllka ln prebarva Vaš klobuk, da Izgleda kot nov. — Lastna delavnica. Zaloga klobukov — Se priporoča
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 38
MIKLOŠIČEVA CESTA IZ (Nasproti hotela Union)

Japhne do Haurier:	20
FRANCOZOV ZALIV
B o m a n
vm.
Zrak v notranjščini hiše je bil dušeč; zaradi ženinega stanja je b'l lord Godolphin naročil, naj bodo okna zaprta in zavese spuščene, da jo bodo varovale sončnih žarkov. Bleščava žarkega poletja bi jo oslabila, mehki zrak bi njena že tako vela lica še bolj bledo pobarval. A ležati na zof:, podprta z blazinami, vljudno se pregovarjati s prijatelji, v poltemnem prostoru, po -"nem težkega mrmranja in toplega duha po ljudeh, ki so mleli kolačke — to ni meglo nikogar utruditi. To način sprostitve je bil tako lordu Godolphinu kakor njegovi gospe domač.
»Nikoli več,c je Dona pomislila, j nikoli več se ne dam pregovoriti, ne Harryju ne obz-rnosti na ljubo, da bi obiskala kakega soseda.« Pohlinila se je, kakor da jo zanima mopček, ki se ji je stiskal v obleko, ter mu dala vlažni kos kolača, ki ji ga je bil Godolphin sam pravkar vsilil. S koncem očesa je videla, da jo Opazujejo :n groza na grozo, ta mah je gostitelj znova prskočil k nji, z novo zalogo kol°čkov v roki. Morala se je svetlo in lažnivo nasmehniti, se hvaležno prikloniti m vtakniti med uporne ustnice še en moker založaj.
»Ko bi vsaj mogli pregovoriti Harryja, da bi se odpovedal mestnim zabavam,« Je menil God«lphin, »pa bi lahko večkrat imeli takšne poučne sestančke. Glede na sedanje zdravstveno stan;e moje 2°ne bi bila velika družba tvegana r*č; a pešč ca prijateljev kakor smo jih zbrali danes to se ji xnore samo prilečl. Izredno mi je zal, (la
Harryja ni tu.« Zadovoljen s svojim gosti-teljstvom, je spustil oči po s:bi. Dona, zlek-njena v naslanjaču, se je še enkrat ozrla po petnajstorici ali šestnajstorici oseb v prostoru, ki so z medlim sočutjem zrle nanjo, vzajemno naveličane svoje družbe, saj so jo gojile že toliko let. Gospe so ogle io: vale njeno obleko, nove dolge rokavice, ki se je z njimi poigravala na krilu, klebuk z mahajočim peresom, ki ji je zakrivalo levo lice. Moški so molčali in buljili, kal^or da sede v prednjih vrstah v gledališču. Ta ali oni fo je z okorno šegavostjo povpr š 1 kaj zastran ž'vljenja na dvoru in kral e-vih zabav, kakor bi bilo to, da je prišla iz Londona, že poroštvo za kerenito poznanje tistega življenja in njegovih navad. Dona je mrzila govorjenje zaradi govorjenja. Odprav bi jim bila lahko mars;kai povedala o nagodah in istorijah, ki so b le zdaj za njo, o umetnem, naslikanem Londonu o baklenoscih, ki po prstih hite skozi prašne, tlakovane londonske ulice, o bahat'h gizdalinih. ki se kar preglasno smejejo pred vrati tabern in od sile mnogo prepevajo, o tej ciganski, pijani okolici pod predsedstvom nekoga, ki si ne mara prenatezat! možganov, nadzorovani od temnega, blodečcga cčesa. cd ust, ki se porogljivo kr.vijo v smeh. vendar ni z nila b?sede o tem. Pa* pa jim je zatrjevala, kako rada ima podeželje. »Prava nesreča je, da je Navron tako vstran od sveta.« je nekdo potož 1. »Po mestu se vam mora zdeti tam strašno sa-motno. Ko bi ž'veli mi vsi le malce bliže vas, bi se lahko večkrat videli.«
»Kako ste ljubeznivi,« ie rekla Dona »Harry bi vam bil gotovo hvaležen za po. budo. A cesta, ki vodi v Navron, je tako slaba. Danes sem komaj-Jtomaj prišla ao tod In potem, vidite, se-- tudi vneta mati. Skoraj ves moj čas gre za otroke.«
Nasmehnila se je družbi; oči so ji gleda-
le široko in nedolžno; a v tem, ko je govorila, ie v duhu videla čoln, ki jo bo čakal pri Gvvecku- z ribiško vrvico navito na kr. mi, in moža, ki brez dela sedi v njem, go-lorrkega, z rokavi zav:han'mi preko komolcev.
»Zd se mi, da dokazujete velik pogum,« je vzdihnila lady, »ko živite tu tako £aml in brez soproga. Men. je že mučno, če je kak dan le nekaj ur odsoten.«
»To je v danih okoliščinah opravičljivo,« je zamrmrala Dona in zatajila smeh in ne--zasliš:no pripombo, kajti misel na lady Godolphinsko kako tu. s te zofe, koprni po mežu. ki ima na td:kanj vidnem mestu tak cbžalovanja vreden izrastek, jo je delala hudobno.
»V Navronu imate gotovo dobro varrfcvo, upsm, da smem tako misliti?« je slovesno vprašal Godolplrn. »Dandanes je na svetu mnogo nečednosti in brezzakonja, a tam imate me-da služabnike, ki se nanje lahko -inesete?«
»Brezpogojno.«
»Tako je prav. Ko bi b lo drugače, b' se bil spemnil svojega starega prijateljstva s Harryjem in vam poslal dvoje ali troje svojih ljudi.«
»Verjenrte mi, da bi bilo docela nepotrebno.«
»Vam se pač tako zdi. Nekaj nas je drugačnih misli.«
Ozrl se -je po svojem najbližjem sosedu. Tomažu Eusticku, k! je imel tam pod Pen-rynom veliko posestvo, možu s tenkimi ustnicami in tesno skupaj ležečim« očmi. ki je opazoval Dono z druge strani sobe. Ta mah Je pristopil in z r j m Robert Penros«; iz TregonjrJa. »Godolphin vam Je menda povedal, kakšna nevarnost nam vsak dan grozi z morja,« je rekel brez uvoda.
>jutro« a. 210
- !
BiBiBiB.B.BJH B^iC.BiB-C;
8 mm KINO KAMERO In projektor
KUPIM TAKOJ. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kino«.
1EEEEEEEEEEEEEE
tanovanje
DVOSOBNO stanovanje, oddam proti plačilu naprej. Ponudbe pod »Bežigrad 5800« na oglas, oddelek »Jutra«.	18484-21
OPREMLJENO STANOVANJE, lastno (dve sobi jn kopalnico) odstopim proti enoletnem predplačilu odnosno proti posojil« manjšega zneska. Ponudbe ro ogl. odj. Jutra pod »Takojšna vselitev«.
18532-21 SOBO IN KABINET z uporabo kuhinje in kopalnice, oddam v središču mesta stalni stranki, ki bi mi za dalje časa plača.la naprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, pgd >15. november«. 18538-21 ENOSOBNO
stanovanje z vsemi pritli-klinami oddam brezplačno osebi, ki bi pomagala pri hišnih delih. Prodam hrastovo kad za 300 1 ter 200 kg vrtnega sena. Naslov v ogl. odd. Jutra.
18645-21
r/
NOVO HIŠO enonadstropno, za Bežigradom, prodam ali zamenjam za manjšo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zamenjava«.	18674-20
STAVBNO PARCELO v Izmeri 500 m2 za enonadstropno vilo za 50 tisoč lir prodam in kupim večjo ali zamenjam in doplačam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 18678-20
STAVBNE PARCELE kupim od 100 do 400 tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.	18629-20
HIŠO Z VRTOM kupim au 400.000 lir. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Dom«	18554-30
MALO HIŠO
S velikim dvoriščem ftli vrtom znotraj bloka, tudi tako za por>niTir. kupim. Ponurroe na oprl. odd. jutra pod »Takoj gotovina«.	18586-20
INDUSTRIJ. PARCELA ca 3000 m!, v k. o. Zg. šiška, naprodaj. Posredovalci Izključeni. Poizve se: Dr. Bonča Ivan, Cigaletova 1. 18644-20 REAI.ITETNA PISARNA HABIJAN MIRO, Cigaletova I p proda: Stavbne parcele v vseh delih mesta, industrijske v šiški, enodružinsko hišo za Bežigradom, trgovsko ob Celovški cesti itd.	18455-20
PARCELO w lepem kraju za ceno Lir 300.000. kupim takoj iz prve roke. Samo resne ponudbe vlož'*.e pismeno na ogl. oid. JbTft pod »3060«. 18636-20
DVOSOBNO
stanovanje išče miren zakonski par za takoj ali z novembrom. Nagrada! Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj ali november«.
18345-21a
ENOSOBNO
stanovanje zamenjam za več-iega. Naslov v vseh posl. Jutra.	18470-21a ENOSOBNO
ali dvosobno stanovanje — iščem za takoj ali z 1. nov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra por] »Samo 2 osebi*. l&">75-2!a
f
Umrla nam je naša ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična
Flor jančič Helena
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v ponedeljek, dne 25. oktobra 1943 ob 3. uri popoldne z Zal, kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. oktobra 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
ENOSOBNO
stanovanje išče ključavničar in kurjač centralnih kurjav. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Grem tu3i za
hišnika«.	18360-21a
DVOSOBNO ali eno večjo sobno komfortno stanovanje išče mlad zakonski par za takoj v središču. Najemnino plačam za eno leto naprej. Naslov v upravi Jutra.
18482-21a
ENOSOBNO
stanovanje ali garsonjero za 2 osebi iščem za takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 35«.
18494-21a
ENOSOBNO stanovanje, iščeta novoDoro-čenca za takoj tiri mirni ii» snažni s"ranki. Ponudbe np ogl. odd. Jutra pod »Snažna stranka«.	18598-21«
SOBO,
lepo, sončno z uporabo kopalnice, oddam gospe) ali gospodični. Ogled od 9. do 2. Dalmatinova 3-11, levo. •	18339-23
OPREMLJENO SOBO lepo sončno s kopalnico, oddam eni ali 2 osebama v Gradišču št. 8a, viso-kopritličie, levo, za Dramo.	18344-23
PRAZNO SOBO lepo, s souporabo kopalnice, oddam s 1. nov. Vprašati Pajk, Parmova ul. 22 (na koncu Livarske ulice).
18386-23 NA STANOVANJE sprejmem učiteljiščnika pro-
SONČNO SOBO lepo in ivetlo, s souporabo kopalnice, oddam rednemu gospodu t središču mesta. Naslov ▼ vseh posl. Jutra.	18433-23
SOSTANOVALKO za takoj &li pozneje, sprejmem. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«.
18508-23
VELIKO SOBO zračno, blizu gorenjskega kolodvora, oddam gospodu. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«.
18512-23
SOBICO
s prostim vhodom — oddam redni osebi Naslov v vseh posl. Jutra	18519-23
NA STANOVANJE vzamem dve gospodični takoj nli pozneje. Gradišnik, šmar-
tinska c. -S- - 18176-33
LEPO SOBO udobno, sonrno. oddam boli-ši-mu gospodu nI: gospodični. Slomškova 15-11. 18474-23
KABINET opremljen s souporabo kopalnice. o-Mam. Naslov v vseh posl. Jutra.	18473-23
DVE BOLJŠI SOBI udobno opremljeni, za 1—2 boljši redni osebi, ugodno oddam mirni, snažni, boljši stranki. Moderna kopalnica. — Resi jeva cesta št. 18-11, desno.	18546-23
VELIKO SOBO zračno, v strogem središču, oddam. Naslov v ogl odd. Jutra. 18671-23
PRAZNO SOBO lepo, odda takoj Bonač, Muzejska 7-V. 18624-23
PRAZNO SOBO lepo, veliko, parketirano, r sredin: mesta oddam. Naslov
ti inštrukciji. Naslov v vseh v5eh p0(!l_ jutra 18556.23 posl. Jutra.	18428-23	-------
OPREMLJENO SOBO
oddam 1 ali 2 boljšima gospodoma. Naslov v vseh posl. Juti*.	lf?30>-23
VEC GARSONJER oddam takoj ali s 1. novembrom v središču mesta. Naslov v oglas. odd. Jutra.	18646-23
RAZNO SOBO
v strogem središču, § centralno kurjavo in souporabo kopalnice, oddam takoj ali 1. nov. rednemu gospodu. Naslov ▼ vseh posi. Jutra.
lfc-471-C:
2 veliki sobi event. tri, za pisarno, v strogem središču oddam. Na razpolago tudi pisalne mize ln telefon. Naslov v ogl. odd. Jutra.
18649-23 2 prazni sobi solnčni, popolnoma separi-rani, z razgledom na Coj-zovo cesto, oddam poceni mirni starejši uradnici. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. november«.
18503-23 opremljeno sobo s souporabo kopalnice, oddam. Trstenjakova 1-1., levo poleg kavarne Majcen.
18501-23
sobo.
lepo s souporabo kopalnice, oddam boljšemu gospodu. Malgajeva 6-1, levo.	18480-23
sostanovalca k mirnemu gospodu sprejmem. Preradovičeva 2, pritličje. Bežigrad poleg realne gimnazije.	18635-23
sostanovalca z vso oskrbo sprejmem. — Florjanska nI. 19-11.
18637-23 opremljeno SOBO sončno in zračno s posebnim vhodom, oddam z dobro domačo hrano boljši osebi. — gturm. Star trg 28-Hi. levo.
18592-33
Sobe išče
sobo
z vhodom s stopnišča, iščem v središču. Perilo imam sam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Strogo ločeno«.
18485-23a
JOe UR NAGRADE
k<or preskrbi sobo s Ite-
dilnikom mirni zakonski uradniški družinici. Naslov v ogl. odd. Jutra.
18311-23»
sobico
iščem Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Akademiftarka«.
18472-ž* dnevno sobo skromno opremljeno, na periferiji, iščem. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ločen vhod«.	18668-23a
garsonjero ali komfortno, strogo ločeno sobo v središču Išče za takoj boljši, miren gospod. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Plačam dobro..
18670-23a
lepo sobo
v novi hiši, s strogo ločenim vhoiom ;n souporabo ko. fn nce, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dob»r plačnik«.	185J0-23a
ČEDNO KAMRICO opremljeno, svetlo, iščem. Perilo imam lastno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kamrica«. 18il5-23a
prazno sobo s strogo separiranim vhodom ali garsognero v bližini glavne pošte iščem za takoj. Pod šifro »Plačam točno«.	18309-23a
45-LETNA VDOVA
želi spoznati gospoda v svrho nedeljskega razvedrila. Slika zaželiena. Neanonim-ne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nedeljsko razvedrilo«.	18422-25
MLADA ČRNOLASKA išče znanja z gospodom. — Slika zaželjena, diskreoija zaiamčena. Ponudbe'na ogl. odd. Jutra pod »Skupna za-bava«.	18421-25
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob tako tragični izgubi našega nepozabnega, dragega nam
LUDVIKA
se najprisrčneje zahvaljujemo. Iskrena hvala gg. zdravnikom in usmiljenim sestram klinike, za njihovo prizadevanje, kakor tudi čč. duhovščini za poslednje spremstvo.
Posebna zahvala za krasne vence Upravi in osobju kurilnice, nadalje drž. železnici, Društvu dipl. tehnikov in predvsem še sotrpinom-tovarišem Gonars-Renicci, katerih pomembna počastitev je vsakogar posebno ganila.
Naj velja vljudna zahvala g. inženjerju Schupitti, kot zastopniku drž. železnic, za tolažbo in priznanje strokovnemu delu dragega nam pokojnika, izrečeno nam ob mrtvaškem odru žrtvi dela. Ravno tako g. zastopniku Društva dipl. tehnikov za izraze sožalja.
Hvala tudi cenj. osobju Kurilnice, ki je njegovo strto truplo poneslo v njegov poslednji dom in pa gg. pevcem za ganljive žalostinke.
Vsem prijateljem in znancem, ki ste ga v tako ogromnem številu spremili in počastili na njegovi zadnji poti, ter vsem prijateljem in sorodnikom, ki ste ga obsuli s cvetjem in nagromadili vencev na prezgodnjo gomilo.
Vsem in vsakomur, ki so nažemu nesrečnemu Ludviku storili in želeli dobro, ter nam kakorkoli stali ob strani v teh težkih trenutkih, tisočera hvala.
Maša zadušnica bo darovana v cerkvi sv. Petra v torek, dne 26. t. m. ob 7. uri zjutraj.
Ljubljana, Zagreb, Trbovlje, dne 24. oktobra 1943.
ŽALUJOČA DRUŽINA MLAKARJEVA
Hazno
M
Š)	Al	GALERIJA OBERSNEL ITm/itnmn 0
KLOBUČARNA	LI	I llflTIlr] mm.....................................I |fflfl|f|||Bf* w
M. Bogata, nasl. M. Ber ■	V/D V il I CESTA ARIF11F RFF 1 UHlVUUIIl/
nik. Stari trg 14, poziva.fl
vse one, kateri so pri tej	OBOB OB OB OBOBOBOB O« OB OB OB OB O
tvrdkl pustiti svoje stare	--
GALERIJA OBERSNEL
MNlItlHniHUlMflNIlHIlllHIIMIIIIMIIB
CEST A ARIELLE REE 3
,1
SVARILO.
klobuke brez listkov, da iste
dvignejo do 6. nov. Po- 0pozarjam da ni nihče zre,še reklamaci.e "nebo upravičen prodajati niti do upoštevale. 1842^37 ^,hlštvai nlti Kakih pre-ROKOVIČARSKO OBRT mičnin lz mojega sta-lahko začnete z malim ka- novanja, Beethovnova pitalom. Posebno pripravno ulica 16. I. Vsak nakup za ženske. Stroji na razpo- brez mojega pristanka lago. Ne zamudite prilike, bi bil neveljaven in bi Rudolf Zore. I-iubljana — b'.l prlmoran zahtevati Gledaiiška ul. 12. 18395-37 od kupovalcev vračilo POZOR	kupljenega blaga. Tudi
nisem plačnik za dolgo-Rantova hisa s trgovino v ve kl bj jlh event. na-D. M. Poli« pn Liublia- p^viu moja žena Pa-ni je prodana. Morebitni tlk Anton.	18673-37
kupci se opozarjajo na po- CTAr»eIi sledice. ker ie vložena to- MAKSI, žba. Bližnje informacije pri Obrnite se glede učne Rudolf Zore, Ljubliana — pomoči ln nadzorstva za
Gledališka ul. 12. 18394-37
IZJAVA Podpisani Janko Mlakar, posestnik na Rakeku št. 23 izjavljam, da moja ločena žena Terezija in otroci Nu ša, Jožef in Terezija niso upravičeni kakorkoli uprav-liati z mojim premoženiem, zlasti odtujevati njegove nepremične in premične dele ter bom proti vsakemu, k
Vaše otroke (vsi predmeti) na naslov: In-štrukcije. diplomirani filozofi. Novi trg 5.
18631-37
ZVEZO -S TRSTOM
in Gorico iščem zaradi prodaje praktične slovenske knjige. Ponudbe na oel. odd. Jatra pod »Trst—Go. riea«.	18496-37
v KOMIS. PRODAJO
ie od imenovanih kupil sprejemamo fotoaparate, umet-
karkoli, ali bi v bodoče nine, antikvnete
druge
kupil, nastopil sodno pot. vrednostne predmete. Parfu-Ljubljana, 22. okt. 1943.	~	- - -
— Janko Mlakar. 18391-37
ROKAVICE, usnjene, svetlodrap sem izgubila v četrtek popoldne v bližini nunske cerkve. Najditelja prosim, da jih odda proti nagradi v upravi Jutra.	18387-37
O POSOJILIH na hiše ln posestva dobite informacije pri Jugo-Kredit, Ljubljana, Beethovnova 15-11. levo.
18442-37
mer ;a »Venus«, palača Bata.
18537-37
GOSPODIČNO CERNE, ki je v sredo 20. t. m. na meji prevzela kovčeg in za vitek, lepo prosim, da ga odda na naslov, ki je v upravi »Jutra«. 184s}-37
I.EVI ČEVELJ kombinacija ševo lak sem h-gubil. Oškodovanec se je vt-nil po 29 mesec:h internacije. Najditelja naprošam, d« vrne predme: prot: nagradi v Remzi.	18593-37
14 letno deklico vzamem v brezplačno oskrbo ali la svojo. Ponudbe z toč. nim opisom razmer na ogl. odd. Jutra pod »Brei svojcev«.
18500-37 STENICE. ŠČURKE, podgane zanesljivo uniči rn-v-d za pokončavanje mrčesa in golazni. Zor Adolf. Tavčarjeva 4-UI, levo. 18574-37 . .................
1TEL.I
2 9 5 1
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije »SERVIS BIRO«,
Šelenburgova uL 4 tel. št. 2109
JUTROV RAZGLEDNIK
ki vam ga pripravlja družina »Jutrovih« urednikov za Miklavža in Božič, ne bo koledar ali revija, temveč pravi
Z R O R N I K
ZABAVNEGA EV POUČNEGA ČfTIVA
z domačih in tujih livad. V njem boste našli vse, KAR HOČETE od leposlovnega do poučnega čtiva z vseh področij.
Zbornik bo bogato ilustriran in bo po svoji vsebini in opremi prvi slovenski nia-gacin velikega formata.
Obsegal bo okoli 300 strani! Cena bo glede na pestro in zanimivo vsebino neznatna. Podrobnosti o tem in prednaročilih bomo objavili v kratkem.
Neizprosna usoda je zahtevala od nas tretjo žrtev, vzela nam je našega najmlajšega, ljubljenega sina in brata
LOKAH MILOŠA
CAND. IUR.
Daleč od nas, v Reggullu, je 13. oktobra 1943 končalo njegovo mlado, mnogo obetajoče življenje.
Njegovo truplo je bilo 16. t. m. upepeljeno in bo njegov pepel, ko bodo razmere dopuščale, prepeljan v Ljubljano.
Vsi, ki ste ga poznali in ljubili, ohranite ga v lepem spominu.
Sv. maša zadušnica bo dne 29. t. m. ob 8. uri v farni cerkvi sv. Jakoba.
Reggello, Ljubljana, Renicci, dne 22. oktobra 1943.
Žalujoči: ANTON in IVANKA, starši ŠAŠA, brat; SLAVKA, sestrica

rn^st^--

^imm^v^^aaci^mmhiSiS
PRIPRAVLJEN SE JE NAPOTIL V DEŽELO ŽIVIH, POSLUŠEN POKLICU VSEMOGOČNEGA GOSPOD
JOSIP
TRGOVEC IN POSESTNIK
PLEMENITEGA POKOJNIKA BO NJEGOVA DRUŽINA, ZA KATERO JE ŽIVEL IN JI DAJAL VSO LJUBEZEN, POSPREMILA NA NJIVO MIRU K SV. KRIŽU V PONEDELJEK OB 16. URI IZ KAPELICE SV. NIKOLAJA NA ŽALAH
LJUBLJANA, 23. OKTOBRA 1943.
ŽENA TEREZIJA,
OTROCI JOŽE, PAVLA POR. ŽUPANČIČ CENE, ANGELA POR. MAJCEN, INŽ. JANEZ. MINKA POR. RUS, ZINKA POR. GAJŠEK, ANICA, ŠTEFKA;
VNUKI MARTINEK, KLEMEN, MARIčKA, BOŠTJAN, MAR-JANCA, ALENČICA, MAJDKA, MARKO, MARJETKA, JOŽEK
ANDREJCKA;
C ZETJE, SNAHE, SVAKI IN SVAKINJE, NEČAKI IN NEČAKINJE.
■		M
Fll		m
i	•.•1 šj	i
POTNIK IN DRUG
JAVLJA DA JE PREMINUL NJEN
SENIOR-ŠEF
PLEMENITEGA POKOJNIKA, KI SI JE ZA PODJETJE PRIDOBIL NEVENLJIVE ZASLUGE — BOMO OHRANILI
V ČASTNEM SPOMINU
POGREB POKOJNIKA BO V PONEDELJEK OB 16. URI IZ KAPELICE SV. NIKOLAJA NA ŽALAH K SV. KRIŽU.
»S
s -i' -.
; v' -> v
Sv.';
mm sg®§
m-j-i